Posamezna številka 1 K, Poštnina plačana v goiovlnf.
SlBV. 112.	v LjuDiiani, v sredo, dne 19. maja m
Leto XLVE
»SLOVENEC« velja
po paitt u vse atraal Jngo-
aUvlt« ta v Ljnbljanl: \m mIo lato naprej. K 180-—
™ ftfti,;;:; aa aa masa« „ .. „
Sa taozamatvo celoletno K 240*. ss Sobotna izdaja: s
Zaoelo lato.....K 30-—
»a htoaematra. ■ ■ , _ 35*—
Ffii1'".! Inseratl: i ' i' b Enoatolpaa petltvrat* (59 mm široka ln 3 mm vlaoka ali nje
prostor) sa enkrat ... po K 4'50 aradni raaglail. poalaoa IM.....pa K 8'—.
rri Težjem naročila popnafa
Hajmanjil oglas 59/8 mm K10,
Uhaja rsak dan lavnmšl po« nedeljek la dan po praaoUra, ob 5. nri sjutraj.
NT Uredništvo |a * Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi aa ne vračajo; nelranklrana pisma se aa sprejemajo. Urada, telet štv. BO, npravn. štv. 328.
Političen lis! za slovenski narod.
Uprava je r Kopitarjevi al. 8. — Račna poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino la St 349 ia oglase, av«tr. la češke 24.797, egr. 25.511, boan.-Hero, 7583.
Hooa islfsda.
V vseh državah" naokrog so že imeli pO Končani vojski volitve v postavodajalne zbore. Stranke so šle z velikim ognjem v yolilni boj, a vsaka se je kolikortoliko razočarana vrnila iz boja. Nobeni niso prinesle volitve oniii uspehov, ki jih je pričakovala. Posebno socialistične stranke so računale v nekaterih državah na popoln uspeh in s tem so hotele tudi potegniti vso državno oblast v svoje roke. Volitve so sicer pokazale, da so sc ljudske množice zradikalizirale in gredo za onimi strankami, ki zastopajo in izvajajo radikalne gospodarske programe. Ker nobena stranka ni izšla iz volilnega boja kot zmagovalka z absolutno večino mandatov, so se morale stranke približati druga drugi ali v kulturnem ali gospodarskem oziru popustiti, sesti k skupni mizi in se skupaj vpreči v vladni voz. Tako smo dobili skoraj povsod koalicijske vlade. Koalicijsko vlado imamo v Nemčiji, Nemški Avstriji in sedaj se pripravlja tudi v Italiji. Zlasti v ponižani Nemčiji sta največji stranki, centrum in socialistična stranka, pokazali globoko ume. vanje za državo, njeno nesrečo in njene potrebe. Dasi sta si ti dve stranki v volilnih bojih od nekdaj stali kot hudi nasprotnici druga proti drugi, sta se v sedanjem težkem položaju Nemčije zedinili in stopili z določenim programom skupaj v vlado. Priznati moramo, da je to skupno delo obvarovalo Nemčijo pred državljansko vojsko in revolucijo, ki sta ji brez-dvamno grozili.
Jugoslovanski klub je stal od prevrate na stališču, da je nam potrebna združitev sil v močni vladi, sloneči na medsebojnem sporazumu in skupnem delu za mlado državo. To misel je propagiral v Ljubljani in Belgradu. To niso bile le prazne besede. SLS jih je podprla v Ljubljani z moškim dejanjem. Dasi je poznala svoje nasprotnike iz predvojne dobe predobro, vendar je žrtvovala z ozirom na državo, posebno pa, da pritegne vse moči k delu in soodgovornosti za novo zgradbo, svoje strankarske koristi, se prostovoljno odrekla večini in politično moč enakomerno delila z nasprotnima strankama. Za svojo žrtev je sicer žela. grdo nehvaležnost. Nasprotni stranki sta izrabljali lahko pridobljeno politično moč v strankarske namene, SLS sta metali povsod polena pod noge. V živem spominu nam je vsem še nasilje, s katerim je potisnila liberalno-socialistič-na vlada SLS iz ljubljanske vlade in jo hotela s političnimi intrigami ubiti.
Isti proces kakor pri nas doma se je vršil tudi v Belgradu. Pribičevič je javno proglašal, za njim so zagovarjala vsa demokratska glasila njegovo misel, da je koncentracijska vlada zlo in da je treba ustvariti strankarsko vlado, ki bo z močno roko vladala. Mislil je seveda na vlado demokratov, Od prevrata sem smo opazovali, da je šel posebno Pribičevič za tem,
da se polasti državne oblasti in s tem tudi pribori zmago svojim ekstremnim centralističnim nazorom. Jasno je bilo vsakemu poznavalcu razmer, da se strogo strankarska vlada pri sedanjem razmerju moči v parlamentu ne more držati, še manj pa trajno parlamentarno vladati. Liberalno-demokratična vlada je bila velik greh nad državo. Ta poizkus strankarske vlade je bil za državo tem usodnejši, ker je bil neustaven in nasilen. Neustaven, ker je vlada uvedla absolutizem in poizkušala celo parlament razgnati, preden je dovršil ustavno določeno nalogo. Nasilen, ker si je prisvojila državno oblast stranka, ki med ljudstvom reprezentira neznatno manjšino. Velika nesreča za državo je bil brez dvoma način, kako so po prevratu razdeljevali kar po naključju mandate med politične stranke. Merodajen ni bil ozir na ljudstvo in njegovo voljo in njegove politične težnje, odločevali so docela drugi nagibi. Ta prvi greh se je pri vseh dosedanjih krizah najbolj maščeval na državi sami.
Te razmere je imela SLS pred očmi, ko je v vseh krizah dosledno zahtevala koncentracijo sil. Če s svojimi zahtevami in svojo parlamentarno taktiko ni uspela, nosijo odgovornost druge stranke. SLS bo svojo taktiko pred zgodovino lahko zagovarjala. Svojo politiko si ni uravnavala po strankarskih interesih, ampak po velikih vidikih državnih potreb. Stranka si šteje lahko v veliko zadoščenje dejstvo, da je post tot discrimina rerum prišlo do koncentracije. Koncentracijska politika tudi nam ni ideal, a v danih razmerah je edina možnost. Ker je to sedaj edino možna politika, bi stranke tudi nujno morale to pot hoditi, kakor hodijo skupaj v drugih državah.
Pri nas imamo mnogo strank, ki niso še diferencirane po velikih socialnih in kulturnih idejah. So slučajne tvorbe ali preostanki iz prejšnje breznačelne dobe. Od takih strank ni mogoče pričakovati velikih socialnih reform. Tudi mi ne pričakujemo od sedanje koncentracijske vlade čudežnih dejanj. Nočemo pisati danes ostre kritike o možeh, ki so zasedli razne portfelje. Vemo. da ta vlada ne more biti trajna. Raison d'etre ji daje velika naloga, da pripravlja ustavotvorno skupščino, Iz provizornega stanja moramo priti. Čim prej, tem bolje bo za državo in ljudstvo. Upamo in pričakujemo, da bodo stranke krotile egoistično-strankarske nagone. Važni resorti so v rokah demokratov. Naj se zavedajo, da sede v koncentracijskem kabinetu. Naj ne dajajo povoda, da bi druge stranke postavljali s svojimi dejanji na prehudo preizkušnjo. Naj se zavedajo, da moramo vse moči koncentrirati na to, da izvedemo čim preje volitve. Ljudska volja naj pride do besede. Med ljudstvom je polno eksplozivnih snovi. Potrebna je sedaj bolj kot kedaj poprej tribuna, kjer bo ljudstvo po svojih zastopnikih jav-
ljalo svobodno svojo voljo in svobodno o svojih zadevah odločalo. Sedanji parlament je bil dosedaj prava karikatura. V zadnjem delu svojega življenja naj popravi s plodo-nosnim delom velike grehe svojega dosedanjega brezplodnega življenja. Sedanjo vlado čaka velika naloga, da z močno roko podpira parlamentarno delo, ki ga mora Narodno predstavništvo do ustavotvorne skupščine dovršiti, Čc bo nova vlada tej svoji nalogi kos, ji bo ljudstvo hvaležno.
zauani-
!P
Pod gorenjim naslovom je »Gospodarska pisarna, dr. Ivan Černe« objavila pred dobrim tednom dni nekak poziv ne le na zasebnike ampak tudi celo na sodnije, urade, odvetnike in notarje itd., da ji prijavijo, radi splošno-koristnega namena (!), vse one vsote, ki imajo kot zapuščine fli zavarovalnine priti iz Amerike, Poziv pravi: da bo treba velikih potov predno boda dediči dobili ta premoženja v roke; da je za posameznike ta postopek združen s velikimi stroški, dočim bi se pri skupnem nastopu hitreje in ceneje dosegel uspeh, češ to posebno še, ker bi bilo v slučaju, da gre za skupno veliko vsoto, mogoče osebno (!!) intervenirati, In končno prosi še časnike, da ta poziv ponatisnejo (!),
Mi pa svarimo vse posameznike, vse ljudstvo, sodnije, urade, odvetnike in notarje, da naj tega ne store! In to iz sledečih razlogov;
Gospodarska pisarna dr. Černetova je zasebno kupčijsko podjetje. To je, da ni nemogoče, da bi ji ne bilo nič do »splošno-koristnih namenov«, a dandanašnji je sila, sila težko verovati kaj takega.
Cela zadeva jc namreč taka-le: Ne vsled uradnih odredb, ampak vsled posebne postave, ki jo je bil sklenil ameriški kongres, t, j. državni zbor, je nemogoče, da bi prišle dotične zapuščine in zavarovalnine za tistimi rojaki, ki so umrli v Ameriki med izbruhom vojske z Združenimi državami pa nekako do priznanja našega kraljestva po njih. Zapuščinski denar po tej dobi umrlih rojakov, pa more prihajati semkaj, kakor hitro je dovršena uradna pot za to.
Ker pa je ameriški kongres sklenil posebno postavo za to zadevo, je povsem naravno in samoobsebi umevno, da ne more nikdo, prav nikdo, niti naš diplomatski zastopnik v Washingtonu, z nikakršnim »interveniranjem« prav nič doseči v tem pogledu, dokler je omenjena ameriška postava v veljavi, dokler je ameriški kongres ne razveljavi ali izpremeni.
Če bi bilo že res mogoče kaj doseči, bi naši rojaki v Ameriki že sami to opravili, Oni žive tam ob viru teh hipnih ne-prilik glede zapuščinskega denarja, imajo svoja številna društva s pravnimi zastop-
niki, ugledne, vešče sorojake itd. In oni so se v resnici pobrigali za to stvar, a na vsa tozadevna vprašanja je dajal urad za oskrbo tujega imetja (Alien Property Custo-dian) v Washingtonu stereotipen odgovor:
.,. that thc Property to which you refer is now invested in the Alien Pro-perty Custodian, and is not subject to re-lease or withdrawal etcept... as Con-gress may hereafter provide.
To se pravi, po domače povedano, da je imetje tujcev (iz bivših Ameriki sovražnih držav) v posebnem, za to ustanovljenem uradu ter ga ni mogoče dobiti ven, dokler državni zbor ne ukrene drugače, t. j. z novo postavo nc razveljavi stare.
Največ, kar bi se mogoče, ampak samo mogoče dalo doseči, bi bilo, da bi naš diplomatski zastopnik v Washingtonu podrezal, da bi Amerikanci stvar hitreje rešili. Ni pa verjetno, da bi se v tem pogledu bogvekaj doseglo, ker pri tem ni prizadeta le naša država, na drugi strani pa Američani že sami dobro vedo kaj delajo.
Iz navedenega je torej jasno kot beli dan, da je za zdaj prav vsaki krajcar ven vržen, da je prav vsak korak zaman in brezuspešen, zlasti pa še tisti, ki bi ga pri ameriški vladi naredilo zasebno kupčijsko podjetje.
Z ozirom na navedeno naredi na človeka čuden utisek, da je dr. Černetova Gospodarska pisarna objavila tak poziv. Mogoče je le dvoje: da se je to zgodilo ali s poznavanjem dejstev ali brez poznavanja. V zadnjem slučaju je stvar oprost-ljiva, v prvem neodpustljiva. V obeh in vseh slučajih pa je naša dolžnost, d a ljudstvo poučimo, da v zapuščinskih zadevah iz Amerike ne kaže drugega kakor malo potrpeti in počakata, da Amerikanci dotično postavo iz-premene, da nikomur ni treba delati nobenih potov, nobenih stroškov, ker bi bilo vse zastonj, da pa se tudi nikomur ni treba bati, da bi se dotični denar v Ameriki izgubil!
Obrnili smo se v tej stvari tudi do enega med nami bivajočih naših Ameri-kancev, ki razdeljujejo drugi dar ameriških Slovencev, veščega v pravnih in upravnih zadevah ameriških. Izrekel je svojo sodbo o pozivu Gosp. pisarne. Ni treba omenjati, da popolnoma soglaša z zgoraj povedanim. Pripomnimo le, da je bila povrh tega še prav ostra obsodba.
Naši časniki so — res ponatisnili dotični poziv, ki po gorenjem pojasnilu pač ni in ne more biti drugega kakor reklamni oglas kupčijskega podjetja. Upamo, da bodo toliko rajši ponatisnili jedro teh vrstic, saj jih veže dolžnost do onega dela svojih bralcev, ki so pri tem prizadeti.
Nauk pa, ki ga daje ta dogodek, naj bi se oprijel naše vlade, da bi že vendar
Grobovi pionirjev Jugoslovanskega Prekmurja.
O novem letu 1919 so padli prvi jugoslovanski vojaki v Murski Soboti pri ma-žarskem ponočnem napadu. V skromnih grobovih na pokopališču v Murski Soboti počivajo ti junaki. V februarju 1920 je umrl na pljučniči v Beltincih mladenič Balažič Matija, ki je bil v letu 1919 prekmurski legijonar, agitator in ud vseh depu-tacij, ki so dozdaj hodile v Belgrad. Neredno begunsko življenje ga je spravilo v prerani grob.
Dne 13, maja t. 1. pa je bil pokopan pri Sv. Križu v Ljubljani drugi civilni komisar (prvi je bil dr. Lanjšic iz Maribora) za Prekmurje, dr. Bogumil Berbuč. V italijanskem ujetništvu si je nakopal kal bolezni. Kljub bolezni pa je delal kot komisar za Prekmurje noč in dan, v delavnik in praznik, ob pomanjkanju več uradnikov, za dobrobit Prekmurja. Bolan se je vozil ob slabem vremenu in po slabih cestah po Prekmurju, da bi izvršil vestno
svojo nalogo. Udeleževal se je tudi vseh večjih shodov na vseh straneh Prekmurja in bil vedno vsakemu človeku ob vsakem času na razpolago. Nestrpno je čakal trenutka, da mažarska delegacija podpiše mir, da bi potem bilo delovanje v Prek-murju bolj mirno, manj nervozno, bolj urejeno. Za ta trenutek je nabiral članke pri Prekmurcih, da bi prekmurske »Novine« izšle v slavnostni obliki. Toda v času, ko je ogrska delegacija dobila končnoveljavne meje za podpis, so prekmurske »Novine« izšle v žalni obliki, črno obrobljene, objokujoč smrt svojega izvrstnega prekmurskega prvega uradnika. Ni bil pokopan v Prekmurju, kjer je žrtvoval vse svoje moči, sorodniki so ga hoteli imeti v svoji bližini, v Ljubljani. Njegova smrt je vzbudila tudi v Ljubljani občno žalost, čemur je bila priča velika udeležba pri pogrebu v Ljubljani. Poleg mnogoštevilnega uradni-štva s predsednikom dr. Brejcem in notra-njim poverjenikom inž. Remcem na čelu so se med drugimi udeležili pogreba inženir vVoifhart iz Murske Sobote, ravnatelj urada zoper verižništvo Kerševan, bivši gerent Murske Sobote in prof. dr. M. Sla-vič, ki so z rajnim g. komisarjem veliko skupaj delali v. Prekinuriu. Raini jc užival
kot vesten, pravičen, požrtvovalen in nadarjen uradnik velik ugled in simpatije pri uradništvu in ljudstvu. Izguba take moči, ki se je popolnoma uživel v prekmurske razmere in jih po skoro enoletnem delovanju v Prekmurju tudi popolnoma razumel, je velika Zadnje prekmurske »Novine« od 16. maja so mu prinesle ta-le nekrolog:
f Dr. Bogomil Berbuč,
Premurje žaluje. Zgubilo je svojega ravnitela. V najtežkejših časih je vodo upravo dr. Bogomil Berbuč, civ, komisar, v Prekmurji z močnov rokov, a s slabim zdravjom. Vojska, voza talijanske temnice sta podkopali zdravje močnoga, mladoga moža, betežen je prišo k nam. Preveliko delo Prekmurja ga je še bolje oslabilo, i večkrat v posteo vrglo, pred par tedni v zadnjo. Rane so se zbiidilc v želodci i sc ozdraviti več nej dale, V Radgoni pred operacijov je zdehno svojo dušo naš dragi komisar v roke svojemi Zveličari maja 9. po dobroj sv, spovedi, štero je opravo kak pravi krščanski mož ešče v Soboti pri g", vikari, Siepec Janoši. Pokojni jc bio dober uradnik, poleg diišnevcsti se jc skrbo za dobrobit države. V tom svojem prizadevanji sc i.c včasi zapreostojla sodo. a nie-
gov dober namen i teškoče uprave ga popolnoma opravičijo. Zadnje mesece svoje službe je pa iskao z odkritoga srca i z ple-menitov diišov sporazumljenjc i pomirenje z vsemi i se je željno pripravljao da obišče vse duhovnike, katoličanske i evangeličanske predvsem vikara, g. Slepca, i si pri-zadevao, da bivšim odpuščenim uradnikom tiidi poskrbi službo. A prle je v grob vle-geo, kak bi se včakao kaj je želeo a njegov duh je ostao tu med nami, diih, šteri išče spomiritve vse stanove i vere v Prekmurji. Bog daj pokojnomi na spomin, to nam doseči. Mrtvo tlo so v tork, maj 11., sprevodili od bolnice v Radgoni do kolodvora mnogo duhovnikov, civilne oblasti, vojaški zbor in nešteto ljudstva. Na kolodvori je vzel slovo od pokojnoga komisarja v imeni Prekmurja vp. župnik č. g. Jožef Klekl, v imeni nradništva, namestnik civilnega komisarja dr. Kočar in v imeni sodnikov, sodnik dr. Cigoj. Potem so prepeljali pokojnoga v Ljubljano, kje jc bio v četrtek maja 13. pokopan. Prekmurje ga bo ohranilo v spomini i V moliicv dobrih diiš zročimo njegovo dušo. Naj počiva v miri
enkrat ona vzela ameriške zadeve naših rojakov posebej, in izseljenske zadeve sploh, v svoje nepristranske roke. M.
Iržava SHS.
LDU Belgrad, 17. maja. Med Belgra-
dom in Sarajevom je vzpostavljena direktna telefonska zveza.
LDU Belgrad, 17. maja. V Novem Sadu je došlo v tamošnjem gledališču do nesoglasja med igralci in režiserjem. Igralci so odpovedali predstavo, medtem ko se je režiser odpeljal v Belgrad ter poročal o zadevi ministru za prosveto, ki jc odločil, da se smatrajo igralci za odpuščene.
LDU Belgrad, 17. maja. Povodom otvoritve sanatorija za bolno deco v Ko-šutniku zahteva državni urad za varstvo dece 250.000 dinarjev kredita.
LDU Belgrad; M maja. Ruski vojaški zastopnik v Belgradu naznanja vsem ruskim generalom in častnikom, ki se nahajajo na ozemlju naše države, da se bo 1. junija vršilo v Belgradu zborovanje ruskih častnikov, na katerem se bodo razpravljala pravila zveze ruskih častnikov.
LDU Belgrad, 17. maja. Agitacija ma-žarskega šovinističnega in iredentističnega društva »Movo« se še vedno nadaljuje na našem ozemlju. Tej agitaciji se pridružuje tudi organizacija »Bronoy«, ki jc pravzaprav novoformiran bataljon samih mažar-skih častnikov. Obstajajo že štirje podobni bataljoni pod raznimi imeni. Te organizacije razširjajo s pomočjo svojih agitatorjev brošure in letake, ki hujskajo proti naši državi. V Novem Sadu so te dni poizkušali z mažarskega parnika »Goliat« iztihota-piti dva kovčka brošur, kar pa so preprečile naše oblasti, ki so izvršile preiskavo. Brošure so bile poslane iz Budimpešte.
Češka.
Kakšna bo nova vlada.
Praga, 18. maja. »Lidove novine« pri-občujejo nostopno listo nove vlade: ministrsko predsedstvo Tusar, notranje zadeve Svehla, zunanje stvari dr. Beneš, finance Engliš, trgovino Slotovec, železnice Stri-bing, justico Eisner, socialno skrbstvo VVinter, šolstvo Haberman, javna dela Hampel, pošto Stanek, poljedelstvo Mali-peter, zdravstvo Šrobar, brez portfelja Šramek.
išusija.
Bog med Poljaki in boljševiki.
LDU Varšava, 18. maja. (Brezžično.) Vojno poročilo od 16. t. m. Od 15. t. m. boljševiki zopet napadajo kijevska predmestja.
LDU Moskva, 18. maja. (Brezžično.) Vojno poročilo od 17, t. m.: Na jugozapad-ni fronti se nadaljujejo ljuti boji severovzhodno in jugovzhodno od Kijeva. Na jzemlju Čerkasy so rdeče čete zlomile; iovražni odpor in napredovale na desnem bregu Dnjepra.
Francila.
Clemenceau prid® na Dunaj.
LDU Praga, 18. maja. (ČTU) Kakor piše »Venkov«, pride Clemenceau na Dunaj, da obišče svoje sorodnike. Nato se odpelje v kopališče Karlove Vari,
Za konec stavke.
LDU London, 18. maja. (Brezžično) Pp poročilu iz Pariza namerava vodstvo splošne delavske zveze izdati poziv, naj se stavka takoj ukine,
tagSila.
Izgredi na Irskem.
LDU London, 18, maja. (Brezžično.) Včeraj zjutraj je prišlo v Londonderryju med pristaši vlade in med sinfajnovci do zopetnih spopadov. Oddanih je bilo mnogo strelov. 100 mož s strojnicami in oklop-nimi avtomobili je naredilo red Včeaaj se je izkrcalo 2000 mož. Bonar Law je izjavil v spodnji zbornici, da bo vlada tako dolgo pošiljala čete na Irsko, dokler bodo potrebna vojaška ojačenja, da se vzpostavi red
Mažarska.
Rešitev vladne krize odgodena. Bndimpešta, 18. maja. Rešitev vladne krize se je preložila na čas, ko bo izvršen podpis mirovne pogodbe. To je pripisati vplivu grofa Alberta Apponyia, ki ga smatrajo za vodilnega moža prihodnje vlade.
Kompenzacijska pogodba z Avstrijo, Budimpešta, 18. maja. Kompenzacijska pogodba med Mažarsko in Avstrijo je potekla s 13. aprilom, vsled česar je sklenila mažarska vlada, da prične v svrho iz-n cnjave blaga med cuema državama z novimi pogajanji. Pri mažarskem poslaništvu na Dunaju ao se že vršila tozadevna r.vednoffn iania-
Oblllca sadja.
Bndimpešta, 18. maja. Sadno drevje je letos na Mažarskem obrodilo tako bogato, da je budimpeštanski trg s črešnja-mi popolnoma preplavljen.
Trgovinski promet s Poljsko.
Bndimpešta, 18. maja. V svrho trgovinskega prometa med Poljsko in Mažarsko se bo osnovala v Budimpešti delniška družba, ki ji bo predsedoval bivši avstro-ogrski zunanji minister Štefan Burian.
PolitKne novice.
-f- Korošci za sebe. Slovensko ljudstvo Podjunc, zbrano 13, maja v Pliberku, je soglasno sklenilo nastopne resolucije; 1, Slovenske žene in dekleta, ki sme naj-bridkeje občutile ostudno siamotenje in zaničevanje našega jezika, obljubljamo slovesno pred vsem svetom, da bomo z vsemi silami branile domači jezik in stare naše običaje, kot naš največji zaklad. 2. Vsa slovenska podjunska dolina in z nami vsi bratje in sestre v coni A hočemo ostati na tem našem slovenskem delu Koroške samostojni gospodarji pod skupno streho Jugoslavije, 3. Protestiramo proti pisanju nemškoavstrijskega časopisja, ki hoče s potvarjanjem resnice vedoma in smotreno privesti naše ljudstvo do tega, da zataji svoj materinski jezik in pretrga naravno vez, ki ga veže z ostalim jugoslovanskim narodom.
Občinski volivni red za Slovenijo, Za »Domovino« prihaja tudi »Slov. Narod« ter jadikuje za občinskim volivnim redom za Slovenijo, kakršnega je svoj čas sestavil dr. Žerjav. »Slov. Narod« je pri tem pozabil na svoje neprestane nauiie o takt-nosti in sc močno razkoračil nad »klerikalci«, ki celo »v Belgradu uveljavljajo praktike, ki so bile v navadi v Šusterši-čevi dobi«. Kakor se vidi, je demokratom .še vedno takrat, kadar jim zmanjka pravih dokazov, najmerodajnejši dokaz: »klerikalci uveljavljajo Šusteršičevo taktiko.« »Slov. Narod« pravi, da so bile v dr. Žer-javovem načrtu izpremenjene samo nekatere točke, ki so v prilog klerikalni stranki, Gospoda, nikar ne sodite nas po svojih strankarskih merah. Vaš občinski red je tak, da ste morali pri njega sestavi zatajiti svoj demokratski program, samo da je bil za vašo stranko ugodnejši. Zakaj tudi demokratska stranka ima v svojem programu splošno žensko volivno pravico — ta namreč je tista rana, ki tako peče demokrate. Toda v praksi so videli, da zaenkrat to za demokratsko stransko ne bo dobro, zato se jim je zdelo umestno svoj lastni program zatajiti in občinski volivni red strankarsko prikrojiti: samo izobražene dame — tu si predstavljajo, da imajo večino — smejo voliti, kmetsko ženstvo pa šele takrat, ko bo dovolj »prosvetljeno«, kot je odkritosrčno povedal »Narodov« člankar dne 7. marca t. 1. št. 53. To se pravi: ko bo tudi kmutsko ženstvo liberalno, takrat bi se smelo govoriti tudi o splošni ženski volivni pravici. Gospodje, to seveda je nestrankarsko in strogo demokratično. Če je Slovenska ljudska stranka predlagala splošno žensko volivno pravico ter volivno , dolžnost, je s tem samo izvrše-jvala samo svoj dolgoletni program, ki je izdelan na demokratičnih načelih v duhu pravičnosti do vseh stanov in slojev. In Ljudski stranki program niso samo besede, temveč življenje. Žalostno je, kadar se stranka začne svojega lastnega programa bati.
-f »šusteršičeve praktike« nam čisto po okusu »Domovine« očita včerajšnji »Slov. Narod«, zato ker je bivša vlada potrdila občinski volivni red za Slovenijo, kakor 4a je predložila slovenska deželna vlada, Mi ne vemo, kaj je bistvo Šusteršičeve praktike, v to znanost so menda demokratje bolj posvečeni, vemo pa, da je predlog slov. deželne vlade o obč. voliv-nem redu ležal že več tednov v Belgradu in so imeli demokrati čas se zanimati zanj. vemo tudi, da je ministrski svet imel pravico sklepati o njem in ga predložiti regentu v potrditev. Drugega se pa ni zgodilo kot to. Kar se pa tiče Šusteršičevih praktik, bi pa morda več vedel povedati o njih bistvu bivši predsednik deželne vlade, dr. Žerjav, kateremu dr, Šusteršič v tem oziru niti do kolen ni segal.
-f Nepoboljšljivi. Ljudje okrog sarajevske »Srbske zore« so in ostanejo nepoboljšljivi. V Bosni in Hercegovini so itak razmere tako napete, da zna prej ali slej počiti tako, da se bo cela država nevarno zazibala, a »Srbska zora« še vedno misli, da ni nujnejšega dela o državi kot vlivati olja na žerjavico. Št. 210 piše med drugim: »Srbska ideja je bila idoja velike, svobodne in neodvisne Srbije. Ta ideja je bila utrta v duši srbskega naroda. Bila je alfa ln ornega njegovega verskega in narodnega življenja... Hrvatska ideja ni bila ideja, velike, svobodno in neodvisno Hrvatske. Nc, bila je ideja veliko Hrvatsko v habsburškem okviru. Bolj je služila Habsburgovcem v njihovih prozelitsko-imperialističnih ciljih kot pa hrvatskemu narodu v boju za njegovo svobodo. Speci«
elno v Bosni in Hercegovini se je hrvatska ideja razvila kot državna ideja črno-žoltih Habsburgovcev proti srbski državni ideji. In prišel jc čas, ko sta se te dve ideji križali v boju. Svetovna vojna jc odločila, kateri teh dveh idej se mora pokloniti lavorov venec.« Kakšen interes ima neki »Srbska zora«, da vzbuja mrliče, ki naj ostanejo za vedno mrtvi. Ali še vedno gotovi srbski krogi v Bosni niso prišli dp spoznanja, da je svetovna vojska pokopala ne samo velikohrvatsko, temveč tudi velikosrbsko idej«?
-f- Komunistični odborniki v •Vinkov-cih. V Vinkovcih je bilo v občinski odbor izvoljenih 9 zastopnikov meščanskih strank in 9 komunistov. K prvi seji pa so do'šli samo odborniki nekomunisti, ki so položili prisego, komunistov ni bilo k seji, ker jc njihov voditelj dr. Ištvanovič zaprt. Mitrovič je pobegnil, dva pa sta izgnana. Seja je bila takoj zaključena in se je o položaju pere:. ^ v Zagreb. Meščanstvo pričakuje, da bodo komunistični mandati razveljavljeni.
Dnevu® novice.
Mesečnim plačevalcem naročnine
svetujemo, naj se pri plačevanju poslužujejo položnic, ker znaša nakaznična pristojbina za najmanjši znesek K 1'40. Kdor položnic nima na razpolago, naj jih zahteva.
Na inseratna vpraSanja bo odslej odgovarjala naša uprava samo tedaj, ako se vprašanjem priloži polni znesek za poštnino.
—	Poročil se je v četrtek, 13. t. m. pri Sv. Jurju nad Klopinskim jezerom polkovnik g. Teo Raktelj, komandant 40. pp., z gdč. Pavlino Borštner. Bilo srečno!
—	Tajništvo J. K, Z. sporoča: Na našo intervencijo pri dravski divizijski oblasti radi vpoklica k orožnim vajam v letu 1894 rojenih, smo dobili sledeče pojasnilo: 1. Oprostitve od orožnih vaj razen onih, ki jih navaja vpoklic sam, so izključene. 2. Pač pa se bodo vaje 10 od sto preložene na jesenski čas. In sicer v prvi vr«ti samostojnim gospodarjem in vzdrževateljem družine, 3. Prošnje je naslavljati na: Pu-kovska okružna komanda v Ljubljani, Toliko v odgovor vsem vprašanjem, ki jih je prejelo tajništvo J. K, Z. — V Ljubljani, 18. maja 1920,
—	Imenovanje načelnika invalidskega odseka je »Slov. Narod« tako razburilo, da se je izpozabil ter z maslom na glavi šel na solnce javne kritike. Ni še minulo leto, ko je bil imenovan za uradnika V. činov-nega razreda »furtimačko« brez razpisa mož, dotlej neuradnik, a dičen pristaš »Narodove« klike, čuječa uradniška organizacija je to nasilstvo prenesla čisto mirno, tudi stanovska organizacija se ni zganila proti nepričakovanemu povišanju svojega tovariša. — Ni še minilo pol leta, ko je bil pravilno in postavno imenovan za ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov ravnokar imenovani načelnik od tedanje pokrajinske vlade v Sloveniji; znanima Dioskuroma dr. Žerjavu in dr, Kramerju pa se je posrečilo v Belgradu to imenovanje preprečiti in postaviti za »državnega štipendista« gorečega pristaša svoje stranke brez drugačne kvalifikacije. Tudi to »socialno preskrbo« na državne stroške svojega pripadnika je »Narodova« javnost molče in odobruje vzela na znanje. Zdaj pa, ko je bil imenovan za načelnika invalidskega odseka mož, ki ima predpisano kvalifikacijo za državno službo, ki ima za seboj lepo vrsto let javne služb, ki ima vpogled v odkazano mu stroko kakor malokdo drugi v Sloveniji, zdaj pa »Narod« rohni nad protekcionizmom ter hujska uradništvo in stanovske kolege na ogorčen odpor! Kdo ne vidi na dnu tega početja plemenitih nagibov in skrbi za javno moralo? Da se ne bo »Narod« nepotrebno zaganjal v predsednika pokrajinske vlade, mu zaupamo že javno skrivnost, da je bil ravnokar imenovani načelnik invalidskega odseka predlagan po poverjeniku socialistu iz Ljubljane, socialistu ministru za socialno politiko v Belgradu in da je ta to imenovanje naročil že takrat, ko je v Belgradu vladal demokratsko - socialistični blok, v Ljubljani pa dr. Gregorij Žerjav.
—	Knjižnico pok. Antona Cveta, revi-zorja Zadružne zveze v Ljubljani, je kupila ljubljanska univerza. S tem se je izpolnila pokojnikova želja, da se njegove knjige, ki jih je zbiral s tako ljubeznijo, ne razprše zopet na vse vetrove, marveč ostanejo skupaj v korist naroda, ki ga je ljubil z vsem mladim srcem.
—	»Odboru Primork« je poslal g. pisatelj Anton Leban, upokojeni šolski ravnatelj, živeč kot begunec v Zatičini — 30 kron, ker sc ni mogel udeležiti slavnosti. Rojaku-beguncu se »Odbor Primork« naj-srčneje zahvaljuje, dobičkarjem in veriž-nikom pa kliče: Posnemajte onega, ki malo ima, i veliko da!
—	državnem zavod« za gluhoneme v Lj ubijanj bodo sprejeli za šol. leto 5920-21 vnovič gojencc in gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti pri kuratorju tega zavoda do 10. junija L 1. Pogoii sprejema so
razvidni iz razglasa v Uradnem listu z dne 11. maja t, 1. štev: 56, na katere opozarjamo prosilce.
—	Prisilna delavnica v Ljubljani sprejme takoj večje število poljskih delavk. Zglasiti se je v ravnateljski pisarni, Poljanski nasip 52.
—	Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro opozarja, da je treba po novih tarifnih postavkah zakona o taksah kraljevine Srbije, katerih veljavnost se je po členiu 7, zakona z dne 6. aprila 1920, razširila na vse ozemlje kraljestva SHS, vsako vlogo kolekovati s 4 K, vsako rešitev pa z 8 K. Na vloge, ki zahtevajo obenem rešitev, to je pismeno od odseka, je torej takoj pritisniti kolek 12 K. To velja seveda samo za privatnike, ne pa za urade, bolnice itd. Občinstvo se na to opozarja, da si prihrani pristojbinske kazni,
—	Orlovski tabor v Hočah pr! Mariboru se je dne 13. maja sijajno obnesel. Zastopani so bili vsi odseki mariborskega okrožja. Celo oddaljeni Sv. Benedikt, Sv, Križ, Šmartin in Jarenina so poslali številno odposlance. Iz Teharij pri Celju se jo pripeljalo dva voza Orlov. Mariborski Orel je z godbo na čelu odkorakal v jutro ob 7. uri skozi mosto. To vam je bila pe-> stra slika naše čilo organizacije. Okoli 200 krepkih mladeničev in mladenk ten naraščaja je valovilo proti Hočam. V Ho-čah, ki so bile slavnostno okrašene, so sa cel dopoldan vršile živahne priprave. V, nadžupnijski cerkvi je imel slavnostni govor naš mladinoljub in organizator, urednik č. g. Marko Krajnc. Popoldne so prihajali Orli, Orlice, društva in ljudstvo trumoma v Hoče. Najmočnejše je bil za-, stopan Maribor. Peš, z vozovi in avtomobili so prišli naši somišljeniki, da so priča napredku naše orlovske mladine. Slav-nost se je vršila slikovito, dostojno in mirno. Govorov z ozirom na prepoved shodov ni bilo. Telovadba je trajala nad 2. uri. Za naše ljudi je bil nastop Orlov, brhkih Orlic in naraščaja nek izreden užitek. Čestitamo voditeljem mariborskega okrožja na res lepem uspehu in dobrem materijalu. Nastop v Hočah je bil nekaka predigra velikega tabora Orlov. y Mariboru.
Seja obilnskega sveta
ljubljanskega.
Ljubljana, 18. maja 1920.
Sejo vodi podžupan dr. Triller, kateri imenujo overovatoljema zapisnika, občinska svetovalca Zupančiča in Praprotnika,
Sožalje žrtvam-gasilcem.
Dr. Triller izvaja: »Dno 4. t. m, je bil
ljubljanski glavni kolodvor prizorišče požara, kateri je zahteval dvo žrtvi. Padla sta ognje-gasca cestni paznik Maks Leveč in tapetnik Albert Žargi. Poleg teh žrtev jo bilo več ali manj ranjenih šo več ognjegaseev. Vdovama sem odkazal malo podporo. Z velikim obžalovanjem so spominjamo žrtev in pričakujemo, da apol gasilnega društva na velikodušnost prebivalstva ne bo ostal brezuspeh,
Odgovori na interpelacije.
Podžupan dr. Triller poroča: Glede na zgradbo kanala na Martinovi cesti (lnterp. občinskega svetovalca Marinka) se ta za zdaj no more graditi, ker so stroški za njega proraču-nani na 375.000 kron, v rosnici bi pa stali do pol milijona kron. — Ograjo v Prisojni ulici (interp. obč. svetovalca Marinka) jo že lastnik pripravil.
Cene mleku.
podžupan dr. Triller poroča: Mestni magistrat je poslal daljše poročilo, v katerem so sporoča, da je dožlo veliko vlog iz okolice, \* katerih zahtevajo prizadeti, da naj se zviša cena mleku za liter na b' do 6 K 50 vin. Odsek za prehrano jo sklenil, da bodi cena mleku za liter 5 kron.
Končno poroča dr. Triller:
Mestnemu magistratu so došla sledeča darila: A. Za mestne reveže: 1. Neimenovan povodom sprejema v domovinsko zvezo 2000 K. 2. Volilo notarja Plantana 1000 K. 3, Ivan Buricz povodom sprejema v domovinsko zvezo 500 K. 4. Anton Pauli, povodom sprejema v domovinsko zvezo 400 K. 5. Elektrarna v Opatiji 69.28 K. B. Za svojce ponesrečenih gasilcev: Zbirka 2200 K, katere so darovali: 1. delniško društvo Split 1000 K; 2. Adolf Lorant 500 K; 3. Cesar Menardi 500 K; 4. tvrdka Orlando in drug 200 IC,
Podelitev domovinstva.
Domovinska pravica se je podelila 29, prosilcem, 7 se je odklonila. Dalje se je dovolil prostovoljen sprejem Marici Bergant,, Stanku Bergant, Vladu Bergant, Dragu Svab, pl. Gorjupovi Lia iz Trsta, Josipu Močniku, Ernestu Renner ju, Ivanu Grošlju, Antonu Er-kerju, Ivanu Gregorcu in Josipu Stoparju; sprejem v občinsko zvezo se jo zagotovil Ferdinandu Gažarju, Alojziju Tikaču, Ludviku Mode, Pavlu Balog, Ani Cipele, Viljemu Lo-kvartu in Frideriku Aleksandru.
Odobritev računskih sklepov.
Nato se odobrc brez vsakega ugovora računski sklepi in bilance mestne občine ljubljanske za čas od 1. julija 1918 do 30. junija 1919. Debate se ni nihče udeležil.
Opustitev mestno zastavljalnloa.
Mestna zastavljalnica so vzdržuje Se do 30. junija 1921, toda pod pogojem, da prispeva k njenemu vzdrževanju vlada. Podžupan dr. Triller pripominja: »Poročilo o prenehanju zastavljalnico jo bilo v resnici prevoč pesimistično pobarvano.«
Dnovno zavetišče.
Dnevnim zavetiščem 60 podeli zndnja tretjina v višini 10.000 kron od podeljene aub-I venciie 30.000 K.
Podpore svojcem ponesrečenih gasilcev.
Vdovi ponesrečenega Levca, ki je bil mestni cestni nadzornik, so podeli mesočna pokojnina 200 K in 80 K za vsakega nepreskrbljenega otroka; ostane tudi hišnica v Kre-siji; za ostale žrtve se pa določi 3000 kron.
Druge zadeve.
Za najnujnejše poprave kopališča v ICo-lizeju se dovoli kredit 23.000 K za razne nujne poprave. Pristojbina se zviSa od 20 vin. na 1 krono. Podžupan dalje poroča, da so namerava prirediti ob Savi solnčno kopališče; z državno Železnico jo občiijo v dogovoru, da bo prirejala od Marije Terezije ceste kopališko vlake, ki bodo vozili do Tavčarjevega dvora. — Kredit v višini 130.000 K se dovoli za dobavo službene obleko mesenim služabnikom in tržnim stražnikom,
Is Ravnlharjeve alice.
Obč. svetovalec Srebot interpelira podžupana, ker niso izčiščenl odvajalni jarki v Ravnikar je vi ulici.
Odpovedi stanovanj.
Obč. svetovalec Pustoslemšek pravi: Stanovanjski urad je odpovedal nad 500 strankam stanovanja, da zgrade dotični milijonarji stanovanjske hiše. Naredba stanovanjskega urada je v protislovju z zakonom, ker posega v pravice posameznika. Do 31. oktobra t. 1. nI mogoče dobavit! niti potrebnega materiala. Povečini so so odpovedala stanovanja strankam, katera , imajo domovinsko pravico v Ljubljani. Če postane ta odredba kri in meso, bo moralo do 500 Ljubljančanov vzeti popotno palico v roko in se izseliti iz Ljubljano. Ta odredba ni v zakonu utemeljena, ker posega v zasobne pravice, prosi podžupana, da posreduje pri vladi, da prekliče odredbo, katera ni v zakonu utemoljena. — Dr. Triller: Predsedstvo bo naročilo izvršilo. Kar tiče odredbo same. je pricip dober, če se zahteva od velikih podjetnikov, da zidajo stanovanja. Če se pa zahteva zgradba stanovanj, naj se da pameten rok. Pravi se, da so stanovanja odpovedo do 15. julija le, če dotičniki ne bodo zidali. Prav je tudi, da morajo notorični vojni dobičkarji zgraditi lastne hiše. Odpovedalo se je pa med drugim plinarni, elektrarni, vodovodu, južni železnici. — (Med občinskimi svetovalci na-stane velik nemir. Obč. svetnik Ložar zaldiče: »Razpusti naj se ta urad, pa bo dosti stanovanj!« Drugi kličejo: »Južna železnica s celim osobjem je vržena na cesto!« »Verižnikov ne vidijo!« Velik nemir.) Podžupan dr. Triller nadaljuje: Če bi se izrabilo pol tistega truda, ki se ga porabi zdaj za odpovedi stanovanj, da bi se zasledovali tuji verižniki, tudi iz zasedenega ozemlja, bi se več doseglo. Veseli me, ker se je tu dvignil glas proti napačnemu postopanju stanovanjskega urada, da bo vlada videla, da so na krivi poti. Le nekaj pripomnim: Do 15. julija t. 1. ne bo treba zaradi odpovedi stanovanja nobenemu pustiti stanovanja. (Medklic: Stanovanjski urad je brez pravice v mestni hiši! Velik nemir.) Dr. Triller: V mestni hiši je stanovanjska komisija res brez našega dovoljenja in proti našemu protestu, tudi drugi državni uradi so v poslopju, ki •smo ga zgradili ara naša dekleta, ki morajo po 80—65 v eni sobi biti stlačena: pet let so pa že tuji ljudje v »Liceju«.
Zaprte gostilne.
Obč. svetnik Franchetti izvaja: Denunci-—"»ti so izposlovaJi, da so 25 gostilničarjem gostilničarske prostore protipostavno zaprli. Prosim gospoda podžupana, naj posreduje, da so prizadotim obrtnikom zopet odpro obrati in da se protestira zoper počenjanje, ker se utika policija v posle, katero vršiti ima edino magistrat kot obrtna oblast
Dr. Triller: Oblast je bila v kritičnem času upravičena, da je takrat prepovedala točenje alkoholnih pijač, toda povorjeništvo za notranje posle je s svojo odredbo streljalo preko cilja in je bilo točenje predolgo prepovedano. Ko so nastali že mirni časi, so začeli nekateri gostilničarji via facti točiti. Tisti, ki so se pregrešili, ne morejo uiti kazni, toda prav ni, ako so gostilne dotičnikov še danes zaprta Mestni magistrat je poslal vladi dopis, ,v katerem so protestira, da bi bili še nadalje sistirani prizadeti gostilničarji, ker če bi se komu vzela obrt, se more to storiti le preko magistrata. V tem smislu bom posredoval. Obč. svetovalec Bončar zakličo: »Na vladi so lahko vzdržali prepovod, ker $so imeli nekaj sodov vina tam, sam sem ga videl.«
Podžupan dr. Triller zaključi na to javno
sejo.
lj Siolna Eiizabetna konferenca « ima v četrtek dne 20. t, m, sejo ob 6. v Aloj-zijevišču. Prosimo gotove udeležbe, (k)
lj Iz gledališke pisarne. V četrtek, dne 20. t, m. gostuje na našem odru odlični naš rojak gospod Robert Primožič, baritonist zagrebške opere. Gospod Primožič je rodom Tržačan in je nastopil prvikrat kot devetnajstleten mladenič v slovenskem gledišču svojega rojstnega mesta v glavni vlogi Zajčeve opere »Zrinski«. Pozneje je pel v Italiji, kjer so bile njegove najboljše vloge Rigoletto v istoimenski operi, Luna v operi »II Trovatore«, Tonio v operi »Pagltacci« itd. itd. Od leta 1917. sem je angažiran kot prvi baritonist hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, kjer se je v dobi treh let odlikoval v velikem številu največjih del svetovne operne literature, Rigoletto spada med njegove najboljše vloge,
lj »Odbor Primork«, vzradoščen nad simpatijami, ki jih je občinstvo pokazalo ob priliki njegovega prvega nastopa pred javnost, se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha prireditve toli v moralnem kot v materijclnem oziru. Iskreno zahvalo izreka gdč, Cirili Medvedovi, gg. A, Ziki, prof. Ravniku, pisateljema dr. I, Šorliju in Francetu Bevku ter primorskemu kvartetu. G. dr. Čerinu pa izrekamo še posebno zahvalo, ker se je takoj odzval naši prošnji, da je pri pro-menadnem koncertu osebno vodil glasbo, katero nam je brezplačno dal na razpolago .ter nam s tem lepo gmotno pripo-
mogel. Hvala tudi uredništvom naših listov, ki so s priobčevanjem naših obvestil in dopisov pomagali delati reklamo za nas,	»Odbor Primork«.
lj Ukradeni deli topov. Vincenc Blod-nikar in Marjeta Ivanič sta 12. aprila t. 1. odvila od topov, kateri stoje nezastraženi za glavnim kolodvorom, 8 medenih plošč, od katerih sta jih 4 prodala tvrdki G, Tonnies. Medtem ko Blodnikar vse priznava, pa pravi Ivanič, da se ne spominja na to reč, pač pa pravi, da se spominja na tatvino sveč pri Kanzingerju, kjer je bila udeležena. Sodišče je obsodilo Blodnikarja na 3, Ivaničevcr pa na 4 mesce težke ječe, lj Trdovratna tatica je 19letna Ana Bevc, katera je bila zaradi tatvine že dvakrat kaznovana. Pred kazenskim senatom ljubljanske deželne sodnije se zdaj zagovarja, keT je ukradla gospej Karolini Bolha denarnico, v kateri je bilo 600 kron. Bevčeva trdovratno trdi, da je denarnico našla, toda okradena gospa pove, da je bila Bevceva tisti dan, ko je izginila njena denarnica, katero so našli pri Bevcevi, na njenem domu; tudi denarnico so našli pri njej. Sodišče je obsodilo Bevcevo na 10 mescev težke ječe, po prestani kazni se stavi pod policijsko nadzorstvo.
lj 19 kož ukradla je čevljarskemu mojstru Karlu Majcetu Alojzija Mrežar, katero so 19. marca t. 1. izpustili iz zapora, kjer je sedela radi poskušene tatvine v Kamniku tri tedne. Deželno sodišče je obsodilo Mrežarjevo na 6 mescev težke ječe.
lj Draženie mesa. Na verižniškem uradu so obsodili mesarja P. I. na 10 dni in mesarico M. C. na dva tedna zapora, ker sta predrago prodajala meso.
'i Okradeni Rus. Rusu Vladimirju Krorru je bilo iz nočne omare v hotelu »Tivoli« ukradeno več perila.
lj V Osieku ukradene cerkvene posode v Ljubljani prodajane. V kapelici Sv. Roka v Osjeku so od 6. do 8. aprila t. 1. ukradli tatovi cerkvenih posod in perila v vrednosti 10 000 kron. Ljubljanska policija je pa prijela v Ljubljani nekega Mijo Prameniča, ki se je prvotno izdajal za Ferdinanda Angloherja, ki je z Dunaja doma in se preživlja z veriženjem. Imel je pri sebi kovček, v katerem se je našlo vel;ko v Osjeku ukradenega cerkvenega oerila in cerkvene posode, Premeniča bodo sodili v Osjeku,
( c-.. o
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Belgrad, 18. maja. Parlamentarna zajednica predlaga za predsednika narodnega predstavništva dr. Medakoviča, demokrati pa dr. Milorada Draškoviča. Ako ne pride do sporazuma, bo odločevala večina glasov. Volitev novega predsednika se bo vršila na prvi seji. V tej seji bo verificiranih tudi nekaj mandatov. Na mesto pokojnega dr. Lovra Pogačnika pride bivši poljedelski minister Roškar, proti kateremu ni nobenega ugovora in bo njegov mandat verificiran. Pri tej priliki bo parlamentarna zajednica pridobila šest mandatov, in sicer radikalci 4, Narodni klub 1 in Jugoslovanski klub 1.
SEDANJA OPOZICIJA.
Belgrad, 18. maja. V sedanji opoziciji se nahajajo samo skupina dr. Stojana Ri-barca, par socialistov in republikancev. Vsa opozicija je zelo maloštevilna in ne bo delala nobenih zaprek delu parlamenta.
VESNIČ ČASNIKARJEM.
LDU Belgrad, 18. maja. Predsednik vlade dr. Vesnič jo danes dopoldne ob desetih pozval v predsedstvo zastopnike domačega tiska. Ko so se mu novinarji domačih listov predstavili, je predsednik podal nastopno izjavo: Dokler se ne predstavimo parlamentu, ne morem dati nobeno izjave v imenu nove vlade, kateri imam čast predsedovati. Morem Vam reči toliko, da sem srečen, ker sem pri najboljši volji obeh strani uspel s svojo prvo nalogo. Izvrševanje velikega narodnega dela, ki nas čaka, ne zahteva od nobene strani velikih načelnih žrtev. Za veliko narodno delo — to je danes ustvarjanje ustave za naše kraljestvo — imamo žo podporo krone. Ne dvomim, da nam bo šlo začasno narodno predstavništvo na roko s tolikim zaupanjem, kolikor imamo volje za delo, da koristimo narodu." Na tem prvem koraku dela apeliram na Vas, re-prezentante javnega mnenja, kakor tudi na zastopnike vsega tiska v naši državi ter Vas prosim, da meni in mojim tovarišem ne odrečete svojega sodelovanja. Ravno zato, ker govorite vsak dan z vsemi sloji naroda, jc Vaša tako narodna, kakor tudi politična odgovornost v javnem življenju pravtako velika kakor odgovornost vlade in parlamenta. Ta nova vlada so javlja kot nadaljevalka in izvrševalka koristnih del. Njena prva briga bo, da ustvari v vladi teren za vzajemno zaupanje v državi. Pri tem pa računam na Vašo pomoč. Kritizirajte odkrito, vedite pa in verujte vedno, da bomo delali v dobro našega zedinje-nega naroda nad osebnimi in nad strankarskimi interesi ki se morajo staviti v
službo splošnega dobrobita naše domovine.
VPRAŠANJE REŠKEGA APOSTOLSKEGA VIKARJA.
Belgrad, 18. maja. V ministrstvo za zunanje stvari doslej še ni došlo potrdilo vesti o imenovanju apostolskega vikarja za mesto Reko, kakor tudi o odtrganju Reke od senjske škofije. To imenovanje se smatra neverjetno, ne samq, ker bi se s tem globoko žalila naša narodna čuvstva in pravice našega naroda, nego tudi zato, ker bi ravno v tem trenutku, ko se imajo direktnim potom rešiti sporna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo, samo otežkočilo položaj in stavilo skoro nepremostljive zapreke. Naši mirovni delegati zahtevajo varstva za oni del našega naroda, ki ne bo pripadel državi, pa zahtevajo zato pravične rešitve cerkvenopolitičnih vprašanj. Ne more se verjeti, da bi so s cerkvene strani ukrenil tak korak v korist italijanskemu imperijalizmu na škodo našega naroda. Vlada hoče paziti tudi na pravično rešitev cerkvenopolitičnih vprašanj, v kolikor se tičejo ne samo Reke, temveč vsega okupiranega ozemlja. Parlamentarna zajednica je danes razpravljala o tem vprašanju, vendar pa še ni storila nobenega 3klepa, dokler se ne potrdi vest, ki sc razširja.
HRVATSKI NOVINARJI SETON WATSONU.
LDU Zagreb, 18. maja. Na današnji izredni skupščini hrvatskega novinarskega društva je bil sprejet nastopni sklep: Hrvatsko novinarsko društvo na svojem izrednem občnem zboru dne 13. maja t. 1. ni moglo preiti na dnevni red prej, nego da gospodu Satonu Watsonu ob njegovem prihodu v svobodni jugoslevanski Zagreb kot skupščina reprezentantov javnega mišljenja izreče globoko zahvalo vsega naroda za neumorno požrtvovalno delo, s katerim je g. Seton \Vatson na forumu Evrope podpiral in pojasnil borbo Jugoslo-venov za zedinjenje in svobodo.
PLAČILA V INOZEMSTVU.
LDU Belgrad, IS. maia. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva objavlja: Na podlagi sklepa ministrskega sklepa je finančni minister odredil ustanovitev inšpektorata finančnega ministrstva, ki bo pri denarnih zavodih vse države pregledoval prodane čeke za plačila v inozemstvu. Inšpekcija belgrajskih zavodov se je že začela.
BORZA.
LDU Zagreb, 18. maja. Devize. Berlin 293—294, Bukarešta 0—280, Italija 0—725, London 0—650, Newyork 0—0, Pariz 935 do 950, Praga 258—260, Švica 0—2700, Dunaj 62-63. Valute. Dolarji 11.600—12.150, avstrijske krone 0—61, bolgarski levi 0 do 195, carski rublji 180—190, angleški funti 0—560, francoski franki 0—960, napoleon-dor en komad 460—475, nemško marke 288 do 290, leji 273 -278, italijanske liro 0—690.
LDU Belgrad, 17. maja. Borza: 20-di-narski zlat 23.40—23.50—23.30, angleški funt 0—145—142, francoski franki 245— 245—242, dolarji 31.25—31.50—31, lire 0— 180—180, drahme 0, leji, 70—75—70.25 češkoslovaške krone 65—65.50—64.50, marke 72.25—72.75—72.50, levi 47.25— 47.75—47, avstrijske krone O—16.25—0, 2 % srečke 0—133—130, tobak 0—33— 32, 4 % renta iz 1. 1895 425—0—415,
Shakespearjevih dram, od katerh hoče
?revesti največje in najvažnejše, Izda jih iskovna zadruga v 10—12 knjigah. Prvi zvezek je pravkar izšel in prinaša dramo »Sen kresne noči«, kateri je napisal uvod in dodal vse potrebne opombe vseučili-Škega profesorja Jak. Kjelemina, Ni potreba omenjati, da je Župančičev prevod vzoren. Pa tudi oprema knjige je jako lična in knjiga je tiskana na jako dobrem papirju.
Opera.
19.	maja, sreda: »Poljska kri«; ab, C.
20.	maja, četrtek: »Rigoletto«, izven abonementa. Gostuje gosp. Robert Primožič, baritonist zagrebške opere.
21.	maja, petek: »Jevgenij Onjegin«, izven abonementa.
22.	maja, sobota: »Poljska kri«, ab, E.
23.	maja, nsdelja: »II Trovatore«; izven abonementa.
24.	maja, ponedeljek: »Pagliaci«; balet: »Kraljica lutk«, izven abonementa.
25.	maja, torek: zaprto.
Drama.
19,	maja, sreda: zaprto,
20,	maja, četrtek: »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski«, abonement C,
21,	maja, petek; »Smrtni ples«, abonement D,
22,	maja, sobota: »Vsiljenka«, »Šaloma«, abonement B.
23,	maja, nedelja: ^Pohujšanje v dolini Šentflorijanski«, izven abonementa.
24,	maja, ponedeljek: »Vrag«, delavska predstava, izven abonementa.
25,	maja, torek: »Vsiljenka«, »Šaloma«, abonement C.
26,	maja, sreda: zaprto,
Frosveta.
pr Shakespeare I. Sen kresne noči. Prevcl Oton Župančič, 1920, Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 8°. 128 strani. Cena 22 K. Po pošti priporočeno 1 K več. —. Oton Župančič, sp ie lotil prcvaiania
CsrKvenB vesfaift.
c Hrvatska crkvena pjesmarica. Ne
(srnijc biti nijednog ljubitelja prave crkve-ne glazbe i pjesme, koji si ne bi naručio »Hrvatsku crkvenu pjesmaricu«. Drugo povečano i popravljeno izdanje. Kompozicije su to naših najboljih glazbenika u duhu cecilijanske ideje. Naručuje se kod pjevačkog društva nadb. sjemeništa »Vije-nac« u Zagrebu uz cijenu 25 kron.
Orlovski vesfnfk.
Vsi prijatelji orlovske misli pohitimo v nedeljo 23. t. m. na Ježico k javni telovadbi, ki jo priredi tamkajšnji Orel ob 3. uri popoldne v Savljah. Po končani telovadbi prosto zabava v prostorih g. Hrastjc. Železniška zveza zelo ugodna. (K)
Dijaški vesfinSk.
d Pojasnilo. Da ne nastanejo neljuba nesporazumljenja, objavlja podpisani odbor, da takozvani Ferijalni dijaški savez (Dijaška počitniška zveza), ki razpošilja različne priglasnice po deželi — tudi na privatne osebe — nikakor ne zastopa vsega slovenskega dijaštva, ker Slovenska dijaška zveza je in ostane ferijalna organizacija celokupnega slovenskega katoliške-
fa dijaštva in ne stoji v nobenem stiku z . D. S. — Za odbohr S, D, Z. Kordin, predsednik, Gorše, tajnik.
T&sristaka En šport.
— Pot skozi Vintgar zopet prosta. Kakor nam javlja Generalni koinisarijat za tujski promet, šo galerije in mostovi v Vintgarju toliko popravljeni, da je postala ta naša najlepša soteska zopet dostopna. Vendar se opozarja občinstvo, da most nad Šumom še vedno ni popravljen in da naj se zaradi varnosti poslužuje raje železnega mostu pri elektrarni Kranjsko industrijske družbe pod Šumom.
Skupinsko vožnjo na progi Ljubljana —Kranj—Kamnik—Ljubljana priredi v nedeljo 23. t .m. ob 1. uri popoldne klub kolesarjev iu motociklistov »Ilirija« v Ljubljani. Vozijo lahko samo skupine po 4 kolesarji, katere naj si udeleženci sami sestavijo in kot take prijavijo. Vozita dva oddelka — oddelek z dirkalnimi in oddelek z navadnimi turnimi kolesi. Vožnja ima manj dirkalni značaj, kot značaj skupne solidarno in vstrajne vožnje ter bode tudi maksimalni čas jako ugodno nastavljen. Nikakor ni potrebno, da so udeleženci dirkači, ker je vožnja itak lc bolj vstrajna. Pogoj je, da pride vsaka skupina vsaj s tremi vozači in, da se ista med vožnjo absolutno ne razkropi. Prijave treba odposlati do petka 21. t. m. (k)
Z ozirom na notico v »Jugoslaviji«, da sem v nedeljo dne 16. t, m. okoli 11. ure dopoldne vozil iz Pollakove tovarne usnje na svoj dom, izjavljam, da je ta trditev »Jugoslavije« debela in podla laž. Usnje oziroma podplate sem res vozil omenjenega dne, pa ne iz Pollakove tovarne, ki je ob nedeljah zaprta, ampak s kolodvora. Podplati so došli iz Zagreba in so tehtali 551 kg. Faktura in vozni list je vsakomur, tudi uredništvu ozir. dopisniku »Jugoslavije« na vpogled. Vsi ti podplati so se še isto popoldne in naslednjega dne razprodali ljubljanskim čevljarjem.
Uredništvo »Jugoslavije« naj bo malo bolj previdno in naj ne zapiše vsake laži svojih dopisnikov, dokler se ni prepričalo o resničnosti, ter naj ne dela po krivem in po nepotrebnem meni in g. Pollaku sitnosti in oblastem blamaže.
Avgust Škol,
trgovec in posestnik, Rožna dolina 150.
* Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno.
a Prodajalci sladkorja, lu so bili objavljeni v dnevnikih, dobe nakaznice za sladkor na magistratu od 8. do 12. ure, in sicer: iz I. do V. okraja dne 20. maja, iz
VI. do X. okraja dne 21. maja. Sladkor sc plača in dobi pri žitnem zavodu. Trgovci prodajajo sladkor lc na bele izkaznice.
a Prodaja sladkorja. Na vsak odrezek št. 1 se dobi po 40 dkg sladkorja. Kilogram sladkorja stane 25 K —• Vrečice se računajo posebej.
a Aprovizačne stranke dobe na modre izkaznice s številkami sladkor na Poljanski cesti št. 15, in siccr: dne 20. maja: na št. 1 od 8. do ure, na št. 2 od do VolO. ure, na št. 3 od l/o 10. do %11. ure, na št. 4 od V^ll. do 11. ure, na št. 5. od 11. do %12. ure, na št. 6 od 3. do %4. ure, na št. 7 od %4. do y25. ure, na št. 8 od l/>5. do 146, ure, na št. 9 od 146. do 6. ure. — Dne 21. maja: na št. 10 od 8. do % 9. ure« na št. 11 od %9. do V2IO. ure, na št. 12 od V210. do 1.4II. ure, na št. 13. od %11. do 11. ure, na št. 14. od 11. do %12. ure, na št. 15 od 3. do ure, na št. 16 od l%4. do 3/25. ure, na št. 17 od l/25. do 146. ure, na št. 18. od 146. do 6. ure. — Na-daljni spored se objavi v listih.
a Sladkorne izkaznico za Samopomoč, konsume, splošno gospodarsko zadrugo, mestno aprivizacijo, dobe stranke, ki še niso prišle po izkaznice, le še v četrtek 20. in v petek 21. t. m. Pozneje se bodo izdajale le bole izkaznice za trgovce, ker zadrugam ni mogoče nakazovati vsak kilogram sladkorja posebej, kakor bi se zlju-bilo posameznim zamudnikom, temveč se bo za zamudnike nakazal sladkor le enemu trgovcu. Kdor še ni predložil izkaznic
v zadrugi, kjer je včlanjen, naj to takoj stori, ker bo sicer sam odgovoren za škodo, da lii vsled lastne zamude ne prejel sladkorja.
a Prodaja petroleja. Petrolej se bo prodajal na A, B in C petrolejske izkaznice. Liter petroleja stane 19 K in se prodaja v sledečih trgovinah:
Na A izkaznicc za rodbine se dobi liter petroleja in sicer: V I. okraju: Na št. 1 do 175 pri Vrhovcu, na št. 176 do 350 pri Brezovarju, na št. 351 do 525 pri Mehletu, na št. 525 do 700 pri Grošelju, na št. 701 do 900 pri Ravhekarju. V II. okraju: Na št. 1 do 175 pri Topolavcu, na št. 176 do 350 pri Košaku, na št. 351 do 525 pri Tomcu, na št. 526 do 700 pri Anžlovarju, na št. 701 do 875 pri Bahovcu, na št. 876 do 1050 pri Finžgarju, na št. 1051 do 1200 pri Brenčiču. V III. okraju: Na št. 1 do 175 pri Pocku, na št. 176 do 350 pri Sokli-ču, na št. 351 do 525 pri Svetelu, na št. 526 do 700 pri Kranjcu, na št. 701 do 875 pri Steinerju, na št. 876 do 1000 pri Škerjancu. V IV. o k r a j u : Na št. 1 do 350 pri Ješetu, na št. 351 do 700 pri Medici, na št. 701 do 1030 pri Leskovec in Meden, na št. 1031 do 1225 pri Tavčarju, na št. 1225 do 1100
pri Jemcu, na št. 1401 do 1500 pri Elbertu. V V. o k r a j u : Na št. 1 do 350 pri Češno-varju, na št. 351 do 875 pri Štupici, na št. 876 do 1050 pri Verbajsu, na št. 1051 do 1100 pri Stanzerju. V VI. o k raj u : Na št. 1 do 175 pri Lega tu, na št. 176 do 350 pri Stravsu, na št. 351 do 525 pri Begušu, na št. 526 do 800 pri T. Mencingerju. V VII. okraju: Na št. 1 do 175 pri Mlakarju, na št. 176 do 350 pri Simončiču, na št. 351 do 525 pri Tušarju, na št. 526 do 600 pri Kotarju. V VIII. okraju: Na št. 1 do 135 pri Šarabonu, Zaloška cesta, na št. 136 do
245	pri Šarabonu, Martinova cesta, na št.
246	do 400 pri Rojcu. V IX. okraju : Na št. 1 do 95 pri Marenčetu, na št. 96 do 420 pri Češnovarju.
Na B izkaznice za samce se dobi pol litra petroleja in sicer: v I. okraju: na št. 1 do 240 pri Čermak & Valu, na št. 241 do 400 pri Ravhekarju. — V II. okraju: na št. 1 do 140 pri Zorcu, na št. 141 do 500 pri Skubicu. — V III. okraju: na št. 1 do 180 pri Jelačinu, Rimska cesta, na št. 181 do 500 pri Leskovcu, Opekarska cesta. — V IV. okraju: na št. 1 do 140 pri Krivicu, na št. 141 do 600 pri Elbertu. — V V. okraju: na št. 1 do 180pri Zorcu, na št. 181 do 600
pri Stancerju. — V VI. okraju: na št. 1 do 320 pri Simončiču, na št. 321 do 600 pri Jeršetu. — V VII. okraju: na št. 1 do 500 pri Zormanu. — V VIII. okraju: na št. 1 do 120 pri Šarabonu, Martinova cesta. _
V	IX. okraju: na št. 1 do 100 pri Fojkarju.
Na C izkaznice za obrtnike se dobi tri litre petroleja in sicer: V I. okraju: Na št. 1 do 58 pri Černiču, na št. 59 do 116 pri Zirkelbachu, na št. 117 do 174 pri Ojstri-žu, na št. 175 do 250 pri Černak & Val. —
V	II. okraju: na št. 1 do 58 pri Sever ju, na št. 59 do 116 pri Deržaju, na št. 117 do 150 pri Zorcu. — V III, okraju: na št. 1 do 58 pri Jelačinu, Cojzova cesta, na št. 59 do 116 pri Bogataju, na št. 117 do 174 pri Skala, na št. 175 do 200 pri Jelačinu, Rimska cesta. — V IV. okraju: na št. 1 do 58 pri Staculu, na št. 59 do 150 pri Krivicu. — V V. okraju: na št. 1 do 116 pri Sarku, na št. 117 do 120 pri Simončiču. — V VII. okraju: na št. 1 do 58 pri Zagradniku, na št. 59 do 116 pf-i Koširju, na št. 117 do 150 pri Zormanu. — V VIII. okraju: na št. 1 do 58 pri Premrovu, na št. 59 do 70 pri Šarabonu, Zaloška cesta. — V IX. okraju: na št. 1 do 116 pri Klemencu, na št. 117 do 200 pri Marenčetu,
Dr. Franjo Kolterer
zdraviliški in kopališki zdravnik ordinira zopet v Rogaški Slatini (Strossmajerjev dom.)
4 liomuleino okno ^r^ii
v trgovini z usnjem Kunstek, Kopitarjeva ulica.
ftoierifcansfta Kosilnica Mm"
s štirimi rezili je naprodaj. Klemen, Savlje, p. Jezica.
Alojzij
1926
Naročajte in širite „S9ovenca"S
»f« t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša dobra mamica, gospa
Ana Dragar
vdova skladiščnega preglednika In Srafikantlnja
danes dne 17. t. m. ob pol 5. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v starosti 73 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage nepozabne rajnke se vrši v sredo dne 19. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v St. Vidu nad Ljubljano na domače župno pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. St. Vid nad Ljubljano, dne 17. maja 1920.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega

cMega komisarja za Prekmurje
na njegovi zadnji poti v Radgoni in v Ljubljani in vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili svoje sožalje, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo prečastitemu g. župniku v p. I. Kleklu, namestniku civilnega komisarju v Doljnji Lendavi g. dr. Kočarju in g. dr. Anton Cigoju za prisrčne in tolažeče poslovilne govore na kolodvoru v Radgoni in gg. pevcem iz Murske-Sobote in Gornje Radgone za ganljive žalostinke.
Rodbini Berbuč-Kuhelj.
Zahvala.
Vsem, ki so nas ob prebritki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga in očeta
Ivana Batagelja
na katerikoli način tolažili, in vsem, ki so ga spremili na njega zadnji poti, naša najiskre-nejša zahvala.
Ljubljana, dne 18. maja 1920.
Žalujoči ostali,
mm iS^IS^p
ftnTnil fnr V Kočah pri Kočevski i \ih"\ ItjJ. Reki se bo prodalo na 30. t, m, približnjo 2000 dreves črnega lesa. Trgovci se vljudno vabijo.
Išče se priletna
Mca-osMnicaiaMla
na posestvo blizu Ljubljane. Naslov pove uprava pod št. 1928.
Dobro znani večletni gostilničar v Ljubljani
za gostilniško obrt event. vzame tudi gostilno v najem. Ima svojo koncesijo. — Pismena ponudbe na upravo »Slo-venca« pod »Gostilničar«.	1898
prazne, 7/10 lit. kupuje v vsaki množini tvrdka Brata Novakovlč
Ljubljana (Kolizej)
se
v bližini Ljubljane in železniške postaje hiša, hlev i. t. d. z vrtom in njivo. Vprašati je pq.d Št 9 poštno ležeče, Jezica.
v
Tanaii na venecijanski jarem, zanesljiv, UllijUl se takoj sprejme. Hrana in stanovanje lahko v hiši. — Kupim razne gonilne jermene. Alojz Kane v Mengšu pri Kamuiku.	1840
večja množina trsja za strope (štukatura), poizve se pri g. Merljaku v Krakovski ul. 27.
se
Zamenjani r30šain2^am0 zagnoJ
1925
ProPdr!stnegl3 hI t}lzel)SK6Q9 vina.
Poizve se Slomškova ultca 17. 1927
Lelovile na Biei. I
2 oseb letovišče v opremljeni sobi, ako mu ista preskrbi stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz 4 sob, kuhinie, kopeli, elektr. luči s pritiklinami. Natančneje se poizve v trgovini ttollmann. 1919
Zemeljska dela
do vrh planuma se oddajo pri gradbi 30 km dolge, ozkotirne gozdne železnice skupno na celi progi ali pa v posameznih gradbenih odsekih. Ponudbe sprejema
Gozdni urad v Soteski, pošta Straža, Kranjsko, Slovenija.
30 km železniškega tira,
Izgubila se je 17. t. m. črna ročna torbica iz Krašč do moravških pečin, z vsebino več sejmarskih predmetov: škarij, metrov, krtač in drugo. Pošteni najditelj naj odda pri g. Janezu Brgantu, Krašče ali v Moravčah v župnišču. Nagrado dobi 21./6. ko pridem zopet tja.
Pristno medicinsko
Sle
nudi lekarna Piccoli Ljubljana, Dunajska cesta.
Za zeleno Krmo pripor°*reLfedeča
grahoro čisto ali pomešano z ovsem
po K 4-20 kg
lečo za krmo	„ „ 4"60 „
grah ža krmo	„ „ 3'20 ,,
Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ul. 12.
po možnosti iz tračnice 12*2 kg
ali tudi več teže na 1 m dolžine z vsem pritrdilnim in spojil-nim materijalom ali tudi brez njega, dalje 2 prazni lokomotivi po okoli BO konjskih sil in večjo množino železniških vozičev za 760 mm tir, vse četudi rabljeno vendar v porabnem stanju kupi: Gozdni urad v Soteski, pošta Straža, Kranjsko, Slovenija.
0 stilna pri 9ajmoMm
Oddaja na debelo vino in sicer:
izvrstni cviček (Gadova peč), ljutomersko, haloško in še druge vrste.
Več vagonov
samo na vagone dobavlja najceneje franko vsaka postaja v Sloveniji tvrdka-
Pateraist & Remic, Ljiijana, Rimska cesta šlev. 2.
Imamo tudi večjo množino solene lene, debele banatske slanine, ki jo oddajamo pri odjemu najmanj 50 kg po K 461— za kg.
Brzojavi: Paiem, Ljubljana.
in otrobov
proda po zelo nizkih cenah; Nakupovalna zadruga v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5.
PreoOTStea
ce m mm
priporoča
vešč bilance, gospod ali gospo-spodična, vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja se !š£e za takoj. Obširne ponudbe pod »Ekonomija« na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
za auto in kolesa
• • •
za trte
Ljubljana Jj^
Onnagsfta cesta St. 20.
vsakovrstne za električne napeljave.
sadna ulica «eu. 7. gjp* ggg (febelo!
Večjo množino dobrih
so proda: Vpraša se v ANONČNI EKSPEDICIJI, AL. MATELIČ Ljubljana.
se
za parni stroj se sprejme pri Kranjski stavbeni clružbt v Ljubljani, Lev-stikova ulica št. 19.
proti srbečici, garjam, lišajn, kožn. izpuščajem
.	zahtevajte v VaSi najbižjl
lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLGSCH-evo izvirno SKAB0F0RM- MAZILO.
Na maže, ne bazva, brez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico:
Rihard Sušnik »pri zlatem jolenn« IV., Marijin Irg.