i s Amerikanski iricfelf Sl €>' -Chfc *},o, " Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. iT* " "*' ~ ' V; \ Številka si. JOLIET, ILLINOIS, 14. SEPTEMBRA 1917. —•—-1--- LETNIK XXTI, •___j Gen. Kornilov v protirevoluciji. Kerenskij prevzel vso oblast. Upor generala Kornilova utegne povzročiti državljansko vojno na Ruskem. Prvi minister Kerenskij vodi zveste čete proti upornikom. Petrograd ogrožen. Novice z raznih front. Rim poroča ljute boje na Goriškem. Gen. Kornilov v protirevoluciji. Petrograd, 10. sept. — Prvi minister Kerenskij je zaukazal odstavo generala Kornilova kot vrhovnega poveljnika ruske armade, in obenem proglasil vojno pravo nad Petrograjskim okrožjem. V daljši izjavi navaja prvi minister razloge za ta ukrep. Kakor naznanja Kerenskij, ga je general Kornilov dne septembra po nekem članu dume pozval, naj odstopi vso vojaško in civilno oblast Kornilov«, kateri bi potem stvoril novo vlado, kakor bi -am razsodil. Ker je to proti želji ljudstva, kakor Je izražena v začasni vladi, je prvi minister Kerenskij odredil odstavo generala Kornilova in imenoval generala Klembovskega začasnim vrhovnim poveljnikom armade. Enajst članov kabineta je od davi neprestano zasedalo, da. ukrenejo vse Potrebno proti uporu Kornilova. Razen odstave generala pa še niso ukrenili nič drugega. Zbor delavskih in vojaških delegatov je ustanovil" poseben department v zator protirevolucije. Gen. Gučkov s Kornilovom. Petrograd, 11. sept. — Aleksander J- Gučkov, bivši predsednik dume. Predstojnik muničifskega deparfnietiiTa m namestnik vojnega ministra, je prestopil h generalu Kornilovu. Zapustil Je Petrograd že v soboto in se podal v vojni glavni stan. Poslanci vseh dežel, vštevši nevtral-ne> so bili snoči v Petrogradu zbrani na posvetovanju o sedanji krizi. Kaj ukrenili, ni znano. Pozneje so ime- Poslanci aliiranih dežel posebno kon- ferenco. Kornilov ogroža Petrograd. Petrograd, 11. sept. — General Kor-nilov, odstavljeni vrhovni poveljnik ruskih armad, čigar zahteva, da naj mu P|"vi minister Kerenskij izroči vse ci-^'Ine in vojaške oblasti, je povzročila "ajresnejšo krizo izza strmoglavljenja 'nonarhije, maršira proti Petrogradu. Svojim četam je gen. Kornilov uka-zapustiti železniške vlake na po- 2al staji Dno ter odmarširati k obleganju mesta Petrograda. Tisoč ostrostrelcev začasne vlade je bilo poslanih, da ustavijo prodiranje' uporniških čet. Med tem razpostavlja general Savonkov, novi vojaški guverner petrograj.ski, svoje čete v mestu in okolici tako, da odločilno udarijo, če pride do spopada z nasprotnimi četami. Do spopada še ni prišlo. Doslej še ni dospelo nobeno poročilo o kakem spopadu med četami začasne vlade in generala Kornilova. Uradno izjavljajo, da so deli tekmujočih čet prišli skupaj blizu Luge in se med seboj pogajali, ne da bi prišlo do sovraž-ljivosti. Obe stranki še organizujeta svojo vojno moč in iščeta podpqre. Borzni časopis pravi, da je konjištvo, katero, je poslal Kornilov proti Petrogradu, dospelo v Dno, 130 milj oddaljeno oi glavnega mesta. Zbor delavskih fn vojaških delegatov v Petrogradu je razposlal sle, ki naj častnikoni*Kor-nilovovih čet pojasnijo položaj. Delegati so prinesli konjiškim četam proglas Kerenskega, nakar so se čete ufii-borile pri Dnu, da počakajo -nadaljnjih navodil. Pravijo, da je general Kaledin, vodja kozakov, zapretil, raz-dejati železnico med Moskvo in Pe-glavno n»e_ dolnjem Zbroču so bili odbiti. Fronta nadvojvode Jožefa: V jugo-vzhpdnefii kotu Bukovine so Rusi začeli napad, a pridobili so samo krajevnih uspefc>v blizu Solke. Mjfel Trotuško in Ojtuško dolino sovražni'. ni ponovil svojih brezuspešnih napadov dosedaj. ; jj V ' Prancoska fronta. 1'ariz.. ). sept. — V Champagni in v Argorn'; so nas uspešni presenetljivi napadi na nemške zakope usposobili, da smo dobili v svoje roke zalog in ujetnikov. V verdunskem odseku smo pridobili nadaljnjih uspehov in odbili obupne nemške napade. London, 10. sept. — Berlin priznava britai- ki uspeh ob ozki fronti severno od St. Quentina. Lor, Ion, 11. sept. — Britanci so ujeli precejšnje število Nemcev blizu Lang.ri( tona in jugovzhodno od St. ■i napadali nemške linije -.-tu-, .apade. „• Cham- Senat sprejel vojnodavčno predlogo. Sprejeta tudi resolucija o žrebanju inostrancev (aliens), bivajočih v tej deželi. ZMRZAL OŠKODOVALA LETINO. Štrajkovni položaj v Springfieldu, 111., vznemiril guvernerja. pagni. Mirovna konferenca. Kodanj, 9. sept. — Papež razpošlje vabila k mirovni konferenci in predloži premirje, če odgovori na njegov mirovni predlog puste možnost uspeha odprto, kakor trdi dunajska "Reichs-post". Če bo mirovni predlog papežev odklonjen, hoče sv. Oče naznaniti svoje misli v izjavi. L| Pl>oto br American Preai Association. ALFONSO UTEGNE POSTATI PREDSEDNIK. Kralj Alfr> "eRa str0\\ tu naslikan pri nadzorovanju vojaškega traktorja (vlačil-Spanija J'' po vsej verjetnosti postal prvi predsednik španski, ako bi •k* auk.Sta'alika' kar se uteK"c »goditi prejalislej, kajti republikan-Me mej "!:"a _Panskem zelo narašča po številu svojih pristašev. Alfonso Makedonska fronta. Berlin, 10. sept. — Severozapadno od jezera Malika so se naše prednje straže umeknile pred močnejšim francoskim pritiskom proti gričevju jugo-zapadno od Ohridskega jezera. Rim, 11. sept. — V Albaniji so včeraj naši oddelki podpirali francoske čete pri podjetjih v Devolsk-i dolini. Osvojili so sovražnikov zakop jugovzhodno od Berata in ujeli nekaj mož. I Berlin, 11. sept. — V goratem okraju jugozapadno od Ohridskega jezera so nemške in avstro-ogrske čete včeraj preprečile, da ni>o Francozi dalje prodrli. 8v°jim ljudstvom zelo priljubljen. Rusko-rumunska fronta. Berlin, 10. sept. — Armadna skupina bavarskega princa Leopolda: Med Rig-skim zalivom in Dvinskom so bili u-spešni spopadi v gozdnem in moevir- Za mir potom posredovanja. Amsterdam, 9. sept. — Pretežna večina nemškega naroda je za mir po torn posredovanja; kakor piše v listu "Vorvvaerts" Philip Scheidemann, večinski voditelj nemških socialistov. Scheidemann opominja, naj državni kancelar nastopi proti agitaciji Vse-nemcev za "Hiiidenburgov mir". Sociališki voditelj pravi, da nihče v Nemčiji ne želi miru za vsako ceno, ali da tisti, ki žive med ljudstvom, poznajo resnične čute vojakov. Vedo, da se bo Nemčija branila do zadnje kaplje krvi, a je obenem pripravljena, pod pisati mir, sklenjen potom posredovanja. Vsled tega misli Scheidemann, da propaganda za osvojitev dosega mejo brezvestnosti. Kazen znižana. Amsterdam, 8. sept. — Po brzojavki dunajske "Freie Presse" je cesar Kare) izpremenil smrtno obsodbo drja. Kriedrich Adlerja v 18-letni zapor v kaznilnici. Dr. Adler je umoril lanskega oktobra prvega ministra Stuergkha. Odklanja očitek. Buenos Aires, 9. sept. — Baron I.oe-wen, švedski poslanec v Argentini, je danes zanikal, da je nemški opravilnik po švedskem poslanstvu tukaj pošiljal poročila v tajnopisu v Berlin. Pravi, da je tozadevno naznanilo zanj veliko in mučno presenečenje. Razpok v orožnici. Philadelphia, Pa., 8. sept. — Vsled neke eksplozije v orožnici v Frank-fordu so bili davi trije delavci usmr-čeni in 23 je bilo bolj ali manj težko poškodovanih. Razpok je bil tako silen, da so bila telesa usmrčencev v resnici raztrgana v kose. Med ranjenci se nahajata dve mladi deklici. Vzrok eksplozije ni znan. Upanje na mir. Washington, D. C., 10. sept. — Poslanec London, New York, sociališki član kongresa, je govoril danes v zbornici k mirovnemu vprašanju. Izvajal je, da postaja upanje na skorajšnje dokončanje vojne vedno bolj upravičeno, in je žel splošno pohvalo za svojo razlago današnjega evropskega položaja. Izpodbuda. Toplo priznanje je izrazil g. London nad odgovorom predsednika Wilsona na mirovni predlog papežev. Samo podbuditi in osrčiti, je rekel, more predsednikov odgovor tiste, ki žele mir in bi se njegovih blagodarov kmalu zopet radi veselili. Posebno važni, je rekel, sta izjavi predsednikovi, da centralni velevlasti ne bosta razdeljeni in da po vojni menda tudi ne pride do gospodarske vojne. Dosedaj, je rekel, sta bila ta dva cilja vedno smatrana kot del vojnih načrtov aliirancev. Dobro znamenje. Poročilo, da namerava nemški državni zbor ali njegov glavni odsek izraziti nemške mirovne pogoje, je označil govornik kot dobro znamenje. Rekel je: "Dobro (Joločen mirovni izraz v državnem zboru bi bil samo poroštvo za to, da postaja hrepenenje po miru nepremagljivo. Dejstvo, da je 8,000 delavcev v Essenu priredilo shod in o-dobrilo mirovno resolucijo državnega zbora, kaže, da se nemška vlada ne upa ovirati ljudstva na razpravljanju mednarodnih vprašanj." Vojnodavčna predloga sprejeta. Washington, D. C., 10. sept. — Senat je nocoj po večurni razpravi, tekom katere so bili vsi predlagani popravki po vrsti odklonjeni, vojnodavčno predlogo—največjo posamno davčno naredbo v zgodovini Združenih Držav — sprejel z ogromno večino 69 proti 4 glasom. Predloga odmerja v svoji sedanji obliki za vojne svrhe ogromno vsoto okrog $2,400,000,000, dočim je bila v načrtu zakona, odobrenega v zbornici dne 23. maja, določena v isto svrlio le vsota $1,867,870,000. Nabor inostrancev mogoč. Washington, D. C., 12. sept. — Senat je danes sprejel resolucijo o žrebanju inostrancev (alien draft resolution), po kateri je podvrženih žrebanju več nego 1,000,000 inostrancev, bivajočih v tej deželi. Če resolucija postane zakon v času, da bi bila poziv in zdravniška preiskava teh inostrancev za prvo žrebanje umestna, bi zavzeli ti inostranci svoja redna mesta v sklicu po vrsti, kakor so potegnjene njih žrebalne številke. Podvrženi bodo prihodnjemu žrebanju na vsak način. vojnega stanja v državnem glavnem mestu, če ne pride kmalu do poravnave spornih vprašanj. Kakih 7,000 delavk in delavcev je sedaj na štrajku, in tudi druge delavske unije se bavijo z vprašanjem, ali naj se pridružijo štrajkarjem, ali ne, Skoda vsled mraza. Grand Rapids, Mich., 10. sept. — V zapadnem Michiganu so ponočne zmrzal. napravile na fižolu, koruzi in krompirju škodo, ki jo cenijo na tisoče dolarjev. Winona, Wis., 10. sept. - Mrzlina zadnje noci je napravila na pridelkih v juzm Minnesoti in zapadnem Wiscon-stnu veliko škodo, katere obsega še ni mogoče navesti. Toplomer se je znižal v tem mestu na 31 stopinj. St. Paul, Minn., 10. sept. — Iz vseh delov države poročajo o škodi, ki jo je napravila zmrzal zadnje noči na ob-rodkih. Na več mestih severne Min-nesote so bili tolmuni zamrznjeni La Crosse, Wis., 10. sept. — Mraz je napravil v okolici tega kraja veliko škodo. Wausau, Wis., 10. sept. - Tolmuni > bdi davi zamrznjeni pol palca na debelo. Koruza še ni dozorela. Chicago, II!., 11. sept. — Hude zmrzali v Minnesoti, Michiganu in Wis-consinu so v nedeljo ponoči povzročile - polju in v vrtih škodo, ki bo znaša-na milijone dolarjev. Brzojavke iz Minnesote kažejo, da bila koruza hudo prizadeta. Škoda precenjena na $1,000,000 do $50,000,-000 samo v ti državi. Škoda v Michiganu je precenjena na nič manj nego $30,000,000. 5,000 premogarjev štrajka. Springfield, 111., 10. sept. — Pettisoč premogarjev v 17. rudnikih ni hotelo iti danes na delo, ker je bila za včeraj nameravana pocestna parada po vojaštvu preprečena. Delavci se držijo svoje dobre pravice do svobodnega govora in zborovanja, ter izjavljajo, da jim je bila ta pravica odvzeta z orožjem. Prišlo je do spopada med vojaštvom in delavci, tekom katerega sta bila dva delavca ranjena. Nemiri v Springfieldu. Springfield, III., 12. sept. — Po večurnem posvetovanju s člani državnega obrambnega sveta o štrajkovnem položaju je guverner Lowden danes pozno popoldne priobčil dolgo izjavo, v kateri dela odgovorne za nemire zadnjih tednov večjidel "temne in protiameri-ške vplive". "Trpeti ne moremo," je rečeno v izjavi, "da se sovražniki vlade repenčijo kot zagovorniki stvari delavcev, če so v resnici izdajice na delavstvu in izda- jice na svoji deželi." Guverner je zapreti! s proglasitvijo Sleparska tvrdk?. Chicago. 111., 13. sept. — Trinajst delničarjev tvrdke Riley, Schubert & Grossman Co., 1401 West Jackson boulevard, ki prodaja delnice po poštnem naročilu, je podalo prošnjo za proglasitev bankrota včeraj v uradu klerka Združenih Držav okrožnega sodišča. Prosilci navajajo, da je tvrdka povečala svojo glavnico na $5,000,000. Nadalje pravijo, da so bili zapeljani k nakupu delnic po krivih porjčilih in podatkih, in da niso doznali o lažnivosti teh podatkov do dne po 7. septembru, in da, ko so hoteli vrniti svoje delnice, jim tvrdka ni hotela povrniti njih denarja. Pravijo tudi, da je bilo $25,000 v delnicah prenesenih na Samuela M. Grossmana, predsednika tvrdke, v poskusu, ociganiti delničarje za ta znesek. Sočutna stavka. Richmond, Va., 10. sept. — Vsi pisarniški uslužbenci Leabord Air-linije so šli danes na sočutno stavko. Zapo-slenci železnice zahtevajo doklado v mezdah. ( Stavka odvrnjena. Billings, Mont., 9. sept. — Stavka premogarjev v Montani je bila odvrnjena, vsaj začasno, s tem, da je rudarska konvencija predložila zahtevo premogarjev glavni zvezi v razsodbo. Zrakoplovca se ponesrečila. Davenport, la., 10. sept. — Na tukajšnjem vežbališču za zrakoplovce na Suburban Islandu se je danes prevrnil zrakoplov iz višine 500 črevljev. Od obeh zrakoplovcev je bil E. B. Criss-well usmrčen in Louis Bodor težko poškodovan. Bron za strelivo. Kodanj, 6. sept. (Čez London.) --Neka berlinska brzojavka poroča, da je bilo sklenjeno, bronaste kipe raztopiti v municijske svrhe. Monakovski poročevalec "Lokalan-zeigerja" je baje brzojavil, da "je bilo povelje za zapleno kipov na Bavarskem že izdano. Visok poset. Pariz, 6. sept. — Predsednik Poin-care, vojni tajnik Paul Painleve in general Petain, vrhovni poveljnik, so danes obiskali glavni stan ameriške armade. Sprejel jih je general Pershing. P i: IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 12. sept. — Dva nadepol-na mlada rojaka sta odšla včeraj iz naše srede v višje šole. Prvi je g. Math. Butala, ki se je zopet podal v St. Francis Seminary, Wis., kjer bo nadaljeval svoje študije za duhovski stan. Drugi je pa Martin Stefanič, sin gospe Barbare Želko roj. Nemanich iz njenega prvega zakona, ki je z najod-ličnejšim uspehom dovršil našo župnij sko šolo sv. Jožefa in tudi trgovski tečaj iste ter se podal včeraj v St. Bede College pri Peru, 111., kjer je našel svoj dom. Za pridnega Martina je med počitnicami prav po očetovsko skrbel Rev. John Plaznik, ki je bil nadarjenemu fantu tudi najboljši inštruk tor.—Obema študentoma želimo zdravja in vztrajnosti na težavni poti do cilja! — Slovenska garaža. G. Anton Nemanich st. predeluje svojo prejšnjo konjušnico ob Ohio streetu v moderno garažo, ki bo imela prostora za ka kih šestnajst velikih avtomobilov. Več o tem še naznanimo. — Učite se angleščine. Pomagala vam bo, da boste razumeli naznanila in poučila o vašem delu. Mnogi delo-davci nočejo dajati zaslužka delavcem, ki ne govorijo angleškega jezika. Pohajajte večerno šolo! Začne se meseca oktobra. Več o tem še naznanimo o pravem času. — Slovenska lekarna. Sedaj imamo dve slovanski lekarni v Jolietu, in obe ob North Chicago streetu: prvo pod h. št. 800 in drugo pod h. št. 900. Druga lekarna je slovenska. Dr. Martin J. Ivec, vrhovni zdravnik K. S. K. J., je namreč oskrbel v svoji hiši na N. Chicago streetu dvanajst velikih polic in omar iz hrastovine ter jih napolnil z brezštevilnimi medicinskimi steklenicami in škatlicami. Kupil je v bližnjem Rockdalu od lekarja Jos. Ernsta, ki je odšel v vojaško službo, vse sveže leke in zdravila po najnižji ceni, in ravnotako vso lekarniško zalogo od nekega drugega lekarja, tako da ima sedaj na razpolaganje najraz-ndvrstnejših zdravil v svojem lastnem zdravniškem uradu. — Škoda vsled mraza. Prvi mraz v okraju Will v noči od ponedeljka na torek je napravil po farmah precejšnjo škodo, ki jo cenijo na mnogo tisoč dolarjev. Škodo je povečala nagla povišba temperature prvi dan po zmrzali. — $22,935 za Rdeči križ je bilo nabranih in podpisanih prvi dan velike kampanje, ki so jo začeli v omenjeno svrho v okraju Will v ponedeljek. V gotovini so nabrali $3,844.61 in v sub-skripcijah $19,090.65. — Zopet izgredi v kaznilnici. Vsled strožjega reda, ki je zavladal pod novim ravnateljem državne kaznilnice v Jolietu, wardenom Murphyjem, je nekaj nezadovoljnih kaznjencev kuhalo jezo že nekaj časa. V nedeljo in ponedeljek so nezadovoljneži dali duška svoji jezi s tem, da so uprizorili dva nova izgreda. Posledek je, da se eden izmed izgrednikov nahaja v umirajočem stanju, a trije stražniki so v kaz-iiilniški bolnišnici z resnimi ubodnimi ranami. Kaznjenec Herman Wienand, namišljeni hujskač in voditelj nedeljskega upora, je baje smrtno ranjen. Obstreljen je bil nad desnimi pljuči po stražniku T. P. Clarksonu, ko je napadel zadnjega z lopato med potjo v Samotno celico. Stražniki M. J. Marks, Ch. Walters in L, R. Shotwell so bili resno ubodeni, prvi na vratu in druga (Iva v trebuh, ko so kaznjenci korakali v svoje celice v ponedeljek zjutraj. Nedeljski upor je hil pričakovan In zatrt s strogimi naredbami. Izza poslednjega upora v kaznilnici, dne 3. junija, so bili kaznjenci, ki so vodili tedanje izgrede, pod izredno disciplino. Prisiljeni ostati v svojih celicah, niso smeli nikdar v glavno obednico, dokler ni glavna skupina kaznjencev dojedla. Ko so skupino nezadovolj-nežev vedli k zajtrku v nedeljo zjutraj, so zadnji psovali stražnike in tako pokazali, da zopet nameravajo upor. Vrniti so se morali takoj v svoje celice. Zdajci je kaznjenec Wienand stopil iz vrste in zaklical drugim, naj mu slede, a preden so mogli to storiti, je prihitela na lice mesta pomožna četa stražnikov. Clarkson jih je vodil. Prijel je Wienanda za roko in ga vedel proti samotni celici. Ko sta se bližala vratom "luknje", se je Wienand otre-sel stražnika in je pobral neko lopato. Potisnil je Clarksona proti steni. Ko je ta trikrat ali štirikrat posvaril kaznjenca, je potegnil pištolo in zaklical: '"Hodi sem notri!" Wienand je zaklel, da ne gre, in zopet zavihtel lopato. Pištola se je sprožila in Wienand se je zgrudil, obstreljen skozi pljuča. Med tem so drugi stražniki spravili iz-grednike v njihove celice. Ves dan se je slišalo psovanje in preklinjanje iz celic. V ponedeljek zjutraj so bili iz-gredniki videti pomirjeni in poslani k zajtrku, ko so redne vrste dojedle. Zaj-trkovali so molče in se potem razvrsti* li za povratek v celice. Ko so se bližali poslopju s celicami, jih je kakih šest skočilo iz vrst nad gori omenjene tri stražnike. Drugi so se jim pridružili, in preden je prihitela pomožna četa stražnikov na pomoč, so bili Walters, Marks in Shotwell premagani in ubodeni. Kmalu potem so bili izgred-niki užugani in spravljeni v celice. Štirinajst kolovodij pa je bilo odvedenih v samotne zapore. Izgredov se je udeležilo 48 kaznjencev. Vsi ti o stanejo zaprti v celicah, dokler se ne poboljšajo. — Pisma na jolietski pošti imajo: Bobar F. V., Čopič George, Erent (Kurent?) Ivan, Hurak John, Majnar Mike, Mehonar (?) Franc, Strajnar Fr. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet. Adv. Pittsburgh, Pa., 10. sept. — Zadnjo nedeljo 9. sept. je bila seja tukajšnjega Slovenskega Političnega Kluba. Tega dne bi se moralo po določilu predsednika tudi voliti novi odbor. Zalibog, da je pa bila udeležitev od strani članov tako pičla, da se sploh ni moglo ničesar ukreniti glede volitve. Resnica je, da je predsednik kluba, g. Zbašnik, povabil oziroma naznanil v G. N., da bode glavna seja v nedeljo 9. sept. Jaz sem to naznanilo čital šele v torek 4. t. m. Tudi sem poslal povabilo v list "A. S."; da pa ni bilo priobčeno v zadnji številki "A. S.", je najbrž prišlo prepozno za tisk ;upam, da mi g. urednik to potrdi. (Op. ur. Vabilo smo prejeli šele v četrtek in je bilo potem natisnjeno na prvi strani lista, ker je bila druga stran tedaj že dotiskana.) Kar se tiče Slovenskega Političnega Kluba, je v naši veliki naselbini zelo velicega pomena za nas Slovence, kakor je včeraj omenil g. Griffith v svojem govoru, da smo mi Slovenci zelo malo^ali nič poznani; pri mestni upravi nas le toliko poznajo, da plačamo davke. Zatorej je skrajni čas, da se tudi mi zdramimo in zahtevamo svoje pravice, kot to delajo druge narodnosti. To nam je mogoče doseči le, če se združimo v eno skupino ter delujemo vsi za enega in eden za vse. V svrho tega se je na včerajšnji seji sklenilo, da se skliče v nedeljo 16. septembra ob 3. uri popoldne posebna seja, na katero se vabijo vsi člani Kluba, kakor tudi vsi oni rojaki Pittsbtirške okolice, kateri imajo druge ali prve papirje, da se te velevažne seje zagotovo udeležiti blagovolijo'. Na dnevnem redu bode namreč volitev boljšega in zmožnejšega odbora, katerega si skupno sami izvolite, da vas bode zastopal v vseli zadevah. Upajoč, da se omenjenega dne vsi državljani snidemo ter kaj koristnega ukrenemo za naš pred tujci malo poznani slovenski narod, Vas pozdravljam George Weselich, tajnik S. P. K. Drobiž iz slovenskih naselbin. Calumet, Mich. — Potrjeni za aktivno vojaško službo so bili še sledeči Slovenci: Geo. Aloysius Schneller, Frank Stukel, Joseph Spehar, John Benchich Jr., Peter Marcus Sterbentz, Joseph Judnič, Louis Turk, Frank X. Sedlar in Jos. Kambich. Cleveland, O. — Jos. Mance, 35 let star, je bil smrtnonevarno poškodovan V tovarni Brown Hoisting Machine Co. 5. sept, in je kmalu potem v bolnišnici umrl. — Umrl je ondan Martin Sintič, 39 let star, doma iz Kostanjevice, župnija Sv. Križ. Tukaj zapušča ženo Rozalijo in šest nepreskrbljenih otrok. — Umrla je nenadoma Frančiška Župančič, doma iz Fužin na Dolenjskem, v starosti 37 let. Bila je zdrava in mrtva v desetih minutah. Rajnica je bila vzorna žena in mati ter zapušča 7 majhnih otrok. — Umrl je dne 23. avg. v bolnišnici po neki operaciji rojak Leopold Pilnavar, 26 let -tar, doma iz fare Čatež pod Zapla-zom, član slov. pevskega in podp. dr. "Zvon", znan kot izvrsten pevec in dober tamburaš. V Ameriki je bival 6 let. Tu zapušča dve teti, v Forest City, Pa., eno sestro in v stari domovini starše. Ely, Minn.—Jožef Kuhar iz Zenitha je imel pri sebi $700, namesto da bi jih dal na banko. Dne 30. avg. popoldne so pričeli igrati poker on, John Burja, John Plahutnik, John Tekavec, John Globočnik in Frank Scršcn v stanovanju zadnjeimenovanega. Ko je Kuhar izgubil vse razen 85 dolarjev, so ga vrgli iz hiše, nakar se je pritožil pri policiji, in ta je zaprla vseh šest kvartopircev. Obsojeni so bili vsak na $25 (t. j. $20 globe in stroške), a Frank Seršen pa še posebej na globo $42, ker je v svoj'em Stanovanju dovO lil prepovedano igro. — Pokopana je bila dne 30. avg. iz slovenske cerkve mrs. Frank Kukar, ki je umrla po kratki bolezni za vnetjem možgan. Tu zapušča soproga in starše. Sheboygan, Wis. — Potrjeni za vojaško službo pri prvem poklicu so bili John Gerdenc, Frank Leskovec in Anten Kotar. — V bolnišnici je umrl rojak Jožef Matjaš, 46 let star, za jetiko. Zapušča ženo in več otrok v starem kraju, tukaj pa enega sina. > Moon Run, Pa. — Josip Grilc, 7-let:ii sin rojaka Johna Grilca, je dne 23. avg. pri nabiranju premoga prišel z desno roko pod kolo vozov, obloženih s premogom, ravno v trenutku, ko so se vozovi premeknili. Nesrečnemu dečku je roko nad komolcem zlomilo in pri ramenu skoraj popolnoma odtrgalo. V pittsburški bolnišnici so mu roko odrezali in upajo, da ostane živ. Gallup, N. Mex. — Umrla je tukaj dne 10. avg. rojakinja Frančiška Ma-rinšek, roj. Perko, doma iz Hotavelj nad Škofjo Loko, stara šele 26 let. Zapušča soproga in tri otročiče. Chicago, 111. — S tretjo ambulančno kompanijo, ki je sestavljena iz dijakov na chicaški univerzi, je odšel v neko vzhodno taborišče Slovenec John Za-vertnik, študent medicine v tretjem letu, sin g. Jože Zavertnika, urednika "Prosvete". Barberton, O. — Sledeči Slovenci so bili potrjeni tukaj za vojaško službo: Josip Tarvan, Matevž Klančar, Peter Ulčnik, Anton Pečnik, Fran Zakrajšer, Matija Mihelčič, Fran Škraba, Josip Mačerolj, Josip Mekina,. John Bolha, John Barič, Andrej Zupec in Rudolf Žgajnar. K naboru je bilo poklicanih 1.8 Slovencev, potrjenih pa 1-5. Iz tega se razvidi, da so Slovenci korenjaki. ZVEZA JUGOSLOVANSKIH PEVSKIH DRUŠTEV V AMERIKI. Začetnik Zveze jugoslovanskih pevskih društev v Ameriki je bil g. Ignacij Hude iz New Yorka. Kakor posnemamo iz Spomenice, objavljene povodom drugega koncerta zvezinega, je bilo treba mnogo neutrudnega delovanja in požrtvovalnosti, da so se pevska društva navdušila za združenje. Prvo društvo, ki se je priglasilo, je bilo "Edinost" iz Clevelanda, O., kar gre v prvi vrsti v zaslugo njenemu neumornemu pevovodji g. Primožu Kogoju. Potem so sledila društva: "Bled", Conemaugh, Pa.; "Vihar", Dunlo, Pa.; "Rodoljub", Johnstown, Pa.; "Zvon", Forest City, Pa.; "Jugoslavija", Wood-lawn, Pa.; "Sloga", Monessei a Pa., in pridružilo se je tudi, d ^iruvp samo pri prvem koncert«, slow ' o , Cvsko društvo "Tatran" iz John5tov.na. l'a. Ta društva so potem prirediia prvi jugoslovanski koncert v Johnstownu, Pa., v nedeljo 3. septembra 1916. Najeto je bilo gledališče Majestic, ki je eno največjih v mestu. Česar se ni pričakovalo, se je zgodilo: gledališče je bilo polno, preden se je pričel koncert. Poleg Slovencev, Hrvatov in Srbov je bilo med poslušalci tudi mnogo Nemcev, ki so prišli na koncert z neodkritimi čustvi in s tajno željo, da bi slovanska stvar ne uspela, kajti svetovna vojna je bila tedaj na vrhuncu nemške "slave". In nepoznani,; mali slovenski narod naj priredi prvi jugoslovanski koncert v Ameriki?! To je bilo za Nemce, katerih je v Johnstownu veliko število, nekaj nezaslišanega. Prišli so na koncert z namenom, da bi bili priča velikega poloma. Toda zgodilo se je ravno nasprotno: ravno Nemci so morali priznati, da na seli nemških prireditvah, pri katerih je nastopalo po tisoč pevcev, niso imeli takega užitka. Med poslušalc.i je bilo tudi mnogo Ainerikancev in časopisi so kaj laskavo pisali o prvem slo-anskem kcfncertu v Johnstownu. Pri prvem koncertu je nastopilo sejem pevskih društev s 120 pevci in pevkami. Letos pa šteje zveza že 13 pevskih društev, od katerih se je udeležilo drugega koncerta v Cleveland«, O., dne 2. septembra devet društev s 199 pevci in 60 pevkami. Letos so pristopila v zvezo sledeča društva: "Zvon', "Slavec" in "Domovina" iz N"ew Yorka, N. Y.; "Ljubljanski Vrh" iz Detroita, Mich., in "Soča" iz Clevelanda, O. (Konec prihodnjič.) zmislu besede, to so neprisilne, a dolžnosti istotako. Neizpolnjevanje takih dolžnosti ima neposreden in poguben učinek. Pomagati svoji deželi, ko se ista nahaja v vojni, v vseh ozirih, spolnovati vse dolžnosti patrijotičnega in zvestega ameriškega državljana pa je sedaj bolj potrebna, kot pa v mirovnem času. Te dolžnosti postanejo imperativne in se nanašajo na vsakoga, farmarja in financirja, rokodelca in trgovca, bogatina in reveža, mladega in starega, moškega in žensko. Sedaj ni čas za nevtralnost. Človek se mora odločiti, biti mora za svojo deželo, ali pa proti njej. Za vodstvo vojne in za vspešno za-ključitev iste, pa je potreben denar. Pomagati in zalagati vlado z denarjem, s tem, da pokupimo obveznice "drugega Liierty-posojila", katerega bo v kratkem objavil naš zvezni blagajnik McAdoo, je prva in najpoglavitejša dolžnost vsakega Amerikanca, moža in žene, ki so zmožni in premorejo toliko, da lahko nakupijo te obveznice. Poslužujemo se besed blagajnika McAdoo: "Vsak mož in žena v deželi mora biti za tem posojilom!" Ako imate denar, kupite obveznice Liberty-posojila. Ako nimate denarja, izposodite si ga, prihranite ga in kupite obveznico. Če kupite te obveznice, ako več ne morete vsaj eno, dve ali tri, kolikor zmorete, pokažete, da,ste zvest državljan Združenih držav. Pokazali boste, da ste rodoljub, da spadate med varčne ljudi, poleg tega pa ste si lahko sve-sti, da ste svoj denar dobro in obresto-npsno naložili. 'Obveznica Liberty-posojila je potrdilo, 'da ste storili svojo dolžnost napram vladi, deželi in samemu sebi. Svesti si boste, da ste pomagali svoji deželi v času ko je potrebovala vaše pomoči, ko je korakala zmagoslavno čez krvave in opustošene bojne poljane, da ustanovi trajen in toliko zaže-ljen mir Y>o celem svetu. POSLANEC GRAFENAUER IZPUŠČEN NA SVOBODO. mu je z amnestijo vrnjena tudi pravica do mandata, ker odpadejo z oprostitvijo kazni tudi vse pravne posledice. Predlagal je, da naj pozovejo Grafe-nauerja na sejo. Predlog je toplo priporočal tudi Poljak dr. Adolf Gross, nakar je bil predlog dr. Rybara soglasno sprejet. Poslanec Grafenauer je dobil s tem najlepše zadoščenje za vse dosedanje muke in trpljenje. Veselimo se tega in častitamo vrlemu koroškemu mučeniku. -r- "Slov. Svet". GOVOR POSLANCA DR. KOROŠCA. ("Slovenski Svet", Cleveland, O.) POSOJILO ZA SVOBODO IN DOLŽNOST. (Liberty Loan and Duty.) ■ To ni čas za mile izraze in prazno besedičenje, ampak za jasne dokazfc in glasne besede. Naša dežela je v vojni. Še nadalje razpravljati, zakaj in čemu smo v vojni, bi bilo neumno in brezkoristno. To ne bi prav nič iz-premenilo dejstva. Da bi posamezno mnenje vplivalo na dolžnost, za to ni časa. Sta pa dvojni dolžnosti. Prisilna in neprisilna. Plačevati davke, ravnati se po zakonih, sta prisilni dolžnosti in odnosna oblastva imajo moč, prisiliti izpolnjevanje teli dveh dolžnosti. Neizpolnjevanje takih dolžnosti ima neposredne in neprijetne posledice. Udeleževati se politike, glasovati ob volitvah, biti patrijotičen v polnem V dopisu iz Dunaja od 6. julija poroča ljubljanski Slovenec: Danes popoldne je prišel v Jugoslovanski klub v spremstvu župniRa Šturma koroški mučenik. po amnc=t:;i oproščeni poslanec Grafenauer,. in sicer naravnost iz Moellersdorfa, kjer je bil zaprt. Jugoslovanski poslanci so srčno pozdravili svojega tovariša. Glas o prihodu Grafenauerja se je hitro razširil v parlamentu. Mnogi poslanci so hiteli v klub,, da pozdravijo Grafenauerja. Po hodnikih so pozdravljali Grafenauerja poslanci vseh strank. Posebno je padlo v oči dejstvo, da je prišel poleg koroškega Nemca dr. Waldnerja tudi predsednik nemškega National-verbanda dr. Dobernik, da ga pozdravi. Obadva izpuščena poslanca, Grafenauer in šturm, zelo slabo izgledata. Že na obrazu se jima pozna, da sta morala stradati in veliko trpeti. Kljub temu pa ni izgubil naš Grafenauer humorja. Do februarja je Grafenauer izgubil 28 kilogramov na teži. V onem času je bil že tako slab, da se je moral vsesti, ako je samo enkrat prehodil primeroma kratki hodnik v kaznilnici. Kar se tiče ravnanja od strani komande, je Grafenauer izjavil, da zasluži major pl. Schunik in štabni zdravnik dr. Slama vso polivalo za človekoljubno postopanje. Kljub temu pa bi Grafenauer ne bil zdržal, ako bi mu ne bilo od februarja dalje dovoljeno, da sme sprejemati od doma zavitke s hrano. 16. februarja je posetil zavod sedanji minister Kroba-tin in si ogledal pri tej priliki tudi Gra-fenauerjevo celico. Čez dve uri je sporočil major veselo vest, da sme prejemati v bodoče od doma pakete s hrano. Vest o amnestiji je prišla nepričakovano. Slutil je, da bo parlament prej ali slej preklical in ovrgel krivično ob sodbo, izrečeno na podlagi protiustavnih vladnih odredb. Grafenauer je dospel v parlament nekoliko kasneje, kakor je ta odrekel odobritev vladinih naredi) po paragrafu 14. Župnik Šturm pripoveduje: Aretiran sem bil 11. marca 1916 in dospel v Moellersdorf 15. junija 1916. V celici nas je bilo povprečno po pet. Moj to variš je bil župnik dr. Levicky iz Galicije, brat poslanca Koste Levickyja. Ostala družba je bila mešana, povečini častniki, obsojeni radi poneverbe, goljufije ali tatvine. V sosednji celici je sedel znani poročnik Hofrichter (obsojen pred desetimi leti zaradi razpo šiljanja s strihninom zastrupljenih slaščic štabnim častnikom.) Hrana je bila neznatna, pozimi pa smo zmrzovali. O amnestiji smo izvedeli dne 3. julija zjutraj, in sicer neuradno, uradno pa se nam je to sporočilo šele danes 6. julija. Časopisov nismo dobivali, isto tako tudi nismo opravljali službe božje. Šetali smo vsaki dan. Zadnji me sec sem bil skupaj z Grafenauerjem. Slovenski Narod poroča 14. julija, da je poslanec dr. Korošec predlagal, da naj pozove predsednik parlamenta poslanca Grafenauerja na seje. Danes je poslanec dr. Rybar kriti ziral v imunitetnem odboru odsodbo poslanca Grafenauerja; dokazal je, da (Slovenec, 28. junija.) "Po triletnem strašnem vojskovanju narodov, v katerem je moral naš parlament dosedaj igrati ulogo igralca, ki je obsojen na brezmoč in molčanje, in po žaljenja dostojnih poskusih prejšnjih vlad, da se omajajo podlage naše ustave in da se zadenejo najsvetejše pravice narodov v monarhiji, stojimo sedaj novi vladi nasproti, katera nima druge naloge, kakor počakati novo preureditev monarhije, katero mora rešiti parlament. Z ozirom na ta politični položaj smatramo najvažnejšim, pomagati, da se to čim prej izvrši, in sicer na ta način, da bodemo glasovali za državne neobhodne potrebe. (Tako je!) Vsekakor smo to storili v trdnem prepričanju, da se bode tudi vlada nam odzvala in da bo sprejela v svoj program novo preureditev monarhije. Edino nada na bodočnost nam daje moč, da čakamo, kajti preteklost in sedanjost nam ne bi dale volje za to. Rane našega naroda so globoke in težke, morje solz in krvi je poplavilo našo jugoslovansko domovino. Iz Bosne in Hercegovine nam prihajajo na ušesa vse obupnejši klici za pomoč, klici brezobzirno preganjanega naroda. Mnogi kraji te naše lepe domovine so opustošeni, ostali so skoro brez prebivalcev in s strahom in skrbjo gledamo v bodočnost. Žaljenja in zapostavljanja tvorijo hrvatsko-slovensko zgodovino do najnovejših dnij. Trepetajoč v zlu gleda Dalmacija, kedo jo bode rešil nasilja, gladu in političnega preganjanja. Preko kršne "Istre kosi glad 5 svojo sestro — smrtjo vsled kaznjive brezbrižnosti oblasti. Na* Koroškem se pridružuje vsem strahotam in mukam še zapostavljanje političnih narodnih pravic. .Iz čuta, katerega rode te razmere, bi bil popolnoma razumljiv klic obupa, bede in borbe, ker bi popolnoma odgo-; varjal čustvom duše našega naroda. Ali naš narod tam doli 11a jugu naj vidi, da se ni njega poslancev še polastil obup in da še niso popolnoma izgubili nade za boljše razmere. Upali bomo, dokler bo to mogoče. Nočemo pa samo upati, temveč smo trdno prepričani, in to prepričanje hočemo gojiti v sebi in v svojem narodu —da se s čvrstim korakom približujemo svobodi in zedinjenju domovine. (Odobravanje.) Menimo, da je dolžnost sedanje vlade, da ostane politično nevtralna. Verujemo pa, da ima najpopolnejše zadoščenje in ako tudi ta vlada pozitivno nalogo, ki sestoji v tem, da odstrani vse zapreke, ki bi mogle v bližnji bodočnosti ovirati in otežkočiti novo preureditev monarhije. Vsled tega pravimo, da bi bil na primer zločin, ako bi zavzeli v vprašanju prehrane prebivalstva stališče čakanja. Bil bi zločin, ako bi čakali samo en trenutek na ponovno upeljavo ustavnosti in zakonitosti. Bila bi velika napaka, ako ne bi hoteli dati nedolžnim žrtvam brezpravne dobe najpopolnejše zadoščenje in ako ne bi takoj napravili konec vsem nezakonitostim in neosnova-nim preganjanjem na jugu države. (Odobravanje.) Potrebno je, da pripravlja sedanja vlada mir med narodi v državi sami, ker je mir z avstrijskimi narodi nujna potreba in predpogoj za obči mir med narodi. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Povsod na svetu vstaja znova ideal človekoljubja, reke krvi so dovolj velike tudi za najbolj krvoločnega človeka. Nihče več se ne zavzema za tia-čenje narodov in nihče več ne odreka pravice samoodločevanja narodov. Prvi glasniki miru, svetovnega miru, prihajajo v deželo. Trdno se nadejamo, da ne bo monarhija preprečila te želje tlačenih narodov; to svojo nado stavimo na pravičnost cesarja in na njegovo prizadevanje po miru. (Dobro!) Na podlagi teh misli so se Jugoslovani odločili, glasovati za budgetni provizorij. Tej svoji izjavi pa dostavljamo še svečeno zatrdilo, da bodemo ravnotako trdni, neomahljivi in eno-dušni, kakor bomo sedaj vsi glasovali za budget, tudi v borbi za svobodo, samostojnost in samoodločevanja svoje jugoslovanske domovine. (Odobravanje in ploskanje.) S s a a a a a a HHfflHfflfflfflHffll^^ SEVERA'S WAFERS FOR HEADACHE AND NEURALGIA (Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo) dajo hitro olajšbo. Cena 25 centov za zavojček s 12 praški. Domač liniment. V vsaki hiši bi morali imeti steklenico dobrega linimenta vedno pri rokah za slučaj nesreče, poškodb, zvinjenj in odrge in pri takih prilikah ne vemo za boljega kot je SEVERA'S L/ C0THARD OIL (Severovo Gothardsko olj«). Isto umiri bolečine, bolesti, krče in jo precej priročno in dobro za zdravljenje ravno takih slučajev kot so: revmatizem, nevralgija, zvinjenja, odrge, otekline, otekle žleze, okorelost in bolečine v mišicah. Cena 2S in 50 centov. V lekarnah vsepovsod. DOBRO ZA ZVINJENJA. Mr. Frank Veverica, Bloom field, Mont., nam Je pisni dno 16. febr. 1D17 sledeče: Zvlnll som si koleno in ko sem si ga parkrat nadrgnil Severovim Uothardskim oljem, so prenehal« vse bolečino ln sedaj •• zopet dobro počutim." a Kupite Severova zdravila v domači lekarni. Zahtevajte samo Jih ne morete dobiti, naročite Jih naravnost od nas. "Severova". Če H W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA E afflraraisfflfflHrara^ A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr- Chicago Phone '&575 A, Nemanich & Son B-ajstk: Real Estate Insurance Loans Renting V lastnem domu 1002 N. Chicago hi., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po ^ =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deieli. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali dr«' gi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stockfc Pošiljamo denar na vie kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiie. Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko»-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. JSE 0 H 3131= a s k ZGODOVINSKE POVESTI. 13 ^Bl Sestavil profesor Ivan Vrhovec. I EG POVESTI IZ ZGODOVINE NOVEGA VEKA. (Dalje.) 21. Leopold I. (1658—1705.) Leopold je bil mlajši sin Ferdinanda II. Ker je bil slabega života in ker tudi druge njegove lastnosti niso obetale, da bo kedaj dober vojak ali državnik, odmenil ga je Ferdinand III. za du-hovski stan. A zgodilo se je drugače. Ko je štel Leopold 14 let, umrl je njegov starejši in že za nemškega kralja kronani brat Ferdinand IV. Zato je Leopold moral dati slovo duhovskemu stanu. Čudna naključba pa, da je ravno mirni in skromni Leopold I. moral prebiti toliko vojsk, kakor jih nobeden njegovih prednikov ni, in da je Avstrija ravno o njegovem času dobila tako široke meje, kakršnih ni imela poprej še nikoli! Vojskovati se mu je bilo s Turki, z ogrskimi uporniki, in s svojim svakom, francoskim kraljem Lu-dovikom XIV. 1. Vojske s Turki. S Turki se je vojskoval 35 let. Ti so mirovali, -odkar je 1. 1606. sklenil Rudolf II. mir ž njimi. Mej tridesetletno vojsko niso nadlegovali Avstrijancev ne jedenkrat. Ko pa je prevzel vladarstvo Leopold L, počenjali so na Erdeljskem in Ogrskem tako, da je bila vojska neizogibna. Leopoldov vojskovodja Montecu-culi jih je zmagal pri sv. Gotthardu Popolnoma. A cesar je sklenil ž njimi kaj neugoden mir in spravil ogrske velikaše v tako slabo voljo, da so se zarotili zoper njega ter naprosili nanj Turke. Leta 1683. so pridrli ti že v drugič pred Dunaj; opravili pa tudi se- je morala seveda in s°C,ti v°jska. Začela se je leta 1701. Ita]'Cer na več krajih, na Španskem, na So 1Janskein in v Belgiji. S cesarjem anaT-cgniIe tudi (lrUBC driavc. n Pr-rou t Njen vojskovodja Marlbo-gcn (Marlbcr<>) Pa sloveči princ Ev-č(te U VOllila avstrijske in angleške v0: ,0,1 zma8e do zmage. A konca leta 170s'e°POld 1 ni doživc1, umrl je 22 p es*rja Leopolda I. vojake a Turki čo, so si morali šteti v r.;P«stiii T med tri PRAVDNIK-ADVOKA1 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliei Ko imate ^aj opraviti S' sodnijo oglasite se pri menL TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, IU„ Chicago tel. 33». N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackapa Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe ▼ najem in Lunch Room. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and t foe Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111. boste grehe zadržali, so jim zadržani. Da izvršujejo s pomočjo sv. Duha dvojno moč: odpuščajo grehe onim kateri so tega vredni, in zadržujejo nevrednim. Besede Zveličarjeve dajejo duhovnikom oblast soditi grehe in pregledati vsak slučaj, predno določijo sodbo. Jezus gotovo ni hotel, da bi duhovniki delali po svoje, kakor bi se jim ljubilo, ampak, da delujejo, kakor dobri sodniki. Zato je treba, da poznajo grehe, katere je kdo storil; treba je vedeti, če mu je žal, da jih je storil, če bo delal boljše v prihodnjosti in če je priprav Ijen povrniti storjeno škodo. Za vse to pa je treba spovedi. Ne dolgo tega je bil nek petletni deček na smrtni postelji. Svoji materi je rekel: "Prosim, pošlji po duhovnika, ker se hočem spovedati, predno umr jem." "Premlad si še, da bi se spo-vedal; gotovo še nisi storil nikakega greha." "Da, prav velik greh imam na vesti in moram se ga spovedati predno umrjem." Po daljšem pozve-dovanju je mati zvedela, da je pred nekaj meseci v jezi nalašč pahnil svojega mlajšega brata v vodo, da je vtonil. Seveda je mati poslala po duhovnika, kateri ga je pripravil na smrt. Nekega večera je nek deček silil, da hoče iti več milj daleč in v slabem vremenu k spovedi; rekel je: "Duhovnik, kateri me je pripravil za prvo sveto obhajilo, nam je rekel, da ne smemo nikoli iti v posteljo v smrtnem grehu; zato moram iti k spovedi." Ko se je vrnil domu, je šel spat. Drugo jutro so njegovi stariši našli samo truplo: duša se je nepričakovano ločila od telesa. REV. J. PLAZNIK. TELESEN, DUŠEVEN IN MORALEN RAZVOJ ŠOLSKEGA OTROKA. Advertising rates sent on application. 16. sept. Nedelja Ljudmila, vdova. 17. " Pondeljek 7 žal. Marije. 18. " Torek Tomaž Vil. škof. 19. " Sreda Januarij, škof. 20. " Četrtek Evstahi, muč. 21. " Petek Matevž, apost. 22. " Sobota Mavricij, muč. ŠESTNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. V današnjem evangeliju beremo, da je Zveličar ozdravil bolnika na sobotni dan. Dokazal je, da ima pravico to storiti, onim, ki so dvomili o njej. Na isti način odpušča cerkev grehe in lahko dokaže, da ima pravico za to, v strogem pomenu, greh žali Boga in On sam ima pravico odpuščati grehe. Jezus Kristus je odpuščal grehe, ker je bil Bog. Bog pa, če hoče, da lahko to moč ljudem in ljudje, kateri imajo to moč od Boga, lahko odpuščajo grehe. Če vdariš soseda Janeza in ti je pozneje žal, moraš prositi Janeza za odpuščanje in ne njegovega brata Antona, ker si vžalil Janeza in ne Antona. Če pa bi bil Janez zbolel in rekel Antonu, naj ti odpusti, potem bi bilo Antonovo odpuščanje ravno tako dobro, kakor Janezovo. Anton je prevzel Janezovo mesto in ima pravico od Janeza, da ti odpusti v njegovem imenu. Tako je dal Kristus oblast odpuščati grehe cerkvi, škofom in mašnikotn. Kedaj je bilo to? V evangeliju sv. Janeza beremo, da je bilo tedaj, ko se je Jezus prvič po vstajenju prikazal Svojim apostolom. "Jezus je prišel in stopil v sredo med nje, rekoč: Mir vam bodi. In ko je to rekel, jim je pokazal Svoje roke in Svojo stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Rekel jim je torej zopet: Mir vam bodi. Kakor je Oče mene po-lal (odpuščati grehe), tako tudi Jaz vas pošljem (z isto mOČ-jo). Ko je to izrekel, je dihnil v nje in jim rekel: Prejmite svetega Duha; katerim boste grehe odpustili, so jim _odj>uščeni; katerim boste grehe pridržali, so jim pridržani." Kaj je Zveličar mislil, ko je skrivnostno dihnil v apostole? Da to razumemo, pojdimo nazaj do stvarjenja prvega človeka, o čemur pripoveduje sveto pismo tako: "Bog je naredil Adamovo truplo iz prsti, dihnil je v to prsteno podobo dih življenja in človek je vstal, živa duša, živa podoba Božja." Božji duh da prsteni podobi nekaj, česar ni imela prej, vir življenja človeškega telesa. Sedaj pa pridne Sin Božji iz nebes in dihne, ne v truplo, ampak v živa bitja. Da jim moč, katere ni imel človek nikoli prej. Pove jim, da je ta moč za odpuščanje grehov. "Prejmite sv. Duha." Zakaj? "Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni; katerim Piše Rev. J. Plaznik. Veliko se bere in sliši o konservaciji. Listi obsojajo potrato in zahtevajo, da se naredijo postave, katere bi jo za-branjevale. Zakonodaja je zapoveda-la, da se morajo zavarovati državna posestva pred vničenjem. Na vseučiliščih so vpeljali agrikulturni oddelek, da ohranijo farme. V isti namen služijo tudi gradnje prekopov in namakalnih naprav. Konservacija zahteva, da se vojakom stavijo koze in da armada dovolj članov rudečega križa. Prepoveduje opojne pijače vojakom, kateri se odpravljajo na evropska bojišča. Zagovorniki velike armade in mornarice pravijo, da je ta potrebna, da se ohrani mir. Pocestna železnica s svojim zvoncem kliče, da je treba ohraniti zdrave ude. Konservacija je geslo celo onih, na bojnem polju. Poglej, kako se svet trudi, da ohrani materijalne moči. Kaj pa bomo mi rekli v konservaciji, katerim ni izročen nekak materijal, ampak duše naših otrok. Konservacija duš je delo svete cerkve. Njen namen je, da pripelje duše k zedinjenosti z Bogom in da ohrani to združitev. Cerkev je bila vedno hraniteljica neizmernih duševnih zakladov. Naloga katoliške vere je, da gleda, da se razvije cel človek. Treba je gledati, da se razvije telo, duh in srce. Sveta cerkev se trudi pomagati človeku ohraniti otroško nedolžnost. Ko se začne človeku svitati v glavi, je na razpotju. V njem so čudovite moči za dobra dela, skupno z velikim nagnjenjem k slabemu. Začne se boj med tem, kar imenuje sv. Pavel zakon udov in zakon duha. Skušnjave sc množe in človek zaide večkrat iz ravne in ozke poti. Dozorelemu razumu se ne zde tako težavne. Nekatere skušnjave so pravi problem otroškemu življenju, pravi življenski problem, če ne že same na sebi, pa v svojih posledicah. Tu je otrok, kateri hoče imeti vse po svoji volji, želi le udobnosti in je ne-občuten za svoje soigralce. Morda je prepirljiv, prenaša pošte in dela prepir med prijatelji. Nagnjenje k ne-ubogljivosti, trdovratnosti in nespošt-Ijivosti postane kmalu navada. Če ni otrok zadovoljen z obleko, bo postal nečimern. Maliček se najprej vstraši nespodobne besede. Slabi tovariši se vsilijo v njegovo mlado življenje. Lenoba provzroči materi marsikatero srčno bol, šoli pa skoro obup. Raztre-šciiQst v molitvi in nespodobno obnašanje v cerkvi vgasnejo pobožnost, katero so vcepili v srce stariši in šola. Tu imamo otrokov problem. Kje je zdravilo? Kako sc trudimo, da bi pokazali otroku grdobo slabih dejanj. Povemo jim, kako naj se varujejo napak; kako delati dobro, pripovedujemo otroku po otročje. Ali je pa to do-"olj? Smo li spolnili svojo dolžnost. Kar se večine tiče, lahko rečemo, da ne. Do sedaj smo dali otroku kar najmanj pomoči, da se ohrani v dobrem, da doseže svoj cilj. Kdo more reči, da ni bila Jezusova želja, da smo vedno združeni z njim. Predpodobe starega zakona in nrav zakramenta presvete evharistije nam to svedočita. Bil je posebno vesel med otroci. Trud in skrbi mu niso zabra- 'evale, da bi ne bil ljubkoval otroči-čev. Jasen izraz Njegove želje imamo tridentinskem zboru: "Sveta zbornica želi resnično, da verniki, kateri so pričujoči pri sveti maši, prejmejo tudi sveto obhajilo, ne samo duhovno ampak zakramentalno v sveti evhari-stiji. Bolj jasna želja je prišla izpod peresa papeža Pija X., 20. decembra 1905. leta: "Pogosto in dnevno sveto obhajilo si najbolj želi Kristus, naš Gospod in katoliška cerkev od vseh vernikov kateregakoli stanu; nikdo se ne more izločiti, kdor je v stanu posvečujoče milosti Božje in pristopi k mizi Gospodovi s pravim namenom." Določilo 8. avgusta 1910, še pristavlja: "Oni, kateri imajo otroke na skrbi, naj store vse, da pristopajo otroci po prvem svetem obhajilu k mizi Gospodovi pogosto in dnevno, če mogoče, kakor želi Jezus Kristus in mati cerkev, in da to store s pobožnostjo, katere so zmožni v svoji starosti." (Nadaljevanje sledi.) ALKOHOLIZEM V STAREM VEKU. Kako dolgo pozna človeštvo alkohol? Kako dolgo že opaja sladki strup ljudska srca in duše? Kedaj ga je človek spoznal? Kedaj si je človek začel z alkoholnim vrenjem prirejati boljše ali slabše opojne pijače, na to je jednostavno nemogoče odgovoriti. Tu ni početka, kakor tudi zgodovina nima početka. Naj-davnejša poročila, kar jih danes pozna zgodovina, so se ohranila v zgodovini Japana in Kine, kjer srečamo že pred 4000 leti vino iz riža. In ni nezanimivo vedeti, da so že takrat japanski državniki podeljevali temu vinu vse ugodnosti, samo da ovrejo in omejijo uživanje kod in kam bolj škodljivega opija, proti kateremu se vlada še danes z vsemi mogočimi sredstvi bori. To vino, ki se je zvalo "suke", ni bilo močno, ker je bilo v njem največ 2S odst. alkohola, torej povprečno manje, kakor v današnjem pivu. Ko je tedanji kitajski cesar Jute okusil to pijačo je zavpil: "Koliko zla bode prinesla moji deželi! Naženite tega izumitelja iz mojega cesarstva in da se mi nik-oli več ne vrne!" Ali alkohol ni imel ne na Japonsko ne na Kitajsko nikakega globljega učinka, kakor bomo to kasneje videli pri rimski državi. Na Kitajskem so pijanščino smatrali celo za neko sramoto, kar pa ljudi ni odvračalo od uživanja alkohola, ki je s svojimi silnimi množinami ubil in razrahljal veliko solnčno cesarstvo, da ga ostali svet danes skoro ne čuti. O pijačah in pivskih šegah nam pripovedujejo grški zgodovinarji Ilero-dot in Diodor. Njihova poročila segajo res da samo do 500. leta pred Kri-stom, ali ko se je človeštvu posrečilo razvozljati hieroglifske znake, smo segli v egiptovsko zgodovino mnogo da7 lje nazaj. Iz napisov na piramidah in papirosih se jasno razbira, da so tigip-čani že 1000 let pred Kristusom iz ječmenovega slada znali prirejati neko opojno pijačo, slično našemu pivu. Danes vemo to iz hieroglifov mnogo bolj točno kakor iz Herodotovih spisov, ki velijo: "Oni pijejo ječmeno vino, ker vinska trta pri njih ne uspeva." Da se ta pijača ni uživala preveč zmerno, se vidi iz čednega opisa omenjenega pisatelja: Oni sedijo v krogu in pijejo, a sluge jim neprestano natakajo. Gospodinja pa vzame med tem malo muinijo iz gline in ko hoče goste pozvati, da pijejo, jim jo pokaže, rekoč: Poglejte tega siromaka, pa pijte in bodite veseli, kajti ko umrete, bodete kakor je on! — Seveda potem vsi trkajo, se smejo in pijejo; naravno, dokler so živi, ker kasneje bode prepozno." Če čitamo ta pivski poziv, se nam zdi, da čujemo dijaško pesem: "Edite, bibite collegiate.-, post multa saecula pocula nulla!" Ker že govorimo o dijakih, treba vedeti. da je bil človek vedno krvav pod kožo in da so že bili v starem Egiptu taki "lumpi" kakor danes in ravno take krčmS kakor sedaj. Ni še davno tega, da je egiptolog dr. Lauth obelodanili hicroglifsko pismo v prevodu, ki ga je neki egiptovski "profesor" poslal svojemu dijaku. Učitelj glasbe piše svojemu dijaku Pentauru: "Pravijo mi, da zanemarjaš učenje, da si se udal pijači in da se klatiš od krčme do krčme. Vedi, da vsakdo, ki smrdi vedno po pivu, odbija od sebe vse dobre in poštene ljudi. Smrad po pivu odtujuje ljudi in duša ti postaja zakrknjena. Vedi, da je pijanec ladja brez vesla, cerkev brez boga, hiša brez kruha. Ti se drgneš pijan ob zidovih in razbijaš lesene plote, ljudje pa bežijo pred teboj kakor pred kugo. Peti na harpo si se tako lepo navadil, psalmirati znaš dobro, tudi prosto peti te človek rad posluša, a sedaj si postal nepridiprav, vse ti je krčma in ženska. Osiris se te naj usmilil Ne čudim se, da so te pri pivu zmešale ženske, ki te obdajajo in motijo. Z njimi se vse preveč igraš in to boš občutil pozneje, ko ti kosti o-starijo. Z oljem si se namazilil, da si lepši in krog vrata nosiš venec; toda ta te ne bo rešil pred krevajočimi nogami in zvodenelo glavo. — Ta list govori najočitnejše, da se je v Egiptu mnogo pilo in "lumpalo". Zato pa navajajo na nekem papirju pijanstvo med 42. najslavnejšimi egiptovskimi grehi. A da je kljub vitkim pojavom v egiptovskem slikarstvu in kiparstvu bilo vsled užitka piva v Egiptu mnogo debeluhov, svedoči izrek na papirosu, ki so ga našli leta 1847 v Tliebi: "Gorje ti„ brat, ako služiš samo trebuhu in ga tako zalivaš, da si celi dan v omotici! Debeli trebuh bode zavladal nad tvojo hišo!" Egipt je torej že bil v oni dobi tako visoko "kulturen". Ni torej čudno, da najdemo v grških bajkah na vsak korak sledove te kulture in tudi v poeziji; vse je prevzeto od Egipčanov, zlasti karakteristike pijancev. Kolikokrat se Homer spominja gostij v Ilijadi in Odiseji! Koliko je v teli užitkih rafinerije! Človek se mora samo spomniti, kako pripravlja lepa čarovnica Kirka Odisejevim junakom pijačo iz vina, moke, sira in strdi in kako oni vsled tega pozabijo celo na — domovino. Isto pitje pripravi v Ilijadi tudi lepa Hekameda v glasovitem Nestorjevem vrču, ki ga more samo oni dvigniti, a drugi le z velikim naporom, ker je silno težek. Dobri Grki so seveda zmi-rom storili "kravji požirek", če se jim je posrečilo prinesti vrč na ustnice. Po opisu in slikah velikosti teh "čaš", se je prej sklepalo, da je njihovo vino bilo gotovo kaka pivu podobna pijača, da so ga mogli toliko popiti. No danes je dognano, da je bilo to zelo močno črno vino iz smirnske okolice. Grkom pa niti ni bilo treba piti piva, ker vinska trta je tako izborno uspevala v njihovi deželi, da je lahko vsakdo pil kolikor je hotel. Bili so tako močni pivci, da bi se najbolj žejen Slovenec iz vinorodnega kraja z njimi težko meril. Oni so vino pili samo mešano z vodo in velika nezmernost je bila, če je kdo pil samo vino. Vino je bilo posvečeno bogu Dionyzu in s procvetom in večjim blagostanjem Grčije je rastel tudi ugled tega boga in njegovega spremstva. Brezbroj skul-ptur na čast temu božanstvu nam svedoči o nekdanjem ogromnem blagostanju pozneje propale in nesrečne Grške. V delih grških pisateljev se malo govori o kakoršnihkoli posledicah alkoholizma, a brzi njen propad pada baš v dobo, ko je uživanje naravnost prispelo do vrhunca. Genijalni ali ne-značajni Alcibijad nam najbolje karak-terizira ljudi, ki so vladali na Grškem takrat, ko je ono v pol. oziru zginilo z zemlje. Dasi so vesti zelo netočne, vendar nahajamo tu in tam kako poročilo, ki jasno priča o pogubnem vplivu alkohola. Aristotel veli, da se pije na Grškem tako močno vino, da se mnogim treso roke in noge, da nekoji izgubijo celo vid, da se pokvečijo in znorijo. Siromak nikoli ni mislil, da se bodo ti zanimivi pojavi kedaj imenovali sim-ptoni delirija in paralize. Diogen je pa zopet povedal nekemu mladeniču ne baš laskavo: "Ti, pri tvojem spočetju je bil oče gotovo pijan!" Kasneje v rimski dobi so bile Atene znane kot kulturno središče in iz celega rimskega cesarstva so hiteli mladeniči tja, da se učijo filozofje. Dijaki raznih rimskih dežel so tam ustanovili svoje klube, kakor še dandanes, in vsako tako društvo si je najelo posebnega profesorja. Da pa ne ostane profesor potem, ko dovršijo starejši, brez dijakov, so se vršili vsake pomladi, ko so dospele rim-ke ladje iz vseli krajev, pravcati lovi na 'bruce', pri katerih so se pristaši posameznih klubov včasih grozno ali "častno" tepli za "akademski naraščaj". Kako daleč je sezal ta terorizem, najbolje svedoči slučaj Li-banija. Prišel je v Atene, da posluša govorništvo pri Aristodemu, katerega o prednjačili sami cesarji. Rimska država je propala in z njo rimski narod, ki se je napol utopil v vinu. Alkoholizem je dandanes še hujša nevarnost, zlasti za mal narod. Okužil je cele rodove Indijancev, ki bodo kmalu izumrli, oslabil in pomelikužil je žilavi črni narod, kjer in koder je le mogel in kulturno človeštvo je pokvaril. Nesmisel je abstinenca, ker je vobče neizvedljiva, ali zmerno moramo priporočati in zagovarjati vsi. Pri tem pa mora biti vsakdo tudi svoj lastni apostol. Proč s pijanstvom: Kdor ie pijanec, ne more biti pravi narodnjak! Moka ceneja. Pillsbury's Best, Gold Medal (tlQ Qfl in Ceresota, 49 funtov za.....(J)0,ull Kdor prinese ta oglas izrezan, bo dobil moko po $3.25. Globe Do Grit krma za kokoši, 100 funtov za $4.30. Sioux Do Grit krma za kokoši, 100 funtov za $4.10. Grist feed, 100 funtov $3.90. Poseje, zmes, krma za svinje in seno, koruza, oves, žagovina in drugo dobite najceneje v Fogsrty's Big M Store 609 Collins St., vogal Ohio. Chicago tel. 1223. SI 1-14 Naša prodajalna je zdaj odprta 3 večere na teden Ob torkih in četrtkih imamo odprto do 8. ure zvečer. Ob sobotah pa do 10. ure zvečer. Od drugih večerih zatvorimo ob 6. uri. The Joliet Co-Operative Association Ali ste že posetili našo Pure Food Expozicijo in demonstracijo? Začeta v pondeljek je že velik uspeh. Nadaljuje se ta ves teden. Pridite jutri in pripeljite svoje prijatelje. Pe-služite se nizkih cen med to prodajo. Godba svira v prodajalni vsak dan. Med oposlanci sta dva Slovenca, gg. Anton Šraj ml. in George Plese ml. MORA. Ceresota. Special, 49 P„rd8.......$3.25 KROMPIR Whete mealy bushel $1.65; peck............ stock, 43c Red Beans. Special 6 cans 75c; per can.. Refugee Beans. Spec ial, 6 cans 75c; can... I5c 15 c Pure Olive Oil, Italian 7Qp Special, quart cans... I Jb Red Kidney Beans, 6 cans 75c; can......... I4c Sugar Peas. Special, 6 cans 90c; can....... 16c Quaker Oats. Special, Q0p 6 pkgs. 62c; 3 pkgs.... JJu Macaroni or Spaghetti. O C p Special, 3 pkgs........ZwU Sweet Corn, extra special, dozen ____ 12 k 10 FUNTOV SLADKORJA Najboljšega zmletega s $1.00 naročilom Off ^ grocerije izven teh predmetov, le________OtJV/ Uneeda Biscuits, 4 IQ« pkgs................. I«U Gray Fish, delicious for |Cp salad, doz. $1.75; can... lull Sunkist Sweet Oranges'! Op dozen ................ZUu SOUP. Campbell's Tomatoes, 1% 6 cans 75c; can.........Ww Butterine, Crystal. OCp Special, pound .......Z J ll Peaches, Evaporated, CO C71 Toilet Paper, extra ro cn era i JONATHAN APPLES Extra fancy, special OHl bushel, $2.50; basket.. . ZUO POSEBNE CENE ZA RIBE IN MESO VSAK ČETRTEK IN PElEK. Fresh Caught Herri up. Special, pound............ 12c Bull Heads, special, 10« per pound.............lUll Lake Trout, special, Qjlp per pound ...........fcUU Halibut Steak, per Oflp pound................ZUb Hamburger Steak, special, per pound I8c Sugar Cured Com Beef. I Op Special, per lb. 16c and. IfcU Boiling Beef, special, I Op per pound ............I AU Družba sv. Družine T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. t drž. Pa., 5. apr. 1916 DRU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111 I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh Pa T»mik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111 Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe «e naj pošljejo na 1. porotnika. Pittsburgh, Pa., 10. sept. — Vsem članom in članicam društva sv. Druži-ne št. 11 D. S. D. se tem potom nasanja, da bode v nedeljo 16. sept. redna društvena seja v navadnih prostorih. Vsled tega se vse ude našega društva opominja, da se seje omenjenega dne udeležiti blagovolijo. Obenem prosimo vse člane, da če 'nia kateri kakšnega svojega prijatelja znanca, da ga pripelje na to sejo, kajti še do tistega časa je pristopnina v naše društvo prosta, pozneje se bojo novopristopli udje sprejemali kakor določi članstvo na prihodnji seji. V nadi, da se vsi udeležite seje ter s tem storijo svojo bratsko dolžnost, Vas pozdravlja Odbor. RAZGLED IZ AVSTRIJE. ("Slovenski Svet", Cleveland, O.) i Ustavljeno preganjanje Slovenske Matice. (H rvatska Riječ, 19. junija.) Kakor *nano, je avstrijska vlada takoj v za-^etku vojne suspendirala delovanje ^•ovenske Matice v Ljubljani in poku-Ma vse njeno imetje. Nemški krogi z vso silo delovali na to, da bi bila )°v. Matica definitivno razpuščena, nJeno premoženje pa da bi se konfisci-talo. Povod preganjanju te odlične slo-enske kulturne ustanove je dal v prvi rstl roman iz bosanske predokupacij-dobe "Gospod Franjo", katerega vtor g. Maselj je že dalj časa konfini-nekje na Dolnjem Avstrijskem, se je slovenskim poslancem po-Srečilo doseči, da se je preklicalo po-stoPanje proti Slov. Matici. Vlada je ^eklicala suspencijo in vrnila premo-*enje, katero je dosedaj upravljal nek .e*>ški notar v Ljubljani. Istočasno • v'ada "opomin" dosedanjem boru. Postopanje proti Slovenski j. . 1CI je posebno poglavje iz časa pomičnih persekucij. Demonstracije v Dalmaciji. ovenski Narod, 19. junija.) Iz na Korčuli nam poročajo, da je 0 zadnje dni do javnih nemirov in °testov, vsled česar so zaprli veliko eb. Vrši se preiskava. °b»ojen zaradi razžaljenja veličanstva. ^Hrvatska, 24. junija.) Mika Mar-t, Slc 'z vasi Markušiči v jastrebar-. e!n »kraju, 74 let star, oče 5 otrok 3uJe 2aSovarjal pred zagrebškim sode^"1 ra
  • mbra 1914 se je spri s svojim sije • 111 lzrekel med prepirom, ko mu ker rckcl, da se ne zadira tako vanj, v°jslT Potrjen in ker bo moral oditi na > j j 1 besede, s katerim se je pregre-ces-»et dolžno spoštovanje napram ^♦Sar"' Obtoženi se ne spominja ni-(la »e je bil napil, in ugovarja, _ Pustil v obtožnici navedene je|ji|1' ^ ozirom na njegovo starost - p,|s soicn "a 3 mesece težke ječe, »k0 8 avkom> da se mu kazen odpusti, žaltfj"6, 1)0 tekom prihodnjih petih let Vl1 nobenega prestopka. Sl°žna jugoslovanska politika. %dred°b'CnSk' Narod- 19- junija.) Po (liberji' zaupn'kov Narodne stranke nc) na tajerskem je predsednik (SI £lata izvrševalnega odbora te stranke zagotovil predsedniku Jugoslovanskega kluba v parlamentu podporo te stranke na podlagi državnopravne izjave, predložene parlamentu. S pismom od 15. junija je sprejel predsednik Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošec od zaupnikov Narodne stranke to nazna-nje z naslednjimi besedami: V imenu Jugoslovanskega kluba se Vam, kakor tudi Narodni stranki zahvaljujem za izražene želje in za zagotovitev podpore. Jugoslovani v Stockholmu. (Slovenec, 21. junija.) — Delegati jugoslovanske socialne demokracije bodo, kakor poroča mestni socialistični organ, Josip Kopač, Anton Kristan in dr. Henrik Turna. (Kopač je načelnik železničarske organizacije v Trstu, A. Kristan upravitelj kooperativnih zadrug v Ljubljani, ter sta oba ognjevita internacionalca.) Cenzura v parlamentu. (Tagespost, 27. junija.) Pri današnji konferenci predsednikov raznih strank so bile slišati od vseh strani pritožbe zaradi cenzuriranja govorov v parlamentu. Predložena bo vladi interpelacija vseh strank, da se cenzura odpravi. Predsednik dr. Gross in nemški Nationalverband, kot najmočnejša stranka, sta prevzela vodstvo v tej zadevi. Afera dr. Ravnihar-Marckhl (Tagespost, 28. junija.) Včeraj je poslal poslanec Marckhl svoja zastopnika, poslanca Barbo in Neunteufelna, k poslancu dr. Ravniharju, da zahtevata od njega zadoščenje. Dr. Ravni-har si je izbral za svoja zastopnika dr. Rybara in Čingrijo. Obojestranski zastopniki so se sestali, da rešijo zadevo. (Ravnihar je nazval Marckhla de-nuncijanta, ker je Marckhl rekel, da je izjava Jugoslovanskega kluba istovetna z izjavami Jugoslovanskega Odbora v Londonu.) Zapiranje duhovnov. (Naše Jedinstvo, 19. junija.) Iz Sinja poročajo, da so zaprli v sinjskem okraju dva duhovna, župnika Voštana in kaplana Dicina zaradi vprašanja prehrane. Ta vest je netočna, kajti četudi so ju zaprli, jc treba vendar vedeti, da nista v nikaki zvezi z aprovi-zacijo, da sploh nista bila člana odbora, niti jima ni bil poverjen nikak posel aprovizacije. Življenje slovenskih beguncev. (Slovenski Narod, 23. junija.) V nekem taborišču za begunce so se pripetili pred kratkem dogodki, ki kažejo, kako globoko je ogorčenje trpečih goriških beguncev. Slučaj je znan na vseh merodajnih mestih. Nevrjetno je, da se dela s hrano in prehranjevanjem beguncev špekulacija. Špekulan-tje brez srca si polnijo žepe, begunci pa se hranijo veliko slabše kakor prC-šiči. Nova stranka na Hrvatskem. Novine poročajo 24. junija, da se deluje za osnovanje homogene sabor-ske večine, ki se bo imenovala "hrvatska stranka". Program bi ji bila izvedba radikalnega volivnega sistema, dalje načela, naglašena v adresi koalicije, zlasti pa zedinjenja Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slavonije v okvirju krome sv. Štefana. Komentar dr. Krekovega govora. (Edinost, 20. junija.) Med našimi jugoslovanskimi poslanci, ki so povrsti direktno obsojali protislovansko poli- tiko grofa Clam-Martinica, je bil dr. Krek oni, ki je takorekoč z besedami zrušil v politični grob človeka, katerega je z največjo pravico nazval "največjo nesrečo za državo." (Slovenski Narod, 18. junija.) Go vor dr. Kreka je bil kratek, ker je čas omejen pri proračunski razpravi, bil pa je po svoji treznosti in dalekovid nosti, po svoji obliki in vsebini pravo mojstrsko delo pozitivne kritike. Tako stvarno in uničujoče ni nihče drug dokazal nesposobnosti Clamovega sistema. Koncem proračunske razprave je obračunal govornik Jugoslovanskega kluba v velikem obsegu z vladnim programom, ne samo z ožjega stališča naših narodnih koristi, temveč še veliko bolj z visokega stališča demokratske politike sploh. Stališče Čehov. (Sjovenski Narod, 25. junija.) V Češki Zvezi je zmagalo skrajno opozi-cijonalno krilo. Zveza se je odločila za politiko popolne pasivnosti, ter je bilo sinoči zaključeno, da ne more Zveza podpirati sploh nobene vlade. Češka Zveza bo vstrajala na principu samostojnosti in svobode samoodločevanja narodov. V debati se je razpravljalo o možnosti, da se bodo pota Zveze in Jugoslovanskega kluba v bodoče razdelila. Soglasno je bilo zaključeno, da je treba storiti vse, da se ohranijo zveze med Jugoslovani in Čehi, da pa se ne sme izgubiti izpred oči, da so razmere na jugu drugačne, kakor v čeških pokrajinah, ki ne občutijo neposredno vojne in kjer se narod ne bori za svoj obstanek. Za pravico samoodločevanja. Edinost, 30. junija: Grof Czernin odreka narodom pravico samoodločevanja. Izjava ministrskega predsednika je vzbudila v parlamentu veliko razočaranje in morebiti nič manjše o-gorčenje, ki se je pokazalo skoro v vseh govorih in ki je našlo odmev tudi v časopisju. S to izjavo je izgubil Czernin zaupanje avstrijskih narodov in zna se mu pripetiti v delegacijah isto, kar se je pripetilo njegovemu ravnotako nede-mokratskemu plemenitemu rojaku, za Avstrijo in njene narode že prešlemu Clam-Martinicu. Jugoslovanski zbor v Ljubljani. (Hrvatska Riječ, 28. junija.) Iz Ljubljane nam poročajo: V nedeljo 1. julija bo ob desetih dopoldan v veliki dvorani hotela Union veliko zborovanje, na katerem bodo nastopili kot govorniki narodni poslanci Jugoslovanskega kluba v- dunajskem parlamentu, dr. Korošec, dr. Rybar in profesor Spinčič. Italijanski vojni cilji. (L' Idea Nazionale, 2. junija.) Son-nino je izjavil, da mora Italija stremeti za takim mirom, ki ji osigurava: 1. strategijske meje; 2. nacionalne težnje; 3. strategijske garancije na Ja-drannu; 4. red v Albaniji v soglasju z neoporečnimi težnjami naših jadranskih in balkanskih interesov; 5. priznanje naših interesov v Sredozemskem morju na podlagi principa ravnotežja in enakosti zavezniških sil. Ta program je natančno ono, zaradi česar je posegla Italija tudi v boj. Izvoljenje Slovenca. Naš zaslužni skladatelj Viktor Parma je bil na zborovanju Zveze skladateljev na Dunaju izvoljen za zveznega tajnika. llSIIIIillll RAZNOTEROSTI. IS lllilllililffill Kako pogasimo ogenj, ako začne obleka na telesu goreti? Ako se komu obleka vname želi vsakdo na zrak. Ravno to je najbolj napačno. Zrak še podneti ogenj in nadalje ogenj vedno liže kvišku. Zato se mora tak nesrečnež vreči takoj na tla in se pokriti popolnoma s kako suknjo, odejo ali karsibodi. Ako tega nima, naj se valja kar po tleh semin-tja, da se ogenj zaduši. Zato ga tudi drugi, ki mu hoče pomagati, naj kar na tla spravi in naj ga pokrije, če ne drugače, kar z lastno suknjo. V skrajnem slučaju naj se sam vrže na njega. Obleko je treba potem takoj previdno odstraniti, ampak je ne trgati, temveč rezati od opeklin. Slon v nemški armadi. V francoskem arrondissementu Ayes-nes izvršujejo Nemci obširna gozdna dela. Pri tem rabijo za spravljanje dreves in drugih tovorov mnogo močne živine. — Znani lastnik največjega svetovnega zverinjaka Hagenbeck je zato ponudil nemški armadi nekaj svojih slonov. Njegova ponudba je bila v principu sprejeta in nedavno je prispel prvi Hagcnbeckov slon v Valenciennes, odkoder so ga spravili v gozdove. Kakor poročajo je slon silno priden in spreten ter dela več kakor 20 konj. Ako se bo pokazalo, da prenaša tudi vremenske neprilike, mu bodo pač Lepa uniforma. V Nemčiji je bogat rezervni poročnik dobil vojaškega slugo, ki še ni bil preoblečen. Prijazni poročnik je kar sam dal slugi večjo vsoto denarja, češ, naj stopi takoj v zavod za uniformiranje in naj ondi kupi najlepšo obleko. Čez nekaj časa pride sluga nazaj preoblečen. Poročnik ga gleda in ga ne izpozna. "Za Vas tu ni opravka!" je zaklical končno poročnik, ko se sluga le ni ganil in je stal pred njim ravno kot sveča. "Kako to, da ne," je odgovoril sluga, "jaz sem vendar vaš sluga!" Sedaj ga je poročnik še le spoznal in se pričel na glas krohotati. Dobri sluga je po svoje izpolnil nadpo-ročnikovo naročilo. Kupil in oblekel si je obleko, ki je bila po njegovem mnenju "najlepša" — paradno uniformo pogrebnega zavoda. sledili tudi še drugi tovariši iz Hagen-beekovih hlevov. Vzgoja s palico je bila časih tako navadna, daje beseda "Vzgajati" pravzaprav toliko pomenila kakor pretepati. Tako je nemški učitelj Haeuberle v 18. stoletju sam zapisoval vse kazni, ki jih je podelil svojim učencem in njegov zapisnik je prišel zdaj na dan. Ta vzgojitelj je v 52 letih svojega službovanja razdelil v šoli: 911,527 udarcev s palico, 142,010 udarcev s šibo, 20,389 udarcev z ravnilom po prstih, 10,235 zaušnic, 1,115,800 hrušk po glavi in 22,736 udarcev z katekizmom ali s slovnico. Vrh tega je pustil otroke 777 krat klečati na grahu, 671 krat pa na trioglatih polenih. Dandanes se še psi tako ne pretepajo. STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojik slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. Poročilo zdravja. Če ji; vaš tek slab, če je vaša prebava pomanjkljiva, če trpite vsled zapeke, napihovanja, glavoboli, migrene, če vas nadleguje kisel dih ali kolcanje po jedi, če je vaše spanje nemirno, če ste razdražljivi in otožni, potrti, brez trdne volje, — uživajte Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino! To zanesljivo zdravilo, pripravljeno iz grenkih zdravilnih zelišč, vam izčisti želodec, povrne slast, pospeši prebavo, okrepi živčevje in obnovi življensko moč. Cena $1.00. V lekarnah. — Če trpite vsled revmatizma ali nevralgije, in če mislite, da vam ne more nobena reč pomagati, poskusite Triner's Liniment. To je prav močan pripravek, tako da že mala količina istega pomaga. Tudi pri izvinih, izpahih, okorelih sklepih, oteklinah itd. vam prinese to zdravilo čudovito olajsbo. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. Slovenian Liquor Co. 1115-17- Qhicago St. GLAVNICA $50,000.00. JOLIET, ILL. Ustan, in inkorp. leta 1910 Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Illirija Grenčica v steklenicah in Barega Zdravilno Grenko Vino NA PRODAJ LEP PES, POSEBNO dobre pasme, ker se selimo. Kdor ga hoče kupiti naj se oglasi na 605 Meadow Ave., Rockdale. 72t5 -ČE POTREBUJETE DENARJA na posojilo za kratek ali daljši čas po dogovoru in brez "komišna"; če iščete rent, ali če imate kaj za rentati ali dati v najem, oglasite se pri Antonu Pas-dertz, 1013 N. Broadway, Joliet, 111. Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda nase geslo je: Bolje zobovje za manje stroške. Zobe Vam pregledamo zastonj. 22 Karat zlate krona in Bridgework vsak zob $5.00 Plate* najboljie vrste A P A A i« gumija in kovine A*) .[I in višja WW Zobe izderemo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vse delo jamčeno. BURROWS ZO B OZDRAVN 1K D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, III. Odprto vsaki dan zvečer in ob nadeljak do poldne. Kadar hočete kaj kupiti, oglasite se v trgovinah, ki imajo oglase v tem listu. THE EAGLE Največja prodajalna oblek in pohištva v mestu Joliet. ' " ....... 11 1 r Mi prodajamo— Moške in deške obleke, čevlje, srajce, sploh vse kar spada v moško opravo* Pohištvo, Peči, Preproge in vse kar potrebujete za dom, dobite pri nas boljše in cenejše kot kjerkolisi-bodi drugje v Jolietu. 406-408-410 N. Chicago St. a? Math. Simonich, Mgr. Prisega kronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. <* Po angleščini priredil Ant. Huonder S. Iz nemščine poslovenil A. Kr. (Dalje.) Oče Brebeuf še ni bil prišel do reke, ko se že zopet obrne. Njegovo apostolsko srce mu brani, da bi zapustil bojišče, kjer morda leži že več njegovih otrok v zadnjih vzdihih. Počaka, da hrup v daljavi nekoliko poneha, in potem urno hiti v gozd. Nož in sekira sta strašno gospodarila. Na gosto so ležali drug pri drugem ali drug na drugem prijatelj in sovražnik, ponekod še po smrti v divjem objetju in trdno držeč orožje v krepki roki. Med mnogimi mrliči najde tri Huronce, ki so se še borili s smrtjo. Misijonar jih tolaži, in kmalu vsi trije umro v njegovih rokah. Bogoljubni mož zato čuti veliko srečo v ^vojem srcu. Ko med grmovjem in skalami išče nadaljnih ranjencev, ugleda mladega mohavškega vojnika, ki se je z zeva-jočo rano na čelu napol onesveščen naslanjal ob drevo. Ker je izgubil že mnogo krvi, morala ga je kmalu dohiteti smrt. Misijonar hitro odtrga velik kos rokava od svoje srajce in ga ravno hoče obvezati, ko zasliši več bližajočih se korakov. Bilo je nekaj Mo-havkov, ki so poprej preganjali Huronce in se zdaj vračali, da bi se polastili njihovih čolnov. Ugledavši misijonarja, katerega so silno črtili, vsi ve-seji glasno zakriče. Kakor jata psov planejo nad neoboroženega duhovnika. Že je bil okruten vojnik iztegnil svojo roko, da bi ga zgrabil, pa jo je brž zopet odtegnil. Izpoznal je namreč ranjenca. "Kiskepila?" vpraša začuden s svojim zamolklim glasom in z roko zadržuje sledeče mu tovariše. V istem hipu obkroži četa divjakov klečočega duhovnika, ki je mirno nadaljeval svoje ljudomil6 delo. Čudečim se Indijancem je ta prizor nekaj novega in nerazumljivega. V svoji nevernosti se eden izmed njih sklone k ranjenčeve-mu obličju, da bi se prepričal, če se ne moti, da bi "črnosuknjež" stregel svojemu lastnemu smrtnemu sovražniku. "'Kiskepila," potrdi nato. Indijanci se posvetujejo potihem in oče Brebeuf je razumel-le toliko, da je Kiskepila sin velikega glavarja. Po posvetovanju nekaj vojnikov ostane pri misijonarju za stražo, drugi pa hite naprej. Kmalu potem se zasliši od vseh -tiani glas sove, katerega so ponovili tudi stražniki. Zmagoslavnim Mohav-kom je bil ta glas znamenje, da naj se zbero. Med ujetniki, katere so zvezane vlekli s seboj, je videl misijonar na svojo veliko žalost tudi malega Francoza Alojzija. Vatuk ga je bil poprej, kakor hitro so se bili izkrcali, spravil v varno zavetje. Alojzij je v čolnu dobil majhno rano na r^mi, ker ga je bila sovražna kroglja nalahko oprasnila. Krvaveča rana je bolela ubogega otroka, ki je zato natihem jokal. Ta jok pa ga je izdal nekemu Mohavku. Irokezi so čakali, da so se zbrali vsi vojniki. Potem so skalpirali trupla padlih Huroncev, pokopali mrtve tovariše in bogati plen, ki so ga našli v čolnih, naložili ujetnikom na rame. Po kratkem posvetovanju so očeta Bre-beufa zvezali in mu odločili breme, ki je bilo primerno njegovi krepki posta-vi. Ranjenca, ki so ga imenovali Ki-skepilo, so položili na nosilnico, spleteno iz svežih smrekovih vej, in štirje mladi vojniki so ga odnesli. V dolgi vr>ti se je vsa četa odpravila na pot. Spredaj je korakal trop izbranih vojakov, ujetnike pa so dejali v sredo. Tako so potovali čez obrežne hribe po gozdeh in grapah proti jugu k mohavškini vasem, ki so bile kakšne tri do štiri dni hoda oddaljene od tega kraja. 5. Glavarjeva prisega. Na kraju, kjer je skalna pečina se-ga'4 v vodo, se je dvigala daleč vidna, samotna, širokovejnata cedra. Ob njenem ogromnem deblu je sedel na gr-čavi korenini Indijanec. Na razgaljenih rokah in plečih so se mu videli krvavi sledovi boja. Čevlji so mu bili raztrgani, in celo tri ponosna orlova peresa, ki so mu tičala zadej v laseh, so bila zlomljena. Na njegovih kolenih je počivala puška, svojo bojno sekiro pa je bil naslonil ob deblo. V o-braz se vojniku ni moglo videti, ker je imel glavo globoko povešeno in na obe roki uprto. Rdečekožec je bil ves potrt vkljub lepemu poletnemu jutru, ki se je smehljalo nad reko in rosnimi gozdovi. Pet drugih rdečekožcev je ležalo ob robu pečine in pazno gledalo jia obe strani po bliščeči se reki. In res so zagledali čez nekaj časa, da je v precejšnji daljavi ob gorenjem toku reke odrinil od brega čoln, v katerem je en sani mož veslal proti pečini. "Čoln!" zavpije eden prežočih Indijancev vojniku, ki je sedel ob cedro->em drevesu. Le-ta privzdigne glavo, in zdaj spoznamo v njem našega znanca Ahazistarija, huronskega glavarja. Po nesrečnem koncu boja je pohitel s svojimi spremljevavci semkaj misleč, da se je na tem kraju skril oče Brebeuf. Toda kako žalostno je bil presenečen, ko ni bilo o misijonarju niti najmanjšega sledu. Takoj se je vrnil na bojišče, previdno se plazeč med grmovjem. Mohavki so bili že odšli. Iskal je njihov sled in na peščenem mestu zapazil razločne stopinje. Hitro se je pripognil. Da, zdaj ni bilo nobenega dvoma več. Med množino drugih stopinj je prav lahko izpoznal od tise očeta Brebeufa korakov. Kaj je pomagalo, da je glavar škrtal z zobmi? Najrajši bi bil Ahazistari kar takoj hitel za roparji. Toda njegovi ljudje so se bili razkropili na vse strani, in treba je bilo mirno počakati, dokler se niso vsi zbrali na določenem kraju Še je imel glavar iskrico upanja. Morda je pa pogumni Vatuk izvršil kakšen drzen čin? Na vsak način je pa vedel mladi vojnik kaj natančnejega. Ko je stražnik s svojim klicem naznanil, da prihaja čoln, stopi glavar brzo do roba pečine. Njegovo orlovo oko je takoj izpoznalo veslača. "Vatuk," reče kratko. Zastonj napenja oči, če bi zapazil še kakšno drugo postavo v čolnu. Med tem se je čoln bolj in bolj približeval in pristal slednjič k bregu. Zaslišal se je žvižg, katerega so Indijanci odgovorili. Čez nekaj časa je zašumelo grmovje in na piano stopi Vatuk, ves poten, uprašen in krvav. Ahazistari mu vprašajoče zre v obličje, ki je pa obetalo le malo upanja. "Povej, Huronec, prinašaš kakšno novico o našem očetu in mladem bledoličniku?" Vatuk, vzor mladega, krepkega indijanskega vojnika, se vzravna in pokaže z roko proti jugu. Oči mu zažare kakor goreče oglje. "Sokol je planil nad belega goloba," začne, "in ga odnesel v svoje gnezdo. Ko bo solnce štirikrat vzšlo in zašlo za gorami, privezali bodo Mohavki "črnosuknježa" in malega bledoličnika na mučilni kol, in mati malega kodrastega dečka se bo jokala kakor košuta za uropanim mladičem. Vatuk je žalosten. Videl je, kako so krvoločni Mohavki zvezali nje govega-očeta, in on ni mogel tega za-braniti." Mladi vojnik pri teh besedah razsrjen stisne svoje pesti. Zaradi te novice so bili vsi potrti. Glavar je mrklo zrl v tla. Ali se ni bil on sam samozavestno ponudil, da bo očeta varno privedel v huronsko deželo? Ali ni bil on sam pomiril "svete bele gospe" (uršulinke v Quebecu) in jim zagotovil, da bo malega bledoličnika zdravega pripeljal v vigvam (kočo) njegove matere? In zdaj? Čez nekaj časa reče: "Čujte, vojniki htironski, kaj govori Ahazistari. Moje srce je žalostno kakor prerija po požaru. Trava in cvetlice — vse se je izpremenilo v pepel. Ahazistari je izgubil svojega očeta, katerega je bolj ljubil nego samega sebe. Ali je imel lutronski narod boljšega prijatelja nego 'črnosuknježa'? Je li bil kateri bledoličnik tako dober kakor on? Ni li bil misijonar kakor bi bil naš? Ali mu ni tekel jezik naših očetov kakor voda čistega žuborečega studenčka? On je bil, ki je učil Huronce spoznavati velikega Duha nebes, ki ljubi rdečekožce ravno tako kakor ble-doličnike. Pokazal nam je pot, ki drži v lepo deželo onstran oblakov. Vedeli smo za vsa pota v divjini, za to pot pa nismo vedeli, dokler je nas ni učil misijonar. Če je Huronec stradal, mar ni bila njegova roka odprta, da bi dajala? Ali niso bile njegove besede žalostni min umirajočim kakor nočna rosa cvetlicam. Ko je kakor strupen, črn oblak prišla kuga v hu-ronske vasi, in so junaki ležali v svojih vigvamih kakor mrtve živali po preriji, kdo jim je stregel, kdo jih tolažil? Mar ne črnosuknjež? Misijonar je bil močan in hraber kakor sivi gozdni medved, mil in krotek kakor nedolžni golob, in moder in previden kakor glavar pri sedemdesetih letih." "In kje je zdaj moj oče? Kam gre? Kako bodo žene in otroci v Ihanatiriji (huronska vas) jokali, če se oče več ne povrne? Kaj bodo rekli stari glavarji ob posvetovalnem ognju, ko izvedo, da so ga mladi vojniki prepustili zobem irokeških volkov? Toda še živi Ahazistari, sin Ohinatenhua, velikega glavarja huronskega. Še se pretaka kri po njegovih žilah, in še čuti moč v svoji roki. Njegov pogled je bister, ■n njegova puška zadene vselej dobro. Sel bo in i.-kal očeta in ne bo prej odnehal, dokler ga ne najde. Glejte, kaj dela Ahazistari!" Pri teh besedah zgrabi svojo bojno sekiro in parlfrat silno mahne po ce-drinem deblu, da so kosci skorje leteli na levo in na desno. S temi "udarci počasi napravi na deblu velik križ o-korne oblike. S sekiro nanj kazoč glavar nadaljuje: "Huronci, poznate to znamenje? To je sveto znamenje, katero nas je učil črnosuknjež. In zdaj dviga Ahazistari svojo desnico in prisega pri tem znamenju velikemu Duhu: Šel bo iskat svojega očeta in ne bo počival, dokler ga ne najde. Rešil ga bo iz rok Mo-havkov ali bo pa umrl z njim vred. Ahazistari je govoril." Med govorom je prihajal glavar bolj in bolj razburjen. Oko mu je žarelo, in na obrazu, ki je bil sicer tako hladen in miren, se mu je bralo ognjevito navdušenje, Šepet pritrjevanja in veselega odobravanja je prihajal iz vrste njegovih tovarišev. Na njihovih obrazih se jim je videlo, da so pripravljeni s svojim vodnikom vse poizkusiti, da reši ljubljenega misijonarja. Nato glavar še reče: "Ahazistari je pomirjen. V očeh svojih bratov bere, da vsi mislijo ravno tako kakor on, in njegovo srce mu govori: našel boš svojega očeta!" Po kratkem posvetovanju se loči četica. Vatuk naj bi se peljal s svojim čolnom, katerega s strelivom vred Mohavki niso bili zasledili, proti reki navzgor in zbiral razkropljene Huronce. Dva druga Indijanca naj bi v ravno tisti namen šla na četovanje v nasprotni smeri. Ahazistari pa se z ostalimi vojniki po kratkem počitku vzdigne proti jugu, da bo roparjem tikoma za petami. 6. Na potu trpljenja. V dolgi vrsti so molčeč potovali mo-havški vojniki po nehodni divjini. Ko se je solnce bližalo zatonu, ustavili so se ob neki rečici. Ujetnikom so odvzeli njihove tovore in vezi ter jim dali po prgišče v vodi razmočenih koruznih zrn. To jim je bila edina hrana na tem žalostnem potu. Mali Alojzij je natihoma jokal, Huronci so srpo in temno gledali v tla. Štirje med njimi so bili kristjani, dva pa še nista bila krščena. Oče Brebeuf je videl tihi gnev svojih otrok in premišljal, kako bi jim ga pregnal. Indijanci zelo ljubijo godbo. To je misijonarje napotilo, da so navadne molitve in najvažnejše verske nauk" zlagali v priproste, lahko razumljive pesmice, ki so bile prijetne ušesom in večne resnice lažje vtisnile v spomin. Oče Brebeuf začne peti rožni venec. "Češčena si, Marija!' zadoni v tihi večer, skraja natihoma, potem pa vedno močnejše. Znani napev je vse očaral, na prepadenih obrazih se je umaknila tuga veselemu osupnjenju. Alojzij je nehal jokati in je s svojim prijetnim glasom tudi pomagal peti, sprva nekoliko boječe, potem pa kmalu že bolj pogumno. Indijanec orjaške postave, ki so ga klicali z imenom "Volk" in ki je bil vdan očetu Brebeufu, je poskušal najpoprej, da bi se s svojim nizkim glasom pridružil pevcem, in kmalu so njegovemu zgledu sledili tudi drugi krščanski tovariši. "Češčena si, Marija!" razlegalo se je ubrano petje med drevjem kipeč višje in višje. "Češčena si, Marija!" donelo je proseč in vzdihujoč s suhih ustnic ubogih jetnikov, in večerni veter je raznašal te glasove daleč med jelke divjega gozda. Mohavki, ki so v gručah sedeli okoli ognjev, in vojniki, ki so dalje od šotora bili na straži, so gledali čudeč se ta prizor in poslušali ubrano petje sprva nejevoljni, nato radovedni, nazadnje pa z vidnim dopadajennjem. Med Mohavki je sedel tudi Kioba iz huronskega rodu. Pred nekaj časom so ga bili misijonarji izpreobrnili, kasneje pa je odpadel od prave vere in odšel k Irokezom, ki so ga vzeli za svojega. Kot odpadnik je strupeno sovražil svoje rojake, zlasti "črne suknje" kar ni mogel videti. Mučil jih je na potu pri vsaki priliki, kolikor je le mogel. Samo on je vedel, kaj pome-nja to petje, ki se je glasilo kakor resno očitanje njegovi črni duši. S hreščečim zasmehom je skočil kvišku in kričal: "Huronski vojniki so race, ki gagajo ob bregu. Hrabri Mohavki naj se obrnejo in za mučilni kol poiščejo drugačnih mož. Ti le so komaj vredni, da jih opljujejo stare babe in jih pretepo s šibami." Krščanski Huronci pa se niso dali motiti. "Češčena si, Marija!" je za-donelo zopet kot prošnja in molitev do Matere, bivajoče nad zvezdami. Odpadnika to preziranje še bolj razsrdi. Skoči k očetu Brebeufu, zgrabi ga za sive, redke lase in kriči: "Beli čarovnik naj molči! Njegove čarovnije so izpre-menile Huronce v stare babe in njihove žene v matere mladih zajcev." Mirno s eobrne oče Brebeuf proti svojemu mučitelju. Tedaj ga pa zadane stisnjena pest Kiobova. Misijonarju se vlije kri iz nosa in ust, toda molče sklone apostol svojo glavo in moli, da bi Bog odpustil okrutniku. Hrabremu "Volku", ki je stal zraven, je nekaj zagomezelo v njegovih velikanskih pesteh. Najraje bi bil z »enim udarcem podrl grdina na tla. Toda pred seboj vidi vzgled neomejene krot-kosti, in nehote zavzdignjena roka mu zopet omahne. Petje je umolknilo; le tiha molitev trpinov se je kakor nočna vonjava divje gozdne cvetke dvigala pred prestol božji. Počasi je noč razprostrla svoja temna krila nad okolico. Ujetniki pa so imeli kaj malo počitka. Lakota in žeja, onemoglost in bolečine: vse to jim je branilo, da niso mogli zatisniti trudnih oči. Ko se je druzega dne začelo sviuti jutro, so odpotovali zopet dalje. Vodil jih je samo bistri um kakor vse divja- ke, ki si znajo določiti smer po napol zabrisanih sledovih in po stanju soln-ca. Pot jih je vedel ravno po strmem klancu. Mali Alojzij je komaj, komaj mogel dalje in šepal kakor ranjena srna. Če bi mu bile pošle moči, bila bi njegova usoda zapečatena: udarec s sekiro, in njegovo krvavo truplo bi obležalo na potu. Kioba je kakor hudobni duh venomer priganjal k večji hitrici in zbadal ujetnike z ostrorobim železom. Da bi ušel brezsrčnemu človeku, je napel Alojzij svoje poslednje sile in pospešil korake. Toda zdajci se spodtakne ob velik kamen, ki je ležal na potu, in z nalali-nim krikom se ves upehan zgrudi na zemljo. To videč pristopi Kioba k dečku, sune ga z nogo in mu grozeče za-pove, da naj vstane. Ali ubogemu o-troku so bile pošle že vse moči. Tedaj Kioba dvigne svoje strahovito orožje k smrtonosnemu udarcu. Indijanec Volk pa zapazi, kakšna nevarnost preti njegovemu ljubljencu. Mahoma pretrga svoje vezi, odvrže tovor in je še ravno prav priskočil, da je s svojo levo roko prestregel udarec, ki je bil namenjen dečku. Iz globoke in široke rane mu je brizgnila kri. Hrabri junak pa se ni zmenil za to, ampak se hitro sklone do Alojzija in vzame slabotnega dečka s svojo zdravo desno roko k sebi, tako da je kodrasta glavica nezavestnega ubožčka počivala na njegovih širokih prsih. Mohavki so se na glas čudili toliki hrabrosti. Bil je res drzen čin, in pogum občuduje Indijanec tudi pri svojem nasprotniku. "Hraber vojnik je," oglasi se eden izmed njih. "Umrl bo na kolu," pritrdi drugi, "in bo mladini mohavškim vojnikom pokazal, kako umira junak." Huronec pa si zopet mirno naloži tovor in koraka dalje s svojim dvojnim bremenom. "Volk bo ne^el svojega malega belega brata," deje nakratko. Nihče ga ni oviral; tudi Kioba si ni upal ugovarjati. Ko so prišli čez klanec in dospeli v spodaj ležečo dolino, so zaslišali naenkrat od hribov sem glas sokola. "Kli, kli, kli!" se je razlegalo trikrat zaporedoma in se porazgubilo v daljavo. Huronci so pazno poslušali. Če bi jih bil kdo ostro opazoval, bi bil videl, da so se jim veselo zasvetili bakreni o-brazi. Vedli so se samozavestnejše in korak jim je prihajal urnejši. To znamenje so dobro poznali. Zmota ni bila mogoča. Ahazistari je bil v bližini in jim sledil s tremi tovariši, kajti sokol se je bil trikrat oglasil. (Nadaljevanje na 7. strani.) ^muiiDnii mlinu uhiehkii mnmiiHniHiuiuuiHHumiBnnns Stenski Paper J vseh vrst, barv in cen I obešam ceneje in bolje, s Dela garanttram. Tony Alberico | 608 N. Chicago Street | Chicago Tel. 4034 Šžliliiliillfli THE CAPITOL BAR G. Svetlicicli, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna * osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicaic in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst'. DOBRODOŠLII Rojaki in rojakinje I Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila z* očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne ta delo garantiramo. Joliet Stn Dye House Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caaa Chicago Phone 4444, N. W. 483. u Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $3. — Imate li sive lase? Rabite takoj VVahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni.kakoršneste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75.—\Vahčič Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cer^fov. Za potne noge rabite KneipoT prašek, pije pot. odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule. turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina, v hiši. če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po ccnik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Oscar J. Stephen Sobe »1 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI ! NOTAR Kupuje in prodaja zemljiiča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohiitva proti ognju, nevihti ali drugi po-l.škodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleinim. Izdeluje vsakovrstna t notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleiko. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL- JOHN N. W. Phone 348 :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, IU. [§Ji V časih sedajne draginje naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■-Grenko Vino ■ je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih st zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Je pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega in rudečega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah. TRINERJEV prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Neprekosljivo je v slučajih • I ... p - v — protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utru- I I n| I lyl r* nt I jenim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Cena 25 in — SOc v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Trinerjevo zdravilo zoper kašelj je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot za liniment. Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič na-gradeni z: Gold Medal — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ= 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Naša velika in tiajmoder-neje urejena tiskarna * izdeluje najhitreje in najličneje VSE VRSTE TISKOVINE ZA slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pravila in poročila, ali tiskovine za prirejanje veselic in razne druge take stvari. Pišite nam za cene, da si prihranite denar. tii Amerikanski Slovenec Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111. PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. (Nadaljevanje s 6. strani.) )?iš^ammmmmm0mmmMMMmmmmMmMmmMmmmmMmmmmmmmMmmmmmmmmmmmmm»mmmmmmmmm*»mmi LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Hranilnica Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Pole? tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tyrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Preiernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA ! Koncem leta 1915 j« imela vlog.......................K 41,500,000,— R**ervnega zaklada...................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brei odbitka. Hranilnica je PUP1LARN0 VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. 2a varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. po»oja na zemljišča in poilopja na Kranjikem proti odstotkov. **•«> Kranjske pa proti odstotkov obrestim >■ proti naj odMotkoT odplačevanju na dol«. ij tri- Tudi Mohavkom se je zdelo to znamenje nekako sumljivo; zato so se zve davo ozirali proti gozdu. Toda sokolov glas se je bil porazgubil. Moral je biti torej po njihovih mislih vendar le pravi sokol, ki je v daljavi krožil nad hribom. 7. Zaveznik. Poseči moramo za dan nazaj. Ravno zlati zahajajoče solnce vrhove jelk in poljublja še enkrat škrla-taste valove reke sv. Lovrenca. Samoten čoln pluje po vodi in lahkotno reže mirne valove. Velike znojne kaplje se svetijo na obrazu veslajočega huronskega vojnika, ki se zdaj ozre \ zahajajoče solnce in potem izpremeni svojo pot v smeri proti južnemu bregu. Nalahno škripajoč zavozi čoln na obrežni pesek. Indijanec ga previdno skrije med košatim grmovjem in s sekiro za pasom in s staro puško v roki izgine v bližnji gozd. Kmalu nato se prikaže ne daleč od tega kraja izza visoke jelke, porastle z mahom, neka druga, čudna postava. Bil je visok, koščen mož, razmršenih brk in močno osivelih las, ki so se mu v redkih kitah vsipali izpod okrogle bibrove čepice. Tesna, zapeta lovska halja iz mehke, ustrojene jelenove kože mu je segala skoro do kolen. Ob ledju jo je spenjal za roko širok usnjen pas, izpod katerega je gledal držaj dolgega lovskega noža in nekega drugega, bodalu podobnega orožja. Čez ramo mu je visel velik rog za smodnik in iz jelenovega usnja napravljena torba za krogle. Močne hlače, narejene tudi iz jelenovega usnja, so tičale spodaj v prikladnih čevljih, ki so jih bili francoski sledovniki — in ta mož je očividno tudi spadal mednje — sprejeli od Indijancev. V desni roki je držal puško z nenavadno dolgo, tenko cevjo. Oprezno se stari sledovnik približa mestu, kjer je bil skrit čoln, razgrne vejevje in preišče notranji del čolna. Potem se pripogne in skrbno opazuje slabe sledove v mehkem obrežnem pesku. "Huronski čoln, huronski čevlji, to niso mohavške stopinje", mrmra in si z levico gladi razmršene brke. Bravca moramo malo natančneje se znaniti s tem možem. Peter Hardi je kot mlad vojak prišel semkaj iz Francoskega in se boril pod velikim Šam plenom proti Irokezom. Kanadski gozdovi so mu postali druga domovina, in zdaj je male naselbine franco skill trgovcev preskrbljeval s kožuho-vino. Ob priliki je tudi donašal novice o irokeških četah, ki so se klatile po okolici. Pri nekem nenadnem napadu Irokezi skalpirali njegovo ženo in njegovega edinega sina, mladega Petra. Starec jim tega ni nikoli pozabil, in kjer se je bilo treba spoprijeti s temi zakletimi sovražniki francoskih na-selnikov, se je gotovo udeležil tudi on boja. Na drugi strani je bil prijatelj Huroncem in ime "dolga puška" — tako so imenovali drznega lovca in bistroumnega sledovnika — je bilo na prostranih loviščih na prav dobrem glasu. Sklenil je takoj poiskati Hu-ronce, in sreča mu je bila res mila Kmalu je starec naletel na mladega vojnika. Sledovnik se je poredno smejal, ko je z velikimi koraki hitel za Huroncem, ki je s svojim nožem vrezaval čudna žnamenja v lub samotnih dreves. Približal se mu je neopažen na kakih 20 korakov in rati glasno zaklical: Hola, gospodine Huronec!" Kakor mačka skoči mladi rdečekožec za deblo in napne petelina pri svoji puški. Toda že v naslednjem hipu jo pobesi ter začudeno in veselo zagolči: "Uf!" Urno stopi naprej in smehljajočemu ?e sledovniku poda desnico rekoč: "Huroncem je dolga puška prijazen.' "Ha, ha, misliš?" smeje se starec in krepko stisne ponudeno mu desnico. Kdo drugi bi bil ob tem prijaznem stiskanju na glas zavpil, Huronec pa ni niti trenil. Staremu godrnjaču je to dopadlo. "Kako se imenuje moj hrabri rdeči brat?" vpraša ga prijazno. Sinovi njegovega rodu ga imenujejo Vatuk." "In kakšno pismo piše tukaj le v gozdna debla?" vpraša sledovnik dalje kazoč na vrezane čirečare, "pričakuje morda tukaj kakšnega rdečega brata?" Vatuk prikima iu pripoveduje nato kratko, kako so jih Irokezi napadli, in kako se je žalostno končal hapad. "Ha, predrzneži!" škripa sledovnik z zobmi. Ko začuje, da je oče Brebeuf u-jet, udari razjarjen s puškinim kopitom ob tla. Huronec je vedel, kako važno bi bilo za Aha^istarijeve naklepe, če bi dobil dolgo puško za zaveznika. Izkuša torej razvneti trdo srce lovčevo in ubrati take strune, da bi se vzbudila njegova bojaželjnost, in bi mu kri še bolj vzkipela. Zato nadaljuje: "Dolga puška je imel sina, katerega je ljubil. Ali je dolga puška pozabil, da visi od dima ukajeni skalp mladega vojnika v koči ponosnega mohavškega glavarja? Ali jc sledovnikov nož zarjavel, ali ne ve več najti pota do mohavške vasi?" Na razoranem čelu starega sledovnika se prikaže srdita jeza. Molče iz-dere svoj široki lovski nož in ostro rezalo podrgne ob Voko, kakor da bi ga hotel preskusiti. Potem pa orožje zopet vtakne za pas in vpraša: "Kako daleč so Mohavki pred mojimi brati?" "Solnce je enkrat vzšlo in dvakrat zašlo nad jihovim potom?" "Ali je bil plen velik?" Vatuk prikima. "To je dobro. Plen bo roparje zadrževal, da ne bodo mogli tako hitro naprej." Po kratkem posvetovanju skleneta, da bosta prenočevala na visokem skalnatem griču in ondi zažgala velik o-genj, katerega svit bi segal daleč v okrog in v okolici se potikajočim Huroncem dajal znamenje. Ker je bilo krdelo Mohavkov nenavadno veliko, ni se bilo bati, da bi se v okolici naha jala še kakšna sovražna četa. Kmalu je prasketal na pečini mogočen ogenj katerega rdeči plamen je kakor stra šilo odseval po gozdu. Peter Hardi iz mučenemu Huroncu privošči čvrst po žirek iz svoje steklenice, ponudi mu krepčilen grižljaj posušenega bivolo vega mesa in mu veli, da naj se vleže k počitku. On sam pa je stražil. Kma lu je Vatuk trdno spal. Stari lovec pa si je natlačil pipico in zamišljeno gledal v oblačke dima. Bilo je še zarano zjutraj, ko je tanko uho sledovnikovo začulo šum tihih korakov. "Kdo je tukaj?" zakliče Hardi in obenem napne petelina pri svoj puški. Zaslišavši ta klic skoči Vatuk kvišku in zgrabi za svoje orožje. Lo vec pa mu zamahne z roko, da naj miruje. Oba poslušata, pa slišati ni bilo ničesar. Morda je bila kakšna divjačina, ki je hitela mimo njiju? Sledovnik hoče ravno previdno plezati naprej, da bi preiskal to stvar, ko nekdo razgrne grmovje, ki je obdajalo griček, in prikaže se visoka postava huronskega vojnika. "Tuvaruva!" zakliče Vatuk radostno in pozdravi svojega rojaka. Četa raz kropljenih Huroncev je zagledala o-genj, kakor je sledovnik pričakoval, in ob svitanju dneva poslala Tuvaruvo poivedovat. Njegovi tovariši so taborili miljo daleč odtod. Takoj so odrinili k njim. Ko se je prikazal sledovnik, navdal je malo, deset mož broječo četo nov pogum. Vatuk je nestrpno priganjal da bi se takoj odpravili na pot. Sle dovnik pa je svetoval, da bi pol dne še počivali in počakali, da bi se jim pridružil še kakšen Huronec. Tuvaruva je bil mnenja, da "dolga puška" dobro svetuje. Zalogo smodni ka iz Vatukovega čolna so prenesl semkaj in jo razdelili. Lep srnjak, katerega je bil zjutraj ustrelil sledovnik jih je preskrbel s sočnato pečenko in z živežem za prihodnji dan. Do opoldne se jim je pridružilo še osem mož in pcitem so pod Petra Hardija vod stvom nastopili pot proti mohavški vaši. 8. V mohavški vasi. Ob robu gozda, pokrivajočega hribe, ki so obdajali Teonontogo, prvo mohavško vas, sta sedeli dve indijanki. priletna ženska in mlada, črnolasa deklica ter pleli plahte. "Zakaj si tako žalostna, brzonoga srna? Kmalu se povrne Kiskepila, mladi mohavški .orel. Skalpi huronskih vojnikov in Francozov krasijo njegov pas, in teonontoške ženske bodo prepevale njegovo slavo." Tako klepeta jezična starka in s koščenimi prsti lju-bezrjjivo gladi kodre svoje vnukinje. Mlada deklica pa zmaja z glavo in reče: "Štirinajstkrat je že zašlo solnce za teonontoškimi hribi, in mladi vojni-ki se še vedno ne vrnejo. Srce brzo noge srne je žalostno in govori: 'Ne sreča je za petami, in moj brat Kiske pila, mladi orel, se ne povrne'." "Ba, ba," se krega starica, "brzonoga srna ni prava mohavška deklica. Ne ve, da so Huronci strahopetni psi, ki samo lajajo mohavškega medveda. Toda medved jih pobije s svojimi šapami H uronci so zapustili Ovoneja, velikega Duha, ki ga časte rdečekožci, in ga nadomestili z Bogom belokožcev. Zato je njihovo srce mehko, in njihova kri se je izpremenila v vodo." Deklica pa molči in pridno plete dalje. Pred njima se je odpirala lepa pokrajina. Na gričku, ki je polagoma prehajal v ravnino, jc stalo veliko, iz neobtesanih debel narejeno poslopje. To je bilo zbirališče vojnikov. Dalje spodaj se je vzdigovala cela vrsta ko-pičastih koč, nad katerimi so štrleli šotorski drogovi. Pred kočami so sedeli v posameznih skupinah stari voj-niki, kadili svoj kalumet (pipa) in gledali za dečki in napol odraslimi mladeniči, ki >o se na bližnjem travniku urili v streljanju z lokom in pšico. Še malo naprej se je drvila tropa napol golih otrok ob bregu majhnega potoka, ki se jc v mnogih ovinkih vil po ravnini in se slednjič obrnil proti soteski, ki je tvorila nekak vhod v dolino. Trata, me|ika kakor žamet in posuta s pisanimi cvetlicami, se je razprostirala ob obeh straneh srebrne vodice. Tuintam je bilo nekaj ravnine obdelane in posejane s •koruzo, katere zoreči storži so se izmed širokih listov svetili s svojim svilnatim latjem. Več časa sta obe ženski sedeli tiho. Naenkrat vzbudi njuno pozornost čuden glas, ki je prihajal z druge strani hribov. Obe poskočita in napeto poslušata. Tudi spodaj v dolini hipoma nastane živahno gibanje. Dečki in mladeniči popustite igre in liitc proti vasi, kjer so. stari vojniki gledali proti gozdu. Čuj, že zopet se je zaslišal o-stri glas, toda sedaj že bližje, in daleč odmeva po tihih hribih. V naslednjem hipu se ob robu gozda prikaže pisano pobarvana podoba vojnika, ki urnih korakov prihaja navzdol in potem krene naravnost čez ravnino proti kočam. Bil je sel vračajoče se mohavške čete. Vaščanje ga glasno in veselo pozdravljajo. Vse hiti proti zbirališču, kjer so v krogu posedli stari vojniki, na čelu jim Kiodego, stari višji glavar. Ko vstopi sel, razmakne se krog, in ponosno se približa mladi voj-nik, za čigar pasom sta visela dva hu-ronska skalpa. Stopi pred glavarja in spoštljivo molči. Glavar mu migne, da naj govori. "Hrabri vojniki Kiodegovi so planili v dolino 'velike reke' kakor gorski potok, kadar pomladansko solnce taja zimski sneg. Njihov prihod je bil kakor šum Niagare, in huronski vojniki so trepetali in bežali. Sekira mladih vojnikov je pila kri, in skalpi junakov jim vise za pasovi. Ko bo Kiodego zaslišal petje bližajočih se vojnikov, izvedel bo, koliko smo dobili ujetnikov." Potem našteje mladi vojnik imena težko ranjenih Mohavkov. Med njimi je bil tudi Kiskepila, Kiodegov sin. Toda sivi glavar niti ne trene ob tej n«.vici. O mrtvecih Indijanec ne govori. Glasnemu vriskanju, ki se je po tem poročilu razlegalo po vasi, je odgovarjalo iz gozda petje vračajočih se vojnikov. V devetih kratkih presledkih je bilo zaslišati prav peklensko rjovenje, grozno in krvoločno kakor ponoč-no tuljenje lačnih hijen. To je bilo skalpsko petje Indijancev; vsakemu ujetniku je bil odmenjen po en odstavek. Ptiči so prestrašeni zbežali z dreves in leteli v mirne gore; vaščani pa so bili kar iz uma. Glasno kričeč so se vsi razkropili po kočah in čez nekaj trenutkov prihrumeli čudovito o-boroženi zopet ven. Nekateri so imeli v rokah sulice ali kije, drugi so vihteli po zraku gibčne šibe in poizkušali, če se zadosti upogibajo. Otroci so se dr-vili okrog z ostrim kamenjem v roki, in stare ženske so grozeč mahale z ob-žganimi poleni ali s starimi, skrhanimi noži. Iz tega divjega vrvenja so se počasi odločile posamezne skupine in se postavile v dveh vrstah od vasi do nasproti ležeče višave, odkoder so prihajali vojniki. Bližje in bližje je iz gozda prihajalo enolično bojno petje, in kmalu so se prikazale pisano pobarvane postave vračajočih se zmagovav-cev. Del vojnikov se je ločil od tovarišev, hitel naprej in med gručami otrok in žensk ponosno korakal proti zboro-vavnici. Drugi del pa je obstopil u-jetnike, katerim so odvzeli bremena in vezi. Očetu Brebeufu in malemu A-lojziju so poleg tega še slekli zgornjo obleko. "Pogum, otroci moji," hrabril jih je misijonar, "zdaj bomo tekli za večno plačilo, ki nas čaka v nebesih." Huronci so mirno stali in gledali dolgo vrsto svojih neprijateljev, ki se je spodaj raztegala pred njimi. Med to vrsto bi morali teči in pri tem bi jih divjaki tepli s šibami, dokler bi ne dospeli do belo pobarvanega stebra, ki se je daleč svetil pred zborovavnico. (Dalje prili.) Nova vrsta srednjih šol na Ruskem. Šolslci odsek na ruskem trgovinskem ministrstvu je izdelal zakonski načrt o novi vrsti srednjih šol, ki se bode v kratkem predložil ruski dumi. Te šole bodo imele osem razredov; v šestih razredih se bode učencem podajala splošna srednješolska izobrazba, zadnja dva razreda bodeta učence mnudila tako strokovno izobrazbo, da bodo iz le-teh novih srednjih šol izhajali strokovno izobraženi otroci, zemljemerci, inženirji itd. s splošno in strokovno srednješolsko izobrazbo. Po mnenju ministrstva bode vzdrževanje teh šol ceneje, nego vzdrževanje posebni strokovnih šol. SPCMLADNE IU LETNE OBLEKE. čedne in moderne obleke za odrath in mladino se dobe prt nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblaki po meri. Velika zaloga najmodernejih klobu kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čev ljev visokih in nizkih za moike, žen ske in mladino. Mi imamo najlepie srajce, kravate kolare itd. Vse naie blago jamčim« ter povrnemo denar, ako ni v popolne tadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tiket« iivzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča Prva Slovanska Trgovina" na severa« strani mesta. 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. 13 a r v e STENSKI PAPI« Richardson S let garantirana barva, galon $1.85. Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj. Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu. Blago pripeljemo na vaš dom. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET TROST& KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5e. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 10« Jefferson Street, JOLIET, ILL. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. R. F. KOMPARE »LOVEN8KI PRAVNIK ADVOKAT * V So. Chicago. Ills.: ^ Soba 218—9206 Commercial A*«, Telefon: South Chicago 579. ANTON ZABUKOVEC FrankJuričič 1H1 M. CUmc« K JOLIKT, IL BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, 111». Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. Metropolitan Drog Store N. Chicago ft Jacksoa Sto Slovanska lekarna + JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" OBLlZl lavHATn*' &MKBTM t 0UM(M KjuOm M IMNH KURI • MUCU MU2NJJ , fcvcmi •cusTti. Ojmcm victju entaa m WWAUS* HWTWU fMMAJMN "■WTO MfeC KXJBTIH > up Mcmm nov acusrm . mm IBBBSB 11 II 11 B S S B B B @ 11 IZGUBLJENI ŠTUDENT, t E ( L u c i n i j. ) m ililll B B Francetov oče Janez je bil bogat kmet in je znal tudi nekaj več ko drugi kmetje. Bil je svoje dni tudi on v prvi šoli in menili so, da bode on še nekdaj gospod, a izid prve šole je pokazal, da ni za šolo. Pa tudi Francetova mati Ana ni bila kar tako. Tudi ona je zn»la več ko hruške peči. Bila je tudi v mestnih šolah, in to so njeni stariši prav lahko storili; o tem nam priča velika dota, katero je prinesla svojemu možu Janezu na Trato. Janez je bil skrben in vesten gospodar. Zato je bilo tudi njegovo posestvo največje in najlepše na vsej Trati. Na njegovih travnikih je rasla največja trava, njegove njive so bile krasno obdelane in zato so pa tudi dajale najlepši sadež. Njegovi prelepi vinogradi so se razprostirali po najlepših tleh in to je bilo Janezovo vino znano daleč naokoli kot najboljša kapljica. Njegovi prostrani gozdi so bili še vsi polni velikanskih hrastov. Po njih so se o-zirali vaščani in vsak bi jih bil rad kupil, če bi jih le hotel oče Janez prodati; a njemu ni bilo treba tega storiti, imel je še vedno gori v škrinji marsi-kak stotak. Pa tudi njegovo gospodarsko poslopje je bilo vse v najlepšem redu. V hlevu je vedno bivalo po šest parov goved in tri pare konj. Tudi v svinjaku je vedno krulilo petnajst do dvajset ščetincev. Njegov sin Francelj je bil star deset let, in oče Janez je pomišljal, bi li ne bilo dobro, če bi ne bilo treba njegovemu sinu ukvarjati se s kmetijo tako kakor njemu. Denarja je imel dovolj, in oče Janez ni bil štedljiv v tem oziru. In porodila se mu je misel, morda bo njegov sin postal kedaj to, kar je bilo njemu namenjeno. . In v materi je zarajalo srce veselja ob misli, da bo njen sin nekdaj stopil pred oltar Gospodov. Pa tudi Francelj je bila blaga duša, bil je še nedolžen, učil se je lahko. Največje veselje je napravil starišem s tem, da jim je prinesel iz Gorice prav dobro izpričevalo tretjega in četrtega razreda ljudske šole. Napravil je tudi sprejemni izpit za prvi gimnazijski razred. Ah to so mu bile vesele počitnice, ko se je zopet oddahnil od učenja in ko je zopet bival pri dragih domačih. Prišla je trgatev in šel je v vinograd in tu ostal več dni. Pomagal je očetu pri delu, nadzoroval delavce in vsem se je vzljubil, ker je bil pravi očetov naslednik. Trgatev je minila, in Francelj je moral nazaj v Gorico. Sprva ga je hodil oče skoro vsak teden obiskovat in vsakokrat je prinesel oče sinu kaj prinesel oče sinu kaj prigrizka. Kar je sin poželel, vse mu je oče kupil, nič ni hranil denarja, ko je bil sin pri njem. A tudi Francelj je bil pameten, in si nikdar poželel kaj takega, kar Jji mu utegnilo škodovati. In prišla je prva konferenca. Oče ie šel vprašat gospode profesorje, kako ali bo kaj s sinom. In dobil je odgovor, da je njegov sin eden izmed naj-pridnejših dijakov. To je bilo veselje! Tudi tečaj je pokazal, da je njegov sin odličen učenec. Še pogosteje sta ga obiskovala oče in mati, in bilo je veselje na Trati. S ponosom je gledal oče Janez o počitnicah na svojega sina. Jemal ga je v svojo družbo in vodil ga je s seboj, ko je hodil po trgovskih opravkih radi vina, lesa, živine ali žita. Razne lažje račune je tudi prepustil oče sinu. In kakor je videl sin dobre očetove lastnosti, tako si je tudi sam drugo za drugo osvojil in je bil vzgled vsem svojim domačim vrstnikom. Poštenje se mu je bralo na licu, nikdar si ni vinarja osvojil, če mu ga ni dal oče. In prišla je druga šola. Skrbni in pošteni Francelj se je zopet moral ločiti za leto dni pri svojih dobrih stari-ših. A ker je cele počitnice >krbno hranil denar, kar sta mu ga izročila oče in mati, si je prihranil do konca počitnic veliko svoto. In naložil je ves ta denar v poštno hranilnico; tu ■ je bila zanj največja varnost. S tem ( denarjem si je menil, še kedaj nabaviti j koristnih knjig. Z zavistjo je gledal niarsikak za-^ pravljivi dijak nanj. In večkrat se jej enega ali drugega polastila želja, da bi sklenil prijateljstvo s Franceljnom. Marsikdo se mu je laskal in silil v njegovo družbo, a Francelj je vedel, kaj jim diši, kje je njih prijateljstvo in po čem jim hrepeni srce, da sklepajo z njim prijateljstvo. Bil je uljuden in radodaren, a ni bil zapravljivec in razsipnež. Hodil je v dobro družbo in jo zabaval, a bil je kljubtemu še vedno nedolžen in čist. Njegovo srce je bilo res blago srce. In tako je poteklo tudi drugo leto dobro, čeprav ne več z odliko. V počitnicah se mu ni ljubilo resnega dela, preveč se je razvadil v mestu. Tudi s svojimi domačimi tovariši ni hotel občevati, vedno si je želel vesele dijaške družbe. In prišel je zaželjeni čas, ko se je mogel vrniti v družbo veselih tovarišev. Družbe si ni izbiral, bila mu je vsaka dobra. A slaba tovarišija ni- kdar ne ostane brez slabih posledic in tako se je zgodilo tudi z našim Franceljnom. Prej blag, nedolžen mladenič, je zdaj ftostal mehkužnež, delo ga ni veselilo, le s tovariši bi se bil rad shajal in z njimi popival. Koder je mogel, je razsipal denar, katerega je preje s toliko skrbjo nalagal v hranilnico. Šola mu je bila deveta skrb, a zato je bil tudi vspeh tak, da bi moral ponavljati tretjo šolo, ko bi bil hotel nadaljevati svoje študije. Oče se je jezil na mater, ker je dajala sinu denar. Vsi upi so splavali po vodi. A mati je še vedno mislila, da bo njen sin še nekdaj gospod, toda varala se je hudo. Čeravno bi njen sin še dalje študiral, gospod po materini misli ne bi bil. In tako se je pripetilo, da je pričel tudi v počitnicah cele noči krokati in slednjič vasovati. Očetu se je zoper-stavljal, a mati je morala molčati, sicer ji je očital, da je ona kriva, ker mu je dajala denar. Delati ni hotel, bil je preveč truden vsled ponočevanja. Raje je polegal po senci, kakor da bi pomagal očetu pri delu. Denarja mu je zmanjkalo. Oče mu ga noče več dajati, mati pa nima, niti toliko ne, kolikor je menila, da bi rabila na stara leta, a tudi tega bi rada dala, ko bi le hotel sin prav storiti, a sedaj jo je pričalo skrbeti za bodočnost. V šolo se mu ni več ljubilo, a družbo veselih tovarišev si je le želel. A skrbni oče je vedel, kaj vleče sina v mesto, zato mu ni hotel dati denarja. In zopet je nadaljeval doma svoje staro življenje. A ker ni imel denarja, je obrnil misel na gozdove. Šel je v gozd, tam sekaj in prodajal najboljši les za prav nizko ceno, le da je dobil denar. Pa prišel je oče in pregledal gozd, pregledal denar, a denarja je bilo premalo. In zazdelo se mu je, da je res, kar so ljudje na tihem šepetali o njegovem sinu. "Francelj, ali je to ves denar, kar si ga prejel?" "Vse je, jaz nimam nič!" mu je rezko odvrnil sin. O Francelj, kje je,tvoje poštenje, kje tvoja vestnost, očeta goljufaš, saj vidiš, da ve, kaj se godi za njegovim hrbtom! Rav-notako je delal sin tudi pri vinu in pri prodaji goved. In ko ga je oče karal vsled njegovega pijančevanja, mu je obrnil hrbet, in ni ga bilo cel dan domov. Domače vino mu ni dišalo, le v gostilni se je počutil doma. In v ta svoj dom je zahajal tudi črez dan. Z žalostjo in skrbjo je opazoval oče posestvo in gledal v propad, ki mu zija nasproti, ako se sin ne bo poboljšal. In jel je sinu tožiti, kako stiska je z denarjem, in je rekel: "Francelj, poboljšaj se, in lahko boš še popravil in spravil vse v prejšnji tir. Glej, jaz sem star, kmalu boš ti zagospodaril. Pred vojaščino dobiš posestvo, ne bo ti treba obleči vojaške suknje." A sin je rekel: "Preje taka baharija, a zdaj mi koj grozi s propadom, če se pošteno enkrat poveselim," in je odšel. Oče je na spomlad pospravil svoje in rekel: "Francelj, čas je, pojdi, greva pismo delat." In šla sta k sodniji. Oče je celo zimo sklepal, kako bi naredil, da bo prav. In zgovoril si je sobo zase in za mater ter živež do smrti za oba. Ta korak je sina spreobrnil, in postal ves drugačen. Z veseljem je oče opazoval sina, ki se je že na vsezgodaj v pomladanskih jutrih odpravljal na polje ter tam pridno delal in se vesel svojega uspeha zvečer vračal domov. Pomladil se je oče ob tem pogledu, in kri mu je pričela hitreje biti. Pomagal je sinu i s svetom i z rokami. In stara mati, vsa potrta od žalosti, je zopet enkrat dvignila velo čelo in oči so se ji razveselile ob pogledu na pridnega sina. Staro ime na Trati se je zopet dvignilo, in Francelj je veljal za dobrega gospodarja. Tovariši so mu bili nevoščljivi in so ga vabili v svoj krog, da bi jih napajal z vinom. Toda Francelj se jih je izogibal in hodil raje po svojih opravkih ter o prostem času pregledoval sad svojih rok po polju in vinogradu. Trte so oživele, zasadil je mnogo mladih, stare pa pognojil in obrezal. Le gozd je bil še zanemarjen, a tudi tja je obrnil Francelj svojo pozornost. Po nasvetu očetovem je zasadil mladih dreves, a onih starodavnih hrastov le ni bilo in tako je gozd Franceljna še vedno spominjal na prešlo dobo in ga bodril na delu. In prišel je čas, ko ni več mogel sam povsod, na polju in v hiši ukazovati. In vprašal je očeta za nasvet. Zbral si je nevesto. Bila je najlepša deklica v vsej okolici. Bila je lepa, a tudi njeno srce je bilo blago. Udana je bila s srcem in dušo svojemu iivoljen-cu Franceljnu. Zanj bi dala vse, vse, tudi življenje. Bila je tudi delavna, skrbna gospodinja. Prišla je na Trato nova gospodinja. Vso svojo veliko doto je izročila Franceljnu, ker je menila, da je tu najbolje shranjena, a revica se je zmotila. Z vso skrbjo je stregla stari materi in očetu in zavladal je na Trati vesel dan. A sreča je opoteča. Ni bilo še pol leta po poroki, ko so nekoč tovariši zvabili neko nedeljo mladega gospodarja v gostilno. Tuso ga pili, posebno Francelj si ga je danes privoščil. Vino jim je že segalo v lase, ko privleče nekdo karte iz žepa. Vsi so ga ob- suli. Vrgli so enkrat, dvakrat, Francelj je vse dobil. In vrnil se je stari volk ter strgal belo jagnje. Franceljnu se je zbudila strast. Zastavili so veliko svoto. Francelj je izgubil. Hotel je nazaj dobiti, a vselej je izgubil. Zvesti tovariši so ga pomilovali, pa si je tolažil vest in rekel. "Kj,j ta mala vsota!" Zopet so se sešli, Francelj je le zapravljal. Žena ga je prosila in rotila, naj več ne igra, sicer gre vse rakom žvižgat. "Kaj to tebi mar? Saj igram za svoje. Dobiti moram vse nazaj, ali pa vse izgubiti, preje ne neham." Zahajal je tudi ob delavnikih v gostilno. Pozno v noč se je vračal pijan in razburjen domov. Če ga je skrbna žena, videča pretečo pogubo, prosila, naj vendar neha s tem igranjem, ki mu vse požre, je revico neusmiljeno pretepal. Celo noč je sirota prečula v molitvi in solzah. In to se je vrstilo dan za dnem. Polje je bilo zopet zanemarjeno, v vinogradu so se vile trte po tleh, kakor se jim je ljubilo. Mlada gospodinja ni mogla biti povsod. Truda je imela črez mero, počitka pa nič. Marsikatero je morala revica pretrpeti od pijanega moža in bledela je od dne do dne. Lica so se osušila, zginila je njih rožna barva, čelo se je zgubančilo. Lasje so se siroti svobodno spuščali po ramenih, mlada gospodinja ni imela časa, da bi svoje krasne kodre spravila v red in jih povila v dolgo kito. Oče in mati sta se skrivala v sobici in tu čakala le še smrti, ki bi ju rešila te sramote. Le pri njiju je še dobila dobra snaha lepo besedo. Kako prijetno je bilo nekdaj, ko jim je hvalila sinovo dobroto? A zdaj je morala u-božica resnobno tožiti o bedi, ki jo tare noč in dan. Oče ji je dajal nasvete, a kako naj revica vodi in upravlja gospodarstvo! Očetovi nasveti so morali utihniti pred sinom in mati ni smela niti besedice ziniti o bedi, ki tare njegovo ženo. Beda in žalost sta se naselila v hišo. Vedno zdihovanje je sina še bolj raz-kačilo in vzel je denar, pa ga ni bilo po cel teden domov. Ko je pa prišel, pobral je ženi s trudom pridobljeni denar in zopet odšel z doma. A prišla je vendar mala zvezda, Ki je vsaj za hip obrnila nase pozornost vseh, tudi Franceljnovo. Prišel je čas, ko je mlada gospodinja povila sinčka Antona. V ljubezni je porodila dete, a sadu svoje ljubezni ni dolgo zrla. Kmalu po porodu se je morala mlada mati vsled neprestanih muk in skrbi ločiti od svojega sinčka in se je preselila v boljšo večnost. Francelj je zdihoval in tarnal, a ne dolgo. Ko je opazil v sinčku popolen materin obraz in ne svojega, ga je jel črtiti, in morala ga je stara mati k sebi vzeti, sicer bi moral revež pod krutimi udarci svojega lastnega očeta svojo nedolžno dušico zdihniti. Redila ga je bolj skrbno, ko lastna mati. V njem je videla dobro snaho, v njega je stavila vse svoje upe. Francelj se je zopet oženil. A ta žena ni bila niti lepa niti ni imela dote. Pa to ni še vse, bila je zapravljivka in pijanka. Če ni bilo Franceljna doma, je smuk nila v gostilno in tam popivala, drugače je pa doma lenarila in bil je vedui boj med njo in možem. Komaj šest let stari Anton je moral trpeti na vso moč. Bridko je občuti! roko svoje krušne matere. Pri možu je reveža črtila in pijanec je reveža po nedolžnem pretepal, nevede zakaj. Tudi stari oče in mati sta težko občutila izgubo svoje dobre snahe in čutila, kdo da gospodari na njihovem domu. Hrana je bila bila slaba, večkrat sta celo trpela glad, in sedaj je prav prišel prihranek nekdanjih dni. Še deset let ni imel Anton, ko je moral od hiše in si moral drugod iskati kruha. Služil je v tujini. Sprva je bil pastir. Pozneje je služil nekemu velikemu lesnemu trgovcu. In kakor je podedoval vso materino zunanjost, tako si je prisvojil vse njene vrle lastnosti, o katerih mu je pravila stara mati v dolgih zimskih večerih, lu med temi lastnostmi je bila tudi ta, da je bil skrben in štedljiv. Že kot pastir si je pridobil precejšnjo svoto. Pozneje kot hlapec je pa s svojim do- j brim zaslužkom tako pomnožil svoje \ premoženje, da je snubil gospodarjevo | hči. Rad mu je tla!" gospodar hčer, ker je vedel, kdo bo njegov- naslednik. Materin blagoslov ga je spremljal na vseh potih, in bil je srečen. Hudobna snaha je umrla, Franceljuu so se vendar slednjič odprle oči. A bilo je prepozno. Upniki so dvignili svoje roke, prišel je ugoden čas, da -o Franceljna ugonobili. Molitev stare matere, ki je prosila, da bi preje umrla, ko bo prišel usode-polni dan, se je izpolnila. Oče in mati, oba sta umrla in nista videla propada svojega sinu. Francelj je postal pameten, a kaj ko ni imel nič, niti strehe, kjer bi se odpočil. Želel je videti še enkrat jvojega nedolžnega, po krivem izgnanega sina, a ni ga bilo. Svojega sina ni nikdar ^č videl in to mu je bilo še najbolj hudo, ker ni mogel niti njega prositi odpuščanja. In ta zavest mu je najbolj težila ločitev od tega sveta, ko ga je pobrala smrt v najlepši moški dobi. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.:John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nim« mo zastopnika, priporočamo, da a zglasi kdo izmed prijateljev našega 1: sta, da mu zastopništvo poverimt Želeli bi imeti zastopnika v vsaki sli venski naselbini. Uprav. "A. S." Kadar rabite obleko, se oglasite pri nas, ki vam skrojimo isto po pravi meri. Mi delamo fine obleke po $15 IN VEČ. Istotako popravljamo, čistimo in gladimo moške in ženske obleke. G. R. KARLING, krojačnica, 509^ Cass St., Joliet, III. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz ?e dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. DENAR V STARO DOMOVINO to je: v Avstrijo in Nemčijo, se zdaj ne more pošiljati. Pošljemo pa denar vojnim ujetnikom in drugim v ITALIJO, RUSIJO IN FRANCIJO istotako v one kraje na Primorskem, ki so zasedeni od Italije. Kadar pošljete denar, priložite tudi naslov, ki ga je prejemnik sam napisal, da se preprečijo morebitne pomote. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. Joliet. 111. ATLAS — ZASTONJ. Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik............George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John. Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 2,968 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Še imamo precejšno zalogo Ročnih Atlasov, katere dajemo zastonj in poštnine prosto onim cenj. naročnikom-^ (icam), ki naročijo "A. S." za celo let s tem, da nam pošljejo $2.00. Atlas obsega 40 strani. V njem najdete vsa pomenljivejša mesta na svetu s številom prebivalcev. Barvani zemljevidi obsegajo 32 celih strani, kjer so zazna-menovane vse dežele in vsa pomenljivejša mesta. Na tisoče teh Atlasov smo že razposlali. Ko pošiljate na: ročnino omenite v pismu, da želite dobiti Ročni Atlas. Amerikanski Slovenec. ov .a* Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše * meso, grocenje IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso *«** vse druge pedmete, ki'spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917. i Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IB. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskef* papirja po nizkih cenah. Alexander H^as^ rt ChL Phone 376 U N. W. »27. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street JOUCT.HL, PIVO V STEKLENICAH. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLXNO*^ Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje m ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company 0t» tekfbu 405 S. Muff St.. Joliet, lil.