Uredniška priloga „Kmetovalou“, VRTNAR. List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh in za sadjarstvo. Št. 15. V Ljubljani, 15. avgusta 1892. Letnik V. Poletnji Poletnji dišečnik, kojega kaže v prorezu podoba 26., je eno najboljših poletnjih jabolk. Mi nikakor ne priporočamo saditi obilo zgodnjih jabolk, ker niso za kupčijo, niti za drugo posebno koristno porabo. Ali če želimo imeti na svojem vrtu kako zgodDjo jablan, pa sadimo vrsto, ki je dobra in trpežna, in taka vrsta je poletnji dišečnik (Sommer-Gevvurzapfel). Dišeč-nikovo drevo raste slabotno, ne postane veliko, naredi okrogel vrh, je zelo rodovitno iri uspeva v vsaki zemlji. Diiečnik zori meseca julija ter je dober surov in kuhan. Obliko njegovo kaže podoba 26. Visoko je to jabolko 66 mm in preko 60 mm široko. Barve je svetlo-zelene, pozneje belkasto-zelene in na solnčni strani včasih bledo-rdeče. Meso je belo in fino ter vinskega okusa. Prezrel dišečnik postane lahko močnat. dišečnik. Podoba 26. Pelargonije. Pelargonije so večletne cvetice. Gojimo jih navadno v loncih. Vrtnarji jih pa sade tudi na prosto v veče skupine. Cvet imajo enovit, na pol poln in popolnoma poln. Prvi dve vrsti raje cveteta nego tretja. Pelargonije cveto v vseh varijacijah od bele do temno-rdeče. Tudi listje njihovo je razno pisano. Posebno lepo listje je tisto, ki je ob robu belo-rmeno, potem oranžasto, rdeče, vijoličasto in v sredini temno-zeleno. Pelargonijam ugaja najbolj rahla, a pregnojena prst. Prevelika vlaga jim je jako zoprna. Gojimo jih lahko v razmerno majhnih loncih. Rade imajo veliko solnca, a cveto pa dobro tudi še, če imajo le po nekoliko ur solnca na dan. Pomnožujeino jih s potaknjenci, ki se kaj radi primejo. Okolo 10 cm dolg vršiček odrežem vodoravno tik pod primernim kolencem. Pustim ga nekoliko na zraku, da se rez posuši ter ne gnije v vlažni prsti. Tak potaknjenec vtaknem potem v rahlo, s sipo namešano zemljo (ali v lončku, zabojčku, ali na prostem.). Nato je treba dobro zaliti, da je vsa prst premočena. Potem se postavi lonček (ali zabojček) za en teden v senco. Po preteku enega tedna pa potaknjencu že lahko privoščimo nekaj jutranjega solnca. Solnca naj uživa potem vsak dan več, tako da v štirinajstih dneh po saditvi lehko stoji že na prostem. Dobro je, če potem lonček s potaknjencem do roba zakopljemo v zemljo. Do jeseni se že toliko ukoreniči in tudi zraste, da potem dobro prezimi. Kdor bi pa rad veliko potaknjencev, naj jih pa sadi v prav majhne lončke (6 e n), a vse skupaj pa dene v zabojček in med nje nasuje sipe, katero je treba potem zaliti in sploh paziti, da se nikdar popolnoma ne posuši. Kdor pa nima lončkov, pa sadi potaknjence lahko tudi kar v zabojček, a vsaj po 6 cm narazen. Ker so pelargonije precej mehke, treba jih je pred slano spraviti z vrta. Prezirate najbolje v suhi sobi (ali kleti), v kateri se Čez zimo temperatura ne zniža pod 4“ R., a tudi ne zviša nad 10° R. Med počivanjem jim je le to- liko treba prilivati, da se prst in pesek popolnoma ne posušita. Na spomlad (marcija meseca) se lahko čez dan devljejo med zimska okna, da začno odganjati. A čez noč jih ne sme nikdar mraz ujeti. Ko moremo dobiti še prsti, presadimo jih s kepo v veče lonce in denemo okoli stare kepe dobre prsti. Takoj se bodo jele veselo razvijati. Okoli srede majnika že prav lepo cvetč in cveto potem neprenehoma do pozne jeseni, dokler jih ne spravimo zopet v prezimišča. Ker je torej pelargonija ena izmed najlepših in uajhvaležneje cvetočih rastlin in ker je ravno avgusta meseca najbolj pripravno delati potaknjence za prihodnjo pomlad, zato jo prav zelo priporočam vsem prijateljem obilega in lepega cvetja. Janko Žirovnik. Važnost sadjarstva. (iz govora gosp. nadučitelja J. Žirovnika v Dolinčicah na Koroškem.) I. Sadje — ta beseda je bila in bode sladka. Sadja se vesele stari ljudje, a otrokom se kar oči svetijo in od veselja se jim obraz širi, če ugledajo sladke češnje, krasna jabolka in sočne hruške. In Bog jim jih požegnaj ! Da bi se le toliko zmodrili, da bi nezrelo sadje pustili v miru! Sadje so ljudje že od nekdaj radi uživali. Saj beremo v sv. pismu, da sta mu bila že Adam in Eva velika prijatelja. Ravno zato jima je pa Bog prepovedal jesti sredi paradiža zoreča jabolka, da bi ju poskusil, ali mu bosta pokorna ali ne. Toda Evo je preveč mikala lepota sadu, in še opreznega Adama je premotila, da je pokusil prepovedano jabolko. In grešila sta zoper božjo zapoved! Tudi dandanes se marsikdo pregreši na sadji, seveda ne tako, kakor so se pregrešili naši prvi starši. Najprvo se pregreše na sadji tatovi. Ti s krajo ne obteže le svoje vesti, nego zatirajo veselje do prekoristnega sadjarstva svojemu bližnjemu ter na ta način kolikor toliko njemu in njegovim potomcem kradejo denar iz žepa. Drugi so, ki imajo za sadno drevje pripravno zemljo, a je ž njim ne marajo obsaditi. Taki ljudje škodujejo sebi in svojim naslednikom, ker sadje bi jim bilo prineslo marsikak goldinarček v hišo. Groldinarčki pa pode skrbi iz hiš. Na sadji se pa pregreše tudi taki posestniki, ki so sadno drevje dobili od svojih prednikov ali pa so ga že sami zasadili, toda ga slabo ali cel6 nič ne oskrbujejo in vse prepuste kar ljubemu Bogu Potem se pa izgovarjajo, da kraj ni za sadje, da podnebje ni ugodno in Bog ve kaj še vse. Taki so prav podobni tistim vinogradnikom, ki se ob dobrih letinah bahajo: „Tako le kapljico smo pridelali. Ali ni to fina roba? A ob slabih letinah se pa kar na Boga izgovarjajo in pravijo; ,,E — tacega le je Bog dal. Kaj moremo mi zato!“ — Naš stari pregovor pa pravi; „Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal". Bog je sicer neskončno usmiljen, a pozabiti ne smemo, da je tudi neskončno pravičen in da torej lenuhov ne bo podpiral, a takim, ki se vestno trudijo izboljšati svoje stanje, takim bo njihovo delo gotovo blagoslovil Delati moramo torej, a delati tudi umno, če si hočemo svoje dohodke pomnožiti. če bi imel kmet dandanes tudi ravno toliko dohodkov, kolikor jih je imel njegov oče ali ded, vender bi ob njih ne mogel izhajati. Saj vidite, da se je na svetu v malo letih jako veliko premenilo. Obleka se je podražila, davki so veči in drugih in še celo dragih potreb imamo pa gotovo še več nego še enkrat toliko, kolikor so jih imeli naši predniki, Vse te in enake prikazni so napotile kmeta, da je jel resno premišljevati svoj neugodni položaj in gledati, kje bi si odprl novih virov, da bo mogel izhajati. In mnogi razumni gospodarji že uvidevajo, da sta živinoreja in sadjarstvo tista vira, ki sta zmožna rešiti ga iz najhujših zadreg. Marsikdo pšenice za prodaj ne seje več. Mesto nje seje deteljo, da laže redi živino. Njive, ki so sicer dobre, a vender preveč od rok, spreminjajo pa v stalne travnike in obsadč jih s sadnim drevjem. Sploh gledajo na to, da jim zemlja da kolikor le mogoče, zato jo pa skrbneje obdelavajo, bolje gnojč in na njej sade take rastline, ki jim največ dobička dajč. II. Dognana stvar je, da zemlja, z vinsko trto zasajena, daje največ dohodkov. Toda trta rodi le po razmerno gorkih krajih, pri vas bi pa dozorelo le zgodnje grozdje ob južnih zavetnih stenah. Takoj za vinsko trto pa pride (glede dobička) sadno drevje. To pa rodi še 800 metrov visoko nad morjem, če ga umno oskrbujemo in sadimo vrste, 'ki so legi kraja primerne. Dežele, v katerih je sadjarstvo na visoki stopinji, so tudi bogate. Poglejmo Francosko, katero prištevamo med najbogatejše dežele sveta. Za 90 milijonov goldinarjev sadja se v njej vsako leto pridela. Seveda imajo Francozi tudi ugodno podnebje. Posebno fino namizno sadje umejo tako pridelovati, kakor le malo naših vrtnarjev. Saj lehko vidite, da so v tem posebno izurjeni, če vam povem, da posestnik, ki ima morebiti hišico in pri njej komaj pol orala zemlje, pridela toliko zelenjadi in sadja, da pošteno in dobro preredi svojo družinico. Za Francosko pride Belgija. Iz te državice izvozijo le na Angleško za 17 milijonov goldinarjev sadja na leto. Virtemberško, ki jo imenujejo vrt Nemčije, ima povprečno na vsakem oralu po 6 sadnih dreves in pridela na leto za 4 milijone goldinarjev sadja. Saj je samo mesto Reutlingen imelo na leto 90 tisoč goldinarjev dohodka iz svojih mestnih sadovnjakov. In če pogledamo še v Kranjsko, vidimo, da je tudi ta deželica Še precej zasajena s sadnim drevjem, dasi razsodni možje trdijo, da bi v njej lahko brez škode še stalo par milijonov dreves. Leta 1886. je bila na Nemškem in posebno še na Virtemberškem slaba sadna letina, a pri nas pa prav dobra. Nemški kmet se je navadil mošta tako,