V izobrazbi :n organiza¬ ciji je moč in bodočnost. 383 First Avenue SLOVENIJA THE SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA* OF WISCONSIN. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA* V WISCONSINU. Spoštujmo sa¬ mega sebe,* da nas bodo spoš¬ tovali tuditujd Phone Hanover 4187-R NO. 47 ŠT. 47 MILWAUKEE, WIS. NOVEMBER 23, 1917 — 23. NOV. 1917 VOL. 3. LETO 3. “Entered as second - class matter December 22, 1915, at the post Office at Mihvaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” VOJNI PREGLED True translation fikd \vith the Post- rnaster at Milwaukcc, VVis., Nov. 23rd 1917 as required by theAct ofCongress Grozen zločin zaslepljenihAvstri- ji prijaznih Hrvatov. Much to Be Thankful For Kaj zoniare p v inesti nova ruska revolucija. Laška fronta. Avtrijsko nemška ofenziva se je zadnji teden ustavila pri reki Piave, kjer nudijo Italjani so¬ vražniku hud odpor. Vrše se pa zelo vroči boji med reko Piave in Brenta. Da so boji zelo krvavi, se razvidi iz poročila iz Berlina, od koder se naznanja, da se mora jo bojevati za vsako ped zemlje. Italjani so v prizorih že več proti¬ napadov pri gori Tomba, toda so bili odbiti, kot se poroča iz Berli¬ na. Vrh gore Tomba še drže La¬ hi. Ako se bo bitka razširila od tod do gore Grappa. ki leži štiri milje južnovzhodno od Cismon. inče tukaj • prodro avstrijsko nemške čete, bi zdlhogli Avstrijci prodirati hitro naprej proti plan¬ javam ter bi prisili laške čete, da bi se umaknile v nove pripravi j e- ne postojanke. Na zapadni fronti. Iz Londona se poroča, da so an¬ gleške čete vprizorile vspešno o- fenzivo na 35 milj dolgi fronti od St. Quentin do reke Scarpe. Napredovali so od štiri do pet milj globoko. Angleži so obstreljevali s tež¬ ko artilerijo dva dni, predno so ' napadli % infalLerijo. Pii teiTrso zavzeli Nemcem mnogo važnih vasi in trgov. Proti Jeruzalemu. Glasom poročila iz Londona, se nahajajo angleške čete še samo pet milj od oddaljene od Jeruza¬ lema. Ako odgovarja poročilo res niči, potem sledi iz tega, da se Angleži pomikajo proti Jeruzale¬ mu v treh kolonah. Pričakuje se, da bo Jeruzalem vsaki čas v ro¬ kah Angležev in da se bodo Tur¬ ki umaknili severno ob dolini re¬ ke Jordan. Zavzetje Jeruzalema bo za Turke velik udarec, ker bo to dokaz, da je Turčija na robu propada. -o- . Mnogo tujcev bo izgubilo delo. V veljavo je stopila nova posta¬ va, po kateri ne bodo smeli biti uposleni nobeni tujci pri delu, kjer se rabi eksplozivne snovi, ampak bodo morali upravljati to delo le državljani. Vsi prodajalci eksplozivnih snovi bodo morali i- meti licenso ter voditi natančen seznam o prodaji. Ta nov zakon bo imel velik u- pliv na delavske razmere, kjer so bili uposleni do sedaj tujci. Po¬ sebno mnogo delavcev bo izgubi¬ lo delo v rudnikih v Minnesoti, kjer je kakih 40 odstotkov tuj¬ cev zaposlenih; največ so Hrvati in Slovenci. Rudokopne družbe so si v ski - - beh, kako nadomestiti delavce, katere bodo morale odpustiti,ker niso državljani, že sedaj jim pri¬ manjkuje delavnih moči. Uposliti se ne bo smelo tudi ne oseb, ki so znane, da so nelojal¬ ne. Marsikoga se bo na ta način kaznovalo sedaj, ki je imel vedno polna usta hvale za kajzerjevo vlado, za Združene države pa ni¬ česar drugega kot zmerjanje! - o- 10,000ton sladkorja zaplenjenega New York — Deset tisoč ton sladkorja, kateri je bil kupljen še od prejšnje ruske vlade ter se je nahajal v skladiščih v New Vov¬ ku, je bil sedaj zaplenjen. Pro¬ dan bo tukaj takoj ter bo razdel¬ jen prodajalcem na drobno. V petek zjutraj 16. novembra so izvršili do sedaj še nepoznani Hrvatje v Virgina, Minn. trojen umor. Na mizi v hiši zločina se je našlo sledeče pismo, pisano v hr- vatskem jeziku: “To je za vas, ker ste proti va¬ šemu narodu in ste rekli, da bi se.v kajzerjeva usta in da boste darovali za rdeči križ vse, kar imate. Ako boste koga iskali, da bi ga aprzli, se bo zgodilo z njim isto, kot se je tem.” Umorjeni so bili na zverinski način Hrvatje Paul Alar in n j ego va žena ter border Peter Trepič. Policija je zaprla že več oseb, ki so osumljene umora. Alar je sta¬ noval na 618 — 15 st v Virgina. Policija je zapustila iz zapora vnukinjo umorjenega Alarja. Za¬ prte pa ima druge stanovalce so¬ sedne hiše, kjer so se našli krva¬ vi sledovi. Matt Črnkovich in njegov brat Mike črnkovich in brata Mike in Jožef Ivankovič ter Mike Bron- zevič se nahajajo v ječi. Vsi za¬ prti so se zavzemali zelo za kaj- zerja. V kuhinji, kjer se je izvr¬ šil zločin, se je našla sekira, s ka¬ tero so bili ubiti nesrečni Hrvat¬ je med spanjem. Sledovi kažejo, da so ubijalci prišli in odšli skozi kuhinjska vrata. Sekira je bila last Alarja. Tru.-la umorjenih -je našla v petek zjutraj ob 9. uri Mrs. Luci¬ ja šepat, soseda. Hotela je obis¬ kati Alarjeve, toda ker ji ni-nih¬ če odprl, je pogledala skozi okno, kjer je opazila umorjene. žena Alarja je ležala s telesom na postelji in z nogami na tleh; glavo je imela preklano s sekiro od vratu do ušesa. Nadalje je i- mela prerezan vrat ter rane z no¬ žem na prsih in trebuhu. Iz njene lege se sklepa, da se je ona pre¬ budila ter je hotela zbežati. Mož Paul Alar pa je ležal v postelji s preklano glavo in z rano z nožem na hrbtu. Zraven postelje je ležai križ in slika Marije Device s kr¬ vavimi madeži. V sosedni sobi je ležal mrtev Peter Trepič s prere¬ zanim vratom ter z mnogimi ra¬ nami, ki so bile prizadjane z no¬ žem. Sodi se, da so morilci, ako jih je bilo več, najpreje umorili Trepiča, nato Paul Alarja in pri tem se je vzbudila žena, ki je ho¬ tela zbežati iz postelje ter je bi¬ la med tem umorjena. Sekira, s katero je bil izvršen zločin je ležala vkotu kuhinje in na mizi grozilno pismo v hvats- kem jeziku. Alar je bil zasledovan od uso¬ de. Ko je bil zadnjič velik štrajk rudarjev, je bil ustreljen njegov brat John Alar. Paul Alar se je bil preselil v usodepolno hišo še le osem dni preje. Pred tem je živel v hiši, v kateri je Th. Maruš lin pred petimi leti ustrelil neke- ka dekleta in nato skušal izvršiti samoumor. Hrvati, ki so sosedje, so zelo molčeči napram policiji. Pravega zločinca se bo našlo po¬ tom pisave na pismu, katerega je pisal in potom prstnjh odtisov. Prvotno se je mislilo, da se je zločin izvršil zaradi ropa, toda najdeno pismo dokazuje, da se je izvršil uboj, da bi se odvrnilo Združenim državam lojalne Hr¬ vate od zvestobe napram naši no¬ vi domovini in bi se jih prisililo, da bi postali kajzerjevi pristaši. Alar in Trepič so bili znani kot lojalni Amerikanci. Vsa policija in šerifi so na de¬ lu, da izslede prave zločince. Na delu so tudi zvezni agentje. Pre¬ iskuje se po vsem železnem o- krožju. Hvaležni naj bodemo, da nam ni treba stradati kot v Evropi. Mrs. Ivankovič, žena Matt I- vankoviča je izpovedala, da jo je njen mož svaril, da se mora izogi¬ bati Alarjevega doma in da je bil v četrtek zvečer pred ubojem v njeni hiši Steve Forkovich, kate¬ remu je postregla s kupico vina. Banditi,odnesli $45,000 juvel. Na glavni ulici v Minneapolis so izstopili iz treh avtomobilov banditi v sredo, prisili z revolver¬ ji prodajalce, da so se umaknili v Mnogi ne vidijo v novih rus¬ kih homatijah katere so povzro¬ čili radikalni ruski socialisti z Le¬ ninom na čelu v glavnih mestih Rusije drugega kot to, da bode Nemčija skozi to ojačena, ker bo¬ de svoje armade vzela, v slučaju premirja, iz ruske fronte. Drugi se boje. da bodo ruski radikalni socialisti sklenli mir z Nemčijo. Pri površnem opazovanju se člo¬ veku res zdi, da je to resnica in da je tc e d ino, kar zamoremo pri¬ čakovati od novih ruskih nemi¬ rov. Ako se pa položaj premisli in prevdari bolj natančno, se raz¬ vili, da leže ' 7 tem še druge mož¬ nosti, ki lahko pridejo kot posle¬ dica nove protirevolucije. Od mnogih strani, posebno od ame¬ riškim raeialistov, se pričakuje nekaj popolnoma dragega, kar priznavajo šekij deloma že tudi nasprotniki radikalne struje rus¬ kih »c.’alistov. Ta možnost je vojaštvou resnica o položaju, o zahtevah ruske vlade in posebno Združenih držav, česar sedaj ljudstvo v Nemčiji ne ve. Kadar se to zgodi, tedaj bode nemško vojaštvo gotovo spregledalo in sprevidelo, zakaj da se bojuje in bo zgubilo voljo za naealjevanje vojne. Ako bi se pa sporazumeli nemški vojaki z ruskimi za uni¬ čenje nemškega plemstva, tedaj bi ne mogli lojalni vojaki osred¬ njih držav več pomagati in se zo- perstvljati revolucionarjem, ako ravno j e še nedvomno mnogo pri¬ vržencev kronanih despotov, po¬ sebno pa še v Avstriji, ki se vzdr¬ žuje še le z nezavednostjo večine svojega vojaštva. Nemiri v Berlinu. sobo od zadaj ter so nato prisili Ivankovič je sosed. Oba, Ivanko- enega prodajalca, da jim je odprl vič in Forkovič se nahajata pod ključem. Delavci v jami Missabe Moun- tain so izpovedali šerifu, da se jo Matt Ivankovič odstranil od dela po noči za eno uro, njegov brat; Joe Ivankovič, ki je preddelavec, pa to zanika. Do sedaj so bili aretirani :Matt Ivankovič, Mike Ivankovič, Matt Frankovič.Mike Soronkovič,Mike Bronzovič in Steve Forkovič, ki žive v sosedščini. Nadalje je bil aretiran tudi Elija Karakaš, ka¬ teri pa je dokazal, kje je bil v ča¬ su umora ter je bil izpuščen na svobodo. Pričevanje je dokazalo, da Mike Bronzovič, border pri Frankoviču že ni delal dva mese¬ ca in da si je izposojeval denar od Peter Trepiča. Pred kratkim je Trepič posodil nekomu $950. Zdravniki so dognali, da bi bila žena Alarja kmalu postala mati. Na Aurora, Minn. so zaprli brata Mike Trepiča ter ga prepeljali v Virginia kot pričo. -.—o- Uničenje živil. blagajno in so nato pobrali dia¬ mantov in drugih juvel v vred¬ nosti do petaesettisoč dolarjev. Kupce, ki so prišli med tem ča¬ som v trgovino, so nagnali ban- i v sobo vzadaj'. L. B. Iverson, kupec, je mislil, da se vrši kak prizor za premikajoče slike, se je pričel šaliti iz banditov ter je bil tako pretepen, da se nahaja s po¬ čeno lobanjo v bolnišnici. Bandit- je so ušli. 8,000 mrtvih v Moskvi v nemški Na tovornih postajah West- brook, Chicago Rock Island in Pacific železnice v Chicagu je de¬ loma segnilo na tisoče vreč krom¬ pirja. Na postajah Baltimore in Ohio železnice so našli šest tovor¬ nih vozov, ki so bili vsi polni ze¬ lenjave, katera je bila deloma se- gnita in namenjena, da se vrže v odpadke. Paznik železnice, katere ga so zaslišali tajni agentje, je izjavil, da je bila zelenjava v dob¬ rem stanuj, ko je bila prepeljana na to mesto. Pustili so jo segniti živilski oderuhi. Nek tajni policaj je izjavil, da ima dokaze, da je bilo zadnji te¬ den vrženih v odpadke 150 tovor¬ nih vozov razne zelenjave, največ pa krompirja. -o- Vlada naročila m uničijo. True translation fileti \vith the Post- mas ter at Mihvaukee, \Vis., Nov. 23rd 1917 as rcquired bv theAct ofCongress Washington — švedsko časo¬ pisje poroča, da maršira gen. Ka- ledines z kozaki proti Moskvi, kjer je bilo ubitih zadnje dni o- sem tisoč oseb. Državni depart- ment nima tozadevnih uradnih potrdil. Rusko poslaništvo tukaj ne ve¬ ruje v separaten mir Boljševi- kov. Kot kaže sedaj, so Boljševilri popolnoma na krmilu vlade. Neko poročilo iz Petrograda naznanja, da je kajzer odklonil mirovno pogajanje s sedanjo ras ko revolucionarno vlado ter da je kajzer odgovoril, da se bode po¬ gajal samo s postavnim nasled¬ nikom carske vlade ali pa z kon- štitucionelno vlado. Volia naroda; časopis, piše, da ima informacije od sedanje provi zorične vlade, da bo napravila ta mir na lastno pest, ako ne dobi do 23. novembra odgovora od bo¬ jujočih se vlad ter da bo za na¬ prej neutralna. Iz vojnega urada prihaja poro¬ čilo, da je vlada naročila preteče¬ ni teden 21,009,000 krogel za 75 milimetrske poljske topove, ka¬ kor tudi za topove proti zrako¬ plovom. Dražbe, ki so dobile naročilo so: American Can Co v Chicagu, The Nev/ York Air Brake Co., A- merican Car & Foundry Co., in General Electric Co. To so seveda le ene vrste krogel, katere je vla¬ da naročila v zadnjih tednih. Strožje odredbe za sovražne tujce. V veljavo bo stopila nova od¬ redba, po kateri bo moral vsak po danik sovražne države imeti re¬ gistracijsko karto seboj, kamor¬ koli se bo podal. Edino na podla¬ gi te karte mu bo dovoljeno se gi¬ bati prosto v Združenih državah. Kateri podanik sovražne države bo najden brez dovoljenja, bo in¬ terniran za dobo vojne. Obsojen na smrt. Washington — Priznan je bil krivim ameriški vojak s Pershin- govimi četami na Francoskem,da je umoril neko francosko žensko ter je bil radi tega obsojen na smrt in ustreljen. To je prva smrtna kazen ameriškega vojaka na Francoskem. povzročitev revolucije armad sami. Vsakdo mora priznati, vilskim oderuhom, je po¬ stavil pretečeni teden stražo pred neko skladišče, v katereiji so naš¬ li uradniki skritih za en miljon jajec, ki so jih držali oderuhi, da dosežejo boljše cene. S tem je skočili' vredno, t jajec, katere so bile najdene v Nev Yorku po raznih skladiščih na štiri in četrt milj ona dolarjev. Tukaj se zopet uresničuje pre¬ govor, da se male tatove obeša, velike pa se pust: nekaznovane. Pripetilo se je zadnje čase, da se je mali grocer pregrešil z ma¬ lim piestopkom proti odredbam vlade. Vsi ti so bili strogo kazno¬ vani, akoravno je bil njihov pre¬ stopek zelo majhen. / “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. • Izdajatelj : Družba Slovenija. 383 First Ave Mihvaukee, Wis Telefon Hanover 4187-R Naročnina: Vse leto .:.$1.50 Pol leta .$-.75 8 mesece .$-.40 “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 408 Park St., Milwaukee, Wis. Subscription. One year. $1.50 € months.$-.75 S months . $-.40 S months . $-.40 Posamezna številka 5 centov ZAHVALNI DAN V četrtek dne 29. novembra bodemo praznovali ‘zahvalni dan’ to je, da se zahvalimo za vse do¬ brote, ki smo jih prejeli čez vso leto v eni ali drugi obliki. Vsakdo bo obhajal to zahvalo po svoje. Taisti ki so živeli od žuljev drugih in v potu obraza drug h, bodo praznovali ta praz¬ nik na najsijajnejši način. Mize ,-,e Lado kar šibile od razneg raz¬ košja — fina jedila, na čelu jim težak puran in razne okusne pi¬ jač Zahvaljevali se bodo današ¬ njemu sistemu, družabnemu re¬ du, kateri jim omogočuje, da ži¬ ve v razkošju brez dela. Zahvaliii se bodo morebiti tudi višjemu bitju, ter se mu priporočili še za bodočnost, da bi zamogli uživati vse zemeljske dobrote v taki obi¬ lici nekaljeno, kot so to delali se¬ daj. Hvaležni bodejo pri polni mizi vsem, ki so količkaj pripo¬ rno;.;’i, da jim je mogoče vživati - 'se dobrote, ki nam jih zamoro nuditi človeštvo. - mi -Javnega povzročitel¬ ja vseh zemeljskih dobrot bodo pozabili; njemu se niso in se ne bodo zahvalili. Pozabili bodo na naše trpine delavce. Pozabili bo¬ do, da bi ne mogli sedeti pri bo¬ gato obloženih mizah, ko bi ne gi- b-Ja delavčeva roka; ne imeli bi obleči ničesar, kn bi ne napravila platna delavčeva roka; ne imeli ui sk ehe, ko bi hm ne bili zgra¬ dili delavci hiše; ne imeli bi po¬ hode, v kateri so pripravili okus¬ na jedila, ako bi ne bila tega vstvaiila delavčeva pridnost; ži- v ti hi morali, kot so živeli pra¬ dedje v gozdovih, ko bi jim ne bil vsega tega pripravil delavec, na katerega pozabijo pri zahvali. Da delavec je oni, kateremu gre priznanje in zahvala v prvi vrsti, -ia zamorejo uživati vse ze¬ meljske dobroto! Komu se pa naj zahvali dela¬ vce za svoje dobrote, kateiih ni užival, do katerih pa je bil opra¬ vičen. Ali se naj zahvalijo za do¬ brote delodajalcu, da je hotel ku¬ piti njihovo moč? Delodajalcu se ne morejo zahvaliti, ker bi se de¬ lodajalec moral zahvaliti njim za dobrote. Zahvalimo se našim sotrpinom, našim soboriteljem na delavskem polju, ker oni so si prizedevali, oni so se trudili, da bi dosegli de¬ lavčevo pravico, da bi dosegli več zemeljskih dobrot, akoravno še ni bitka izvojevana, ampak jo je še treba nadaljevati do konečne delavske zmage. Njim gre prva pravična zahvala ter priporočilo za bodočo sodelovanje, Ne moremo pa se zahvaliti o- nim, ki so tudi bili naši sotrpini, ki j>a so delovali na to, da bi nas naj vedno zasledovale enake skr¬ bi za vsakdanji kruh, kot so nas do sedaj, da bi delo naših rok u- živali drugi. Akoravno nismo živeli v izobil¬ ju. ali v razkošju, vendar pa naj¬ demo pri delavcu več prave od¬ kritosrčne hvaležnosti kot pri o- nih, ki so uživali srečo in zado¬ voljstvo; hvaležnost teh srečnih se kaže le na preobloženi mizi. med tem ko je delavčeva hvalež- nast v srcu do vseh onih, ki so nam storili količkaj dobrega v na šem življenju. Zahvalni dan bo za bogatina dan veselja in zabave; za delav¬ ca pa naj bo dan premišljevanja; vprašajte se v dna duše, kje leži krivda, da delamo in se mučimo, toda vendar ne uživamo sadov na šega dela. Vprašajte se, ako se zamore to kedaj spremeniti? Po¬ iščite vse vzroke ter si dajte od¬ govor. Prišli boste dozaključka, da je krivda nas delavcev vseh, Ako bi vsakdo, ki pozna, kje leži naš delavski greh, šel na delo in pridobil ta dan enega novega so¬ bojevnika, ki bo mislil z nami e- nako, bomo na volilni dan z volil¬ nim listkom napravili revolucijo brez krvi, brez žrtev ter bomo lahko dosegli vse naše cilje, ako izvolimo v postavodaje delavce, ki bodo napravili postave v prid delavstva ter ovrgli današnji dru žabni red, ki ne nudi delavcu ta¬ kega življenja, kakor si ga zaslu¬ ži. Misliti na krvave revolucije v demokratični državi, kjer ima vo lilni listek večjo moč kot krogi j e, bi bilo nespametno. Krvave re¬ volucije so na mestu le tam, kjer gospodarijo despoti, katerih ni postavilo ljudstvo za svoje gospo dar j e. Spominjajmo se na ta dan Združenih držav ter jim bodimo hvaležni, da so nas sprejele kot priseljence ter nam jamčijo iste pravice kot vsem drugim, ko smo jim prisegli zvestobo. IZ NASELBIN MILVVAUKEE IN OKOLICA Zbolela je zelo nevarno sopro¬ ga Louis Barbaricha na Hanley Pl. Prepeljali so jo v Hanover bolnišnico zadnji četrtek zvečer. Vzrok je sprehlajenje. V torek 13. t. m. je umrl rojak Frank Klaužar v starosti 40 let vsled srčne bolezni. Pogreb se je vršil v četrtek 15. t. m. Pokojnik je bil rodom iz okolice Kozje na Spodnjem štajerskem. Njegova žena je umrla 25. septembra. Tri¬ je otroci od 8 do 17 let so postali naenkrat sirote brez starišev.Za- pušča tudi dva brata; enega v Clevelandu in enega v Pittsburg, Kans, s katerim se že nista vide¬ la celih 32 let. V torek so nas zapustili naši fantje, ki so bili klicani v stric Samovo službo. Slovo so vzeli od naselbine Lovrenc Perko, Blaž Dobnik, John Ivančič, Mike Pod- javoršek, Martin Sem, Frank U- dovič.Frank Potočar, Matth Kai¬ ser; v kratkem pa nas bodo za¬ pustili Vincenc Jelnikar, John Skrbiš, Joe Čandek, Martin No¬ vak, Anton Turk, Mike Ermenc. Naselbina jim je priredila za slo¬ vo banket v Harmonie dvorani v pondeljek zvečer, katerega e je udeležilo mnogo rojakov, da jim izkažejo zadnjo čast pred odho¬ dom. Prireditelji niso-pričakova¬ li tako sijajne udeležbe, posebno še, ker se je pričelo delati na to komaj predzadnji dan. Prireditelji so v to svrho pri¬ spevali: John Ermenc $3, Leo Zakrajšek $5, J. Tesovnik $2, L. Bewitz 82, Frank Benda iz West Allis 81, Joe Mayer 81, J- Kram- povšek 8L Joe Tratnik 81, Fr. Osojnik 8L50, Mrs. J. Krolnik81. Joe Winrishman 4 steklenice žganja, Stefan Gmajner 81. L. Suban zavoj smodk, Fr. Perše za voj smodk, S. Galun zavoj smodk John Rovšek 50c, Ign. Kušljan 82, Anton Sem 81, Fr. X. Vera- nich $2, skupaj 825. Zvečer pri¬ spevali 841.05 in pri plesu nabra¬ nega 88.65, skupaj dohodkov 871.70. Stroški so znašali 849.60, torej je še ostalo 822.10, kateri znesek se nahaja na upravništvu Slovenije ter se bo poslalo mil- wauškim fantom za to božična dama. Da je še ostal vrhu vseh stroškov tako lep preostanek se je zahvaliti v prvi vrsti našemu požrtvovalnemu občinstvu in go- spej ter g. Zakrajšeku, kateri je dal dvorano zastonj, mnogo po¬ magal ter nam dal vse potrebno po lastni ceni, za kar mu gre vsa čast za požrtvovanje. To nam v polni meri dokazuje, da je mihvauška naselbina med prvimi, ki zaslužijo ime, da vlada vedno sloga, kadar se gre za dob¬ ro in narodno stvar. Zvezni agentje so zaprli tri o- sebe, ker so pokazale s svojim go¬ vorjenjem, da so nelojane Zdru¬ ženim državam. Ti so: Otto E. Meleener, 859 — 11 St., Adolph Boetcher, 1063 — ,33 St in Hugo Brueckner, 1311 — 27 St. Melcher, brivec po poklicu je govoril nesramno o predsedniku. Boettcher je deloval proti proda¬ ji Liberty bondov. Brueckner je napisal na steno tovarne nesram¬ nosti o predsedniku. Zaprli so John Gapiski-ga, 19 let starega, ker je obdolžen, da je eden izmed roparjev, ki so o- ropaii gostilno Muehlbauer, 206 Lake St. za 81,500 v čekih in8600 v gotovini. Izročen je municipal- nema sodišču v obsodbo. Nikolaj Sep, 268 First Ave se je namenil poročiti z 34 letno Bar baro Baračevič, toda čez poroko je naredilo sodišče velik križ. Ni¬ kolaj je namreč bil obdolžen, da se ni registriral ter je vsled tega nehote priromal na sodišče. Ni¬ kolaj je trdil, da je star že 32 let, redar in tajni agent pa sta priča¬ la, da sta videla Sep-ov potni list iz Hrvatskega, po katerem je Sep star še le 30 let. Dosojen je bil na osem mesecev v poboljševalnico. Mesto bo strogo kaznovalo vsa kogar, kčlor bo imel zunaj psa brez nagobčnika. V pondeljek sta poginila naenkrat dva psa vsled stekline. Ko so v torek zjutraj odhajali milvvauški novinci, se je zbralo na kolodvoru čez 20,000 ljudstva, sorodnikov, prijateljev, znancev in radovednežev. V gnječi se je onesvestilo več oseb. Važno za stariše! Z ozirom in.a, današnjo draginjo je malo stan-'' šem mogoče, da bi izšolali svoje otroke ter jim pripomogli, da bi si služili na lažji način svoj kruh. Vendar pa jim je mogoče zasigu- rati boljšo bodočnost, ako se jim preskrbi pravo službo, v kateri zamorejo priti naprej.Mi smo do¬ bili naročilo od dobre banke, da bi ji preskrbeli kakega poštenega talentiranega nad 16 let starega slovenskega fanta. Dobro je, ako razume tudi nekoliko poljski. Stariši, ki imate takega sina, o- glasite se na upravništvu Slove¬ nije, 883 First Ave čimpreje.kjer dobite več pojasnil. -o- SHEBOYGAN Zdravstveni komisar Dr. H. C. Reich je prejel od državnega ke- mista navodila, da ni voda mesta Shebcygan popolnoma varna za pijačo kot taka ter se svetuje pre bivahtvu. da jo vsikdar prekuha pred uposabo. Ne pijte tooej ne- peekuhane vode. Anton Blažič, stao 23 let, je bil zadnji teden aretiran od okrajne ga šerifa pod obtožbo, da je de¬ zerter. Blažič je bil pri drugem kontingentu ter bi bil moral od¬ iti v keir.po 22. septembra. Ko so se tedaj upoklicani fantje zbrali za odhod, se je Blažiča pogrešalo in preiskava je dognala, da je iz¬ ginil prejšnji večer. Sedaj se je izvedelo, da se je povrnil in da de la pri Reiss Coal Co, kjer je bil zadnji teden aretiran in šerif je obvestil oblasti v Washingtonu o njegovi aretaciji. Pričakuje se na vodil iz Washingtona, kaj se bo ž njim naredilo. Em. Zager, ki je pobegnil h zavoda za umobolne v okraju Sheboygan, je bil prijet zadnji torek v Randolph hotelu ter po¬ slan nazaj v zavod. Aretiran je bil Grk Tom Spiri- ton pod obdolžitvijo, da se je pre¬ greši 1 nad mladoletnim dekletom. Na vogalu 8 St. in Indiana A- ve sta trčila skupaj dva avtomo¬ bila 16. t. m. zvečer ob 9. uri. V enem se je peljal H. Trautman, kdo je pa bil v drugem avtomobi ¬ lu, pa se ne ve, ker je pobegnil. Ponesrečil se ni nikdo. V pondeljek je zapustilo 78 fan tov in se podalo v vojaško tabo¬ rišče. Med njimi so: G.Kronošek, A. Scanish, Wm. Deskevič, Jos. Hudaies, Joe Makavič, John P. Novak, Jos. Jakotich, Tomaž Vi- dolin, H. W. Krapnik. -o- MINNESOTA Virginia —Vsekakor srčen de¬ ček je osemletni Tony Berkovič. Pred dvema tedni je bil operiran na slepiču. Ko se je prebudil po operaciji, se je smejal. En teden pozneje se mu je stanje poslab¬ šalo tako, da je moral biti zopet operilan. Tudi po tej operaciji se je smejal. Zdravniki niso upali, da bo ozdravel vsled nevarnih o- peracij, toda stanje se mu je na lo tako hitro izboljšalo, da je kmam zapustil bolnišnico. —Joseph Widerra iz Biwabik je bil kaznovan na 90 dni v okraj¬ no ječo ali pa na plačilo 8102.50, ker je brez dela in je zaničeval no govoril o ameriškem vojaštvu Aurora —Distriktni sodnik M. Hugnes je dovolil ločitev'zakona zakoncema Anton Lesar, star 27 let od njegove 19 letne žene. Lo¬ čitev je bila dovoljena na podla¬ gi surovega ravnanja od strani moža. Buhi — Andrew Nelson zahte¬ va od mesta 8700, češ da je trpel tako škodo, ko je mesto napravi¬ jo novo cesto pred njegovo hišo. Mesti; mu je ponudilo 8235, česar pa Nelson ni hotel sprejeti. —Staro enosobno policijsko poslopje je kupil John Krovar za ceno 820 od občinskega sveta. Chisholm — Od municipalnega sodnika so bili obsojeni vsaki na 820 kazni in sicer M. Tokrohi, T. Grohoski, H. Kosarič in W. Kor moški, ker so sklenili prijateljst¬ vo z alkoholom in so se potem ob¬ našali nedostojno. Hibbing — Edvard Jackson, razv? Žalec za tvrdko Tramountin Bros iz Chisholm je bil napaden od d veh nepoznanih postopačev v Webn location ter oropan za se¬ dem lolarjev. Jackson je dne 16. nov. Kolektal za svojo tvrdko ter imel pii sebi vrečico z denarjem 8695. Napadalca sta najpreje prosda, če se smeta peljati zra¬ ven njega na vozu ; na samotnem pros* oru pa sta ga napadla in ga poškodovala do nezavesti. Med tem časom je skrivaj vrgel vreči ¬ co z denarjem na tla, česar nista roparja opazila. V njegovem že¬ pu s' a našla še sedem dolarjev, katere sta mu vzela. Sedaj jih iš- še polici j a. Gabrijel Bunka, kateri je pa¬ del iz avtomobila ter bil nato po¬ vožen, da mu je zdrobilo obe no¬ gi, je umrl v petek v bolnišnici. —L. B. Arnold, predsednik St. Louis County kluba je imenoval delegate k lojalnemu shodu, ki se je vršil 16. in 17. novembra v St. Faul in Minneapolis. Med de¬ legati sta se nahajala Geo. L. Brozich iz Ely in Jakob Stukel iz Chisholm. Fveleth — Eveleth ima sedaj dvojro število avtomobilov kot jih je imel lansko leto. —Zastopniki zdravstvenega mestnega departmenta so preis¬ kali več kot 50 krav, ki dajejo mleko za devet tisoč ljudi. Jo:-n Shatka, ki je s pivno ste¬ klenico ubil James Miles-a v sa- luni;, je bil sedaj popolnoma o proščen, ker se je izkazalo, da je Shatka ravnal v silobranu. -—o- Zahtevajo osemurno delo. Delavci zaposleni v velikih chi- kaških klavnicah, ki so organizi¬ rani v Amalgamated Meat Cut- ters and Butchers unijo, so pred¬ ložili delodajalcem svoje zahteve za osemurno delo in zvišanje pla¬ če za -'ii dolar na dan. Uradniki unije ne poročajo ,ako so delavci pripravljeni tudi stavkati, ako se jim ne dovoli njihovih zahtev. CENJENIM ROJAKOM V MIL¬ VVAUKEE IN OKOLICI NA ZNANJE! Društvo Sloga št. 16 S. N. P. Jednote tem potom naznaja, da ima društvo zopet popolno pravi¬ co poslovati v državi VVisconsin in sprejemati nove člane ravno tako kot pred par leti. Ddruštvo je sklenilo, da je v društvo prosta pristopnina. Ako torej kdor želi pristopiti h gori omenjenemu društvu, vam je dana priložnost, da se zavaru¬ jete za slučaj bolezni in smrti, ker ne veste, kedaj in kje vas čaka nesreča. Ne zamudite te pri¬ ložnosti,katera se vam nudi zdaj! Za nadaljna pojasnila se obrni¬ te na društvenega tajnika FRANK PERKO, 311 — First Ave. Na noge rojaki, sedaj je čas! Akoravno je žganje sedaj zelo drago ter je dobrega težko dobiti, ga še vendar vedno prodaj em, toda le na malo. FR. FRANČIČ 420 — 4th Ave Telefon Hanover 4780-L Tel. stanovanja Han. 4048-Y < KUPITE SI DOM, v katerega se lahko takoj preselite Cottage s 5 sobami Na severozapadnem yogalu American Ave in Orchard St. Plin in elektrika v hiši; lota 30x140; pogoji 8200 v gotovini, ostanek 815 1 na mesec. Cena . :$1800 Fiat vreden $5000 315 WesLern Ave (30 Ave) blizu National Ave, spodaj 5 sob, zgo) - aj 4; fumace, vro¬ ča voda in kopalnica, temelj iz cementa. Naplačilo $100 v gotovini, ostanek pa $30 na mesec. Cena ! $3400 MARTIN MIKKELSON 351 FIRST AVE Telefon Hanover 2248 Izvrstno vino! I Doma pridelana kapljica! f Louis Bewil/. { GOSTILNA 5226 National-av West Allis | Toplo priporočam roja- | kom svojo popolnoma na no- | vo urejeno gostilno, kjer lač- | ne napojim in žejne nasitim, | VIL. J. GRONEWALD Licencirani pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kapela. Cene nizke. 347 REED ST. n«**«" 1 At *- in W.lker St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 $ Telefon Hanover 2410 Dr. MRD ČASE! Zobozdravnik Odprto tudi zvečer od 7.—9. 204 Stumpf & Langhof BIdg (Grove st. in National ave) Leo Zakrajšek IJAVNI NOTAR 38 7-lst Ave $) izvršuje vsa v notarijat spadajoča opravila. — Daje vsa pojasnila glede držav¬ ljanskih papirjev. — Tudi v slučaju, da ra'yite tolmač.!, se obrnite do n jega. Telefon Hanover 3738-X <§> ^ Hlapci kapitalizma. Wiscr nsin Railroad Commission je dah dovoljenje železniškim družbam, da smejo povišati pre¬ voznin • za premog po tej državi. Gospodi je sicu- znano, kako ve¬ like dobičke so naredile železnice preteč' no leto ,toda \ žlic temu so priskočili uradniki države druž¬ bam na pomoč in so pokazali, da so verni služabniki mogočne go¬ spode c d denarnih vreč. To zvišanje voznine bode ime¬ lo za posledico, da bode premog v mestih ki leže severno od Mil- waukee mnogo dražji. Za vsako tono premoga računajo družbe se daj osem centov več, kar nanese že lepe vsoto zaoderuško gospo¬ do. Toča mi jim ne --memo zame¬ riti, ker se postavljajo povsod kot zelo domoljubni ljudje .da o- dirajo ljudstvo pod krinko. Mnogo je delavcev, ki še ne po- znajo člov eškega ponosa, ki ne znajo upoštevati svoje veljave za človeštvo kot proizvajalci vsega bogastva na svetu. Taki se še ved no ponižno krivijo pred onimi, ka teri se maste od njih žuljev. Ta¬ ki navadno klečeplazijo pri vsaki priliki. Kadar iščejo dela ali bo¬ lje, kadar prodajajo svojo moč, se krive kot berači in se ne zave¬ dajo, da so del kraljeve rodbine delavstva, ki vzdržuje ves svet. ''fi 5 jC Zlato brez delavskih žuljev je brez vrednosti. ❖ ❖ sje V Nemčiji in Avstriji so dolga leta žrtvovali kmetje in delavci velike vsote, da so nakupili drage zvonove za svoje cerkve. Isti so bili v stolpih, da prepevajo v čast božjo. Sedaj pa jih je kajzer dal preliti v topove, da pobijajo otro¬ ke istega Boga. Mrs. Mary OCVIRK 300 Grove St. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA! Se priporoča vsem Slovencem OTVORITEV GOSTILNE Cenjenemu občinstvu in prijateljem ter znancem na- zanj am, da sem prevzel gos¬ tilniško obrt, kjer zamorem vsakomur postreči v naj¬ boljšo zadovoljstvo. SE PRIPOROČAM MIKE KIRN 309 Ellen-st. vogal Russell-av Vzamite Delaware karo na Clinton Seje Slov. Soc. Kluba se vrše vsaki drugi in četrti petek v mesecu. Prihodnja seja 23. novembra na 229 — lst Ave. Ali bodete preiskal Mnogi bolniki so o: S - ? veli potomChiropracti je novi način zdravlj kjer so odpovedale m< ne in operacije.Ako ne te, kaj je to, poskusite smiselno je, zavreči e praktiko.ne da bi jo P< li. Aki imate reumati glavobol, hrbtobol.bob v jetrih, obistih, y črei želodcu ali druge bol storite najbolje, da se nete na edinega slove govorečega dokt. chiro s , t ti je v Mihvaukee. Vaša znost je, da pridete in se o tem P‘ tujete kar vas ne stane ničesar. M so ozdrave; i, tako zamorete tudi vi “ V 33 ^ ozdraveti nemogoče; etf d«n ZrakU 3e biI ° nemogoče Dr r ,- Pa je mogoče. Prx»' onn ?• G - w asisco, D. C. Pb- c „ 300 Juneau BIdg na MitcheH S _J^lfalFi ls t Pvodajem poceni dobro doma ' ,n ° na drobno in debel 0, FRANK DOBRšEK, 159 Reed St. (Vhod vzidaj) SLOVENIJA Jugoslov. Jilk Podporna Zveza “Sloga" VSTANOVLJENA L. 1914 INKORPORIRANA L. 1915 Sedež: Milwaukee, Wis. UPRAVNI ODBOR: Pi eds.: JOHN KRAINC, 408 Park st, Mihvaukee, Wis Podp.: LEOP. ZORKO, 827 Indiana-av, Sheboygan,Wis Tajnik: JOHN OCVIRK, 440 S. Pierce-st, Milwaukee. Blag.: MATH STIGLITZ, 415 Florida st. Milw., Wis. Zap.: FR. MATITZ, 212 Greenbush st.,Milwaukee,Wis NADZORNI ODBOR: 1 Nadz.: IGN. KUŠLJAN, 229-1 Ave.,Mihvaukee,Wis. II. nadz.: A. TOMINŠEK, 480 Murray Ave,Milwaukee. IH. nadz : JOE BENDA 471—58 Ave, W. Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Preds. :ALOIS GOLOB, 202 Pier St., Pt.Washing^on, Wi JOHN STAMPFEL, Grafton, Wis JOHN LENKO, 309 First-av, Milwaukee, Wis. POMOŽNI ODBOR: ANTON SEM, 298 — 4th Ave, Mihvaukee, Wis. MARTIN ROP, 308 Second Ave , Milwaukee, Wis. JOHN WOHLGEMUTH,822 Kinnickinnic-av, Milw. Vrhovni zdravnik: Dr. P. Langland. Nat’l & Grove st Glavne seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu pri J. Ocvirk, 440 S. Pierce St. ob 8. uri zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. SATAN SE ODPOVE V KORIST KAJZERJA. Louis Syberkop iz Iowa je spi¬ sal sledečo satiro, ki je vzbudila veliko zanimanje v Združenih dr¬ žavah. Satan je pisal to-le pismo kajzerj u: Peklenski prostori. Satan poveljnik. Viljemu Hohenzollernskemu, pruskemu kralju, nemškemu kaj- zerju in izvanrednemu poslancu Vsegamogočnega Boga na tem svetu: “Moj dragi Viljem: “Imenujem te s krstnim ime¬ nom, kot tvoj stari prijatelj, kaj¬ ti bil sem vedno tvoj prijatelj .ve¬ liko večji kot si kedaj mislil. “Od onega dneva, ko si se zna¬ šel v materinem naročju, sem od¬ ločil tvojo usodo na ta način, ki najbolj ugaja meni. “V časih, ko je vladal rimski cesar Nero- sem bil jaz naj večji njegov pomočnik. Nero je bil pri- prost človek in je kot nalašč slu¬ žil mojim namenom. Toda v da¬ našnjih modernih časih potrebu¬ jemo klasičnega demona, uspeš¬ nega zločinca in ker sem jaz po¬ znal kri Hohenzollerncev, sem si izbral tebe,da ustvarim podružni¬ co pekla na zemlji. Dal sem ti ab¬ normalno željo, ogromno: zalogo sebičnosti z namenom, da ne raz- kriješ svojih lastnih napak. Na¬ vdahnil sem tvojo pamet z blaz¬ nostjo, toda v istem času sem ti pustil nekaj normalnih možga¬ nov, da te svet ne smatra za po¬ polnega norca in da si tako v res¬ nici postal najbolj n e var ha oseba človeškemu rodu. Dal sem ti moč hipnotista in neko gotovo magič¬ no silo, da lahko slepariš razna ljudstva. Jaz sem odgovoren za tvojo suho levo roko, kajti ohro¬ melost tvoje roke ti greni življe¬ nje in uničuje v tebi vse bolj ple¬ menite čute, ki bi me sicer vzne¬ mirjali, toda tvoj težki meč seka rane vsem ljudstvom brez usmi¬ ljenja in prizanašanja in to je, kar kar mene, Satana, vrhovnega poveljnika pekla, najbolj veseli. V tvojem srcu sem zasadil smrt¬ no sovraštvo do vsega, kar je an¬ gleško in amerikansko, kajti an¬ gleško in amerikansko ljudstvo je velik prijatelj civilizacije in kjerkoli se pokaže angleška ali a- meriška zastava, tam se umakne tema kulturi, nevednost znanosti divje življenje marljivemu delu. In to jaz sovražim. Zgodovina zadnjih let dokazuje* kako dobro sem opravil. Moj prijatelj Bis- mark je tvoj uzor, kajti on je pre ganjal tvojo lastno mater, ker-j e bila Angležinja in zaničevanje tvoje matere je moje naj večje veselje. Ti si odobril vse Bismar- kove korake nap ram tvoji materi ki je konečno umrla od žalosti. “Podedovana bolezen Hohen- zolemcevje ubila tvojega očeta in i-avno tako bo ubila tebe, kajti postal si vladar Nemčije, moje o- rodje, veliko prej kot sem jaz pričakoval. “Da bi ti pomagal in pospeše¬ val tvoje delo sem ti poslal tri zlobne duhove, Nietscheja, Treit- schkeja in Bernharija, katerih nauki so zanetili .plamen germa¬ nizma v nemški mladini. Obrnil si svoje oči proti Sredozemskemu morju, proti Egiptu in Indiji. Za¬ čel si z veliko bagdadsko železni¬ co, toda slaveželjni nadvojvoda in njegova soproga sta ti bila na potu.Tedaj sem zasejal jaz v tvo¬ je srce seme umora in ne dolgo tega sta bila umorjena avstrijs¬ ki nadvojvoda in njegova žena in vse peklo se je smejalo, da je od¬ mevalo po peklenskih brezdnih, ko smo slišali, kako si fino zavr¬ nil vso krivdo na Srbijo. Videl sem te, kako si odplul na svoji jahti proti Norveški, ker si hotel odvrniti od sebe sumnjo, da ti ni¬ si kriv sarajevskega umora. V tem si prav dobro posnemal svo¬ jega starega očeta, ki je dal umo¬ riti danskega kralja Friderika, ker ti je bil na potu, nakar si nje¬ govega naslednika osleparil za 2 naj lepši provinci, ki ste povzroči¬ li, da je postala Nemčija pomors¬ ka sila. Umor je umazano da Hohezollernci so bili nekdaj mojstri v tem. Tedaj je prišla tvoja prilika, zanetil si plamen sovraštva po ce¬ lem svetu, peklenski zvonovi so se oglasili; tvoje posilstvo Belgi¬ je je povzročilo v peklu ogromno veselje. To je bil začetek ustano¬ vitve dovršenega pekla na svetu, kajti uničeval si fine katedrale, nešteta dela umetnosti in lepote in veselje je odmevalo po vseh pe klenskih dvoranah. Vojskovati si se pričel proti sovražniku in pri¬ jatelju enako, moril si civiliste, starce žene in otroke. Tvoje izda¬ jalsko obnašanje napram neutral ceni je povzročilo splošno gonjo proti tebi in to 6 je, kar smo v pek¬ lu najbolj želeli. Tvoj način boje¬ vanja s submarini je mojstersko delo, kajti prizanašal nisi niti ri¬ biškemu čolnu niti veliki Lusita- niji. Kot vojni gospod si edini na svetu, kajti nisi slišal klic deteta, ki se je oklepalo maternih prsi, ni ti krik blazne matere, ko je mors¬ ki volk požiral njenega otroka. Hodil sem po bojišču Belgije in Francije. Tvojo roko uničenja sem videl povsod. Vse je tvoje de lo in dobro si me poslušal v vseh nasvetih. Videl sem poljske polja ne, nekdaj cvetoče, danes pa puš¬ čave, kjer se klati le divja zveri¬ na. Nobenih otrok ni več na Polj¬ skem. Mraz, lakota in tvoj meč sta ugonobila vse do zadnjega. V Galiciji sem dobil same ruševine in pepel in ponosnega sem se ču¬ til. ker si do pičice izpolnil vsako mojo povelje. Bil sem v Belgiji, kjer sem videl, kako si gnal civil¬ no prebivalstvo pred seboj, kako si trgal može od žensk, otroke od mater, da so prisiljeno'delali v strelnih jarkih. Videl sem najkru tej še posilstvo mladih deklet in one, ki so bile prisiljene v mate¬ rinstvo, so preklinjale očeta in pričel sem dvomiti, če je tvoje delo ali moje peklo bolj moderno in dovršeno. Ukradel si tisoče miljonov od nedolžnih žrtev; živel si v izobil¬ ju in na žrtev cele dežele, kateri si pokradel vse, kar je imela. Mo¬ ril in ropal si ljudi mirnih naro¬ dov in uničeval njih lastnino.Laž- nik si, hinavec, slepar naj večje vrste. Ti si moj učenec, toda da slepiš tvoje Nemce, praviš da si od Boga poslan in postavljen od božje milosti, da ropaš in moriš. Ah, Viljem, ti si pravo peklens¬ ko čudo! Kako sem se začudil, ko sem slišal, da si stopil v kompani- jo z nečloveškim Turkom, kronič¬ nim rabljem celega kristjanstva ti kot ponižen in zvest kristjan! Mohamedanska armada, kateri so poveljevali pruski kristjanski častniki, so morili Armence kot ovce, ki so napadene od volkov. Dva milj ona kristjanov si poklal samo med Armenci. Tvoji častni¬ ki so se smejali, ko so nečloveški Turki zapirali v hiše stotine in stotine žrtev, deklet in otrok, na¬ kar so hiše oblili s petrolejem is zažgali. In to satansko delo ni o- stalo samo pri tebi, ampak razši¬ rilo se je med ves nemški narod. Priznati moram, da se mi je gnju silo toliko hudodelstva in dasi sem satan, pa brez obotavljanja prepuščam tebi prvenstvo. Jaz sem učenec, moj dragi Viljem, odpovedujem se svojemu satans¬ kemu veličanstvu v tvojo korist. Ogromni peklenski ključ bo tebi izročen. Kladivo, ki je tolklo po glavah prokletih, bo od sedaj na¬ prej v tvojih rokah. Zadovaljen sem s tem, kar sem napravil,kaj¬ ti moja odpoved v tvojo korist je naj večja dobrota pekla — in v prihodnosti se priporočam tvoje¬ mu veličanstvu kot tvoj udani in odki-itosrčni Lucifer Satan, -o- Najstavejši mostovi na svetu. K naj prvim zgradbam, s kate¬ rimi se je človek bavil, se prište¬ vajo mostovi. Toda le počasi se je razvijala umetnost graditi iste trpežne in dovolj velike, da se pre m osti široke reke. Najstarejši most, katerega pozna zgodovina, je bil oni, ki je bil zgrajen preko reke Eufrat pri Babilonu. Ta most je bil zgrajen iz cipresnih kameniti podlagi, še le mnogo kasneje se je naučil človek gra¬ diti kamenite mostove. Prvi ka¬ meniti most je bil postavljen leta 1080 preko reke Mas pri Dinant v Belgiji. Leta 1176 so pričeli graditi kameniti most v Londo¬ nu. V Nemčiji poznajo kot prvi kameniti most onega pri Regens¬ burgu, ki je zgrajen čez Donavo v letu 1135. Leta 1382 je dobilo mesto Piša v Italiji prvi kameni¬ ti most. Mesto Padova pa je ime¬ lo že leta 1282 štiri take mostove, čudno usodo pa je imelo mesto Maine na Nemškem s svojimi mo stovi na reki Reni. že v letih 98 -117 po Kristusu je zgradil Tro¬ jan leseni most preko reke, ki pa ni stal dolgo. Leta 803 pa je pri¬ čel cesar Karl Veliki graditi na stare stebre, ki so ostali še od ča¬ sa trojana, novi most čez reko. Delo je trajalo celih deset let. To¬ da, komaj je bil most končan, ga je že uničil ogenj, ki je bil zane¬ ten od zlobne roke. Samo stebri Trojana so še ostali dolgo let, vzlic ledu in povodnji. Še le po¬ zneje so jih odstranili z največ¬ jimi težavami. In čudno, dasiravno je bil les že mnogo stoletij v vodi, je bil vedno za rabo pit stavbah, ker je še bil popolnoma nepokvarjen. Mesto je naredilo s temi stebri ze lo dobro kupčijo. Stebri so bili iz hrastovega lesa. Samo površina lesa je bila nekoliko mehkejša, toda jedro debel je še bilo nepo¬ kvarjeno. Trgovci so kupovali ta les in pustili izdelati iz njega po¬ hištvo vsake vrste. Za isto so pla čevali bogataši visoke svote.Mar- sikateri kos se še danes nahaja v posesti starih družin v Nemčiji. - o- Hipnotiziranemu se lahko da smrdljivo olje namesto dišave; on pije lužo namesto vina; njemu se vidi tlačanstvo svoboda in gola resnica. Samo izobrazba mu po¬ kaže nj egove zmote v pravi luči. Oče in sin. Do desetega leta je oče sinu autoriteta. Kar oče reče in stori, je vse prav. Od desetega leta do dvajsete¬ ga, ve že sin marsikaj tako dob¬ ro ali še bolj šfe kakor oče. O d dvajsetega do tridesetega leta pričenja očetova beseda do¬ bivati zopet veljavo pri sinu. Ako pa je sin štirideset let star in še oče živi, tedaj ne prične sin ničesar, predno ne dobi nasveta od očeta; vsako stvar ž njim dob¬ ro preudari. OGLAS ALLIS - CHALMERS MFG. CO. V zadnjih treh mesecih je Al¬ lis Chalmers Mfg. Co. napredo¬ vala izvanredno glede svojih iz¬ delkov. Da se je njen obrat pove¬ čal, je pripisovati indirektno ev¬ ropski vojni. Pri izbruhu vojne, je družba napravila kontrakt z Bethlehem Steel Co, po katerem se je zavezala, da bode izdelova¬ la gotova dela s kovanim železom za gotove stroje- katere dele je potem poslala zopet nazaj Beth¬ lehem družbi. Od onega časa je Allis Chalmers družba odklonila najugodnejše kontrakte, ki so bi¬ li na kakoršenkoli način v. zvezi z evropsko vojno. Akoravno je izdelovanje stro¬ jev razdeleno pri Allis Chalmers družbi na tri podjetja, napravi vendar pogled na West Alliško tovarno na vsakogar utis, da je to velikanska tovarna, kakoVšne ni skoraj na vsem svetu in da za- more konkurirati s svojimi mo¬ dernimi stroji vsepovsod. To bi tudi bila resnica, ako bi se družba omejila samo na izde¬ lovanje strojev za produciran j e sile, električnih strojev, raznih aparatov itd. Družba ne konkuri¬ ra s temi stroji, akoravno jih iz¬ dela velikansko število, ampak je na svetovnem trgu merodajna v izdelovanju sesalnih strojev, žag, mlinov, nadalje strojev za izdelovanje cementa, za rudoko- pe, električne zračne zavore, transmisijske stroje itd. Ako se vse to upošteva, se pride do za¬ ključka, da mora družba imeti res velikanske tovarne ter tisoče ljudi- da zamore redno in točno iz vršiti vsa tisočera naročila, ki jih dobi iz vseh delov sveta. Površina zemlje, na kateri se nahajajo tovarne od te družbe, znaša skoraj 250 akrov. Na teh se nahajajo poslopja za surovi¬ ne, topilnice, železnice, strojnice itd. Tovarna na West Allisu po¬ kriva okoli 2,000,000 kvadratnih čevljev zemlje; Reliance tovarna v Mihvaukee leži. na površju 587,- 071 kvadratnih čevljev in tovar¬ na v Cincinnati zavzema 326,903 kvadratnih čevljev. Livarstvo na West Allis. V Združenih državah ni nobe¬ ne izdelovalnice za stroje, ki bi imela tako velik oddelek za livars tvo, kot ga ima ta na West Allis. Posebni železniški vozovi za težo. Allis Chalmers družba rabi za prevoz težkih strojev lastne že¬ lezniške vozove. Ti vozovi so kon¬ struirani tako, da nosijo vsaki po sto ton teže. To so eni izmed naj- večjih železniških vozov, ki se ra¬ bijo v tej deželi. Razni departmenti. Vsa dela v Allis-Chalmers druž¬ bi se izvršijo v sledečih oddelkih: Department za električne izdel¬ ke, za parne stroje, za stroje na plin. za sesalke, hidraulične ma- šine, stroji za rudokope, stroji za cement, za žage, za mline in zrač¬ ne zavore. V zvezi z izdelovanjem raznih stroje#*, kateri veljajo za najbolj¬ še na svetovnem trgu, je bila družba primorana, da se je začela pečati z izdelovanjem električnih strojev, katere se tudi zelo ceni na trgu. V pričetku je kupila Al¬ lis-Chalmers družba tovarno Bul- lock Electric Manufacturing Co. v Cincinnati. O. ter je to tovarno povečala in modernizirala in izde¬ lovanje podvojila in tovarno po¬ večala. Sedaj izdeluje družba naj večje 'električne stroje na \\ est Allisu. Parni stroji, katere izdeluje delo.to- in cedrovih brun, ki so ležale na m KEMIS Naloženo kot HRANILNA \ LOGA v tej močni DRŽAV¬ NI BANKI se imetje gospoda¬ ri dobičkanosno in varno. Vsakogar se povabi, da se posluži naših ugodnosti. Pri¬ hranki tukaj zaslužijo 3 od¬ stotke obresti in pričeti zamo- rete z najmanjšim, z $l.oo s hranilno vlogo. Prijazna dobrodošlost se Vam zagotavlja. WEST ALLIS STATE BANK 53rd & National Ave. | GIAMOMDS »KO SEMI-PRECIOU K OMMItEKTS STOHB EOLft AHD SILVER I UPOKLICAN sem k VOJAKOM Zaradi tega sem pri¬ moran razprodati svo .1° veliko zalogo ur in zlatnine 30 odstotkov cenejše,,to je pod last¬ no ceno.— $20 ura se¬ li daj samo .... $14.00 Pripravna darila. JOE GRANDLICH vogal Nat’l & 52 Aves Odprto nedeljo dopol. 1 CIME LIKE OF SIFIIHIK 6 S ELGIN WATCHES -JJ A V Slovenci! V Mihvaukee in okolici so vabljeni na veliko dobrodelno veselico katero prirede V PRID VOJNIH ŽRTEV M I L W A U š K I PRIMORCI nedeljo 25® nov. v Harmcmie dvorani Poleg petja, plesa, in druge vsakovrstne zabave bo tudi šaljiva igra v petih prizorih katero uprizori dram. odsek društva Lilija. Začetek veselice ob 2. pop.-Začetek igre ob pol osmih. Vstopnice v predprodaji 15c. Pri blagajni 25c K obilni udeležbi vabi ODBOR družba se kosajo z vsemi, kar jih izdela katera druga tovarna. Stro ji se delajo od najmanjšega do naj večjega, 25,000 konjskih sil. Najde se jih po vsem svetu. Nadalje se izdelujejo parne turbine, takozvane “Parsons”, ki se rabijo vsepovsod. V zadnjem času je družba si nabavila najno¬ vejše in najboljše stroje za izde¬ lovanje turbin. Kar se tiče parnih sesalk, je ta družba prva za te vrste strojev. Sesalka, ki se rabi pri milwauš- kem vodovodu- zamore .izsesati 6,000,000 galon vode na dan. Se¬ salke, ki se tukaj izdelujejo, za- morejo izsesati na dan, to je v 24 urah od 3,000,000 do 50 , 000,000 galon vode. Te sesalke se rabijo v vseh večjih mestih Združenih dr¬ žav in Kanade. Skupno izsesajo po 10,000,000,000 galon vode na dan Allis Chalmers pumpe po raz nih mestih. Električne sesalke za požarne hrambe so na prvem glasu. Mes¬ to Ne\v York je za svojo požarno brambo naročilo deset sesalk, ka¬ tere zamore j o vsaka sesati po 3,000 galon vode na minuto s pri¬ tiskom 300 funtov na kvadratni palec, katere gonijo Allis-Chalm¬ ers indukcijski motorji, močni po 800 konjskih moči. Ker se naravna moč vode rabi vedno bolj in bolj, se je družba pripravila tudi v tem oziru. Izde¬ luje turbine do največjih na sve¬ tu. Turbine te vrste se rabijo pri Staro garantirano naravno ' domače vino po primerno nizki ceni dobite pri L.' ZAKRAJŠEK-U 387 lst Ave Poskusite ga galon ali pol! Niagara vodopadu- kjer dela moč vode elektriko za ameriške in ka¬ nadske družbe. Od Alaske, do Cape Horn, od države Maine do Californie, v Au straliji, južni Afriki, Kini, na Ja¬ ponskem in v mnogih evropskih deželah se rabijo Allis Chalmers stroji za rudokope. Družba je iz¬ delala stroje za vsakovrstna ru- dokopna podjetja. Sledeče svetov no znane rudniške družbe rabijo Allis-Chalmers stroje: Anaconda Copper Mining Co,; Calumet & Hecla Mining Co, ;Boston & Mon¬ tana, Bute Reduction Works, itd. v Združenih državah; El Oro Mi¬ ning & Railway Co, Cia Minera Las Dos Estrellas itd. v Mehiki; Cranbv Consolidated M. S. & P. Co, v angleški Columbia; Broken Hill Proprietory v zapadni Av¬ straliji; Cerro De Pasco Mining Co, v Peru, De Beers Consol. Co, južna Afrika; Traag Mineš, Nor¬ veška in mnogo drugih družb. / SLOVENIJA SLOVENSKO REPUBLICANSKO ZDRUŽENJE Sedež v Chicagu, 111. IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Bostič, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kristan,Frank Krže, A. J. Terbovec, Jože Zavrtnik. NADZORNI ODBOR: Matt Petrovich, Ludvik Benedikt, Frank Veranich. ’CENTRALNI ODBOR: Anton Žlogar, Matt Pogorelc, Anton Motz, Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank Šavs, Frank Udovich, Jožef Steblaj, Leo Zakrajšek, John Ermenc, John Rezek (Opomba: Zastopniki organizacij in listov, ki se do sedaj še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, kakor hitro se pravilno priglasijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z.—Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. Box No. 1, Chicago, Illinois.) žrtve vojn v preteklih časih. Kako malo človeških žrtev so zahtevale vojne v prejšnjih časih ko še ni bila vojna tehnika na ta¬ kem vrhuncu, kakor je sedaj v teh “modemih” časih, povzame¬ mo iz zgodovine sledeče: Staro sveto pismo pripoveduje, da je uničil Josua v enem dnevu celi rod Ai; 12,000 mož, žen in otrok je izgubilo življenje. Veli¬ kanska armada vojskovodja Xer- xes je bila uničena vsled kuge le¬ ta 480 pred Kristusom. V letu 413 p. Kr. so izgubili Grki v bit¬ ki pred Syrakusami 20,000 mož. V bitki pri Comena leta 216 pred K. je padlo 45,000 pešcev in 2,700 konjikov rimske armade. Ko je šel slavni vojskovodja Hanibal s svojo armado čez gorovje (alpe) je izgubil samo vsled naporov 30.000 vojakov. Stari rimljanski spisi pripovedujejo, da je padlo v bitkah v letu 102 dvesto tisoč Tevtonov in 130,000 Cimbrov.Ce- zar, rimski cesar je v desetletni vojni proti Galijcem pomoril en milj on izmed tri milj one sovraž¬ nikov. Po razdejanju Jeruzalema 70 let po K. je poginilo 1,100,000 oseb. V strašni bitki na Katalon¬ skih poljanah leta 451 je padlo 300.000 mož. Karl Veliki je uni¬ čil ves rod Avarov. Leta 933 je bilo pod Henrikom I. v bitki pri Merseburg ubitih- 60,000 Ogrov. Križarske vojne so uhičile tri mi- ljone krščanskih vojakov ter so¬ vražnikov. V bitki pri Bumey le¬ ta 1346 je ostalo 36,500 Franco¬ zov mrtvih na bojišču. V tride¬ setletni vojni je bilo ubitih in u- ničenih toliko ljudi vsled kuge in lakote, da je padlo prebivalstvo takratne Nemčije od 16 miljonov na štiri miljone; cele pokrajine so bile upostošene. V bitki naro¬ dov proti Napoleonu pri Lipskem je bilo izmed 170,000 Francozov pobitih 20,000 ter 30-000 ranje¬ nih. V letih 1793 do leta 1815 je bilo na Francoskem poklicanih pod orožje 4,500,000 mož. Od teh jih je umrlo na bojišču 150,000, v bolnišnicah pa 2,500,000. Po ra¬ čunih zgodovinarjev je padlo v vojnah v Evropi od leta 1793 do leta 1815 okrog pet in pol miljo- na mož. Iz tega se razvidi, da je ta vojna najstrašnejša,ki jo ima¬ mo sedaj, kar jih pozna zgodovi¬ na. Po površnem računu je bilo v sedanji vojni do sedaj pobitih že nad pet miljonov mož. žrtve, ki so padle vsled pomanjkanja, štejejo tudi na miljone. Ako se računi še miljone pohabljencev, ki so toliko kakor mrtvi, potem se vidi strahovito žetev te vojne. Konj sovražnik žensk. Philip H. Sheridan je bil slav- i ameriški general, ki je izvoje- al mnogo zmag nad južnimi dr- ivami v času meščanske vojne, enerala so častili zelo po vseh ivernih državah. General je i- iel konja, katerega je zelo cenil, er ga je vedno kot veter nesel d zmage do zmage. Seveda je en el časti, katero je sprejemal ge- eral, odpadel tudi na konja.čud- o pa je izgledalo to,da je ta konj avražil ženske. Na svojem po- estvu, kjer je stanoval general o vojni, je sprejemal množice bčudovalcev dnevno. Isti so se- eda vedno tudi hoteli videti ko¬ nja. Nekega dne pa je prišel h generalu njegov hlapec in se pri¬ tožil, da ženske razburjajo konja in da postane isti vedno nervozen in se trese po vsem telesu, kadar pridejo v hlev ženske. General se je smejal in odgovoril neverjetno hlapcu: “Patrick, ti se motiš.Moj sivec, ki me je nosil neustrašeno skozi naj hujši sovražni ogenj se bi naj bal žensk? Veš da ga žališ s tem!” Hlapec pa je zatrjeval svoje in prosil generala, naj se sam prepriča, kar mu je general konečno obljubil rekoč: “Torej pokliči me, kadar pridejo na o- bisk dame.” Prihodnjo jutro ga je poklical hlapec in general je od šel ž njim v hlev, kjer sta se skri¬ la za zaboje ter pazila, ženske so prišle in se nekaj časa plaho ozi¬ rale na okrog in konj se je pričel takoj tresti ter je skušal, da se oprosti. Tedaj pa so nekatere o- biskovalke hitro pristopile h ko¬ nju in mu je vsaka posamezna iz¬ trgala po nekaj žim iz repa.S tem je bila uganka rešena, ženske so hotele imeti namreč žimo za spo¬ min in vsaka je mučila konja na ta način. Zato jih je pa konj začel sovražiti. u Kum, 'Karnerad Nemški kajzer se dela lepega. rano, je vrata z jezo trdo zaprl; zato je bil poklican nazaj in kaz¬ novan zopet na pet goldinarjev. Ko je zopet odšel skozi vrata, je ista zaprl zelo na tiho. Sodnik je zopet mislil, da je to storil, da bi ga jezil, ga poklical zato nazaj in ga še enkrat kaznoval na pet gol¬ dinarjev. Nato pa je pek zaprl vrata- kakor se spodobi. USODA BEGUNCEV. Zobčasta žica. V sedanji vojni igra zobčasta žica veliko ulogo. Prodiranje sko¬ zi take zapreke, posebno, ako so še celo napolnjene z elektriko, je zelo težavno in zahteva mnogo žrtev. Kako stara je iznajdba te žice 4 ? V knjigah- ki opisujejo a- meriško meščansko vojno, se mnogokrat čita, da so se tu ali tam branili s pomočjo žice, s ka¬ tero so prepregli svoje bojne čr¬ te. Toda skoraj gotovo je ta trdi¬ tev neresnična, ker je bila ta ži¬ ca patentirana še le mnogo pozne je. Predno se je pričela izdelova¬ ti ta žica v sedanji obliki, ki je zelo priprosta in vzlic temu dob¬ ra, so se mnogi iznajditelji mora¬ li dolgo truditi.Leta 1867 je izna¬ šel Amerikanec Smith iz Kent neke vrste zobčasto žico, ki pa se je le malo rabila. Istega leta pa je dal neki drugi Amerikanec po imenu Hunt v New Yorku paten¬ tirati druge vrste take žice, ki je bila opremljena z zobmi iz ploče¬ vine. Skoro na isti način ga je pričel eno leto pozneje izdelovati neki Kelly zopet v Nev/ Yorku. Te vrste žice so se rabile do leta 1874. To leto pa je iznašel Jožef Glidel način za izdelovanje, kate¬ ri način se še sedaj rabi. -Jožef Glidel je živel v De Kalb, 111. On je torej pravi izumitelj zobčaste žice sedanje nove vrste. -o- Sodišče v šestnajstem stoletju V mestu Windsheim na Nemš¬ kem se čita v mestni kroniki med drugimi zanimivostmi tudi sod- nijska obravnava proti nekemu pekarskemu mojstru. Dogodek je pisan v stari nemščini in se gla¬ si: Ker je pele Gumpreht Stein- metz pekel premah kruh, je bil poklican pred tukajšnjo sodišče, ki ga-je obsodilo na pet goldinar¬ jev kazni. (To je bila za tiste ča¬ se že precejšnja vsota.) Iz same napuhnjenosti pa je potem pekel prevelik kruh, da bi s tem jezil sodnika, za kar ga je isti obsodil zopet na pet goldinarjev kazni. Ko je zapustil pek sodnijsko dvo- V naslednjem prinašamo izvle¬ ček iz pisma .katerega je pisal ne ki nemški častnik na uredništvo časopisa ‘Deutsche Tageszeitung’ iz katerega se lahko razvidi, ka¬ ko je trpljenje vojnih beguncev v Rusiji, kakor tu d i po drugih krajih. “Samo ena velika, proti seve¬ rovzhodu, skozi mesto Kobryn in Minsk vodeča cesta je bila odpr¬ ta ruski armadi, ko je bežala sko- | zi široko močvirje Rokitno. Ta ! cesta je tvorila nekak prelaz ali ! most, kjer je edino bilo še mogo¬ če dospeti v od naših čet zasede¬ ne kraje globokeje v Rusijo. Ru¬ si so korakali tesno skupaj, po več kolon naenkrat po tei razme¬ roma ozki odprtini. V tej tesnobi z neštevilnimi vozovi, motorji, ži- | vino in s topovi je bilo nepopisno težavno za vojake peljati seboj bežečo prebivalstvo stoterih vasi in mest, katero je bežalo v notra- ; nje dele Rusije. Za bežečimi Rusi so bile naše ; armade ,ki so prodirale po isti oz¬ ki cesti naprej neprenehoma so¬ vražniku za petami. Noč in dan se je premikala nepretrgana ve¬ riga vojaštva in civilnega prebi- 1 valstva po tej cesti. Maloštevilni | vodnjaki ali studenci, da celo lu¬ že, v katerih je bila še za silo pit¬ na voda, so bili po večini že iz- I praznjeni. Po prašni cesti, umika ioči se pod vročimi, pripekaj oči- I mi solnčnimi žarki, so le s težavo zamogli pogasiti svojo pekočo že- ! jo ter so morali vselej nositi vo- i «to po milje daleč iz smrdečih luž ali potokov, ki so bili vsi že oku- | ženi od mrtvih ljudi in živali. Ta I edina cesta, ki je bila mnogo dni | zaporedoma, noč in dan prenapol¬ njena, je pomenila mnogim tiso¬ čim smrt, ker ni bilo pitne vode, i niti ne hrane, ker so bile vse vasi | naokrog požgane in vse rastlins¬ tvo uničeno. Ob cesti na malih ! prostorih, ki so bili suhi, so ža- ; lostno, z obupom v srcu sedeli ne- ! srečni prebivalci vasi in mest, mnogokrat poleg ostankov svoje- 1 ga imetja, kar so zamogli vzeti seboj v naglici, žene in otroci so jokali pretresljivo in vili roke o- i bupani in zbegani. Okrog njih se je prerivala živina, katero so go- i nili seboj: konji, svinje ,ovce, go- | vedo, perutnina in drugeMomače živali. Vse je bilo izmučeno; na pragu smrti, čim višje je priha¬ jalo solnce, tem hujša je postaja¬ la žeja. Oblaki prahu, ki so se dvigali raz prašne ceste izpod j nog vojaštva, konj in koles ne- | številnih vozov ,so sušili grla in povzročali še neznosne j šo žejo. Nikjer pa ni bilo pitne vode. V ; tem strašnem položaju so se mno i gi odločili ter zapustili vse. kar j so vzeli seboj iz gorečega doma ; in so nadaljevali brez imetja svo¬ jo žalostno pot, upajoč, da si re¬ šijo vsaj svojo golo življenje. Mnogi so zapustili vse, kar jim je bilo naj dražje na svetu. Drugi so zapustili živino, ker ni mogla iti dalje vsled žeje in lakote ter so nadaljevali brez vsega svojo not proti temni bodočnosti. Edi¬ no, kar so si želeli je bilo, da pri¬ dejo čimpreje iz tega strašnega kraja, kjer je hodila smrt oki g | pri belem dnevu in davila svoje 1 žive na stotine vsako uro. Ko slo korakali naslednji dan sko¬ zi to močvirje, smo videli vse po¬ vsod zapuščena taborišča s praz¬ nimi, največ z razdrtimi vozovi Po golih tleh so bile pogrnjene se odeje ali slamnice poleg nestevil- -f Na ta U 2i - leč se je ponavljala ista slika, vsakih par korakov Plezala mrtva živina, ki je pogrnila ti* ali žeje Tako smo koiakali za mi mimo stoterih obupanih na pol mrtvih ljudi, jala mnogokrat blaženost tel^smriuki hodi tukaj okrog, ko isce v si Um med stotisočei-imi. v siedm i gibajočega življenja, svoje žrtve. Tam sredi taborišča, zapuščeno še le pred kratkim, s: starček zavit v odejo. Nje„o so ga zapustili: rešili so le svojo | golo življenje, za njega pa se mso ' mogli brigati; vedeli s« da bode | itak kmalu rešen zemeljskega trpljenja..... Solnce je priP^a- 10 neusmiljeno v njegovo no, bledo obličje, na katerem | je že videl prvi odsev smi^i.Svo- -jo trepetajočo roko je stegni p 'ti nam z ostankom svojih mo« in njegov pogled nas je zad . el J S , , in mi smo seda] /.e izd 1 S ter smo vedeli, da ne bode v« dolgo trpel.... Nekoliko dalje, poleg zapuščenega voza sedi n 11 deček; njegova glavica je obda¬ na s celim gozdom svetlih las, ki se lesketajo v svitlih žarkih. Nje¬ govo lice je bledo; njegova rocica se neprestano igra s peskom. . le- hanično se pregibi j e drobna ro¬ ka; kretnje so čimbolj počasne. On nas ne vidi; zaglobljen je v svojo igro. Umrl bode tako igra¬ joč! daleč od očeta in matere, ki sta ga zapustila. Nekaj sto korakov od tega pro¬ stora je drugi veliki prostor, ob¬ dan od gostega grmovja. 1 o je bi lo pozorišče uničenja na debelo. Na ozkem prostoru so raztreseni na gosto deli vozov in tovora, po¬ mešani z deli človeških in živals¬ kih teles. Tukaj ni razsajala smrt lakote in žeje, temveč voj¬ na je zahtevala svoje žrtve. Tu¬ kaj so namreč kozaki prisilile kmete .da so zgradili iz svojih vo zov nekake utrdbe, v katerih so se zamogli kozaki skriti jired bli¬ žajočimi našimi četami. Tukaj so se skrili in čakali na naše kolone, ki so se bližale po prašni cesti. Navzočnost mirnih kmetov z nji¬ hovimi vozovi je prevarilo naše čete, ki so se bližale brez kakega suma po prašni cesti. Kozaki so previdno jiustili mimo naše pred- straže, kakor tudi prve kolone di¬ vizij. še le, ko so se bližale goste kolone jiešcev in topništva, so pri čeli streljati s svojimi strojnimi puškami in pošiljati smrt v naše vrste. To'je povzročilo smrt mno- \ • GAULIE MLEKO gaulke mm/ nriMiais po 11 centov za M I Kadar stane mleko lic za kvari, bi morali kupiti steak po 15 centov funt in jajca po 16 centov ducat ali pa vi plačate več za isti množino življenju potre¬ bne hrane. Pri sedanji ceni je mleko še najcenejša hrana. GAULKE MLEKO je bogato in čisto ter naša postrežba najboljša. ^Oddajte vaše naročilo našemu razvaževalcu danes! The GAULKE DAIRV Co. Najbolj napredna MLEKARNA na južni strani. 858 FOREST HOME AVENUE Telefon Orchard 845 Naš slovenski razvaževalec FRANK SEDMAK se vam priporoča za naročila. The First National Banic o i Milwanjkee '8SS.SS,*,££?• Glavnica ^Preostanek $ ^ 0 0 ° > °° ° • • • na hranilne Vlocje | Plačaj Obresti Hranilne vloge vložene prvih- pet uradnih, dni v mesecu Se obre$hi}ejc ž Y SLATINŠEK kateri je preminil 10. nove v starosti 37.let, mn izkazal njo čast s svojo udeležbo 12. ter ga spremili k večnemu ] ku. Najiskrenejša .hvala z čustvovanje in mnogoštevil deležbo. Posebno se morava zah plemenitim darovateljem kr. vencev g. Frank in Ge. Joz*> sec, g. Frank Plamberger Raf. Čeplak, g. Anton Sel vsem ožjim rojakom daroi jem velikega krasnega ven' g. Frank Poiskruhu .za nj« skrb trud. Frank Slatinšek Alojz Slatinšek brata. Milwaukee,Wis. 20. novenibr SLOVENIJA MNENJA IN DOPISI NAŠIH ČITATELJEV. Pod tem napisom bode priobčevala Slovenija mnenja, kritike in dopise svojih čitateijev brez¬ plačno. Vsak dopisnik je za svoj spis odgovoren sam. Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Obre¬ kovala, prepiri, osebnosti ali dopisi razžaljive vsebine ali ki so pisani v nedostojnem jeziku, se ne priobčijo. Vsak dopisnik mora navesti svoje ime in naslov, ki se ne priobči, ako do¬ pisnik to zahteva. ZA DOPISE NI ODGOVORNO UREDNIŠTVO. Mihvaukee, Wis. Zadnji čas se oči skoro celega sveta obračajo na avstrijsko laš¬ ko fionto s toliko večjo poomost- jo pa zasledujejo Slovenci dogod¬ ke na teh bojiščih, kar je nekaj docela naravnega, ako pomisli¬ mo, da so se do pred kratkim vr¬ šili najljutejši boji na slovenski zemlji. Koliko gorja je prinesla dotičnim našim rojakom, si lah¬ ko predstavljamo, ako si misli¬ mo, >ove St., MILWAUKEE, WIS. A HREN,S and VAHI Obuvala za vso družino 355 GROVE STREET GEO. A. SLATTERY Pogrebnik 6418 Greenfield Ave, W. Allis Telefon VVest Allis 246-X Ako hočete kaditi dobro okusno cigaro, prižgite 638 in zadovoljni bodete CARL STEINC, izdelovalec 1492 — 26th Street. Irank Piah 705 Kinnickinnic Ave naznanja vsem znancem, prijateljem in rojakom, da sem prevzel GOSTILNIŠKO OBRT ter se priporočam v blago¬ hoten obisk. S SLC __A Zakaj je bil Ivan Hribar zaprt. Slovenski Narod v Ljubljani je objavil iz Dunajske “Arbeiter Zeitung” sledeče: Ena izmed številnih žrtev pro- ganjanj, katera so se pričela za¬ četkom vojne, je bil tudi dolgo¬ letni ljubljanski župan Ivan Hrj- bar. Aretiran 17. avgusta 1914 je bil na podlagi prijave policijske direkcije v Ljubljani izročen de¬ želnemu sodišču in obtožen vele¬ izdaje. Preiskava je takoj dogna¬ la neosnovanost take obtožbe, ker pa je bil Hribar že zaprt, so ga obdržali kljub njegovim pro¬ testom v tesni celici za posamez¬ ne jetnike cele tri mesece in to z motivacijo, da ne morejo najti nikakih aktov, ki so neobhodno potrebni za razjasnitev njegove¬ ga slučaja. Vse njegove prošnje, da naj dvignejo proti njemu ob¬ tožbo, ali pa ga naj izpuste, so o- stale neuslišane. Koncem novem¬ bra je začel bruhati vsled neza¬ dostnega zraka .svetlobe in giban ja kri tako močno, da je sodnijs- kega zdravnika močno skrbelo in da je izjavil, da ni tu mesta zanj in da je za njegovo zdravje, da celo za rešitev njegovega življe¬ nja neobhodno potrebno, da se preseli v južne, toplejše kraje. Vsled zdravniškega poročila so takoj našli akte, katerih prej ni¬ kakor niso mogli poiskati in viš¬ ji državni obtožitelj v Gradcti je odredil, da se preiskava ustavi in Hribar izpusti. Toda zopet ni bil svoboden, temveč je bil pod policijskim nad ‘zorstvom in vprašali so vojaške oblasti za njih mišljenje. Odgo¬ vor je dospel čez tri tedne in se glasil, da nimajo vojaške oblasti ničesar proti temu, da se Hribar izpusti na svobodo. Hribar se je odločil, da se preseli v Barkovlje blizu Trsta, kamor mu je nasve- . toval zdravnik. Mislil je, da bo gotovo dobil dovoljenje od oblas¬ ti, zlasti še, ker je tedanji tržaš¬ ki cesarski namestnik princ Hoh- enlohe izjavil, da prevzame vso odgovornost zanj. Ali Hribar ni računal z državno velemodrostjo. Ko je bil že poldrugi mesec na svobodi, kar nikakor ni škodljivo uplivalo na razvoj vojnih dogod¬ kov, je prejel nekega dne od po¬ licijske direkcije nepričakovano poročilo od vojnega nadzornega urada, da ga je treba v interesu nadaljnega vojevanja takoj in¬ ternirati. Namesto, da se ukrepi pod mi¬ lejšim podnebjem, je moral v po¬ licijski zapor, bolehajoč še vedno in po dvamesečnem zaporu je bil poslan v mesto Abtenau na Sol- nograškem, ki leži 712 metrov nad morsko gladino. To konfina- cijo so dvignili še le letos kon¬ cem maja .toda še vedno mu ne dovolijo, da bi se po vinil v Ljub¬ ljano, ker se jim zdi skoro goto¬ vo, da je materijalno še premalo oškodovan. Kar se tiče konfinacije same, je treba povdariti, da so bile de¬ cembra 1914 razširjene vesti, da je neki delavec, ki se je vrnil iz Verone, slišal tam, da bodo zače¬ li tudi Italjani vojno in da bodo prišli v 14 dneh v L j ubij ano, kjer bodo imenovali Hribarja za gu¬ vernerja. Hribar je izvedel za to vest in takoj izjavil, da širijo to vest njegovi nasprotniki z name¬ nom, škodovati mu, ker on ni i- mel nikakih zvez z Italjani. Sedaj je policijska direkcija od krila to tajnost: Generalni vlas- todržec tega “državno dobrodel¬ nega urada” je pred kratkim iz¬ javil nekemu Hribarjevemu pri¬ jatelju, da je bil Hribar interni¬ ran radi možnosti, da bi ga Ita¬ lijani po svojem prihodu v Ljub¬ ljano postavili za govemerja. Zveza je jasna in jasno je torej tudi, odkod je vest izšla. . --o- Reka je mačarska in laška. vati in Italjani dobri odnošaji,da je vojna zbližala narodnosti. -o- Sedanji družabni red. “Slovenski Narod” dne 6. sep¬ tembra piše: Novi governer mes¬ ta Reke, Jekelfalusi se je izjavil napram dopisniku “Az Est, da bo pri reški policiji poleg madžar skega uradnega jezika tudi laški jezik priznan kot uradni jezik. In to se godi v Reki, ki je pravza¬ prav hrvatska. Guverner se je na dalje izjavil, da vladajo med Hr- Mi živimo v dobi modernega kapitalizma; živimo v družabnem redu, ki je v teku stoletij se po- vspel do vrh unča,do naj višje mo¬ či in katerega žele mogotci, da bi ostal enak za večno. Vendar pa je toliko krivice na svetu, kakor je še ni bilo nikoli v zgodovini člo veštva, ako se upošteva, da živi¬ mo v modernih časih, ko je teh¬ nika na vrhuncu razvoja, ko ži¬ vimo v takozvani civilizirani do¬ bi, ko se sliši vsaki dan toliko le- podonečih fraz. Mi živimo v ča¬ sih, ko se nam zdi, da je razvoj dosegel popolnost, ko se je člo¬ veški um razvil do visoke popol¬ nosti. Smo v dobi, v kateri bi lah¬ ko človeštvo, ako bi vladal pravi družabni red, živelo srečno in zadovoljno. Toda kaj imamo mes¬ to tega? Nemški narod, ki se računi za najbolj civiliziranega na vsem svetu, je na povelje velekapitalis¬ ta kajzerja zapletel v najbolj kr¬ vavo vojno vseh dob skoraj vse narode na tem svetu. Med človeštvom razsaja beda in pomanjkanje. Ljudstvo se izkorišča od posa¬ meznih oseb, k 1 ' so prišle slučaj¬ no do moči in bogastva. Otroci in žene se mučijo dolge ure po tovarnah. Stari delavci beračijo po ces¬ tah, kot za plačilo, da so se mu¬ čili celo življenje po tovarnah, rudokopih, po šumah, po cestah in njivah, po dolinah in hriboviti, kjer so povsod pomagali kupičiti bogastvo, od katerega so dobivali pasje drobtine. Od časa do časa se pripeti, da stoji na milj one zdravih delavcev na cesti brez dela, brez kruha, da beračijo ponižno kot psi, da kdo kupi za nekaj drobtin njihovo de¬ lavno moč. V hišah delavcev, v hišah onih kateri s svojimi pridnimi rokami vstvarjajo bogastvo, ki s svojimi žuljevimi rokami gibljejo ves svet, kateri orjejo, žanjejo, ki gredo globoko po zaklade, pri njih vlada beda, pomanjkanje, in skrb; točijo solze za izgublje¬ nim življenjem, za izgubljeno mladostjo, katero so morali žrt¬ vovati molohu kapitalizmu. Otroci v delavskih družinah po znajo že v zgodnji mladosti bedo in pomanjkanje. V letih, ko bi morali uživati še zlato prostost, se morajo podati v tovarne,kjer potem umirajo skozi celo življe¬ nje. V umobolnicah jih je na stoti- soče, kateri so postali žrtev seda¬ njega krivičnega reda. V bolnišnicah so; izgubili so svoje zdravje; izgubili so ga v to¬ varnah, v nežni mladosti, ker ni imela njih mali dovolj moči, da bi jih zadostno hranila, ker je bila izmučena in ker je živela v pomanjkanju. Po cestah hodijo berači, pohab ljenci. bolniki, obupanci, zločinci in izgubljenci, katere je potisnil tja kapitalizem, ki je povzročitelj mnogo zla na svetu. Tak je svet, tako je človeštvo v sedanjem družabnem redu! In ta doba, ki je d oba kapita¬ lizma, se bliža koncu, ker ničesar ni na svetu, da bi se ne izpreme- nilo. človeški duh se je tudi to- razmerao začel probujati. Orjak dela je pričel stegati svoje žulje- ve roke po bogastvu, katerega proizvaja in katerega do sedaj ni nikdar vžival. Nova doba se bliža, doba v kateri bode odprta sreča in dobrota sveta vsemu človeštvu in ne le nekaj posameznikom. Ta doba je, ko bode delavec gospo¬ dar in njegova moč. Tedaj bo nova socialna družba in v tej novi dobi bode lastovalo ljudstvo bogastvo sveta namesto posamezne osebe. Delalo se bode zato, da se ustreže potrebi, ne pa da se kupiči bogastvo v rokah posameznikov. Delo bo razvedri¬ lo, ne pa jarem. Lepota sveta in življenja bode odprta vsem.Vsak¬ do bode moral delati in biti koris¬ ten član družbe. Ker ne bode kapitalizma, ne bode medsebojne konkurence. Nikdo si ne bo d e skušal osvobodi¬ ti svetovnega trga in sovraštvo med narodi bode izginilo. Ker bo¬ de vladala svoboda v vseh ozirih, ne bode verskega zatiranja. Ker ne bo kapitala, ne bodo kronane glave, ki bodo itako kmalu izgini¬ le, želele podjarmljenja novega sveta. Na cesti ne bode starih nepre- skrblejnih delavcev, ne pohab¬ ljencev ne sirot in ne beračev.De- lavci, ki bodo ustvarili s svojimi rokami gotovo množino bogastva bodo dobivali kot plačilo za svoj trud plačilo na stara leta; človeš¬ ka družba jih bode preskrbela sa¬ ma. Kadar bodo stari, ne bodo ka kor sedaj kot stari stroji, tem¬ več spoštovani in plačani kot ve¬ terani dela. Otroci bodo lahko vži vali svojo zlato mladost; ne bode se jih zapiralo v tovarne, ne bode se jim kradlo zlatih dni otročje dobe. Vsakomur se bode dala pri¬ ložnost, da bo d e razvil svoj um, da se bode povspel kvišku, ako bode imel sposobnosti. Delavci ne bodo padali kot žrt¬ ve dela in proletarskih bolezni. Delavci, oni, kateri vstvarjajo bo gastvo, ne bodo stanovali v rev¬ nih kočah, ne bodo trpeli mraza, ne bodo lačni, ne bodo beračili za delo. Črne žuljeve roke ne bodo zaničevane, temveč spoštovane. Lenoba se ne bode šopirila, med tem ko se pridnost mora skrivati. Ker ne bode ljudstvo duševno zasužnjeno, bode tudi ljubezen stala na visoki stopinji svojega veličanstva, žene ne bodo proda¬ jale svojih teles in lenuhi ne bodo moralno propadali, kakor se to godi v obstoječi družbi. Ječe bodo prazne, vsakomur bode dana priložnost, da se bo d e preživel dobro in pošteno. Beda ne bode vstvar.iala zločincev, ka¬ kor jih sedaj V novi družbi bode vladala ljubezen in bratstvo' po vsem svetu in človek bode vreden svojega imena. Taka bode družba, za katero se bore zavedni delavci. Taka je družba, katero si lahko pribori¬ mo, ako se otresemo vsi delavci brezbrižnosti, ako se pričn :mo zavedati in se izpopolnjevati. Ali si tudi ti, ki to čitaš " -'"»h vrstah, ki se bore za to novo :i bo. Ako nisi, tedaj se jim pridru¬ ži. Bori se za sebe, za svoje dra¬ ge! Bori se, da bode večer tvoje¬ ga življenja lepši, kot je bilo jut¬ ro in da bodeš sam doživel vsta¬ jenje človečanstva. -o- Srčne bolezni. človeško srce izvršuje nepre¬ stano ogromno delo. V vsaki mi¬ nuti udari po 60 krat do 140 krat; to je tolikokrat se skrči srce in zopet razširi. Ako se ta priprosti račun raz¬ širi in preračuni udarce srca za en dan, en mesec, el oleto, potem za celo življenje, tedaj se pride do neverdjetno visokih šte¬ vilk, ki pričajo, kako neizmerno delo mora izvršiti srce. Srce je podobno stroju, ki teče neprene¬ homa, ki se nikdar ne utrudi, ki pa vselej posvari človeka, kakor hitro se zahteva preveč od njega. Neki učenjak, je opisal delo¬ vanje srca in način kroženja kr¬ vi po človeškem telesu nekoliko drugače, kakor se je to zgodilo do sedaj, kar je dokazalo, da je bil dosedanji način zdravljenja srca popolnoma napačen. Dotični učenjak, ki si ie stavil nalogo,da posebno preuči delovanje srca v človeškem telesu, je dokazal pri nekem predavanju pred zbranimi zdravniki, da žene srce pri skrče¬ nju in razširjanju kri skozi člo¬ veško telo in da druge žile s svo¬ jim stiskanjem , kar čutimo kot udarjanje, ženejo kri zopet nazaj proti srcu. Na podlagi tega dejstva smat¬ ra dotični učenjak dosedanje zdravljenje srčnih bolezni za na¬ pačno. Zdravljenje je obstajalo do sedaj v tem, da se je položilo bolnika na hrbet, da je tako de¬ lovanje srca bilo kolikor mogoče olajšano. Na ta način pa se seve¬ da tudi delovanje drugih žil in nežnih organov v telesu omeji, kar bi naj povzročilo tok krvi k srcu. Najboljše varstvo pred srčni¬ mi boleznimi je, da se človek va¬ ruje pi-eobilnega napenjanja de¬ lovanja srca. NA PRODAJ GROCERIJA po nizki ceni. FRANK RAZPOTNIK 838 Kinnickinnic Ave NAZNANILO Otvoril sem prvo slovensko mesnica NA NORTH SIDE ‘ ter se priporočam za obilen obisk. Anton Novak 2903 North Ave ROJAKINJE na WEST ALLISu žensko društvo Sestre Slove¬ nije št. 9, J. P. Z. Sloga je skle¬ nilo, da je pristopnina za NOVE članice PROSTA za nekaj časa, ker se bo ta plačala iz društvene blagajne. Sedaj imate priložnost pristopiti v našo sredo z malimi stroški. Za pojasnila se obrnite na Mary Bačun tajnica 477 — 33rd Ave, West Allis. Fr. Klančnik poznan že kot star gostilničar se nahaja sedaj na 520—2nd Ave (vogalGreenfield) Telefon Hanover 1825-R ' FOTOGRAFIJE Za ženitbene slike se obrnite na L. H A G E N D O R F FOTOGRAF Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Ivroegerja SIMOiC CL©TIMS C©. 302 Grove St., med S. Pierce in Nat’l. Predno kupite moško ali zimko obleko, čevlje itd. obrnite se na to našo veliko PRVO SLOVENSKO TRGOVINO kjer dobite to najcenejše. WEST ALLIŠKE KUPNE PRILOŽNOSTI ;; Fiat s petimi sobami, vse moderno, greje vroča voda. Lot 35x120. Cesta že tlakovana .... $ 3,400 Cottage s 6 sobami z vsemi izboljšbami; furnace za gretje, lot 67x180 . $ 2,400 Hiša 7 sob, furnace za gretje lot 60x120 . $ 3,730 Akri zemlje na lahke obroke, $50 naplačilo in $6.50 na mesec. | Nobenih obresti za 12 let. 20 minut od west alliških tovaren. “ THE H I N K L E Y CO. f ^ Vogal 53rd & National Ave. Telefon West Allis 75. j čas, katerega človek pridobi s tem ,da teče do poulične železni¬ ce ali da drvi po strmih stopni¬ cah, seveda ni nikdar toliko vre¬ den kakor je zdravje in moč sr¬ ca, i ga pri tem izgublja. Za člo¬ veka ni potreba, da bi moral po¬ stati lenuh ali zaspanec, ako se ravrame, posebno v velikomest¬ nem življenju, da si pri vsakem početju dovoli kolikor je največ mogoče časa ter da izvrši vsako delo kolikor mogoče mirno. Ako bi se vsakdo ravnal po tem,bi bilo številu na srcu bolanih oseb zelo majhno. Ako človek nekaj počenja v naglici, tedaj poveča delovanje srca za polovico ali še več. Zelo poduči j iva so opazovanja omen¬ jenega učenjaka, ki jih je napra vil pri Kolesarjih. Ako se pelje človek s kolesom tri in četrt mi¬ nute v Klanec in pri tem preide pot 3,000 čevljev pri zvišanju od 1 proti deset, tedaj je njegovo sr¬ ce moralo izvršiti tako silno delo, ki se da primerjati dviganju teže 20 stotov en čevelj visoko. Da je tako mučenje in napenjanje srca slabo ter da prinese prej ali slej srčno bolezen za vse življenje, je lahko razumi j ivo. Profesor Goodal priporoča zo¬ per srčno bolezen redno spanje. Ako se poda človek vsaki dan ob deseti uri k počitku namesto ob dvanajsti, prihrani s tem na leto srcu delo od 2920 stotov. Mnogo je sicer ljudi, kateri se ne briga¬ jo za varstvo srca. Taki ne obču¬ tijo dolga leta nobenih slabih po¬ sledic ,coda narava se ne da go¬ ljufati in bolezen pride gotovo prej al : slej in tu d i smrt. Naj po¬ prej začuti bolni khitro udarjan¬ je srca ; temu pa slede drugi zna¬ ki bolezni in sicer, da se pričenja hitro utruditi ,da mu primanjku¬ je sape in da postaja slaboten. Ako prične bolnik živeti dru¬ gače, takoj ko se oglasijo ti prvi znaki bdnega srca, tedaj se lah¬ ko reši; ako pa ne posluša svar¬ jenja narave, tedaj pade gotovo kot žrtev srčne bolezni. Vsak taki bolnik pa, ki se pri- čhe varovati, začuti takoj izbolj¬ šanje svojega zdravja. Njegovo spanje postaja boljše in udarci srca so mirne 1 si; ves organizem telesa pridobiva na moči. lako je lahko človek sam naj¬ boljši zdravnik, ako posluša glas narave, ki ga svari pri vsakem prestopku. MI VABIMO delavca, da vloži svoje prihranke v to banko ter mu za¬ gotavljamo največjo varnost in postrežbo. Marshall & Il$ley Bank South Side Branch 374 NATIONAL AVE % t ZAKAJ PLAČEVATI NAJEMNINO? Mi vam nudimo na prodaj po zelo nizki ceni en Duplex fiat za tri družine na 688 — 52nd Ave, West Allis. Vse mo¬ derno izvršeno z vsemi izboljšbami. Sena $ 4200.00 $500 naplačilo in ostanek plačate kot rent po 5 odstotkov obresti. Vzamemo za plačilo I.iberty bonde po 105.00 mesto gotovine. I. C. Czerwinski REAL ESTATE, LOAN, INSURANCE. t 455 Mitchell St. Telefon Hanover 370 |iiiiiimmiiiimiiimii!i!immmi.umnimi.im.m... PAVOLA ZA ČIPKE, zavoj.75 c FLANELASTE SUKNJIČE ZA FANTKE 57C FLANELASTA SPALNA OBLEKA.29c j LEVY‘S, 409-11 Nat‘l Ave | Dajemo trgovske stempse immmmmmmmmmim.imun.umi,m..... Mlade zenske stare nad 21 let se vza* mejo takoj za lahko delo v faktoriji. H. W. JOHNS-MANVILLE CO. 52-56 3rd St. I