LOŠKI MUZEJ
Dnevi evropske kulturne dediščine
v
v Skofji Loki
Dnevi evropske kulturne dediščine so nastali kot skupna pobuda Evropske unije in Sveta Evrope. Njihovo temeljno vodilo je vzpodbujanje zanimanja javnosti za varstvo in zaščito kulturne dediščine.V mesecu septembru 2006 je večina evropskih držav namenila posebno pozornost naši skupni kulturni zgodovini in identiteti. Letošnji dnevi Evropske kulturne dediščine so potekali med 23. in 30. septembrom. Tokrat so bili posvečeni gradovom, utrdbam in mestnim obzidjem, ki se jih je v Sloveniji ohranilo bolj malo. Osrednja prireditev za Slovenijo je bila v Skofji Loki, mestu z bogato zgodovinsko tradicijo. Ob tej priložnosti seje v samem mestu in njegovi okolici dogajalo marsikaj zanimivega. Povezavo med preteklostjo in sedanjostjo smo vzpostavili s predstavitvami starih običajev, koncerti, delavnicami in predavanji.
V Loškem muzeju Škofja Loka smo v tem času namenili še večjo pozornost naši dediščini. Ob prenovljeni dvoriščni fasadi na Loškem gradu, osrednji muzejski razstavi Skofja Loka Cas pasijona in prenovljenih prirodoslovni ter likovni zbirki smo skušali opozoriti in pomensko ovrednotiti 300 let staro fresko »Snemanje s križa«, delo znanega italijanskega freskanta Giu-lia Quaglija. Freska, kot taka unikatna v slovenskem prostoru, se nahaja v kapeli Puštalskega gradu v Škotji Loki.
Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja Skofja Loka
Odprtje razstave Škofa Loka Čas pasijona v Galeriji Loškega muzeja 6. aprila 2006. Razstavo je odprl akademik dr. Matjaž. Kmecl, uvodni pozdrav direktorice muzeja Jane Mlakar
RAZSTAVA ŠKOFJA LOKA ČAS PASIJONA
V letu 2006 mineva 400 let od prihoda kapucinskih redovnikov na Slovensko in 300 let od njihove naselitve v Skolji Loki. V Loškem muzeju srno ob tej priložnosti pripravili projekt z naslovom Skofja Loka Čas pasijona. V strnjeni, a slikoviti obliki smo želeli predstaviti Skofjo I .oko v Času, ki gaje zaznamoval prihod kapucinov, in to z zgodovinskega, upravnega, gospodarskega, etnološkega, izobraževalnega, umetnostnega in kulturnega vidika.
Geografsko gledano je loško gospostvo, eno najpomembnejših zemljiških gospostev na Slovenskem, obsegalo I ,oko, Selško in Poljansko dolino ter Sorsko polje, območje s približno 500 krm. Ozemlje je že davnega leta 973 nemški cesar Oton II. podelil bavarski škofiji iz Fre-isiriga.
Pod utrjenim gradom v Loki, kjer je bil sedež uprave loškega gospostva, se je razvilo srednjeveško mesto. Najprej je bil zgrajen gornji Mestni trg (Plae), nato pa še Spodnji trg (Lontrk). Mesto je imelo obzidje s petimi vrati.Tu se je razvijal meščanski družbeni sloj, ld se je ukvarjal predvsem z obrtjo, gostinstvom in trgovino. Obrtniki so bili povezani v obrtniških organizacijah, ki so se imenovale cchi; članstvo v njih je bilo obvezno. Kmečki sloj na podeželju se je preživljal predvsem s poljedelstvom in živinorejo, v zimskem času pa so se ljudje posvečali tudi obrtem, vezanim na vsakodnevno življenje. Prvi kapiicilii, predstavniki strožjega reda
Avtorji razstave Škojja Loka Caspasijona, spredaj I'ranc Podnar, Boštjan Soklič, Jana Mlakar - vodja pro jekta, Jože Št uiti; zada j Mojca Šifrer - Bulovec in Mira Kalan
frančiškanov, ki so svoje ime dobili po svojem značilnem plašču z oglavnic.o ali kapuco (it. cappuc-cio), so po sto letih delovanja na slovenskem ozemlju leta 1706 ustanovili samostan tudi v Skoti i Loki.Tu je nastalo tudi najstarejše slovensko ohranjeno dramsko besedilo z naslovom »Škofjeloški pasijon«. Leta 1721 ga je ustvaril loški kapucin oče Romuald - Lovrenc Marušič iz Standreza pri Gorici. Delo je izjemen vir našega starega knjižnega jezika,
v katerem zasledimo tudi loško
Obiskovalci na odprtja razstave	-	.. . či c i -i •
'	narečje, hkrati pa je bkofjeloski
pasijon kot literarno delo v okviru
slovenske baročne umetnosti zelo pomembno.
V tem času srednjega veka se je uveljavilo božjepotništvo oziroma romanje v svetopisemske kraje, ki jih je cerkvena oblast uporabljala za pokoro grešnikom. Najbolj znana in tudi priljubljena daljna pot loških romarjev je bila k sv. Jakobu v Santiago de Compostelo; od bližnjih domačih svetišč pa so obiskovali predvsem romarska središča v obeh dolinah, Crngrob, blejski otok, sv. Primož nad Kamnikom.
Uspešen gospodarski razvoj mesta je zahteval tudi izobražene ljudi. Loški meščani so se tega dobro zavedali, zato so ustanavljali zasebne šole. Sredi 15. stoletja je imela Skofja Loka slovensko mestno šolo, splošna šolska obveznost pa je bila uvedena leta 1774. Pri širjenju izobrazbe se je pokazala tudi potreba po knjigah in knjižnicah. Do reformacije jih zasledimo predvsem v samostanih in cerkvenih ---
središčih. V 16. stoletju so se tudi v Skofji Loki pojavile t. i. plemiške knjižnice, na policah katerih so našli mesto predvsem praktični priročniki ter knjige s področja prava in ekonomije. Deželno zavedni plemiči pa su imeli tudi knjige Valvasorja in Schonlebna.
Na področju umetnosti zasledimo v tem času predvsem umetniške dosežke, vezane na sakralno umetnost. Omeniti velja »zlate oltaije«, značilne za loško ozemlje, in ustvarjanje potujočih umetnikov - treskantov, kot sta Postavitev razstave Škofa Loka - Čas pasijona v grajski bila Furlan Giulio Quaglio in galeriji
Franc Jelovšek. Prvi je leta 1706 ustvaril fresko Snemanje s križa v kapeli, posvečeni sv. Križu v Puštalskcm gradu, drugi pa jc s freskami poslikal baročno ccrkcv na Hribcu nad Puštalom ter oltar v kapeli Ajmanovega gradu pri Sv. Duhu. V cerkvi sv. Jakoba na Mestnem (danes Cankarjevem) trgu sta ustvarjala kipar Mihael Cuss in slikar Janez Julij Remb.
V katalogu in spremni razstavi smo predstavili zanimivosti in pomen loškega gospostva -Šk olje Loke z okolico, ki je nedvomno igrala pomembno vlogo na Slovenskem in v širšem srednjeevropskem prostoru v času nastanka Škofjeloškega pasijona.
Zgodovinska dejstva o Skofji Loki v času pasijona so v strokovnih tekstih za spremljevalni katalog k razstavi prispevali Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja in kustosi Loškega muzeja: Mira Kalan, Franc Podnar, Boštjan Soklič, Mojca Sifrer - Bulovec ter Jože Stukl. Poglavje o kapucinskem samostanu in o prihodu kapucinov v mesto je dodal dr. Metod Bene-dik. Za virtualni sprehod po loškem gospostvu je poskrbela oblikovalka razstave Jasna Vastl, oblikovanje kataloga, ki nas je preko besedil in slikovnega gradiva zgoščeno seznanjala z živahnim utripom pasijonske Loke in njenega podeželja, pa je delo Miljenka Licula.