1 Leto XIV. | Štev. 16	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE : 25—67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, 20. in 21. januarja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejcman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 dm. tujina 30 din	Cena din 1*— j
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Italija ni opustila svojih ciljev
Ostri nastopi italijanskega tiska v zvezi z govorom fašističnega tafnika Muttija — Nobe-518 prijaznosti nasproti »versajskim banditom in ženevskim sankcionistom“ — Nevtralnost je samo pogojna in začasna
RIM, 20. januarja. AA. »Zadržanja Italije nasproti sedanji vojni ni mogoče - nobene strani več krivo tolmačiti, ker ga je dovoij preciziral tajnik fašistične Hanke v znanih navodilih, katerih namen je bil odstraniti vse dvome o tem, da ”! Racija italijanske politike ne ostane nespremenjena. S tem ie«, pravi glavno ■ asiio faštistične stranke »II Popolo d’Italia«, »potrjeno, da je Italija, čeprav ni p02ga v vojno, daleč od namere ostati v položaju pasivne nevtralnosti, ali celo »odrejene podložnosti. Nasprotno, italijanski narod je sedaj popolnoma oborožen, mveda se vseh sedanjih težkcč in je vedno pripravljen braniti svoje interese, fu - raorai° vs’ t'st* elementi, ki predstavljajo zadnje ostanke bivših prežive-11 režimov v Italiji, dobro zapomniti, da se mora Italija brigati za svojo bcdoč-'i0St, za napredek in varnost svojega imperija ter mora zato odstraniti s poti vse a,ie> ki so naenkrat pričeli postajati mehki in prijazni nasproti verzajskim bandl-'■0,w in ženevskim sankcionistom, ker upajo, da bi s tem mogli zadovoljiti svoji iC/nji po zlatu.
FAŠIZEM NE BO kapituliral
Fašizem je v bojih, ki jih je bil 17 let, ^isoko dvignil prestiž Italije in zato ne m‘sli sedaj kapitulirati. Italija ne pozna Polovičnih dejanj in ne bo uklonila glave »red nobeno tujo hegemonijo samo zato,
da bi se izognila novim nevarnostim in žrtvam. To pa morajo vedeli tudi vsi tisti tujci, ki so do nedavnega preganjali Italijo. Brezuspešno je laskati se ji sedaj in hvaliti fašistični režim in trditi, da Italija ni več mladostna država, ki za-
pada v sentimentalne napake, ampak zrel vojaški narod, zvesta svojim prijateljem in nevarna sovražnikom. Ako bosta za-hodni demokraciji kazali tudi v bodoče nasproti Italiji nerazumevanje, bo to tem slabše za njiju, ker ako mislita, da pomenijo spremembe, ki so bile izvršene na vodilnih mestih faštisfičnega režima, tudi skrenitev s pota, po katerem je Italija doslej hodila, se zelo motita in more ta njuna kriva vera vzbuditi v nas samo posmeh«, pravi dalje »II Popolo dTtalia«.
ODMEVI TUJIH KOMENTARJEV
Iz komentarjev tujega tiska izvajajo italijanski listi sklep, da je bilo v tujini pravilno dojeto dejstvo, da tajnik fašistične stranke ni dal navodil samo zato, da se uporabijo v notranjosti, ampak jih je naslovil tudi na tujino. Zato sta kot zelo značilna omenjena komentarja
Bitka pri Salli Se vedno ni odločena
Sovjetske čete so se sicer umaknile, a so se utrdile na boljših položajih
letalski napadi na Finsko — Vprašanje tuje pomoči
HELSINKI, 20. januarja. Reuter. Pri Merkijerviju, 30 km zahodno od Salte,
Se vodijo ogorčeni boji. Finske čete so v protinapadu prisilile sovražnika k delnemu umiku. Toda, izid bitke je še negotov. Sovjetska ofenziva na železniško križišče pri Kemijerviju je bila zavrnjena. Važna postaja leži na pol pota k Bot-»■iskemu zalivu. Sovjeti zbirajo nove sile in se utrjujejo na postojankah v velikem »plkrogu. Čete so mnogo bolje opremljene kakor so bili prvi sovjetski oddelki, ki so utrpeli velike izgube na drugih odsekih fronte. Prehrana je boljša, zato nudi Sovražnik močnejši odpor. Bliža se bitka,' ki bo odločilnega pomena za Finsko.
°ini krogi v Helsinkih so mnenja, da razpolagajo sovjeti pri SalH z dvema dinjama. Čeprav so izgubili zaradi umika precejšnje strategične povoljnosti, so '®ndar Rusi na boljšem, ker imajo dobre prometne zveze z zaledjem. Do železniške proge na Murmansk so zgradili v naglici več cest, po katerih dovažajo na "onto potrebni material.
Novi strahoviti
sTRATEŠKI UMIK SOVJETSKIH ČET
HELSINKI, 20. jan. Reuter. Bitka pri ^»Ui še ni odločena. Sovjetske čete so ^ umaknile za 50 do 60 km, na novih »oložajih pa so se utrdile ter nudijo oster
»»or. Ob Ladoškem jezeru so Finci 'Jeli 5 ruskih tankov. Na Karelijski ožini artilerijski dvoboji. Čez 450 sovjetskih letal, od katerih jih je 250 stacioni-'anih v Kareliji, je napadlo južna finska 'stamšča ter obalne trdnjave. V Hel-s!»kih je bil 1 mrtev in 45 ranjenih.
RAZVOJ V ODLOČILNO BITKO
HELSINKI, 20. jan. Havas. Boji pri j a»l se razvijajo v odločilno bitko veli-ega pomena. Sovjetske čete še zaradi 1 jroctiih aoložajev, ki so jih zavzele, tia-■q'»hraniti zveze z zaledjem. Včeraj v j bitka neprestano ves dan. Pri-aj .ni..viri javljajo, da je ena sovjetska ‘zija odrezana od zaledja. Ob Lado-vetn jezeru je mraz popustil. Finske
-ete
jjo tu imele uspeli in uničile pet sov-
’etskili oklopnih voz.
SHptJ?TSKA DIVIZIJA ODREZANA?
‘• FSINKI, 20. jan. Reuter. Po vesteh, :i?.° dcsPele semkaj, se je finskim pa-, v'!a‘n na smučeh posrečilo presekati ■v'',' ki diviziji prj Salli vse zveze proti
-v®m.
UNIČEN FINSKI BATALJON
vrhovn VA’ 20, ian- Reuter. Leningrajsko od -■ ° P°v«ijstvo javlja, da je bila pov-ia ZlVflhna patruljna akcija. V okraju Ki-Retrozavodslm je neka sovjetska . “ '•ska ed nicica uničila finski bataljon, 'Y£, • na boj»šču 28 strojnic. Na Ko.
1 jski
Lo
jih *,tTreki (z’n* so bili spopadi predel-,u"'*’ Sovražnik je 'odnesel precej izgub. '•11 so bombardrala vojaške objekte.
SOVJETSKI LETALSKI NAPADI
HELSINKI, 20. januarja. Havas. Nad Finsko je včeraj letelo 450 sovjetskih letal. Samo Karelsko fronto je obleavalo 250 letal. Zlasti hudo je bilo bombardirano otočje med Abojem in Hankojem in dolina Kimene. Kolikor se je doslej zvedelo, je bilo pri tem le nekaj oseb težje ranjenih, toda meterialna škoda je zelo velika. Ubiti sta bili dve osebi. Na severni fronti so bombniki vrgli 150 bomb med Telko-senienrjem in Kemljervijem, vendar niso eksplodirale vse vržene bombe. Troje sovjetskih letal je nadaljevalo pot proti Kemijerviju, zaradi finske obrambe pa niso mogla prit do mesta samega.
HELSINKI, 20. jan. DNB. Včeraj popoldne je bilo dano tu znamenje za alarm. Kakor je bilo pozneje sporočeno, se zgodilo to zato, ker sta se iz severne smeri dva roja sovjetskih bombnikov. Bombnik so pri vedrem vremenu leteli zelo visoko in so spremenili svojo smer šele, ko jih je začela obstreljevati finska protiletalska obramba. Na tem poletu bombniki niso metali bomb. Poročajo pa
o	bombnih napadih na finska mesta Han-ko, Ekenez, Karis in Hivinge.
REKORDER MAKI RANJEN HELSINKI, 20. .jan. Stefani. Znani finski lahkoatletik Maki, ki drži pet svetovnih rekordov, je bil- kot bojevnik na fronti ranjen v nogo.
ŠVEDSKI PROSTOVOLJCI STOCKHOLM, 20. jan. Reuter. Kontingenti švedskih prostovoljcev, ki so odlično opremljeni in dobro založeni, odhajajo vsak dan na fronto. Sodijo, da jih je že več tisoč.
VPRAŠANJE AMERIŠKE POMOČI \VASHINGTON. 20. jan. Reuter. V
zvezi z vprašanjem finančne pomoči Finski je senator Browu dejal, da se pripravlja za to zakonski načrt, ki bo gotov do ponedeljka. Senator je prepričan, da se bo našla zadovoljiva rešitev. Posojilo ne bo preseglo 30 milijonov dolarjev. .
BRUSELJ, 20. jan. Havas. Belgijska vlada je razpisala posojilo v obliki državnih bonov z rokom 3, 4 iti S mesecev po 2 do 2.50% obrestih.
POTOPLJENIH 9 NEVTRALNIH LADIJ
LONDON, 20. jan. Reuter. Švedski 7000 tonski parnik »Pajala« je bil potopljen od nemške podmornice. Ob španski obali pa so Nemci torpedirali neki 2000 tonski danski parnik.-V zadnjih 7 dnevih je bilo potoplienih 9 nevtralnih ladij.
■STOCKHOLM, 20. jan. Lastnik švedskega parnika »Pajala« je dobil sporočilo. da Je bila ladja torpedirana brez predhodnega svarila in da se je potopila v 25 minutah. Parnik »Pajala« (6673 ton)
»Tempsa« in »Timesa«, da Italija ne bo do konca vojne ostala nevtralna in da bo pri tem pazila izključno le na svoje interese, ne brigajoč se za besede, ampak samo za dejanja. Posebno pa podčrtava italijanski tisk ugotovitev rimskega dopisnika »Timesa«, da Italija po besedah fašističnega tajnika ni pozabila, kdo jo je hotel kaznovati s sankcijami in gleda z nezaupanjem na razne akcije Anglije in Franclje, posebno pa na akcije, ki jih vodijo na evropskem jugovzhodu. »Gazeta del Popolo« pa pravi, da Italija ni pozabila na obtožbo, ki jo je dvignila proti demokracili in tudi ni opustila svojih revindikacij. Italijanski listi beležijo tudi nemške komentarje, ki izražajo odkrito-srčno^ veselje nad stališčem Italije, ker !e uničilo vse upe, ki so jih na zahodu "ollli glede na bodočo politiko Mussolinija.
je plul iz Buenos Airesa s tovorom žita. namenjen v Stockholm. Vsa posadka 35 mož je bila rešena in izkrcana v neki škotski luki.
%
r\
SMRT SENATORJA BORAHA
WASHINGTON, 20. januarja. Reuter. Senator Borah je umrl ob 0.45 uri. Star je bil 74 let. Umrl je mirno, najbrž brez bolečin. Puls mu je polagoma slabil in je m rno zaspal za vedno.
Leon Blnm za uspešno pomoč Finski
PARIZ, 20. januarja. Havas. V »Popu-laireu« je objavil Leon Blum članek o položaju Finske, v katerem pravi, da je javno mnenje skupaj s parlamenti vseh civiliziranih držav soglasno glede stališča, da je treba Finski pomagati. Blum vprašuje, ali bo ta pomoč prišla pravočasno in ali bo omogočila hrabrim Fincem dalje odbijati sovjetske napade? Angleški vojni material je že na poti, in sicer v količinah, ki niso majhne. Tudi material iz Francije je bil že odposlan. Večje dobave se pripravljajo tudi v Ze- i
dinjenih državah Severne Amerike, a gotovo tudi v drugih nevtralnih državah, ki »bodo s svoje strani prožile pomoč malemu, a nezlomljivemu finskemu narodu.
Finska sprejema in bo dalje sprejemala prostovoljce, orožje in letala, a vprašanje je, ali je mogoče poslati na Finsko večjo pomožno vojsko? To je vprašanje, pravi Blum, ki si ga zadaje javnost kot zelo nujno, toda odgovor na to vprašanje je odvisen samo od sporazuma s švedsko in Norveško, ne od Francije ali Anglije.
Norveška hoče ostati nevtralna
OSLO, 20. januarja. DNB. Predsednik norveške vlade Nigardswold je imel včeraj v parlamentu govor, v katerem ie posebno naglasi! potrebo, da ostane Norveška nevtralna. Zaradi tega ie Norveška, ne oziraje se tta simpatije ali antipatije, segla po politiki, ki vodi izven sedanjih mednarodnih konfliktov. Norveško ljudstvo ima sicer pravico manifestirati svoje simpatije tudi javno, vendar je ministrski predsednik priporočil zmernost,
da s® »a ta »»čin ne bi spravljala v nevarnost državna nevtralnost. Odločno se bo pa Norveška branila, ako bo napade-n. V tem smislu želi vlada soldelovatl s parlamentom. Po predsedniku je govoril rimanji'minister Koht, ki se je prav tako odločno zavzel za nevtralnost. V političnih krogih se mnogo komentira tudi iz-:ava ministrskega predsednika, da ni izključena sestava nove vlade.
Maribor, 20. januarja.
Države, ki sa v vojni, plačujejo bogu Marsu dvojni davek: v krvi in denarju. Prvi je seveda hujši.
Podatki, ki jih objavljajo vojskujoče se države 'o številu padlih in ranjenih, so čudovito majhni, če jih primerjamo z žrtvami v prvi svetovni vojni. Če bi sodili samo po, teh podatkih, bi lahko rekli, da se vojna še ni začela. Nemci odlašajo z ofenzivo, ker vedo, da je Ma-grnotova črta prav kakor njihova Siegfriedova — trd oreh. Zavezniki. pa Nemcev sploh ne napadajo in trdijo, da se bo vojna odločila na gospodarskem poprišču in ne. na vojnem; prav tako, kakor se je odločila prva svetovna vojna.
Nasprotniki tudi dobro vedo, da je laže poveljevati iz toplo zakurjenega generalnega štaba, kakor pa se v tej izredno ostri zimi bojevati v snegu in ledu. Nemci in zavezniki znajo paziti na svoj člor veški material, Rusom pa se itak ne bo poznalo, če jih bo milijon več ali manj, zato jim tudi ni treba čuvati tistega majhnega dela sovjetske vojske, ki je žrtvovan za vojne operacije na Finskem.	1
Davka v denarju pa.tudi ni podcenjevati. Vojna je drago podjetje. Države morajo plačevati račun. Prve ga plačujejo takoj, s tem da uvajajo nove davke, druge najemajo posojila in prepuščajo Skrb bodočnosti.
Po podatkih profesorja Ernesta Bar-kerja, enega izmed najglobljih političnih mislecev sodobne Anglije, finansira Velika Britanija sedanjo vojno pol z davki m pol s posojili. Tako je delala že v vojnah proti Napoleonu. V ameriški osvobodilni vojni je Anglija porabila komaj eno tridesetino iz davkov, vse ostalo je Šlo na račun posojila. V začetku prve svetovne vojne je znašal delež davkov, dve sedmini, pet pa delež posojil. Tako gospodarstvo za državo gotovo ni koristno: država zaide po vojni v težko krizo, kakor je zašla Anglija po ameriški osvobodilni vojni.
V	Angliji plačujejo davke vsi, Bogati sloji absolutno, in; relativno yee kakor revni. To se vidi že iz razmerja direktnih in indirektnih davkov, ki jo. znašalo pred zadetkom vojne 47:37. Znano je, da plačujejo direktne davke večinoma imo-vitejši Sloji. Od septembra, pa do aprila morajo Angleži- plačati okoli 27 milijard dinarjev novih davkov: 19 milijard bodo plačali hnoviti sloji,. 8 večinoma nameščenci,
Dohodnina, ki je glavni angleški direktni davek, je znašala pred sedanjo vojno 27%%, danes je že na 35% in bo po 1. aprilu dosegla 37%%. To se pravi, da mora vsak Anglež z dohodki. 1000 iuntov plačati državi 350 funtov. Ta odstotek je zmanjšan le za družine z več otroki in iz različnih drugih socialnih motivov. Oženjeni Anglež z dvema otrokoma plača n. pr. samo 143 Funtov od 1000. :
Iz vsega razloženega vidimo, 'da so angleške davčne obremenitve poštene, pravične, a težke. Stroški za vojno so danes neprimerno večji, kakor so bili v prvi svetovni volni. Trpeti jih mora vse angleško prebivalstvo, sorazmerno po finančni moči.
Presenetljiv, poiav v Angliji je, 'da ljudje ne samo plačujejo težke davke, marveč tudi prostovoljno poso«ajo državi. Najbolj značilno na vsem je, da nri-ha>'a največ op-sojll iz vrst finančno šibkejšega prebivalstva, iz vrst- malih vlagateljev. Tu lahko najdemo odgovor na vprašanje: »Za koga se prav za prav Angleži bojujejo?«
Po prvem vojnem preračunu plačam Angleži za vojno skoro 250 miliiard dinarjev iz davkov in oko’i 235 milijard \i posoFla, skupaj torej 485 milijard dinarjev. Pri vseh teh astronomski številkah ni resnega godrnjania. Zavedajo se pač. da vojna stane in če se hoče dobiti, je treba dati noleg krvi tudi denar.
Če človek pregleduje navedene podatke, ne more priti do primitivnega zaključka, ki se tako spretno med nenb-učeno javnostjo koloorbra: Angleži se bojujejo za svoje lorde. Mar je povprečnemu Angležu za lorde! On Ve samo, da se mu bo dobro godilo, če bo Velika Britanija vojno dobila; Če jo bo izgubila, bo njegove blaginje konec.
Končno pa: nekdo mora državo voditi, pa naj bo minister, lord,
Govor nemškega ministra Goebbefsa
POZNANJ, 20. jan, DNB. Pred 15.000 Nemci, ki so se iz tujine vrnili v Nem-' čijo, je govoril nemški propagandni minister Goebbels. Naglasil je, da :je vojna na Poljskem posebno prizadejala poznan jsko oblast. V bodoče bodo tu novo naseljeni Nemci držali stražo na vzhodu. Poljaki šo bili za londonsko plutokracijo samo figure na šahovski deski. Vojna je zdaj. spopad med zastarelo plutokracijo in narodnosocialistično. Nemčijo. London in Pariz naj sd zavedata, da je voiaški in politični nesmisel, boriti se proti 80 milijonskemu močnemu ra:hu. Niso napovedali vojne da bi pomagali Poljski, ker kujejo le načrte o še hujšem Versaillesu. Svetovna javnost mora uvideti krivico, ortiti- Nemčiji krivdo za to vojno. Prizadevanja vodje rajha po 1. 1933 jasno pričajo, kdo je hujskal na vojno in kdo de-
lal za mir. Osemdeset milijonov Nemcev iahteva, da se izpolnijo njih življenjske pravice. Poglejmo statistiko rojstev in videli bomo, k je'je preteklost in kje bodočnost. V N rrieiji še je rodilo lani 300 :isoč več dece kakor' v Franciji in Angliji skupaj. Angleški vojni hujskači sovražijo Nemčijo'zaradi njene moči in narodni socializem« ker je dvignil Nemčijo do današnje veličine. Nemčija ima vsa sredstva, da privede zmagonosno vojno do kraja. Z blokado he bodo dosegli tega, kar so v svetovni vojni. Nemčija ima določen štiriletni gospodarski načrt. Naloga nemškega državnega vodstva ni. da reagira na vse plašljive alarme, s katerimi spravljata London in Pariz svet v nervozo. Veliki nemški narod mora in bo zmagal v tej vojni. :
Ameriški strokovnjaki zapustie Rusijo
WASHINGTON, 20. januarja. Exchan-ge Telegraph. Ameriška petrolejska družba je sklenila takoj odpoklicati vre svoje strokovnjake z ruskih petrolejskih polji Teh strokovnjakov je precej in izvršujejo zelo važne.posle. Ta sklep ni v nobeni zvezi sr kakim pritiskom ameriške vlade, ampak gre za zasebni moralni embargo proti državi, ki bombardira civilizirano
prebivalstvo. Pričakuje se, da bo ta sklep pomenil hud udarec za rusko petrolejsko industrijo, ker bo ostala brez ameriških strokovnjakov,. Tei iso omogočili, da ta industrija v redu dela. Rusija bo sedaj gotovo prisiljena dobiti- nemške 'inženirje, toda ti nimajo'zdaleč takih izkušenj, kakor ameriški.
Domaii zapiski
Nevarnost na zahodu še ni minila
BRUSELJ, 20. jan. Reuter poroča: Dasl je napetost na zahodu popustila, nevarnost še vedno traja dalje. Tukajšnji dobro informirani krogi naglašajo, da ni mogoče trditi, da je kriza minila, dokler ostane vojaški položaj nespremenjen. Veruje se, da se ta izjava nanaša na koncentracijo nemških čet na belgijski meji.
AMSTERDAM, 20. jan. Reuter. Vojaški dopusti so tudi za nadalje ukinjeni. Položaj smatrajo za zelo resen. V političnih krogih so zelo ogorčeni zaradi potopitve holandskega parnika »Arends-kerk«. '
>'
Danski parlament za nevtralnost
KJEVENHAVEN, 20. ja«. Reuter. Danski parlament je izglasoval resolucijo za nevtralnost države. Izražena je bila želja, da naj Danska sama brani svojo nevtralnosti Vsi poslanci so bili sovlasni, razen predstavnikov nemški manjšine v Šlez-vlku. Predsednik vlade Stauning > dejal, da je vlada z resolucijo soglasna.
Amerika proda*a Angliji tovorne ladje
WASHlNGTON, 20. januarja. Reuter. Pomorska komisija USA je dala vladi pooblastilo za prodajo šest ameriškh tovornih parnikov Angliji, štiri ladje pripadajo ameriški havajski parobrodni družbi, vsak ima po 5000 ton.
TURŠKI ODBOR ZA MOBILIZACIJO
BUDIMPEŠTA. 20. jan. »Mdgyar Nem-zet« poroča, da je Turčija sklenila ustanoviti poseben odbor, ki bo dovršil vse priprave za primer potrebe mobilizacije. Ta odbor bo sestavljen iz štirih članov, ki pripadajo desnemu krilu parlamenta.
MEYERHOF ODPUŠČEN.
MONTEVIDEO, 20. jan. Reuter. Zdrav, nik nemške bolnišnice v Montevideuu, dr. Meyerhof, je bil odpuščen iz službe. Znano je, da je dr. Meyerhof nedavno kon-statiral, da Angleži niso obstreljevali »Grafa von Speeja« s plinskimi granatami.
ZAOBLJUBA PADEREWSKEGA
PARIZ, 20. januarja. Havas. Bivši poljski predsednik, klavirski virtuoz in poljski patriot Ignacij Paderrewski se je izjavil, da ne bo igral na koncertih tako dolgo, dokler ne bo bonovljena neodvisna Poljska.
ali komisar. Od vsakega naroda posebej je odvisno, kakšno vodstvo ima. Ce je sposobno, ss bo obdržalo, če ni, se ne bo. Tu ne pomaga noben teror; kajti režimi nasilja se vedno obrabijo in priti mora svoboda v tej ali oni obliki.
Svoboda pa je danes najdragocenejša stvar in gorje tistemu narodu, ki jo zna ceniti šele takrat, ko jo je že izgubil. Rr.
EKSPLOZIJA V BELGIJI
BRUSELJ, 20. jan. Havas. V neki' smod nišnici v pokraj'ni Namur se je vnelo pet kilogramov streliva. Močna eksplozija je uničila vso tovarno.
OSEM ŽRTEV RUDNIŠKE NESREČE
LILLE, 20. jan. Havas. V rudniku Douriou s« je pripetila eksplozija plinov. Doslej so izvlekli trupla 4 rudarjev, štirje rudarji pa še ležijo v rudniku, tako da je osem smrtnih žrtev.
TURČIJA ZA DEMOKRACIJO
ANKARA, 20: januarja. Reuter. Turški ministrski predsednik je izjavil, da je samb demokracija, ideologija, s katero bo Turčija uspevala. Glede Bolgarije je izjavit, da je ž;hjb Turčija v najboljših.od-nbsajih.'- •	- :
PO ATENTATU V IRAKU
BAGDAD, 20. januarja. Reuter. Stanje iraškega finančnega ministra ^ Rastena Hajdarja, ki ga je včeraj v ministrstvu ustrelil neki prosilCČ, je Še vedno kritično.	'	;
SNEG USTAVLJA MADŽARSKI PROMET
BUDIMPEŠTA, 20. januarja. Havas. Brzi vlak Budimpešta:—Trsi se je moral zaradi močnih snežnih zametov ustaviti pri Fonjodu ob: Blatnem jezeru. Progo bo težko kmalu očistiti. Zaradi visokega snega je ukinjen promet na 30 madžarskih
progah.
LETALSKE FOTOGRAFIJE IZ NEMČIJE
LONDON, 20. jan. Reuter. Vojno ministrstvo je dovolilo, da se objavijo slike, ki so jih posneli angleški piloti nad Nemčijo. Objavljene bodo slike syltskega pristanišča ter wilhelmshavenskega letalskega oporišča. Na teh slikah se vidi 30 nemških bombnikov, ko se dvigajo, da odbijejo napad Angležev.
SENATOR BORAH ena najvplivnejših političnih osebnosti USA, je umrl zaradi izliva krvi v možgane. Po 1. 1925 J© bil v vseh zbornicah izvoljen za predsednika zunanjepolitičnega odbora v senatu. Preprečil je, da niso USA podpisale, versajske mirovne pogodbe in stopile v Zvezo narodov. Zavzel se je za priznanje sov‘etske Rusije, ki jo je tudi prepotoval. Za časa Cfrese-manna le bil zagovornik pomir*en>a z demokratično Nemčijo. Ko je v Berlinu zavladal dri«" režim, se je umaknil v ozadje. Z velikimi govori je osvajal zanimanje sveta.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno in mrzlo vreme. Verjetno je, da bo v planinskih krajih snežilo. Včeraj je bila najvišja toplota —6.8. zjutraj naj-ni*;a — 16.0. or'Oldn«j — 11.4.
BORZA. Curih, 20. ja.1. Devize: Beograd 10, Pariz 10.01, London 17.76%, Newyork 446, Mi’ano 22.50, Berlin 178 65 Praga 5.30, Varšava 79. Budimpešta 3.35, Atene 3.50, Bukarešta 3.30.
General Peter Kosfč
šef glavnega generalnega š.aba
General Peter Kosič je bil doslej poveljnik Beograda. Pripada zboru generalštabih častnikov, ki so dvignili poveljevanje v vseh bojih od 1912. do 1918. na visoko stopnjo. Med svetovno vojno je bil načelnik štaba timoške divizije. Ugledni in izkušeni častnik je postal 1930 prvi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba. Je dvakratni vitez Kara-d.iordjeve zvezde z meči in vitez Belega orla.
Čestitke dr. Mačka muslimanom
Za praznike Kurbam bajrama je poslal dr. Maček brzojavko: »Vsem muslimanskim Hrvatom, pa kmetom v banovini Hrvatski in izven nje želim srečen Bajram. Bajram mubarek olsun!«
Qva rezultata občinskih volitev
Pri občinskih volitvah v občini Deli-blato v Banatu, kjer ima SDS absolutno večino volivcev, je zmagala lista SDS s 595' glasovi proti združenim nasprotnikom, ki so zbrali 251 glas. V občini Pudarci, v beograjski'okolici,'pa je zem-Ijoradniška lis*a z 49 glasovi večine premagala listo JRZ.
Čas }e, da delamo zase
Čas je že, da delamo Slovani za svoj narod. Spomnimo se. kako sta Poljska ?n Rusija dvakrat'rešili Avstrijo! Rusija Prusko od Napoleona; med svetovno vojno pa je z ofenzivo na Prusko rešila Francijo in Anglijo pred nemško invazijo. Južni SLvani smo bili' stoletja sužnji Turkom, Avstrijcem in,Madžarom. za’drtji čas so se pa češka. Poljska, pa tudi Rusija borile med seboj za tuje interese. (Sava Davidovid v »Danu«).
Balkan In Šredozemffe
V »Basler Nachrichten« je izšel članek rimskega dopisnika o Sredozemski politiki Italije. V članku pravi med . drugim: ' »Iz Rima gledano;, je ves Balkanski polotok zaledje italijanskega sredozemskega imperija.« (»Jugoslovenška'otadžbl-na«).
Namesto svobode ha pip'r|u stvarna svoboda vo itev
Mesto svobode na papirju, stvarna svoboda na voliščih, mesto zakonodajnih pooblastil z nasilnimi, korumpiranimi sredstvi pridobljene večine, sorazmerno oredstavljanje političnih sil v skupščini. Če bodo tako izvedene skupščmske vo-’itve, bo njihov pomen zelo velik že glede na to, kako je do njih prišlo, ugotav-’ja beograjski »Napred«.
V
Se vedno preseMtev naših Nemcev
Nemški listi stalno, razpravljajo o preselitvi naših Nemcev. »Die Donau« se bavi s tem vprašanjem in zaključuje: »Med seboj razpravljajo Nemci vsak dan
o	možnosti preselitve v pradomovino. Pred kratkim je neki Nemec banatske občine dejal, da je pri njih doslej ’e pet ljudi, ki so pripravljeni na pot v Nemčijo. Lahko mu rečemo, pravi list. da jih v drugih občinah morda niti toliko ni in da bodo pri njih odnesli prvenstvo glede volje preselitve.«
Tud! znamon]e novih prilile
V Bački Topoli so kaznovali 800 staršev, vsake po 500 din, ker niso pošiljali svojih otrok v šole. Izgovarjali so se. da zaradi siromašnosti niso mogli kupiti otrokom primerne obleke in obutve. (»Ju-tarnji list«)
Demanti prehoda lu|rh čev skozi Jugoslavijo
Agencija Avale zanika lažne vesti tulih listov o pristanku jugoslovanske vlade za prehod tujih čet preko našega ozemlja.
Bosna še odprto vprašanje
»Hrvati naj ostanejo še nadalje trdno skupaj, ker še niso dosegli vse, kar hočejo. Definitivna ureditev države šele pride, Bosna je še odorto vprašanje«, ugotavlja »Katolički tje.ž3U.
Javna dela v Sloveniji Vadmr Kreft
Dne 1. aprila se začne državno in banovinsko preračunsko leto 1940-41. Ta čas se že sestavljata oba preračuna in iinančni strokovnjaki skušajo sestaviti načrt, ki bo odgovarjal,potrebam naroda in države in bo tudi v skladu s plačilnimi zmožnostmi vseh slojev ljudstva. Ne oziraje se na možnost, da bo mogoče letošnji banovinski preračun že tudi prvi preračun samoupravne Slovenije, kar bo bistveno spremenilo državni budžet, je v vsestranskem narodnem, interesu, da se vnese v ta ali oni preračun ali. pa tudi v državnega in banovinskega, velika postavka za javna dela v .Sloveniji.
Znano je, da povzroča problem zaposlitve slovenskega odvišnega poljedelskega delavstva vsako leto težkoče m obsežne razprave z najrazličnejšimi pred-■ogi ter z namenom, d?, se to pereče sionsko socialno vprašanje zadovoljivo re®- Pozitivnih rezultatov vseh teh raznih poizkusov še do danes ni videti.
‘, Dejstvo, da mora vsako leto tisoče ;n |,soče slovenskega poljskega delavstva v tujino na sezonsko delo, ni razveseljivo, ''^venski delavec trosi svojo telesno
izmučen in nesposoben za vsako težje delo v domovino, katere dolžnost je potem, da ga hrani in preživlja. Res je, da prihaja z njim nazaj tudi denar, toda ti prihranki niso tolikšni, da bi izbrisali slabe posledice zaposlitve v tujini. Lani je v nekaterih krajih Slovenije primanjkovalo delavstva na domači grudi. Škoda, ki je zaradi tega nastala, za enkrat sicer ni velika, toda če bi se pomanjkanje čutilo leto za letom, bi se utegnila škoda povečati in bi ne ostala brez slabih posledic za naše kmetsko gospodarstvo.
Nujno je tedaj, da skušamo odvišno poljedelsko delavstvo zaposliti doma. Pri tem je seveda potrebno poudariti, da se mera delavstvu omogočiti delo v drugih državah tako dolgo, dokler mu lastna država doma ne bo preskrbela primernega zaslužka.
Napačno bi bilo trditi, da & da to vprašanje s kratkimi besedami pozitivno rešiti. Toda, zaradi okolnosti, v katerih živimo in ker se bliža čas, ko naj bi šli transporti z delavstvom iz države, je nujno, da se nekaj stori in se vsaj skuša čim večji odstotek odvišnega delavstva zaposliti na domačih tleh in mu ta-
ko . nuditi pravico stalne zaščite vseh
naših socialnih uredb, predvsem tudi pra vico do starostnega zavarovanja.
Že površen pogled po slovenski zemlji nam kaže, da je pri nas treba marsikaj zgraditi, popraviti, urediti in preurediti. Naše ceste, reke, potoki, hudourniki, nove cestne in tudi železniške zveze itd. čakajo že leta in leta na pridnega slovenskega delavca.
Velika javna dela v Sloveniji so zato za enkrat najprimernejši način, katerega smotrna vršitev po točnem načrtu naj da nekaj tisočem, ki morajo vsako leto v Francijo in Nemčijo, zaslužek doma.
Pri dobri pripravi in pravilni razdelitvi javnih del po posameznih krajih Slovenije, bi bil rezultat tega dejanja zelo velik.
Sedaj, ko se sestavljata banovinski in državni preračun, je najprimernejši čas. da se na problem našega sezonskega de-'avstva ponovno opozori, z željo, da se vnese v oba preračuna čim večja vsota za javna dela v Sloveniji, ki naj omogoči znatno ublažitev slovenskega izseljenskega vprašanja.
'a°c za tuje interese in se po letih vrača
Kmetu plačilo za delo ! Josip Udovič
Pretežno večino slovenskega naroda ^ori kmetsko ljudstvo Prav zaradi tega j?a ne more in ne sme biti vseeno osta-kako živi in dela slovenski kmet in Kmetski delavec. Usoda kmetskega ljud-s*va, je usoda slovenskega narod:.! Od njegovega. napredka in moči je odvisna bodočnost nas vseh, ki moramo videti Svpjo življenjsko silo v vasi. Vas je tisti *Je|zčrpljivi rezervoar, ki sveži narodno kri in daje ostalim stanovom in poklicem moč za njihov napredek in razvoj.
Slovenski narod se mora te resnice še posebno zavedati, saj se mora samo kfhetu zahvaliti ža svoj obstoj. Slovenjo kmetsko ljudstvo je doprineslo za naš narod težke žrtve in zaslužilo za svojo usodo vso našo skrb. Gos-no^arska *r'za in njene posledice, so v živo zadele tudi kmetsko ljudstvo, o čemer se |e že toliko govorilo. Toda žalibog preko tega govorjenja in pisanja ne moremo Priti. Vse do danes nismo še dejansko ®!česar storili za rešitev najbolj perečih kmetskih vprašanj. Izgubljamo se v Kloniranju in pri tem pozabljamo, da je kmetsko vprašanje življenjsko vprašanje Naroda. Slovenski kmet ne potrebuje fi-°zofiranja, nego hitre in nujne pomoči, ^ ga rešimo pred prepadom.
Kmetov, ki bi vodili podatke o svojem gospodarstvu in konec leta sestavljali ^.cjjjiske zaključke v obliki knjigovod-? 'jf'■ ie na Slovenskem malo. Temu se ne smemo preveč čuditi, saj se ra-Zeh kmetijskih šol ni nihče brigal za or-^nizatorično vzgojo kmetovalca, ki mu
•	*a knjigovodstvo nujno potrebna. Ven-(.arvie konec leta vseeno sestavilo 150 ,'SoP slovenskih kmetov in bajtarjev svoj ‘ni obračun. Majhne so bile postavke jaf^rani dohodkov in zato tudi stran iz-s ,^°v ni mogla biti velika. Morebitni ld0 ie plačilo za ves trud in delo, pri-njkljaj pa dokaz o povečanju dolgov.
snlnas,ednienl P°da5am bilanco o go-darskem uspehu srednjega kmetske-v Posestva iz Dolenjskega. Res, da so lin, * terih krajih razmere in dohodki kje -V nek°hko boljši, so pa tudi kraji, pQr *e kmetijstvo še bolj nerentabilno. 1.2 fStVo.meri 13 ha: 6ha njiv. 0.5 vrta, (ja Javnika, 0.4 vinograda in 5 ha goz-0(.‘ ^a njem živi osemčlanska družina.
v3'er'h 80 triic odrasli in snosobni in ■ delo. pet pa jih ie za težja dela SestvI>°re nesP°s°bnih. Za obd:lavo po-*ako V° Srebne 4 do 5 delavnih moči, ?,a t ?a s pomočjo ostal;h pet:h. ki so in!ai?!Z[e de'° nesposobni, saj ima naj-mae) . °mai 8 let. obdelajo posestvo do-$e nrijrfz luie pomoči. V dobrih let>h dott,. e'a nekoliko več kot pa orabi:o vse -jendar bi lahko, če bi bo’ie živeli. t>a je /°^'l' za domače potrebe Kadar hočejo s'aba kot lani. morajo, če s!ti. še ne^ai kupiti, ker do-
. Un w ne zaf,0?Sa-Wai,° ?eto	Posebno	slabo.
v iesen	deževje,	poleti	suša	in
1 slana. Gospodarstvo je zaradi
tega močno trpelo in pridelek, zlasti krompirja in ajde je malenkosten. Tudi pridelek sena in ostalih živinskih krmil je izredno slab. kar bo z'asti vplivalo na letošnja dohodke, ki bodo pri živini gotovo mnogo manjši.
Skupnih dohodkov je bilo:
1. prašiči 560 kg	a 9 din	.	.	din	5.040.—
2. 1 krava	. .	. . .	.	.	din	1.620.—
3. izkupiček	pri voleh .	.	.	din	1.350.—
4 280 litrov	vina	a 4 din	.	.	din	1.120.—
5. jajca in kokoši	....	din	872,—
6. maslo in mleko	....	din	360.—
Skupaj din 10.360.— Izdatki so bili naslednji:
1. potrebe družine . . . ,	din	4.976.—
2. izdatki gospodinjstva . .	din	731.75
3. nakup 6 mladih prašičev .	din	670.—
4. petrolej .......................din	450.—
5. umetna gnojila ....	din	450.—
6. galica, vinogr. potrebščine .	din	283.50
7. sol.............................din	196.—
8. zavarovalnina .....	din	176.—
9. ostali izdatki . . . . .	din	322.—
Skupaj din 8.255.25 Razlika med dohodki in izdatki (saldo) znaša 2.109.75 din.
Povprečni kosmati dnevni dohodek je bil okoli 28.50 din. Z njim so se morali kriti vsi izdatki; preostanek 2.104.75 din pa je zaslužila s svojim delom vsa družina. Delavni član je ob vsej svoji pridnosti, ker je garal od rapega jutra do poznega večera (poleti 18 ur dnevno) zaslužil 421 din ali reci in piši en dinar, osemnajst par dnevno. Toda pripomniti še moram, kar je razvidno že iz izdatkov samih, da se ni izdalo niti pare za popravila gospodarskega poslopja in
Pred meseci smo parkrat Imeli priliko, čitati v dnevnem časopisju članke o vprašanju ureditve razmer našega socialnega zavarovanja, čigar najvidnejši predstavnik je SUZOR. Problem se je načel iz več strani. Predstavniki urada samega so obravnavali vprašanje reorganizacije iz svojega interesnega zreli-šča. ter z zavarovalno-tehničnimi računi skušali dokazati pravilnost dosedanje ureditve, ki je zapopadena v načelu centralizacije kapitala m podreditvi poslovanja diktatu centrale. G. dr. J. Bohinjec je v »Jutru« objavil uvodnik, kjer je na podlagi tehničnih računov dokazal, da je dosedanja ureditev pravilna in sicer z ozirom na varnost pokritja celotneea zavarovalnega rizika. N;hče tem trditvam ne more ugovarjati, ker slone na dejstvih ugodnostnega računa zavarovalca samega. Zadeva pa dobi drugo lice. če se ugodnostni račun sam podvrže podrobnejši kritiki.
To pa je storil sestanek vseh delodajalskih in delojemalskih zbornic dne 15. novembra lanskega leta. Sklepi zapopa-deni v treh točkah jasno obeležujejo
orodja razen nekaj malenkosti, ki pa so že vštete v gospodarskih izdatkih.
Številke same povedo vse. S 421 dinarji, ki jih je zaslužil delovni član družine, ker pa jih je več, pride na posameznega člana še manj (263 din), naj stori kar hoče. Z njimi se naj preskrbi za starost in zadosti vsem svojim telesnim in duševnim potrebam. Poleg tega pa mora biti še zdrav, kajti za zdravila ni denarja. Gospodar naj s temi dohodki preskrbi doto svojim otrokom in jim omogoči življenjski obstoj, ker od šestih bo mogel ostati samo eden doma.
Takih kmetij je v Sloveniji mnogo — največ —, ki dajo poedinim članom družine kljub vsej njihovi pridnosti 400 din letnega zaslužka, da na bajtarske m viničarske družine niti ne pomislimo.
Bistvo kmetskega vprašanja je v tem. da je pogaženo načelo: da zasluži vsako de’o pošteno plačilo. Kmetsko delo. ki je najtežje in najpomembnejše, saj daje človeštvu največjo vrednoto — kruh, ni plačano. Kmetje in kmetski delavci ne prejmejo poštenega zaslužka, ker njihovo delo nima danes vrednosti.
»Država bi morala biti srečna, da ne zahtevajo kmetje ničesar od nje, ne pa, da bi ji še kaj dali«, je dejal hrvatski kmetski pisatelj Pavel Miškina. To bi mora’o veljati tudi za slovensko kmetsko ljudstvo, ki gara zastani, pa mora vendar na svojih ramemh nositi največja bremena, kar je v nebo vpijoča krivica, saj zasluži s pomembnostjo svojega dela in števila pomoč vsega naroda in države.
vzroke, ki so dovedli do odkrite borbe proti SUZORju in to od strani obeh glavnih interesentov, to je delavca in nameščenca ter delodajalca. Prvenstveno se je na tem sestanku kritiziral način pokritja pasivnih uradov s suficiti aktivnih. Vkljub temu pa, da je tudi na tem sestanku zmagalo načelo enotne zakonodaje za vso državo, se postavlja zahteva po samostojnih nosilcih delavskega zavarovanja z istočasno likvidacijo SU-ZORja.
Predmetni sklepi nam hkrati podajajo okvir borbe, ki jo preko svojih zakonitih združenj vodi proti SUZORju tudi naše obrtništvo. Razen tega je obrtništvo po-krenilo akcijo, da se prosluli § 219 O. Z., ki je v tesni zvezi s problemi naše soc. zakonodaje spremeni. »Delavsk*' politika« nam to hudo zameri in nas imenuje reakcionarce. dvomimo pa. da so trditve D. p. glede nezadostne zaščite našega delavstva tudi na mestu. Mi mali obrtniki stoiimo slej ko prej na stališču, da je treba delavcu dati, kar mu gre, ne moremo pa odobriti stališča zakonodajalca, da mora mali obrtnik »plačati svojega
službojemnika, če je po najmanj 14dnev-nem službovanju zadržan opravljati službo zbog bolezni ali nezgode za kratek čas, ne več .kot en teden dni«. Ne moremo namreč" razumeti, čemu te dolžnosti ne prevzame SUZOR sam, ki je zakoniti zaščitnik delavstva, medtem ko je obrtnik le oni, ki v zaščito delavstva plačuje prispevke, vrši napram svojemu de-lavstvu. Iz gornjih razlogov se sloven-dolžnosti in je tako rekoč neplačan urad-nik institucije, ki naj služi v korist de-Ivastvu. Iz gornjih razlogov se slovensko obrtništvo bori proti § 219 in mora v zaščito lastnih interesov tudi izposlovati prenos v tem paragrafu navedenih dolžnosti v breme zavarovalca. (Glej Večernik z dne 15. II. 1939 »Soc. vprašanje malih obrtnikov«.)
Obrtništvo je v isti meri nastopalo tudi proti absolutističnim metodam našega soc. zavarovanja. Cernu je zakonodajalec predvidel volitve v uprave krajevnih organov zavarovanja, ne more nobenemu izmed nas biti jasno, če se te volitve 17 let po uveljavljenju zakona še niso izvršile. Imenovanja od zgoraj navzdol so vedno delala hudo kri, prav posebno pa tedaj, če so se vršila pod političnimi vidiki. Iz stališča oportunitete do vzvišenosti ideje socialnega zavarovanja in do obrtništva vobče, ni na mestu, da tudi imenovane uprave nikoli niso bile pozvane v posvete. Mnenja smo, da je vsaka uprava posvetovalen organ sleherne institucije in da živimo v državi, ki je osnovana na demokratičnih načelih.
Če se danes naše obrtništvo bori za samostojnost v delavskem zavarovanju, potem je to sigurno nasledek nepravilnih metod upravljanja našega centralnega zavoda, ki je z našim denarjem gospodaril sam, ne da bi najvažnejšim Interesentom dovolil pravico kontrole. Publikacije, ki so ponazarjale način gospodarstva, nikakor ne služijo v opravičila
Najostrejša ost pa je od strani obrtništva naperjena proti višini prispevkov m izterjevalnemu sistemu. Kakor znano so plačilni nalogi javne izvršne listine, ki po eni strani sicer poenostavljajo administracijo, po drugi pa postavljajo obrtnika pred gotovo dejstvo. Plačilni roki so kratki. Po preteku 8 dni zapade terjatev plačila in ima v slučaju, če se realizacija ni izvršila, za posledico vse pravne mere, kot nasledek z zakonom priznane izvršne pravice, kar pa je vselej zvezano s precejšnjimi stroški. .
Nikomur ni prišlo na misel, pogledati, kje tiči krivda, da mali obrtnik ne more točno m v redu plačevati predpisanih prispevkov. Zanimivo je, da so pri nekaterih pokrajinskih organih zaradi prevelikih zaostankov uvedli odtujitev za račun prispevkov zarubljenih predmetov, to pa iz razloga, »ker mnogi službodajal-ci namerno zadržujejo plačilo prispevkov, da si na ta način prihranijo izvestne vsote denarja po cenejši obrestni meri, ker ga pri SUZORju kot »zaostanek'’ obrestujejo le po 6%«.
Ta trditev je. pri današnji proletariza-ciji malega obrta, kuriozum prve vrst«. Ce si veleobrati lahko dovoljujejo tak način pridobivanja »obratnega kapitala*, potem je to le dokaz več, kako nebotlSne višine dosezajo zavarovalni prispevki, ki pomenjajo posebno pri malem obrtniku, ne glede na to, koliko pomočnikov zaposluje, izredno težko obremenitev. Treba bi pa biio mak> natančneje preizkusiti plačilno zmožnost današnjega obrtnika m šele potem pristopiti k meram, kot jih uvaja današnji režim SUZORja.
Iz gornjih razlogov pričakuje obrtništvo izpremembo naše socialne zakonodaje, ki naj se prilagodi našim gospodarskim prilikam, ki se bistveno razlikujejo od onih v državah s pretežno industrijskim obeležjem. Imeti je treba v vidu, da predstavlja mala in srednja obrt sicer številčno najjačjo gospodarsko vejo, ki pa še zdaleka ne predstavlja tolikšnega finančnega efekta, kot industrijski Velekapital. Istočasno je treba pribiti, da zaposluje obrt v pretežni večini le kvalificirano delavstvo, zavarovano v najvišflh razredih, medtem ko je v industriji ogromna večina delavstva zavarovanega na osnovi uredbe o minimalnih mezdah.
Morebitna decentralizacija našega zavarovalnega sistema bi nam v vsakem orimeru morala zajamčiti znižanje prispevkov, ki so danes na najvišji, z m* konom dopustni meri. Izvesti bi se morale volitve in upravljanje zavoda u$me«
Socialno zavarovance
Tone Uršič	in	obrtništvo
Slovenci in Hrvati v složnem odporu
Jos> Mravljak / Poraz kmetov pri Stub!ikih Toplicah — Grozna Gubčeva smrt — Upoi’
po To mtaskem
Kmetska zveza si je nadela ime .,moška punlarija'1, njenih članov od-z.nak pa je bil „zimzelen“ ali bršljan, ki so ga nosili za klobukom. Sprejem v zvezo je bil skrivnoslno-slove-sen: pristopajoči je moral vstopiti z desno nogo v začrtan krog in slovesno priseči zvestobo in pokorščino puntarskim vodjem.
IUJA GREGORIČ ZBIRA PUNTARJE
lljja Gregorič je kot izkušen vojak kmalu uvidel, da s hrvatsko kmelsko vojsko samo ne bo moči doseči trajnih uspehov. Zato je poslal agitatorje v sosedno Kranjsko in Štajersko, in ti so kmalu pridoblU prebivalstvo jugovzhodnega kota Štajerske in vzhodnega dela Dolenjske. Ni pa bilo mogoče pritegnili Uskokov, ki bi bili kot dobri vojaki zelo dobrodošli. Iz slovenskih krajev se je zbrala vojska, ki je šlela okoli 1G.Q0Q mož, oboroženih s kiji, kosami, cepci, sekirami in sličnim orodjem.
Dne 29. januarja 1573 je bila vsa vojska pripravljena za udar, llija jo je razdelil na tri dele: eden bi oslal in. operiral pod Susedgradom, druga dva hi taborila med. Cgsargradom in Žsbokom. Ilija Gregorič si jo napravil bojni načrt, po katerem je nameraval £ delom vojske iti v Brežice, kjer bi se mu pridružila slovenska vojska in bi tako pomnožila njegove sile. To pomnoženo armado bi, razdelil na dve inaojši: ena bi prodirala preko Krškega in Kostanjevice na Novo mesto in se pomnožena z Uskoki vrnila preko Metlike v Samobor, drugi oddelek pa J)i korakal na Sevnico, Radeče, Laško in Qejje in pov&od. pridobil kmeto k puntu. Ž ojačeno silo bi_ se potem pre-ko.jBogatca vrnil v Gesargrad.
ODLOČILNA BITKA
Nato j# prišel na vrsto glavni del kmetske vojske v Zagorju. Dne 9. II. se je bila glavna bitka pri Stubičkih toplicah. Baje je obležalo tam 5.000 kmetov. Ko je Matija Gubec zvedel, da prihaja kraljeva armada, je razporedil čele v bojne vrste in jih hrabril za odločilni boj. Kmetje so se v začelk« nadvse pričakovanje dobro in hrabro borili, slednjič pa so jih izurjeni plemiški včjaki popolnoma porazili. Mnogo jih je na begu padlo, mnogo jih je bilo ajetih, le malo jih je ušlo v gorovje. Zmagoslavni plemiči so strafi-fto divjali proti premaganim kmetom: obeSflli so jih na bližnja drevesa, ubijali kakor Sivino, nečloveško ravnali
*	ujetniki.
in so ga pokopali v cerkvi sv. Trojice v Dolnji Slubici.1)
V. KRAJEVNI UPORI. 1. IN 2. TOL-MINSKI PUNT.
Po veliki punlariji je bil v slovenskih deželah do konca XVI. stoletja mir. Zgodovinska kronika beleži pred lem prvi punt na Tolminskem lela 1542., o katerem so znana le gola dejstva. Grofovski vojaki so upor udu-šili, ne da bi bili mogli puntarji priti grofovski gospodi do živega. Krivce ‘je zadela huda kazen, ki je bila izvršena deloma na dvorišču, deloma v temnicah „KozIovega roba“, to je tolminskega gradu.
ŽENSKE PROTI USKOKOM
Brž v začetku XVII. stoletja se pojavijo novi kmetski upori. Leta 1602. so se uprli svoji gosposki podložniki graščine Mehovo na Dolenjskem. Graščak na Mehovem je poklical na pomoč Uskoke iz bližnjega Žužemberka. Toda kmetje so se hrabro branili in so celo ženske pomagale napadati Uskoke. Od sto Uskokov je ušlo komaj deset živih, med tem ko je bil na strani kmetov ubit le eden mož, ena žena
in eno dete. Upor se je menda kmalu polegel oziroma se je spor poravnal, žal manjkajo vsakršna nadaljna poročila.
2e dve leti pozneje 1604. je izbrunii v Kočevju nov kmetski upor. Kočevc: so odklonili plačilo zaostalega „leden skega vinarja" in izjavili, da se bodo z orožjem v roki branili izterja vanj;; lega davka. In res je bilo na tisoči mož pripravljenih za odpor; postavil! so tuddi po vaseh straže. Toda za deva se je brez boja in prelivanja krvi uredila, — nismo pa poučeni, kako
PAPEŽEV LEGAT POSREDUJE
Za škofa Tomaža Hrena (1597— 1030) so- se gornjegrajski kmetje zopet uprli svoji gosposki 1. 1603. Takrat sta vodila upornike Jakob v Tlakih in Luka Zaleznik, njun pisar pa je bil neki Hans Huber iz Celja. Ali je bil ta upor v zvezi z onim na Dolenjskem, ni znano. Odrekli so pokorščino2) deloma zaradi visokih davkov, tloke in krivične mere pri oddaji naturalij, deloma pa zalo, ker je oblast zavoljo kužne bolezni določila začasno pokopališče pri sv. Magdaleni Podložniki so se puntali, češ da to
pokopališče ni bilo posvečeno. Spor je trajal cela štiri lela in je moral priti za ureditev zadeve papeški legat Janez Salvago sam v Gornjigrad. Dne 23. septembra 1607 je izrekel končno sodbo, — kako, ne vemo.
UPORNI DUH TOLMINCEV
Zaradi novih davščin se je vnel leta 1627. drugi tolminski punl. Tolminski glavar Gašper Dornberg je zahteval od kmetov za novine, to je za novo iztrebljene njive in travnike poseben davek, namcslo nekatere robole pa je terjal odkupnino v denarju in je naložil novo trošarino (vžilnino; na vino. Se bolj je razburila krnele strogost graščakovih uradnikov, ki so izterjevali nove davke brezobzirno,
Seved ani manjkalo ljudi, ki so netili nezadovoljnost med ljudstvom in ga podpihovali k uporu. Taki voditelji so skrivaj sklicevali ljudske shode in imeli hujskajoče govore. Med drugimi sc omenjajo kol poglavarji upornikov Jurij Kobal, Lenart Golja in Tomaž Kragulj. Glavni voditelj vsega gibanja pa je bil Jernej Mavrič, ki je imel na ljudstvo velik vpliv. Po vzgledu drugih kmetskih puntov so tudi Tolminski uporniki pobirali od kmetov poseben puntarski davek, katerega pa so voditelji večinoma porabili za se, Knzno je, da so pospeševali unorno gibanje tudi nekaleri duhovniki.
Se nadaljuje prihodnjo soboto!
Anton Ingolič: SIROTE
TRAGEDIJA MATIJE GUBCA
Izmed voditeljev je Mogaič padel, Gubec in Pasanec pa sta bila ujeta in oba dne 15, februarja v Zagreb« na strašen način umorjena. Najprej so Pasanca po strašnih mukah ubili, po* lem pa Gubca posadili na raabeljen železen prostol, mu dali razbeljeno železno krono na glavo in ga slednjič kakor razbojnika razčetverili. Tako je žalostno končal ,,kmetski kralj11 in ž njim ves kmetski punt.
V	tem kmetskem uporu je poginilo kakor sodijo preko 6.000 ljudi, ki so bil ineobhodno potrebni za obdelovanje polja in obrambo proti Turkom,- Naravna posledica, da je bilo v krajih, kjer je bilo središče upora, mnogo kmetij, da celo selišfi zapuščenih, oropanih, požganih.
TAHI JEVA SMRT
, Malo zadoščenja pa so le dobili sta-tenbnrški podložniki, ko je nadvojvoda leta 1755. odtegnil Tahijovim graščino Štatenberg in jo, vzel v svojo upravo. A med tem je Franc Tahi že umrl
rttl v prave« sodelovanja z zainteresiranimi pogodbeniki, ki bi v izpremenjenili prilikah morali z razmeroma malimi Žrtvam oskrbovati finančno ravnovesje tega važnega zavarovanja.
Vse do zadnjih let se je naša mladinska literatura* tudi igra zatekala v pravljični svet. V knjigah in na odrih smo srečevali palčke in vile, povodne može in kraljične. Vsa ta stvar pa ni bila naša; v kolikor pa je bila, je bila odmev vplivov tujih literatur. Avtor, mladinske po-
vesti ali igre je sicer res segel v našo
preteklost, v kraljestvo Zlatoroga ali drugam, vendar pa ni bilo to nikoli zra-
slo z življenjem našega slovenskega otroka, tistega otroka, ki ga gospodar zjutraj požene iz ležišča v hlevu, da mora napasti krave, preden gre v šolo, tistega otroka, ki se mora potepati in beračiti, da se preživi in tistega otroka, ki sanja
v vsej tej siromaŠčini o šolah, da bi se dokopal kdaj do boljšega kosa kruha. Priti je morala nova slovenska realistična literatura, da nam je ustvarila igro neposredno iz življenja našega slovenskega otroka. Dramatizacija Ingoliče-vih »Sirot«, ki so izšle v mladinskem listu »Našem rodu« je prvi korak realistične slovenske mladinske igre. Zategadelj je bila včerajšnja krstna predstava Ingoličevih »Sirot« za Ptuj vsekakor kulturni dogodek prve vrste ter bi človek pričakoval več zanimanja za delo od strani oficielne ptujske javnostL
Vsebina mladinske igre je vzeta neposredno iz štajerskega podeželskega življenja. Štiri sirote: Slavko, Štef, Tinček in Trezika pobegnejo iz vasi, kjer se jim je slabo godilo in kjer so bili »večkrat biti kakor siti« ter se zatečejo v zapuščeno kolibo sredi gozda, kjer živijo nekaj časa nemoteno, dokler jih ne prežene povodenj, pri kateri se utopi gluhonema Trtzikt. Ob 'Jrezikini krsti se nazadnje vse lepo izteče, Štefa vzame gospodar nazaj v službo, Tinček odide k staršema, ki sta se medtem poročila. Slavko pa bo lahko šel v šole. Starejšemu človeku, ki gleda igro in pozna naše življenje, se bo zdel tak »srečni konec« prisiljen, skoraj neresničen, mladina, ki bo igro gleda’a, pa bo le imela neko zadovoljstvo. da se je tudi tem sirotam nekako odprlo in nasmehnilo življenje. O tem bi se dalo pisati.
Prednašanje »Sirot« na odru je bilo rešeno na svojevrsten način. Dramatizator In režiser sta postavila v ospredje pripovedovalca, ki je medtem ko so se na odru spreminjale scene, pripovedoval vmesne dogodke. Rešitev se mi zdi dobra ter je verjetno, da bo mladini ugajala. Scene so potlej res žive slike, ki poživljajo to pripovedovanje. Režiser Žižek je s hitro spreminjajočo se scenerijo, v kateri je postavljal na oder sa
;o nalogo v duhu dela ter mnogo doprinesel k uspešnemu predvajanju. Igrali so delo: sirote Šalamun, Košir, Pal in Sor-kova, župana Samec, Srakico Domanjko-va, gospodarja in stražnika NVilhelm, Joka in kmeta Peršon, gospodinjo Pfajfar-jeva. invalida Glavnik, gospo Likarjeva deklico Trepšetova. drugo deklico Brun-čičeva. kmeta Kogej, nemškega gospoda
Kogej in drugo gospo Podbreznikova. Sorazmerno s tem, da je slonela igra na mladih igralcih, je treba zapisati, da ie bila še dokaj živo igrana, škoda le. da niso »sirote« govorile bolj »domaJega« :ezika. Predsceno. ki je prikazoval sirote ter nekako splošno nodobo njihovega življenja, je narisal akademski sl!kar I. M i h e 1 i č. koreografija pa ie bila de’o J. Žižkove. — Želeti bi bi'o. da bi medinska igra kma’u na*'a pot na poklicne in ostale slovenske medinske odre.	Ivan	Potrč.
Penklubi in evropska vona
Nova evropska vojna je posegla razdiralno tudi v delovanje mednarodne pisateljske organizacije in onemogočila že lanski kogres Pen-klubov. določen v Stockholmu, kakor tudi skupno prireditev južnosTovanskih klubov v Ljubljani Zagrebu, Beogradu in Sofiji. Vendar je osrednje vodstvo Pen-klubov v Londonu pozva'o vse uč'anjene centrale. na‘ delujejo za ublažitev mednarodnih napetosti. Južnoslovanski centri de!u’ejo ne-
moteno in je imel prav hrvatski v Zagrebu te dni občni zbor pod vodstvom svojega predsednika dr. Branimira Li-vadiča. Zagrebški center bo priredil le-‘os ciklus predavanj. Kot novi č'ani so bili spre:eti kn(iževn;ka dr Iliia Jauov-'jevič. Olinko Delorko in Tugomir A'au-7ovič. V kratkem bo ob:sval zagrebški "enter odposlanec francoskega centra, ■mani pisatelj Duhamel.
k Pia In Pino M*akar, voditelja baleta državne opere v Monakovem v Nemčlj' sta po Lhotkovem »Loku« nastudira’a nov balet po glasbi Češkega skladatelja Antonina Dvofaka. Tudi s tem najnove;'-Šim delom sta dosegla, kakor "osnema-mo po kritiki, izredno lep uspeh.
k Gotovčeva opera v Berlinu. Po uspehih v Monakovem in na neka‘er'h drugih nemških odrih bodo peli meseca marca opero hrvatskega sk’adatelia Jakoba Gotovca »Ero z onega sveta« tudi v berlinski državni operi.
Sokoli na Češkem in v Bolgariji
Sokolstvo je razvito v vseh slovanskih državah, najbolj pa na češkem, kjer je M roslav Tyrš položil temelje viteške sokolske organizacije. Vsa češka se leto^ mrzlično pripravlja na velik pokrajinsk zlet v Plznju, ki bo mogočna manifestacija češkega Sokola.
Sokolstvo je močno razvito tudi v Bolgariji. Bolgarski Junaki so danes razde-
ljeni na 8 žup, te pa na 324 društev. Bolgarska telovadna organizacija šteje 49 tisoč 193 članov. Junaki imajo 16 modem h telovadnic, 46 telovadišč, 11 godb na pihala, 2 orkestra, 20 knjižnic, velik stadion v Sofiji in zvezni dom v Sofiji, ki jim ga le. daroval bivši minister K. Panajotov. Kdaj se bo rodil našemu Sokolu tak mecen?
1 Sokol-Mutic* Celje. V nedeljo ob 13.80 bodo na Hribu sv. Jožefa smučarske tekme za deco. Vodil jih bo rtaraščajskj vaditeljski zbor. — DruStvenl prosvetni odbor bo priredil fl'v* debatni večer v sredo 21 .t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Dasi ti večeri ne l>odo obvezni ,vabimo brate in sestre, da se jih udeležujejo v veČiem Številu. Razprava bo vsakokrat trajala približno eno uro. Prosvetni odbor je določil za prvi debatni večer razpravo o medsebojnem pozdravljanju, nagovarjanju in vedenju, ki jo bo vodil br. dr. Farkaši. Sledili bodo kasneje debatni večeri, ki bodo Vsebovali zanimiva področja iz sokolskega udejstvovanja.
1 Uprava Save/a SKJ sporoča vsem edi-
S samim prenosom kompetenc Iz Za-	,	   _	^_______
greba V Ljubljano pa nas zavarovalni mo nainotrebneiše rekvizite, ki so pred- ničam^brež Izjeme, 7"monTvsak'a’T teku vrelem it ne bo relen.	!	stavljali najrazličnejše prizore, rešil SVO- januarja ali februarja priredili po eno pri-
reditev ,katere čisti donos je namenjen skladu za pomoč gmotno prizadetim siromašnim Sokolom.
1 Za 11. jug:slovanski vscsokcfcki zlot v Beogradu se že pridno pripravljajo. O prireditvi razpravljajo skoraj na vsaki seji izvršnega odbora Saveza SKJ.
1 Sokoli na Dunaju So iloluje.io. Vsa Sokolska društva na Dunaju redno telovadijo. Nekatera društva sploh niso prenehala z dciom. Na Dunaju je poleg naših tudi 10 čeških delavskih telovadnih društev.
I	NcS Soko! v Južni Ameriki. Jugoslovanski Soko. v Santin.«u de Chile v Južni Amerik je med najdelavnejšimi telovadnimi orcani*-"" :	rt,
nas'opu snni	rc*v.Mji-r. Chile
če«;liinl našim Sokolom kol najboljšim telovadcem.
Novice
Velika zadružna posest ob Muri
Na obeh straneh Mure so lepi gozdo-f 'vi. polni borov, akacij in trepetlik, ter lepi obširni pašniki. Ta zemlja obsega ogromne komplekse in sega v rajon vsakoletnih Murinih poplavnih pasov. S poplavami napravi Mura na tem ozemlju mnogo škode, ker podira drevje, zasuje Poti, nanosi peska in si izkoplje postranske struge.
Ce bi bila ta zemlja v manjših količinah last posameznikov, bi ti trpeli vsled poplav ogromno škodo. Zato pa so nekdaj spoznali, da bi bila posameznikom povzročena škoda občutljivejša, nakor skupnosti, zato so tu ob Muri ve-a. zadružna posestva. Vsa vas ima svoje posestvo skupno in vsaka hiša ima
pri takem posestvu svoj delež.	j	hodkov s takega ali zadružnega pose-
V Bunčanih je sedež takega posestva, j stva skrbi za dobrobit posameznikov in ki meri okrog 125 ha in mu pravijo raz- j za skupnost. Večkrat so se že pojavljala redno posestvo. Posestvo upravlja po- j mnenja med člani razrednega posestva, seben odbor, ki določi tudi letni hasek j da bi se tako posestvo razdelilo, vendar iz posestva. Tako ima vsak pravico do j je še vedno zmagal trezen razum, ki je
take namere preprečil. Z razdelitvijo bi brezdvomno, od tako rekoč pasivnega posestva, plačali posamezniki višje davke, poleg tega pa ne bi bila borba proti poplavam tako agresivna in bi moral
gotove količine drv, do paše in do peska.
Plačati pa mora tudi svoj delež k davkom, ki so za taka zemljišča zelo nizki.
S tega skupnega posestva prodajajo tudi gramoz občini za posipanje cest. Vsi dohodki se stekajo v skupno blagajno in se i vsak posameznik nositi ogromne stroške uporabljajo za razne izdatke, posebno pa j za vzdrževanje obrambnega nasipa.
za gradnjo skupnega obrambnega nasipa. Ta nasip brani dostop vodi na ostalo zemljišče, ki pa je last posameznikov. Tako vidimo, da se iz teh skupnih do-
Ta zadružna posestva ob Muri so ostanek stare slovanske zadružnosti. ki je bila tu v Panoniji nekoč zelo močna in ni klonila pred tujimi vplivi.
di
jih
Pismo grofovskih kolonov
^ °zirom na poročilo o naši težki prav-
23 zemljo in naša prejšnja pisma, ki je objavljal »Večernik« s toliko razu-nievanja in naklonjenosti do naše stvari, ■ 0(jajamo še sledeče: Odkar so začeli či-sfjti zrnje s posebnim strojem za selek-LlJO, smo postajali od leta do leta bolj Prizadeti pri dodeljevanju našega depu-a‘nega zrnja. Prvorazredno zrnje je šlo tet selekcionirano v razne kraje Slove-l1!Je za vzorno seme. K temu zrnju je spa-
se zrnje druge vrste, ki je bilo naj-
dalo
primerno za daljnji razvoj. Del 11. Vrste in m. vrsta zrnja pa je ostala nam £™f°Vskim uslužbencem za deputat. Leta , 3—34 je bila 111. vrsta zrnja silno sla-a- Razen nas bi mogli to izpričati tudi tezni mlinarji, da se je od 150 kg rži od-vzelo pri mlinu 15—20 kg prahu in raz-
nih
smeti, ki niso bile za nobeno upora-
hn- Radi
i tega smo se pritožili pri upravi |
veleposestva, da naj nam izboljšajo položaj ali pa dodelijo zemljo. Dokazovali so nam, da je za nas uslužbence rezervirana zemlja in da pridemo pri delitvi prvi na vrsto, če bo kateri odpuščen, bo dobil svojo količino zemlje, da ne pade v breme občini. Tudi pri zadnji ambulantni komisiji so nam dokazovali obenem z županom, da je za nas vse urejeno. Ko so občine Ižakovci, Dokležovje, Bratonci in Beltinci vložile prošnje, smo vložili tudi mi prošnjo ministrstvu za poljedelstvo, •kot smo Vam že pisali. Oblastva morajo uvideti, da smo mi prvi in nujno potrebni. Medtem so se zgodili odpusti treh uslužbencev, o katerih ste že pisali: Mi prosimo za komisijo, ki naj vse preišče in nam pomaga. Od svojih prošenj ne moremo odstopiti, ker drugače ne moremo živeti.
Beroši na »beltinskem veleposestvu.
za vodna vprašanja tudi ta problem ugodno rešen.	Hardečan.
Prekmurski drobiž
Novi avtobusni vozni red. Na državni poštni avtomobilski progi Sobota—Beltinci—Crensovci— D. Lendava velja od 9. januarja novi vozni red. Avtobus vozi sedaj samo enkrat in to dopoldne.. Iz Sobote (pošta) odpelje ob 7.45 in privozi v Lendavo 8.41. Iz Lendave (pošta) odpelje ob 10.55 ter se vrne v Soboto ob 11.51. Po sedanjem voznem redu imajo potniki dobro zvezo z Rogaševci in Gornjo Lendavo. Iz Rogaševec vozi avtobus zjutraj ob 6.15, pride v Soboto ob 7.20 (odhod za Lendavo 7.45). Po prihodu avtobusa iz Dolnje Lendave ob 11.51 vozi že ob 12.15 v Gornjo Lendavo, kamor privozi ob 13.08. V Rogaševce pa odpelje ob 12.00 in prispe ob 13.05.
dilo se pa 421. Od teh porodov je bilo potrebno 21 operativnih posegov. V bolnišnici se je zdravil lani 3.101 bohiik. Bolnišnico pa je zapustila 2991 oseba.
o Vinski sejem in razstava v Ivanjkov-cih bo 24. t. m. z začetkom ob 8. uri v dvorani tik kolodvora. Prijavljena so v pretežni večini sortirana vina, je pa prijavljeno tudi 1263 hi mešanega nasada.-Od sortiranih vin je prijavljeno 707 hi šipona, 817 id laškega rizlinga. 279 id muškatnega silvanca, 219 id belega burgundca ,poleg tega pa tudi znatne množine renskega rizlinga, zelenega silvanca, rulandca, dišečega traminca muškata do-mascener, zastopana pa. bode ludiBou-vierova ranina in pprtugalka. Vina bodo' vsa izključno iz ormoško-]jutomerskega vinarskega okpliša.
o Knjižnica Delavske zbornica v Ljubljani se je v pretečenem letu prav lepo' razvijala. Dočim so burni dogodki po svetu 1. 1938 močno uplivali na ljudi, da s > brali toliko več časopisov kakor knjig.-se zdi, da so ljudje lani že. prestali „živčno vojno", se vživeli v položaj in začeli spet pridneje posegali po knjigah, posebno po pripovedni in aktualni politični literaturi. Tako je ljubljanska knjižnica Delavske zbornice izposodila 59.802 knjigi, od teh 5.555 znanstvenih, po jezikih pa 30.058 slovenskih, 1472 srbsko-hrvatskili, 27.629 nemških in 643 franoo-skih in drugih knjig. Zanimanje za knjigo raste, čeprav jb na mednarodnem knjižnem trgu znaten zastoj v izdajanju novih del. V knjižnico. se vpišejo dnevno povpfečno po trije novi člani.
Ptuj
p Mestni preračpn za 1. 1940/41 je razgrnjen na vpogled pri mestnem knjigovodstvu do 25. januarja.
p Za zaščito Geee. V četrtek zvečer se je vršil v mestni dvorani ustanovni občni zbor .krajevnega odbora unije za zaščito dece v Ptuju Za predsednika je bil izvoljen mestni župan g. Gr.Re-raeč Alojz, za podpredsednika pa g. Križan Matija in gdč. Bratkovič Dragica. Dalje bodo v odboru zastopana skoraj vsa društva.
p Dopis dece. V Ptuju se je izvršil po Soboška jadralno-letalska skupina vabi! P?f. d?ce d:> 1(>- let. Vseh je 1363. Priponi
Opozorilo Feniksovim zavarovancem
Akcijski odbor Feniksovih zavarovan-Cev nam z ozirom na članek mariborske Podružnice Feniksa, objavljenega tudi v lasem listu, sporoča naslednje: Akcijski odbor Feniksovih zavarovancev v Zagrc-u> izvoljen 3. oktobra 1939 od samih za-varoyancev, smatra za potrebno, da sc ne sPusča v javno polemiko s poslovalnicami ^Jugoslovanskega Feniksa«, ker je trgo-V|nsko ministrstvo prevzelo rešitev tega yPra§anja. Poleg tega ima Akcijski odbor !ZVlrne dokumente, da so zavarovanci za-,evalj otj Feniksovih poslovalnic pojas-'!?. Pa so bili stalno odbiti s sporočilom, ,a' Počakajo. Akcijski odbor Feniksovih ^varovancev v Zagrebu izjavlja, da je el°vanje in skupna akcija zavarovancev
potrebna in koristna, ker olajšuje pristojnim oblastem reševanje tega vprašanja. Kar tiče polic, je treba opozoriti, da so police polnomočna legitimacija Akcijskega odbora za akcijo v skupno korist vseh zavarovancev. AO je priporočal zavarovancem, da pošljejo police tajniku, ki po zakonu odgovarja za prevzete police. Poleg tega so police shranjene v neki veliki zagrebški banki in so tako varne pred požarom in tatovi bolje kakor pri zavarovancih samih. AO ni nikoli predlagal, naj zavarovanci police prodajo, ker ni nevarnosti, da bi izgubile na vrednosti. •Te dni bo objavljen načrt sanacije Feniksa na 100 odst. sigurnosti.
z novim delovnim letom med svoje članstvo vse, ki se doslej še niso odločili za ta tudi za narodno obrambo zelo pomemben spori. Veliko važnost: polaga posebno propagandi med obrtniškim naraščajem I vajenci in pomočniki, kateri so se že doslej odzvali v prav lepem številu. Vpisovanje v skupino vrši ob delovnih dneh v ponedeljek ,sredo' in petek ob 20. uri v svoji delavnici ,ki se nahaja v soboški osnovni šoli.
Lendava zvezana direktno z Zagrebom.
Od 15. januarja se izvaja preusmeritev
°AJTE SELNICI PITNO VODO!
Na
.°! na naš obmejni kobanski hrbet. Ho £ a s Kolarjevega vrha po ozki soteski v n|co, opazim nad Selnico ogromen re-rj0aL na njem pa napis »vodovod«. vaški gostilni sem se ustavil. Zani-
Praznik sv. treh kraljev me je vodila
'llal me
takoie.
je vodovod in pogovor je tekel
bil 'niča 'ma vodovod- Napravljen je r Po vojni. V njega ni napeljan izvi-tok’ anipal< Potočnica iz Selniškega po-y a- Kakršna je voda v potoku, taka je U] '°d°vodu. Po nalivih teče mesto vode kalužnica. Zgodi se, da narasli ne h zatrPa dovodne cevi, in kraj osta-o rez vode. Umazane vode ne moreš p0?lab,.iati' natočiti moraš več posod in ieitltped’ da se voda izčisti. Voda je v q4,. Pnmcru ogabna, vendar jo prebival-
Huri°ra “Porabljati. civ0ri?v° Je’ da v Volmajerjevi grabi z ea v ondotnil' posestnikov teče grezni-Živin Pot°k- Vrh tega hodi v dolini vsa
Sea ,na Potok. na'i-0dniCa„£?radi milijonsko stavbo nove napeij110 ^°'e- Trdno smo uverjeni, da bo naj Sg v is<o vodovod. Toda po njem nica fpne Petaka sedanja nečista potoč-cie. 've- o£' Poiščite zdrav izvir pitne vo-kodiv^ f*° otnok iz selniškega okoliša
v° vod ni° šol°’ da>te tet deci zdra.* ne bo S- kaki nepredvideni nesreč:
sko n,i.r!2adet samo kraj Selnica, s šol-uladino 1 •
bo trpel-i Kraj saelvsa °bčina.
ki nezgodo lahko poveča,
in številna šolska mladina. Občina naj temeljito razmisli v mesecu, ko dela načrt dela in proračune, važno vprašanje zdrave pitne vode v Selnici. — Trdno sem overjen, da bo s
cijo. sedaj pa po priključitvi zagrebški direkciji. Poleg drugih prog je priključena tudi proga Lendava—Čakovec. Tudi na tej progi je sedaj usmerjen promet direktno na Zagreb in je s tem Lendava še bolj odmaknjena od slovenskih središč.
Planinski ples. Za letošnji ples Siv Mure, ki nosi za Prekmurje nekoliko drzen naslov ..Planinski ples", se vrše precejšnje priprave od strani prirediteljev. Razposlana so tudi vabila. Pred dnevi se je vršil tudi sestanek sotrudnikov posebnega šaljivega lista, ki bo tudi lelos zvezan s športno plesno prireditvijo.
o Število rojstev in smrti v slovenjegraški bolnišnici. V letu 1939 je. umrlo v slb-pomoejo strokovnjaka vejijegraški bolnišnici 106 bolnikov, ro-
mb je treba, da je ta popis potreben samo iz statističnih svrh, in da so vse druge govorice brez podlage.
p Poučilo predavanje o novih določilih davkov bo v nedeljo dopoldne v gostilni Zupančič.
p Občni zbor gasilcev. Jutri dopoldne zboruje ptujska gasilska četa.
p Ogenj. Izbruhnil jc požar pri pos. Marinu Petru, Sv. Tomaž pri Ormožu. Pogorelo je gospodarsko poslopje s pridelki* vred. Škode je 20.(XX) din in je krila samo z 24)00 din zavarovalnine.’ p Zvočni kino Ptuj predvaja danes ..Junaki herojev".
p Pretep. Ko so se fantje iz Krčevin pri Vurberku vračali od luščenja bučnic, so sc tako hudo sporekli ,da so obračunali Z noži. Hlapca Grejfonarja Franca so morali prepeljati v ptujsko lwlniš--nico.
p Ingoličeve ..Sirote" bodo uprizorjene v nedeljo ob 10. uri, v torek ob 2. uri. obakrat po znižanih cenah.
p Iz živinskega sejma. 16. jan. je bik. prignanih na ptujski sejem 441 glav živine, od teh je bilo prodanih 191. Od 70 volov je bilo prodanih 51 po 3,50—5 din: od 203 krav 86 po 2,75-3.75 din; od 14 bikov 8 po 3—4 din; od 25 juncev 5 po 3—4 din; od 64 telic 26 po 3,75—4,60 din;-od 61 konj 13 po 1.200 do 5000 din 17. jan. je bilp pripeljanih 58 svinj in 52 prascev. Pršutarji so se prodajali po 7,2o—7,75 din. debele, po 8—8.50 din in plemenske po 0,25 7 din.
Vzgoja za pasivno obrambo prebivalstva
Decembrska številka »Gasilca«, ki izhaja v Mariboru, posveča zanimiv in stvaren članek vzgoji za pasivno obrambo. Iz njega posnemamo zaradi aktualnosti važnejše misli.
Pasivna obramba obsega vse, kar more zmanjšati ali omejiti posledice, ki jih povzročajo pri prebivalstvu ali pa v zaledju sovražni letalski napadi. Bistveni na-* men pasivne obrambe je v tem, da se sovražnik ne napade s kakršnim koli orožjem in da se mu neposredno ne povzroči ni-kaka škoda. Seveda ne smemo tega razumeti napačno, tako, da smemo pri pasivni obrambi tiho in mirno vse prenašati in samo gledati, kako sovražnik .uničuje naše dobrine. Pri pasivni obrambi je treba mnogo in žilavo delati, da se omejijo in zmanjšajo posledice sovražnih napadov.
V splošnem prevladuje napačno mnenje. da obsega^ pasivna obramba predvsem tehnične priprave in stvari, ter da se je treba pripraviti za obrambo pred bojnimi plini in strupi. Pri tem pa se seveda obravnavajo samo vprašanja iti predlogi, ki jih poznajo le ke.niki in
kaj j0 c C.n,ca< ie srce velike občine, tu- specialisti. Le počasi prihaja spoznanje, r ev in vsi važni uradi, vaščani kako mnogostrausko in široko je polje
pasivne brambe, saj zajame vse vsakdanje življenje in vsakega posameznika.
Pasivna bramba je skupnost vseh po-edinccv, vseli brambnih pripomočkov in skupin pri uporabljanju teh pripomočkov.
Ljudi je treba poučiti o nevarnosti današnjih vojn. Pri tem pa jc treba upoštevati dvoje na?el. V pripovedovanju »n poročilih o vojnih nevarnostih in grozotah ne smemo pretiravati, prav tako pa ne smemo nevarnosti novodobne vojne podcenjevati. Tudi ne smemo poslušati »vsevednih«, ki pravijo, da pasivna bramba pri nas ni potrebna, ker nam itak ne bo nič koristila in ne bo prilike, da bi jo uporabljali. Tudi tolikokrat zatrjevana naša nevtralnost nas ne sme ovirati. Ml moramo računati z nevtralnost-’o, zavedati pa se moramo tudi, da bi se vendarle moglo zgoditi, da nas naša nevtralnost ne bi mogla več varovati, če bi se kaj takega zgodilo nenadoma, bi ori nasivni hrambi zamujenega ne mogli nikdar več nadoknaditi.
i pomagajo vsi stanovi in organizacije.
Odkrito je treba reči. da popolne var- i Koliko dobrega bi mogle v tem pogledu nosti in 100"» zaščite pri pasivni brambi i storiti stanovske organizacije duhovni-ne moremo nikdar doseči. Zato pa ni re- ‘ kov in učiteljev.
čeno, da se ne sinemo pripraviti na pasivno obrambo, kakor nihče ne trdi, da zdravniki niso potrebni, ker ne morejo vsake bolezni ozdraviti. Nekateri ljudje nespametno trdijo, da se s pripravami za pasivno brambo pripravljamo na vojno, kar pa nikakor ne drži.
Razumljivo je, da samo s predavanji in članki ne bomo prav nič dosegli. Čini več bomo praktično delali, tem bolj bo učinkovita pasivna bramba. Kmalu bo treba začeti s posebnimi vajami za pasivno obrambo in seznaniti ljudi z raznimi napravami, ki so jih oblastva in krajevni zaščitni odbori pripravili. Površne :ti nezadostno pripravljene vaje bolj škodujejo, kakor pa koristijo. Narod mora vedeti, da so' brambne edinice posebna, temeljito pripravljena organizacija, ki natančno pozna vsako nevarnost napadov iz zraka in ima sredstva zu zmanjšanje in odstranjevanje nevarnosti. Jasno je; da v zadevah pasivne brambe ni mogoče vzgajati ljudstva' samo z uradnimi sredstvi. Potrebno je, da pri tem
Mar bor
2 majhno najemnino do lastnega doma
Te dnj je bila vpisana pri okrožnem sodišču v zadružni register stavbena za« druga »Moj dom«. Ta zadruga bo zida la svojim članom stanovanjske hiše .Ut, mesečne obroke, ki ne bodo večji, kakor najemnina za odgovarjajoče stanovanje, Član bo torej z najemn.no odplačeval hišo, ki bo postala njegova last. Do vselitve v hišo 'so naslednje dajatve: vpisni-
na 50 din, zadružni delež 500 din in zal Zadrugo je ustanovilo Društvo stano-vsakjh 10.000’din vrednosti hiše mesečno | vanjskih najemhikov v Mariboru menda 20 din. Ko se član vseli v novo hišo, pla- na pobudo, ki jo je dal naš list. Vsa po-
čuje mesečno 1 odst. od vrednosti hiše. če velja hiša 40.000 din, plača član zadruge .50 din vpisnine, nato v gradben; fond 4' krat 20 din mesečno, po vselitvi pa mesečno 400 din in bo v približno devetih- letih hišo izplačal.
jasnila daje predsednik zadruge krojaški mojster g. Kac v Vetrinjski ulici 9, kjer so na vpogled tudi načrti. Zadruga vodi že različna pogajanja ža nakup parcel v okolici Mribora, kjer bo gradila hiše.
r * „BROAD\VAY BAND?”
* Kruh in moka za diabetike (sladkorno bolne). Zdravniško priporočan in P°
! metodi dr. Senflnerja pripravljen se izdeluje v pekarni Scherbaum v Mariboru. Grajski trg 6. Zahtevajte prospekte!
* OBRTNIŠKI PLES 27. i. NAimDN* DOM	. ,_______________ ;L
t«ov. Kavcna pr«&|a $s
zahtevajo nove trgovske knjige. — Dobit;’ jih v knjigarni V. YVEIXL & SINOVA.
Razvoj industrije na Teznem
Pred dvajsetimi leti še ni bilo na Teznem sledu o kakšni tovarni. Stanovalci so bili v pretežni večini železničarji. Po prevratu so pa zrasle lične hišice kot gobe po dežju. Tezno je postajalo iz dneva v dan večje. Takrat sc je pričela zidati prva tovarna »Kovina d. d.« Leta <1920 ps se je pričela graditi tovarna večjega.obsega: »Splošna stavbena družba, žetežo-konstrukcijska delavnica«. Osnovala se . je namreč delniška družba, njen prvi ravnatelj je bil Švicar inž. Naef. Seveda ni bila tako velika kot je danes, ampak je
SVETOtAVSKA ZABAVA
iilji» u"
imela samo oddelek ■ za želežokonst-ruk-cijo ter oddelek za visoke zgradbe. Leta 1924 se je. dogradila tovarna vijakov in zakovic. Delo je odlično napredovalo in od takrat je redno vsakcr leto odšlo-nekaj zmožnih mož na irazncAstrokovne te-čaje-v tujiho -na račun tovarne. Danes'je v »Splošni,«- zaposlenih- 220 .delavčev,(pretežna večina .Te?en,ea.ndv^ter 35 uradni-j
železniški most v Zagrebu (2800 ton). Popolnoma njen pa je most v Veržeju in most pri Sevnici na Savi ob novi progi Št. Janž—Sevnica.
V. socialnem oziru vodstvo vzorno skrbi, za svoje delavce. Istočasno z graditvijo tovarne so sezidali dve stanovanjski ' hiši’ za uradnike" ter delavsko"kolonijo: Stanovanja so seveda brezplačna. Na ;ni-. ciativo pokojnega bivšega predsedn ka in soustanovitelja inž. Rosshaendlerja se je v najnovejšem času dogradilo poslopje, v katerem je kopališče za moške in ženske. Vsak delavec pride enkrat na teden na: vrsto,, Kopališče ima centralno kurja-
Sobof a
še države. Normalna' kapaciteta pri Šrur-hent delovnem času je: žclezokonstruk-cije' in 'mostov 2500 ton ter okoli 1000 ton vijakov in zakovic. Od obstoja tovarne pa do konca, leta 1939 je dala 2.4 tisoč; ton železnih konstrukcij'in mostov Največ ja zgradba, v tem pogledu je nov:
m Pisarniško ravnateljstvo okrožnega sodišča v 'Mariboru, je poklonilo Proti-tuberkulozni ligi v Mariboru znesek.228 din, kot presežek zbirke za venec na grob blagopokojnega Škarabola Blaža.
» Ruski uečer '•
6. FEBRUARJAvlOtO V NARODNEM DOMU PESTER SPORED. PLES. ZAČETEK OB 8.30 URI. .
ni Živinskih sejmov je bilo lani v..Maribor, u .samo ; 25, kar • so povzročile razne 6riiejitve. zar.adi slinavke in parkljevka. Kmetje so prignali na sejme 11.898 glav goveje živine. in konj, in sicer 3049 volov, 417 bikov, 75311 . krav,' 311 teleL in 208 konj.-Prodali so 6.724 glav. Na, 15 svinjskih sejmov so pripeljali .9777 svinj.
m Zlato moško verižico z obeskom je nekdo našel -v-iCiril Metodovi ulici. Lastnik jo dobi na policiji..
m Kolo je nekdo ukradel železniškemu kij učavmčarju Janku Horvatu izpred hiše na ! Pohorski’, cesti 5; Ukradeno kolo je zriiimke V,Standard^ z ev. 'tablico 129305.
* Svetosavsaa proslava v soboto, 27. I m. Sodelujejo peVslu zbor „Jadran-Nanos'• operni pevec g. Manoševski, violončelist g Bajde, ravnatelj' Glasbene Matice, pianist g. dr. Klasinc in vojaški orkester.
* Jadranska noč! Danes bo velika prireditev Jadranske • straže v Sokolskem dotnu-Začetek ob 20. uri. Za narodne noše so priskrbljena krasna darila Za gospode pa bodo na razpolago dobra viria in desertne Pijače. Ker je čisti dobiček -namenjen za letovanje revne dece na mor.iu, vabimo občinstvo; da se v čim večjem številu udeleži n^še prireditve!
27. M940
vo in maj hno. knjižnico' za delavstvo,. Topla voda za . umivanje po končanem delu ; je (vedno-na: razpolago.,! Preje je; bilo, pri.
'pfidje^u T4 ;tgjiji .inženirjev, dočim jd sedaj Obrat’popolnoma v vodstvu naših lju-
|___________  .	.	^.......................  ,	di!	Glavni- delničarji, so, Ljubljanskaikre- ______.
kov.; Skoraj redno '. vsako" .leto i od(de--dqf;ditna/ banka,- Zadružna; gospodarska baji-, ;pk61i;,10od.' din, ,.	-	.	.	. :
50 'delavčev• na:iiratot^d';.v:-’i^e:kVaTe;,'nia^:HaK|6r--jgB'sp&'Afcjbtfri. iz- , Dubrcviii-;F'm bceliio l^šlino je v. s; *-	NTN.,v,.i'4v,-n'or,W^:foio	r.ri	Siii'r_4%;a.ri	jftvčštmijč'je tpribližrio 15 milijpiiov nartHsnt izpila -17letna spil
din. Ravnateljstvo sestavljajo .g.; ravnatelj Franc Babič, obratovodja prokurist 'Ing.
Sergij Milosavljevič ter šef statičnega in tehničnega biroja prokurist inž. Anton Tempel, reprezentant v Beogradu je prokurist Ludvik Rottner.' '	kp.
Kino
* Grajski kino. Danes „Nesmrtni valček”. 'Veselje, zabava, krasna glasba. Paul Horbiger, Greti Theimer.
* Union kino. Do. vključno ponedeljka ,,Medeni tedni” sijajna filmska opereta z Frančiško Gaal-ovo: v glavni vlogi.. Zabavno, lepa godba, krasni plesi!
* Esplannde kino. ,,Edvard Vil. in njegova doba“, najrazkošnejši, najsijajnejši •velg-film svetovnega triumfa, ponos francoske filmske produkcije.
Mariborsko gteziališee
Sobota, 20. jan., ob 20.: ,,Via Mala” Znižane cene.
Nedelja, 21. jan.,ob 15.: „Navihanka'• Nepreklicno zadnjič. Znižane cene, Ob 20.: „Vse za šalo”. Znižane ceno.
Tri gledališke predstave ob znižanih cenah. Da se omogoči obisk gledališča tudi
SOKOLSKA DVORANA
Predavanje o Švedski
Zagrebški docent dr. inž. M: KaršuTin ie imel sinoči v dvorani Ljudske univerze zanimivo predavanje o švedski. Predavanje-je. bilo tokrat, to-je treba povedati takoj ob začetku, dobro obiskano. Videti je, da tudi Mariborčane ta dežela, ki je stopila sedaj v ospredje, evropske pažnje, živo zanima. Predavatelj jo je obiskal tik pred izbruhom vojne, ki mu ie preprečila, da bi obiskal vse tiste kra-
je, ki jih je -imel v načrtu. A tudi to, kar nam je pokazal, je Vzbudilo med 'občinstvom vseobče občudovanje. Barvasti posnetki iz .Stockholma in slike severne prirode b.odo ostali vsem še dolgo .v spominu. Posebno pa so ugajali- kra-shi-naravni posnetki iz Slovenije na kolorira-ivih filmskih slikah, ki jih je pokazal kot dodatek, k svojemu predavanju.
ROJSTNI DAN KRALJEVIČA TOMISLAVA
N j. Vis. kraljevič Tomislav je včeraj' dopolnil 12 let. Za njegov rojstni dan'je• bila v dvorni kapeli na Dedinju slovesna služba božja, katere so se udeležili .Nj. Vel. kralj Peter II, knez namestnik Pavle, kneginja Olga ter. kraljev civilni in vojaški dom.
KOLIKO SO IZPILI MARIBORČANI?
Preteklo,leto sp na področju mariborske občine izpHi mnogo več alkoholnih pijač, kakor pa leta- 1938. Vina so izpili 1,335.600 1, vinskega mošta 61.500 I, piva 704.500 1, žganja pa 25.000 1. Ce vzamemo povprečno ceno naštetih alkoholnih pijač, ugotovimo, da so Mariborčani lani izpili za 26,928;000 din alkoholnih pijač. Mestna občina je dobila na trošarini za iztočene . alkoholne pijače 2,687.600 din. Zanimivo je, da se je tihotapstvo alkoholnih pijač v. Mariboru zaradi poostrene kontrole precej omejilo, kar-se pozna pri večji vsoti mestne trošarine.
OBMEJNI PROMET JE NAZADOVAL
Zaradi evropske vojne je obmejni promet nekoliko nazadoval, sicer ne toliko po številu kakor pa po državni'pripadnosti potnikov. Lani je potovalo preko Maribora čez mejo 261.175 potnikov. Na prvem mestu so Nemci, ki jih je bilo 150.469, Jugoslovanov je bilo 90.320, Bolgarov 3.93lv'Italijanov 1.742, Cehov 10.156, Švicarjev 782, Slovakov 752, Madžarov 541, Poljakov 548, Američanov 469, Angležev 279, Romunov 352. Francozov 164. Rusov 11 in 42 Turkov.
DVA POTREBNA KAŽIPOTA NA PO-BREŽJU
Občina Pobrežje je postavila dva zelo potrebna Mžipota: enega za Pobrežje, drugega pa za Tezno. Prvi za Pobrežje se nahaja ob začetku Aleksandrove; ceste, drugi za Tezno pa nasproti tezenskega postajališča. S kažipotoma bo odpravljen v celem območju pobreške občine velik nedostatek, saj je naraslo v občini število ulic na 72.
najširšim slojem,'se vršijo to soboto in nedeljo vse tri predstave ob znižanih cenah. V soboto do zopet v letošnji sezoni najbolj privlačna socialno kriminalno švicarska drama „Via Mala”, V nedeljo po-
pri-
ljubljena opereta ,,Navihanka”, zvečer pa se ponovi zriana domača jin zelo zabavna Opereta „Vse za šalo”.
:t::: ni-” Skoraj'- Mo obloko ' je nekdo ' ukra-ictel pekervskentu'pomočniku Vinku' Pernatu •z .Rad,varilske- ceste -5 in ga oškodoval za
samomorilnem iljska učenka
Anipa G. Takojšnja zdravniška pomoč ji jb,- rešita življenje.
m Ljudska univerza. V ponedeljek predava znaniplaninski pisatelj dr. Josip	'zadnjič^upi-b
C. Oblak ii Ljubije. o-Memi »Okoli	širšemu	občinstvu	ves	Čas tako pri*
Karpatov preko Ronitmrje do Črnega morja”..
ni Umrl je- v . ŽidoVski ul .5 • Krepek •Franc, 73 let' star- pismonoša v p. Pogreb bo v ponedeljek', ob 16. uri.
m Lutkovno gledališče Sokola Maribor-maiica priredi/v nedelji' ob 15. igro:„Frin-seša Skoljkjca” v 1. dejanjih..
m Zdravniško dežurstvo OUZD vrši v nedeljo g. ..dr.. \Vankmfdler Alfonz, Maribor, Frančiškanska 8,/III.
-• . „GALA.-REDUTA” na pustno soboto!
Ponovno- opozarjamo, da ,bp .letos edina rčdula na pustno 'soboto in. sicer , tradicionalna.. ;,Gala-Beduta“ našega ISSK Maribora, Letošnja redula bo kot 20-Ietna jubilejna prireditev prirejena s posebnim sijajem. Uprava . kluba ne bo opustila ničesar, da bo- tudi letošnja prireditev ohranila in še povečala sloves klubovih „Gala-Redut“,. ki pomenijo vsako leto višek družabnosti in predpustne razigra* nos ti v Mariboru.
* Razstava „Sarajevske tkalnice prenrog” se bo vršila v Mariboru od 18. do 22. januarja v dvorani hotela Zamorce”. Prodaja na-d,olgoročna.. odplačila. — Odprla ob nedeljah ve? dan.!
* Veliko zanimanj® vlada v Mariboru za IV. Prlniprski ples, ki bo na pustno soboto v Narodnem doniu! Maske dobrodošle! Prijetna pustna zabava za staro in mlado! ..
* Hotel, kavarna, in restavracija,,Orel”
V nedeljo v jutranjih urah-kisla juha,Laško pivo. - - -
13 je na cilja, o srečna številka, planinska budilka, ljubezni znanilka. Naprej seda), prijatelji, narod ti vzklika: na plesu planinskem smuk!. Pika! , ;
Malo razgovora o smrtni
V sredo opoldne jo je tam na vogalu Kopališke ulice strl avto, mlado, zdravo, lepo dekle, kakor če pohodiš cvetlico na trati..., a še danes, ko se je nad njo že zagrnil grob, se tam na pločniku poznajo sledovi krvi, pomešane s. snegom.
»Poglejte;« mi reče stari gospod, ko stopava tam mimo, in naredi s svojo palico križ ob tisti rdeči lisi. »Niti toliko pietete ni n.hče pokazal, vsaj kdo. iz te hiše, da bi to počistil. Svet je res postal brezčuten...«
»V ostalem se ima za snago na uticah brigati mestna uprava,« pripomnim jaz.
»Torej šoferja, krivca, njega so zaprli, kakor sem bral v časopisih,« nadaljuje stari gospod svoja premišljevanja.
»Da,« potrdim. »V Moskvi bi ga ustrelili.«
»No, naj ga kaznujejo tako ali tako, ubogega dekleta to več ne bo obudilo k življenju. Strahotno tragičen je ta pri-imer! V drugih takih primerih je vedno
vmes več ali inanj tudi kaka krivda ponesrečenca samega, vsaj advokati, priče in končno tudi sodniki si prizadevajo; jo dokazati. Tukaj tak dokaz ne bo mogoč, žrtev je absolutno nedolžna, stala je na pločniku, tik tukaj ob hiši, in tu je treščilo vanjo. Torej niti na pločniku nisi več varen. Varneje bt že človek hodil po strehah. Pa so takoj našli nekaj opravičil za vozača: Izogib vozu z nasprotne strani, slab prijem zavor zaradi mraza, splozka tla itd. Jaz pa pravim: kljub vsemu temu ne bi bilo nesreče, če bi bil vozil počasneje. Ha, le poglejte, kako tudi tale drvi!«
Gromozanski tovornik, visoko naložen s težk'mi hlodi, povezanimi z verigami, je prihrumel pb Aleksandrovi cesti in zavil v Kopališko. v	•
»Mi ste videli, v kakem zagonu je vzel ovinek? Da se je z»z:bal ko barka! Naj bi počila kMca veriga, pa bi naju pomečkalo kg žabi!«
»Da, tukaj je nesrečen - kraj, pojdiva dalje,« ga povabim.
»Samo to mi povejte, kam se vsem tako prekleto mudi? Da prišted jo kapljo bencina, ogrožajo življenje ljudi in- riški-rajo svoje! Da sem jaz prometni- redar, to bi jih zapisoval-!- Tam v ozki Vetrinjski ulici me je zmeraj strah, zlasr, kadar drvi skozi mestni avtobus, k> sam s svojo maso zajame vse cestišče. Sem videl zadnjič, ko se je pred avtobusom moral tam na najožjem kraju umakniti tovorni voz tako, da so kolesa drsala ob pločnik in malo da ni s stranico butnil v prša dečka, ki se je zadnji hip stisnil k hišnemu zidu. Najmanj, kar bi moralo biti, da sc v Vetrinjski ulici sttogo prepove vsako prehitevanje. Prosim vas, dajte ta moj predlog v list, preden se primeri'kaka nesreča.«
»Bom,« obljubim. »Dolžnost poklicanih ie uvaževati želje meščanov davkoola-čevalcev.«	ejo.
Pr rodopisfia kramljanja
Zimski gozd je čarovif, pa mrtev...
Dr. Stanko Bevk / Neka} malo znanih primerov iz življenja ptic, divjadi in iuikov
Zimski gozd je čarovit, zlasti kadar , še lomijo sončni žarki v kristalih ivja in se prše v vse mavrične barve. Lep je ,pa mrtev. Kakor zaklet grad se ti zdi, sicer z vso lepolijo, srebrnino in dragulji, toda brez življenja. Sledovi v belem snegu med nemimi debli dreves in po molčečem grmovju ti sicer pričajo, da se niso izselili vsi gozdni prebivalci, toda na izpregled jih ni. l’u zagledaš globoke stopinje srnjadi do vedno zelenega kopinja, tam morebiti rahle vtiske zajčjih šap in ob njih snutek tetke lisice, toda tudi te živali mirujejo ob belem dnevu, ždeč mimo v zavetju gostih vej, v zasneženem grmu ali na parobku v prisojni rebri. V gozdu vladata mir in tihota. Le tu pa tam ju zmoti ščebet pisanih sinic, ki telovadijo po vejah, ali presne krič šoje, ki te je ugledala iz visoke obrŠe, zlasti glasna, če nosiš puško ali vodiš seboj celo psa. Glasno se krega in te spremlja do meje svojega revirja, kjer preda spremstvo sosedi, naj vnaprej ona opozarja vse živo v gozdu, da se je vanj pritihotapila nevarnost.
ŠOJA JE LEP PTIC
Kar Je mehkega perja, je rjavkaste Sfraniene, ie tud oarve z rožnatim nahukom; letalna in	{a|{0 rekoč
krmilna peresa so črna, krovna na' pur-tih pa črno in svetlomodro pa-sasla. Na temenu ima šoja vzdiglji-vo čopko, črno pikasto. Kakor vse1 zastopnice vranjega rodu je tudi šoja jako razumen ptič: Dobro zna ločiti 'ovca od drugih ljudi in preceniti razdaljo, do katere preti nevarnost iz puške. Izvrstno zna oponašati razne glasove, ki jih čuje v svojem bivališču, zlasti ponareja klice ujed tako natančno, da jih j‘e težko ločili od pristnih. Udomačena se navadi, da iz-S°varja tudi kakšno besedo. Ce zna »šteti", kakor se to trdi o vranah, bojda ločijo števila eden, dva in tri, opazovanj še ni dognano.
ALI VRANE ŠTEJEJO?
Pravijo namreč, da vrane vedo, če
tipalnicah. Zlasti pri samcih ponočnih metuljev so tipalnice jako velike in pernato razrasle, da je njigova površina tem večja. Jako na daleč ovohajo ti metulji n. pr. samico, kar me-tuljarji radi izkoriščajo v svoje svrhe. Samico redke vrste izpostavijo namreč v kletki na prosto in privabijo na ta način samce, često v večjem gtevilu. Zanimiv je v tem pogledu vresni prelec. Samice vresnega prelca ostanejo v goseničnem zapredku tudi potem, ko so izlezle iz bube, samci pa zapuste zapredek in iščejo samico. Ko izvoha samec samico, sede na zapredek in samica mu iz njega pomoli zadek, da
Za varnost......................
obal Vel.
Britanije
Velikobritanski o' so bili dolgo č?sa zase, nedotakljivi f "»rja. V moderni ni, ko so dal; v zraku in na morj
jo oplodi. Pri tem samec ne vidi samice in seveda ona ne samca. Ženitev se torej izvrši, ne da bi se ..srečna" dvojica spoznala. Pri neki drugi vrsti tega prelca, ki živi v južni Rusiji, zleze samec k samici v zapredek, ki ga po oplojenju ves razcefran zapusti.
BOJ GROBARJA ZA PLEN
Med hrošči posebno dobro vohajo one vrste, ki imajo listaste ali kijaste tipalnice. Med slednje spada znani grobar. Grobarji zavohajo mrhovino na več sto metrov daleč. Če ni prevelika. izpodkopavajo izpod nje zem
ljo toliko časa, da je žival popolnoma pokrita z njo. Dotlej delajo složno samci in samice, nato si tudi brez posebnega boja samci izberejo vsak svojo : samico in jo oplode. Zdaj pa se prične boj za posest pokopane živalpe. kajti navadno je pač le talikšna, da se morejo preživeti z njo ličinke samo ene samice. Premagani morajo oditi. Zato nahajamo pri pokopanih živalcah vedno le en sam parček grobarjev, ali pa celo samo samico, Ki v svoji skrbi za potomstvo prežene samca, ki je opravil svojo dolžnost
Urar je obesil v svoji delavnici velik.) časovnico z napisom: Gre 300 dni. ne d« bijo navil!
Vstopil je gospod in vprašal:
— Zanimivo uro imate na steni. Samo eno bi rad vedel?
— No?
— Koliko časa pa gre U ura. če jo na-vijete..,
"ena v evro-'k<
ladte in bombr veliki akcijskim diusi lahko vsa! dosežejo nieno 1 Poleg zračne s Angleži posvetili no pa*"k> Jdi obrambi in na i mestih postavili ke ladijske tope gibljiv mehanize kor vidimo na
./n nol«
Meteorologi (so 4. decembra 1893. ko je i •	j	•	j	neviflt*	in	nrirufcm	presledku	začelo	ne-
se skrijejo trije lovci v zasedo m eden nadoma snežiti, izmerili snežinke ki so
'	imele premer 10 em!:L.i«dje so drli iz hiš in
občudovali mefež. khjeb'1 videi res, kakor da se trgajo velikb olahte z neba v razcefrane kose. Spajanje i snežnih kristalov v tako ;veltke snežinke* im najbrž povzročilo naelektreno ozračieti nonezni zimski nevihti.
Pri morskih kbtt)l£K!h Hippocampus L., katerih zelo lepe brifnere imaio v mnogih akvarijih, odlaga samica ikre v posebno vrečico. ki io nosi s seboj samec. Samica ie s tem izvrš'la svojo razplodno dolžnost za ostalo se mora pobrigati samec. Tkivo na koniičevem trebuhu nabrekne in oteče vrečica ie končno ’ako nape‘a- da moraio mladiči na dan. Na samcu ie lahko opaziti, kako se napenia v porodnih bolečinah.
Zan'miv je zaljubljeni ples med samcem
se mati Priroaa san
odide ati, dva, da sta še dva v-.«mb
bUzu. Večja, štc^la pa jih žc zniclaju *n čb, n. pr, od petifc zapuste Štirje skrivališča ,so mnenja, da so vsi odšli 'n se več ne ogibajo tega mesta.
O pravem štetju pri vranah in drugih živalih seveda ne more biti govora, pač pa so slike skupin lovcev, Preden gredo v zasedo in ko jo zapuščajo za oko ločljive, in sicer tem laže ločljive, če jc manj lovcev, kakor Če jih je več. Po teh slikah, ki ostanejo yrani v spominu, se ravna, ko vidi, da je »nekaj drugega" odšlo, kakor pa prej prišlo.
Izkušnja s spominom je tisti činitelj, da se nam kažejo ravnanja živali, ako jih primerjamo s človeškimi, razumna in preudarna. Pri znanih inteligentnih konjih in psih, o katerih se je svoj čas mnogo pisalo in ki so baje znali računati kakor kandidati za malo maturo ali pa čitati in izbirati na povelje določene barve, se morejo raztolmačiti na podlagi živalskega spojina, v kolikor ni bilo vse le zavedno ali nezavedno sleparjenje.
VOH PRED SOVRAŽNIKOM
Zlasti ostanejo živalim v spominu oblike predmetov ,ki so z njimi imele opravka; zato razpozna n. pr. divjad ovca s puško, ko pozorno in prihuljeno stopa skozi les, od drvarja, ki s sekiro na rami brez ogledovanja trdo koraka po gozdni stezi. Tako razloče-Vjmje z očmi podpirajo tudi drugi čuti, *}asti vonj in sluh. Vonj je pri mnegh Zlvalrh v primeri s človekom jako te-'lak. Srnjak ovoha človeka, zlasti za ^'from, na velike razdalje; ima pa Udi v nosni duplini najmanj petkrat J^čjo vonjalno sluznico in temu primerno večje vonjalno okrožje v modnih.
SLED ZA SAMICO
Se boljši vonj kakor sesalci imajo ^noge žuželke. Sedež tega čuta je na
in samico pri malih škorpionih, ki žive običajno v knjigah. Oba se postavi a drug od drugega, samec pograbi samico za škarje in io čvrsto drži. V dražestnem prestopanju začne zaljubljeni parček svoj ples. Ce napravi samec tri korake naprej, se prestopi nato samica tri korake nazaj in obratno. Med plesom, ki traja precej časa. dvigne škorpijon svole škarje od časa do časa v zrak ter n'ha z njimi veselo okrog. Na kraju se parček objame in obleži dolgo zamamljen.
Redek izprehod ie napravila strela, ki ie med neviho udarila v neko gostilno v Vi:-torlo Veneto v severni Italiji. Strela ie raz-b la vrata pri vhodu, švignila no električnem vodu v gostilno ter dalie po kegliišču in od tod v sosedni stolp. Gostje so. videi ta iz-irehod. obnemeli in šele čez čas prišli do sape »er srečni ugotovili, da so ostali živi in zdravi.
nik. Pod aparat sta postavila običajno pse-nično zrno. Naenkrat je po dvorani zadonel auaen >um. Ko so preiskali stvar, st' ugo'o • v:h da izvira praskanje od komai 1.5 mm debelega erva. ki ie vrtal p0 pšeničnem zrnu m mirno prežvekoval hrano.
Na čuden način se iznebijo iker indijski somi. Samci teh rib nosijo jajčeca v ustih toliko casa okrog, dokler se ne izležejo ir nnh m.adičl. Ko so ti godni, lih riba izplluje, medtem pa ne more použiti hrane.
Stara gospa še ni nikoli videla morja Ko je prišla na obisk k svoji hčeri ob Jadranu, je sedela zvečer pred hišo io strme opazovala svetilnik in morje.
—« yK,afo strašno potrpljenje imajo pomorščaki! je dejala hčerki.	^
— Zakaj pa?	•	■
— 2e štiridesetkrat ie veter ugasnil luč. kar opazujem svetilnik, In vedno znova
Nekaj nasvetov za pravilno zimsko krmljenje sinic
Od vseh ptic, ki so preko zinie ostale pri nas, so sinice najbolj koristne. Neutrudljivo od zgodnje spomladi do pozne jeseni, deloma celo pozimi, preiskujejo drevesa ter iz razpok in izpod skorje love škodljivce sadnega drevja, ki bi sicer v prihodnjem, če ne že v tekočem letu. utrpelo znatno škodo.
Sinice so nežne ptičice in ne vzdrže dolgo brez hrane. Ako nenadoma nastopi ostra slana ali prvi led. pokrije razpoke in skorjo drevja ledena prevleka, ki zapre sinicam dostop do hrane. Ako takrat nimajo torišča, kjer bi našle krmo. poginejo. Tako so opazovali, da ob dneh pred katerimi je bila ledena noč. že okoli 2. ure zjutraj sinice ponadajo od gladu. To nam narekuje nujno potrebo, da oskrbimo krmilnice.
Sinice pa so zelo plašljive ter morda njim namenieno krmo požro mnogo bol’ vsiljivi in drzni vrabci, pa tudi srake, vrane itd Radi tega uporabljamo posebne. po Berlepsch-u uvedene krmilne zvonce, ki zasledujejo namen, nuditi vsaki čas nepokvarjeno in suho krmoin onemogočiti dostop vrabcem, kajti kjer se privabi vrabce, tam izginejo plemenite ptičie nasme. Ti zvonci imajo na snodnii odnrtini pokrov s tako malimi luknjicami ali pa so spodaj prepreženi s
tankimi palčicami tako gosto, da skozi te sega lahlco Ie ključek siničk, ne pa vrabcev. Po tem načinu lahko preuredimo v krmilnice razne škatlje (n. pr. od smodk) in male zabojčke, v katere ob strani urežemo majhno luknjo, jo zamre-dmo s palčicami, kot je navedeno pogrej, krmo pa potisnemo blizu luknje, ored katero pritrdimo za prilet deščico ali palčico; pokrov naj bo zaprt ali le do male špranje odprt, da ne postane krma mokra.
Kot krma se najbolj obnese laneno semenje, ker vsebuje hranilne snovi, ki jih sinice za svojo prehrano potrebujejo. Žro oa rade tudi semenje bučnic ali sončnic, katero pa poprej zdrobimo ali razpolo-vičeno polagamo. Pob ra se jim tudi maščobne obročke, saj baš maščobna hrana je, kakor znano, tudi za ptice to-olototvorna, vendar maščoba (salo. loj) pri večjem mrazu otrdi, vsled česar je še nraven tega potrebna krmitev z zrnjem.
Ne smemo misliti, da s prezgodnjim obešanjem teh krmilnic sinice odvrnemo od obiskovanja dreves, katero te ptičice vrše dalje, tudi če Imajo že krmilnice. Mnogokje, tako na gozdnih posestvih. ->be a<o krmilnice že v septembru in oktobru, s čimer ustavijo sinice v gozdu tudi ob ostrejšem mrazu in večjem sne-
gu ter bi enako morali postopati tudi v naših sadonosnikih. Znano je namreč, da sicer sinice naglo zapuste gozde L dr. ter hite hrane iskat v bližino človeških bivališč. V take krmilne naprave lahko spravimo po več kg krme in n: n jih ?ato ni treba tedne in cele mesece do-oolnjeva!.. V sadonosnike zato irtotako ¥e predčasno obesimo dovolj krmilnic in spomladi bomo opazovali, kako sinice Priplezajo pod vsaki list in pobirajo listne uši.
VeČkje je opariti nesramno zverinski »šport«, namreč, da — zlasti mladina z raznimi puškami (flobertkami), lučalka-mi (pračami) itd. zasleduje in brezobzirno strelja na sinice, žolne in druge koristne pt.ee, 1d morajo tem brezvestnežem služiti za strelno »tarčo« Želeti bi bilo, da v take slučaje brezobzirno strogo posežejo vsi javni policijski in žandarmerHski organi, ne ozirajoč se na stan in poklic takih »strelcev« ali njihovih roditeljev. Taki nastopi so ne le grd dokument srčne kulture teh spozabljen-cev, ampak tudi ataka na naš gospodarski vzpon, kajti: kjer uničujemo ptice, ‘am Škodljivci uničilo naše sadno lit "•ozdno drevje ter sploh naše I ti^ttrne rastline!	Mirko Vauda.
Zenski kotiček
Negujte svoje oči, dokler so zdrave
Vsaka izmed nas ima menda dve želji glede oči: da oi bile lepe in da bi bile tudi zdrave. Ne zaveda pa se menda vsaka, da je lepota oči precčj odvisna od njih zdravja.
Tudi nelepo lice lahko postane potom
ELITNA KONFEKCIJ*
_ \Vo
‘ MAR/BOP
PR IN ASA VEDNO NAJNGVEJSE
lepih oči prijetno in privlačno. Popolno-pravilen pa je pregovor, ki. pravi, da so oči ogledalo duše in zdravja. Slabo prebavo lahko pogosto spoznamo žc na očeh. Uživanje prikuh, salate in sadja bo izboljšalo prebavo, takoj se bo pa to poznalo tudi na očeh, ki bodo dobile prvoten lesk in	*— •• •
čašo vode z limoninim ali pomarančnim sokom — toda brez sladkorja.
Večkrat vidimo ljudi z motnimi očmi. Vzrok temu je navadno slabokrvnost. Odpravite slabokrvnost in s tem ojačite živce, pa bodo takoj oči boljše. Dnevno izpiranje oči je velike važnosti. Posebno dober zato je kamilični čaj. Po vsakem izpiranju naj bo K do 'A ure počitka z zaprtimi očmi. Kvarno za oči je neprestano bivanje na suhem zraku in za oči naporno delo. Pri takem delu je treba oči od časa do časa zapreti, da si malo odpočijejo. Na močnem zimskem in postnem solncu moramo imeti temna očala,-- ker mežanjp’ proti solncu povzroča gube okofi oči.
Yid kakor lepoto oči pa si najbolj kvarimo s prekomernim čitanjem pri luči, posebno še pri slabi. Najbolj naporno je
citanje v nnct»i«
se pravi, tisti predmet v njenem gospodinjstvu, po katerem njo samo spoznavamo. Brezdvomno pa je eno najvidnejših /real njen Štedilnik.	-
Ko stopim .:jer koli v kuhinji pogledam samo štedihfik in že si ustvarim sodbo o gospodinji. Dober štedilnik je gospodinji v veselje, bleščeč’ se štedilnik pa njej v ponos. Lepoto daje štedilniku svetlo okovje. Če fe to zanemarjeno, je zanemarjena navadho cela kuhinja.
Ako hoče?, da ti bo štedilnik v ponos, irru moraš vsak dari posvetiti nekoliko časa. Nikakor pa ne smemo drgniti štedilnika neprestano s smirkovim papirjem. Od dneva do dneva okovje namreč
  	...^ javijo na njem le
modre lise radi vročine. Te bi pa bilo nesmiselno in potratno drgniti z omenjenim papirjem. Bolje je, če pomočimo kr->po v kfs in z njo obdrgnemo vse lise. Takoj bodo izginile* Nato damo na kup tnalo drobnega peska in belega pepela ter ponovno obdrgnemo okovje. Ko se okovje posuši, vzamemo Suho krpo in zarišemo siVO prevleko, ki se je naredila. Štedilnik se bo svetil kakor srebro.
IstOtako pa je treba dnevno čistiti že-'e?no ploščo na ognjišču, sicer se prevleče z debe'o črno skorjo, ki nam umaže vsako posodo, deluje pa tudi kot slab Tre vodnik toplote.
a Ji • I. MARIJ SKALAM:
RAMAS IN JORA
roman zadnjih
VTi misliš, da nas Bo pustil v tej ječi,« ,To je najmilejše, kar pričakujem.«
»In kaj bi bilo huje,«
»Tega še ne vem, a slutim.«'
>Slj4tis?«
»Slutim, da bi utegnili v določeni .gio-bini izgubiti tla pod nogami.« - ■
»Te^a ne razumem,« je dejal Rayani. >Štvar je zelo preprosta,«" je pojasnjeval Takur. »Že pri prvem preiskovanju se mi ie. zadelo, da tla niso neločljivo pritrjena k stenam. Ko dospejo do, določene naprave, se lahko od njih oddelein obrnejo.«
»To bi liomenilo ».*«
»Da nas zvrnejo v neznano.*
>Pofem moramo paziti,«
Tjtkur Indor je pograbil naslanjač in ga hotel dvigniti ali vsaj premaknit-;, a m šlo. Enako je preizkusil p!sa!no mizo in vse ostalo pohištvo. Vse je bik) pritrjeno k tlom.	-	-
»Uganil sem!« je vzklikni), »Dcistvo. da je pohištvo pritrjeno k tlom, dokazuje, da so prevezljiva. Najbolje bo, da se pravočasno privežemo!«
»Toda s čim?« je vprašal zaskrbljeno Ravani.
Kuhnja
Star petelin ali kokoš kakor divjačina.
Osnaži in dobro operi starega petelina, Položi ga v prostorno posodo in vlij nanj vrelo kvašo, h kateri si prilila malo vina. V niej ga pusti eden do dva dni. Nato ga nasoli in prav gosto pretakni s prekajeno slanino, hoteni ga položi v globoko kozico ali 'oncc (prav dober je za tako ali temu enako meso papinski lonec, ker se dobro zapre), pridem mu žlico masti ter malo zelenjave in dišave, kakršne se dajejo h kvaši. V kozico prilij še malo kvaše, potem ga dobro pokrit. Pari naj se približno dve uri. Nato deni petelina v iol-t;o ponev in ga postavi za nekaj časa v čico. Ko je rumen, ga potresi z moko. in ko ta nialo zarumeni, ga polit s smetano, čez nekaj časa še z juho in tudi s kvašo. Ko dobro prevre, razbeži petelina, koščke pa leoo na krožnik zloži, da je kakor cel, in precedi nanj omako. Okrog naloži kakšno prilogo.
Krompirjevi ocvrti vložki. Skuhaj v slani Vodi 3 olupljene krompirje; kuhane pretlači skozi sito v skhdo, dodaj košček nresne^a masla, žl!co satane, 2 rumenjaka ali I celo ialce, malo soli in 5 žlic moke. d^bro premešaj ter devaj z žlico majhne vložke v vročo ma^t, da se ocvro; notem iih deni h kakemu praženemu mesu ati divjačini.
Kruhova juha. V 5 dkg masti scvri žlico
 	le	in zelenega peteršilja
na rezine zrezanega kru ^lenjavine juhe ali vode vre, nato pretlači skozi
io	okusu osoli in oo-\ tanke koleščke /reali pečenice. Seveda kuhane.
Daj v skledo pol li-kavno žlico soli ter frele vode, na glad-nekoliko ohladi, ga sen s pšenično mo-/ rob debelo. Po-bno zrezanih ore-me, malo klinčkov, ~m namaži '•azva-Nato ga zavij še i z vrvico ter ku-
i	četrt ure. Kuha-' esnim maslom in
aj na dobri kavni , kateremu pridaj iscti izbranega m i. Hladnega zme-njake. žličieo va-t'sladkorja; od 4 nešaj; deni poio-azan model, sem rmelado namSza-poloviro, zapeci sebam. Posebej v ter zavreto >na-r. Namesto mare-^ (Jaš malinovec ali
mannc.aut iw»;
ncnc kaj sličnega.
cn;avami.
jecmencKova jmm * « ^, ?branega\!
slane vrele voclc -a ?{*'.^iiir na deni v ko-opra-e^a iecmerčka. Ahio«;
opra-e-a ecmerc.ca. Mw* v.iK*Klico drob-, z.co 2 zhci muti./*"«“"> flfobne no zrezane čebule, ztezt-n	,
krompirja, 1 koren,
ohrovtov štorček, Vžtfsfa	čebuli; *o pfc
že vse to nrccej dobm p»anrnženo, potrem-r eno žlico moke, ka «« ttidio*iflnalo zalil- z ječmenčkoVtr <*flhop r«*fnešaj m.strtffii
ii	,17. a i k ječmenčlcu. Rrklfcfjjf tudi lorberiev ii-stič in malo .tlrobn^ ‘WWa. c^jna. Ka-dar je ječmenček dosti menek, je juha gotova.	" -	.
Nadete telečje prsi. Potegni iz telečjih nrsi rebra in jih položi v dolgo ponev, v kateri boš pekla pečenko. Meso pa nadrgni s soljo. Potem rnzreži * 2 žemlji na drobne kocke in jih zabeli z y masti preevrto drobno razre-
^ i mSSar'
Hi
 p®lp '9104
žUlfc M a ^ -
- i ,v '■
i'
HELGA MAVER (UFA)
zano čebulo in zelenim psterši^^n. Pos;oej v lončku pa žvrkljaj 2 jajci, par žlic smetane in malo mleka. S tem polij žemlje, dobro pre mešaj in osoli Zdaj prereži prsi nri debelem koncu, strgaj mrenice s prstom in natlači v luknjo, ki se je naredila, pripravljeni nadev. Potem zasij ali zdšpili luknjo z dolgo, nalašč zato pripravljeno iglo, položi prsi v ponev na rebra, poiij jih z vročo mastjo in speci. Pečeni odstrani iglo ali nit, jih razreži in za-iij s sokom.
Drobno peeivo. Zdrobi na deski 13 ’dkg presnega masla, 10 dkg moke in 8 dkg sladkorja Potem prideni 1 rumenjak in par Kapljic limonovega soka in lupin. Naredi hitro testo, ga Zvaljaj na pol prrta debelo, razreži ha poljubne oblike, pomaži z jajcem in speci.
Praktičn' nasveti
Nepremočljiva obleka. Ako hočeš n?nra\»iti ebleko nepremočljivo, raztopi v pos di k Ingram galuna in v drugi kilogram svinčenega kvasa. Ako obe tekočini zmešaš in pusliš zmes nekaj časa stc..i, se izloči svinčeni oksid, nakar tekočino počasi odcediš, da ostane lug na dnu. Tedaj pomoči v odcejeno tekočino komad obleke, ki ga hočeš napraviti nepremočljivega, ga dobro izžmi in i.a zra ut pc-SVlŠi.
Kako se okna trdo jtapro. Okvin oken se namažejo ra mestih, kier se okno zapira, z limom, pot:m se pa položiio na to 2 cm široki in precej debeli odrezki vatean se okna zapro s tem, da se tolče nalahno s kladivom, dokler se okenski zanaiil ne zapro. čez nekaj ur se vata dobro drži in se odreže, kolikor je moli čez. Na ta način se okna trdo zapro in stvar je poceni.
Pšenični otrobi so našemu kmetu na:bolj vnano močno krmilo. Pšenični otrobi pqsei)no
^$Wia«r^.li«Pčfafi iifipflfcliiU bfarve; :čo- ravnr.S mi sledeči način. Z.-.iešaj nekaj saj v- čaši sladkornega sirupa v kaso, ki jo namaži s čopičem ali krtačo tan.co m enakomerno na peč ali cevi ter pusti mazilo 24 ur, da se posuši Nato zmešaj fino zdrob-
posi-.ši, ~je treba peč s krtačo drgniti, dokler se ne sveti.
LJUDI NA ZEMLJI	63
>iMorda najdemo nekaj, kar nam more poslužiti v ta namen!«
Pretaknil je več predalov in nazadnje res našel nekaj vrvi. Z njimi je privezal k naslanjaču najprej Rayanija, nato Hampurja Kamtbija in nazadnje še sa-inoga sebe.
»Laliko nas pa uniči tudi s čim drugim.« je menit Rayani.
iTu$i,iO: je mogoče,« je pritrdil Takur Indor^sMorda. s smrtnimi žarki ali s plinom.«
»Ali iRiai. sredstvo tudi ^proti teinu?«
»Žal, nimam ga,«
..♦Potem smo izgubljeni.« je dejal Ra-Vani. »Sicer pa se smr-tr prav nič ne bojim. Po vsem tem, kar se sedaj dogaja v moji naselbini, si je celo želim.«
»Ip vendar ne; smete umreti I« se ie Uprl Takur. »Vaše življunje nam ie preveč dragoceno, veliki! Sa<no z vašo pomočjo lahko iztreb:mo vladavino zb-Č!na. To je višja naloga, kakor zateči se v sebično rešitev v smrt:.«
»To je res^ ie .pritrdil Ravani.
»Mir!* je vzkliknil Takur in prisluh-n!l. j>7.di se mi. da se ie rogrern^e ustavilo. Paaital Pazita! Zgodi se lahko vsak
trenotek nekaj nepričakovanega.«
»Treba bi bilo pogledati,«, je dejal filozof,« če se vrata odpirajo. Morda bi utegnili priti iz sobe.«
»Sedita trdno in pazita! Pogledal
bom.«.	......
Takur Indor je skočil najprej k glavnini in natp še k stranskim vratom ter jih skušal odpreti, a niso se vdala ne
»Yagiri nam.ni namenil izhoda. Kar namerava, se bo zgodilo tu.«
Vrnil se je k. naslanjaču in se še.krap-keje prjvezal. Tako je miir.lo nekaj mučnih trenutkov negotovosti. Jetniki so molčali in - prisluškovali. Prav tedaj so se pa stranska vra:a rahlo premaknila m nato sunkoma na stežaj odprla. Vsi trije so se napeto ozrli tja. Njihovo začudenje je preseglo vsako mero, ko so za* gledali Ramasa Indorja in Mahabalija Patno. A tudi došla se nista nič manj začudila.
»Vi tu? Kaj se je zgodilo?« je vzkliknil Ramas, ko si je opomogel od prvega začudenja.
»Pravkar nas je. zaprl v' svojo pisarno In po vsej priliki pogreznil,« Je hitel po-|asn'evati Takur.
»Ali pa sta nas morda pogreznila vidiva?« je vprašal Rayani.
»Midva, ne.« je odvrnil Ramas.
»Kako sta ootem prišla sem. do nas?« :e vzkliknil Takur in vstal.
»Ven. brž vsi ven?« je prav tedaj kriknil Mahabali Patna. »Vsak nadalinji
trenutek v tej sobi pomeni smrtno, nevarnost.«
»Zakaj?« je začudeno vprašal Ramas.
»Vse to vam pojasnim pozneje,« je odgovoril Mahabali. skočil k velikemu, ga osvobodil vezi in naglo potegnil za seboj skozi stranska vrata. Ramas je pomagal filozofu, Takur lndor se je pa osvobodil sam.
Ko so stali ze vsi na hodniku, jo vprašal Mahabali:
»Čemu ste bili privezani?«
»Za primer, da se tla preokrenejo.«
»Vi ste to vedeli?«
»Samo slutil sem.«
»To je skoraj neverjetno!« je vzkliknil Mahabali in ztr.a:al z glavo.« Pogodili ste natanko, kakor da bi poznali vso napravo. Ako nc bi bil v tem trenutku odprl vrat in ne bi izstopili, bi se pogrezanje nadaljevalo. Poglejte! Soba že spet drsi v globino! Ko se bo še nekoliko pogreznila, se bodo t’a ,obrn!!a in pom2la'a s sebe vse. kar ni na njih pritrjeno. Spodaj je prepad, namenjen z vodo. Siene so na dnu poševne n ta’co gladke, da se nihče, ki pade v vodo. ne more iz nje več rešiti .Vzdrži se rrord't nekaj časa na površju s p’avanjem — ako zna splch n'avati — nato pa omaga in se utopi. Tla se po^m zo^et obrnejo v prvotno 'e^o in soba se dvigne v predsedstveno palačo.«
(Dalje.)
r 11
-50 t, 7o^n
»V e 5 e r n ?fc«
GEScrsEB
S*ran 9.
izgubil proti Keresu
Dr. Euwe poražen! Niti sam. n'-ti Nizozemca .e^a n s.a pričakovala. Drznost in tve-£ana kombinaci.a sta zmagali nad ma eina-‘•k3, nad šahovskim rakunom Presenečen.e -2 bilo tem večje, ker je sprva dr. Einve vodil z naskol.om 2 točk. Do 8. part ie je Ke-J'2s žs lz:na.'l ter r.a:o v drznem zale.u do-uil 9. in 10. par-ijo. Ta nenadni preojrat je nun Ja na dr. Euwe’a vpliva! naravnost ia-lalno, Kcres je sedel trdna v sedlu, š iri par-■L'e pred kcn:em. Za 11. pardlo ie bil menda n -koliko brezskrben- saj ie pada na njegov 21. rolstni dan. Dr. Euwe mu ji sicer pred tarfjo kaval rsko čes ital, v cartili pa od »-sel celo točko ter zmanjša! naskok drzne "a rivala. Toda že v naslednji 12. oarli i je Kjres zape a i! usedo matcha. Po 23. po‘e-*ah je dr. Euvve polož I orož'e. Za zmago je Kcres rabi! le_še pel točke, ki jo ie tudi dO'
1 bii v 13. partiji. Ma eh ie b:l s tem odločen. Dr. E :we ie 'zgi b'!. ZaJna 14. partia 'e bila samo še tolažba. Keres je ni i dosti upošteva! ni ter izgubil. Razmerje 7 'A: 614 kaže
■ cer na precej izenrčene sile. Toda iz par-ji ie^ razvidno, da ie Keres igral mnojto boljša, če'ud! mor^a n« teere ično tako podkovan ko dr. Eu\ve. V več pnrt lah ie bil dr. -Eu\ve v od!oč’!ni prednosti, ali oa vsaj enaki nozriij, venJar ni izkor's il lenih izg'edov. yr. E we je menda preveč tenkovesten. računarski in »siguren« igralec. Zani mora biti v?e ja~no. v<-e dognano. Nasprotno Da se Keres zelo rad p?da v sve fan‘azi;e. komb!n'-ra, morda včasi celo krivo, toda drzno in r'Ho”no. Tvora, ko* n. pr. v 4. nartiii. m!s'e5. da mrra p-o're‘i. Zr,aj dobi. zdai izgubi. To e 'gra. To ie ne' dan:! m'adi Aliolrn, poln uokta no^rame^a k^mbmaciiskega eksolozi-va, ki ni rmtemat:£m preračunan, vendar ra p-^ okš^o u eme’jen v na*”ri šahov^ke-^a m^stra. Kerestt ie š^h neizčrpna zak'ad-
■ 1’ica fa^zije. boršie, k.i:r z drzno notezo ''v-s^ne^g svo'ega nacr|ro n:Va. pa četudi si i,nh*e ogrožen. Dr. Eo^eiu ie šah mate-mati'a- nekai d ""n a n e pa. kar moreš do kon-na i7'a””na‘i. ToJa pokazato se ie. da živinska frn'a‘,!!a zma^a ‘i’di v šahu nr.d ne-P"',r,imn:m in b'adnim računom.
Z 7m-'"r) nad dr. Euwe'em ie m’adi E~to-Keo š" b~'i ''♦rdM svol no'"’ai ter na nre-',r:č'!va'en nač!n s”et po rd;l	da	je
da sto^i r^proti dr. A^lrnu v berbo za svetovno Šahovsko prvenstvo.
4. N'emcovičeva obramba
(5. partija matcha)
Beli; Dr. Einve	črni:	P.	Keres
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4, Dc2,
—O (malo raziskana poteza; bolj znane so ‘1---- d5 Niemcovičevo nadaljevanje, 4....
3 curiška varianta ali 4.... c5, ki pa se'	,.uV’uo	Ina>	m
najboljše obnesla) 5. Lg5, li6 0. Lhl, ScG Pia*z,nl ,gra!l *r"nlatcl1- Zmagovalec pa nato « — ^ ^ .... o	z Grauom match za prvenstvo Argentine.
Landcu — Schrtfncsa 5:5
Sc6 curiška varianta ali 4..
ni najboljše obnesla) 5. Lg5, ... .. _________,_____
7. e3, Tfe3 8. Ld3 (dobro bi menda bilo 8. f4!). c5! 9. d5, c4! (presenečenje, ki ga dr. E. menda ni pričakoval) 10. dxc6, exd3 11. Dxd3, dxcG 12. Dxd8, Lxc3+ 13. DJ2, Lxd2+ 14. Kxd2, So4+ 15. Ke2, LeG 16. Taci (16. b3 je slabo, zaradi jetične točke na c3), g5 17. Lg3, Tad3 13. Sf3 (izsiljeno, na 18. Tc2 bi sledilo L.f5), c5! 19. Thdl, Txdl 20. Kxdl, g4 21. S3I, Td3+ 22. Kel, Td2 (beli
mojstrov, ki je prinesel naslednji rezultat. 1. mo, kajti na Dxgl sledi cxb4+ in beli je Iliesco 6 in pol, 2. 4 Gerschman, Maderna pat. Toda črna dama se ne sme umakni i. in Piazzini 0, 5.-7. Bensandon, Guimard in ker grozi na a7 mat. pa tudi b6 ne gre zara-Pilmk 5 in pol, Carballo 4 in pol, Villegas 4,' di mata na al. Ostane torei le še 2...K'G-Alolma 3, Benko 2 in pol. Ker pa Iliesco ni nakar izšli beli s 3. Cxbi potezo 3...Dxgl Argentinec, bodo Maderna, Gerschman in ;n s tem t-di pat. Zares: mična in duhovi a
šahovska umetnija.
LJUBLJANSKI SK — DUŽAVNI PRVAK
Za Novo leto je bii prirejen v Novem, Sadu zaključni match za državno klubsko prvenstvo, v katerem sta kot finalista nastopila Ljubljanski šahovski klub ter Novosadski šahovski klub. LŠK je v tej odločilni lek-
35. K.l-5, Lxb3 36. Kxa 5, Kg7! 37. KaG, KgG partija. 38. c4, g3! 39. hxg3, h3 in beli preda.
Dr. A’?eh'n — Capcb’anca
Revanžni match z3 svetovno šahovsko prvenstvo med dr._ Aljehinom in |. R. Capablanco je bil preložen na jurij. Prvotno je bilo določeno, da prične match 14. aprila v Bue-
Beli:
5. Skilljanka
(7. partija matcha)
Tik pred pomembnim matchem dr. Euwe—
Keres sta zaključila match S. Landau in 1'.
D. van	Scheltinga. Splošno je bilo pričakovati, da	bo match dobil z visokim naskokom
. „	„ ,	  ,____________ Landau.	Vendar pa se je van Scheltinga po-; mi	zmagal z rezultatom 41/- : 2</»- partij«
je izgubljen) 23. 13, Txg2 24. fxel, Txgl 25.1 kazal kot odporen in dober partner, ki ga je | med Vidmarjem ml. ter Briklerjem. pa-je bila Kd2, Txcl 26. Kxcl, Lxc4 27. b3, Ld3 28. Pa 1-andaU nekoliko podcenjeval. Nnmesto z j prekinjena ter jo bo ocenil JSS. Njen >zid «e-Lxc7, h5!	29.	Kd2,	Lbl!	30.	Kc3,	h4	31.	a4,1	zmago, se	je moral Landau zadovoljiti z ne-|	veda ne more vplivati na'končni	rezultat Po-
Lxel	32.	Kcl^	b6	33.	a5,	bxa5	34.	Kxc5, Lc2 i	odtočenim	rezultatom.	Iz matcha naslednja	samezni rezultati so naslednji:	Preinfalk —
Kulžinskij >/s : V*, prof. Gabrovšek — čanji 1 : 0, Sikošek — dr. .lljič 1:0,. dr. Gahrovšek — Živanovič 0:1, Gerzinič — Popovič 0:1, -r n e	.	Mlinar — Rajter 1:0 in Slokan— Atanasko-
T. D. van Sche.t.nga Črni: Lanaau vič'1:0. — S to zmago ie prišlo drž. klubsko 1. e4, c5	2. Sf3, dG 3.	d4, cxd4 4. Sxd4, Sfo	prvenstvo spet v Slovenijo, ki si	je tako pri-
5. Sc3, gG	6. Le2, Lg7	7. 0—0, Sc6 8. Le3,	dobila znova pomembno šahovsko lavoriko.
0—0 9. 14, Ld7 10. Khl, Tac8 11. Lf3, Sr5! _____________________________________________________________
12. Lgl, Sc4 13. b3, Sa3! 14. Sbl, Sxbl 15.1 Taxbl, e5! 16. Se2, Lc6	17.	fxe5,	dxe5	IS.
Dxd8, Tfxd8 19. Sg3, h5	20.	Tfel,	Td2	21.
Lxa7, Txc2 22. a4, Lf8	23.	Ldl,	Ta2	21.
Tbcl, h4 25. Sfl, h3! 26.	S33,	Txg2	27. Tc4,
Tcd8 28. Le3, Td3 29. Lc2, Txe3! 30. Txe3,
Sg4 31. Tf3, LhG 32. Sfl, Sf2+ 33. Txf2,
Txf2 34. Kgl, Tg2+ 35. Khl, Tgxc2! in beli ’ preda.
nos Airesu. Podoba pa je, da Capablanca ni mogel v tem času zbrati potrebnih finančnih sredstev. Dr Aljehin je sedaj celo znižal honorar na 30.000 argentinskih pesos, ki jih misli C. pravočasno potožiti, kot to zahteva pogoj za match. C. računa pri tem na izdatno pomoč kubanske vlade. Mogoče pa je celo, da do matcha sploh ne bo prišlo.
š. V La Plata v Argentini so pripravljali Belj na D0‘ezi rPml7ira večji mednarodni turnir, ki bi se ga udeležil |	l! na P° eZl	remlzira
Križanka št. 61
1 i ^	4	S	fr	8
Presenetiva rešitev
V italijanski šahovski reviii »L'Ital'a Scliachistica« je b'h med drmg'mi problemi in Šti!d’'?mi objav jena tudi naslednia mična š-udija Um’'erta Gandoifa iz M lana. Bel': Kh8, Dg6- Lgl kmete c3 'n f4. Črni: Ka5, Df8, Lg8 in kme je b7. b5r b4, c6, f6 in fS.
r'---
I	1		i !			i
u	1		1 1			m
(II IV	1 J_	a	■ 1	i	—	—
v	r 1		i	§	■	
Vi	1		i	p		
VIi	1		JU		I	
Vili IX	1	—	IBi 1 Ul 1	—	I	i
X XI	1 mi	—	i	E	—	—
Besede pomenijo:
Crni ima torej velik'.) materialno prenrč. B:li je o.ividno iz-gubl'en ka‘ti tudi po cXb4+ in
?mSa*i”°<!rasvorii- , Vodorano: I. špansko mesto; II. junu-
mT štVKi fv3 I>CS,U!eV; HI- sladka ie(ii ruska reka; kmet' Kai to. • vcz»'k> .zaimek; ploskovna mera; V. ref* Morh ie v}ra-; V,L fcnsk? im<i' P^skovna mera; na le rešitfev? X? ž®nsk° |ine; VIII. tneslo v Jugoslaviji: Kai na nat? Po* I’ Pnslanižka naprava; češko moško ime; skusimo! 1. Lc5!! Navpično: 1. bajeslovna kraljica: 2. ev-lovu sc ponudi ropsko gorovje; pesem; 3. pleme; silicijeva kot žjtev. | spojina; 4. narobe veznik; bajeslovno bilje:
tudi dr. Aljehin Zaradi finančnih težav; pa do ! Dxc5. Če ostane črna dama na 8 l!ni i, lah- ' predlog; 5. rod; 6. del voza; turški no turnirja m prišlo. Namesto tega je bil samo ko he i mirno olče cxbX4+ :n na o še na g8 veljnik; 7. jugosl. reka; tulilo; 8. svetopi-ikromen kvalifikacijski turnir argentinskih 2. Dgll!, krasna poln la, beli p: nudi še da- semska gora; predlog.
^JVA/\A\AAAAAAAAAAAAAAAA\AA/v^
POMENKI Z MLADINO
Ed"ar Lupša. Poslal si več stvari:
^Materam«, ki je tokrat objavljena, »Matematično šolsko«, »Pred knjižnico« ter *V bolnišnici«. Zato bo naboljše, da °staneš pri pripovedovanju, kjer bodi stvaren ter se ogiblji nepomembnih stva-ri' Zgodbice bodo v prihodnjih tednih objavljene. Medtem se 1-aipada še oglasi t?r pošlji kaj boljšega. Več ob priliki. — ^ranico Samorod. »Zaton starega leta« si poslal malo prepozno, da ga že časovno ni mogoče več objaviti. Tudi tebe h| prosil, da v bodoče, ako boš še Kaj Napisal, toliko ne jadikuješ ter ne lamen-tlraš nad življenjem. Preveč vodenega razmišljanja je v »razmišljaniu«. Tako je Pač, da mladina ne razmišlja rada, pu-s,ipo razmišljanja starim ljudem ter °nim, ki imaio nazore. Kaj praviš k te-tn|iV Ali se ni prijetno zdaj sankati? Le-P° pozdravljen! — Miran Mitič. Dobil sem vse zgodbe ter jih bom tudi večinoma objavil. 2elel bi pa, da tudi ti manj ^zmišljaš, da se manj preda!aš saniam. usebna bolečina, ki jo napišeš na papir, P!°ra biti taka, da tudi druge zanima, ijjalo bolj zgraditi moraš svoje zgodbe •udi o tebi bo treba enkrat prihodnjič obširneje izpregovoriti. Piši vedno samo eno stran in razločneje. Lep pozdrav!
Tudi tvoja »Vojna« je bolj vizija 'Privid) kaKor pripovedovanje. Vendai j aJ izide kot izraz tega, kar danes mori P'je mladino, in navsezadnje tudi kot Br-it n protest — Franc Kuder in Savu sti ' Križanko »Dravsko banovino« —T v10bro sestavi,a- — Pozdravljena! Vp. v*ad!to Kos. V prioovedovanju rabi seri0- 'sti Cas- Najboljši je pretekli. V n,;an'i'{ smeš preiti samo pri napetem fruSn »Cjd 0 v a n j u • Pozdrav! — Ostali so-nilt> pridejo na vrsto prihodnjič.
Urednik.
Kržanka
3	i		■ i
-	i	m	i
7	i		M’
lo	m	,i	1
U'	h		1
m	»h		1
m	.0 ,		1
Nc2aJ o pajkih.
lični,. Svc.t'1 ie več kakor 2000 vrst raz itdom^ P.ai!:°v. Strupene pajke sc lahko » - «ci z žvižganjem. Pajek lahko do-
Znan starost sedmih,let. log;ia os* o pajkih se imenuje arahno-
fel?‘L:!?°n.-to mteko. V Ameriki so za-°karipna ali m,elt0 v trdi obliki. Tako kakor iph ?	se stopi na ognju
ter se pije kakor docela sveže.
Vodoravno: 1. stopinja; 5. tekočina; 6. grška črka; 7. ograja; 9. predlog; 10. enaka samoglasnika; 11. prva žena; 13. ptica; 15. ostanek dima; 16. čoln (hrvatski).
Navpično: 1. obrtnik; 2. del obraza; 3. površina; 4. posoda; 5. vrag; 8. oblika glagola »tekati«; 12. vežba; 14. žuželka.
Kvadrat
■	-	o r	
i			
‘ 1			
			
Vodoravno in navpično: 1. kopno; 2. tovarniški zavitek; 3. obdaja krog; 4. turški sodnik ali posode.
Jacaranda pra/ijo brazilskemu drevesu, ki je trše od žn'e».a. Indiianski toina-čini izdelujejo iz drevesa svoje nože in kopja.
SJPS19
Rešitev krlianVe
Vodoravno: 1. omika; 6. Abadon; 7. poroka: 8. Adelo; 9. to; 11. Avar; 13. ti; 14. tri.
Navpično: 1. obod; 2. marela; 3. idol;
4.	kokot; 5. Ana; 10. osi; 12. rt.
Rešitev vprašanja
Vajenec bi moral kupiti samo 16 žebljev. Narišite kvadratno ploščo, zarišite luknje ter jih preštejte.
Rešitev izpolnjevalke 2.
PEK — POK— SOK — SOM — SAM TAM — TAK — TEK — PEK.
»VečerniR«
szci mladino
2	Maribor,	2f.	Januarja	1940
iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:
Uev. 3
SAMI SI BOMO PISALI USODO
V	Človeški zgodovini opažamo stalen boj med tradicijo in reformo, med novim in starim, med naprednostjo In reakcio-narstvom. Stari življenjski nazori oka-mene, propadajo, vstajajo novi, popolnejši, boljši in se vedno razvijajo, človeštvo včasih zaostaja, pada, včasih gre naprej. Toda čas hiti neizbežno naprej. Preživel smo imeli Bele gore, ne Kosovega po-Naš narod se je začel prebujati, prebujati iz stoletnega spania., VzbudU se je duh tlačenih in zatiranih narodov. Vprašanja, katera smo pustili, da so jih reševali brez nas, smo pričeli reševati v sebi. Nastala je doba novih sli in novega življenja, ki nam je ostala za vse iase vzgled trdnega dela. Postali smo narod Trubarjev, Dalmatinov, narod reformatorjev slovanske krvi in slovanskega au-ha, ki so nam postavili prvo podlag') kulture. Toda padli smo zopet nazaj v črno temo suženjstva, brez slave In /ma-ge. Takrat smo bDi narod Mahničev. Nismo imeli Bele Ogore, ne Kosovega po Ija, katero bi nas budilo, naš je bil le ljubljanski trg, kjer so gorele naše prve slovenske knjige. Z njimi je bil položen In postavlien temelj, a z njimi je tudi pa del. Padali smo In se man’šaH, ter smo postali sredstvo za rast tuje moči, uni ču oči sami sebe.
2olto-črni dvoglavi orel je zopet Jezne zapraskal s svojimi pohlepnimi krempij' in nas vrgel nazaj v temo negotovega Čakanja, kdaj nam bo sinil svit svobode Razbil in uničil je vse, kar je bilo slovenskega, zato da bi paznb II, da smo Slovenci, da smo Slovani. Toda tudi temu je bilo Uenec. »Jresn'čil se je b’l rek našega velikega Prešerna: »...tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vo-
»Največ sveta otrokom sliši Slave.. .<
Dr. F. Prešeren.
lijo vero in postave!« Duh slovanstva je strl dolgoletno robstvo in zmagal. Zmagala je pravica. Bilo je maščevano Kosovo, bila je maščevana Bela gora, Mo-dro-belo-rdeče trobojnice so ponosno in smelo vihrale na osvobojenih tleh. Vsta-
li	smo ob zori svobode v življenje — lepše In boljše. To življenje pa nam ie bilo deloven dan. Pokazali in dokazali smo svetu, da si lahko sami kujemo usodo, da lahko sami odločamo o svoji bodočnosti, da nam varuštvo drugih ni prav nič potrebno. In vendar nam ga vsiljujejo.
Pričenjajo Slovanom kraliti pravice svobode, celi pravico do življenja. Slovanska zemlja se trga kos za kosam. Mar nismo sami dovolj sposobni za življenje? Ali pa smo drugim nevarni? Zakaj nas ne puste živeti? Vendar ne klonimo glav nikoli, nikoli se ne bojimo nevarnosti in se ne bran'mo naporov, ker »potreti nas moreš, streti nikdar, usode sovražne besneči vihar.«
Toda branili se bomo čvrsto, da ohranimo vsaj ml to, kar imamo, da dakaže-mo vsemu svetu, da smo vredni sinovi svorh prednikov, da smo vredni rnovi majke Slave.	Ante.
sesas
Sprevodnik
IVO DANI
Večeri se .. Mrzlo je postalo in pota so zaledenela. Ob glavni pro^i je siabo razsvetljena mala postaja. Skozi rezek zrak je slišati žvižg lokomotive in železničarjev. nato pa udarjanje - Tonov drug ob drugega. Luči premikačev se
Blm
3hirley Tempi® zapušča
ZAPUSTILA BO FILM NA ŽELJO MATERI;, K! JE ZASKRBLJENA RADI NJENE BODOČNOSTI
Po neki vest iz Hollywooda. ki io je pri nesel iParis Soir«, je Sh'rley Temole zapustila film. Njena mati je bila zaskrbljena zaradi težavnega dela, ki ga ie morala oprav liati mlada zvezdnica, pa tudi zaradi moralno pokvarjene okolice, v kateri ie dekle ce
ne bo več pod strogim nadzorstvom svojih staršev. Verjetno je da jo bodo s arši za 4 ali 5 let, ko bo stara 15 do 16 let ter se bo izobrazila, znova pustili k filmu, če bo dekle hotelo in če bo konveniralp.
Starši bodo izgubili zaradi te svoje odlo-
doraščalo. Zato jo je mati vpisala v dekliško | čitv letno	več sto tisoč dolarev. kakor	se	je
šolo v Los Angelesu. S tem bo dekle izpo- I to zgodilo	z Jackie Cooganom.	Če so te	vesti
polnilo svojo lastno izobrazbo, bo prišlo v j resnične,	bo »Modra ptica«	zadnji film,	v
stik s svojimi enako starimi sovrstnicamj ter ! katerem ie nastopila Slrrley	Temple.
\
BI
Švedski film „Velertba
ŠVEDSKA FILMSKA INDUSTRIJA JE PRAVKAR IZDELALA ZANIMIV FILM IZ POLARNEGA ŽIVLJENJA RIBIČEV
Pred nedavnim je bila v Stockholmu premiera visoko kvalitetnega filma o sodobnem veleribarstvu. Kritika je film sprejela z navdušenjem in nad vse pohvalno.
Film »Veleriba«, v katerega je vpletena zelo dramatična zgodba iz ribiškega življenja, se v glavnem razvija na palubi plavajoče ve leribarske tovarne ter poedinih čolnih, ki se v polarnem ledu in mrazu prebijajo za svojim plenom. »Veleriba« je prvi večji film, ki globoko zajema iz ribiškega življenja ter posega tudi V socialno borbo.	Zunanji okvir fiima
tvorijo izredno slikovite polarne pokrajine s svojim večnim ledom, kjer morajo biti ribiči izredno drzni ter vsak čas pripravljen), da tvegajo svoje lastno življenje. Ekspedicija, ki ji je bila poverjena naloga, je pribavila dragocene fotografije ter posnetke o divji lepoti polarnih voda in pokrajin, plavajočih ledeni-KOv. V to okolje je potem režija vpletla filmski trak ribarske industrije, ozirajoč se predvsem na ribiško življenje.
Ekspedicija, ki jo je organizirala filmska družba AB Svensk Filmindustri v Stockholmu, je odplula iz Norveške septembra 1937 na palubi veleribiške tovarne »Kosmos« pod vodstvom Norvežana Tancreda Ibsena. Glavni moški vlogi v filmu igrata Šved Allan Bo-nlia in Norvežan Oscar Egede-Nissen. Ekspe- j dicija je štela 20 ljudi, večinoma mož. Ob oo-vratku je prinesla 20.000 metrov filma ter 8 tisoč metrov zvočnih posnetkov.
S severnih polarnih končin je odplula ekspedicija proti Afriki ter nato dalje do južnih polarnih pokrajin. Operaterji so skrbno posneli ves potek ribolova ter življenje na ribiških ladjah. Pred gledalcem se na filmskem platnu odgrinja težko delo ribiške posadke, ki dela v 12-urni izmeni, njene zabave o prostem času, njen Božič in Veliko noč na ladji, daleč od doma, med kiti in mroži, delfini in morskimi psi. V filmu nastopajo preprosti m
rustikalni ribiči, z razoranimi lici ter stekleno bistrimi očmi. Izredno spretnost in hrabrost kažejo ter širOko samozavest, ki se včasih stopnjuje do upora. Film je za navadnega zemljana pravo doživetje ter razodetje o pokrajinah in življenju, ki se bije daleč na severu in jugu, v peklenskem mrazu in ledu, v večni nevarnosti in težki borbi za obstoj.
Ekspedicija je prinesla mimo v filmu »Veleti,ba« uporabljenega gradiva še mnogo drobnega in zanimivega gradiva, ki ga bo filmska družba uporabila pri izdelavi drugih kulturnih filmov.
.
mm
■ limfi!
S S
f -A. «.
TYRONE. POWER, ANITA LOUISE IN NORMA SHEARER IZ PlLMA »MARIE
ANTOINETTE«
ITALIJANSKA FILMSKA BILANCA
Iz uradne italijanske filmske statistike posnemamo, da je Italija v letu 193S izvozila za skoraj 11 milijonov lir filmov v primeri z letom 1937, ko je izvozila le za 7 milijonov. Poleg tega je imela Italija tudi znatne dohodke iz deviz, ki so jih plačale tuje družbe, ki so snimale svoje filme v Italiji. Za letošnje leto računa Italija s povečanjem dohodkov, ker bo mogla .izvoziti še več filmov, ker jc nastopilo na trgu pomanjkanje francoskih, angleških in nemških filmov.
»MOŽ NA RAZPOTJU«
Pod tem naslovom bo v kratkem -. izdelan nov film, v katerem igra glavno vlogo Hans Albers, predstavnik tako zvanih »junaških filmov«. Albersova partnerka v novem filmu je berlinska dramska igralka Hilda Weissncrje-va, ki je pravkar z velikim uspehom nastopila v glavni vlogi v filmu »Zlata maska«.
matografov na Švedskem. Njena proizvodnja litmov raste z vsakim letom. V pravkar zaključeni sezoni je izdelala 10 velikih filmov ter nešteto manjših s prirodoslovno, kulturno ter turistično propagandno vsebino, mimo tega pa ima tudi monopol na tedenske žurna-le. V glavni!) švedskih mestih pa ima nad 120 kinematografov.
ŠVEDSKA KINEMATOGRAFIJA
Poleg nekaterih neznatnih filmskih podjetij je na Švedskem vodilna filmska industrija AB Svenska Filmindustri. Družba ne izdeluje samo filmov, ampak je tudi lastnica večine kinž-
f. »Tuja pesem« ie naslov nainovejšega 20‘h Century Fosa s Tyrcne Powerjem in Sonjo Menie. Film prikazuje »odkritje« nove iihnske zvezde ter njena razočaranja v Hollywoodu, Film odlikujejo melodije, pesmi in scenc.
f. »Modra ptica«, znamenita Maeterlincko-va drama, za katero :e svoječasno kupil pravico snematfe Walt Disney, je posneta sedaj s SIrrley Temple. V tejn filmu ie Shirley Prvič dobila' »filmskega brata f. Ramon Npvarro igra, do da'iSem odmoru znova glavno vlogo v f:lmu »Beli .šajk«.
PRIGODNE POŠTNE ZNAMKE
Minister RTT je pred. nedavnim izdal pravilnik o. izdaji prigodnih poštnih znamk z dodatkom nad normalno vrednostjo. Po teni pravilniku morejo priti v promet le take pri-godne znamke, katerih dodatek na normalno čerio'jč' v 'celoti namenjen humanim in social-
nim namenom. Dovoljenje za izdajo ten znamk daje minister za PTT. Društva in ustanove, ki prosijo za dovoljenje, morajo priložiti prošnji skice za nameravane znarrltu' ter pravila oz. sklepe odbora, iz katerih bo razvidno, v kake'namene bodo služile znamke. Prošnje jc treba'vložiti najmanj 4 meseve prej. Vse stroške za izdelavo prigodnih znamk nosi društvo samo. Posamezne podrobnosti glede natiska določi minister. Serija znamk ne sme biti dražja od 10 din. Najmanjša naklada ne. sme biti izpod 100.000 komadov. V prometu pa so lahko take znamke največ 4 mc-sece. Istočasno smeta' biti v prometu samo dve vrsti prigodnih znamk.
PRVE ZNAMKE V OKUPIRANI POLJSKI
Nemška poštna uprava je izdala za oni del Poljske, ki ga je okupirala nemška vojska, provizorično izdajo znamk, in sicer nemške znamke s pretiskom, ki imajo na vrhu označeno vrednost v poljski valuti in tekst »Deutsche Post Ostenj Izdane so bile .naslednje vrednosti: 6 grošev na 3 pf. svetlosiva, 8 grošev na 4 pf. modros.iva, 12 grošov na 6 pf. zelena, 16 grošev na 8 pf. rdečeoranžna, 20 gr. na 10 pf. rjava, 24 gr. na 12 pf. rožnata, 30 gr. na 15 pf. rjavovijoličasta, 40 gr. na 20 pf. svetlomodra,' 50 gr. na 25 pf. ultrama-rin, 60 gr. na 30 pf. olivna, 80 gr. na 40 pf. rdečevijoličasta," 1 zlot na' 50 pf. temnozelen«, 2 zl. na 100 pf. oker in črna. Za kasneje pa je poštna uprava obljubila posebne poljske znamke.
vVVVVVvVVVVVVVVVWvVvVVVVVV<,VN WAWA\\VA*.WvVyWAVAWvWW. ’
vVv\VWWVv'v\,\AAAVv
c VU VVV/AA.VuUMA,
\,\AAA.\AAAVNAAAAM/.\MMAAA/^V\A\MAAAM,VVV
zibljejo tajinstveno med njimi, kakor zli duhovi.
»Saj da bi ne bilo tako mrzlo in tako gladko,-* reče Milan svojemu tovarišu.
Milan je bil še mlad. Doma je bila kopica otrok. Da bi ne bil domačim v j napotje, je odšel iskat službe in jo dobil. I Njegove roke so vihtele kramp iia progi j in to delo je opravljal iz dneva v dan. Ni mu ugajalo naporno in monotono de-
lo,	a ko se je spomnil na domače, so njegove roke še trdneje prijele za kramp, njegovo telo se je še bolj upognilo k pragom. Koncem meseca je dobil plačo. Malenkostna je bila, tako malenkostna, da jo je skril v pesti.
»To naj bo za ves moj trud?« Spomnil se je na. očeta, na bolno mater, na brate in sestre in bridko mu je bilo pri srcu.
Takega ga je dobil nadzornik proge. Tiho je stopil k njemu, po očetovsko na-nlonif roko na njegovo ramo in se zazrl v njegov mladi, lepi in malce shujšani obraz.
»Gospod Milan Bebec, jutri nastopite službo na tovornem vlaku kot sprevodnik.«:
Njegove oči so zastrmele vanj, kakor da ne morejo verjeti. Z veselim obrazom je segel nadzorniku v roko. Minila ga je žalost, ki mu je malo prej stiskala srce, vanj pa sta se razlili sreča in up na lep-
šo bodočnost.
*
Danes je prvič v tej službi. Ni še vajen tega težkega in napornega dela. Komaj prehiteva vagone, ki z vso silo udarjajo ob druge, a obenem poje mrzel veter svojo pesem in ga stresa do kosti.
V	daljavi, kakor v omotici, zagleda novo vrsto vagonov, ki se premikajo proti njemu. Vedno bolj počasi se približujejo in zopet oddaljujejo. Pred njim se pojavi slika očeta in matere. Oba sta stara in zgrbljena ter hodita po strmi poti. Njun korak je trden in težek. Počasi gresta in jzgineta za gozdom, ki postaja -redno večji in temnejši. Zdajci se zdrzne. Pred seboj zagleda vagon, hoče se mu umakniti, a mu zdrsne, da pada v temo, globoko in neprodirno ...
Železna kolesa vagonov so zapela Milanu mrtvaško pesem. Ko so ga privlekli izpod njih vsega okrvavljenega, je bil njegov obraz jasen, na njegovih ustnicah je bil rahel smehljaj, kakor takrat, ko je stopil k njemu nadzornik proge in mu vlil upanje na boljše dni.
Libela ima 40.000 oči. Vsako od dvoje očes, ki ga vidimo, sestoji od 20.000 očesc.
Bivanje v topli sobi otežkoča dihanje istočasno pa znatno povečava telesno toplino.
Zimsko veselje
V	decembrski noči so oblaki zakrili mesec, ki se jc tajinstveno zibal nad tiiio vasico, ki je imela komaj nekaj koč. 6a-mo nekaj hiš je bilo zidanih. Lahne bele zvezdice so začele padati z neba in pokrile tiho pokrajino. Tu in tam je zatulil lačen pes. Pričelo se je daniti, tudi snežilo ni več tako močno.
Otroci so se počasi prebujali in zehali. Mali Jožek je skočil pokonci in pogledal skozi okno. Veselo je vzkliknil: »Tonček, samo za trenutek poglej skozi okno.' Vse, je belo! Sneg, sneg, sneg.. • !«•
Otroci so stali pri oknu na pol oble čeni: Lizika je stopila celo na stol, da bi bolje-videla . Govorila je bolj sama sebi kakor pa bratcema:
»Zopet se bomo lahko sankali. Če se bomo le smeli?«
Tonček, ki je hodil v tretji razred ljudske šole, jo je potolažil:
.»Nič se^ ne boj, Lizika, mama mi je zadnjič rekla,^ da se bom lahko sankal: ker so me v šoii pohvalili. Tudi vama bo dovolila;«
Vsi zadovoljni so stekli v kuhinjo in se oblekli v nekaj minutah. Mati jim ni branila, saj jc vedela, da je bila prav takšna, ko je bila še mala deklica. Otroci
so hitro pozajtrkovali in odšli na travnik nad katerim -se je-vzpenjal hribček. Večkrat'so sam same pridrčale v dolino, / njimi pa se je privalila po snegu Lizik-jožeku se ni godilo nič bolje.
Kmalu pa je začel Jožek tarnati:
»Tonček, pojdimo domov, mene ta.-; zebe v noge.«
»Mene tudi,« je hitela Lizika.
Tonček se je nekaj časa obotavljal, toda ko se je še nekajkrat^ prekobaiii *; sneg, kakor je bil dolg in širok, ie raii volje odšel domov, Franja Kumm:
■ .ssssas
Materam
EDGAR LUPŠA Iz mraka zadnjih dni, sem pesem slišal, ki je pozabiti ne morem.
O naš'h materah,
ki vesele več ne bodo, ......
ee nas zagrnil čas bo v mrak kot brate s severa.
Vam, tužnim materam, veselje dano več ne bo.
Puščava Sahara zavzema 5800 kvadratnih kilometrov prostornine.
Moj mali
VLADKO KOS
Mihec je vstal in se tipajoč pomikal naprej po črnem rovu. Bog ve, kolikokrat se je opotekel po vlažnih tleh. Splašila ga je miš, ki je hušknila mimo, ali truma netopirjev, ki so se zaletavali v obokane stene. Od zgoraj je kapljala voda, v vsem rovu pa je bilo mrzlo'od vlage. Nič ni vedel, kako dolgo se je plazil, ko je znenada pred njim zasvetila luč. Zaskelelo ga je v oči, da je prestrašen postal,- Zaslišal je pridušene glasove. Tiho, kolikor je le mogel, se je primaknil bliže.
Sredi rova so sedeli trije možje, dva sta bila strašno črna v obrazu, tretji pa je bil — Mihec skoraj ni hotel verjeti — Franc,; ki so ga v tovarni odpustili, kar je kradel. Obrazi možakarjev so bili še strašnejši v soju in ^sencah svetilke.
Franc je govoril: »Torej, ti Jpža prideš s kramp' »i, jaiiž prineseš lestvo,' jaz
j vitrih!«
t »Njegova hiša je zraven tovarne?« j vpraša niaskiranec na levi,
»Ne, saj veš, kje stanuje Marini, tovarnar!« Oni na desni je nato vprašal: »Blagajna praviš, da je pri spalnici?«
Franc, sa je pri tem namrdnil: »Mar naj jemljem tam, kjer ne morem?! Sicer pa sc ne boj, denar si pravično razdelimo! Torej, ob dvanajstih pred tovarno!«
Možje so se dvignili, pogasili luči in izginili v rovu. Nekaj časa so še pljuskali njihovi koraki po vodi, potem pa je zavladala znova tišina.
Mihec jc mislil da sanja. Znova ga jc prevzel strah pred nečim neznanim, strašnim. Ubijati hočejo! Ropati!
Skozi možgane se mu je vrinila misel, ki se je je za hip razveselil. Ali ni Marini tisti mož, ki ima veliko tovarno in ki noče več očku dati denarja, da bi imeli kaj jesti! Mihec, se-za hip razveseli in srce mu objame sladka misel na maščevanje. Njega bodo. ubili, kaznovali za ta greh! Toda, kaj bo potem očka? In mamica?
Streslo ga jc, v njegovi dobri glavici se je posvetilo: rešil bom očko!
Prevzet od-veselja je pozabil na mraz, na podgane in miši . . . Vstal je in nitel, kar je mogel, po kanalu. Če so oni prišli iz te luknje, bo tudi on! Kmalu se jc rov končal . • •
Gospod Martini sedi v mehkem naslanjaču in kadi. Prijetna toplota veje iz kamina, njegov prileten obraz leze v gube. Tovarnar je zadovoljen. Kaj bi ne bil! Kupčija čVete že zaradi vojne, navijanja cen uspeva, blagajna bo polna do vrha... Potem, no, potem bo aajlepša in najvarnejša pot v Švico.
Iz teh, misli ga je nenadoma vzdramilo močno trkanje na vrata.
Skoraj ni mogel verjeti. Ob tej pozni tiri?! *
Odprl jc vrata in — obstal... Pred njim se je tresel od mraza majhen deček, raztrgan, in ves krvav po licu.
Mihec je komaj dahnil vanj: »Gospoda hočejo-ubiti nocoj o polnoči...« Dalje ni mogel več, prekmalu se je zgrudil.
Nič ni videl prebledelega gospoda, ki gu je dvignil in odnesel v sobo, nato mrzli;:
no poklical policijo in se razburjen skla-
njal nad dečkom čez lice pa so mu pol-
zele solze, njegovo srce 'je postalo mehko...
S
Tisto noč so ujeli pri tovarnarju zločince. Drugo jutro je bil Mihec spet do-
ma. Bolehal je od mraza tiste strašne noči. Ob njegovi postelji je sedela mamica, imela je čez čelo prevezan bel trak, potem je bil tu še očka, ki ni nič več pil -—..saj takrat ga je opijanil Fronc, da bi mislili potem, da je on ubil tovarnarja, ker ga je odpustil. Zdaj očka spet služi in ima večjo plačo, tako da bo zdaj spet
lepo pri njih. In često pride k njim to-
varnar Martini, z njim pa zdravnik z be-
lo brado. Tako je dober.
Ko bo Mihec ozdravel, ga bo tovarnar vzel s seboj na počitnice v Švico.
»Moj - mali...« mu vedno reče. K O N E C.
m^vrsfj
Francoski in an
»Dobili bomo krepko vero svojih očetov, ki nas je napravila a©, kar smo..."
Angleški publicist Harold Nicolson je napisal v „Tbe Nevv Vork Magazine" zanimiva razpravljanja o francoskem in angleškem duhu v sedanji vojni. Med drugim pravi:
„Mi smo tako zaslepljeni s sijajem francoske meščanske kullure, da pozabljamo, oa je jedro francoske nacije vaško in ne Meščansko. Francoski krnel, delaven, varčen, uporen in krepko povezan s svojo zemljo, je pravi tip francoskega značaja. Francozi so individualisti v vsem, razen v ^patriotizmu. V nevarnih trenutkih zedi-njuje ta lastnost vse Francoze.
* Sodobni Francozi ne težijo po osvajanjih in slavi. Njihova mržnja do vojne je prav r tako velika kakor pri Angležih. Kakor Angleži si pa tudi Francozi strastno Žele nov red življenja na svetu. Kadar kdo napade njihovo državo, so pripravljeni žrtvovali zanjo brez pomisleka svoje premoženje in življenje. Angleži ne sumijo v vztrajnost francoskega duha, dokler bodo ti občutili, da jim preti nevarnost pred navalom tujca. Oni se ne bore za tujo stvar, dokler niso prepričani, da gre fes tudi za njih lastne interese. Ne smemo
&ozabiti, pravi avtor ,da so Francozi naj-rabrejša rasa na svetu.
V Angliji je lahko opaziti veliko nasprotje med duhom 1914 in zdaj. Leta 1914 so šli Angleži v vojno kakor v vsak drug boj. Lahkomiselno so verovali, da bo šel posel	od	rok,	kakor	vsak drug.
Profesionalna	vojska	se bo	pač borila
onstran Kanala, mornarica branila Britanske otoke	in	mir,	ki bo	prišel, bo
prinesel sadove za najmanj sto let...
Danes teh občutkov ni več. Angleži se Zavedajo, da	bo	ta vojna pomenila za
mnoge boj do finančne izčrpanosti, propasti. Znano jim je, da bodo vpleteni v Vojno tudi nevojaki, da bodo bombardirana cela mesta, žena in deca pobijana in da se bo beda razširila po vsej državi Trenutki bodo, ko bo zmaga zelo daleč od uresničenja, od eventualnega miru ne bo pričakovati materialnih koristi.
»Moja postava ge gibka kakor vrbina šiba..."
Včasih čitamo v »Večerniku« zanimive že-nitbene ponudbe, kjer se iščejo sorodna srca, da bi si spletla po nepožnanstvu tilio zakonsko srečo. Še originalnejši, vprav pesniški sp včasih oglasi, ki jih prinašajo veliki japonski listi Tako je bilo nedavno citati v tokijskem dnevniku ženitbeno ponudbo neke koprneče, gejše takole:
»Lepa žena sem, glavo mi ovijajo valoviti lasje kakor nežen oblak. Moja instava ie gibka kakor vrbina šiba na vetru, moi otira/ je sladek in svetal kakor svileni odraz cvetja Premožna sem dovolj, da bi tanko srečno n zadovoljno živela s svojim bodočim tnizem Če najdem plemenitega gospoda, ki je živahen, bogat, izobražen in dobrega ponašanja. se bom združila z njim in kasneje bom sreč-na, če bom delila z njim večni mir, o čemer ho jasno pričal rožnati marmorni spomenis na grobu...«
Pobeg psa iz frontne službe
Pariška policija je pred dnevi ujela štirinožnega dezerterja francoske »pasje vojske*, španjela Boya, ki je pripadal vojski .0.000 živali, določenih za frontno sanitetno službo hrepenenje po gospodarju je prisililo psa, da je pobegnil od svoje čete v Pariz. Z ranje-J‘mi tacami in vsega sestradanega ga je na-*e> neki stražnik na bulvarju in odvedel na ®lražnico. Njegov gospodar, cirkuški artist Maurice Houcke, ga je dal vojski na -azpo-‘a8o, ker je imel zelo dober voh in bi lahko Pomagal na sledi za ranjenci ali sovražnim: PMrutiami Toda Boy je uporabil svoj dober nos za beg s fronte v mirnejše zaledje, kjer U1 grmenja topov. Zdaj se bo opomogel od c*olge poti. na kar ga bodo spet poslali v Ma-jPnntovo utrdbeno črto
Toda, nadaljuje avtor, Angleži se dobro zavedajo, da če zmaga Hitler ali Stalin, da bodo izgubili ne samo svoja posestva in bogastvo nego tudi avtoriielo v mednarodni politiki. Izgubljena bo svoboda in neodvisno! ter vse, kar je človek hotel pridobiti. Zato so morali storiti, kar so storili.
Velika Britanija se jo zagrnila v črn plašč, življenje je pomračeno, izpreme-
Angleži korakalo v Maginoto-vo črto
Angleška ekspedicijska vojska na francoskem bojišču šteje blizu 309=000 mož. Po odmoru v frontnem zaledju, kjer je francosko prebiva’stvo in •deške Tomyje prijamo snrejelo, so odšle angleške čete v predle postojanke. Zavze-’e so severni del IV! a-•rinetove črte, vojaki se niso mogli načuditi ‘rdnjavskim napravam, ki rtU*5)'o o ve-'ikem usnehu francoske gradbene tehnike.
r.jeno. Mene veseli, da je tako, pravi avtor. Mnogi, ki nas ne poznajo, vidijo v tej lugi slabost. Jaz nasprotno vidim v tem, da se iz preziranja dviga močan duh, močnejši kakor je bil oni leta 1911. Vidim odločnost, upornost in vzdržljivost. Zdaj vemo, zakaj se je vredno bojevati, zakaj ne. Ponovno bomo dobili krepko vero svojih očetov, ki nas je napravila to, kar smo..."
Zakonska sreča ie loterijski dobiček
4	A.
Tako menijo izkušeni ljudje, ki so v svojih poklicih dobili mnogo vpogledov v zakuiisno življenje zakoncev. Več ameriških univerz je zbiralo statistiko zakonske sreče ter so v ta namen v sedmih letih zasledovali 526 zakonskih parov tako rekoč do vseh intimnih id-nošajev. Rezultat opazovanj je pokazal, da se ženske mnogo hitreje prilagode novemu stanju kakor moški. Posebno žene, ki so se pred zakonom udejstvovale v poklicih, so .se izkazale kot prilagodljivi zakonci.
Glavni razlog za nezadovoljstvo v zakor.u je bilo finančno vprašanje. Kjer so bili spori zaradi gospodinjskih proračunov, je bilo 59 odst. zakoncev »zelo nesrečnih«, le 1 odst. »srečen z, pa »zelo srečen«. Nasprotno je bilo v zakonih, kjer ni bilo denarne zadrege, 61 odst. parov »zelo srečnih«, le 3 odst. »zelo nesrečnih«.
Uradni izkaz ameriških sodišč za 1. 1939 je pokazal, da so ženske napravile manj prestopkov kakor moški, toda med težjimi zločinci je bilo več žensk. Med aretiranci je bilo le 11 moških morilcev, žensk pa 16. Zaradi telesne poškodbe je bilo med 1000 moškimi 55, med 1000 ženskami pa 66 prestopkov.
Kako so so češki fašisti prilagodili
Iz Prage prinaša ;Neue Ztircher Zeitung« in po njej novosadski »Dan« naslednje poročilo:
Češki nacionalni tabor, ki se jc ustanovi! jeseni pod vodstvom Jana Risa, je dobil 9. t. m. tretjič dovoljenje za svoj zbor. Ostalim skupinam je prepovedano javno udejstvova-nje.
Zborovanje je bilo v največji praški dvorani in mu je prisostvovalo blizu 2500 ljudi. Govorila sta vodja Ris in bivši čsr. general Konopasek, ki je ostro kritiziral delovanje dr. Beneša in Jana Masaryka, očitajoč jima, da
Dežniki in kopalna kad — prepovedana]
Če odpre kdo ob dežju v New Yorku svoj dežnik, mora paziti, če je v bližini kak konj. Seveda ni žival tako plašljiva, davno se je že navadila na velemestni dirindaj, toda vsak stražnik ima pravico človeka, ki odpre dežnik pred konjem, aretirati. Star zakon New Yorka izhaja namreč že od takrat, ko so bili konji v mestu zelo plašljivi.
V Virginiji imajo v svojih uredbah tudi smešno določbo, da smejo ljudje uporabljati kopalnice samo izven hiš! Zakon je star, ko so se prebivalci nižjih nadstropij še bali, da bi voda pri kopanju v višjih nadstropjih vdrla skozi strop in zalila pohištvo. Tedaj še niso imeli vodne napeljave po domovih. Zakonodajalci so v pomirjenje odločili, da morajo biti kopalne kadi le na dvoriščih. Seveda, zdaj ko so v hiši vodovodi, se ljudje ne morejo na prostem izpostavljati radovednežem v kadeh. Postavili so jih v hiše, toda gospodar se še vedno lahko sklicuje na zakon, če hoče biti hudoben...
delujeta skupaj z Židi, prostozidarji in rota rijci ter da sta odgovorna za okupacijo Češkoslovaške po nemških četah. Njima sta tudi očitala, da sta kriva dogodkov 29. oktobra 1935 in streljanja devetih študentov 12. no-j vevnbra. Konopasek je celo trdil, da je bil; Masaryk prav za prav Zid, ki je češko: ime' dobil od svojega očima.
Češki fašisti se po tem zboru nadejajo, da 1 bodo dobili dovoljenje za zakonito udejstvo-1 vanje, kar bi naj še povečalo njih akcijo proti češki vladi in poglobilo sodelovanje z nemškimi oblastmi.
frapistovski menih na francoski fronti
cm
♦
?/
Med prvimi francoskimi pešci, ki so ob mobilizaciji pohiteli na fronto in bili odlikovani s častnim vojnim križcem, je bil tudi mlad podčastnik, Decupper, menih. Pater ie član naistrožjega redovniškega reda, ki so primorani k molčečnosti, trapistov. Ob začetku vojne se je prijavil prostovoljno za fronto, opat ga je razrešil prisege. Dva tedna nc začetku sovražnosti, 18. septembra, je redovnik prejel za junaško ponašanje vojno odlikova-
nje. Ranjen je moral v bolnišnico, kjer So mu obvezali raztrgano nogo. Pregled je ugotovil, da je noga tako poškodovana, da podčastnik, ne bo mogel več na fronto. Redovnik se je po ozdravljenju vrnil v svoj samostan, kjer bo poslej molčeči menih nosil ha svojih prsih rdeči trak častne legije in zlato kolajno vojnega križca kot znak požrtvovalnosti za domovino.
Kjer so ženske v večini
V splošnem je v večini dežel sveta več žensk kakor moških. Na Kitajskem odpade na 1000 moških 1130 žensk, v Rusiji 1103, na Angleškem 1080, v Franciji 1071, Nemčiji 1058, Turčiji 1036.
V Zedinjenih državah pa pride na 1000.moških le 976 žensk, mnogo manj kakor moških je žensk tudi na Irskem, v Bolgariji, na Japonskem, predvsem pa na Kubi, kjer pride na 1000 moških le 888 žensk. V takšnih okoliščinah se ni bati, da bi Kubanka ostala neporočena. Domačinke so s previškom moških seveda zelo zadovoljne, zato gledajo po strani vsako priseljenko, ker jim kvari dobre iž-glede za bodočnost... Naravno je tudi, da so kubanski kavalirji res viteški do nežnega spola, da se mu ne zamerijo, ker se lahka primeri, da ostanejo za vse življenje v ljubezni prikrajšani... Na Kubi je 68 odst belcev, ostali so črnci in mešanci. V mestu Ha-bani so si moški in ženske v ravnotežju.
Podmorniiki napad za Napoleona
i^^Kadar se spravi dimnikar lovit
Prvi napad s podmornico je bil izvršen že 1. 1812, ko je Napoleon ukazal popolno blokado Anglije. Tedaj je bila ob vhodu v luko Nevv London zasidrana angleška vojna >adja »Ramillies«. Nekega večera je opazila straža, da se bliža čuden predmet, ki je le deloma molel iz vode. Zbudili so posadko, ki pa tudi ni mogla dognati, za kaj gre.
Mornarju so rekli, da sanja, da je preveč oogledal v steklenico žganja. Toda Kmalu nato se je skrivnostni predmet spet pokazal
Indijski radie Angliji
Poseben Havasov dopisnik je obiskal na rancoski fronti prve oddelke indijskih čet, ki 50 nedavno prišle iz toplih zalivov. Indije v mrzlo evropsko zimo Vsi vojaki so mushma-u in pripadajo bojevitim plemenom v sever-lovzhodnem delu Indije.
Vojaški napori Velike Britanije se pa ne meje samo na efektive, ki so dospele v branijo Lojalnost indijskih princev se mamtesti-a tudi na drug način Nizatn od Majdaraua-ia, katerega sin je oženien s hčerko zaduje-ja kalifa, je dal 100 000 funtov sterlingov za snovanje lovske eskadrilje. Vsak mesec bo plačal po 10.000 funtov za vzdrževanje te :talske odprave. Maharadže od Patiale, Bi-:ar,era in Kašmirja so dali nad 500 000 tun-rov sterlingov za vojne namene Velike Britanije Nepalski radža je poslal v Anglijo 8000 svoiih gurkijsov. mladih in bojevitih vojakov ki so oboroženi z ostrimi noži in znani ko1. 1 divji napadalci na sovražnika.
bliže ladji. Kapitan je uganil, da tu nekaj ni v redu. Ukazal je dvigniti sidra in odpluti na varnejše mesto. Kasneje so ugotovili, da se je primitivna predhodnica današnjih podmornic skušala približati ladji in jo potopiti na ta način, da bi izvrtali veliko luknio, dali vanjo eksploziv in ladjo potopili. Vojni brod »Ramillies« se je imel samo preudarnosti kapitana zahvaliti, da je uše, prvemu p'.V‘ J podmorniškega napada.	jrioor
_______ ja rika-
pred za-
Vobrambo * 1 v iUiin0
„	„	V Pragi so iz ti-
Ufi nšh lariii ;™iv dokument
vo nm iaaig Je izdala
pred letali^ v spbln-n'
1^	strani	280 pod te-
Vojne ladje so v se-edeče zaporno po danji vojni izpostav-'jene mnogo večjim fvši kapelni.. v nevarnostim kakor v najbolj proslu'5’ 'v 1914-1918. Bomb ega g;banja. zatiki dominirajo tudi ooveljem zarad •mri morjem in so naj- Oražd -naF v nia-ežjim kri'	-eč-	ot stno obvešie-
'rat usodni. Naravno r se tačas zadr-'e terink da so Angleži ■—'»mVi svoji vo "i jskega teksta .ie •"<Me z np‘*”*>A~rne,ši- fotografa, po-’ mi stro‘"’cPTni proti Vna slika »poli-'etalom, Eno teh vidi- an«. mo tudi na r’’
V letu 1643 je oblegal polkovnik Saint Preuil mesto Arras, Poklical je predse kapitana Courcellesa jn mu dejal:
— Zvest in najhrabrejši častnik ste! Gre za neko nalogo in če jo izpolnite, boste napravili lepo kariero. Preoblekli se boste v preprostega kmeta ter odšli prodajat jabolka v Arras. Tam boste napravili nalašč prepir in sunili kogar koli v rebra. Obsodili vas bodo na vešala. Kakor veste, obešajo vsakegit obsojenca zunaj mestnega zidovja. Računam s tem in blizu vrat bom napravil zasedo, čakal bom z izbranimi vojaki na skrivnem, ko bo prišel sodni dvor z občinstvom pred zidovje. In ko bodo ljudje najbolj zaverovani v dejanje, jih bomo napadli, vdrli v mesto, še prej pa seveda rešili tudi vas. Kaj 'pravite k mojemu načrtu?
.. ie 7z izdepo,cpolkovnik! Toda,^ ah
stvo z bavarskim kraFem Ludvikom, ki ,v —nornčil povratek v Jr
- Alj sl opazil, da je bila šunka skuhana v vinu?
— Ja. zdi se mi. da je imel cviček pikanten okus po svinjini.
Speri
Kolesarski šport in njega reorganizacija
tz Slovenjema Gradca smo prejeli sledeči dopis, ki ga v celoti objavljamo: ,,Po sklepo kolesarske zveže bi se morali tekom tega meseca vršiti občni zbori podzvez, česar pa nekatere podzveze ne nameravajo storili, kar se vidi iz tega, da je na primer Koroška kolesarska pod-zveza sklicala občni zbor	za	4.	februar.
Ne ve sc, kje	leži vzrok,	da	je	Koroška
kolesarska podzveza, katere sedež je v Slovenjem Gradcu, odpovedala pokornost; menda je glavni vzrok v lem, ker menijo, da bo težko polagati račune za nestorjeno delo. Podzveza namreč ni priredila niti obveznega prvenstva podzveze niti ni no-bvenemu svojemu dirkaču omogočila nastop na težjih dirkah. Podzveza je de-1 iovala in delala samo do proslave znanega športnika,	po proslavi	pa	je delo
zaspalo. Kolesarji so izgubili ves ugled pri občinstvu, to pa po zaslugi nekaterih ljudi, ki so s	proslavami	silili	sebe v
ospredje, ne meneč se za podzvezo.
1 Ai naj se podzveza razpusti in klubi
priključijo Mariborski kolesarski podzve-zi, o tem bo sklepat občni zbor. ker nc vemo, čemu je potrebna podzveza, ki se sestoji iz klubov na' papirju, kateri v resnici ne obstajajo. Ce pa podzveza ostane, bo potrebno reorganizirali kolesarski spori in izključiti vse samovoljnežc. Kolesarji KKP, čaka Vas težka naloga v tekočem letu. Težko bo dvigniti kolesarski spori na ono višino, na kateri je bil poprcjc, a, z odpravo proslav ter s prirejanjem dirk, na katerNi bodo nastopali naši rekorderji: Gregoriča, Grabec, Planinček, sc nam bo tudi to posrečilo. Zopet Vas bo čakalo. občinstvo ob cestah ter Vam prirejalo ovacije, kakor je to bilo ob začetku. Športniki, 4. februar naj bo mejnik v našem kolesarskem športu, s tem dnevom naj se na novo začne delo za njegov podvig, nikoli več pa ne za čast in slavo poedincev. ,Celota vse, poedinec nič!, to naj Vam bo geslo v novi sezoni.(i
Nezdrav spor v hokejskem športu
Pred dnevi je presenetila športno javnost vest, da je kapetan VDZ določil za Ga-Pa hokejsko reprezentanco, ki nikakor ne predstavlja naše hokejske elite ter le slabi moštvo hokejskega državnega prvaka Ilirije, mesto da bi ga ojačila. Prav tako so- ljubljanski športni krogi obsodili kot nepremišljen sklep, da naj bi bil taktični vodja moštva Zagrebčan, ki svoji nalogi prej ko slej ni dorasel. Zlasti čuden vtis pa je napravila okolnost, da se je naenkrat pojavil zvezin kapetan, ki ga pravila doslej niso predvidevala. Sedaj pa javljajo zagrebške vesli, da je banska oblast banovine llrvalske potrdila pravila VDZ, ki predvidevajo tudi funkcijo kapetana. SK Ilirija je 'le klub, do-čiro Sloveska drsalna zveza nc obstaja, Ilirija pa kot slovenski klub zopet ne
more bili podrejena hrvatski nacicnalili zvezi, vsaj na podlagi načel reorganizacije našega športa ne. Ker se medtem tudi v sestavu določene reprezentance ni nič izpremenilo, kar bi ublažilo upravičeno razburjenje v krogih državnega prvaka, ker na drugi strani pri takih prilikah ni izgledov za častni nastop naših hokejistov v močni mednarodni konkurenci in ker končno Ilirija zase ne smatra za obvezne sklepe vrhovne organizacije, ki združuje nacionalne zveze, lic pa posamezne klube, postaja vedno verjetnejše, da Ilirija svojih hokejistov za tako reprezentanco sploh ne bo dala na razpolago ter bo predlagala, da naj se v interesu ugleda jugoslovanskega športa odpove sodelovanje naših hokejistov na tekmovanju v Ga-Pa.
Predsednik naše zveze brez posvetovanja z odborom ni hotel dati mkakih obveznih izjav, izgleda pa, da bo naša zveza, ki ima v finančnem pogledu slade izkušnje z Mi tropa cupom, vz trajala na odigranju po sisiemu za Davisov cup, ker sc na ta način zmanjšajo stroški ter dvigne interes med občinstvom.
Naša teniška zveza bo zavzela dokončno stališče v tem vprašanju na svoji prihodnji seji. Za enkrat ni toliko važno vprašanje sistema tekmovanja kakor dejstvo, da bo mesto Davisovega cupa ta nova konkurenca nekoliko poživila mrtvilo teniške sezone, ki bi sicer nastopila.
s SK Ljubljana je najela novega trenerja za svoje ligaško moštvo, Hansa BIo-clia, ki jc svoj čas treniral beograiski BASK.
s Državno prvenstvo v umetnem drsanja na ledu bo danes in jutri v Ljubljani na drsališču SK Ilirije, ki jo tudi prireditelj konkurence.
s Prvo tekmo za podonavski pokal bosta odigrali Jugoslavija in Romunija 31. marca v Bukarešti. Isti dan bosta nastopila v Beogradu B teama obeh držav, v predtekmi v Bukarešti pa juniorski reprezentanci.
s Gbčni zbor Vrhovne nogometne zveze bo 28. januarja v Beogradu' s Vrhovna nogometna zveza razpolaga s 300.0C0 din. Ker sme imeti v blagajni le 200.000, bo 100.000 razdeljenih med tri nacionalne zveze po ključu 7:1: 1, tako da dobi srbska 57.000. hrvalska 35 tisoč, slovenska pa 8.000 dinarjev.
s Predstavniki FIFA so ca zasedanju v j Geuui sklenili, da se ustanovi provizon-čen mednarodni odbor za pravila nogo- ; metne igre, ker je v sedanjih razmera« j
pretežko vzdrževati potreben kontakt » j angleškim International Boardom.
s' Belgijska uegometna zveza je zabra-nila doma vse tekme z državami, ki so * vojni, ni pa zabranila gostovanja svoji« moštev v teh državah.
s italijanska hokejska reprezentanca j« j po porazu proti Švici, o katerem snw I poročali, nastopila v Baslu proti EMC Ba- j sel kot reprezentanca Milana ter zrna-gala s 3:0 (1 :0, 2 :0, 0 : 0).
§mm®F$k3i p®s'©(slč3
(„Futnik“, Maribor, 20. januarja,
Sv. Trije kralji: —11 C, zelo oblačno, mirno, 35 cm pršiča na podlagi 10 c®
sankališče zelo dobro, snežne razmere n? cesti zelo dobre.
Ruška koča — Sokolski dom:	-17 C,
poblačcno, vetrovno. 40 cm pršiča na podlagi 15 cm.	-	j
UlSmica na	Pohorju: —13	C,	visoka
megla, mirno.	30	cm pršiča	na	podlagi
12 cm.
Senjurjev doni: —20 C. zelo oblačno-mirno, sneži.	30	cm pršiča	na	podlagi
30 cm.
Kotlje — Hisriski vrelec: —13 G, po;
oblačeno, mirno, 25 cm pršiča na podlagi 10 cm.
Peca: —13	C,	pooblačeno,	mirno.
cm pršiča na podlagi 50 cm.
Smuka povsod odlična!
Smuški tek
tudi za dame
SSK Maraton bo poleg smuškega teka za seniorje in juniorje priredil tudi posebno konkurenco za dame, ako se jili ho do starta, ob 10. dovolj prijavilo
Moška konkurenca sc bo precej pojačilu še radi tega, ker bosta slartala • med nekaterimi na novo prijavljenimi še tudi člana ISSK Maribora Šubic in Slanic, ki Sta sicer prijavljena za državno prvenstvo v klasični kombinaciji, a sc bosta Sc tekom današnjega dneva vrnila.
■MV VTSKA : S', IGA 2. APRILA
Po daljšem bivanju predsednika švicarske nogometne zveze v Zagrebu sc sedaj javlja prvi praktični nasledek v obliki zaključka mednarodne nogometne tekme Hrvatska—Švica, ki se bo odigrala 2. aprila v Zagrebu. VNZ je tekmo že odobrila, za. sojenje tekme bo HNZ predlagala italijanskega ali dunajskega sodnika.
MEDNARODNI NOGOMET 194»
Kljub vojnim dogodkom je FIFA vendarle prejela večje število prijav medna-narodnih nogometnih tekem v letu 1910. Za enkrat so predvidena sledeča srečanja: 21. jan. Luksemburg—Belgija II, v Luksemburgu, 28. jan. Francija—Portugal-
ska v Parizu, 4. febr. Belgija—Nizozemska v Brusellesu, 11. febr. Francija—Anglija v. Parizu ,3. marca Italija—Švica v 'iori-nti in Nizozemska — Belgija v _ Anversu, 31. marca Romunija—-Jugoslaviji v Bukarešti in Madžarska—Švica v Budimpc-šli, 11. aprila Italija—Romunija v ltimu, 21. aprila Nizozemska—Belgija v Amsterdamu, 5. maja Italija—Nemčija v Milanu, 19. maja Švica—Belgija v Lausanni, 16. junija Švedska—Danska v Stockholmu, 17. sept. Norveška—Danska v Oslu, G. okt. Švedska— Norveška v Stockholmu, 20. okt. Danska— Švedska v Kjevcnhavnu, 10. nov. Italija— Madžarska v Rimu.
Reven kcpač odkril zlato žilo
15 MILIJONOV JE NOSIL S SE
Srečnež Thomas. Mc Dermottsa je životaril z ženo in štiriletno hčerko pri nekem zapuščenem zlatem rudniku ter uporno iskal zlati prali. Končno pa je bil njegov trud kronan z uspehom. V Nevadi v bližini Las Vegasa je odkril plast kvarca z zlato žilo. Siromak pa ni imel niti počene pare, da bi mogel plačati vlak do Chikaga, kjer bi kvarc pregledali. Zato jc naložil kvarc v vrečo, jo vrgel na pleča in mahnil peš v Chikago.
V Illinoisu ga je v Galvi dohitel neki avtomobilist, se ga usmilil ter mu ponudil sedež v vozu. Tako se je kasno zvečer pripeljal v Chikago. Ker ni ime! de-
BOJ, A NI DOBIL PRENOČIŠČA
naria, je hotel dati v prenočišču lastniku kos kvarca z zlato žilo, vendar pa last' nik kvarca, ki je bil pozneje ocenjen ns oi) dolarjev, ni hotel vzeti. Thomasu Mc Dermottsi ni preostalo drugega, kako' da se je zavlekel v park ter prespal noc na klopi. Dobil ga je stražnik, kateremu je objasnil svoj.slučaj, nakar mu je stražnik poiskal prenočišče.'Ko se je naslednjo jutro oglasil v nekem znanem rudarskem podjetju ter predložil kvarc,.j« padel skoraj v nezavest, ko je izvedel-da je prinesel v Chikago celo zlato žilo, ki je bila vredna 300.000 dolarjev al’ okrog 15 milijonov dinarjev.
io“ neve savni
TROBOJ ITALIJA—MADŽARSKA—JUGOSLAVIJA MESTO DAVISOVEGA CUPA
tz Milanu se je vrnil predsednik JTZ dr. Cop, ki je tamkaj sodeloval na konferenci zastopnikov italijanskega, madžarskega in našega teniškega športa. Naša zveza je namreč z ozirom na to, da letos odpade tekmovanje za Davisov pokal, predlagala, da navedene zveze odigrajo troboj po sistemu za Davisov cup. Italijanski delegat je predlagal, da se igra po sistemu za Miiropa cup, to je s po 4 igralci na vsaki strani. Tekmovanje najbi trajalo po italijanskem predlogu tri leta, tako da bi se finalne igre odigrale na svetovni razstavi v Rimu 1. 1912.
Biti švicarski državljan, to je
PEKULATIVNE »ZAKONE
NA OKO« ZA NEVELJ.' zelja
ŠVICARSKO ZVEZNO SODIŠČE PROGLASILO ŠPI . NA OKO« ZA NEVELJAVNE
•1 .	nniti kihi!	Benedetto Croce, veliki italijanski filozof,
marsikaterega zemljana, z.asti onih, kitn	zc,o ve!jk apctit Na nekem obedu.
radi bili z vsem svojim bogastvom .epo j ;:o je znierom nosil zaiogaje v usta, ga jc na varnem in brez skrbi. Zadnja leta -se j sosed ironično vprašal: ic razpasla v Švici navada tako zvanih ;	— Nisem mislil, da tudi filozofi tako radi
»zakonov na oko«, ki. str jih sklepale j jedo. ^	da je narava ustvafila do.
razne emigiantke n. em.grai.ti. . vicabr, s+varj saRiO za bedake? se je odrezal fina ta način dobila .precej novih, drzavlja-! iozop nov in državljank. Ker pa je sodišče po j	.	—
svojih organih ugotovilo, da so bili to j	UčiLelj vazlagu v šoli, da jo zelo ne-
zgolj zakoni/špekulativnega značaja terj	‘mi'7ahko kdo pove
da zakonska druga sploh ne živita v | primer? vpraša učence.
skupnem življenju, je izšla sedaj ured-, ba, ki tako sklenjenih zakonov ne pri- j jezna. Na ta način je in bo še izgubilo prc-.i cej emigrantov švicarsko državljanstvo,'
- Da, gospod učitelj. Moja teta Liza zmeraj poljubljala 'svojega papagaja!
- No, in?
- Dobila jc papagajevo bolezen.
.UME®?**
Prodal	sem
Miško Kranjec
Ker je slovensko časopisje toliko poročalo o tej stvari, ker se je oglasil tudi že del slovenskokrajinskcga " sopisja in ker je že tudi prosvetno društvo v Dol. Lendavi najodločneje protestiralo proti takim mojim zlohotnim podvigom, mi ne preostane nič drugega, kakor da pojasnim, kako jc do tega prišlo; kajti spremeniti se ne da prav nič: Prekmurje, ta lepa slovenska pokrajina, je dokončno prodana. Prodal sem jo pa iaz, slovenski književnik.
Torej k stvari.
Leta 1933 so bile znane decembrske volitve, pri katerih sem mislil zmagati. Ker pa je vse tako kazalo, da nimam zaupanja naroda, sem se razjezil in sklenil, da Prekmurje enostavno prodam. Poslal sem torej svoje zastopnike k budimpe-štanski vladi, naj bi z njo navezali stike in namignili, da sem voljan pod določenimi pogoji prodati Prekmurje. Nekaj dni nato se je pojavila v Veliki Polani tajna misija, ki jo je poslala budimpeštanska vlada, naj sklene pogodbo.
Pogajanja niso trajala dolgo in se zaključila z naslednjo pogodbo:
l.	Miško Kranjec sc oIhc/c, da izroči
Prekmurje madžarskim oblastem takoj, kakor hitro te prestopijo mejo.
2. Madžarske čete izvršijo okupacijo Prekmurja, M. Kranjec pa dos.ežc, da velesile priznajo to okupacijo.
Podrobnejša pojasnila so določala naslednje: izgon vsega duhovništva, poderejo se vse cerkve, cerkvena posestva sc razlaste, prav tako veleposestva, revežem sc odvzame zemlja; vse to preide v popolno last M. Kranjca, ki mu madžarska vlada prizna plemiški naslov.
Pogodba je bila ratificirana v Budimpešti in v Veliki Polani. O pogodbi je poročal v slovenskem časopisju znani romanopisec M. B—c. Pnmojduša! pa so jc najbolj ob vsem tem g. Pečnik.
Zakaj Madžari niso zasedli Prekmurja, mi je neznano; nekateri trdijo, da pogodbe velesile niso priznale; verjetneje pa je, da jih je od tega odvrnil g. Peternel, ki je pravočasno izvedel za premikanje madžarskih čet in to sporočil na merodajno mesto. Najbolj oškodovan setu ostal jaz, izgubil pa sem celo svoj politični in mednarodni kredit in težko, da
pala z menoj podobno pogodbo, ne iz-vzemži niti Rusije, ki je v tem pogledu najbolj neprevidna. Povrhu vsega pa je začel še g. Pečnik dvomiti v mojo politično moč in to me najbolj boli.
Ker sem ostal na cedilu s svojim Prekmurjem, sem se začel ozirati po novih kupcih, ki bi bili Še tako otročji, da bi z menoj kupčevali. V svetu jih nisem našel, našel pa sem jih doma in sicer vi
Jaz pa dobim v zameno pravico do povratne;karte vsako nedeljo, brezplačno sončenje spomladi in pravico, da lahko še 'dalje slovenski pišem. Glede veleposestva so rekli Hrvati, da nimajo nič proti, če si ga vzamem, niti nimajo kaj
•	proti temu, če si nadenem plemiški naslov, in če hočem, da bo krasil moje vi-.zitke. In še nekatere stvari, o katerih pa, stoji klavzula v pogodbi, da bomo o
Zagrebu. Da, kdo drugi kakor dr. Maček; j mih lahko spregovorili šele čez leto in bi se lotil te stvari?	Juan.
Poslal sem torej svoje zastopnike v j Pogodbo bo ratificiral hrvatski sabo' Zagreb. Tu, navdušeni nad srečno skle-; na prvi sednici. nitvijo sporazuma, so sc takoj lotili stva-"
hi sc
ri, ker so že zdavnaj špekulirali na Prekmurje. Pogajanja so se vršila takrat v Zagrebu in ob zaključku je bil izdan naslednji komunike:
L Prekmurje se nemudoma priključi banovini Hrvatski. Zasedejo ga odredi Seljačke zaščite. Izgon duhovništva, podiranje cerkev1 itd., kakor v pogodbi z Madžarsko. Gozdovi preidejo v last kn-ževačke občine, eksploatirala pa jih bo Našička d. d. -
2.	Sol bodo Prekmurci dobivali iz Hr-
I	vatske za dinar petdeset, petrolej za 9 | do 12 din, kadar ga kaj bo. V šole se uvede poleg latinice .še cirilica. In še ne-n kaka div ava. ki bi skic- i '■ .aere druge •malenkosti.
O pogodbi je poročal del slovenskega časopisja, protest je poslalo prosvetno društvo v Lendavi na merodajno mesto preko Novin, primoidušal pa se je zopet g. Pečnik in še nekateri.
Vendar mi to ni škodilo na ugledu. Moj politični pomen jc samo narasel. Bojimo se samo, da Hrvati ne bi storili, kakor Madžari, ki so mc pustili na cedilu, zakaj v tem slučaju vam ne bom rekel [ dvakrat, da nc bi del slovenskega časopisja prinesel vest o novi moji prodaji Prekmurja, bodisi Nemčiji, Italiji, Ameriki, ako ne celo, bog nas varuj — Sovjetih. In se bojim da bi sc prime.kluš " spremen ho v še večje zaničevani:	'
j mene. mi p; hiika hi izdajalca!
Bivši rusKi u.etnik
ubi! nezvesto žene
^ neki vasi blizu Karlovca se je odigrala razburljiva tragedija. Kmet Marko Horvat je bil najbosatejši vaščan. Med svetovno vojno je padel v rusko ujetni-kjer je bil polnih 20 let. Lani se mu lt; Posrečilo, ,da se je vrnil. Odšel je naj-nrej v Francijo, od tam pa se je te dni yrnh v svojo rodno vas. Njegova žena Je več let čakala na svojega moža. Ker n> bilo nobenega glasu, je mislila, da je "lož že davno umrl. Zaljubila se j- v
vaškega trgovca Milana Kovačeviča 1 živela z njim v divjem zakonu. Njen mož, ki je že od znancev zvedel za ženino nezvestobo, je z revolverjem v roki sredi noči planil v sobo, kjer je spala njegova žena in njen ljubček. Počili so trije streli. Prvi je smrtno ranil ženo, ki je kmalu izdihnila, drugi je težko ranil trgovca, tretji pa je laže poškodoval morilca, ki si je hotel sam končati življenje.
Detektiv pripeljal svojega sina
kot morilca
V Kruševcu so imeli te dni svojevrstno senzacijo. Nedavno so v okolici našli Mrtvega nekega revnega delavca. Motilca niso mogli izslediti, pa tudi mc.l-vov za umor ni bilo. Policija je končno 'zročila zamotano zadevo odličnemu detektivu Milovanu Tadiču, ki se je,še vedno izkazal s svojim dobrim policijskim Kosom. Tako je bilo tudi tokrat. Ko je že °bupal nad vsem, da ne bo mogel rešiti teoA nrcv?rna pojasniti skrivnostne, p jttpora, se je Tadiču morilec sam javil. Bil je to — njegov 161etni sin, odlični di-
jak kruševačke gimnazije. Nesrečnega očeta je vest globoko presunila. Kot vesten policijski uradnik je poslušal sinovo povest, da ja ustrelil nesrečnega delavca v duševnem nerazpoloženju. Nekaj se je bil sprl s svojo izvoljenko. Takrat .'e srečal pokojnika, ki se je spustil z .rim v pogovor. Nenadoma pa 'je mladenič potegnil samokres in ustrelil nedolžno žrtev. Detektiv je strl očetovsko bo! in pri peljal svojega sina-morilca k preiskoval-nenru sodniku.
UNIVERZALNO SADNO DREVO
.Trgovska zbornica v Ukiahu (Kalifor-^l3) hrani v svojih klubskih prostorih neobičajno drevo, ki je mojstrsko delo danega sadjarja Clarka Baileya. Prvot-n° je. to bila mala hruška, danes pa rodi ne- samo dve različni vrsti hrušk, temveč jabolka, grozdje in jagode. Vsi plo-0v'i dozore ob istem času.
TEŽA ČLOVEŠTVA
.^o računih nekega ameriškega statista tehtajo vsi ljudje, kar jih živi na ^emlji, okoli 90 milijard kg, računajoč, znaša povprečna teža posameznega pijana 60 kg. Da bi odpeljali to maso, ^ bilo potrebnih 120.000 tovornih vla-K°v, vsak po 50 vagonov, torej 6 milijo-®°v tovornih vagonov. Ogromna teža, :°da v primeri s težo naše zemlje, znaša 66 biljontinko.
Paberki
Največja žival, žirafa, je nema. Celo v smrtni borbi ne da glasu od sebe. Malokomu je znano, da premeri hrana pri tej dolgovrati živali, preden pride do prebave, 81 m poti.
S sekiro na ribolov gredo v Indiji, kadar se posuše velike reke med poletno vročino. Ribe se poskrijejo v blato, ki ga strjenega razsekavajo ribiči s sekirami.
Najstarejši rudniki na svetu so jame bakra in tirkiza na Sinajskem polotoku, ki so jih izkoriščali Egipčani že pred 3700 leti.
Havanske petorke so umrle že dva dni po rojstvu. Ta>ko so ostale kanadske pe-torčice še vedno brez konkurence.
Mal' položi dar domu na oltar
MALI OGLASI
CtlNf MA! IM OGLASOM V mauh jfiia^ib *’ane vsaKo beseda oa najmanjša unsivJbma za te o«lase «e 1io •*.— LMžbf oreklict 1oo»sovania »n iemt- vanl^k* oeias« din I.- oc besedi Na»mam*i znesek ea te oelase »e dio 10 - Debele tiskane besede se '■a^unalc Jvolno Oeiasm lavek z? enkratno lbiavo tna*a din 3 - Znesek za male oeia«e se ola^ule tako’ or» naročilu oziroma ea ‘t VDOS'at* v oismo skuc-a* i naročilom ali oa no oo*tn» oolo*nic‘ no 'ekovn* -a5nr It U 400 Zo vse nismene ode^vore elede malih oslasov se mora oriWHi mamka rt 3 3ln
ona
najlepše vzor-Ce vežern h in po-Polda i*k h ob ek kakor tudi apart-n > h bluz pri
konfe
l
9reta
m a r i b o »
£ r a i s k i trg
Stofs.
MIRI PENIC, Maribor, Vetrinjska g
volnene jopice, perilo, odeje najceneje pri
Razno
PONIKLAN.IE.
ookromanie Dredmetov vseh vrst dobro in Docen Drl »Ru da«- Maribor. Trstenidkova ulica 5.	6177	—	1
DIJAŠKI DOM. KOčmr
sprejema gojence. Oskrbn na mesečno din 500.—. Profesorsko nadzorstvo. 134->0-i
KA.JEN.JE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškedlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi nai-strastneiše kadilce Ceria velika steklenica din 70.—. mala d>n 60,— Po povzetju razpo-š:lja^ Jugopatent, LjubMana. Dvorakova 8. Spreitriemo preprodajalce.	13542	1
IDEJE - IZUME
vnovluje in plasira v tu- in inozems vu Jugopatent. L;ub-lana, Dvorakova 8.	13543-1
Važno opozorilo!
Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega za-Vamvanja za 10.000 din tistim starini naročnikom, ki še niso po-ravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava ^Veternika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje *°pet v veljavo.
°ravna|te zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več!
UPRAVA »VEčERNIKA«.
TEL. 45-13
SITAR&SVETEK
GRAVERSKI ZAVOD
Ljubljana
^'škans^
SPALNICE- JEDILNICE. KU HINJE
✓seh vrst v naimoderneiših lastnoročnih izdelavah dobite j zalogi pohiš va Aleksandro ^a c 48	4311—1
GOSPODINJE!
Pozimi je umivanje oken neprijetno. Nabavite si najno-vejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom din 36.—. Dobite ea v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent. Ljub-Pana. Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun štev. 14.627 Vam nošpemo peštrtine pros o. — Sprejmemo preprodajalce.
13544-1
DUCNO OLJE
dobro, svež” in belo namizno o'ie nudi Tovarna oPa I. ffocbmuller. Maribor, Taborska 7.	13584-1
ORIGINA*	PFRZIJSKA
PREPROGA
zefo redek kos velikost 350x 500 cm. in maihna svilena nerziiska prenroea naprodaj na razstavi Saraievske tkal-n!ce preprog v hotelu »Za-morc« od 18. do 22. iamtara.
13685-1
POSODE ZA PRANJE
v vseh velikostih. Pcnravila torno ih poceni. Sodars*vo Sulcer- Vo!ašn'ška 7. 13597-1
OIPIOM1RANA MASERKA
se priporoča ceni. damam na dom. Zdravilna masaža Dro i revma‘izmu, islrasu, žlebelo-sti itd. Dopise na ogl. cdd. »Večernika« pod »Indikac'!a« ____________________13745-1
ASTRCGRAFOLOGINJA Mrae. FELICITAS
sprejema ob torkih in peskih. Sodna 26-III, 8.	13762-1
PRESELIL SEM SE
na Glavni trg 18-1. Klvčirk Mafja. kr^jašfvo. 13765-1
£ontSsienta[
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEG&T
.^arifcor. Vetrinjska ut. 3f L u-l ana Prešernova ul. 44
SUke
za de’avske in poslovne
knjižiee izdelale r ,	4	_!•
Gosposka ui. 18/.. rOtC
STAVBIŠČE
v Novi vasi naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Veiern'ka«. ____________________13730-2
HIŠA Z VRTOM
ugodno na prodaj. Pavlovčič Franc, žel. uradnik. Pobrežje, Gajeva ul. 15.	13736-2
STANOVANJSKO HIŠO
do 300.000 din k n . be pod »Gotovina« na ogl-odd. »Večernika«, 13726-2
HIŠA
krasna, enonadstropna, pet-stanovanjska, rentabilna. v najboljšem stanju v Slov. Bistrici zaradi družinskih razmer pod Ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj. Pojasnila daje Franc Erjavec v Slov. Bi-s rici;	13743-2
HIŠA
pols rešna, ugodno naprodaj. Nova vas pri Mariboru. Li-vadna ul. 5.	13757--2
LEPO POSESTVO
PRI MARIBORU
12 oralov, 3 orali vinograda. 5 oralov lepega sadovnjaka. 2 orala gozda, ostalo njive in travniki naprodaj. Posestvo leži ob glavni cesti. Cena din 180.000. Hiše v mestu in oko lici ter razna večja in mala posestva, ugodno naprodaj pri posredovalnici »Triglav* Mar bor. Aleksandrova c. 12. telefon 2534.	13778-2
MODERNI VOZIČKI
BOGOMIR DIVJAK
Uli'a kneza Koclia 4
Kupim
LEPE BRILJANTE
za nakup išče privatnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Tako šen plačnik«.___________13634-3
ŽAGO
po možnosti z gozdom kupim Pismene ponudbe ped »Žaga« na ogl. odd. »Večer-nika«._____________13732-3
PARCELO
v mariborski okolici kupim za ceno 10.000 din. Ponudbe ned »Parcela 10.000c na ogl. odd. »Veternika«. 13782-3
Prodam
ZNIŽANE CENE KURIVA!
Drva m r din 65.—.	75.—.
80.— in 90.—. Viljem Ehrlich, Studenci, Aleksandrova c. 62 13595-1
OTROŠKI VOZIČEK
moderen, skoraj nov, ugodno naprodaj. Račič, Ket ejeva ul ca 2.	13738-4
HIŠA
večsitanovanska,	enonad-
stropna v bližini gl. kolodvo ra pro i centru mesta, napro dai. Hiša v dobrem stanju, lep vrt. Gena din 330.000. — Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Hiša v redu«.	13779-2
STARO VINO
večjo kopčlno prodam. Josip Muršec, Pesnica. 13742-4
PRAŽILNA PEČ
na plin poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večern ka«. _____________________ 13748-4
PLESNA OBLEKA
elegantna, ugodno naprodai. Prešernova 2-II.	13752-4
STARINSKI PREDALČNIK'
z nas avkom iz orehovega lesa. masiven, iakoi naprodaj Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. .	13760-4
REDKA PRILOŽNOST~
I redam kompletno trgovino s kratkim in pletenim blagom radi odselitve. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod
»IS.Om«. _____ 13763.4
DIATONIČNA HARMONIKA
rivrstna, trikrat uglašena, malo rabljena, naprodaj. Zamenjam tudi za dvakrat ugla šeno B-Dur. Ciril-Metodova 13. Studenci pri Mariboru _____________________ 13767^4
. RADIO
malo rabljen, poceni naprodaj. Vprašati v trgovini. Tr-
NOVA HIŠA
4 - stanovanjska v bližini Httt.erjeve naselbini na Po- žaška c. 5 Pobrežie" l3769^4
brež'u naprodaj. Cena din----------------
125.000. Obrestuje se netto 8J49S. Ponudbe na o^gl. odd.
»Večernika« pod »Imam gotovino«.	13780-2
BOLJŠO STANOVANJSKO HIŠO
ali vilo v Mariboru kupim-eventualno parcelo, ali vzamem v nalem vilo 5—6 sobam'. Ponudbe pod »Do 'OS.OOO din« na ogl. odd »Ve černika«.	13781-2
Hubertusi
N/
MIR! PENIC, Maribor, Velrinlska 9
volneni od otročji od pr,
din 239 •• „ 1^9**
naprei
PISALNA MIZA
epa temna hrastova s foteljem, primerno' za pisarno ali stanovale, naprodaj. Vpraša ti Krekova 2-H. levo. 13771-4
KOSTUM! ZA MASKE
Y .veT, 1 izberi ooceni napro-dai. Koroška ces a. Plauc. go ■511113 in trgovina, od 15. do 19- ure. _________   13776-4
, OTROŠKI VOZIČEK
globok, dobro ohranien. naprodaj. VprašaM Delavska 4. ____________________ 13794-4
PREKLIC
Podpisani preklicujem žalitve in kbvete, ki sem jih pisal v oismu gospodični Slavki Resnik. tkalki s Pobrežja, kot neresni-ne. jih obžalujem ter se ii zahvaljujem, da je odstopila od kazenske tožbe zoper mene, Maribor, dne 19. januarja 1940. Umn;k Bine, delovodja, Maribor-Tezno 13814-1
Posest
HIŠO
z gostilno in nekaj zemlje (ukonomijo) v bližini ali okolici večjega trga ali mesta v S'oveniji kup!m. Event. vzamem V\ najem na prometni to-ki. Vrednost naj ne presega 100.000 din ob cks'stenč ni možnosti. Ponudbe na: Šercer Ferdo, posestnik v Libeličah-Meža. 13633-2
VINOORADNO POSESTVO
kupim takoi. Pismene oonud-be 7. ooisom in ceno na ogl odd. »Veternika« pod »Vinograd«.	13729-2
VELIKA TRGOVINA Z ME-BT
stara 50 let. v središču naj-prome iu- šega sreskega me-‘•(f1 /a'." ' >ga o!-'ro^!'t. 'Z-vrtsno idoča, prvorazredno sortirana, s irgovino s deželnimi pr de k’, ored -p e ,> se vršijo tedenski in znani mesečni ter le ni sejmi, ie sredi največjega napredka radi smrti lastnika naprodaj. Poleg irgovine veliko komfortno stanovanje skladišJa. dvorišče. velik vrt. Kupec dobi velletno najemninsko nogod-bo. a lahko kup! tudi skupno s hišo. Izvrstna nrMika za agilno trgovsko obitelj. Po-sIovalii'ea Pavlekovič. Zagreb. Pica 144.	13817-2
ZAOREFŠKA GOSTILNA
na najnrome'neiši ooz!ciii- ki 'O obiskuieio na:bnliši vinski konsumentj, z veliko prodajo preko ulice. uved.Mio kuhinjo, nanrodai s celokupno opremo. velikimi prostori. p:vni-co. kuhinio. stanovanjem za-^o ovpeno solidno na'ernnino 7a 4^000 dinn^iev Po^ovnl-”'ra Pavlekovič, Zagreb ll'ca 144.	13818-2
POHIŠTVO
madrace. ode e. vložke in li-i kalne mize, zelo poceni Dri Makot erju, Krekova ul. 6.'
_________13796-4
TRGOVINA
špecerijska, vpeljana, z zalogo premoga nanrodai, Vnra-šati Slovenska 29. _13801-4
RADIO
»Telefunken«, v izko dobrem stanju in športni otroški voziček naprodaj. Taborska 9-1   13803-4
RADIOAPARAT
lepo stensko ogledalo in Marijino sliko v zlatem okviru prodam. Naslov v ogl. odd. »Vexernika«.	13807-4
KUHINJSKA UMIVA* NA MI7A
nova, poceni naprodaj. Na ogled v mizarstvu Makovec, Levst'kova hi. 9.	13820-4
BLAGAJNA
železna, ročna, 2 krasni leseni ša ulji. 1 violina pod ceno naprodaj. Kremžar, Pristaniška ulica 7.	13821-4
Stanovanj*
STANOVANJE
soba in kuhinia, oddam s 15. februarjem. Vprašati v Studencih, Ciril-Metodova ul. 1.
13708-5
	Prodaja za MARIBOR Perc Oto Gosposka 3-1
^M^SCHMElbER !l -ZAGpEBj N.KOUCEVA 10	
	
'in
Kdor hoče imeti odgovor na vprašanja glede malih oglasov in drugih obvestil. naj priloži 3*- din v mamkah. Na vprašanja brez pri-loženih 3-- din v znamkah uprava ne odgovarja
STANOVANJE
soba in kuhinja, oddam 2 ali 3 osebam, točnemu plačilniku Vojašniška ul. 9-1.	13747-5
STANOVANJE
sončno, štirisobno s kopalnico in vrtom oddam za din 1100. Gregorčičeva 12.	13749-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico, komfortno, oddam. Vprašati Klavniška uli-ca 5._______________13755-5
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Tržaška cesta 54. ____________________13756-5
LEPO STANOVANJE
I. nadstropje, velika soba, ku liinja, pritikline, takoj oddam. Betnavska c. 39.	13758-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopati cy se cdJa vi. le-bruarjim v najem Me! sk; ce sta 63.___________i 37:59-5
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam dvema osebama. No-va vas, Streliška c. 1. 13761-5
DVOSOBNO STANOVANJE
ob Aleksandrovi cesti, sončno s kopalnico in sobo za služkinjo oddam s 1. marcem mir nj stranki. Ljudska samopomoč v Mariboru.	13773-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, oddam s 1« februarjem. Spod. Radvanj-ska c. 3-a.________13T77-5
STANOVANJE
lepo, sončno, 3-sobno. oddam v trnjem. Vrtna ul. 8. 13785-5
Kauie
madrace, žične vložke dobavlja najceneje
„0BN0VA“ F. Novak
Glavni trg 1 in Jurčičeva 6
STANOVANJE
soba in kuhinja, oddam s 1. februarjem. I. nads.. pri Rapi doverti igrišču. Vprašati Stritarjeva 18.	13791-5
STANOVANJE
majhno podstrešno enosobno oddam. Praprotnikova ul. 29, Krčevina._______ 13793-5
STANOVANJE
dve sobi in kuhinja oddam. Meljska c. 44.	13799-5
STANOVANJE
petsobno, izredno primerno za zobozdravnika, zdravnika ali pisarno, oddam v bližini Glavnega trga. Ponudbe Jc poslati na ogl. odd. »Večer-nika« pod »Ugodno in »oceni«.	13808-5
SOBO S ŠTEDILNIKOM
sve lo in suho. prodam. Mesarski prehod 5-1.	13813-5
Stanovanje išče
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami, v novi hiši, s plinom iščemo. Takoi ali najkasneje s 1. majem. Ponudbe pod »Nova hiša« na ogl. odd. »Večernika«.	13642-6
STANOVANJE
dvosobno s kuhinjo v centru iščem za marec ali april. Pis mene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Točen plač nik«._______________13768-6
STANOVANJE
dvo ali trisobno s kabinetom, kopalnico in predsobo iščem za takoj. Ponudbe poslatr vra tariu »Mariborskega dvora«.
13795-6
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Huna Hitidtiki
brez ribje kosti in gumija Vas napravijo vitko in elegantno, po naročilu že tekom šest ur, najceneje
"ima"
Maribor, samo Glavni trg 24
Sobo odda
M&tUSi
VEČJO SONČNO SOBO
s štedilnikom oddam. Pobrežje, Nasipna ul. 80 (nasproti tovarne).	13643-7
SOBO .
snažno, mirno, čedno opremljeno, z dvema posteljama, poseben vhod. oddam s 1. februarjem, prednost zakonski par ali dva gospoda. Wilden-rainerjeva ulica 16-11, desno.
13727-7
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam. Maribor, Jerovškova ulica 32 ____________________13733-7
SOBO
lepo opremljeno, oddam v na jem. Tomšičeva c. 6. 13764;-7
SOBO
lefo, čisto, opremljeno, v cen trn oddam," Krekova 5, nritlič jc levo.	13766-T
SOBO
s kopaluico, veliko, sončno, oddam s 1. februarjem gospodu, ki ljubi mir in snažnost. Vprašati od 11. do 15. ure, Aleksandrova 47. Ljudska samopomoč, vrata 3.
   13770-7
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam 1. februarja stranki brez otrok. Slana, Praprotni-kova_27, Krčevina. 13775-7
OPREMLJENO SOBO
z uporabo kopalnice na Kralja Petra trgu (Pok. zavod) oddam boljšemu gospodu. Na slov v ogl. odd. »Večernika«. -___________________13786-7
NA STANOVANJE
in dobro domačo hrano sprej tnem boljšega delavca. Frančiškanska 16.	13788-7
SOBO
sončno, lepo opremljeno, oddam 1 ali 2 osebama. Vprašati pri Kpstanjšku, StroB-majerjeva 28. Tstotam ie na prodaj dobro ohranjen šivalni stro] znamke »Paff«.
13790-7
SOBO
veliko, opremljeno oddam. — Vprašati v ogl. odd. »Večernika*.	13792-7
SAMOSTOJNA OOSPA
da celo oskrbo enemu gospodu za din 300.—. Drugo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	13800-7
OPREMLJENO SOBO
oddani takoj. Vprašati Sloven ska 20, v trgovini. 13798-7
SOBO
za dve osebi, lepo opremljeno. z uporabo kopalnice oddam, event. zajtrk in kosilo, s 1. februarjem. Vprašati Kre kova 2-11. levo.	13772-7
Sobo išie
SOBO
čedno opremljeno, strogo se-parirano, mirno, brez mrčesa, južno sonce, iščem z vso postrežbo s 15. februarjem ali 1. marcem. Ponudbe z navedbo cene in pogojev na ogl. oddelek »Večernika« pod »Upokojenec«.	13800-8
Sluzoo aobt
Lokal
M.-i&samssL-LOKAL
primeren za delavnico oddani == Ob bregu 30.	13797-14	=
RAZNAŠALCA
s kolesom v Radvaniu iščemo. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Raznaša-lec«.	13686-9
DVE DOBRI TKALKI
sprejmemo s takojšnjim nastopom. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Plača od 13693-9
ure«.
1NKASANTA
išče ugledno domače zavarovalno podjetje. Potrebna kavcija. Ponudbe tia ogl. oddelek »Večernika« pod »Dober zaslužek«.	13709-9
FRIZERKO
perfektno v stroki- sprejme A. Mrakič, Koroška cesta 7.
13725-9
TRGOVINA NA MO^.IU
živilske stroke, najboljše uvedena,, naprodaj.. Obstoj za jamčen.: Predznanje nepotreb no. Potrebno 25,000 din. Interesenti naj blagovolijo :..svo-ie naslove poslati ood »Bodočnost na morju« na ogl. odd. »Večernika«. 13816-14
V naiem
Mmmmmsmmmmaam j
TRGOVINO Z USNJEM
in čevljarskimi potrebščinami v večjem trgu oddam takoj v najem. Potreben kapital din 20.000.—. ostalo na ugodne mesečne obroke, informacije: Ivan Travner, trg., Me-gojnica-Griže.	13734-15
m
Haetdeka:
preglednosti to č n o s t i enostavnosti zaneslji vosti in cenenosti
MARIBOR
Gregorčičeva 24
Tel. 25.10
-n
POSESTVO
oddam v najem. Prvovrstne njive, travniki in sadovnjak s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v bližini Maribora. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	13746-15
LOKAL
lep. velik, suh prostor za skladišče ali delavnico, oddam v najem. Vprašati Mlinska 30.	13787-15
Kapital
Perilo ..lama-
velika izbira pri Jurčičeva ulica
SPOMNITE SE CMD!
VRTNARSKEGA VAJENCA
sprejme Raner K., vrtnarstvo, Maribor. Dalmatinska ul. 7-13737-9
MESTO HIŠNIKA
oddam s 1, februarjem. Strma Ul. 3.	13774-9
VAJENEC
se sprejme. Tichy, električno podjetje. Slovenska ulica 16.
13824-9
DEKLE Z DEŽELE
od poštenih staršev, stara 18 let, si želi službe pri tnaniši, boljši družini, nairaie v Mariboru ali okolici. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod -Veselie do dela«.
13815-9
Službo Išle
AKO RABITE POSOJILO
ne'čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni posojilnici »Moj dom«, Ljubljana, Dvofakova ul. 8.	11778-16
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje kupujemo skalno in po .najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zorc, Ljubljana, Gledališka 12.	13617-16
sigmrne
SOFRA
MARIBOR
Greccričt eva ul. 14
ABSOLVENT
Kovačevega tečaja, s sedemmesečno prakso išče službe v pisarni ali kjerkoli. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Priden«.
13741-10
PRIDNO DEKLE
za vsa hišna dela iščem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
13815-10
Dooisi
KATERA DAMA
bi hotela denarno podpreti 23-letnega uradnika v Mariboru. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Trajna hvaležnost«. 13740-12
KATERI GOSPOD
bi hotel delati družbo upokojenki srednjih let? Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Osamljena«. 13802-12
MLADENIČ
s stalno službo in nekaj premoženja se želi zaradi P0-manjkanja poznanstva sezna niti z dekletom, dobro gospodinjo in s primorno doto. P° nudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Lasten dom«.
13804-12
ŽENITVE IN MOŽITVE
boljših krogov posredujemo uspešno, vestno in diskretno. Najboljše oblteljske zveze v meščanskih, trgovskih, industrijskih, uradniških, nficir-•kih in obrtniških krogih. Informativne prospekte pošiljamo diskre no proti prednaka-zilu din 10.— v znamkah: »Rezor«, Zagreb. Pošta 3.
13819-12
DVE GARAŽI	!
oddam v naiem v centru me ! sta. Naslov v ogl. odd. »Ve- ! černika«.	13784-16	j
SADOVNJAK
in zelenjadni vrt v centru me sta dam v najem s 1. februarjem. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«.	13783-16
Gramotontke pfotre
šlagerje, plesne, narodne s harmoniko in petjem samo
din 35—
aIa Itlpoton
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. Dgerjev sin,
Maribor, Gosposka ulica 15
OKASA
tablete
Pri spolni slabost lahko ooskusite
OKASA
tablete za moške
100 komadov din 220 -proti povzetju Zastopnik Lekarna
Mr. Rožman Miroslav
Beograd — I eroziji •
Ost. rag. i- 5846 H
Kam. kie?
mOSkK i Pri spolnš slabost'
(spolni impotenci) poizkusite hoimonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 81, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. - Zahtevajte satno prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja:	KR.	DV.
LEKARNA t’RI SV. AREIIU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Latinov trg 3.	ou«. s. *. 5»«-39 .
PREPRIČAJTE SE
da ie dobra meščanska ko-stilna s prvovrstno ceneno j kuhinjo in sortiranimi vini j gostilna »Triglav«. Glavni trg- I Lisjak._______________13668-17	|
DAMSKA KAPELA
Vsak večer v petju in igrah nastopa pet mladih pevačic v restavraciji »Ljutomer«, Štibler.	13676-17
VABILO!
Danes zvečer domača zabava in koline. Gos.ilna pri »Lipi«, Gregorčičeva ulica 19. Kelc. ______________________13728-17
RESTAVRAC.IA. »UNION«
toči najboljša domača, ljutomerska in svečinska vina, rdeči burgundec, muškatni silvanec. Najboljša kuhinla, razne specialitete. V nedeljo zjutraj na »Jadranskem plesu« guljažna juha, guljaž, kisla juha (Klachelsuppe). Se priporoča Alojz M. Jarc.
13822-17
RESTAVRACIJA TRIJE . x RIBNIKI«
(Kliček). Koline, klobase, je-trnice. krvavice, prima vina, Tsčhel‘gijevo pivo. 13811-17
i mn M« 0
od din 120’- do 160’-
Oglejte si stransko izložbo tvrdke ^ KING SHOE GOSPOSKA UL. 30
Uositauski oos&mek
do 1000'- din
in več mesečno lahko doseže vsakdo v vsakem kraju, aK? ie pošten, pismen in le malo marljiv. Ponudbe pod »Liu“ sko zavarovanje« na ationčno ekspedicijo Hinko Sax v Mariboru.
Šivalni stroji • Najnovejši otroški vozički
Ti
Velika izbira motorjev, triciklov, šivalnih strojev, igračnih vozičkov, skirojev avtomobilčkov, kolesni deli - Ceniki frank o' —
TRIBUNA" F. B. L LJUBLJANA
Podr.: Maribor, Aleksandrova c.
n
Karovika c. 4
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega predragega soproga in očeta, gospoda
Josipa IKarneria
hišnega posestnika in gostilničarja
za mnogoštevilno spremstvo, za poklonjene vence in cvetje, ter pevskemu društvu »Froh-sinn« za žalostinke, izrekamo svojo najpri-srčnejšo zahvalo.
Maribor, 20. januarja 1940.
žalujoča soproga Roza; sina Pepi io Edi in ostalo sorodstvo.
Izd in in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstuvnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne rračajo. — Uredništvo in up,rava: Maribor, Kopališka ulica (j. — Tclelon uredništvu štev, %-fiZ la ujjrave štev. 28-fiZ. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409*
i