128. številka.
(▼ Trata, t soboto zjutraj dne 22. oktobra 1898.)
Tečaj XXI.
„EDINOST« Uhaja po trikrat na teden t testih ii-danjih ob tOt>klh, Aatvtklh In aobotKh. Z jutranje isdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ori večer. — Obojno izdanje stane: ca Jedenroene« . f. 1.—, izven AvatriJ« t. 1.50 sa tri mesec. . , 3,— ,	4,50
ca pol leta . . . 6,— . „ , 9__
aa VB8 leto . . . 13.- . . „18,— Nartftalno Je plačevat! naprej aa aaračbe brai priložene naročnine se aprava na azlra.
Posamične številke se dobivajo t pio-dajalnioah tobaka v lrstu po 9 nvft.
EDINOST
izven Trsta pn 4 mL
Oflaai ee ra&une po tarifa v petita; ta naaloTe ■ debelimi Arkaai ee plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do* maii oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj te pošiljajo nredniitvu nlica Caserna it. 13. Vsako pumo mora biti frankorano, ker nefrankovana ae ne aprejamajo. Rokopisi ae ao vraftajo.
Naročnino, reklamacijo in oglaae apre-joma upr avniitvo ulioa Molino pic-noln hSt. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama eije ao proata po&toine.
61
•MP I«rmM jt MM",
TT"^. BILO
na javni narodni shod,
ki ga sklicuje politično društvo „Edinost"
v prostorih Mankočeve Kite na Proaeku (Devin&čina).
v nedeljo dne 25. oktobra 1896. ob 3. uri popoludne
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Preči tanje zapisnika zadnjega shoda na Prosekn.
3.	Utemeljevanje resolucije radi osnatja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
4.	Eventuvelni predlogi.
Triaiki in ektličanski Slovenci! S«dqj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaje občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcn. Politično društvo .Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu ndeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa teli in zahteva ljudstvo.	Ođftor političnega društva »Edinost*.
0 spremembi domovinskega zakona.
(Govoril v državnem aboru poslanec P o v i e.)
(Dalje)
Jeden zastopnikov kmečkih občin, in ta je bil dosedaj jedini, kateremu ta predloga ni bila vleč, je omenil, da to hndo zadene nekatere kmečke občine; temu jaz prav rad pritrji^em; posebno kmečke občine, v katerih obrt zel6 cvete; toda nekaj je res: nad 95 odstotkov občin bi bilo olajšanih, in jaz mislim, razmerje 5:95 govori tako jasno, da mora vendar tudi oni, v čegar volilnem okraju se nahajajo take občine, višje ceniti, da veliko množico olajša, kakor pa, da bi hotel reliti nekoliko občin. (Dobro I)
Kolikor časa bodem ud državnega ali deželnega zbora, se gotovo ne bodem odtegoval delovanju, katero hoče, da se mora pomagati kmečkim in tndi mestnim občinam, če so neugodno, ali bolje rečeno, preveč obložene.
Huje kakor mesta bodo prizadete kmečke občine z obrtnimi središči. Mesta zamorejo doklade pripisati in jih povišati, z jedno besedo, bodo imela že de kake pripomočke. Nadalje bodo prizadete one kmečke občine, v katerih bo se razvila obrt-aijska središča.
Pri nas na Primorskem in Kranjskem je malo takih kmečkih občin. Občine bodo deloma odško-dovane z dokladami, katere bodo dobivale od do-
PODLISTEK. Prjjatelj
19
Ij Lovro.
Črtica po resnici. — Spisal Auguat Šenoa. Prevel C—6.
Lovro je nadaljeval potovanje hitrim kora-kem. Slednjič je zagledal rojstni si kraj, opazil hišo očetovo. Težko mu je bilo, kakor da mu je iti v ledeno strmino. Prišel je bliže. A, da bi bila ta hiša oddaljena vsaj še sto milj! Zastonj. Mej-pototna je srečaval kmete iz svoje vasi. ljudje so postajali in gledali začujeni. Kako da ima mlad dnhovnik posvetno obleko ? Ali je kaj zakrivil, da so ga odpravili ? Bog ve. Došel je pred hišo. Na dvorišču ni bilo nikogar. ljudje so bili najbrže na polju na delu. Stopil je pod streho. Vrata so bila na pol priprta. V sobi je sedela starka. Predla je iz zibala dete.,'Lovro je postal, potem vstopil. Starka je privzdignila glavo.
„Za rane božje- ! vskliknila je, prebrnivši kolovrat, „sin! sin ! Kaj je s tabo« ? Pritisnivši
hoduinskega davka onih tovarn. Mnogo slabeje se bode pa godilo kmečkim občinam okrog teh obrtnih središč. Bes je, pritisek v obrtna središča vrši se popolnoma jednakomerno, kolikor časa vladajo tam razmere, ki ne silijo Ijudij k izseljevanju, s tem, da ni dobiti tam več cenih in zdravih stanovanj, in se morajo v bližnjih kmečkih občinah naseljati, katere to hudo zadevlje, ker ne morejo za zidanje šol in drugih zavodov pripisati tovarni doklad na davke, katere plačnje kakor vsaka obrt. Na vsak način bode torej naloga deželne vlade, da osnuje okrajno ali deželno zvezo, v kateri najdejo pomoči vse preobložene občine, in jaz mislim, da bo v tej vis. zbornici malo zastopnikov, kateri ne bi pritrdili tej pravični terjatvi.
Vendar imamo pripomoček, da vse vprašanje izvršimo in rešimo kolikor mogoče mirno, tako, da bo v tolažilo, to je, da skrbimo za zavarovanje.
Ker je že več govornikov govorilo za in proti temu vprašanju, zato o tem le nekaj besed: le jedno naj mi bo dovoljeno omeniti, namreč, kako naj sodimo v obče o zavarovanju v slučaju bolezni ali nezgode.
Jaz gotovo ne občudujem dragega administrativnega stroja teh družb, moram reči, da vsik-dar čitam nejevoljno, kako visoki odstotki se plačujejo za administracijo. (Odobravanje.) Seveda je
roko na arce se je zrušila na stol. Popal jo je trepet Dete v zibeli je jelo jokati. Lovro je stal, zmešan. Slednjič se je zavel, tekel iskat očeta in pa jel potem starki otirati zaprte oči. Mati je odprla oči na pol ter je pogledala sina tužnim pogledom, grajajočim, da mu je pokalo srce.
„Mati", vskliknil je na pol glasno in stojć kakor kip od mramoija. „oprostite, ne sodite me krivo. Nisem mogel drugače. Bog mi je priča".
„Kaj si storil sin* ? nadaljevala je starka jokaje, .pomagaj nam, sveta porodnica I Ubil se nas vseh. V naši hiši ne bode več blagoslova. Kako lepo sem s: mislila vse to, a sedaj — iz vsega ne bode nič",
„Ali rotim vas, poslušajte me! Povedati vam hočem...*
Na to sta se prikazala na vratih oče in svak. Oče se je zavzel.
„Ti, Lovro"?
„Jaz sem, oče" !
„Zakaj ? V tej obleki P Kje ti je črna obleka"?
res, da je vsa stvar v povojih in če bodo mero-dajni krogi: državni zbor in vlada svojo dolžnost splolnjevali in k zboljšanju silili, se odpravi lahko marsikaj nepotrebnega.
Res je, 1. 1893 — samo za to leto so mi številke na razpolago — se je 8886 pohabljenim delaveem izplačala lepa svota 660.907 gld. in bolniške blagajne so v istem letu izplačale nad 11 milijonov goldinarjev, vsakako svota, katero moramo veliko imenovati, katera je obrisala tisoče solz, marsikje pregnala revščino in tudi marsikateri občini, katera nosi že velike doklade, prizanesla s skrbjo za te nesrečne ljudi. (Odobravanje.) Odkritosrčno moram pri poznati, čeravno pripadam pelitično-konservativni stranki, da bi se jaz ne mogel odtegniti delovanju, katerega cilj ki bil rešitev socijalnoga vprašanja v veliki meri, in jas mislim, da morajo ljudski zastopniki na to delati, da se zavarovale za bolezen in nesrečo vedno bolj razšiija in spopolmge.
Mi pa se poprimemo dela, čeravno je videti tako velikansko, namreč o starostnem zavarovanju, oprezno, jednako kakor 8e ga je že poprijela Nemčija. Huda so leta, v katerih si je Nemčija pridobila Bvojo izkušenost; pa kdor zasleduje vse gibanje starostnega zavarovanja v Nemčiji, mora priznati, da se razmere boljšajo od leta do leta. Vse podjetje je v Nemčiji velikansko, in jaa mislim, da bi nam v Avstriji pri naših obrtnih razmerah ne bilo treba segati tako daleč in mi dosežemo marsikaj lepega Če država svojim ljudem zagotovi starostno preskrbljevanje pod imenom pokojnina — in vendar je na tisoče državnih služabnikov tudi pri železnicah, kjer je v zadnjem času, ko je bil Bilinski predsednik železnic, tisoče že-lezničnih služabnikov zadobilo starostno zavarovanje — če n. pr. družbe, zasebne železnice, da de cel6 zasebne tovarne tako ravnajo — v izgled povem le brnške tovarne, katere so napravile družbo in so že izplačale stotisoče, da, milijone starostne oskrbnine in bolniških denarjev, — če je to mogoče, potem je vsakemu, ki ima resno voljo, mogoče pomagati k rešenju tega vprašanja, in jaz mislim, če zbornica in vlada spolnita svojo dolžnost, potem ne stojimo pred nepremagljivim delom, ampak je dovršimo; s tem bo pa tndi olajšano vse breme, ki je donese mestom domovinski zakon. (Odobravanje.)	(Zvršetek pride.)
„Pustil sem jo v semenišču". „Mar so te zapodili" ? „Odšel sem iz lastne voljeH. •Neumne volje. A zakaj" ?
„Bil sem nesrečen. Nisem rojen za sveti poklic duhovnika".
„Nesrečen? A kaka sreča te čaka sedaj? Zakaj si" ?
„Svet mi da sreče. Učil sem se marsikaj1', p Morda hočeš čez morje, v Ameriko" ? „Ne mislim". „Ali kam pa" ? „Ostanem med svojimi**. „Pri nas P Ne. Brez dela ni jela. A pri nas je dela le s plugom in motiko".
„Ne mislim, da bi se hranil vašim znojem. Povrnem se v mesto. Najdem pomoči. A vsaj za prvi čas dajte mi zavetišča".
„Ne dam ti ga. Pojdi, kamor ti je drago". „Tast", utaknil se je Lovrin svak, „ne prenaglite se. Poslušajte ga vsaj, Bog ve, kq je". (Pride še.)
Političke vesti.
V TRSTU, due Sib. oktobra 18««. i
Državni zbor. Proračunski odsek poslauske zbornice je rešil predlogo o uravnavi aktivitetnih plačil profesorjev na visokih šolali. Minister Gautsch je prijavil, da skoro predloži zbornici zakonski načrt o uravnavi plac adjunktom in azistentoui.
Na to se je nadaljevala razprava o proračunu. O poglavju .Pristaniška in poniordko-zdrav-stvena služba" je trgovinski minister izrazil željo, da bi skoro razpravljali o vladni predlogi za urav-naaje pristaniških pristojbin, ter je povdaril, da mora ta zakon v obeh polovicah države hkrati stopiti v veljavo. Trgovinski minister je povdaril, kako ugodno uplivajo na trgovinsko mornarnico povišani izdatki. Tekom leta se je pomnožila trgovska mornarnica za 14 parnikov z 18 tonela-tami. Boljšanje da je splošno, toliko kvantitativno kolikor kvalitativno. Po zvezi Trsta z Severno Ameriko, zasnovani leta 1893, so se že zboljšale šanse za izvoz iz Avstrije v Ameriko.
Volilno gibaiye na Ogerskem. „Doli Kossuth 1" Fran Kossuth, zastopnik okraja Tapolcza, hotel je včeraj razviti pred svojimi volilci svoj politiški program. L j n (1 s k a stranka, do-znavsa namero Koauthovo, pričakovala ga je v velikem številu. Komaj je dospel Kossutth v trg, vsprejela ga je množica žvižganjem in klici: ,Doli Kossuth !u .Nočemo Kossuthovih idej !„ — „Ljubljenec" naroda madjarskega je bil presenečen na takem vsprejemu. Stopil fe na stol in je čakal ma-haje z rokama, da se je nekoliko polegel hrup, potem je jel kričati: .Malopridneži! (Lepe naslove daj6 na Madjarskem poslanci svojim volilcem! Ali pa je to le izjema pri Košutu ? Stavec.) Moj oče (Evo ga, je že tu, očetov sin 1 Stavec.) vam je preskrbel volilno pravo in vi se sedaj usojati skru-niti njegov spomin s kričanjem ,Doli Kossthl* Kdot tako kriči, more biti le izdajalec domovine-.
—	Kossuth se je zatem takoj odpeljal iz Tapčlcze, odklonivši kandidaturo za ta okraj. Ko je Košut odšel, pričel je krvav pretep med njegovimi pristaši in klerikalno stranko. Še-le orožnikom se je posrečilo velikim naporom, da so napravili red. Umevno je, da je marsikdo odnesel iz pretepa krvavo glavo in razbite ude.
V	Als6-Lendva so nastali hudi iigredi, prouzročeni od nezavisne stranke. V vsej naglici so morali poslati na lice mesta bataljon vojakov. Le-ti so za silo napravili mir, toda bati se je še hujšega.
V	.Obzoru" čitamo nastopno statistiko žrtev volilnega gibanja ua Ogerskem: 1.) V Kubini sti prebodeni dve slovaški ž e n i; 2.) v soproiyski županiji (Nemci in Hrvati) je ubit en kmet, 1 načelnik je smrtno ranjen. 3.) V Kečkemetu so orožniki udarjali z golo sabljo in so zaprli mnogo opozicijo-nalnih; 11 oseb ranjenih, bolj ali manj; 4.) V Banjski Bistrici so orožniki ubili tri osebe, 16 je težko ranjenih : 5.) V Neusolu velika bitka (bnlletin še ni izdan); 6.) V Erdokozu so orožniki streljali na kmete, ubita jedna oseba: 7.) V Brezovici so orožniki ubili 4 seljake, 14 njih pa močno ranili. Ukpno Število žrtev do20. t. m.: 11 mrtvih, a 63 težko ranjenih. (Poročilo se bode nadaljevalo).
Čehi zoper Ogersko. V včerajšnji seji mestnega zastopa praškega so razpravljali o predlogu, da se uvede deželna pristojbina za uvažanje moke iz Ogerske na Češko. Razprava da je bila jako živahna, ker se je oglasilo mnogo govornikov. O izhodu razprave ne govori dotično poročilo.
O poroki italijanskega kraljeviča. Navdušenje, ki je zavladalo v Rimu o vsprejenm princa Viktorja Emanuela in princese Jelene in črnogorskega vladarja, ni se poleglo niti popoludne. Po vsem mestu je bilo živahno vrvenje, kajti k slav-nostim je prihitelo v Rim na tisoče in tisoče tujcev.
—	„Corso* je izpal jako sijajno. Množica je posebno občudovala vozove kralja in kraljice, pozdravljajo navdušenimi klici člene dinastije Savoia. Zaročenca, knez Nikola in drugi črnogorski knezi niso šli z doma, ker so bili utrujeni. — Tudi princesa Jelena je bila utrujena vsled vožnje in duševne razburjenosti. To je bilo opaziti na obedu. Princesa je govorila jako malo. Zvečer so bile sijajno razsvittfene ulice in trgi v bližini kvlrinala.
Korespondenčni urad javlja: Vsi časopisi pozdravljajo presrčnimi Članki princeso Jeleno. Mnogo odličnjakov je oddalo v kraljevski palači
svoje vizitnice, hotč izraziti s tem svoj poklon knezu Nikoli.
Kraljevska dvojica je odposlala presrčno br-javko kneginji Mileni na Cetinje.
Knez črnogorski je podelil kralju Umbertu veliki kordon Danilovega reda in razne dekoracije Častnikom dvora princa Neapeljskega. Kralj je odlikoval črnogorske min.stre italijanskimi redi. — Zvečer so se udeležili obeda v obitelji princi italijanski in črnogorski.
Različne vesti«
Shod na Proteku. Jutri se bode nadaljeval shod pol. društva na Prošeku in sicer v Manko-čevi hiši (na Devinščini). Minole nedelje je vsklik-nil neki govornik v veseli družbi, da najboljši zaveznik naš je slavni magistrat — nehote seveda. Mi pridodajeino temu, da v tem zmislu so V8i nasprotniki naši zavezniki, kajti kar kupičijo nam dokaze, da je vse res, kar trdimo mi žalostnega o položaja mestnih in okoličanskih Slovencev. Resolucijo za okrajno glavarstvo skoro da ne bi bilo treba Utemeljevati, kajti najboljše utemeljevanje je bil pravo za ptavo razpuščeni shod. Tako kričeče utemeljenje je tudi poročilo, ki je priob-čujemo danes na drugetpmestu o pravdi med g.] tfrom. Gregorinom in rttostnim magistratom. Tudi iz te pravde uprav kriči potreba osnutja okrajnega glavarstva za okolico. Da se odpomore tej krvavi potrebi, v ta namen se predloži jutršnjemu shodu na Prošeku — kakor glavna točka — primerna resolucija. Že radi te točke je želeti obilne udeležbe od vseh stranij, da pride do impozantne in soglasne manifestacije. Shod se prične ob 3. uri popoludne,
O razpuščenem shodu na Proteku nam pišejo od odlične straui: Gospod uredniki V svojem poročilu o javnem shodu na Prošeku ste prav primerno označili postopanje zastopnika mestnega magistrata.
Na vsaki način pa se mora postopanje tega zastopnika smatrati očevidno nasprotnim zakonu in dotičnim predpisom. Da se sličnim dogodkom stori konec enkrat za vselej, mora društvo „Edinost" storiti potrebne korake, da se stvar nemudoma donese na znanje tukajšnjemu namestništvu in ministerstvu na Dunaju. Ob enem se mora naprositi slav. vlado, da bi se na sličnih shodih v prihodnjo dajala zastopati po svojih lastnih in ne po m a g i s t ratnih organih. — Kajti, dasi mirni kakor smo, vendar ne moremo in tudi nismo dolžni garantirati, da bi tudi drugi pot no prišlo do opravičene reakcije.
Gospodu predsedniku pa polagamo na srce, da v prihodnje ne bi jemal na znanje legitimacije od strani zastopnika magistrata, ako ni bila podana v slovenskem jeziku, ker ni dolžan razumeti neslovensko legitimacijo-	B r g 1 e z.
Italijansko čatopisje in thod no Protoku. V politiških borbah se ne dogajajo čudeži in tako se ni dogodil tudi ta čudež, da ne bi bilo italijansko časopisje lagalo in zavijalo stvarij z ozirom na razpuščeni shod političnega društva „Edinost* na Froseku. Poročilo g. poslanca Goriupa smo priobčili mi od besede do besede, a vsakdo nam pri-pozna, da je bilo mirno, trezno in stvarno. Lažnjivi „Piccolo" pa je podtaknil g. Goriupu, da je rekel: kako postopa žnjimi krivična in pogubljiva občinska administracija; da je obdolžil vseh 50 italijanskih poslancev, da na vsako prošujo okoličanskih zastopnikov odgovarjajo kričanjem in grožnjami in da mu je zažugal zastopnik magistrata, da razpusti shod, ako ne bode govoril zmerneje.
To vse je laž, ki jo je izkuhal „Piccolo*, da bi opravičil postopanje gcsp. Vidussa in da bi ga tako izvlekel iz zagate, v kojo je zašel po svojem postopanju, oziroma po nepoznanju predpisov, veljavnih za vladne zastopnike ua javnih shodih. „Piccolo* je lagal jn zato je moral priobčiti temeljit popravek gosp. Goriupa, iz katerega popravka je razvidno, da je rekel le to, da so vsi italijanski poslanci, na desni in na levi, popolnoma jednaki, kadar gre za narodna pravice okoličanov in da vsaki predlog okoličanov spremlja občinstvo na galeriji krikom in nespodobnostmi.
To je rekel g. Goriup in to je — res 1 „Piccolo" pravi sicer, da je oni popravek le zato priobčil, ker je moral, a da se že dokaže na kompetentnom mestu, kako da je bilo. Ako prav lazu-
memo te besede, hočejo gospodje postopati zoper to ali ono osebo. Mi se smejemo. Ako gospodi toliko ugajajo — blamaže, le korajžno in pa dober tek! Naši možje so na uslugo, ker imajo navado dobro premisliti, kar govore, in toliko možtva in poštenja, da so vsikdar pripravljeni tudi zagovarjati, kar so govorili. To naj vzamejo na znanje „II Piccolo" in njegovi zaplečniki!
„Indipendente" je prijel stvar od druge strani. Najprvo je primerno pohvalil g. Vidusso na njega „energiji", katero je nastopil zoper „hujskače in razgrajače' — pri čemer pa je kolikor toliko interesantna govorica, da je proseškega poročevalca „Indipendentejevega" iskati v osebi g. — Vidussa. Potem je govoril o velikih izgredih po shodu (katerih seveda — ni bilo, kar sledi že iz tega, da niti „Piccolo" ne ve ničesar o takih izgredih, mi pa seveda tudi ne, dasi smo bili ves čas na Pro-Heku do pozno v noč) in prihaja lepo do zaključka, da na Prošeku je premalo — orožnikov! Kdo ne bi razumel tega migljaja, kakoršnega je zmožna letaka „liberalna* duša,kakoršenje„Indipendenteu?
Mi smo dokazali: žr ob vsaki priliki smo dokazali lani na MSkitelhn^vislav nos ti katero je mestna oblast tudi prepovedala iz ozirov na „javni mir in red* — smo dokazali na vseh uaših veselicah v mestu, smo tiokftžfili letos dvakrat v Devinu in smo dokazali nedavno v sv. Križu, da ni s m o i z g r e d n i k i in da sami znamo vzdržavati red. Dasi je bilo na vseh teh nadih slavnostih na stotine in tudi na tisoče ljudij, vendar niso imeli orožniki nikjer povoda, da bi morali napravljati mir. Po vsej praviei moramo torej tisto povdarjanje „Indipendenteja*, o potrebi še večega števila orožnikov na naših tleh, zavrniti najodloč* neje kakor zlobno insinuacijo. Mi ljubimo svobodo, mi vemo ceniti svobodo, zato pa tudi ne zlorabljamo svobode, kakor se ista zlorablja na najdrzniši način na iz vestnih laških slavnostih... Koper in Piran, Poreč in Trident, Vižinada in Višnjan bi nam mogli zapeti zanimivo pesmico o potrebi — orožnikov. Torej le previdno gospoda o tem predmeti!, kajti kdor biva v hiši od stekla, naj nikar ne meče kamenja okolo sebe!
Od .Indipendenteja" do »Neue Freie Presse* ni velik skok. Tudi ta list je govoril o proseškem dogodku v zmislu — naših laških glasil. Sosebno je vedno povdarjal besedo „Regierungsvertreter" da bi vzbudil domnevanje, kakor da je bil na Prošeku poseben organ vlade, s katerim so se prepirali ti zlobni Slovenci. Zastopnik magistrata je sicer tudi zastopnik vlade, toda le v prenesenem delokrogu. S posebnim organom vlade — nje lastnim in ne „prenesenim" — bi najbrže ne bili prišli v tako navskrižje, ker isti gotovo ne bi se bil vedel tako, kakor — se je vedel g. Vidusso.
Proseški dogodek je najbolji argument za našo zahtevo: dajte nam okrajno glava rs t v o 1
Imenovanje. Carinarski oficijal Bohuslav Krystufek v Trstu je imenovan oficijalom glavnega carinskega urada na Dunaju.
Po dolgi pravdi — milost 1 V zimi leta 1895. naložil je tržaški magistrat dru. Gustavu G r e-gorinu, kakor starostu „Tržaškega Sokola*, globo 6 gld., ker nekega dne ni bil dal očistiti sneg pred društveno telovadnico. Zoper to razsodbo se jo pritožil starosta pravočasno: ker mu je bila ista dostavljena v italijanskem mesto v slovenskem jeziku — kateri poslednji je poslovni jezik društva „Sokol* in ki je tudi od vseh državnih uradov pripoznan kakor d e ž e 1 n i jezik v Trstu — in v drugo se je pritožil tudi v meritornem oziru. Na to pritožbo je prejel v juliju istega leta od visokega namestuištva razsodbo zopet v italijanskem jeziku. V kolikor je bilo dru. Gregorinu prijavljeno od slavnega magistrata, se ta namestni-štvena naredba ni ni z jedno besedico dotaknila jezikovnega vprašanja.
Dr. Gregorin je v mesecu aeptembru 1895. leta vrnil slavnemu magistratu toliko to namesisi-stveuo razsodbo kolikor tudi magistratni dopis, 8 katerim mu je bila priobčena ista, seveda s prošnjo, da se mu odlok dostavi v slovenskem jeziku, ali pa naj se ta prošuja predloži namestništvu kakor pritožba.
To prošnjo, oziroma pritožbo je si. magistrat odbil jednostavno — z utemeljenjem, da uradni jezik tržaškega magistrata je italijanski — in nifci predložil je ni namestništvu.
Zoper ta zadnji odlok se je pritožil dr. Gregorin naravnost na namestništvo in sicer dne 7. oktobra 1895., prosč, da isto naloži slavnemu magistratu, da mu v slovenskem jeziku dostavi poprej omenjeno razsodbo namestniatva.
Ta zadnja pritožba se je rešila. Se-Ie sedaj. Tac pa je slavni magistrat že v oktobru 1895. leta zažngal dru. Gregorinu z ru-bežnijo prcmakljin, ako do 15. oktobra ne plača globe. Zoper to zažuganje eksekucije pritožil se je dr. Gregorin dne 14. oktobra 1895. naravnost na namestništvo. V tej pritožbi je izvajal, da slavni magistrat ni hotel predložiti namestniatvn njegove prejšnje pritožbe, da je isto pritožbo rešil samo v italijanskem jeziku mesto v slovenskem, da se je proti zavračajočemu odloku magistrata pritožil na namestništvo, da torej odlok slavnega magistrata, s katerim mu je ta poslednji prijavil odločbo na-mestništva, še ne more biti pravokre-p e n. Zajedno se je pritožil še, da mu je bil v italijanskem jeziku izdan oni odlok, s katerim mu je slavni magistrat zagrozil z eksekucijo, ter je zaprosil, naj se ustavi zažugana eksekucija in naj se naloži mestnemu magistratu, da vse v tej stvari izišle spise izda v slovenskem jeziku.
Na to pritožbo je imel dr. Gregorin mir do 7. novembra 1895. Tega dne pa se mu je predstavil magistratni sluga, da izvrši zažugano eksekucijo s tem, da mu zapleni jedno uro in dve sliki. Dr. Gregorin je protestoval, sklicujć se na to, da se je pritožil na c. kr. namestništvo. A sluga je Izjavil, da ima nalog izvršiti eksekucijo, kar je tudi storil.
Zoper to postopanje se je dr. Gregorin zopet pritožil dne 14. novembra 1895. naravnost na vis. namestništvo s prošnjo, da isto blagovoli uničiti započeto eksekucijo. V tej ulogi je navel tudi, da ma je znano iz lista ,11 Piccolo*, da je c. kr. namestništvo dalo magistratu nalog, da mora na-mestništveno razsodbo dostaviti dru. Gregorinu v slovenskem jeziku, ter da je slavni magistrat, ako je to re.-=, zakrivil očitno nepokorščino zoper višo državno oblast, ne liotč etoriti, kar mu je naložila ista. V tej ulogi se je dr. Gregorin pritožil tudi radi tega, ker italijanski listi zvedo tudi za odločbe v privatnih stvareh, dočim se interesovani stranki ne priobčijo. Pritožitelj je zahteval stroge preiskave, kdo je zakrivil to. Povdarjal je slednjič, da razsodba namestništva zanj še ni pravokrepna in zahteval, da se mu ta razsodba izda v slovenskem jeziku.
Na vse te pritožbe je dr. Gregorin prejel odlok magistrata — zopet v italijanskem jeziku —, s katerim mu isti javlja, da je namestništvo izreklo glasom odločbe od dne 33. novembra 1895., da po njem (dru. Gregorinu) navedeni vzroki niso taki, da bi mogli ustaviti eksekucijo in posledice pravokrepne razsodbe od dne 17. aprila 1895. Na vse pritožbe torej, da se ustavi eksekucija. in da se mu spisi izdado v slovenskem jeziku, je dobil ta lakonični odgovor. O kaki rešitvi v jezikovnem pogledu ni bilo ne duha ne sluha.
Visoko namestništvo je bilo sicer — glasom „Piccola" — naložilo magistratu, naj v slovenskem jeziku izda vprašavno razsodbo, ali videti je, da ni imelo nikakega sredstva, da bi bilo v to prisililo magistrat.
Slavni magistrat je zažugal dru. Gregorinu 8 prenosom zarubljenih stvarij.
Da se reši iz tega kolobarja — pravi circu-lus vitiosus — odposlal je dr. Gregorin dne 29. decembra 1895. pritožbo na ministerstvo za notranje stvari, v kateri je natančno opisal vso to borbo z slavnim magistratom.
In sedaj, v mesecu oktobru 1896., je dobil dr. Gregorin od magistrata obvestilo — zopet v italijanskem jeziku ! —, s katerim mu isti )av\ja, da je ministerstvo ugodilo pritožbi ter da je naložilo namestništvu, naj še enkrat razsodi v stvari. Namestništvo pa je sedaj, po skoro dveletni borbi, razsodilo tako-le, da se dru, Gregorinu opusti ona kazen 5 gl., ker je prestopek malenkosten in ker stvar že tako dolgo traja.
Nam ni do tega, da bi se spuščali v razgovor o veljavnosti teh dveh razlogov, to prepuščamo juristom. K večemu bi bilo povdariti, da sa dra. Gregorina vsa stvar ni bila malenkostna, kajti delo, ki je je imel s tem, reprezentuje — ako je cenimo po najnižem advokatskem tarifu — najmanje 100 gl.
No, gosp. doktor je menda vendar-le vesel, da po tolikih borbah dubi povrnjenih onih 5 gld., katere je moral plačati, da-si dotična razsodba še ni bila pravokrepna. Zadovoljen pa ni — in žnjim ne mi in gotovo tudi naši čitatelji niso zadovoljni
—	s tem, da v zadnjem obvestilu slavnega magistrata zopet ni govora o glavnem vprašanju, okolo katerega se je pravo za pravo sukal ves prepir, o jezikovnem vprašanju. Vzlic konečni milostni razsodbi vendar še sedaj ue vemo, kako sodi vlada o tem vprašanju? 11 Ker si pa tolikih pritožbah ne moremo misliti, da bi bilo visoko ministarstvo oziroma namestništvo kar prezrlo to načelno važno stran vsega tega prepira in si moramo misliti marveč, da je pritrdilo, ali magistratu ali dru. Gregorinu, pooblaščeni smo do izjave, da se nemudoma storć potrebni koraki, da pride do jasnosti tudi na to stran.
Gosp. dr. Gregorin vsprejme sicer rad onik že vplačanih 5 gld., ali gledč na jezikovno vprašanje vendar ne more odnehati, ker gre tu za veliko v zakonih zajamčeno — pravo !
Italija ostavi trozvezo P Iz Budimpešte došla je ta-le senzacijonalna vest: Z Dunaja tukajšnjim listom prišedša poročila pravijo, da nekateri dunajski politiški krogi trdć z vso odločnostjo, da odpovč Italija pogodbo, ki jo veže na Avstrijo in Nemčijo, se predno poteče ista. Kralj Umberto da je že pisal lastnoročno pismo cesarjema Franu Josipu in Viljelmu, da ga silijo k temu koraku važni vzroki notranje in zunanje politike.
Nekateri časopisi komeutujejo ta razkritja na različrte načine, večina pA jih ne veruje, vsaj za sedaj še ne. Ako pa bi se res dogodilo kaj tacega
—	pravijo ona poročila — potem je gotovo, da tudi Nemčija ostavi Avstrijo, in se pridruži Angleški. A kje naj si Avstrija išče zaveznikov? Za to jej ni treba skrbeti mnogo — tam, kjer jih lahko najde, v oni državi, ki še nikoli ni križala meča z našo državo. Dal Bog, da pride tako — da pride naša vnanja politika v tir, ki nas dovede do najboljših odnošajev z Rusijo. Potem se nam ni bati za naše interese na Vztoku.
Na plesni venček .Trlalksga Sokola" opozarjamo še enkrat vse rodoljube in prijatelje tega zares agilnega in vse podpore vrednega društva. Venček so bode vršil jutri zvečer v telovadnici in se prične ob 8. uri. Na svidenje torej v telovadnici .Sokolovi", da dostojno zasnujemo zimsko sez6no društvenega življenja!
Zatožen železnliiti minister. O tožbi, kojo je, kakor smo sporočili, naperil urednik lista „Der Eisenbaner" zoper ministra železnic viteza Gutten-berga, poročajo iz Sternberga na Moravskem: Generalno državno pravdništvo zahteva, da mu okrajno sodišče izroči spise pravde zoper ministra viteza Guttenberga. Bržkone nameruje generalno državno pravni&tvo uložiti pritožbo ničnosti zoper razsodbo okrožnega Bodišča v Olomucu, ki je bilo proglasilo okrajno sodišče v Sternbergu nekompetento o tej Btvari.
Porotno zasodanjo v Rovinju prične na ta-msšnjem okrožnem sodišču dnč 14. decembra 1.1. Predsednikom razpravam je določen predsednik okrožnega sodišča v Rovinju, dr. Anton T u š a r, njegovima namestnikoma pa deželnega sodišča svetovalca Avgust Jakopig in Rikard Zorrer.
Iz dotovljansko občine nam pišejo: V 125. številki cenjene .Edinosti* od dn& 17. oktobra je citati, da nove orgije ne ugajajo Dutovljancem. To je krivo.
Nove ogrije je napravil dobro znani mojster, gosp. Fran GorSič iz Ljubljane in sicer po prizadevanju sedanjega starešinstva, posebno pa hvalevrednega Župana sedanjega, gosp. J. Vrabca. Orgije imajo 10 spremenov in so milodoneče. Gosp. župan se je držal gesla .svoji k svojim" in zato se je obrnil do slovenskega mojstra. Da pa neka-ternikom ne bodo ugajale orgije, to smo vedeli že v naprej, ker je tudi pri nas ljudij, ki iščejo razpora ned ljustvom.
Čast in hvalo moramo izreči tudi našemu učitelju, ki se je potrudil za lepo petje, kakoršnega smo popred jako pogrešali. Tudi na tem gre zahvala našemu gospodu učitelju, da je oživelo zopet naše bralno društvo. Čast komur časti
.Pevski dom". ,On po Tebi hrepeni, Oj slovanska pesem Til* — I. Stritar.
Slovenec rad poje. Petje Čujemo med pre-
prostim kmetđkini ljudstvom, kakor med izobraženim občinstvom po mestih in trgih. Najboljši dokaz za to so razna pevska diuštva, katerih dobiš dosti povsodi, koder prebivajo Slovenci. Najlepše in najumetneje pa se goji slovenska pesem v središču Slovenije, v beli Ljubljani že dolgo vrsto let in to negovanje slovenske pesmi, zlasti narodne, povspelo se je sčasoma tako visoko, da je dosegla slovenska pesem nedavno pravi triumf na cesarskem Dunaju. „Glabena Matica", to naše pevsko društvo par eicellence, zabeležilo si je tačas v svojo kroniko najlepše dneve svoje. Poleg bas imenovanega zavoda pa imamo tukaj še druga društva, katera se tudi temeljito bavijo s poučevanjem petja in katerih nastopi na raznih koncertih in veselicah dobivajo občnega priznanja.
.Glasbena Matica" si je zgradila svoj dom v Gospodskih ulicah, a druga pevska društva niso bila še tako srečna do aedaj, da bi si mogla ali posamezno ali skupno postaviti poslopje, katero bi imenovala svojo lastno hišo, svoj .pevski dom". Ni nova ta misel, spojiti razna obstoječa Hlovenska-pevska društva v nekako celoto s tem, da bi prebivale pod jedno in isto njim lastno streho ter bi prirejale včasih posamezno, včasih skupno koncerte, razne veselice itd. Dozorevala je v teku časa in sedaj je dozorela.
Minolo nedeljo se je v Ljubljani v mali veseli družbi storil sklep začeti pobirati doneske za zgradbo takega .Pevskega doma*. Sklep se je začel tudi takoj praktično izvajati in nabrala se je tisti večer že neka svota v ta namen kakor tudi se objavila podpora oi mnogoterih strani j, ker je bila v obče odobravana sprožena misel. Ustanovil se je tudi takoj provizoričen odbor.
Torej .Pevski dom" 1 On bodi zavetišče našim pevskim društvom, tam se neguj slovenska umetna in narodna pesem, tam bodi prostor za veselice teh društev, tam bodi pa tudi v zadostni meri skrbljeno za čitanje in za okrepčavo telesa. V „Pevskem domu" zbirali se bodo pevci o vsaki priliki, kajti on bodi jim dom v pravem pomenu besede.
To so kratke osnovalne misli o tem novem podjetju, o katerem Vam povemo več, ko bodeno čuli, kaj porekč k temu razni slovenski listi.
V Ljubljani, dne 22. okt. 1896.	— č.
Rojanskl župnik pred sodiičem. (Zvršetek.) Priča Marija Solšak, babica, pripoveduje tako-le: Obvestila sem gosp. župnika, da se bode krstilo otroka gosp. Slavika. Našla sem župnika v zakristiji skupaj z gosp. kapelanom. Gosp. župnik je prašal: .Ste pripravljeni P" ; na moj odgovor: .da 1" oglasil se je gosp. kapelan z besedami: .Je neki moj prijatelj". A župnik na to: .Dobro, ravno zato, kerje Vaš prijatelj, poj-dem krstit jaz!" Ko se je gosp. župnik oblekel ter pripravljal, da pojde na krst, rekel je de v zakristiji v slovenskem jeziku: .Bomo v L-deli, če mezapodel*
Na to se je vršil krst in po dovršenem opravilu smo se podali sč župnikom vsi, razun dekleta Kavčič, ki je ostalo v cerkvi, v zakristijo, da se zapiše krst v kritno knjigo.
Gosp. župnik je zapisal krstna imena ua košček papirja.
Oddaljila sem se na to takoj ter se približala Kavčičevi, ki je čakala v cerkvi, da pridejo iz zakristije tudi drugi gospodje.
Prišedši g. župaik blizo mene, dočim so drugi gospodje že prej odšli iz cerkve, rekel je proti meni doslovno: „La pensi, che figure i*
Te besede niso napravile na-me nobenega slabega utiša ter sem odgovorila: „Potrpitel*
Nisem slišala izraza „figure p orehe" ter ni mogoče, da bi bil rekel gosp. župnik .conoiso ste figure porche"; morala bi jih bila Čuti, ker je gosp. župuik šel prav blizo mimo mene.
Dr. Gregorin proti priči: Kaj ste si vendar mislila, ko ste čula besedo „figure" P
Priča: Nič slabega, figura je karsibodi n. pr. ruta, ali podoba (quadro).
Dr. Gregorin: Saj vendar nista tožitejja „podobi" ? !	«
Dr. A b r a m: Gospod župnik je trdil, da bi bil izrekel vprašavne besede prod krstom, a priča Solšak je trdila, da jih je izrekel po krstu. Prosim, da se to konstatira na zapisnik, ker je mogoče da me je gosp. župnik celd dvakrat razžalil, enkrat pred krstom, a drugikrat po krstu.
Ž n p n i k J u r i c a : Ne, meni se zdi, da je to bilo pred krstom.
P r i č a 8 o 1 i a k: Bilo je po krsto, gosp. ftipnik.
Župnik Jnrica: Torej sem se zmotil.
Na to je bila zaslišana priča Antonija Kavčič ter je na dotična prašanja odgovarjala tako-le:
Nesla sem otroka gosp. Slavika na' krst. Po krstu sem ostala v cerkvi (v klopi) sama z otrokom. Babica je šla v zakristijo z očetom in botrom. Iz zakristije je prišla babica k meni, a kraalo potem je prišel iz zakristije tudi gosp. žnpnik ter šel mimo naju po cerkvi na drugi krst Ko je šel ■iino naju, izrazil se je: ,Le conosso ste figure porche!"
Jaz sem dobro slišala te besede. Dragi gospodje so takrat 2e šli ven iz cerkve.
Sodnik: A babica Solšak je izpovedala, da je rekel gosp. žnpnik le: ,La pensi, che figure!"
Priča: Jaz sem dobro slišala in razumela besede: „Le conosso ste figure percbe" ter dostavjjam še, da mi je babica domov gred$ na potu, ko sem poprašala, je li čula, kako ae je izrazil gosp. župnik, rekla, dane smem tega povedati in to z besedami: „Bog vari povedati!"
Dr. Gregorin proti priči: Je-li res, da se je grozil gosp. župnik, ko je zvedel o ovadbi, proti dekletoma Mariji Majcen in Mariji Ogrizek ii Bojana, daspodivas iz ceciljanske družbe, a vašega očeta, ki vlači mehe ▼ rojanski cerkvi, iz te službe?
Priča: Res Jo!
Dr. Gregorin: In zakaj mislite, da «e je taks izrazil ?
Priča: Ker sem povedala, kar je govoril.
Župnik na dotična prasaiga:
Stvar je bila taka. Od odvetnika dra. Gre-gorina navedeni dekleti prišli sti k meni, da je vpišem v ceciljansko društvo. Jaz sem odgovoril dekletoma, da tega ne morem storiti, ker Še nisem gospodar društva. Ko pa postanem gospodar tega društva, v katsro svrho sem že napravil potrebne korake pri škofijskem ordinarijatu, bode vse drugače ter najprej izpodim iz društva pričo Kavčič, ki je lainjivka in ki me obrekuje, in ravno tako odpustim iz službe nje očeta. Meni je dolžnost, da skrbim za moralnost deklet.
Dr. Gregorin proti sodniku: Prosim, da se konstatira v zapisniku ta izjava gosp. žnpnika, in posebno naj se konstatira, da je gosp. župnik imenoval pričo „lažnjivko".
J u r i c a: Prosim, jaz nisem rekel, da je priča lažnjivka, nego le, da se je lagala.
Dr. G r e g o r i n: To je sicer vse eno, a moram še enkrat konstatirati, da ste ravnokar isnstili besedo lažnjivka (bugiarda). Sicer pa ne moren razumeti, kaj ima v tej stvari opraviti oče dekleta, da hočete odpustiti njega iz ahižbe. Ali ne razumete, da bi se tako vaše postopale dalo morda kvalificirati na Vam neprijeten način ? I
Jurca: Jaz sem gospodar storiti kar hočem, sprejeti koga v službo, ali pa odpustiti ga; s tem pa hočem dati lekcijo dekletu.
Dr. G r e g o r i n: Da, da, vi ste gospodar storiti, kar se vam ljubi, ali vendar to postopanje se mi ne zdi pravilno; vsaj jaz bi v vašem slu-čajn tega ne storil ter bi nikakor ne hotel kazati se maščevalnega.
J u r i c a s patosom: Jas, maščevalen?
V tem trenotku je hotel sodnik završiti dokazno postopanje, a dr. Gregorin je zahteval, da se stvar razjasni, naj se zasliši še priča Ivan Palčič, cerkovnik, ki je v kritičnem momentu šel s6 župnikom na krst.
Juri ca: Mislia, da sem bil sam isti tre-notek ter da ni bilo cerkovnika z mano; ne spominjam se pa na to ter se ne protivim, da se zasliši še ta svedok.
Sodnik je preneael na to obravnavo za zaslišanje nove priče, a g. župnik je patosom vskliknil pred odhodom: IddiofarAtrion-farel'innocenzal (Bog podeli zmago nedolžnosti!) Razpravi so prisostvovali nekoji uradniki kazenske Preture in — reporter „Piccolov", s katerim se je Župnik po obravnavi prijazno razgovarjal na hodniku.
Prihodnja obravnava bode v ponedeljek 26. t. m. ob II. uri predpoludne.
Trlaiki umetnik Rondič na Cetlnja. Iz črnogorske prestolnice javljajo: Kipar Bendič iz Trsta mudil se je poslednji čas na Cetinju, da naslika podobo princese Jelene v pastela. Svoje delo je izročil te dni. Čuje se, da se je črnogorski dvor izjavil zelč pohvalno o umetniški dovršenosti, ki se kaže na tej podobi. Umetnika obsipajo vsakovrstnimi odlikovanji.
Knjižnica za mlsdino. Šele dve leti izhaja ta „knjižnica", a že je prinesla slovenski mladini lepo vrsto jako primernih spisov; veliko je vredno tudi to, da so vsi snopiči trdno vezani. -- Ali dasi je cena bogatelno nizka — le 20 kr. za vsak snopič s poštnino vred, — vendar je letos komaj 500 naročnikov; ako se do konca leta število ne pomnoži, bo znašal deficit okoli 1400 gld. Pri tolikem deficitu pa podjetnik ne bo mogel iti dalje in •Knjižnica za mladino* s koncem decembra preneha izhajati.
Na slovenskem učiteljstvu in rodoljubnem občinstvu je zdaj vrsta, da priskočita na pomoč temu velevažnemu podjetju. Proti koncn leta delajo županstva proračune, a v njih naj ima tudi „Knjižnica za mladino" primerno mesto. Ob sklepanju bilanc pri naših posojilnicah naj se rodoljubi spomnijo mladine svojega kraja s tem, da naroče na račun posojilnice vsaj vsakemn razreda po en letnik. Na tak način dosežemo obojni namen, t. j. .Knjižnica za mladino" pride v roke slovenski mladini in obstanek jej bo sagotovljen. — Prosimo, da bi gg. učitelji in drugi rodoljnbi uvaževali te naie besede.
Katarina Včlika na Dnjepru.
(1787. leta.)
(Baski spisal O. P. Danilevski; preložil Al. Benkorift.)
(Zvršetek.)
V Bahčisarajn je Katarina pisala Potemkinn te-le stihe:
»Ležala je večor v besčdkč hanskoj
V sredinč busurman i vČri mnsulmanskoj.
O, božji čudesa! iz predkov kto mojih
Spokojen počival ot ord i hanov jih ?w
O Krimu, kjer se je carica radovala mladega aevastopolskega ladijevja skozi okna dvorca v In-kermanu, ae je izrazila Katarina: .Imenitna odkritja ; predniki bi jih bili plačali drago".
Vračajoča se s Krima je videla carica pri Poltavi doslej nezaslišane in neviđene manevre, pri katerih se je spretno predstavljal usoren boj Rusov in Švedov. In ti manevri so bili prirejeni po navodilu starega Halajide. Sicer se ni mogel spominjati, kako so bili razvrščeni deli vojsk in kako se je boj vršil, zato pa je z neverjetno jasnostjo pomnil posamezne črte krvave bitke in — kar j« najbolj vaSno — m^gel je povedati, kje je stal, kje je skakal in Kje veleval tisti čas car. „Tukaj je gledal na Švede! Tukaj je dirjal k topovom! A tam je sovražnika popolnoma pognal s polja! Mi pa smo drli za njim.w. . .
Borovi kovski pa se je odlikoval na drugem popriiču.
Poltavsko plemenitaštvo je v mesto zgradile dvorano za vsprejem carice. Maršalu je nekdo po-šepnil o dogodkih blizu Kajdaka in o nenavadni usodi netjaka Halajide, kateri je vodil priprave za carske manevre. Maršal je pozval slikarja.
—	Ali moreš slikati carsko dvorano ? — je vprašal.
—	Morem.
—	A če lažeš ?
—	Ne, naj me Bog kaznuje, ne lažem!
—	No, čuj! Evo ti barv in kistov, ki so ostali od novega ikonostasa v stolni cerkvi. Slikaj, a pazi! Ako pokvariš, dam ti dvesto batin po hrbta . . .
Boro viko vski se je lotil dela in iznenadil vse.
Ko je prišla carica v Poltavo in stopila v slikano plemenitaiko dvorano, predstavile so se njenim očem štiri slike na štirih stenah.
Na jedui je bil naslikan Peter Vćliki v naravni velikosti kakor orač, s težkim plugom oraje pusto, s trnjem in osatom zarastlo zemljo rusko.
Na nasprotni steni je bila naslikana Katarina Druga, kakor sejalka, sipajoča iz pletenice na plečih seme v to že razrahljano zemljo.
Na tretji steni je bila zopet upodobljena Katarina, s peresom v roki in navdušeno dvigneno glavo, pišoča znameniti ukaz o sestavi načrta novega zakonika.
Na četrti so bili naslikani štirje modrijani grški, čudeči se in ubijajoči si glavo nad tem modrim ukazom.
Nadaljšna usoda Halajide ni znana. Borivi-
kovski pa je napredoval in se potem v Peterburgu
proslavil s svojimi deli v cerkvenem in potretnem slikarstvu.
Najnovejie vesti.
Dunaj 23. Poslanska zbornica je vsprejela §. 2. domovinskega zalcona hi je odklonila predlog poslanca Grossa, da bi se zakon vruil odseku. Isto tako so se zavrnili vsi predlogi za spremembo zakona.
Bsllgrad 22. Pogajanja med Bolgarsko in Srbijo za sklep trgovinske pogodbe so se zopet začele, ko je došel v Sreilec poslanik Danič z novimi instrukcijami. — Skupščina se otvori bres prestoJnega govora.
Londra 23. Velik utis napravlja zahteva ofi-cijoznega Standarda, da mora angleška politika stopiti v soglasje z Rusijo, ne glede na to, da bi to morda ne bilo ljubo Nemčiji. Tudi glasilo opozicije, Daily News, je istega menenja.
Tvgovlnake bnojavh« ln v««tl.
Badlmptitft. Plenica im jeaen 7*40 7'45 PinnJnn spomlad 1896 7-83 do 7-84Ovea sa jesen 5'6rt—5*70
IU '/a jesen ,6*tt5~6'70 Koruza sa sept.-okt. —•----•—
PlUuioK no** od 7- kil. (. 7'75-7'80od 79 Vilo, 7.85—7-90., oJ kil. f. 7-90—795 od 81. kil f. 8'00
805 , od HU kil. for. .--. .ledraeu 5-10-8 —
prono 5-15--5'30.
P&enioa: mirneja, cone zopet pale sa 10 novft. — Prodaja le 10.000 met. Rt 10 nc. ceneje. Vreme: mlačno.
Pr»ff*. NorM.il hitnu i siladkor for. 12'10, oktober« december 1H'20 mirna
Havr». K ova Hnuto*	«*t»r*4« 7.1» oktober 83*50
t*, fabruvar 88.50.
Prag*. Centrifngal nori, posUvljn« v Trst • carino vred odpočiljAtev preoej f, 34'25 —•— Conoata« 85*50—•—Četvorni 38*—• —. V glavnh mullh 3750—
Batabnrg. Hanto«	oktober 51.50 sa
Ste. 5B*—. sa maro 1897. f. 52.60 mirno.	_
>m resa
danes 101.15 101.15 121.85 101.10 388.40 119.85 9.58'/, 11.76 44.45
Onnajska bova« 23. oklobi
vieraj
DrJavni dolg v papirju .... 101,20 „ „ v »rebru .... 10120 Avstrijika reutn v 7,Um , . . 12180 , „ v kronah . . . 101.20
Kreditne akoije.......387.25
London IOIjM. . . .... 119.90
Napoieoui.........9.53
80 mark .......11.76
100 italj. lir	. . 44.42'/,
Našel se je lovski pes,
visoke rasti, rjave barve, pod vratom bel. Dotični gospodar ga dobi pri g. Iv. Tence v Sv. Križu hšt. 13.
lOOOOOOOOOOOOOOOCKK |
Prva tržaška tvornica dvokoles j j
spojena z mehanično dalavnloo i i
A. B. FANO 5
TR8T - Via Nuova O - TIIST.
TVORNICA
OVOKOLES
po pravem angleikem tvoru in snovi '•o
Ta tvornica popravlja in izdeluje povsem nova kolesa, n i k i I i r a in fsrniii jih na ogenj. Sprejema se nikiliranje koles vsake snovi na električno oksidicijo zlatenje, srebrenje, ko. tlovinanje in galvaniziranje. V zalogi so . 'no kolssa lastnsga izdelka po najnižjih cenah.
Vbb druge potrebščine za kolesa po tvornej ceni gg. skladnikom in prekupčevalcem prodaja se po odbitku na ceni.
ANTON Z IGOJ
brivec v Trstu ulita Stadion It 1 (t M g. F. Zitta)
se priporoča najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave.
f
Dr. Rose balzam
m ielodeo
iz lokftrno
B, FRAGNERJA V PRAG,I
je že več kakor 80 let občno znano domaČe zdravilo slast vzbujajočega, prebavijanje po-spešujočega in milo odvajajočega ufinka.
Sumrllo 1 Vsi deli anbalaže ^onovauovarstveuo^na^
GLAVNA ZALOGA	____
Lekarna B. FRAGHERJA pri „črnem orlu"
Praga, na Maii Strani, ogelj Spornerjeve u
lice.
Velika steklenica 1 gl., mala 50 kr., po posti 10 kr. već.
Po po&ti razpošilja se vsak flan. Zaloga v avstro-ogerskih lekarnah.
Lastnik konsorcij lista „Edinost". Izdavatelj in odgovorni uradnik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.