31. žtev. V CELJU, četrtek, dne II, marca 1920, LETO 61. IzhBJa vtak tor«k, Aatrttk In ••b«t«> - C«na > Za celo leto 56 K, u pot iet4 28 kron, ia četrt lela 14 K, za 1 tuesec 5 kron. PotamtiM *t«vllka «taae 60 vlnarj««. Na piMnene naročbe brez pofiiljatve denarja •• a« raoremo ozlra*. Naročnlkl na) pošiljajo naročnlno po poitnl nakaznlcl. Reklnmacije slede Uttta so poštnine proste. Ne- SanWniiii dopisi s« ne sprejeraaja. Na doplse brcz podpisa se ne oitr». IZDAJA III NOVA DOBÄ ttretfnlatoo la apravalstv* •e naliafa v Zrcxni ti*karni v Ceiju, Stro»«na]erj««a ulioa *t. S. Oglasi se računajo po porabljenwn prosioru la sicer: za navadoe ogiaM po 49 « od 1 /n/n, za poslana, na- znaniU občnlh iborov, uainanil« o «mrti, lahtal« itd. 7S * od I mm. m rtklamne notice mcd tekstom • * od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrate) 6 K. Pri veiikratnih objavah popiut. Rokoplsl se nc vračajo. seleton 8t 98 TI3KA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. G3BG3 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Kako se naj orijentiramo proti našim naro nim nasprotnikom? Naše razmerje proti sodržavljanom oziroma somešeanom dni&ega narodne- ga preprjčanja rabi nujno nove orienta- cije. Ni ga skoro slovenskega lista, ki ne bi v vsaki številki pisal o tem, kako zelo sc je Nemcem oziroma nemškutarjem v zadnjem easu dvignila posebno v Slove- niji narodna zavest. ter kako ostentatlv- no skoraj povs'öd nastop'ajo. Da te razmerc pravilno razumemo, moramo poseči par let nazaj. Kake so bile tedaj narodnostne razmere pri nas in kako sc je nam in onini godilo. Mno- go je novih ljudi v naših krajili in mestili, ki nimajo niti pojma o boju. ki so ga Slo- venci v zadnjili lctih bili v spodnještajer- skih mcstih in trgili proti Ncmccm in nemškutarjem. Mnogim ni znan nasilni germanski sistem, ki ni poznal izbire v sredstvih, da doseže svoje naniene: raz- naroditi in zastrupiti mehko slovensKo dušo, napulniti jo s strupenim sovra- Stvom do rodne matere in «a spraviti na- rodno polagoma. pa sigurno popolnoma v sovražnc nam vrste. 13ogato podpira- no jc bilo to gibanje od države same: ona oziroma vladajoci sistcm je vestno gkdal na to, da so se oni, ki so . tudi na zunaj kazali svojc narodno prcpričanje, povsod zapostavljali. Očitno se jim je ob vsaki priliki kazalo, da so manj vredni nego Ncmei in uemškutarji. očitno so jih povsod zapostavljali. Lc redke so bile o- ne izjemc, če sc je radi izrednih, skorw ncnadomestljivih zmožnosti. posrečilo kateremn Slovencu dobiti kako lepše mesto. Razven države podpirala je to pan- germanistično gnilo smer tudi dežela, obeinc. industrija, trgovci in obrtniki. Cel vladni ana rat, deželna uprava, večlna mestnih in tržkih zastopov, denarni za- vodi, industrija trgovina in obrt je vzga- jala letno na tisoče in tisoče brojeCo množico narodnih propalic — nemšku- tarjev. Ha je to gibanje bilo pod.prto z boga- timi nioralnimi in denaniinii sredstvi tu- di iz Nemčije same, tejra ni treba poseb- no povdarjati. Arniade narodnih odpaa- nikov, ki jih jc vladajoči sistcm v teku let vzKoiil in orjsranizira!, to ic tista sila, na kateri sloni še danes vse nam sovraZ- no gibanje. Cesar pa niso v mestih, trgih in pod- jetjih mogli naravnost potnjčiti. to so, po- sebno na kinctili, poskusili na drug na- ain. Izdajali so glasilo v Ptuju, ki je mciida Živclo samo od hinavstva in lažl. Pisan v slovcnskcm jczikii jc trosil ta list odpadnikov po naših krajih dvomc, nezadovoljstvo in sovra§tvo do krvnm bratov ter pridiffal prijatcljstvo in Uul)c- zen do edino zveličavne ncmščinc! Nc smemo sc torej čtiditi, /ia je to mnotfoletno sistematično zastrnpljcvalno delo obrodilo obilne sadove. Šc mnoKO let bo treba naporncgn posebno izobra- ževalnega dela. da se ta stnip paralizira. Če razpravljanio o našcm razmcrjti proti neinško mislečim v naši Sloveniji, moramo predvsem konštatirati, da z ma- lo izjemami o Nemcih pri nas sploh go- vora ni. To, kar sc pri nas z nemštvom ponaSa, so z malo izjemami odpadniki najžalostncjSega kalibra. To so Ijud.ic, ki jim mati v mladih lctih ni pcla dniffc kot naše pesmi. ki, ko so vstopili v Sole, sploh nemskcRa jezika razinneli niso! To so dementi, ki tudi scdai tolčcjo zvc- Hčavni jezik po naših krajih ]e za to, kcr so jim ukazali tako njih gosnodarii, po- sebno industrija, trgovci in obrtniki, češ", Ie ncmSki govorite' da tlobi pri nas vsak utis, da je vsc nemško. Ha se ta vera w- spcšno razširja, omenili smo žc nvodo- ma. Vprašanjc je sedaj. kako sc naj proti tem pojavorn oriientiramo? Po preobra- tu so vsi ti elementi potihnili kot politl cncki. Naravnost sprcmenjeno ie bilo vse: vsak se je kazal vcčjcga Slovenca in patrijota, nobe« »i hotel nič vedeti in sliSati o kakeni dnigcm mišljcnju. In danes? V .spoininu so nam še dnevi koroške tragedije lanskcga mescca niaja. Takrat so odpadniki jasiio in ncdvounino doka- zali, da jim je država deveta briga, ki j\n je dobra Ie v toliko, doklcr se jim dobro godi. Povdarjanio in podCrtujeino, da ti propadli elementi, iz katcrih se danes re kiutira neinskutarstvo v Sloveniji niso drugo, kot najbolj strui>ciii nasprolniki naše državc in naše bodočnosti! Vsi tt elementi bi vsak čas bili pripravljcni nas izdati in naSo državo uničiti in nato turn vsestransko delujcjo. Nezadovoljstvo, šuntaiijc in dru^e lepe stvari izhajajo -' podprte Po bratcili izza onstran mej — Ie od teh krogov. Hinavska pisava njih glasila ne poinaga, ker sc šc izza zadnjih let in dni prcdobro poznamo! Obzirnost in popustljivost, ki vlada pri nas proti tem ljudcin, ni na mestu! Obzirnost si tolmačijo oni kot našo sla- bost in jo po svoje izrabljajo! Edino sredstvo proti njim je ndzprosna stro- gost in resnost v vsakcm ozirn. Mi bese- dam in dejanj^m nasprotnikov ne vent- jemo, tudi tedaj ne, če so modro-bclo- nuleče pobarvana! Našc oblasti in njih predstavitclji nimajo pravega pojnin, kakšncga nasprotiiika in gada si gojijo na prsih. Treba ie velikih in resnili do- goükov — kot lanski kuroSki — da po- ¦kaže volk pravo lice! /!alostno je edino Ie dcjstvo, da sc celo v.nasih vrstah najdejo ljudje, ki na sovražne limanicc sedajo. Žalostno je, ua v časili, ko jc naša Koroška v nevarno- stl, ko iiemška agitacija zliva strup In Knoj na naš eel narod, obiskavaio ysc- ncinšiic prircditve! Žalostno Jc, da »I upajo ti spozabljenci šc svoje početje za- govarjati! Fantazijc o »fini družbi« i. dr. so pač Ie izraz puhle domišljijc. Prepri- čani naj bodo vsi ti, bodisi državni all vojaški nradniki, trgovci ali drugi. da so tudi v sovražnih vrstah mogoči Ie tako dolgo, dokler jih tarn rabijo. Upamo pa, da nas z ozirom na ta dejstva ne bodo iiadlcgovali s svojo prl- sotnostjo na iiašili priredUvah. Dvoživk v narodni državi ne maramo! Nai>a narodna orijentacija y bodoee je torej jasna: neizprosen U^i na nož gnl- lcmii in propalemn nemškutarstvu, W gloda na našem državncm tclesu! Neiz- prosen boj tudi omahljivcem, ki to nam sovražno gibanje podpirajo. V istem smislu morajo se prei ali slej orijentiratl tudi prcdstavitelji nasih uradov! S popn- stljivostjo in dobroto podpirajo Ie sovra- žno nam propagando, ki je v državi na noben način ne smemo trpeti, ker jo ojr- roža v njenih teirel.iih! Predstavitclji dr- žavc morajo pokazati, da v narodno c- notni državi. kot je naša, ni prostora za odpadnike, in da so časi ncmškutarije In štajcrcijanstva za vedno minuli! —c. Ugotovitev N'enkalne hinpvenino. Novi hrvatski ban Matko I. Laginja jc v svoji «poslanici>< nn narod omenjal, cia bo vplival na iigouncjso rešitev valut- nega vpraSanja. Upravni odbor btograj- ske Narodnc banke jc zaf^ uradno vprn- šal finančnega ministra. kako nanicne ima vlada z valutno refonno. V sdi '• marca jc bil pre^itan odsrovor financne«a ministra dr. Vclizara Jankovicr«, ki izjav- Ija: Slovenski klerikale! in hrvatski star- čcvičanci so se ob priliki sestave vlade zavezaP, da bodo delovaH na to, da ra«- prava o valutni rcformi ne pride v parlsl- ment; ako bj se pa to zgodilo. bodo Rla- sovali za tako urcditev, da ostanc raz- merie 1 : 1 dcfinitivno. Oba kltiba sta si samo Izgovorila prav'co. da se taki njuni člani, ki so se v valutnem vpraSanJu po- scbno eksponlrall, smejo glasovanja vzdržail. Komu je še treba komentarja? Klerikalna vlada proti uradnikom! Klerikalci so bili za časa deinokrat- sko-socijalističnc vlade brezmejni prija- telji vseli stanov in razredov. Tudi svojc Casopise so urcdili v tem smislu; vsak list je zastopal posebni stan ali razred in seve tudi hujskal tcr radi popularnosti zmerjal nasprotne stanove in hujskal proti njihovim intcrcsom, — vsi pa so z združeninii močmi udarjali z lažnjivim uatolccvanjem po demokratsko-socijali- stični vladi. Na prvi pogled je bilo jasno, da Je vse to samo demagoštvo in obupen boj za izgubljcno oblast, častna in dobička- nosna mesta. Splošna nezadovoljnost pa je klcrikalccm tu in tarn Ie pomogla, da so mogli v kalnem ribariti in zapcljatl razne nesamostojno misleče ljudi. »Slo- vencc« in »Straža« sta se kot nekaka '/ci- stopnika klcrikalne intcligcnce kar cedila ljnbavi do trpcčili državnih uslužbeiicev, »Vcčcrni list« je pretakal krokodilove solzj nad bedo delavskih slojev. po »Slo- venskem üospodarju« in »Domoljubu« pa so se blesteli teden za tednom bleste- či plakati, ki bi naj prepriCali neverne Tomažc o ocetovski ljubczni klcrikalnili advokatov, profesorjev in kaplanov za »krvave kniečk.c žuljc«. S ponosom lahko pribijemo, da ie to izigravanje Ijudske nezadovoljnosti naj- prej in uajbolje izpreglcdal slovenski kmct, ki so je popolnoma otrcsel absolu- tističncga gospodarstva dr. Šuštcršiča, Lampeta, dr. Korošca, dr. Hohnjcca, dr. Lcskovarja in raznih drugih rimskih to- vanuisjev za tuje koristi na račun našc- ga ljudstva. Klerikalci danes tudi pod krinko »Knietske zveze« v Sloveniji ui- kjer vee ne morcjo prirejati shodov, ker Jill kmctjc povsod naženejo. Vsak se Ze srainujc, pripadati klerikalni stranki, sa- mo njihovi iz raznih fondov bogato poö- pirani časopisi še rolinijo o moči klerl- kalnc stranke. ki pa je morala vsled pn- manjkanja lastnili mož celo dezclno vla- do za Slovenijo sestaviti iz uskokov. Ni torej čudno, da se klerikalci v zadnjih obujinih bo jih za življcnjc in smrt ojjrijemljejo svojili »naj/iujsilj« bojnin srecLstev, od katerih še upajo, da jih rc- šijo. Organizirati hoeejo žcnske, da sc borijo one za politične župnikc in kapla- nc, čcprav žcnske same nočejo nič slišati o političncm »udejstvovanju«, še manje pa njihovi kmečki možje ter politični prl- jatelji naših klerikalccv — srbski radikal- ci. Klerikalni časopisi uvidevajo, da jih tudi to nc bo rešilo, kakor jim pred par meseci ni čisto nič pomagal na ugledu in moči lažnijvi in prisiljeni boj «za krŠČan- sko vzgojo« v šoli, kcr jim ni nihčc ver- jcl. Vrgjj so se torej na osebniboj in vsal polovica njihovih listov v vsaki številki opsujc po par javnih delavcev demo- kratske stranke, katera so klerikalci že tisoekrat pokopali. l^oleg osebnega boja pa hočejo vrcči klerikalci na bojno plan še razrcdni boj in prva tarča naj bo uradništvo. Klerikal- ci očividno račuriajo s predvojnim mišlje- njem nczavcdncga ljudstva. ki je videlo v uradnikn samo sovražncga škrica in je radi tega mariborsid »Slovenski Oospo- dar« v zadnji številki z dne 4. marca v uvodiiiku ,Nova vlada1 drznil si priobeiti tudi sledücc: »Država je rabila dohodke za ncdoglcdno visoke place državnim u- službcnccm. Koga je navijala, da je za- niogla te milijonske svote? Kmeta, ki je še komaj životaril pod davčnim bičem dcmokratov in socijalistov!« Ugotovimo, da Demokratska stran- ka ni uvedla nobcncga novega davka, nasprotno je celo odpravila vinski daveK na Štaierskem, česar bi klerikalci gotovo nikoli lie storili. Vsakemu poštenjaku mora pri teh ciničiiih, brezstidnih stavkih zavreti kri. Vsi vemo, da so te stvari pisali gosposki škrici, ki imajo mnogo boljse place, kot sto in sto napadenih uradnikov in še uc- broj postranskih dohodkov. Veino, da I gospodjc okrog »Slovenskega Oospodar- i'd« nimajo prav nikakih čustcv za kme- čke koristi, ampak iščejo le svojo moč In oblast, saj so ravno njihovi tovariži pn klcrikalncm »Slovencu« neštetokrat na- padli dcmokratsko-socijalistično vlado, češ, da ta zanemarja uradniške place. Vse to bi morali ignorirati. vendar I);; moramo računati s tem. da so kleri- kalci trenutno v vladi. Nase uradniätvo torej lahko pričakuje. kako ^ mu zna v i'ajblizji bodoCnosti goditi, čc homo pu- stili vladati ljudi. ki sniatrajo uradniSkc place za »ncdogledno visoke«. Nikdar nc stiicmo pozabiti, kuj so pravzyprav klerf- kalci v jedru in kaku organizacijc je tre- ba. Cc sc hočemo nspcSno boriti proti klerikalni strahovladi. Klerikalci so r bii'zn't.jnim veseljcm pozdravili si'para- tistiOnc pojave iiicti naprcdno intcligcn- co, ki hoce ponekod zapustiti deinokrat- sko stranko in tako naprcdnc vrste raz- krojiti v brezpomembne majhnc skupinc. Upamo, da so se gospodje še pravočasno razkrinkali, in da sc bodo scdaj vsi liil- sleci demokratski naprednjaki tem trdnc- je oklenili nase res demokraticne, jugo- slovanske stranke, ki ima radi sv.oje za- slonibe j)ri bratskih srbo-hrvatskih soml- šljcnikili tudi moc\ da uspeSno brani u- pravičene interese vseli slojev naroda, brez zahrbtnosti in brez demagoštva! Slovene!! Spominjajte se Ciril-Metodove družbe! „Bratom Jugoslovanom!" -K prihodu jugoslovansklh žurnali- SIOV.V Prago jc napisal češki poslanec dr. Karol Kramarž v »Narodne liste« pod gornjini naslovom prekrasen uvodnik, kjer pravi med drugiin: «Vescli nas, da Vam inoremo stisnitl roke. Potožili si bomo varane nade, po- veselili s skiipno. brezmejno bratsko Jju- beznijo in si vnovič obljubili odkrito slo- vansko zvestobo. Vi, kot mi, trpimo na dedščini, kate- ro smo prcvzeli; ne teži nas samo vojna in razdrta javna uprava, pomanjkanje in draginja, amj)ak tudi notranjc razmere. 2iveli smo v zatiranju. drugi so nas vla- dali v svojem, micm diiim. sami sebe pa se moramo šc le uciti vladati. Vi in mir To bi ne bilo lahko v normalnih raz- merah; naravnost ogromna naloga ie to v razinerah, v katerih nas je usoda pokli- cala, da bi bili sami svoji gospodarji. Vas jc avstrijsko-madžarska uolitika name- noma oddaijevala enega od drugega, bu- dila iirpodpihovala narodne in strankar- ske strusti, nikjer ni tako vneto delovahi s svojim geslom: Divide et impera!, ka- kor ravno pri vas. Stoletnega sejanja dračja ni mogočc v enem lotu očistiti do korcnin. Toda skoro se bodete navadili na svobodo in našli bodete pot v ljubczni k najbližjemu, v čcniur ste zrastli, kar ste stolet'a branili proti krutemu sovražniku in se dvignili z ljubavjo k novi krasoti, ki nas vse Slovane napolnjuje z radostjo in nado: k zdruzeni Jugoslavia! In končno bo pri vas vseli zmagala ljubezen do Ju- jroslavii'e, ker je v njjej vaša in naša rc- šitev in nada vseli odkritih Slovunov v bodocnost. V politiki končno vedno odloča vo- Ija naroda, posebno pa nri Vas in pri na?, ki smo tako rcsnično demokraričen na- rod. Videii in slišali bodete, za koga bije sree čeSkega naroda. V slovanstvu smo živeli ob času zatirania. Slovanstvo je bl- la naša vera in up. NaJ narod, čehpslo- vaško Ijudstvo se ni spremenilo, ampak je ostalo odkritosrčno slovansko; v Slo- vanstvu vidi ono tudi danes in bo vedno videlo v niem svo.'o bodocnost. Pred dvemi leti smo si podali roke za boj proti skupnim zatiralccm. Stisnl- nio si torai vnovič roke, vnovič si oblju- bimo neomajno zvestobo, zvestobo v bo- ju in težnjah za svobodiio. mogočno in združcno Slovanstvo! Mi Slovani pa bo- dlmo najzveste'sa straža resnične, poštc- ne deinokratične svobode ljudstva in nje- jroveKa neskaljenega mini!« Strut) 2. iN O V A DOHA- Sitfv: 31 Politicise vesti. Seja Narodnega prcdstavništva. V scji dne 9. tm. so sc i/Javili proti sedajni vladi zastopnik zemljoradnieke stranke, prcdsednik 'izvenstrankarskega parla- rncntarnega khiba dr. Smodlaka in set republikaiiskc stranke .laša Prodanovič. Izjava Protlča. V petkovi seji je opo- zicija s poinočjo republikasnkega vodje Prodanoviča razkrinkala iiameii vlade, ki je liotcla svctu dokazati, da ima veči- no. Sam Protič je moral priznati, da je tajnik Jovanovič svojcvoljno in pogrešno ' vpisal med navzoče tudi 4 demokrate ter da radi lega vlada ni intela kvoruma. — (Protic se je na to v svojem govoru spod- tikal ob dcinokratih, takoj prcšel na ia- draiisko vprašanjc, o katcrcm pravi, da dela nam in zaveznikom velike težkoee. Takoj nato jc pa izjavil. da zaupa pravič- nosti zavcznkov (snio je prcvee izkusili, ¦ da bi verovali Protiču!); govoril je še o valutnetn vprašanju, o Albaniji in Bolga- riji ter izrazil veselje, da nas je celo Rim že priznal. V valutnem vprašanju pravi, da treba uredbo prejšnje vlade v Narod- ni banki dati začasnenru narodnemu predstavništvu v naknadno odobrcnje! 1 Nam jc jasno, kaj namerava g. Protič. — Kaj je njenm mar siromakov? Vtis vsega progratna je bil slab, kaj si bo izteknil v inozemstvu, ne bomo preiskovali, ocena bo prišla sama! Radikalci se priblizujeio? »Beograd- ski Dnevnik« poroča, da so radikalei, vl- dcč, da se ne morejo obdržati na vladi, po svojih znanih starih posrcdovalcih skušali prlti v stik z dcmokrati v svrlio tajnili pogajanj, da pa so jih demokrati odločno odbili. Pod novlin banom. Zagrebška »Do- movina« prinaša v svoji 52. številki sle- dečo notico: Pred nekaj dncvi prinesel je neki list dogodljaj v Pernšiču v Liki, ki se je vrsil vsled dejstva, da je Narodni klub prišel v Hrvatski in Srbiji na krmilo. Perušic" je malo mesto. scdež kotarske oblasti; prebivalstvo je zaslepljeno po frankovskih agitacijah. Ko so frankovski vodje zvedeli, kaj se je v Zagrcbu dogo- dilo, zbrali so svoje pristašc, navalili na kotarsko oblast. vrgli načelnika iz po- slopja, strRali sliko kralja Petra rax steiic v naČelnikovein uradu ter jo sežgali. Ta dogodck je slieen onim v Zagrebu za ča- sa ustolicciija bana dr. Laginje. čudno.je vsekako. da so oblasti ta dogodek popol- noma zatrle, akoravno bi bile morale stvar preiskati. Treba je vseeno dognati resnico. — Dogodek oznaeuje brezdvom- no tendenco nove hrvatskc vlade. Kaj poreee k tcmu osrednja vlada? Kaj na- ša javnost? In kaj naši »zvesti« klerikal- ci, ki sede s Korošcem na čelii v tej vla- di, ki je pred nedavnim časom prisegla zvcstobo Karadjordievičem?! Zdi se, da se začenjajo izpolnjevati repnblikanske grožnje, s katerimi je svoječasna opozl- cija grozila regentu, ako ji ne izroči vla- de — sedaj žc prav očitno — ker je prl- šla na krmilo. Kam plovemo?! Prekmurjc. Tretja seia sosveta civ. komisarja za Prekimirje, takozvanega prekmurskega parlamenta. vrši se 17. t. in. v čitalnieni dvorani v Murskl Sobotl. Sklep nov'iiiarskega kongrcsa v Pra- gi. 0 priliki zborovanja skupščMnc novi- narjev v Pragi, kateri so prisostvovali tudi jugoslovanski časnikarji, sklenila Je skupščina siede zadnjih vzncmirliivili vesti, da je Nitti prcdlagal vrhovnemu svetii, naj izpremeni odločbe miiovnc konference v prid Madžarorn in na sko- do državam, ki meje ob njo. na predlog tovariša tirednika dr. Holcčka, da odpog- Ije brzojavno najenergičnejši protest pro- ti tej naineri čehoslovaškemu deiegatu Osuskemu in Jugosl. delegatu dr. Trumbi- čut v katcrcm se izraža ogorčenost in naloga jugoslovanskega m čchoslov.t- škega iiaroda. »Sehulvereln« bl rad rovaril. Nemški šulferajn se je bavil v seji 17. svečana / vprašanji svojcga nadaljnega delovanja s posebnim uvaževanjem nemških pru padnikov, ki so v maslšinah oziroma nc- strnjeni. Prišel je do zaključka, da bo svoje skoraj 40-letno delo (ponemčcva- nje tujerodnili, po veeini slovanskih «- trok!) nadaljeval brez razločka, ali so dotični pripadniki sedaj avstrijski, ali pa državljani drugih nenemških držav, vsem hoče enako skočiti na pomoč. — Tedaj še vedno stara nemška nadutost; sicer bomo pa znali poučiti «šulferajn«, Ce bi si upal vmešavati se v naše notra- nje zadeve! D' Annunzio preganja »tnjce«. Har- lekin d' Annunzio je izdal narcdbo, vsled katere morajo vsi tujci zapustiti Reko, | bodisi, da so bili tarn nastanje'ni tudi 2e pred 30. oktobrom 1918. Delavske orga- nizacije protestirajo proti odloku, vendar breziispešno. Dosedaj so izgnali 22 Jugo- slovanov, 10 Ogrov in 4 Avstrijce. — Kdaj pride eas, da bodo Reeani izgnali tudi tega laškega harlekina? Prchraiijevalna krlza v Itaiiji. Iz Rima priiiaja vest, da se je morala vlada zateči k zadnjcinu sredstvu, da ne pro- pade prehrana države. Odredila je zopet racijoniranje, kakor za Casa vojske, ven- dar s tern ne bo zadela onih slojev, ki so v razkošju razmetavali življenskc po- trebSCine, temveč le uboge sloje najnižjili vrst. Vsi Nittijcvi opomini niso pomagall. Vročekrvni Lain so vživali, kolikor so mogli, sedaj bo pa država zopet skrbela za potrebno ter se še bol.i zadolžila. Ko- nečno bo to privedlo tudi »mogočno« in domišljavo Italijo do poloma. Iz Bolgarskc. Obe socijalistični sku- pini. »tesni« in »široki« ste se zopet zdru- zili. V bodoči volilni borbi in v parlamen- tu nameravatc nastopati skupno. Nizozemska uc izročl Viljema. Nizo- zemska vlada je odgovorila z noto, ki jo je izroCil njen poslanik v Londonu Lloyd Georgeju, predsedniku mirovne konfe- rence, da obstoja slejkoprej na stališču, ki ga je izrazila v svoji noti že due 21. ja- nuarja, da ne izroči Viljema, ker mora dosledno zastopatj svoje stališče v izvr- Sevanju svojih pravic" in Sčititi vse be- gunce. ki se nahajajo pod njenirn okri- Ijem ter s tcm izvajati svoje snverenc pravicc, vendar bo skrbela tudi za vse varnnstne odrcdbe napram bivšemn cc- sarju. Iz SJbirije. Nemški listi javljajo !z Helsingforsa, da imajo boljseviki celo Si- birijo v rokah. Ogrska. Državni upravnik Horthy je poveril odstopivSemu min. predsedni- ku Huszarju scstavo novega kabineta. Zvezi narodov stc sklenili pristopitl švedska in danska država. Na Švedskcm je odstopila dozdajna vlada. Kralj namerava poveriti sestavo novo vlade soc. demokratu Brantingu. Turk! zopet koljejo Annence. An- gleška vlada ie prejela obvestilo. da so Turki v Ciliciji v zadn.iih tednih poklaii nad 15.000 Armeucev. Francoska in an- gle ska vlada nameravata poslati močnej- še četne oddclkc v razne dele Turčlic, Ja se nreprcčijo iiadaljni pokol.ii. Vojska med severno In Jnžiio Kltai- sko? Iz Kitajske prihaja.io vesti o zelo resnem položaju. Južna Kitajska se bale pripravlja z orožjcm. da napade pred kratkim ustvarjeno vlado v scvernem de- lu Kitajske. !Z KOROTANA. Iz PHberka. Prevžitkar iz Novcga- niesta. 86-letni Matija Zorman, pristojen v Bistrico pri Pliberku Sei je v pondeljek i. tm. iskat zivil. Med potom v Qornje Beličc padel je vsled onemoglosti tor sc onesvestil. DniKi dan so našli reveža zmrzlega. — Simon Zaver, podomaee Hrovat, 60-letni kočar iz JeriS, vozil je na sanch drva iz šume. Na ledeni cesti so sc sani prevrgle ter podrle Zaverja ta- ko nesrečno na tla, da je obležal mrtcv s prebito lobanjo. Kaj pa hočcjo. Tz St. Vida ob Olinl poročajo, da je prišcl poveljujoči general pri vrhoviiem poveliniStvu itaiijanskih vojnih sil v Tiiii'ski Benečiil, Caviglia. due 8. t. m. v Beljak, da prcgleda koro- ško fronto. (?¦) Olilajena iezica koroškega »Vsc- ncmca«. Neki Janez Krainer iz Planince pri Vetrinju je v gostilni pri Moserju due 20. jnnuarja tl. hujskal ob navzočnosti ju- goslovanskega orožnika zoper srbski na- rod rekoč: »Untern KönigstnÖrdern will ich nicht sein« (pod morilei kraljev no- čem bitO. Ljubljansko deželno sodišče niu je prisodilo 3 niesce strogega zapora. —« Prisodilo bi mu naj bilo tudi celovško prehrano, to bi najbolj učinkovalo! "mariborrkie novice. Klub Čehu v Mariboru priredi v cast predsednika čehoslovaške republike T. 0. Masaryka, ki je obhajal 7. tm. svojo sedcmdcsetletnico. slavnost z izbranlm unietuiškim, glasbenim in pevskim pro- gramom dne 14. tm. ob pol 11. uri v dvo- rani Oötz. Vstopnine ni, pač pa se mora- jo udcleženci izkazaü z vabili, katera sc razpošiljaio vsem poveljstvom, uradom, korporaciiam in narodnim drustvom. Klerlkalce ie strah! Novi predsednlk dezeine vlade v Ljubljani .znani dr. Breie, izdal ie odredbo, ki prepoveduje v marl- borskern okraju severno od Drave vsako javno politiCno zborovanje. Vzroka ne navaja, pač pa se je izvedelo, da ie ta prepoved posledica strahu pred »Samo- stojno kmetijsko stranko«. ki je tain tako v premoči, da si klerikale! ne upajo vec prirejati svojih političnih shodov. Kmcti omenjenih pokrajin so vsled tega zelo o- gorčeni. General tTohnj-c pa že vedo, zakaj so sprosili ]n\ -xt e. Vsemogočiiem v Ljubljani« to malo uslugo. I cžkoraiijen od ročnc granate je bil dne 2 .tm. majerjev 8-letni sin Jožef Se- nekovič v Mariboru v bližini skladisč v Melju, kjer se je igral z roeno granato. Ta mu je eksplodirala v roki ter ga težko ranila na glavi, trebuhu, rokah in nogah. Btariši, pazite na otroke! V Mariboru so umrli Franc Walland, 29-letni trgovski fromočnik, vpokojenl polkovnik Alojz vitez Kratochwill plem. Löwenfekl star 79 let in 45-letni klepar Rudolf Blum. Veiik požar. i)ii;j /". tm. zucel je go- reti pri Sv. Duhu nad Mariborom Robi- čcv gozd. Veter jc pospeševal ogenj, da sc je s silno naglico razširil ter-uničH 15 oralov gozda zrelaga za posekanje ler pristavo Schautzer-ja, ki je do tal potfo- | rela z 22 glavami živine, krnio, poJu- Stvom in vsemi živili; edino Schautzer, njegova žena in njih cnoletni otrok so sc rešili. Skodrf je približno eez pol milijona krön. Nove fijakarske cene. V Mariboru so doloeili fijakarji z dovoljenjem mest- nega niagistrata za vožnje sledeče cenc: Vožnja na kolodvor iz graškega ali melj- skega predmestja cnovprezno 8 K, dvo- vprežno 12 K; iz koroškega predmestja v mesto enovprežno 12 K, dvovprežno 18 K: iz magdalenskcga predmestja juz- no koroSke železnične proge euovprež- no 14 K, dvovprežno 20 K. Vožnja na ko- roški kolodvor iz magdalenskega pred- mestja južno in severno koroške želcz- niene i)roge enovprežno 8 K, dvovpreZ- no 12 K; iz koroškega predmestja in iz mesta enovprežno 12 K, dvovprežno 16 krön; iz graškega predmestja in Melja enovprežno 14 K, dvovprežno 20 K. Za vožnje po noči (od 9. zvečer do 6. vjutro) se pribije 50% prej označenih cen. PTUJSKE NÜVICE. Sölstvo v Ptuju. Mestni šolski svet v Ptuju se jc bavil dne 1. t. m. z vpraša- njern ureditve mestnega solstva. Sloven- ska inešana ljudska sola ima blizu 300 otrok. Radi tega se je sklenilo, jo razde- liti v deško in dekliško osnovno solo. Razpisala se bodo definitivna učiteljska mesta. Nernška osnovna sola ima 47 de- čkov in 31 deklic ter je s tem številom pravzaprav izgubila pravico do obstoja, vendar sc je na željo g. Steudteja pu- stila, da obstoja nadalje, akoravno svoj čas za 91 dečkov in 68 deklic slovenske- ga rodu takratni nemčurski Ptuj ni dovo- lil slovenske sole. Istotako sc je razprav- Ijalo o otroških vrtcih. Poleg mestnega sta še dva druga privatna. Privatni vrtcl bi morali iineti dovoljenje od višjega šol- skega sveta, katerega pa nobena vrtna- rica teh vrtccv po lastni izpovedbi nima. Mestni šolski svet bo o tem poročal ura- du za zascito dece v Ljubljani, ker sta dotični vrtnarici izjavili, da nimata otro- ških vrtcev, ampak, da prihajajo Ie neka- tcri otroci k njima v varstvo in pouk. — Ptujčani, bodite v vprašanju vzgojc svo- je mladine rigorozni in nepopustljivi! Ptujski nemški pošteniaki. BivSi član ptujske nemškc mestne godbe Illi- cher je bil na podlagi ovadbe ptujskc po- licije v Ljubljani aretirai^ ker jc ukradel slovenski mestni godbi godalo »piccolo«. Nemški poštenjaki kričc radi tc krivice! Ni pa še to vse. Neki Janšič je odnesel pred 3 meseci trombon, bluzo in čepico, ki je tudi last mesthc godbe. Pa se 5e najdcjo Slovcnci, ki hvalijo take tatovc. Komorui koncert se vrši v Ptuju dne 15. tm. Prircdijo ga člani ljubljanske- ga opernega orkestra gg. brata Rihard in Lado Zika, Karol Sancin in Ladislav Cer- ny. Na vsporedu so točkc iz Bethoven», Cajkovskega in Dworaka. Klic slovenski javnosti! Zapuščen, v veliki bedi, vsled vcC- letnega stradaiija obnejnoKcl je obhajal 6. tm. znani slovenski pesmk m Pisatelj Josip Str.tar v Aspangu pn Dunaju svoj 84 rojstni dan. Ima 280 K mesecne po- kojnine. Naši rojaki na Dunaju so sicer že marsikaj ukrenili, da olajšajo revežu dneve starosti, vendar še premalo. Naj kdorkoli izmed nas sodi o Stri- tarjevih delili izza zadnjih desetletij ka- korkoli, eno je gotovo in neizpodbitno; mo/ pomcul v naši kulturni, JiterarnI zgodovini iicizuicrno mnogo tako po svo- iili deliJi iz iiioškc dobc kakor posebno po iiplivu, ki ga je Iniel na takratno gc- neracijo in nam vzgojil Aškerca, Gregor- dča in druge naše velikaiie. Tak mož bi zasluzil, da bi bil večer niegovega živijenja jascn in Iep. Klicemo na5o slovensko iavnost, naj zrtvnje v to svrho! Darila v kakoršnikoH obliki prevzema Zveza prosvetnili dru- štcv v Celju odnosno njen predscdnik dr. AvRust Relsman (pisarna dr. Kukovca) v Celiu. Ne bodi ta klic brezuspešeii! Kaj bo pomagal Stritarju Se tako Iep spomenik — po smrti. če bo moral uinrc- ti v zavesti. da ga je pustila domovina na vecer njegovega življcnia umirati lakotc v avstrijski republiki? CEUSKE NOVICeT" (iLEDAUŠKO PREDSTAVO prire- di Dramatično društvo v Celju v soboto IX tin. zvečcr v nicstnem sledališču. — !«rana bo izvirua drama inladega pisate- Ijji Fedora Ciradišiiika, celjskega rojaka. V priliodnii štcvilki podamo kratko vso- biuo dr.'tiuc. Občinstvo pa že dancs opo- /arjaino na to novost. »Zveza prosvetnili društev« ima da- nes v četrtek točno ob 18. uri zvečer v prostorili urcdiiištva »Nove Dobc« odbo- rovo seio. Obrtniški sestaiick v četrtek, dne II. marca je v gostilni gospoda Radeja na Bregu. Na scstanku predava g. dr. Reis- man o ineščanstvu in dclavstvu. Prijate- lii društva se vabijo k ninogoštcvilni n- delezbi. Plesni venček Zveze jugoslovanskih želczničarjcv (podružnlce Celjc) minulo soboto jc pokazal, kake simpatije uživajo naši vrli narodni železničarji med občin- •stvom. V krasno okrašeni dvorani se Je zbralo toliko občinstva iz Celja ter bliZ- nje in daljne okolice, da smo zopet videll, kako premajlina nam je postala dvorana Narodnega doma in kako skrajni cas ie, da merodajni činitelji mislijo na njc rax- sirjenjo. Ob zvokih ljubljanske vojaške godbe sc jc zabavalo nilado in staro na neprlsiljcn. demokratski naciri. Postrc- žba s pijačo in živili je bila tako solidna, kakor pri malokateri prireditvi. Na zborovanju čevljarske zadruge r Celju minulo nedelio so se godile neko- liko čudnc stvari. Na liubo dvem nem- škutarjem se je razpravljalo nemško. — čudno je, da se Slovencu v tem vpraša- nju ni dala beseda in so ga nejnškutarji hoteli celo ven vreči. Kraišek z Brega In Sommer iz Celja sta posebno vpila, eta ne razumeta slovensko. Čudno ie, da s strankami znata slovensko razpravljatl, kadar se gre za slovenske krone! Ali bo ;lovensko obcinstvo to znalo razumeti?! Učiteljski zbor mestne osnovne Sole je daroval v spomin svoje blagopokojnc tovarisice Etne Lilckove tuk. Dijaški ku- hinji znesek 240 K. Bivši ecljski Neinci — v Oradcu. V »Tagespošti« z dne 9. tm. čitamo zanimt- vo poročilo o »družinskem večeru« Iz Celja »pregnauih« Nemccv: dr. .laboi- negga. Kotziana, dr. Negrija. Klcmen- tschitscha itd. Klcmüntschitsch ie poslat v Celju zaostalim ncniSkim rojakom pa- zdrave »izgnancev«. Zapcli so si končno »Wacht am Rhein«. Bivši poštni uradnik v Ccüii, Gratz, je prevzcl zastopstvo celjskega ncmškega lističa. Navzoč ie bll tudi bivšl celjski podžupan Karl Teppey, ki ima tu še vedno svojo lesno trgovino. Da se je na tem vcCcru vse prej kot prl- jazno govorilo o naši drZavi, si lahko vsakdo na prste izračuna. Da se pletcjo znova intimni politični stiki med bivsiinl ecliskimi moffotei. ki v Oradcu stradajo, in med našimi Nemci, ie tudi jusno. In vendar se najdcio 5e cjIo med našim n- radniStvom liudie, ki polni zaupanja v7o- jiilnost celiskih Nemcev iiodiio.ž njimi po raznih oštarijah in popevalo ž njimi r.em- škc pesmi. Oospodjc si naj v bodoče to premislijo in si nai bodo končno na !as- nem, da kašuliranja celjskega ncmštva z ujihove strani absolut no ne bomo trpeli. Zanimiv telefonski pogovor v Celiu. HudomuSna tclefonska mrcža nam Je za- upslla sledeči telefonski pogovor:: Nera- ški trgovec X: Gospod R-. ali mi morete oddati kake množine sladkorja? Verižnlk R.: Ni mogoče! — Trgovec: Zakaj ne? — Verlžnik: Tcga vam ne morem po te- lefonu povedati, čcz 5 minut sein v va§i pisarni. štev. 31. »NOVA D O B A« Stran 3. »Jugoslovanski Krpan«, predava prof. Ilešič v petek 12. tin. ob 8. uri zv. v mali dvorani Nar. donui v Celju. Se cnkrat in — zadnjikrat »Jagaball«. Današnja številka tukajšnjega ncmškega lističa nas hočc očividno spraviti v na- sprotje z našo državno policijo. ki jo huj- skajoče vpraša, zakaj si je pustila dopa- sti naše poročilo o jagaballu oziroina o tem. da ga je stražila policija s puškami. Taji tudi, da bi bil kak Slovencc izprcd Uniona arctiran. Tudi okrajno glavai- stvo nam poroča, da prcd Unionom ni bila policija s puškaini in bajoneti, pač pa da je bil res en Slovencc arctirau, češ da jc ncdoptistiio kritikoval odredbo javnc oblasti. Kar se tičc policijc s puškaml, ugotavljamo, da imanio za to trditcv naj- nianj 3 priče na razpolago. Siccr pa s svojo notico nismo hoteli drugcga nego povdariti, da so sc brez vsakc deianskc podlage in potrebe odrcdilc varstvcnc odredbe, ki so morale nas Slovencc po- stavtti v ono čiulno luč barbarskih napa- dalcev, kakorsni so bili celjski Nemcl pod pokojiio Avstrijo naprain natn. Ta utls je imcl vsak celjski Slovcncc, ki je ie takrat žlvel tu ln poziia našc eeljske razinerc že najtnanj skozi 10 let. Razkol v Jugoslov. socijaldemo- kratskl stranki. Prejeli smo: Prctečeno nedeljo se je vršil pri Zcl. travniku občnl zbor strankinc skupine za Celje. Iztned 1600 organiziranih sodrugov se jc zbora udcležilo komaj kakih 300. Do popolnega razkola Se ni prislo, toda iz poteka zbo- rovanja je sklepati, da tndi tukaj previa- dujc komunistična struja. Tudi profesor Rožman se je v svojem govoru nagihal h komunistom. Prcdscdnikom ie bil izvo- Ijen komunist Martinčič. SploSen utis je pa ta, da takozvani neinškiitarski socija- listi vsaj v Celju prcvladulcjo nad tisti, mi, ki so v nar hIiicmj ozin. losedaj bili Se na mestu. -- Z.ričilim jc bilo bKu;ajr!- Ško poročilo. Prcnio/cnja iniajo okolu 10.000 K. prapor jc bil s prispevki od nemške stram plačan. Zaostanki na mc- sečnini pa znašaio 10.000 kronskili j znamk. Scveda kričači nc pustijo radi svojega obolusa v strankarske namcnc! — V čctrtek se vrši zaupni sestanek, kjer nastopijo govorniki od centralncRa vodstva obeli struj in takrat se bo koneč- no odločilo, katera struja dobi premoč. - Dijaški kuhinjl v Celju je izročila strokovna učiteljica meščanske šole gdč. Zupančičcva 293 K, ki jih je nabralo Uči- teljsk odruštvo v Celiu na svojeiti zboro- vanju due 4. tin. O .prof. Ljud. Pivko v Mariboru jc podaril 50 K, ki jih je sprcjel kot potnino na učiteljsko zborovanic. —. G. vodja prof. Emilijan Lilck v Cclju je plačal pokrovireljnino za svojo pokojno hčer Emico 200 K. HNFVNF ifOVICE. ObrtniŠkl sliodJ. Z več strani sc je 2e opetovano izrazila želja. da bi naSe mar- Ijivo delujočc Občcslovensko obrtno dru- Štvo prircialo obrtniške shodc široin SIo- venile. Društvo sc je k temu delu tudi odločilo in bo skuSalo vscstranskim zn- litevam po možnosti ugoditi. Prihodnje dni vršijo se prvi taki sliodi, na katcrlli poroča zastopnik društva in siccr: dnc 14. marca (v ncdcljo) ob 1. uri popoldnc v hotelti Bcograd v Slovenjgradcu in istl dan zvečcr ob 8. uri v hotelu Jugoslavia v Šoštanju, drugo ncdeljo, dnc 21. ma*- ca v Brežicah v bivšem »NcmSkcm do- mii« ob 9. nri dopoldnc. Nadcjati sc ic po- žrtvovalncmu delovanju društva odfto- varjajoče udeležbc obrtništva dotičnih o- krajcv; vabimo pa tudi obrtnike iz dalj- nih okrajcv in poscbno Celjane, da se shodov udeležiio. Zvišanje mlevnine na Slovenskem. Ker se jc nilinarskim dciavccm zvišaTa mczda sporazumno za 40%, so zahtevall zdniženi mlinarski podjctniki v Slovcniji pri odseku za prrhrano zvišanjc mlcvni- ne na 60 K za lOČPkg tcr povdarjali, da znaša mlcvnina na Hrvatskem in v Sla- voniji 70-—80 K, kar bi moglo uničiti mll- narskö iiidüstrijo v Sloveniü. Vodja prc- hranjcvalnevra odscka ie predložil zalite- vo vladi. Dosedai je znašala pH nas mle- vnina 14 K za 100 kg. BelRijsko vojašnico v Liubljani na- merava kupiti povcrjeništvo za socijalno skrb od mestncga svcta v svrho preurc- ditve iste za invalidnc šole. Vršijo se po- gajania. Ljubljanska mestna zastavl]ainica prcneha s 15 .ttn. poslovati in se bo opu- stila ter likvidirala. Cene plinu In tramvaju v Ljubljan! so se zvišalc. Mestna plinarna ie niorala radi podraženja prcmoga in rastočih dru- gih izdatkov povišati ceno plinu od 4 na 5 kron za kubični meter. Cestna železni- ca je zvišala ceno od 60 v na 1 K. 100 kronski bankovci. ki so se od davčnega urada v Cclju radi sumljivih kolkov zaplenili, se strankarn, proti vr- nitvi potrdila zametijani vrnejo. Čelioslovaška in vojna posojila. V Bratislavi se je dne !. tm. pod prcdsed* stvom ministra $robarja vršila anketa » vojnih posojilih. Izjavil je. da min. svet zavzema stališče, c'a se izplačilo vojnfli posojil more izvršiti po katecjorij-ili. V prvo katcgorijo spadaio oni, katerih o\). stanek bi bil v slučajj neizplačanja voj- nih posojil ogrožeii. Ta.vojna posojila se im a jo izplačati v polnem obs^u. Vojna posojila vojnili dobičkarjev se bodo Iz- plačala po nižjih kurzih a!i sploh us. Mi- nistcr jc izjavil, da so oni, ki so podpisali vojna posojila, ravnali v dobri veri. Prl- pustiti sc ne smc. d-i bi kdo zaradi njih propadel. Inusnovaiila v sadjarstvu In vinar- stvu. Sadjarski nadzornik gospod Martin Humek jc bil imenovan za višje- ga sadjarskcga nadzornika v VIII. činov- nem razrcdn, vinarski nadzornik Anton Puklavcc v Mariboru za vinarskega nad- zornika v VII. čin. razrcdn in sadjarski nadzornik Fran Ooričan v Celju za sad- jarskcga nadzornika v VIII. Gin. razredu. Konjskc tekme. V Ljubljani se usla- novi poscben klub, kateri bo imel nalogo, voditi konjskc dirkc in konjske tekme v občc ter izdajati skupno z zagrcbškim diralskim kluboni tozadevna navodila. Načrtc je pripravljalni odbor že izdelal in se vrši 19. tm. ustanovni občni zbor. Ccbelarsko društvo za Slovenlio ima 25. tm. ob 10. uri dop. v MarijaniSCu v Ljubljani občni zbor. Dncvni red: 1. Iz- premcmba društvenih pravil; 2. eebelar- ski zakon; 3. slučajnosti. Predlogc glede Ccbelarskega zakona je vposlati pismeno do 15. tin. društvu. Sistem Izvoznic je demokratska vla- da začetkom novembra odpravila. Novi minister trgovine je sistem zopet upelial. Dr. Korošec, ki je poprej najbolj vpil na izvoznice, p.a šc vcdno sedi v isti vladi s tem ministrom! Razpisana trafika. Tobačna trafika v Mariboru, Pcrkova »1. ^i. 20 je do 30. sit- šca 1920 potom javnega natecaja razpt- sana. Enoletni kosmati doHcok k znasai 36i6 K 27 v. Položiti sr inora predno sv ponudba izroči 350 K jamščine. onmsi. Mozirje. (Roparski napad na veletr- govca Rudolfa Pevca.) V noči okoli pol- noči dne 2. tm. sta roparja z vctrihi od- prla hišna vrata v hišo K. Peveca. V pri- tličju sta poiskala blagajno. katcrc pa ni- sta mogla odpreti. Potem sta šla v I- nad- stropje. Eden je naralilo potrkal na spal- nico. Oospa Pevec, mislcča. da je kdo domaCih priSel klicat, je odprla vrata. Roparja sta jo podrla na tla in davila. Ko se ju je z vclikim naporom rešila, sta šla v spalnico. Potein sc je vršila borba med Rudolfom Pevec in roparjema. Pevec je hotel poprej prižgati električno luč, ki pa je bila v I. nadstropju zaprta. Eden ro- parjev je torej moral poznati električno napravo. Tudi Pevca sta roparja podrla na tla, vendar se je Pcvcc branil juna- <,ko. Nato sta roparja bežala v sosednjo sobo. Nacnkrat je počil strel in krogla šla pevcu skozi levo roko na dlani. Malo je manjkalo, da ni bil tudi otrok. ležeč v vo- zičku, zadet. Potem sta roparja izginila iz hisc. Oba sta bila s sajami namazana, eden v vojaški obleki. Žendarmerija Ze pridno išče zločinca ter je nekaj osumlje- nih oscb zaprtih. Eden roparjev jc tudi zgubil v hiši klobuk. Pri nas vlada radi drzncga roparskega napada veliko ogor- čenje. Rečlca ob Saving Socijalno probu- janje naScga ljudstva dela veliko pregla- vico kaplanu Jazbinšcku in trgovcu TurnSeku. Prvi Se vedno misli. da ima o- blast bivšega avstrijskega vojncga kura- ta, drugi pa bivšcga avstrijskega žitncga komisarja. V niiju možgane še očividno ni prisvetil svobode svitli žarek. Kako žal jima mora biti, da se v svo.ii bivši gar- ži ne moreta več maščevati! Saj ima Turnšek gotovo Sc pri rokah zvezek, kjer so bili tako skrbno z rdečim svinčnkom podčrtani kmetie z večjo žitno zalogo in i izdani avstrijski žitni komisiji! MožnarM : so tudi še ohranjeni, ki so dali duška, ko ; so bratie Rusi in Srbi podlcgali sovraZ- 1 nim svinčenkam! Rumeno-žoltn zastava je sigurno skrbno zvita in strelišče za na- sprotnika tudi žc odmerjeno v krščanski ljubezni do bližnjega! A bratie Srbi, ka- tere ste leta 1914. v treh mesecih potol- kli, so vstali in njim sledimo ponosno mi. Pripravljeni smo na boj, začela in podpl- hala sta ga sama. Naša zastava je razvl- ta, maščevati hočemo našo krivico, naSo izdajo. Rcčica ob Savinjl. »Slovenski Oo- spodar« napada v svoji zadnji in pred- zadnji številki osebe v njih stanovskih zadevah in jim tako nehote izreka prl- znanje. Pričakujcmo, da iih v kratkem predlaga v Šušteršičcvcm kabinetu od- delek za javne zasluge v odlikovanjc. — Opozarjamo ga, da pritej priliki nc po- zabi predlagati tudi generala Antona, kl je vodil v svetovni vojski svoje četc po rečiškem šolskcm vrtu in podrl plot! Mir naj vzpostavi temu junaku časten spo- rne nik! Šmartno ob Dretl. Dnc 22. svečana je naš župnik, ki se na politiko toliko spo- zna, kot zajec na boben, sklical v solo shod za žensko volilno pravico, ki je bil prav klavern. še Marijina družba je za- pustila župnika, ker jc prislo samo 5 ter- cijalk. Ljutonier. V Presiki pri Ljutomeru se je našcl lep premog, ki je sličen trbo- veljskemu. Podjetni g. Viktor Kukovec Jc prevzel preinogovnik v lastno režijo In bo dvignil istega do moderne vi.šine, č-im sc izkaže, da je ninožina prernoga res ta- ka, da se bo izplačalo izkopavanje v vec- jem obsegu. Siccr pa ni dvoma, da poil ljutomersko vinorodno grudo raste tudi Crni dijamant v prav dobri kakovosti in veliki količini; saj so ga zasledili tudi na mnogih drugih krajih iztočnih Sloveiiskili goric. S tem se obeta tem krajem lepa bodočnost. — Uinrl je due 26. svečana g. Alojz Rajh v 75. lotn. Bil je eden najza- vcdncjšili slovenskih obeanov ter se za I časa narodne borbe vdeleževal odkrito delovanja slovenske manjšine. Bil je sko- raj 30 let občinski odbornik; svojčas Je bil tudi znan kot umni konjerejec, ki je imcl na cvcnskcni dirkališču lepc vspe- hc. Z njim je legel zc#)ct eden starih, trd- tiih stebrov ljutomerskih Slovencev, ki jc bil mož-korenjak v viharnih časih proslu- Icga avstrijskega rcžima z.a slovensko stvar. Znanci in širji okoličani ohranili ga bodo v dobrem spominu. Bodi mu zemlji- ca lahka! TRGOVINA QBRT IN NA- RODNO G0SP0DARSTV0 PIctarska in reöetarska zadruga v Brežicah. Ob Savi prilično od Vidma na- prej daleč doli na Hrvatsko rastejo po takozvanih vrbinah šibe, katere se da uporabiti za pbtenje najrazličncjših ko- šar za dotnaco rabo kmctovalccv pa tudi za trgovino. Pletarstvo je postalo v bre- žiSkem okraju doinača obrt, s katero sc bavi poleg 3 izučenih niojstrov kakih lsi"O dnižin. Cela obrt se je izvzcmši 1 inoj- stra vršila v primitivni obliki in vsled te- ga tudi ni clajala posebnega zaslužka. Na inicLJativo nekatorih pletarjev in breži- ških merodajnih činiteljev se je pa začc- Io mislili na organizacijo tc obrti v trgov- ski in strokovni stneri. Doslej sta se v ta namen vršila dva sestanka v Brežicah. Na zadnjem, katcrcga sta se udclcžiTa tudi vodja brcžiškega glavarstva g. I?. Koropcc in gereut mestne občine kot enc izined največjih poscstnic vrbin g. dr. Lj. Stikcr, se je sklenilo po tozadevnem prc- davanju g. Lešničarja iz Cclja osnovati Pletarsko in rešetarsko zadrugo v Breži- cah ter se je izvolil v ta nanicn odbor, kl bode vse potrebno izvedel. Namen za- druge je v prvi vrsti skupen nakup pTc- tarskih potrcbSčin in pa skupna prodaja; dalje bode zadruga s pomočjo pristojniTi oblasti skrbcla tudi za strokovno po\- zdigo pletarskc doniačc obrti v brcžt- ške.m okraju. Novemu zadružnemu pod- ictju, ki bodc igralo v gospodarstvu 5ir- ših slojev brežiškega okraja važno vlogo je žcleti naiboljšega uspeha. Pronietne omejitve vsled pomanj- kanja prcmoga in carinsklh zastankov v Sloveniji: 1. Za Maribof glavni in koro- ški kolodVor se od 1. marca dalje smc sprejemati brzovozno, dalje kosovno blago, premog, živila, vino, pošiljatvc za pivovamo Götz in posodje. Za vse drugo je treba prevoznegä dovoljenja. 2. Spre- jcm pošiljatev od postaj južno Maribora v Nemško Avstrijo in tranzito je vslcd velikih zaostankov v Mariboru (Tezni), do daljne odredbe sploh ukinjen. Ze spre- ?eto naj se šc odpošlje. Ententini živilski vlaki so izvzeti. 3. Sprejem tovornega blaga vsake vrste razun premoga za po- staje preko Brežic naj se takoj ukine. Reckspedicije so najstrožje prcpoveda- ne. Omejitve prometa v inozemstvu: 4. Objave štev. 45 ravnateljstva j. ž. Du- naj: Po odloku komisije za izvedbo ple- biscita v Tešinu je potrebno za uvojt blaga iz vseh držav. izvzemši iz Ceho- slovaške in Poljske, uvozno dovoljenje, katero izdaja le-ta komisija na zahtevo od sluCaja do slučaia. Izključite od spre- jerna brezpogojno vse pošiljke. ki ne bl bile opreinljene s predpisanim uvoznlm dovoljenjern. 5. Objava štev. 46. ravna- teljstva j. ž. Dunaj: Ker imajo pošiljke drv za kurjavo, ki niso vezane na nikako prevozno dovoljenje, prednost pred dru- Kimi Icsnimi pošiljatvami. zlorablja mno- go odpošiljateljev to okolnost tako, da lz- begavajoč to prevozno dovoljenje, ozna- Cijo kot »drva za kurjavo« Judi druge le- snc pošiljke, ki taritarično ne spadajo pod »drva za kurjavo«. Opozarjamo prl premotrivanju na vprašanje, je li pošilja- tev drv, katere prevoz naj bi bil prost v smislti točke 3 b blagovnega seznama, v resnici poSiljatcv drv za kurjavo, izreC- no na to, da so merodajna samo tarifarl- C-na dolocila. V smislu le-teh spada k dr- vain za kurjavo cdinole les. označen v blagoviiem tarifu del 1 B, postavka H/14. RAZNE VESTI. Napadcn tovarniški ravnatelj. — V Neunkjrclinu navalilo je par sto delavccv In delavk na ravnatelja Eltzove predilnl- ce, Z\veifel-a ter zahtevalo, naj se radi nekega mezdncga spora opraviči. Ko Je Zweifel stopil med množico, ga je ista o- psovala ter pretepla. da se je onesvestU. Ko se je zopet zavedel, odvlekla ga je lju- ta druhal na glavni trg, kjer bi tfa bila o> besila. ako se ne bi posrcčilo trcznejšlm elemciitoni, prcprečiti zločin. Na to so Zweifcia zopet pobili na tla, da se ie v drugič onesvestil. Od tarn ga je množlca odvlekla k policijski stražnici. odkoder so ga prepeljali v bolnico. Delavci so za- litcvali, da Zweifel zapusti tekom 24 ur mesto, ker sicer ne jamčijo za življenje in varnost njega, njegove rodbinc In imetja. Množica se je na to podala pred pisarno mestnega in stanovskega sveta, polomila in razbila pohištvo i. dr. Policija je popolnoma odrekla, orožništvo ie bilo pieslabo. Tarn nastanjena »Volkswehr« je odrekla ponioč, ker šc baje o nje po- trebi ni sklepala. Svicarski poslanik je v imeim svoje vlade podal radi dogodka pri Eltzu. ki je švicarski podanik. avstrijskf vladi demaršo, na kar sta državni kanc- ler dr. Renner in deželni glavar Sever iz- razila obžalovanje v imenu države in de- žele. — Kmalu bo Avtsrija postala druga Madjarska. Lepe sosede iinaino! »MHijonarski dom« so sklenili si po- staviti njujorški milijonarji in sicer kras- no palačo za 800.000 funtov šterlingov. Na tiajlepšcm prostoru mesta so kupifi zemljišče za več milijonov dolarjev. Po- samezna stanovanja bodo imela po 20 do 30 sob in 8 do 20 kopeli. Za vsako damo je določcnih 4 do 5 sob. Tafce-le milijo- narske reve res ne vedo, kaj bi iz dolgc- ga časa počele! Skrivnosten grob. Ko je za časa ml- nule vojne srbski oddelck vojaštva zase- del neko vas, ki je bila prej zasedena od Bolgarov, ni žcjno vojaštvo mogb nl- kjer dobiti vode ali kake druge pijače. Tedaj pride neki seljak in začne poleg svoje hiše odkopavati grob, na katerem je stal napis: Tu ležijo trije bolgarski vo- jaki. — Kaj češ s tem? — poprasujejo vojaki. — Ničesar. Samo pocakajte, od- govarja seljak in koplje naprej. Ko je Ja- mo dovolj globoko izkopal, pokliče okoH stojcče vojažtvo, naj mu pomagajo dv!g- niti mrtvece. Toda na presenečenje vsen v grobu ni bilo mrtvecev, temveč sod! žganja in vina. — To sem hranil za vas* se je nasmehnil seljak. — Da nisem te- ga na ta način skril, bi ml Bolgari ?e davno vse izpili. Madžarsko tolovajstvo pod Horthy- jem. Niso Se izginili vtisi. ki jih je povr- ročil tolovajski urnor urednikov Somogy- ja in Bacsa .že zopet so na tolovajski na- čin umorili clovcka, ki jim morda niti ni- , česar storil ni. Med drugimi socijalnode- ! inoVratičnimi pristaši so pustili »izcrinitf« i tudi nekega inžcncrja Žtcfana Müller ja Iz Segcdina. Casniki niso smcli o zadevi nf- česar poročati. Uradno pa se ie izjavilo, da je umrl! V resnici pa so ga true cast- ing Horthyievc bande od_ detaSmala Pronay zasledovali. ko je Sel po vcčerji iz hotcla Britannia, ga njcli. mu iztaknili eno oko ter ga obsipali z vdarci. tako. da je dospel ves razbit in poškodovan k po- ' iiciji, ker jc dal svoje doživljaic od večer- jt do trcnutka, ko je dospel tic na proto- Strand »N O V A D O B A« Stev. 31. kol. Oni^i dan so jja nasli v zbiralnem zaporn ubltcga in na naincsraninciši na- Liu oncčaščencga. Ubojniki pa so do c'a- nes niso prijeti, akoravno so znani. Cas- niki so sicer poroCali o snirti. vendar ni- so snicli navesti vzroka. Ojjrska je padla pod nivo svojili avarskih in hunskih pra- dcdov! In vs«; to »zavezniki« mirno tfle- dajo! Zadnja poročila. Proslava Masaryka v Ljubljana Ljubljana 9. marca. Nocoj se je v Unioiiovi dvorani vršila po inicijatlvi društva »Ceškn Obec« proslava 70-letnl- ce predsednika čehoslovaške republikc T. O. Masaryka. Dvorana je bila okrašc- na v čeških in jtitfoslovanskih barvali. Nad odroni je bila slika Masaryka v o- krasiu. Med izvajanjem koncertnih, glas- bcnili in pevskih točk je sovoril dr. Kit- vic o življenju in dclovanju jubilanta, Proslave so se udelezilj razni civllni in vojaški dostojanstveniki in funkcijonarJl ter zastopniki raznih društcv. Vladna kriza v Italljl? Berlin 9. marca. Riniski poročevalec »Vossische Zeitung« poroča. da je mini. sterski predsednik Nitti davi dospel v Rim. Sprejel «a je an^leSki poslanik. Ll- sti pišejo, da obstoja že kabinetna kriza. Besarabija prlpadc Rumunskl. London 9. marca. Vrhovni svet je prl- znal, da se priklopi Besarabija Rumun- ski, kakor hitro bo Rumunska umaknila svoje pozicije ob Tisi na takozvano Cle- menccaujevo črto. Vclika nesreča. Neuratli (Porenje) 9. marca. Vsled eksplozüe kotla v elciktrarni se je ponc- srečilo veliko ljudij; dosedaj so izvlekli iz razvalin 11 mrtvih in 15 težko ranje- nih. Obratni promet poeiva popolnoma. Tihotapstvo in posledicc. Split, 9. marca. Več tihotapcev Je skusilo prenesti blaffo iz zascdencga o- zenilia. Zalotili so jili italijanski vojaki, vendar se tihotapci niso na njih klicc u- stavili. Vojaki so strcljali za ubežniki ter encRa izmed njih ubili. Na lice mesta te odšla posebna komisija, da prouči doKo- dek. Madžarska tolovajstva. Diinaj, 9. marca. »Abend« poroča iz Budimpeste, da so na tamkajšnji kliniki zadnji eas zdravili 400 oseb, katerim so Horthyjcvi banditi jztaknili desno oko. Angleška proti Turčiii. London, 9. marca. Angleška vlada odpoSIjc 60.000 mož posadke v Cariffratf, da zabrani nadaljnc turške pokolje med Armenci. Za kratpk čas. Novl napJsi na železnlčnlh čakalnl- cah. Dva brumna lirvata se pogovarjata o žduzniškcm ministrstvu, pa pravl prvi: »Znaš-li, kaki bodo novl napisi, koje bo dal pop Korošec na železniške čakai- nice?« )»Kake?« »To bo citat iz evanKelija sv. Mate- ia: — Bodite potrpezljivi in čakajte ¦-¦ ker ne veste ne ure ne minute!« Velikemu slepemu anglešketnu pc- sniku Miltonu je nekoč lord Besingen hvalil njegovo ženo: — Vaša žena je prava roža! Milton je brez pomisleka odgovoril: — Po barvi ne morem soditi, ali Je roža, toda po trnju sodim, da imate prav! Imate boiečine! V obrazu? v celem tclcsu? Vašo miSice in 2ivci Varn odpo- vedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza Pluid ! Bodete se čudili ! h dvojnatih ali 2 veliki steklcnici 36 K. AH trpite na poöaeni prebawl ? Na slabem apetitu ? Zaprtju? Proti temu poniagajo prave FcüerJL've Elza-kropljice! 6 škatljic i8 K. Prava, želoder. ktep^ujoča Svcdska tinkturn 1 stcklcnka 15 K, omot in poštnina posebej a najceneje, E«({en V. Folter, Sftubtca dolnja, Elsa- trg št. 356. Hrvatska. 1590 A 15-6 »Stanovanje - se odda cni ali dvem osebam, soba in kuhinja, če sprejmejo delo hišnice. VpraSa se na upravi »Nove Dobe«. fflilo zo pranje prvovrslr.o, 1 poštni zavoj 3 kg fr. 80 K d kler je kaj zalojce. Naro- čila je nasloviti na: M. Junker, , eksportni zavod, Petrinjska ul 3, ( Zagreb §t. 37. 364 10-1 I ana Krajnca, strgarskega po- ________________močnika in pri- pravljalca iSče Brtftllik v tovarni Čeplje pri Vranskeni. 365 3-1 Iščem osebo, ki bi vzela v preskrbo 4 do b otrok- sirot v starosti od 6 do 14 let proti plačilu. Zmožna rrora biti slovenskega in nemškega jezika, radi pouka v slo- venščini. Pocoj primerno stanovanje v me.stu ali bližnji okolici. N'atancneje pri Alojzlji Stojan, Za kresijo Stev. 18 v Celju. 360 2-1 ftud. Zontič Celte, ttocenova ultca 2 Dilzmi Koaoavora). Ixdelovsnje vsth vrsi ievifev, od prlprostih do na|- flne|«lh po dnev« nib cenah. 45 —1 Ulenca, kuharico in sobarico sprejmemo takoj. V. Bi/.jak in drug, parna pekarna Rog. Slatina. 362 2—1 Ku im brivnico in prodam salonsko oblel Stole, 79im4Bice, razno pohištvo in i«&pet^i&ke izdelke ima v La7"t'55 Wlania Baumgortner Gospooki uitca 25. Naročila