Štev. 102. V Ljubljani, petek, 5. meja 1922. Leto II. KSQ : Izhaja vsak de- I v eJi. , vo!i?.:r. '• PEN'F, PO POŠTI: s M celo leto Din 90 — pol leta Din 45’— oiF upravi stane mesečno Din 7*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p »raosv^f1" Sli BS-' Uredniitvo in upravniStvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva Stev. 50 — Telefon = upravništva Stav. 328 = CENE PO POSTI: za četrt leta Din 22‘50 za en mesec Din 7‘50 ali! v Jugoslovanska država doživlja, epoha--i^^oment v svoji zgodovini. Če smo do-i^aJ politiko Nikole Pasica in njegovega J.^rnega sluge Ninčiča napram Rusiji mogli -Batrati za izraz nesimpatije nasproti ko-•aunističnemu režimu ruskih sovjetov, je danes ob genovski konferenci postalo ja-®au, da je politika SHS naperjena narav-■ n°st p^j Rysjji kot slovanski narodni dr-'ZBivi. ,c • . Vodja naše delegacije je oficielno iz-^vil; se naga (]ržava kot član male an-ante drži smernic francoske politike, kate-jp Je v nasprotju z angleško. Ker pa danes rancija malo antanto podpira ne samo za-e> da se ubranj poplave zapada s komuni-'it enimi idejami, ampak v še večji meri za ; da prepreči konsolidacijo ruske držaje kot take, koje zapadne pokrajine naj ‘jnjtjtaejo pod finlandskim, estlandskim, la-nfrni> litvinskim, poljskim in rumunskim av}adjem, daljnji vzhod pa naj ostane . ^ d laponsko okupacijo — je jasno, da je •hala antanta izrazito protiruska zveza. Go-"jk>d Ninčič pa se vrhtega z rusko delega-Še prepira in ji pošilja spomenico, v aferi se vtika v georgijsko vprašanje, ka-ga po določbah canneškega dogovora “k ne briga. Ker mu je Čičerin odgovoril, aaj.se rajši zanima za hrvatsko vprašanje, j° Ninčič hudo razburil in odgovarja s .Phmenico, s katero bo Rusija brezdvoma »e bolj odbil od Jugoslavije, ker je Rusiji predobro informirana o naših notranjih ^zinerah, da bi si dala natresti v oči pe-‘®ka od gospoda Ninčiča. . Jugoslovani imamo sedaj na izbiro, ali ;,^lijo svojo politiko nadaljevati v smislu ki b° danes ali jutri ostal v Ev-,^?i Popolnoma osamljena, ali pa se ho-orientirati napram Rusiji, da si za-in gospodarski položaj v > -|V™Pb ki odgovarja demokratičnemu ide-lih in resničnemu interesu ma- slovanskih narodov. Slovenci in Hrvati ze popolnoma orientirani in gre le za ftso vlado, ail hoče za ljudstvom ali proti njemu. Treba je le, da se tudi pristaši re-‘-'ftia na Slovenskem in Hrvatskem zavejo, < a je naše mesto ob Rusiji, da bomo vsaj '' tem oziru edini, kajti le demokratična ... ^ja nas bo mogla ščititi tako proti italijanskemu kakor proti nemškemu in majskemu imperializmu, zakaj demokratska , jsija ni sklenila zveze z Nemčijo za to, da P°maga na vrh nemško nacionalnemu mo-^krhizmu. čisto gotovo pa je, da nas Fran-48» ki je sama potrebna največje pomoči, j .® ko varovala niti proti Nemcem niti proti j kpji- Nasprotno bomo s pomočjo Rusije je našli sporazum z nemško in Italijanko demokracijo nego kot vazali francoskih s°venov. b Ali — ali! Ali naša vlada ubere edino ^Aviln° pot ali pa ima pričakovati od slo-jj.^vkega in hrvatskega ljudstva samo naj-“jsega odpora. Z vlado, ki tira protirusko g°.ltiko, nočemo imeti nobenega opravka. f^frd naj vzame to na znanje! **Qiia afera. Se + 5. maja. (Izv.) Po Belgradu 2a ]C ž°"vori o novi aferi, v katero so adv l!en* mn0Ži °aši diplomati, poslanci, £ra 91 ' * in druge znane osebnosti iz Bel-jjraK • Pariška družba za brezžično tele-s 1° in Marconijevo društvo v Londonu ča an^žirali Rado Pašiča, Jovo Jovanovi-poslanika v Londonu, in neke ko ®se*be, da jim preskrbe pri naši vladi stza zgraditev velike brezžične po-* v Relgradu. Za to stvar so se z veliko jj en)o zavzeli različni vladni poslanci, dr ministrstva za pošte in brzojave, jjj'. Dimitrijevič, Gjorgjevič in De Roko, tjJ? to Ponudbo proučevala, pa je konsta-cj. . ' da je ponudba skrajno nepovoljna, 10l®la monopol nad mašo brezžično po-nudfVa^ko službo. Vsled tega je bila po-Pon ^kita. Razni židovski agentje pa so tov ?Vno Pridobili več belgrajskih advoka-trpj1.? Poslancev, ki se sedaj na vse načine Cesijo°’ k’ temu Preskrkeii kon- Agitirajte za »Novi čas« Odgonor RnmamHla CtCerinn. Genova, 4. maja. Kot zastopnik odsotnega predsednika jugoslovanske delegacije v Genovi je minister Kumanudi sestavil in podpisal jugoslovanski odgovor na Čičeri-nov očitek glede tlačenja manjšin v Jugoslaviji. Kumanudi se sklicuje na sklepe Narodnega Veča v Zagrebu, narodne skupščine v Podgorici in ustavodajne skupščine v Belgradu, glasom katerih so se Hrvati in Črnogorci in vsi drugi prostovoljno zedi- nili v kraljevino SHS. Hrvati, Črnogorci in Macedonci so s Srbi in Slovenci en in isti narod in nositelji iste nedeljive narodne suverenosti. Zato o zatiranju kakih narodnih manjšin v Jugoslaviji ne more biti govora. Stališče Jugoslavije nasproti Rusiji je Kumanudi označil kot slejkoprej nevtralno. Generala Wrangla je narod gostoljubno sprejel kakor tudi vse druge ruske begunce. Francija mobilizira? Dvoboj med L9oyd Georgem in Poincarejem. Genova, 4 maja. Glasom angleških virov vstraja Lloyd George na zahtevi, da se zaradi sankcij nasproti Nemčiji snidejo zastopniki zavezniških vlad pred 31 majem v Genovi. Iz francoskih glasov pa izhaja, da se Poineare tej zahtevi nikakor ne namerava ukloniti. Položaj se smatra kot skrajno resen. London, 4. maja. (Izv.) Listi poročajo iz Pariza senzacionelno poročilo, da je francoska vlada že ukrenila potrebno za samostojen nastop proti Nemčiji, ako bi ta do 31. maja ne zadostila zapadlim obveznostim. V teku so priprave za mobilizacijo letnikov 1913. in 1919, ki štejeta približno 150.000 mož. Pariz, 4. maja. Millerand je zapustil Tunis in se vrača v Pariz. Cešfeoslouašha zapušča Francijo? Praga, 4. maja. (Izv.) »Češke slovo« piše, da češkoslovaška delegacija v vprašanju spomenice Rusiji ni mogla slediti francoskemu zgledu. Češkoslovaška mora svo- je razmerje nasproti Rusiji urediti na temelju svojih lastnih interesov. (A Jugoslavija?!) Genouska konferenca in kapitalistični interesi. Pariz, 4. maja. Na včerajšnjem ministrskem svetu je poročal Barthou o položaju na genovski konferenci. Za njim je podal Poineare svoje informacije, tičoče se Rusije. Poineare je doznal, da so Rusi dovolili Angležem posebne koncesije. Ruska vlada je odstopila nacionalizirana belgijska podjetja nebelgijskim inozemcem in pravtako je ravnala nasproti francoskim industrijskim podjetjem. Belgijski zastopnik v Genovi je zato po nalogi svoje vlade zahteval, da se v spomenici, namenjeni ruski delegaciji, zahteva brez pogojna vrnitev zaplenjenih podjetij. Ko je Poineare zvedel za gornja dejstva, je brzojavno naročil Barrerju, naj se o stvari izvesti pri Lloyd Georgeu. Lloyd George je rekel, da so neki »pustolovci« brez vednosti angleške vlade začeli z rusko delegacijo pogajanja. O vsem tem Barthou ni ničesar vedel. Nato je ministrski svet soglasno sklenil, da se Francija na genovski konferenci pridruži belgijskemu stališču, o čemer so Barrerja takoj brzojavno obvestili. »Demokratsko** in »radikalno** zunanje posojilo. Belgrad, 5. maja. (Izv.) Vlada je obvestila zastopnika ameriške denarne skupine Morgan, da je ministrski svet na svoji seji sprejel njeno4ponudbo glede posojila in da bo finančni minister dr. Kumanudi vodil nadaljnja pogajanja glede tehnične izvedbe posojila. Dr. Kumanudi se vrne z današnjim orient-ekspresom iz Genove v Belgrad. Ravnatelj ameriške skupine pa pride v Belgrad koncem tega tedna. — Po Belgradu krožijo z ozirom na neprestane vesti o novih ponudbah razne govorice. Govori se o »demokratskem in radikalnem« posojilu. »Demokratsko« posojilo je ono, katerega pogoji niso preveč ugodni. Zanj se predvsem potegujejo dr. Marinkovič in njegovi prijatelji in se govori o raznih provizijah. Zatrjuje se tudi, da bo vlada z ozirom na mnoge ponudbe najela še več posojila, mogoče celo 200 milijonov dolarjev. (Najbrže bo tako, da se sprejme demokratsko posojilo za 100 milijonov dolarjev in radikalno tudi za 100 milijonov dolarjev. Tako bo provizija za obe strani enaka, kar bo pomenilo — enakopravnost v pravem pomenu besede. — Ur.) Držauni cestarji ostanejo. Belgrad, 5. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji finančnega odbora so poslanci Jugo-sl. kluba v razpravi o proračunu ministrstva za javna dela nastopili najodločneje za ohranitev državnih cestarjev. Poslanec dr. D u 1 i b i č je zahteval, da se v Dalmaciji cestni inženirji in cestarji ne reducirajo, poslanca Stanovnik in Žebotpa sta v svojih stvarnih govorih dokazala, da delajo cestarji za neznatno plačo ogromno delo in da bodo ceste propadle, ako se cestarji odpuste, vsled česar bo imel promet in država ogromno škodo. Z veliko večino je bil nato sprejet predlog Jugoslovanskega kluba, da se državni cestarji ne odpuste in da ostane njihovo število v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji in Sloveniji isto, kot je predvideno v proračunu za leto 1922. Genovska konferenca. Pariz, 4. maja. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da Francija pristopi paktu za desetletni mir pod pogojem, da se brezpogojno priznajo vse njene pravice, ki izvirajo iz verzajske mirovne pogodbe, in da paktu pristopi tudi Rusija. Vse v verzajski pogodbi določene meje morajo ostati nedotaknjene, istotako sankcije proti Nemčiji. Pakt mora izključiti povrnitev Habsburžanov in Hohenzollemcev in ne sme nalagati drža- vam drugih obvenosti glede razorožitve, kakor tistih, ki jih vsebuje pogodba o zvezi narodov. Berlin, 4. maja. »Voss. Zeitung« objavlja pogovor svojega poročevalca s Či-čerinom. Čičerin je izjavil, da bo Rusija v svojem odgovoru na zavezniško spomenico odločno zavrnila večino zahtev, posebno pa točke o Besarabiji, zasebni lastnini, agitaciji in obnovitveni podpori za Rusijo. ilastop sovjetske armade 1. majnika. Moskva, 4. maja. (Izv.) Povodom 1. maja se je vršila na Rdečem trgu velika vojaška smotra, kateri so prisostvovali zastopniki vseh sovjetskih oblasti, zastopniki za-veznih republik, člani ameriške pomožne komisije, Nansenove organizacije in diplo-matični zastopniki. Trocki je čete nagovoril in rekel med drugim: »Moskovska posadka je 1. maja prišla na Rdeči trg, da odkrito izjavi celemu svetu, da zro vojaki sovjetske Rusije in svetovne revolucije na genovsko konferenco z nezaupanjem. Mi smo m ostanemo oborožena roka delavskega razreda.«, Nato je Trocki četam narekoval prisego, ki so jo le-te za njim ponovile. Za-grmela je salva topov, nad četami pa je F021*0 ^t) letal. Nato so čete defilirale. Po ulicah so ob zvokih godb korakale nepregledne množice delavstva z zastavami in napisi. Knmamidi Cičerinu. Da odgovor naše delegacije v Genovi na pismo gospoda čičerina ne bo posebno sijajen, se je dalo vnaprej vedeti. Če bi bil predsednik naše delegacije gospod poslanec Moskovljevič, ki iz lastne izkušnje izmed Srbov najbolj pozna ruske razmere, zlasti od leta 1917. dalje, bi bi lgotovo boljše izpadel. Gospodu Ninčiču pa sodobna Rusija ni znana. Kljub temu je bilo z ozirom na važnost te afere, ki more imeti velike posledice za naše bodoče razmerje do Rusije, vsaj pričakovati, da bo voditelju ruskega komisarijata za zunanje zadeve odgovoril vodja našega zunanjega ministrstva, ki je obenem šef naše delegacije. Stvar bi ne bila ničesar izgubila, ako bi bila naša delegacija v to svrho počakala, da se vrne g. Ninčič. Toda delegacija je sama sestavila odgovor, ki ga je podpisal g. Kosta Kumanudi, tako da bi se mogel vzbuditi vtis, kakor da je hotela celo zadevo omalovaževati. Ker pa je mogoče, da je imela dober namen in da je vsled tega mislila, da mora na čičerinove. očitke čimpreje odgovoriti, se pri tem formalnem vprašanju ne bomo delj mudili. Kumanudijev odgovor pa v formalnem oziru vsebuje še nekaj, namreč ne samo čisto nepotreben, temuč za naše razmerje do Rusije skrajno škodljiv pasus, ki je obenem zelo žaljiv, ker čičerin ni dal zanj nobenega povoda. G. Kumanudi je namreč smatral za potrebno konštatirati »napadalni in ofenzivni duh«, ki da preveva rusko pismo, ter obžalovati, da »kaže tako malo koncilijantnosti in dobre volje, ki bi morala biti podlaga za naše delo v Genovi«. Besedilo čičerinovega pisma pa, ki so ga bili objavili italijanski listi v celoti (bilo je naslovljeno na Facto), ne vsebuje niti enega napada ali kakšne žalitve ter je samo odgovor na poziv delegatov Belgije, Francije, Japonske, Anglije, Italije, Poljske in Rumunije naj Rusija ustavi državljansko vojno v Georgiji. Omenjene države velike in male antante pa nimajo pravice se v to vprašanje vtikati, ker so 1. v Cannesu same postavile princip, da nobena na genovski konferenca zastopana država ne sme sprožiti kakšnega vprašanja, tičočega se notranjih zadev vsake izmed njih; 2. so prošnjo Rusije, naj bodo kavkaške države v Genovi zastopane, same odbile, češ da ne leže več v Evropi; 3. so vse imenovane države same v isti meri prizadete kakor Rusija, kajti Belgija tlači Kongo, Francija severno Afriko, Japonska ima zasedeno vzhodno Sibirijo, Anglija duši v krvi vstajo v Indiji, Italija zatira Jugoslovane, Poijska proti pravu drži vzhodno Galicijo, Rumunija pa Besarabijo, čičerin je odgovoril točno v tem smislu, in če je omenil tudi Jugoslavijo, dasi ta na oni noti ni bila podpisana, ima ta seveda pravico in dolžnost na to replicirati in se na določbo kannske konference sklicevati, ne spada pa k stvari in je vrhtega krivično očitati ruski delegaciji pomanjkanje dobre volje, kajti čičerin Jugoslavije niti z eno besedo ni žalil. Kumanu-dijeva netaktnost je tem bolj presenetljiva, ker v prvi vrsti prizadete di'žave, ki so zaradi Georgije intervenirale, na čičerinovo pismo še niso odgovorile in se gotovo ne bo nobena izmed njih povzpela do trditve, da ruska delegacija genovsko konferenco sabotira; to nepremišljeno in krivično ob-dolžitev je prvi izrekel delegat naše države! Kakor se vidi, so baš naši delegati morali prehiteti veliko antanto ter Rumunijo in Poljsko, da jih ščitijo po geslu: Seppele, geh' du voran, hast die grossen Stiefel an!; toda pri tem je Kumanudi pokazal toliko diplomatično spretnost, da bo tudi sam nosil stroške za svoj zagovor, dočim se bodo krivci smejali. V stvarnem oziru je za Kumanudijev odgovor težko najti primerne označbe. On dokazuje čičerinu kakor nekak profesor Ilešič, da so Slovenci in Hrvati s Srbi en sam narod, torej nobena narodna manjšina, državnopravno pa utemeljuje to s sklepom Narodnega Veča in vidovdansko ustavo, ki je bila ratificirana od »velike večine naroda«. To pripoveduje Kumanudi vodji ruskega komisarijata za zunanje zadeve, v katerem se nahaja od samih Jugoslovanov zaseden poseben oddelek za jugoslovanske zadeve; to servira naša delegacija diplomatu, ki se je že leta 1917. ob priliki notranjih sporov med ruskimi Jugoslovani sam natančno poučil o našem notranjem vpražanju in ki ga »pričo njegova važnoeti Stran 2. »Novi Čas«, dne 5. maja 1922. Štev. 102. za Rusijo nepretrgoma proučuje. Sicer pa ruskemu demokratu ni veliko mar teoretično vprašanje narodnega edinstva, marveč dejstvo, da se Hrvati faktično smatrajo za poseben narod in da je vidovdanska ustava tako njim kakor Slovencem vsiljena s pomočjo par podkupljivih muslimanskih begov. čičerin tudi dobro ve, da je Narodno Vece proglasilo državno edinstvo, narodnega edinstva pa nobeno vece in noben sabor ter nobena skupščina ne more dekre-tirati, ako faktično ne obstoja. Jako nepremišljen je dementi gospoda Kumanudija glede stališča naše države z ozirom na notranje razmere v Rusiji, ker bo izzval od Rusije za nas jako neprijeten odgovor, čemur bi se bila naša delegacija lahko izognila, če bi bila v Genovi ponudila Rusiji roko sprave. Rusiji je dobro znano, da naša država Rumuniji za slučaj napada garantira Besarabijo. Kar pa se Wrangla tiče, bo ruska delegacija primorana odgovoriti s konkretnimi proti dokazi, o katerih se trdi, da jih ima. Če še omenimo, da gospod Kumanudi Oičerina uverja, da so Makedonci »deloma enaki Srbom«, smo ta odgovor od vseh strani zadostno osvetlili. V splošnem pa je odgovor dokaz, da naša vlada še vedno ali ne zna ali pa noče najti poti, ki bi vedla do sporazuma z največjo slovansko državo. Današnja predborza- Ziirich, 5. maja. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Berlin 1.81, Holandsko 198.75, Newyork 519, London 23.04, Pariz 47.52, Ralija 27.75, Praga 10.05, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstr, krone 0.065. Dunaj, 5. maja. (Izv.) Na današnji predborzi natira deviza Praga 158.75, Zagreb 29.625, Italija 434. ROPARSKI NAPAD NA POŠTNI AVTOMOBIL. Kotor, 5. maja. (Izv.) Včeraj okrog 3. ure popoldne po odhodu poštnega avtomobila iz Kotora je četa razbojnikov navalila nanj in ga popolnoma izropala. Roparji so odnesli približno 80.000 dinarjev gotovega denarja in vrednostnih papirjev za približno 30.000 dinarjev. Med roparji je bil tudi znani razbojnik Vukitijevič iz Danilovega, 'grada. Za napadalci je bilo takoj odposlano vojaštvo in orožništvo. ARETACIJE V ZAGREBU. Zagreb, 5. maja. (Izv.) Zagrebška policija je dobila v roke nekaka pisma, na podlagi katerih je včeraj izvršila hišno preiskavo v stanovanju urednika lista »Borbe«, v uredništvu tega lista in v stanovanju nekega Horvatiča in Šestarca. V uredništvu je zaplenila vse knjige, pisma in časopise. Odnesla je celo knjigo naročnikov, ki pa jo je pozneje vrnila. Urednik Gjuro Cvijič, Horvatič in Šestarec so bili aretirani. Pozneje pa je policija poslednja dva izpustila. tfotitični dogodki. + Odločen nastop jugoslovanskih Škotov. Jugoslovanski episkopat, ki je kakor smo že poročali — zboroval te dni v Zagrebu, je naslovil na belgrajsko vlado obširno spomenico, v kateri s stvarnimi dokazi in konkretnimi slučaji ugotavlja, kako se v Jugoslaviji kat. Cerkev sistematično zatira, kako gre politika izvestnih gospodov za tem, da vržejo vero in verski pouk iz vseh šol in kako hočejo kat. duhovščino gmotno onemogočiti in sestradati. Spomenica je se- stavljena v izredno mirnem tonu, dokazi v njej, pa so tako trdni, krivice, ki se gode katoličanom, tako v nebo vpijoče, da bo dvignila spomenica med ljudstvom vihar ogorčenja in to tem bolj, ker je v spomenici sami rahlo poudarjeno, da bo prešel, ako se krivice in preganjanja ne prenehajo, v bojne vrste in bo apeliral na katoliško ljudstvo, ki bo branilo versko šolo in katoliško cerkev na način, kot se svobodomiselnim mogotcem ne zdi... Toliko za enkrat. f Proti redukciji poštnega uradništva. Proračun ministrstva za pošto in brzojav znaša 230 milijonov dinarjev. Finančni odbor je na svoji včerajšnji seji to postavko načeloma odobril z dostavkom, naj se v smislu poslovnika poštni minister najprej sporazume s finančnim ministrom, Ker pa je poštno ministrstvo na predlog komisije za redukcijo uradništva odpustilo nad 2000 poštnih uradnikov, je poslanec Vladimir Pušenjak odločno nastopil zoper previsoko redukcijo poštnega uradništva, ugotavljajoč, da je uspešna in pravična redukcija nemogoča, dokler se ne izvede izenačba zakonov. Poštne razmere v Sloveniji so slabe. Mesto, da bi se ustanavljali novi poštni uradi in službe, ukinjajo še stare. Naše ljudstvo pa brez dobre pošte več biti ne more. Poslanec je toplo pozdravil ustanovitev poštnih hranilnic. + Novo posojilo. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je odobril kredit 5 milijonov dinarjev za jugoslovanske internirance v Rusiji, kredit za popravo lokomotiv, za trasiranje proge Bihač—Zrmanja ter za zgradbo mostov na progi Knin—Pribič. Na koncu seje je ministrski svet razpravljal o vnanjem posojilu v znesku 25 milijonov funtov šterlingov, katero je ponudila naši državi neka londonska bančna skupina. 2)nevni dogodki — Objava. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani opozarja interesente na t. t, oglas v Uradnem listu pokrajinske uprave štev. 25/1922, s katerim se pozivajo krojači in krznarji, ki hočejo prevzetj izdelavo 70 službenih oblek in čepic, da stavijo obvezne ponudbe. Ponudbe se lahko glase na delno ali celo- količino. Po razpisu ministrstva za pošto in brzojav štev. 20.158 od 18. aprila t. 1. spreminjamo naš razglas št. 9627/V—22 v toliko, da morajo ponudniki pri predložitvi ponudbe, kolekovane z 2 dinarjema, položiti 5% kavcijo. Termin je podaljšan do 10. maja t. 1. Pogoji dobave so na vpogled v ekonomskem odseku poštnega ravnateljstva, Sv. Jakoba trg 2/I.-10. — S harmoniko. Iz Litije nam poročajo Včeraj se je vršil sestanek članov skupine S. Z. T. D. v Litiji v gostilni Cerar. Sestanek je imel popolnoma strokovni značaj. Šlo je za spomenico, ki jo organizacija vloži za izboljšanje gmotnega položaja ta-mošnjega predilniškega delavstva. Med sestankom pa nenadoma pridrve narodni socialisti v dotično gostilno s harmoniko ter prično našim članom groziti. Ko s tem nič ne opravijo, prično ob zvokih narodno-socialistične harmonike plesati in s tem motiti sestanek. Baje je imel eden celo odprt nož, s katerim je grozil. Taka vzgoja oarodnosocialističnih organizacij se ne priporoča. Početje je pa tudi razumljivo, če se ruši glavna trdnjava, t. j. litijska predilnica. Pomagalo pa ne bo nobeno nasilje in ne harmonika: delavstvo vidi, da pri »ta plavih« ni »ta pravih«, To so dokazali sami ravno s svojo harmoniko. — (Op. ur.: Take nastope je v interesu delavstva samega obžalovati in obsojati,) — Cene v Rusiji. O letošnji Veliki noči so se prodajale tuje valute v Odesi po tehle cenah: 1 funt šterlingov 16milijonov sovjetskih rubljev, 1 francoski frank 280 tisoč rubljev, 1 poljska marka 1800 rubljev, 1 avstrijska krona S00 rubljev, 1 česl. krona 60 tisoč rubljev, 1 srebrn rubelj 1 milijon rubljev. Cene živilom: 1 funt rženega kruha 160 tisoč, 1 koruzen hlebec 180 tisoč, 1 pud (16 kg) pšenične moke 16 milijonov, koruzne moke 8 milijonov, sladkorja 14 milijonov, mesa 20 milijonov, surovega masla 68 milijonov, olja 36 milijonov, krompirja 4 milijone in soli 2 milijona rubljev. — Ureditev plač vzgojiteljicam in služkinjam v Avstriji. Dunajski občinski odsek za socialno politiko je te dni v sporazumu z državno organizacijo gospodinj, društvom delovnih žena in organizacijo služkinj določil naslednje najnižje plače za vzgojiteljice in služkinje: Vzgojiteljice in družabne dame 30—40 tisoč kron mesečno, vrtnarice 20 tisoč K; gospodične za otroke (bon-ne) 17—23 tisoč K, hišne pomočnice 3—7 tisoč K, kuharice za vse 9—12 tisoč K, kuharice poleg hišine 14 tisoč K, hišine 12 tisoč K, strežajke 20 tisoč kron mesečno. — Nov protialkoholni zakon v Avstriji. Avstrijska vlada je predložila parlamentu nov začasni zakonski načrt za pobijanje alkoholizma. Ustanove se posebni strokovni sveti, ki bodo podpirali oblasti pri izvrševanju protialkoholnih odredb in zlasti skrbeli za to, da se dovoljeni kredit 50 milijonov kron dejansko porabi za pobijanje alkoholizma. Iz trboveljskih revirjev. Trbovlje. Malo popravka. Ker smo odklonili skupno praznovanje 1. maja, je bilo to povod nekaterim nasprotnikom, da so se nad tem spodtikali in napadli našo SZR, češ »da smo se šli skrivat«. G. Rafaneli od »Neodvisne«, ki je to trdil, bi pač moral vedeti, da smo na oficielno vabilo od tajništva tudi odgovorili, zakaj da se ne udeležimo in kje da bomo proslavili 1. maj, kar je bilo tudi po plakatih naznanjeno. Nesreča je hotela, da se je pa isti g. R. drugi dan resnično skrival. Pa to je zopet drugo poglavje. Toliko prostosti pač menda gre vsaki organizaciji, da lahko prosto po svoje nastopa, kjer niso tangirani celokupni delavski interesi. Iz gornjega je tudi razvidno, kakšno neresnično informacijo prinaša g. dr. Kramer v »Jutru«, da so bili od proslave 1. maja v Trbovljah klerikalci »izključeni«! Da bi »Jutro« to popravilo, seve ne moremo pričakovati. Smrt v narasli Savi. Iz Trbovelj: Rudar Zupan, doma iz Gorenje vasi pri Št. Rupertu, je 2. maja skočil pri Trbovljah v Savo. Prej je celo noč popival. Tovarišu, ki ga je spremljal je še vrgel klobuk, potem pa skočil v naraslo Savo, kjer je takoj izginil. Vzrok samomora je neznan, tudi trupla še niso našli. Smrt v samoti. Trbovlje: 1. maja so našli lovci iz Trbovelj pod Kriško planino mrtvega moža z nahrbtnikom in dežnikom, brez denarja in vsakih listin Zdravnik je ugotovil, da je rajni bolehal na kili in na tem tudi izdihnil, ker mu v samoti ni došla nobena pomoč. Kdo in od kod je, še ni znano. Trbovlje. Vprašamo poštno upravo, ali je zopet uvedena cenzura, da večkrat ni na naslov poslanih pisem? Ali pa če bolj pravilno delajo tisti, ki mimo Trbovelj II nosijo pisma na p. Trbovlje 1 Prosimo izboljšanja! £jubljanski dogodki. lj Sanitetna kolona, ki se je zadnji čas osnovala iz uslužbencev rešilne postaj* in slug fizikata, nastopi v nedeljo pri ga' silski vaji s posebnimi vajami. Posloval bo pod vodstvom mestnega zdravnika v Gradaški ulici ob Puhovi hiši. V rešitev bo dobila tri naloge in sicer: 1. Ognjega-sec prinese v dimu zadušenega otroka. Ša-nitetna kolona prevzame otroka in oživi z umetnim dihanjem ponesrečenca, ter ga odda v nadaljno domačo oskrbo starišeffl. 2. Iz hiše prineseta dva ognjegasca težko ponesrečenega tovariša. Tram mu je poškodoval nogo. Sanitetna kolona prevzame ponesrečenca. Zdravnik konštatira Pr®' lom kosti in težko krvavitev. Podveza Dfr ge v svrho ustavitve krvavitve, obvez® preloma kosti. Ponesrečenca preneso J nosilnici v rešilni voz in odpeljejo v bolW co. Ponesrečenec z rano na glavi in roki-Obveza ranjenih delov. Ponesrečene? spremlja član sanitetne kolone do bliž»ie varne hiše. lj Stavbno gibanje v Ljubljani. Na stav* bišču »Uniona« ob voglu Miklošičeve ll! Dalmatinove ceste zida tvrdka Ogrin tr®" nadstropno hišo »Vzajemne zavarovali' ce«, Na stavbišču stavbne družbe na Vrtačj zida Polak novo vilo, ob cesti na Rož®* gradi grof Auersperg svojo vilo. Razffl*1 letošnje stavbne sezone je do sedaj ovira'0 slabo vreme. Najživahneje je na Mirju, k)eI dozidavajo lanske stavbe in začenjajo lj Košnja mestnih travnikov v Lip^1 in na Ilovici se bo oddajala na javni draž^1 in sicer v Lipah dne 8. maja, na Ilovici p8 10. maja; obakrat ob desetih dopol^1 Zbirališče na licu mesta. lj Popis živine. V smislu razpisa P0-krajinske uprave za Slovenijo ,oddelek1’ kmetijstvo, z dne 21. marca 1922, št. 21$ se bodo v Ljubljani dne 10., 11. in 12. fflaia 1922 popisovali: konji, osli, mezgi, inu*e' goveda, prašiči, ovce, koze, perutnina (•*? koši race, gosi in purani) ter čebelni pa?J|' Navedene tri dni bodo poslovale tri komi®1' je in sicer: a) za mesto na magistratu v P®' pisovalnem uradu, Galetova hiša, pritlicr desno, in sicer od 8.—2. ure; b) na Barju se bo popisovalo od hiše do hiše in c) ist0, tako v Spodnji šiški. V mestu bivajoči $ stniki navedenih živali se poživljajo, [j*, store pravočasno svojo dolžnost. Zamudnik1 bodo kaznovani. lj Kaznovana tatica. Šivilja Kandare j* ukradla Josipu Klofutarju iz Tržiča z uro, vredno 18.000 K in jo zastavila v U>e' stni zastavljalnici za 6000 K. Za plačil0. P9 je dobila 6 tednov ječe. Po tem takem in,s na teden 1000 K plače, kar je za sarni^ vsekakor eksistenčni minimum. .Kaša društva. d Strokovna zveza javnih in zasebni*1 uslužbencev ima svojo prvo sejo v nedelj? dne 7. maja, ob 10. uri dopoldne v sp0^ njih prostorih I. ljub. kon. društva na grešnem trgu. Prosim, da se seje ud vsi odborniki in zaupniki v to zvezo . dajočih skupin. — Srečko Žumer, predse?' d Ljudski oder igra v nedeljo 7. ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu ljevo komedijo v treti dejanjih »Ženite^ Predprodaja vstopnic v nedeljo, na predstave od 9.—12. ure dopoldne in 3. ure popoldne dalje do začetka predsta^ v pisarni Ljudskega odra, Ljudski tlolT1’ I. nadstropje.____________________________^ Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremi*r' Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Izh CE ?a c » i Ed “etn Frai ie s ”Sp( Plet K bilo fe 2 Job H ima Jialt tini bo: Ž0S' biti Vse stal iest no ne Pri’ ie las dol faj iHj vid Ulil naj Se obi žei *e( P0| S Pe t bi «a Pr «ii Si, k ni P< «1 Oi *i 1< P fi d m K P a i; Tunel. 40 Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar. Pri vsakem še tako neznatnem gibu je Allan poizkušal uporabiti čim manj moči, denarja in časa. Izvedel je do malenkostnih podrobnosti delitev dela, tako je posameznik leto za letom vršil isto delo, dokler ga ni opravljal sam od sebe in vedno hitreje. Imel je špecija-liste, ki so vežbali in vadili kolone, da so dosegale rekorde (n. pr. razkladanje vagona) in le rekorde je zahteval kol normalne uspehe. Izgubljena sekunda se ni nikoli več dohilela, nikoli več, ter veljala eelo premoženje na času in denarju. Ako je mož pri minuti zapravil samo eno sekundo, je lo zneslo pri vojski 180.000 mož, od katerih jih je 60.000 neprestano delalo, samo en dan 24.000 delovnih ur! Od leta do leta je Allan mogel delovne uspehe povečati za pet odstotkov. In kljub vsemu temu je šlo prepočasi! Vrlališče mu je delalo prav posebno velike skrbi. Čisto nemogoče je bilo pognati v petsto zadnjih metrov več ljudi, če ni hotel, da si oderejo drug drugemu kolena. Poizkusil je z različnim razstreljivom, dokler ni našel nekega sredstva — »tunel 8« — ki je raztrgalo hrib v precej enakomerne, lahko odpravljive kose. Ure in ure je poslušal predavanja svojih inženirjev; ne da bi se kdaj utrudil, je pretresal njihove predloge, preizkušal in poizkušal. Nepričakovano, kakor bi se bil dvignil iz morja, se je pojavil na Bermudi. Schlosser je odletel. Poslal ga je v konstrukcijske pisarne v Mac City. Mlad, jedva tridesetleten Anglež, )ohn Farbey po imenu, je zavzel njegovo mesto. Allan je sklical inženirje, ki jim je že sedanji delovni tempo jemal sapo, ter jim izjavil, da bi morali svoje delo za četrtino pospešiti. Morali! Kajti on, Allan, mora držati svoj rok. Kako to dosežejo, je njihova stvar... Nepričakovano se je prikazal na Azorih. Posrečilo se mu je za to gradišče pridobiti nekega Nemca Mihaela Mullerja, ki je nekaj let vodil vrtanje tunela v Kanalu. Miiller je tehtal dva stota petdeset funtov ter so ga splošno poznali pod imenom »debeli Miiller«. Pri svojih ljudeh je bil priljubljen — deloma le zaradi svoje debelosti, ki je nagibala k smešnosti — in neumoren delavec! Miiller je tačas prodiral s svojim rovom celo hitreje nego Allan in Harriman v New Versevu. Mullerja, večno smehljajočo in hropečo kopo masti, je sreča naravnost preganjala. Njegovo gradišče je bilo geološko najbolj interesantno in produktivno ter do-voljno dokazovalo, da so bili ti deli oceana v prejšnjih dobah suhi. Zadel je bil na mogočne kalijeve skladi in železne rude. Pittsburg-Smelting and Refining Com-panY, ki je svojčas pridobila plavžno pravico do vseh izkopnin, se je imela zahvaliti njegovi sreči, če so njeni papirji poskočili za 60 odstotkov. Izvoz je ni veljal niti centa, njeni inženirji so samo zaznamovali vagone, ki so se odpeli. In dan na dan, uro na uro je trepetala v razburjenju, da ji padejo v naročje nezaslišani zakladi. Zadnje mesece je bil Miiller zadel na premogovno petmetersko žilo, »krasen premog«, kakor je dejal. To pa še ni bilo vse. Zila je držala kakor preračunjeno vštric z rovovo osjo ter ni imela konca. Miiller je drvel skozi hrib. Njegova edina sovražnica, zagrizena sovražnica, je bila voda. Rovi so mu ležali že osemsto metrov pod morskim dnom in so vendar plavali v vodi. Miiller je postavil baterijo mamutskih sesalk na vrtavke, ki so neprestano potiskale cel veletok umazane brozge v morje. Allan se je pojavil v Finisterri in Biscayi ter izjavil tu kakor na Bermudi, da mora svoj rok držati ter da zahteva, naj se delo pospeši. Odžagal je načelnika francoskega gradišča, monsieura Gaillarda, belolasega, elegantnega Francoza z velikimi zmožnostmi, ter ga nadomestil z nekim Američanom, Štefanom Olin-Muhlenbergom, ne da bi se zmenil za vpitje v francoskem časopisju. Kakor bi bil zrastel iz zemlje, se je Allan pojavil v posameznih elektrarnah; in njegovemu pogledu ni nič ušlo, najmanjša malenkost ne. Inženirji so si globoko oddahnili, ko je spet odšel in so še ohranili svojo pamet. Allan se je pojavil v Parizu in časopisi so prinesli cele stolpce člankov o njem in zlaganih intervjuvov. Čez osem dni se je razvedelo, da je neka francoska družba dobila koncesijo za grajenje brzovozne železnice Pariz—Biscaya, da bodo tunelski vlaki lahko vozili naravnost do Pariza. Istočasno so poplavili vsa večja evropska mesta plakati, ki so predočevali Hobbyjevo čarobno mesto: tunelsko postajo »Azora«. Hobbyjevo bajno mesto je povzročilo podobno neverno majanje z glavami, slično navdušenje na drugi strani kakor svojčas čarobno mesto v Ameriki. Hobby je spet razmahnil svojo domišljijo. Posebno začudenje pa je rodila risba v kotu velikanskega plakata, ki je kazala prvotni in bodoči obseg ozemlja. Sindikat je bil nakupil pas zemlje na otoku San Jorgo, nekoliko malih školjev in skupino peščenih kleči. Čez nekoliko let Pa bi se ozemlje počelvorilo. školji so se vezali z veli' kanskimi, širokimi nasipi, peščene kleči potapljale v glavni kompleks. Prvi hip ni nihče pomislil, da bo Allan na tem mestu pogreznil v morje štiritisoč kubičnih kilometrov kamenja (in še več, če bi hotel) ter prav lahko ustvaril ta čudovito vzobličen otok ... (Dalj«.)