taiiovii dva društva K—S. K. J-v-naselbini in to sta druHvo sv. Alojzija štev. 17. K. S. K. J. in prvo žensko dru-» stvo K. S. K. J. Marije Pomagaj štev. 78. Dalje je v svojem govoru priporočal agitacijo za nove j člane in članice za katoliška društva naše K. S. K. J.. Njegovemu govoru je občinstvo navdušeno ploskalo. « Nato je nastopila zastopnica prvega najstarejšega ženskega društva pri K. S. K. J. Marije Pomagaj štev. 78, Mrs. Mary Gregorich, predsednica društva. Govornico je občinstvo navdušeno pozdravilo. Naj prvo je govornica pozdravila preč. gg. duhovnike, gl. odbornike in zatem vse ostalo občinstvo. Želela je, da bi shod obrodil kar najlepše sadove za naselbino in društva K. S. K. J. Občinstvo je lepemu navduševalnemu govoru živahno ploskalo. * * * Zadnji govor je imela zastopnica društva sv. Ane št. 170. K. S. K. J. Mrs. A. Brešar. Njen govor se je glasil: "Velecenjeni g. predsednik, velečastiti g. duhovni vod-t ja, cenjeni odbor, slavno občinstvo! Dovolite samo par besedi tudi zastopnici najmlajše chicaške hčerke naše velike matere katoliške Slovenške Jednote. To je društvo sv. Ane Ogrskih Slovencev. Ena iz-; mej najmlajših hčerk je v tej veliki družini, vendar pa ne; ena najmanjših in najslabejših. 2e zdaj je krepko dete in i upamo, da bo leto za letom krepkejše in močnejše, pod skrbnim vodstvom svoje matere Jednote. Domače se čutimo v naročju te matere, ker je katoliška. Kot taka ne pozna ni-kakega razločka, vsem je enako dobra mati. Zato v imenu našega društva prav prisrčno pozdravljam danes tukaj j zbrane zastopnike novega odbora, kakor tudi vse zastopnij ke bratskih in sesterskih društev. Svoje ožje rojake, ogrske Slovence pa poživljam, da bi se v obilnem številu oklepali te naše skupne matere Jednote. Kajti samo krščanska ljubezen, ki je njena duša nas bo združila. Bog živi našo katoliško Jednoto I (Živahno ploskanje.) # * * C. predsednik je nato naznanil, da sedaj se bodo prečit ale razne rezolucije, katere naj občinstvo pazno posluša. Rezolucije je čital John Jerich. Glasile so se: REZOLUCIJE AMERIŠKE VESTI. — Washington. — Senat-j ska komisija, ki je preiskova-j la "teapot" škandal zahteva od vseh bankirjev, s katerim sta imela Sinclair in Doheny svoje Čekovne račune, da ji preskrbijo vse čeke in podat-Ke o izplačilah, v kolikor mogoče. Več bankirjev bo pozi- PREDSEDNIK WILSON; POLOŽEN K VEČNEMU POČITKU. Iz Jugoslavije. Velikanska udeležba pri po-prebu. — Vojaški pozdrav ; umrlemu. OB PRILIKI KONFERENCE MALE ANTANTE, SO SRBI PREZRLI SLOVENCE IN HRVATE. — DRUGE RAZNOTERE VESTI. -o- na pričevanje. — Washington. — Na konferenci, ki se je vršila te dni Washington. D. C. 6. febr vanih prfcd senatsko komisijo —^anes ob 3. uri popoldne ' se je vršil pogreb umrlega vojnega predsednika Woodrow Wilsona. Pogreba se je udele-j radi slabega farmarskejja e-i ^ velikanska množica lju-j konomskega položaja v sever-: ,Ce tudl ■? * °bdržaval P°-no-zapadnih državah se je polnoma P"vatn. pogreb vse-sklenilo formirati deset mili- t"0- *o Poslala skoro vsa več-, jonsko korporacijo. ki bo pod- Ja mesta Jz ^h delov Ifcije; pri a severno zapadne farmar- ?V0Ja zastopstva, ki so poh.te-; je z zadostnimi posojili. Ob-! ,®sPremi^' velikega idealnega, enem se je razmotrivalo o ve- W ''so"a * z?d£e,mu pocltk,u' Predsednik Wilson je položen v marmornato grobnico cerkve, v katero je zahajal. bo"VarmanT silno 7U bo to,iko ff;h primanjkovalo potrebnih de-1 ler ™/^zava ne določi stal-lavce* grobnice, ki bo posvečena ' . „ ... ; njegovemu spominu kot veli- — Chicago. — Znana Brez Slovencev in Hrvatov. Belgrad. — Na čast tujim diplomatom je bilo prirejenih v Belgradu te dni več svečanosti, katerim pa ni prisostvoval noben Hrvat in noben Slovenec. To okolnost so tuji diplomatje in časnikarji močno opazili, ker- jim je bilo mnogo ležeče na tem, da se o razmerah v državi SHS. in- enajsti uri se je polegel silen dim, nakar se je zasvetilo celo pogorišče in široka okolica v taki svitlobi, da so se razločile dtevesne skupine na grebenu. Gorel je ves jugovzhodni greben od stolpa do Habakuk^. Ko so zapazili v mestu požar in približno ugoto^ vili, kje in kaj gori, je šla tudi požarna bramba, ki pa ni formirajo stvarno in objektiv-1 mogla do požara. Proti jutru no in ne samo od vladne stra-' je požar ponehal. Kako je na-ni. stal in koliko je uničil še ni -o- ugotovljeno. -o- je likem izseljevanju farmar-skih delavcev v mesta. Tudi to bo treba omejiti na kak način, sicer Dr. Bogomil Senekovič umrl. Te dni je umrl po dolgi,! mučni bolezni g dvorni svetnik dr. Bogomil Senekovič, e-dpn najboljših upravnih uradnikov slovenskih, ki je v najtežjih Časih s,svojim neumornim delom bil vedno vzor vest- fil- kemu idealnemu predsedni- ma "Birth of a Nation" je bi- la predvčerajsnim zaplenje-1 Qb tretli uH so se danes , na od oblasti. Sodna prepoved, vseh.vojašnicah zbrali vojaki, i€ bila izdana radi tega, ker^ znak 'spoSto vanja do umrle-j .ie ta filma ze nekoč novzro- Ra vojnefra predsednika. Top-i narodne predsodke. S ničaHi so oddajali žalne sal_ tem se prav lahko vzge na- ve kakor tudi bojne ,adije na rodno sovrastvo med črnci in mor,u belimi ljudmi, trdijo oblasti.; s tem se wilsonova zemska — Chicago. — William G. pot končuje. Od njegovih te-McAdoo in njegova soproga, lesnih ostankov se je svet po-hčer umrlega predsednika; slovil, toda ne od njegovih vz-Wilsona sta se včeraj ustavila višenih idealov. Niegovi ide-v tem mestu na potu v Wash-, ali pa bodo živeli in narode ington D. C., ko hitita na po- krepili v samozavesti, da vsak grebvsvojega očeta. Mrs. Mc- narod velik ali majhen je o- -o- Adoo je mislila pri odhodu iz pravičen do svojih pravic in Los Angeles, da bo dobila o- svobodnega življenja, četa še živega, toda ni jo zadela ta sreča. —- Atlanta. Ga. — Včeraj se ie vršila obravnava glede slučaja znane Mrs. Onezima de Bouchel iz New Orleansa, VELIKA ZELEZNISKA NESREČA. Razne nesreče. V steklarni v Hrastniku je padel delavec Anton Mast-nak na svojem stanovanju po stopnjicah in si je zlomil temenico na glavi. Poškodba je smrtna, oddali so ga v Ljub-nega uradnika, kot mož pa Ijansko bolnico. — V pivovar-vzor-poštenjak. ni Goetz v Mariboru je padel Se pod avstrijsko vlado sei hlapec Janez Horvat z voza, je izkazal kot izboren uprav-; pri čemer je dobil težko poni strokovnjak in odličen no- škodbo na levi roki iru glavi, znavalec vseh strok obsežne — V livarni inž. Buehla v državne uprave. Poverili so Mariboru pa je padel del stro-mu marsikatero težavno nalo- ja na levo nogo delavcu Al-do že takrat in vsako je častn fredu Hoeckel in mu jo zdro-no rešil. Tudi nova doba je bil. — Pri ključavničarju in zahtevala od njega mnogo, kleparju Andreju Dobrovolj-mnogo in sedai je pokazal tem cu na Vrhniki je odletel pora jši svoje odlične soosobno- krov od neke svetiljke s tasti, ker se je kot vedno .zave- ko silo, da je poškodoval va-den Slovenec lahko udejstvo- jenca Karla Nagodeta in pa val na samo tako, kakor mu J Alojzija Jasenovca na glavi, je velevala dolžnost, ampak j Posebno težke poškodbe na kakor mu je narekovalo tudi obrazu ima zadnji, katerega srce. so morali prepeljati v ljub- Z last i velike so njego\e za- Ijansko bolnico. — V tovarni sluge za prehrano Slovenije vžigalic in kemikalij v Rušah ki toži G. Candlerja za $500.- Lokomotiva zadela v poulično 000 odškodnine za dano besedo, ki jo ji je dal, da jo bo poročil. Slučaj bo razspdila porota. — Valparaiso, Ind. — Fredsinočnjim je izbruhnil v poslopju Saran apartment tr- karo. — Dva ubita in veliko ranjenih. — V poulični kari se ie nahajalo 150 ljudi. Chicago. — Na križišču železniške proge na južni strani Kedzie avenue, kjer križa govini požar, ki je skoro do, 49. uHca je včeraj zadela lo-| malega uničil poslopje. Požar komotiva tovornega vlaka v se je za-netil ? cigaretnim o- sredo poulične kare, v kateri,' Stankom, ki ga je nekdo po se je nahajalo 150 potnikov. vpnrovldnostl vrgel V neki U- Ker io lnknmntivs Hnilp silna sklenjene na katoliškem shodu Slovencev iz Chicago in okolioe 20. januarja 1924. I. KATOLIŠKO PREPRIČANJE. 1. Katoliški Slovenci mesta Chicago in okolice zbrani na prvem svojem lokalnem katoliškem shodu v dvorani sv. Štefana dne 20. januarja 1924. slovesno izjavljamo: 1. glede svoje vere in cerkve. 1) da hočemo ostati tudi v Ameriki zvesti svoji ve-n» katero so nam zapustili naši pradedje kot svojo najdražjo svetinjo, za katero -so toliko stoletij ^prelivali svojo kri, 2) da hočemo vsikdar ostati zvesti sinovi velike naše matere sv. katoliške cerkve in vedno zvesto udani njenemu vidnemu poglavarju na zemlji rimskemu papežu, kot skup- (Dalje na 2. strani.) rad*i koš v pisarni. — S*.n Francisco, Cal. — Zunanji urad v Washingtonu je določil, da se bo spomladi Ker je lokomotiva rinila silna teža in je bila pfoga polna snega vsa ledena in polzka, je lokomotiva vrgla poulično karo več čevljev naprej in v začelo deliti med vojne vete- njo ponovno zadela ter jo ri- rane homesteade v San Ber-nadino countiju v državi Kalifornija. Celo stvar bo vodila posebna komisija. — Superior, Wis. — Policija, ki je dospela iz Dulutha je zasledila v tukajšnem pristanu velike zaloge opija in do 30 sodov raznega alkohola. Poroča se, da tihotapci izvažajo to robo v Združene države po Superior jezeru iz Kanade. — Indianapolis, Ind. — Organizirani premogarji so pokazali na tukajšni konvenciji odločnost proti Kuklukskla-nom. Sklenilo se je z veliko večino, da vsakega premogar-ja, ki bi pristopil h Klanom se mora črtati iz organizacije, kakor tudi vsakega, ki je morda že sedaj član t^ zloglasne organizacije. nila še kakih 100 čevljev pred seboj po progi. Pri tej nesreči sta bila dva ubita in okoli 30 oseb je nevarno poškodovanih, katere so takoj razne ambulance prepeljale v razne bolnišnice. Vzrok nesreče se pripisuje dimu, ki ga je gnala sapa od lokomotiv in na ta način voznik poulične kare ni videl prihajajoče lokomotive. Obenem pa je to jako nevaren prostor, na katerem se je zgodilo že več nesreč. -o- ZDRAVILO PROTI PLJUČNICI. London. — Dr. Tomarkin je iznašel nekako zdravilo, ki se imenuje Micrebum-Tomar-kin in je baje po njegovih zatrdilih zelo vspešno zdravilo proti pljučnici in zloglasni španski bolezni. takoj po nrevratu. Mnogo jih bo, ki bodo ohranili v hvaležnem spominu, zlasti naših vojakov v tujini. Slaven mu spomin! -o-- Rop na pošti v Strnišču iia Dravskem polju. Poštari-co v Strnišču je napadel neki moški, ko je odpirala pošto, toliko čaša bil po njej, da se ie onesvestila, nato pa odprl blagajno in vzel iz nje 28.000 dinarjev. -o- Požar na Pohorju. V noči na sredo 9. m. m. je izbruhnil na Pohorju silen gozdni požar, ki ie nanravil gotovo občutno škodo, ki pa še ni ugotovljena. Iz Maribora in okolice je nudil požar, posebno ker je bila precej temna noč, naravnost divji prizor razigranega elementa v svoji grozoti in v silnem, strašnem izrednem sijaju. Po POZOR . ČITATELJI! V prihodnji štev. pričnemo objavljati v našejn listu zanimivo izvirno povest "SLEDI MEDVEDJIH KREMPLJEV." Povest govori o prvih kolonistih, ki so se naseljevali proti zapadu in o misijonarjih, ki so prihajali med tedaj edine prave ameriške domačine Indijance. Povest je zelo zanimiva in opozarjamo na njo cenjene čitatelje že danes. Agitirajte tudi za nove naročnike, da se nafoče na list pravočasno, da bodo čitali povest od začetka. / pri Mariboru je odletelo ključavničarju Viktorju Novaku težko kladivo v glavo in mu prebilo kost nad desnim očesom. — V tovarni čevljev P. Kozina v Tržiču je padel mehanik Skrinar Marko z visoke deske ter si prebil glavo in nevarno pretresel možga ne. — V tovarni "Indus" na Vrhniki je brizgnila delavcu (Dalie na 4. strani. ) se- >se-: DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO itd. Naša banka ima svoje lastne tzveze s po* sto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraj« in naše poiiljatre so dostavljene prejemnika na dom ali na zadnjo poito tečna in brea vsakega odbitka. Naše rene za pošiljke v dinarjih ia lirah »o bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 Din . 1.06« Din 2.500 Din 5.««« Din lt.00« Din 1»0 Lir _ 200 Lir _ 500 Lir „ 1,000 Lir _ '% «.50 _ 12.15 „ M. . « I _tt4 ___I 5.21 __10.05 I_ 24.25 __47.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. in nad 2.000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je aWolntnf nemogoče določiti cene vnaprej. Zato » pošiljatve nakažejo po cenah enega dne. Is mi sprejmemo denar. DOLARJE POSrLJAMO Ml TUDI V JU GOS LAVI JO IN SICER PO POdTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na — SLOVENSKO BANKO ZAKRAJSEK & CESARK 70 — 9th AVENUE, NEW YORK CITT. (UNITY) Ixhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Saturday. — Published by: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street Telephone: Canal 0098. Chicago, HL _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year____;.............$4.00 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4-75 _ " For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega pomena, lei se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsaj dan in pol ored dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. / Kadar se preselite »poročite nam takoj val NOVI naslov In poleg tega tudi vai STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered as second clas matter October nth 1919, at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd »870. V petek mesto v soboto. S tem tednom je začel naš list izhajati v petek mesto v soboto. List bo izhajal vsak dan razun nedelje, pondeljka in sobote. Na ta način je list Edinost postal dnevnik štirikrat na teden. Da smo storili to, je nas prisililo to dejstvo, da bodo zunanje naselbine do nedelje dobile že četrto izdajo lista vsaki teden. Ponavadi so sobotno številko dobili po zunanjih naselbinah šele v pondeljek, dočim jo bodo sedaj, ko bo izhajala v petek dobili že pred nedeljo, kar jim bo gotovo zelo ustreženo, ker s tem bodo dobili berilo za v nedeljo. Obenem tem potom apeliramo na vse naše cenjene naročnike, naj skušajo kolikor mogoče agitirati med svojimi znanci in prijatelji za nove naročnike. Razpisane so lepe nagrade, poslužite se jih. ki, vi, ki ste že spregledali in veste kdo so ti rdeči elementi, vi pojdite te dni na delo z vso silo za novimi naročniki za katoliški list Edinost, ki slovenskim delav- • * cem po Ameriki oči odpira. Rojaki idimo na delo za katoliški list Edinost z vso silo tekom te kampanje! * • t * • • * IZ SLOVENSKIH NASELBIN. -o- Veseli odmevi od vse povsod. Po prvih pismih, ki smo jih prejeli, lahko konšta-tiramo, da se vodi živahna agitacija za list Edinost. Prvo pismo, ki je nas navdušilo smo prejeli iz Bar-bertona, O. od Mrs. Jennie Okolish, ki je nam poslala! pet novih naročnikov na Edinost. — Drugo pismo smo prejeli iz Milwaukee, Wis. s tremi novimi naročniki, ki jih je nam poslala tamkajšna naša naročnica, na katere željo ime zamolčimo. — Tretje veselo pismo smo dobili iz Kansas City in z njim štiri nove naročnike. Iz Detroita piše naročnica, imam že tri, dobiti moram še dva, da bom deležna prve nagrade. Itd. prihajajo veseli odmevi od vseh strani. Vidi se, da naš apel ni bil zastonj. Narodu se je list Edinost priljubil in zato ga širi po svojih naselbinah. • Navdušene agitatorje (ce) bomo vpisali v tekmovalno knjigo, ki bo govorila še čez leta o prijateljih li-j sta Edinosti. Dragi naročniki lista Edinosti, kaj ko bi bili enkrat vsi naročniki v tej knjigi. Tudi ti, ki to čitaš. Poglej, koliko se jih bo te dni trudilo za katoliški list Edinost, ali si tudi ti v teh vrstah? če nisi pristopi, pridruži se! Pridobi vsaj enega novega naročnika za list Edinost tekom te kampanje. Delavske vrste se čistijo. Ameriške delavske organizacije čezdalje bolj pometajo v svojih vrstah. Najprvo je vzel metlo v roke stari Gompers in je očistil vrste Ameriške Delavske Federacije. Radikalci so jih dobili po prstih in silno jezni so se potuhnili. Toda rdečkarji, ki značaja ne poznajo, so zadnje dni poizkusili na drugem kraju. Hoteli so priti do moči v organizaciji združenih premogar-jev na konvenciji v Indianapolisu. Toda tudi tu niso vspeli. Lewis se je pokazal, da mu je pri srcu premo^ garska organizacija, ampak taka, kakor je sedaj brez radikalcev brez razdiračev in razbijalcev. In vspel je — zmagal je! Kdaj se bodo toliko spametovali slovenski delavci, ki se dajo voditi od takih radikalnih rdečih elementov? Toliko časa ne, dokler bodo videli v "gospodi" na Lawndale "delavske prijatelje!" Ameriški pre-mogarji takim nergačem pokažejo vrata in ena, dve — iti morajo! Od teh vedo, da nimajo za pričakovati ničesar drugega, kakor edino škodo. Slovenski premogarji v Ameriki so že doživeli tako skušnjo, ko so jih rdeči elementi potegnili za miljon-ski fond. In ko je premogar potreboval, tedaj ga niso videli — niti enega samega beliča niso imeli zanj. To je žalostna resnica, a kljub temu jih je mnogo še ostalo zaslepljenih, da tega ne vidijo. Zato pa dragi roja- Denver, Colo. Cenjeno uredništvo: — Prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v listu, da priobčim tudi iz naše naselbine iz Denverja par novic. , Vreme imamo lepo kakor poleti. Brez snega že skoro več, kakor en teden. Delavske razmere so dokaj slabe, veliko število delavcev je brez dela, tako že skoro vso zimo. Zatoraj nikomur ne svetujem priti.sem zaradi dela. Večkrat naznanjam v listu o smrti e-nega ali drugega zatoraj za danes ne bom o takih stvareh pisal, pač pa nekaj veselega, da pridno pristopajo v zakonski jarem. Dne 14. januarja t. 1. je stopil v dosmrtno zvezo Joe Grande z neko gospodično, katere ime mi ni znano. Potem dne 21. januaria je stopil v zakon Anton Zalar z A-malijo Chemas. Ženin je rojen v stari domovini na Dolenjskem pri Grosuplju. Prišel je še v mladosti iz stare domovine v Pueblo, Colo. Pred dvema letoma se je preselil v Denver. Nevesta Amalija Chemas je rojena v Glo-bevillu in je jako poznana med tukajšnimi rojaki. Še v mladosfi je pristopila v sio-J vansko podporno društvo! Pri zabavah je vedno rada pomagala tako na društvenih,-kakor cerkvenih. Zna popolnoma slovensko brati in pisati, kakor bi bila rojena v sta-! rem kraju. Nikdar se ni sra-j movala jezika svojih starišev. Kadarkoli jo je kdo srečal v mestu, ali kjerkoli, bodisi v družbi amerikanskih deklet, katere niso znale slovensko, ona se ni nikdar v nobeni taki družbi sramovala govoriti slovensko. Prijazna je bila do vsakega, katerega je poznala. Dobro bi bilo, da bi takih več bilo. Njena prijaznost se je videla ob ženitovanju, kjer je bilo vse polno znancev in prijateljev. Mladi in stari so prišli. Prav tako so se udeležili ženitovanja ženinovi znanci in prijatelji. Celo iz Pueblo so prišli Mr. John Russ, Mrs. in Mr. Pajk, John Grm, Mr. Matt Jerman pa je bil muzi-kant. Mr. Jerman in Mr. Grm sta šla gredoč iz letnega zborovanja K. S. K. Jednote iz Jo-lieta, 111. in sta se ustavila na tem veselem ženitovanju. No-voporočencema želim obilo sreče in zadovoljnosti v novem stanu! Dne 29. januarja smo imeli letno glavno cerkveno sejo. Na tej seji se je poročalo o izdatkih in dohodkih. Dolga se je odplačalo v lanskem letu 1923. $4,350 in obresti pa se je plačalo $1,000. Na tej seji je bil izvoljen odbor za leto 1924. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Andrej Jak-ša, I. tajnik Rev. Judnič, II. tajnik George Pavlakovič. Nadzorniki Joseph Jartz in Frank Tanko. Ob koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake sirom Amerike. Listu Edinosti na želim obilo novih naročnikov. George Pavlakovič, tajnik. Cerkve Kr. sv. Rožnega venca. -o- Joliet, III. Namenil sem se napisati en par vrstic v nas priljubljeni list Edinost in prosim, sprej mite ta dopis v predale lista. Pred nekaj leti je bil sklican shod v Chicago vsih slovenskih duhovnikov v Ameriki. Povabljeni so bili tudi drugi na ta shod vsi praktični katoličani. Kakor sem takrat vi- del v časnikih shod ni bil obiskan kot bi mogel biti, posebno od slovenskih duhovnikom se je pričakovala večja ude ležba. Na tem shodu se je u-stanovila Zveza Katoliških Slovencev v Ameriki. To ni bila nikaka podporna organizacija, ampak namen in dolžnost te zveze je bil, širiti katoliško vero in katoliške liste med rojake Slovence po Ameriki. Potegovati se za načela očitno svetovati nevednim dobro in jih odvračati od vsega| slabega, zlasti od brezbožnihs listov in vsega nemoralnega berila. Član te zveze je lahko postal vsak praktičen katoličan, bodisi moški ah ženska, ker ženske v tem oziru storijo še več kot moški, Če se zanimajo. Vprašanje je4 če je ta shod obrodil obilno dobrega? Ne, ker v kratkem času je zaspalo vse in nihče se ni več oglasil in izrekel kake besede o tej zvezi, ne odbor ne posamezniki. Zato se mi vidi potrebno dregniti, da se ta reč zbudi. Petnajst let bo menda dosti za počitek. Rojaki Slovenci, katerim je še vera pri srcu sezite no kri toliškem listu Edinosti in Ave Maria in videli boste kaj sel namerava v kratkem času de-, lati. V Lemontu, 111. bodo pričeli graditi semenišče za katoliške mladeniče Slovence, Hrvate in Slovake, ki se bodo šolali v svojem materinem jeziku, da bodo postali duhov* niki in oznanjevali svojim rojakom besedo božjo v svojem materinem jeziku. Očetje Frančiškani so orali j ledino ta prvi po vsem širo-j kem svetu. Pa kakšno plačilo, so dobili zato. zaničevanje in preganjanje do današnjega dne. To je plačilo sveta za nji-J hovo požrtvovalno delo. Še enkrat apeliram na naše katoliške liste, da bi se Zveza Katoliških Slovencev obnovila Potrebna je, to menda vidi vsak. In naj bi ne bilo nobenega praktičnega katoliškega Slovenca in Slovenke, da se ne bi vpisal v to zvezo i-i priT speval letno po 50c. v ta namen, kateri pa veliko premorejo pa več. To bo naloženo 11a najboljše obresti pri Bogu. V to pomozi Bog in Marija, ker to bo za čast Božjo. Prejmite vsi katoliški Slovenci moj srčni pozdrav po celi Ameriki! Z Bogom! Marko Biuth. NEMŠKA VLADA PROTESTIRA PROTI FRANCIJI. Berlin. — Nemška vlada je danes poslala oster protest v Pariz, v katerem dolži francoske vojaške oblasti, da šun-tajo v Porenju na separatistično gibanje in istega financi-elno podpirajo. -o- MUSSOLINI BO PRIZNAL RUSIJO. Rim. — Poroča se, da Mussolini se je odločil uradno priznati sovjetsko vlado. V to ga silijo razne okolšČine. Pred vsem uvoz ruskega žita v pre-obljudeno Italijo. Obenem pa Mussolini namerava aranžirati izseljevanje italijanskih podanikov v okraje ob Črnem: morju. . —o- — Samo pet naročnikov, pa dobiš prvo nagrado, ki je razpisana za nove naročnike. Potrudi se, in pridobi katoliškemu listu Edinosti, če ne več, vsaj vsak enega novega na-[ ročnika tekom te kampanje! ' (Nadaljevanje s 1. strani.) nemu očetu vseh narodov. 3) da pozivamo vse katoliške Slovence po celi Ameriki, naj enako z nami ostanejo zvesti tej sv. veri in tej dobri materi in naj sje ne dajo te najdražje svetinje ukrasti od nikogar. 4) da z vso odločnostjo in z vsem ogorčenjem protestiramo proti nesramnim in podlim napadom nekaterih slovenskih listov zlasti uradnega glasila S. N. P. J. proti naši veri in cerkvi in smatramo to podlo delovanje za protislovensko in proti-amerikansko. 5) Pozivamo vse še verne člane S. N. P. J. naj se zavedajo svoje velike odgovornosti v svoji vesti pred Bogom in pred narodom, ako to še nadalje trpe, da se za njih denar, v njih imenu in z njih podporo vrši tako podlo delo proti Bogu in narodu. 6) Izjavljamo, da je neobhodno potrebno, da se vsi katoliški Slovenci in Slovenke po celi Ameriki združijo v posebno zvezo, organizacijo, katere namen bo samo in edino prospeh našega verskega prepričanja in obramba naše svete vere pred vsemi takimi in enakimi napadi proti našim najdražjim svetinjam. 7) Poživljamo vse voditelje katoliškega slovenskega naroda v Ameriki pred vsem našo čč. duhovščino, da nam poskrbi prej, ko preje to organizacijo. 8) Vidimo živo potrebo, da bi se naši slovenski čč. gg. duhovniki, delujoči na slovenskih župnijah večkrat shajali na krajevne in če mogoče tudi na splošne sestanke, kjer bi se naj zjedinili za skupni in složni nastop v stvareh, ki se tikajo verskega napredka vseh ameriških Slovencev zlasti pa v obrambo vere proti basnim napadom naših nesrečnih odpadlih bratov. 8) Čutimo nujno potrebo, da ima vsaka slovenska župni ja tudi svojo katoliško farno šolo. Zato častitamo slovenskim župnijam, ki jih že imajo. Katere je pa še nimajo, pa pozivamo naj se prebude pr^je, predno bo prepozno. 9) Pozdravljamo z veseljem in navdušenjem idejo čč. oo. Frančiškanov ustanoviti kolegij in bogoslovje, kjer se bodo vzgajali tudi slovenski dečki za duhovski in redovni stan. 10) Pozivamo katoliške Slovence širom Amerike, naj krepko nodpiiajo to veliko in potrebno idejo kakor posamezniki, tako sl.ovenske župnije, tako katoliška društva in kat. jednote. 2. GLEDE NAŠIH KATOLIŠKIH DRUŠTEV. 1 ) Pozdravljamo našo dično K. S. K. J. kot našo slovensko matico in ji častitamo k dosedanjim njenim vspe-hom. Z veseljem priznavamo njene velike zasluge za katoliški slovenski živelj v Ameriki. 2) Pozivamo njene sedanje voditelje naj krepko nadaljujejo sedanje navdušeno in požrtvovalno delo za njen napredek. 3) Z navdušenjem odobravamo sedanjo akcijo sedanjega glavnega odbora zlasti njenega predsednika Mr. Antona Grdine za povzdigo pravega katoliškega mišljenja in prepričanja med članstvom te organizacije, ker smo prepričani, da bo Jednota kot katoliška samo takrat napredoval a, kadar bo napredovala tudi katoliška misel. 4) Pozivamo vse katoliške Slovence širom Amerike naj po vseh naselbinah, kjer še ni društva te Jednote, gotovo takoj ustanove posebno društvo, ki bo spadalo k tej jednoti in bo v njih naselbini vršilo za ideale, na katerih je sezidana. Kjer je že kako društvo te jednote, pa se pokaže potreba še enega, pozivamo brate in sestre naj nova društva gotovo priklopijo tej jednoti. 5) Ker je obstoj in napredek naše jednote zavisen največ od naše mladine, zato pozivamo vse slovenske stari-še naj delajo med svojimi sinovi in hčerami na to, da bodo pristopili pred vsem k svoji slovenski organizaciji predno mislijo na tuje ne slovenske. 6) Pozivamo slovenske stariše naj zavarujejo svoje otroke v mladinskem oddelku K. S. K. Jednote. 7) Pozivamo vse katoliške Slovence cele Amerike, pred vsem vse članstvo K. S. K. J. naj krepko nastopi povsod in pri vsak* priliki za krepek napredek te jednote med nami. 8) Pozivamo vse članstvo posameznih društev po naselbinah naj se vsikdar izkaže vrednega s svojim prepričanjem s svojim delovanjem pa tudi s svojim mišljenjem vredno katoliškega svojega imena in naj bo v prvih vrstah pri sodelovanju s svojo krajevno duhovščino za napredek slovenskih župnij in slovenskih katoliških šol. 3. GLEDE NAŠEGA KATOLIŠKEGA ČASOPISJA. 1) Z navdušenjem pozdravljamo vse naše katoliške liste in časopise, ki se tako nevstrašeno bore za napredek katoliških Slovencev v Ameriki. Mi priznavamo velike žrtve, zlasti naših čč. slovenskih frančiškanov v Chicago kakor tudi podjetja "Edinost" in Glasila K. S. K. J. za to pre- potrebno narodno delo, na polju našega katoliškega časnikarstva. 2) Priznavamo veliko moč, katero ima danes na razvoj svetovnih razmer, kakor tudi pred vsem na napredek katoliške misli, da je časnikarstvo danes največja sila na svetu, zato priznavamo, da je najsvetejša dolžnost vsakega katolika dandanes da podpira in razširja in naroča katoliško csopisje. 3) Zato pozivamo vse naše slovenske časnikarje naj krepko vstrajajo vsak na svoji nevarni in požrtvovalni in poziciji v boju za katoliške in narodne ideale. 4) Pozivamo vse katoliške liste v Ameriki naj v dosego končne zmage in konečnih svojih ciljev krepko sode-ujejo v složnosti in edinosti, ter se med seboj podpirajo kjer, kadar in kolikor mogoče. 5) Pozivamo vse katoliške Slovence po celi Ameriki, naj krepko naročajo samo katoliške liste, naj za nje delujejo, naj jih podpirajo, vanje dopisujejo in v njih oglašajo svoje trgovine, zabave in prireditve. (Dalje sledi.) J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. Zelena barva. Zelena barva je očesu jako prijetna, a popolnoma nas ne zadovolji. Ima v sebi nekaj skritega, skrivnostnega, in Če zremo na zeleno bojo, se nam oživlja misel na še nekaj skritega- Ta nada, ta skriti up se tudi uresničuje, ko pride iz jelene rastline krasni cvet, zreli sad. Vse, kar je zelenega, nam ugaja. Smelo lahko trdim, da je zelena boja najbolj prikladna človeški naravi Zelena barva je zato znak upanja, pričakovanja. To je boja nove vesni, barva razkošnega življenja, ko je izginil sneg, odšel mraz, odlezel led. Zelo značilna je zelena barva tudi v višjem pomenu. Odkod naše upanje, kdo je vir našega pričakovanja? Ali ni naš Krist, zmagovalec mrzle smrti? Ustal je. In ko obhajamo vsakoletno Njegovo u-stajenje, se ogrne zemlja v zelen plaš, razproste čez gore in doline zelen kinč, barvo upanja, bojo nade^_ Ustaneš, duša, ustaneš tudi ti, kakor je ustal On. Zelena Velika noč ti je svedok. Modra barva. Modra boja se prikaže v ša-ru ravno nasproti rdeči. Rdeča barva je živa, da kar iskre švigajo iz nje, modra nasprotno mrtva, hladna: izključena Je iz nje vsaka toplota in svetloba rmene luči. Tudi modra barva se blišči, saj govorimo o bliščečem modrem nebu, o lesketajoči modri morski ra-' vani, a blišč te barve je hladan, mrzel in se oživi le tam, kjer se priliva v belo bojo. Zato sta tudi modra in bela barva združeni tam, kjer ni nič toplega, na hladni vodi, bledem snegu, mrtvem ledu, na mrzlem nebnem svodu, ki ga luč sicer predre, a ga ne more zgreti. Modra barva ni bliščeča. Xa oko vpliva mehko in blagodejno, prav kakor zelena. Vsekako pa je tudi v modri barvi, kakor v rdeči in rme-ni, izražena neka skrivnostna krasota. ! Poizkusimo raztolmačiti modre žarke v šaru tudi na bistvu božjem. I Bog je enotni bitje; razne strani njegovega bistva se ne morejo ločiti druga od druge. V različnih barvah smo že zasledili te strani. V rdeči barvi smo videli podobo neskončne ljubezni, v rmeni podobo! njegovega neizmernega kra-' RAZNtrmSH ljevega veličanstva, v zeleni znak njegove brezmejne milo-be. Preostaja nam le še slutnja o njegovi nedosežni brezmejnosti. Dozdeva se, da ima ravno ta stran nedostopne luči božje svojo podobo v modri barvi. Modra barva je mrzla, hladna, da nas strese. Če bi se naše znanje o Bogu omejilo edinole na njegovo neskončnost, ako bi mi poznali Boga le kot neskončno bitje, bi bilo naše razmerje do njega strašno mrzlo; bil bi nam nedostopen, pojm njegove neskončnosti bi nas potrl in nas pustil popolnoma mrzle. Pa ni tako. Poleg nekako mrzle neskončnosti, nam je Bog razodel tudi svojo ljubezen, mi-lobo, svoje usmiljeno človekoljubje. Neskončen je sicer, a ta neskončnost in nedosežnost se ne sme ločiti od njegove ljubezni in milobe. Sar združuje vse barve. Modra barva nam predstavlja neskončnost, neizmernost bitja božjega. Kakor pa v šaru barv ne smemo in ne moremo ločiti, tako tudi ne smemo trgati podob,' ki jih nam predstavljajo razne barve. Ko bi zrli le na modro barvo, podobo neskon-i čnosti, bi nas to potrlo, kakor je veličanstvo božje potrlo vsakega, ki je hotel s svojim omejenim umom to veličastvo preseči. v Kako značilno je, da se ka-| že modra barva pred vsem ravno tam, kjer je ideja nes-J končnosti najbolj izrazita, namreč na večnem morju in sinjem nebu. Modra barva vsebuje nekaj milega, ljubez-njivega. Morje in nebo se nam smehljata. Zreš na modro nebo, gledaš na neskončno sinjo morsko ravan, in pomiri se ti srce. Ne za strah, za ljubezen si ustvarjen, modra barva te na to opominja. Modra barva velja tudi za bojo zvestobe. Nevesta nosi na belem oblačilu moder trak. Zvest bodi, kakor je nad teboj od pamtiveka zvesto modro nebo. (Dalje prih. četrtek) LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 VABILO — NA — CERKVENO SLAVNOST v cerkvi sv Jurija v So. Chicago V nedeljo, 17. februarja 1924. bo naselbina sv. Jurija v cerkvi in zunaj cerkve slavila srečno dokončano slikanje cerkve po slovenskem umetniku g. J. N. Gosar-ju. 28 slik krasi lepo, prostorno cerkev. Dragi! hočeš videti zares kaj lepega, pridi ta dan na slavnost! VSPORED: Ob 10 uri slovesna sv. maša. Ob 3 uri popoldne slovesni blagoslov cerkve in cerkvenih slik. Ob 5:30 zv. pričetek slavnostnega banketa v Ewing Hall — v dvorani 95th Street. OPOMBA: Vabilo je splošno in velja kot prijazno povabilo za cenjene okoličane, za prijatelje So. Chicaške naselbine in za vse domačine. Brez privatnih vabil. CERKVENI ODBOR. FRIZER KRALJICE. Eden izmed najbolj znanih izdelovalcev dišav v Avstriji je Pessl, bivši dunajski frizer, ki ima za seboj sijajno frizersko preteklost. Njegovi spomini so zelo zanimivi. Cesarica Elizabeta, ki je imela krasne lase, se ni dala česati nikomur razen neki gospe Schwerdtnerjevi njena sestra, neapeljska kraljica, ki je i-mela prav tako lepe lase, pa je večkrat pozvala Pessla na svoj grad, da bi poskusil- kakšna frizura ji najbolj pristo-ji. Druga vladarica, ki jo je Pessl česal, je bila Eva, španska kraljica, tretja pa bolgarska kraljica Eleonora. K njeni poroki so ga pozvali na grad Osternstein v Reussu in frizer je baje bil ganjen, ko je pripenjal petinpetdesetle-tni nevesti mirtove vejice v lase okrog majhne kraljevske krone. Nekoč je Pessl s svojo umetnostjo rešil poroke neke na-dvojvodinje. V zadnjem trenutku je morala zaradi smrtnega primera odpovedati dvorna "hofmajsterica" svojo u-deležbo. Edina dvorna dama, ki bi jo mogla zastopati, je bila lepa grofica Pavla Ester-hazyjeva. Šli so k njej. Odgovorila je: "Grem, a le pod pogojem, da me sfrizira Pessl." Stari frizer se je brž odpeljal z grada nadvojvodinje, kjer je baš friziral druge udeleženke, h grofici Esterhazyje-vi. V 7 minutah je napravil frizuro in se je vrnil v nad-vojvodsko palačo, da dovrši svoje delo. Pri jubilejnih slavnostih v Pešti je bil Pessl tako zaposlen, da je česal prvo damo, grofico Esterhazyjevo-Lobko-vičevo že ob štirih zjutraj. Gotovo ni bilo damam prijetno hoditi že od tako zgodnjih ur z diademom v laseh in paziti do večera na svojo frizura, da je ostala brezhibna. Nekoč proti večeru v dobi, ko sam že davno ni več česal, ampak je hodil le tu pa tam nadzirat svoje izvrstno izšolano osobje. je našel Pessl v svojem česalnem salonu mlado krasotico, ki je bridko jokala. Vprašal je po vzroku. Zvečer da mora na ples umetnikov mu je potožila med jokom, Pesslovo osobje da je noče sfrizirati, češ, da ni več časa. Mlado dekle se mu je smililo in napravil ji je lastnoročno razkošno rokoko-fri-zuro, ki je na plesu vzbujala splošno pozornost. In tisti večer se je v deklico zaljubil njen poznejši soprog, pošten in strašno bogat gospod. Ta spomin uvršča Pessl med svoje najlepše, kajti prepričan je, da je s svojo umetnostjo prispeval k sreči mlade dame. RADA BI ZVEDELA za mojo teto Terezijo Kosmač rojena Jelovčan v Dolenji 2e-tini, 7. na Polanskem. Prosim, ako kdo izmed cenjenih čita-teljev za njen naslov, naj mi naznani, zakar se že v naprej najlepše zahvaljujem. Mis Frances Mohorič, P. O. Shra-bane. Box 18., Wash. Co., Pa. NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš po tovalni zastopnik Mr. Leo Mia dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi np delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -ornikov. Prisotnost duha. Prisotnost duha ni nič drugega kot pripravljenost našega duha, zadostiti zahtevam trenutka, storiti brez odloga to, kar je treba storiti! To je nekaka vojna pripravljenost notranjega človeka v obrambo lastnih in tujih interesov. Sem spadajo jasne, modre, naglo presojajoče misli in sile smothene, močne volje. Hladnokrvnost in nagla odločnost, previdnost in uvidevnost, hrabrost in preudarnost so pogoji prisotnosti duha. Kdor obvlada, kakor dober vojskovodja, te duševne sile, tega prisotnost duha ne zapusti. In ob neštetilj prilikah je prisotnost duha potrebna, da premagamo nevarnosti in tež-koče. Prisotnost duha ni po-, trebna le, kadar gre za živi-1 jenje in smrt, ker je treba rešiti človeka, ki se potaplja, pogasiti požar itd., ampak tudi v vsakdanjem življenju. Prisotnost duha je mati javnega, naglega sklepa. Seveda, velika razlika je med to jasno prisotnostjo duha in nepremišljeno drznostjo, kateri manjka najboljši del namreč bliskovita pa kljub temu jasno delajoča prevda-most. Predrznost ali smelost drvi slepo naprej in škoduje več nego koristi. Ne dosti boljša je blazna "navdušenost," ki je lastna večkrat mladim ljudem. Tudi ta se ne vpraša preveč, ne gleda ne na desno ne na levo, se ne ozira na svojega bližnjega in meni, da vrši posebno junaštvo, če le nemoteno izpolni svojo voljo. Prava prisotnost duha je vedno zmerna, dostojna. Kako si jo pridobimo? Če se sami sebe za to vzgajamo in utrjujemo. Uriti moramo svoje misli- svoje voljo in svoje zmožnosti, učili se moramo jasno preudarjati, vaditi hitro odločnost. Pametno gojeni sport je dobra vaja za to; sport nima le naloge, da krepi mišice in telesno spretnost, ampak da krepi tudi voljo, previdnost in odločnost. Saj gre pri vsaki igri za to, da izrabimo pravi trenutek in u-godno priliko v pridobitev zmage. Zimski in poletni športi so za to enako pripravni. Kdor sedi n. pr. na sankah in drči po strmem pobočju, ta mora vedno slutiti nevarnost, mora napeti vse sile, če hoče srečno dospeti na cilj. Kdor zamudi pravi trenutek, kdor se obotavlja, ne bo dosegel ničesar. Tihotapstvo s kokainom. Kakor smo poročali, je mariborska policija odkrila tihotapsko družbo, ki je trgovala s kokainom in saharinom. A-retiran je bil tudi g. zoboteh-! nik Sitar, pa ga je policija iz-' pustila, ker se je izkazalo, d& v to zadevo ni upleten. -o- t^ ŠIRITE LIST EDINOST BULGARSKI ZELIŠČNI ČAJ. (Prej imenovan krvni čaj.) Vzemite vročega, ko greste h počitku. Z njim odpravite prehlad, ublažite jetra in prebavljenje vašega želodca bo v najboljšem stanju. Bulgarski želiščni čaj je narejen iz pristnega iz samih pristnih želišč. Izboljšuje kri in pomaga vzdržavati zdravje. Se prodaja pri vseh drugistih, ali pa po zavarovani posti 1 večji zavoj po $1.25, tri zavoje $3.15, ali 6 zavojev $5.25. — Naslov: H. H. Von Schlick, President Marvel Product Company, 206 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. (Febr. 7. in 21.) Trikrat na dan je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zaiterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha. V kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 — West 22nd Street, Phone: Canal 6319. Chicago, 111. Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje! 1 ii^^^^n i Razprodaja j i Traja J Samo 4 dni f P S 'J * t t t + t t č + t 1757—^59 WEST 18th ST. Cor. WOOD. rj aj večja Razprodaja KI SE JE KDAJ OBDRŽALA NA ZAPADNI STRANI — POMISLITE! DA SEDANJE ZALOGE HITRO razprodamo smo postavili na prodaj na stotine parov najboljše kvalitete ČEVLJEV TE čevlje so ostali od zalog najboljših čevljev, ki smo jih prodajali do $8.00. Sedaj stanejo samo...... Ženske visoke čevlje v vseh velikosti in styiih ....................................................95c Moške "Oxford čevlje" črne in rujave vse velikosti .............. ......................95c Moške posebne vrste čevlje v vseh velikostih ....................................................95c Ženske čevlje iz ovčjega usnja zelo komodne ..................................................95c * * * Otroške čevlje na knofe: črne in rujave................................................................95c Čevlje za fante ha knofe velikosti od 4. do 6............. ......................................95c Čevlje za dekleta posebne vrste............................................................................95c Moške hišne copate................................................................................................ Ženske "Oxfords" in pletene copate ..................................................................95c Otroški sliperji iz ovčje kože.................................................................................95c "Buckle Overshoes" za fantje za zimske dneve..................................................95c Otroške "Felt Top Button Shoes" dva para za ....................................................95c Ženske "Felt Juliets" fur trimmed........................................................................95c Moške komašne "leggins"......................................................- 95c "Rubbers" za dečke...........................................................-....................................95c J t t SAMO ¥ ČETRTEK Ženski "Gingham" PREDPASNIKI posebne vrste po dva odjemalcem za ceno: 95 c BLAGO za obleke in predpasnike 27 col široko. Vredno po 221/2 jard. Sedaj QRC 6. jardov za ........................................ ŽENSKE "Lingette Camisoles" svetle in temne barve. Redna cena 79c. Sedaj (Jjjc 2. za .................................................... "BLEACHED Muslin" 36 col širok po navadni ceni 19c. jard. Sedaj ga damo QRc 7. jardov za.................................-....... ŽENSKE nogavice posebne vrste črne barve. Velikost od 8 in pol do 10 in pol QRc Vredne 49c. Sedaj 3. pare za.............. ^U ZAVESE za okna po 45 col široke z o- QRc kraški vredne po $1.49. Sedaj samo "" "FLANNEL Bloomers" za dekleta. Vredne 45c. Sedaj 3. pare za............... 95' i Importirano češko BLAGO ZA PERNICE Močno, katerega ne prodre perje. Rudečkaste barve. 10 jardov odjemalcem. Dva jarda za: 95 c r t + t U t j Razprodaja se prične v ČETRTEK in traja 4 dni. s .. ..... — ,----------- T ' ™ -EDINOST- (Konec.) "Saj mu ne !M so kričali Telebanovci. "Nismo tako neumni !" "Verjemite mi ali ne verjemite, res je pa le!" je trdil Mataj, vzdignil palico in jo zasadil v tla. "Le poslušajte! Špelin mož mi je pokazal Čudno omarico in rene; z njimi se lahko pogovarja z drugim človekom, ki je v Ljubljani ali v Trstu ali celo na Dunaju. Ko mu nisem hotel vrjeti tega, je pozvonil, govoril v omarico, poklical prijatelja in dal tudi meni reno k ušesu. In zdaj sem slišal Čisto natanko, kako sta se pogovarjala in se posvetovala, kam poj deta v nedeljo." "Menda si obseden ali kaj — ne morem ti dobrega reči — da se lažeš tako strašansko!" je cvilila Cenčanova Urša in iztegnila suhi vrat. "Da ga le sram ni, sram, lažnjivca grdega!" so ga zmerjali razjarjeni vaščani. "Saj vam ne morem zameriti, če mi ne verjamete, ljube duše!" je nadaljeval Mataj. "Jaz tudi ne bi verjel vam, če ne bi videl sam teh stvari; Kaj pa porečete k temu: sestrina kuharica odvije pipo pa priteče voda iz zidu, kakor studenec izpod skale — premakne kljuko, pa zasveti luč." "Vse to je pet krav za groš!" mu je Mica živo skočila v besedo. "Dušo bi zaaral, da je res!" se je branil obtoženec. "Kaj bi se vam lagal, ko ni treba, da bi kazal kaj narobe." "Ali ste ga slišali, prijatelji in prijateljice?" je povzela Mica zopet besedo. "Vse si je izmislil na celem, vse je vzel izpod pazduhe. Odkar stoji svet, se ni lagal še nihče tako debelo, kakor ta garjeva ovca!" "Le čakajte, naj še jaz eno zinem!" se je oglasila Cenčanova Urša in stopila na prste. "Naj pa pove Andraž, če je res, kar nam je pripovedoval Matija. Andraž je bil že tudi v Ljubljani!" Berač se je priril h klopi, si s pegavo roko pogladil pre-divasto brado, skomizgnil z ramami in izjavil: "Prav nič takega nisem videl v Ljubljani." "Tega je že dolgo, kar je bil Hudopisk tam doli," se je branil Mataj. "Pa pojdite sami tjakaj, boste pa videli,' da je vse tako!" "Lejte, kako se uvija!" je vzkliknila Mica. "Vse križem blede in veriži, da bi se izkopal, pa se ne bo! Da bi „ šli mi v Ljubljano! Ali veste, kam to pika in cika? V iz- ^gJH kušnjavo hoče izvabiti še nas! Poglejte ga, celo smeje se' ij nam, roga se nam iz gole prevzetnosti, češ, jaz sem videl ! nekaj sveta, jaz ki sem najpametnejši med Telebanovci!" i I "Dobro jih reže Mica!" jo je hvalil Cenčanov Janez. | i "Le njo poslušajmo, njo! Mica ima poseben dar zgovornosti. To moramo reči, četudi sem ji že vrnil tisti voziček detelje, kajne, Mica? Prav je, da smo bili vsi tiho in je nismo motili. Ne motimo je pa tudi zanaprej, da sproti ne pozabi povedati kaj modrega!" "V Ljubljani imajo tudi take trobente, ki pojo in igrajo kar same," je povzel Matajev Matija iznova. "Škatljico. ki sveti sama, sem izgubil medpotoma, trobento vam pa lahko pokažem!" in delali velike križe. ^Izpremenil se je v hrošča! Dajte ga! Dajtega, dokler ne vzraste v celega, pravega hudiča!" In padale so palice, motike in lopate po gramofonu in ga razbile na žalostne kose. Rogač pa je srečno odbrenčal v svoje hrast je. ' Mica Kobacajka je svetlo pogledala po množici, razmaknila roke, jih prekrižala na prsih in povzdignila svoj glas: "Dosti dolgo smo potrpežljivo poslušali Matajeve kvantuze, zdaj jih pa ne maramo več! Bog ve, kaj bi nam hotel še vse natvesti. Doma bi bil ostal kakor mi, pa bi bilo vse dobro. Kaj mora biti na vsaki kaši? Zdaj pa moramo kaznovati grešnika, ker nam je tako potuhnjeno ušel v j Ljubljano, in pa zato, ker nas je hotel imeti tako grdo za| norca! Cenčanav Janez je močan, pet gorkih naj da s pa-1 lico hudodelniku za pokoro po podplatih! Cesar je iskal, to je tudi iztaknil. Ali ni tako?" "Tako je!" so vikali poslušalci. "Le dajmo ga, le! Pa takoj!'Mica je telebanovski Salomon. Zivio Salomon v ko-čemajki!"- Mica je zlezla na tla in položili so obsojenca na klop. GLAS Z DOLENJSKE. (Nadaljevanje s 1. strani.) Vincencu Dokši v obraz ostra tekočina, v kateri so se namakale kože. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Pri lesni industriji Pogačnik & Comp v Podnartu se je vsekal drvar Franjo Boršič na levo koleno. -o- Nagle smrti. Iz Dobrindola pri Toplicah se nam poro&i: Zadnje dni nas je nanagolma obiskala in opomnila smrt. — 70-letna smrti, reši nas, o Gospod! -o- Tatvina moke na železnici. Med vožnjo iz Siska v Zidani most so doslej neznani zlikovci vlomili na vlaku 56;i v neki vagon, jz katerega so* odnesli' sedem vreč moke v teži 595 kilogramov. Moka je bila vredna približno 20.00^ K. Utovorjena je bila v Zen-ti »namenjena pa*v Maribor. -o- Pogreša se 24-letni Franc Kotnik iz Mojstrane št. 38, ki je trpel zad-^^^ nje čase na šestih epileptičnih _V.o!a Ana Strumbelj je bila rapadih. Od donA je odšel dne 25. decembra in se od-tjel ni povrnil. vedno židane volje. Vesela in živahna je šla pred nekaj dnevi v trgovino iskat štruce. Smejala se je in šalila in za-Cenčanov Janez je jel poleg ukaza izvrševati svojo nalogo pela eno luštno- Na nogi je i-in štel: "Ena, dve, tri . . "Presneto dobro pritiskaš," je dejal Matija, dasi ga ni bolelo prav nič, "pa saj bi jaz tudi, če bi imel jaz palico v roki in tebe pred sabo na klopi!" "Pet!" se je zmotil Cenčanov Janez. "Oha, Janez se je uštel!" je ugovarjal Matajev Matija. "Izpustil je Četrto! Goljufati se pa ne dam! Bodite pravični! To ne velja nič, Janez začni od konca in štej na-tanjčnol Štejte tudi vsi drugi!" Pomagali so vsi Telebanovci na glas in Janez je srečno izvršil svoje delo na debelih, močno podkovanih podplatih. "Zdaj naj nas pa Matija prosi odpuščanja in obljubi, da ne bo nikoli več tiščal v Ljubljano!" je predlagala Mica. "O, prav rad, he he!" je obetal Mataj. "V Ljubljano me pa že ne bo nikoli več. In prosim vas odpuščanja, da ne bo nobene zamere več. Bodimo spet prijatelji!" Jako zadovoljni so se razšli Telebanovci po vasi, Matija pa je krenil z beračem proti Matajevini. — Mica in Mataj sta se kmalu naveličala premišljevati, ali bi ali ne bi; poročila sta se jeseni in Andraž Hudopisk je dobil od obeh nagrado. Matajeva Mica je privoščila svojemu Matijcu vse najbolje, ker, se je bala. da ne izgubi še drugega moža. FCadar je naredil zopet kaj neumnega, je modro molčal, se skesano prijemal za uho in pohlevno na tihem občudoval ognjevito zgovornost Mice Matajke, vedno navdušene za pravo pamet. Tako je v božjem strahu in zakonski pokorščini srečno živel z ženo. Nikdar več ni silil na v črni ris ne v belo Ljubljano in daleč naokoli ni bilo nikjer tako zadovoljnega! pa tako lepo debelega moža, kakor je bil Matajev Matija. mela malo rano, ki jo je pričela naenkrat skeleti. Hotela! je trgovki pokazati rano, pri tem jo je neprevidno udrla. Kri *se je curkoma vlila iz rane in čez nekaj hipov je bila mrtva. — Teden pozneje je odšel nenadoma za njo sosed Jožef Kestnar. Zvečer je legel zdrav in vesel; ni še bila ura polnoči, je bil mož že mrtev. — Nagle in neprevidene . J.KOSMACH 1804 W. aand St. Chicago. Ilh Roiakoro se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ IA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboližc delo, najnižje cene. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. uokladam stenski oaoir. Privlekel je gramofon izpod pisane rute, ga dejal na klop in ga uredil. Okrogla plošča se je jela vrteti in iz zvoč nice je zapel močan glasj john Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OH JO. se priporoča za nakup MOŠKE IN " • • ~>iJ KAVE. izdeluje MOŠKE OBLEK' ..čiln točno in ceno Pridi, G oren j'c, z mrzle planine! * + t s t t t A A ELY, MINNESOTA s A i A t s t r t A GRAMOFONI so jjri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Ako ga še nimate v Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otrok«. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrftne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse .druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo- Ka-ko* tudi galoše, "o\'er shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se po- sebno priporočamo našim gospodinjam Pridite in prepričajte se! K A 4 r t t S + A 0 s s / ELY, MINNESOTA, t t Slogar Bros. NESOTA, Phone: 104 AKO STE TUDI VJ med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na ^ pomlad je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za U pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo ^ za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu ! #Kakor okameneli in ukopani so poslušali Telebanovci ... V tem je otipaval hudomušni Hudopisk gramofon na vseh krajih in tako srečno spravil velikega, črnega rogača iz robca v široko trobilo, ne da bi bil — razen Mice — opazil kdo kaj. "To je hudičeva trobenta!" je kričala Cenčanova Ur-i^ ša na vse grlo in se prekriževala. "AH ste slišali? Priliz-1 jfl njeni hudič nas hinavsko vabi v peklenski ogenj: Pridi se SSj RAVNO TAKO JE V VASO KORIST, ako nam pogret !" verite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših soro-Zdajci pa je prilezel črni rogač trobenti na rob in jel! nji dnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka razmikati perutnice. i !§l Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), po-"Lejte ga, lejte ga, je že tukaj !" so vpili Telebanvci fly slala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York ________________________itd., kflknv 1P trt fifnril č rr o afaTrilnn rlmirm V. n n 1. „ POZOR DRUŠTVA IN POSAMEZNIKI! i v Slav nim društvam v Chicago in okolici naznanjam, da $ imam na razpolago izvrsten "PICNIC GROVE" z mo- & derno plesno dvorano, za razne piknike in veselice, i Ako ste se odločili prirediti piknik na deželi sporočite ^ mi ali pa osebno pridite, da se vam da in prestor zago- p. tovi. Pozneje bo "Grove" oddan in morda ne boste $ imeli prilike. 5 POSAMEZNIKOM, ki žele v vročih poletnih dneh po- p čitnic na deželi, naznanjam, da bolj lepega in priprav- ^ nega kraja je težko dobiti. Pri meni dobite sobo sta- H novanje, hrano in vse. Mimo tega kraja teče-velika re- $ ka "Fox". Za goste imam na razpolago čolne. Kdor £ rad ribari ima najlepšo zabavo. Prihodnje vaše po- ^ čitnice preživite v tem lepem prijaznem letovišču. Semkaj se pride z Northwestern železnico. Z Automo-bilom pa iz Chicage po Lake street skozi Elgin in Algonquin, 111. Cesta je tlakovana vseskozi. Za vse zadeve pišite ali pa osebno pridite na: . itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno po-strežbd! — :-: Pošiljanje denarja. :-: Anton Mladič, Letovišče in Restavracija. ^ RIVER ROAD ALGONQUIN, ILL. mzmrnm j|J Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanese sij ivimi bankami v starem kraju in naše. pošiljatve {jU so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto Hi brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med naj-nižjimi. jg Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po posti in brzojavno. Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA Zakrajsek & Cesar k 70 — $th AVE., NEW YORK. N. Y. HI LETNA RAZPRODAJA po znižani ceni ZA MOŽE IN FANTE OBLEKE in POVRŠNE SUKNJE na katerih si sedaj gotovo pri hranite od 25 do 30% Vsaka pbleka je iz najboljše izdelovalnice in je narejena natančno po kroju, kakor to zahtevajo okoliščine znanega "ATLASOVEGA" vzora. * VSE $30 površnje suknje iri obleke so sedaj $19.50 VSE $35. površnje suknje in obleke so sedaj $22.50 VSE $40. površnje suknje in obleke so sedaj $23.85 VSE $45. površnje suknje in obleke so sedaj $28.50 VSE $50. površnje suknje in obleke so sedaj $33.50 VSE $60. površnje suknje in obleke so sedaj $38.50 Hlače vsake vrste za može in fante, kakor tudi obleke za dečke in površnje suknje so jako znižane pri tej razprodaji. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE! V torek, četrtek in soboto im&mo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. JELItJEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. i8th Street.