Leto XLIV - št. 74 - CENA 20 di Kranj, petek, 20. septembra 1991 ♦ MERKUR ♦ NOVO ■ NAJEM STROJEV v prodajalni na Koroški cesti 1 mešalec, dvigalo, kosilnice... Kram DrCene Logar »Živ sem pa le!« Pogovor Mihe Naglica z dr. Cenetom Logarjem o Golem otoku, trpljenju in pokončnosti Gorela wn» FORMU Slovenski prepiri Zadnje čase dobivajo nesoglasja v slovenski politiki nevarne razsežnosti, ki zajedajo odnose v skupščini in v vladi ter odnose med skupščino, vlado in republiškim predsedstvom. Sporne točke so denacionalizacija in lastninjenje, uresničevanje slovenske zunanje politike in dogovarjanje s preostankom Jugoslavije, način dela republiške skupščine, imenovanje sveta Banke Slovenije, pa še stara in že mnogokrat pogreta tema - nova slovenska ustava. Vse skupaj že presega meje normalnega in kolikortoliko produktivnega parlamentarnega dialoga, običajnega za parlamentarne demokracije in se spreminja v prepir, obtoževanje, nagajanje in vztrajanje pri svojem samo zaradi principa, da le ne bo imel nasprotnik prav. Sredino zasedanje družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine je šolski primer takega ravnanja. Skupščina normalno ne deluje več. Že sprejete odločitve se ne spoštujejo, ob "uradnih " skupščinskih usklajevalnih telesih nastajajo nova, ki jih nekateri priznavajo, drugi ne, vedno pogostejša oblika pa je, če nekomu ni nekaj prav, odhod iz sejne dvorane ter povzročitev nesklepčnosti, kije ob že tako skromni udeležbi poslancev (tudi plačanih iz našega skupnega republiškega proračuna) ni težko povzročiti. Z zmerjanjem, obtoževanjem, grožnjami in obstrukcija-mi ne bomo daleč prišli. Kvečjemu do popolne blokade dela skupščine in predčasnih volitev, kar so nekateri poslanci že zahtevali. Skupščina se je razdelila v dva tabora, ki vsaj ta trenutek vedno težje najdeta pota sporazumevanja, in vsak od obeh taborov bo skušal z vsemi sredstvi doseči svoje cilje. To je bilo na sredini seji družbenopolitičnega zbora skupščine, ko je ostal v dvorani samo Demosov tabor, iz nekaterih ust jasno povedano. Za sedanje stanje v skupščini je več odgovornih: od vodstva in pripravijalcev gradiv, na katere se grmadijo pripombe, do neučinkovitega usklajevanja v odborih in komisijah, do poslancev pozicije in opozicije, ki vedno bolj gledajo, kdo kaj pove in ne kaj je kdo povedal. Razmere, tako doma kot okoli nas, niso pravšnje za tako početje. Ne samo zaradi vojne na južni meji in odklonilnega stališča Evrope do mednarodnega priznanja Slovenije - javni prepiri okrog tega, kdo naj hodi na tuje, kdo se sprehaja po Evropi in kdo ne, motijo, saj bi moral vsak po svojih močeh prispevati k mednarodnemu priznanju Slovenije - ampak zaradi obupnega gospodarskega in socialnega položaja doma. Če že dnevno poslušamo priseganja, da je vsa zakonodaja, okrog katere se sedaj jalovo prepiramo, bistvena za razvoj Slovenije, potem naj bo dogovarjanje in sprejemanje na ravni zahtevnosti naloge. 0 J. Košnjek r Drevi ob 20. uri bo v hotelu Creina v Kranju GLASOVA PREJA Pogovarjala se bosta Jelko Kacin in Viktor Žakelj Pokličite po telefonu 211-860 ali 211-835 in si rezervirajte sedež v restavraciji. Pohitite, ker je na voljo le še nekaj prostih mest. Obljubljamo vam lep večer ob iskrivem pogovoru in dobri postrežbi hotela Creina. KRANJ, Koroška 2, tel. 217-687 Delovni čas: od 8. - 12. ure in od 17. - 19. ure VAŠA ZAVAROVALNICA CROATIA ZAVAROVANJE D. D. Dugar kupuje Elan Kranj, 19. septembra - Po ponedeljkovi neuspešni dražbi za begunjski I lan se vznemirjenje še ni poleglo, saj se je na kranjskem sodišču kasneje pojavil Bruno Dugar, ki za Elan ponuja 46 milijonov mark. Dugarjeva ponudba še ni opremljena z bančnim jamstvom, vendar je vzbudila vznemirjenje med upniki, ki so pripravljeni odšteti 38 milijonov dinarjev, od sodišča so zahtevali ponovno licitacijo in bančno jamstvo kot pogoj sodelovanja na dražbi. Pričakujemo torej lahko še eno dražbi, na njej bo verjetno glede na Du-garjevo ponudbo izklicna cena ponovno 56 milijonov dinarjev. Vse pa kaže, da bo primorski podjetnik poskušal Elan kupiti tudi drugače, saj se šušlja, da namerava kupiti terjatve propadle KiH banke in tako postati Elanov delničar. tor na Gregorčičevi 13 K V četrtek dopoldne je zagorelo v hiši Mojce Mekuč na Gre-e rcičevi 13 v Kranju. Ogenj je zanetil pozabljen prižgan likalnik sPalnici v zgornjem stanovanju. Preden so stanovalci v spod-cj[em stanovanju zaslišali prasketanje in poklicali poklicne gasilko JeHP0^ar povsem uničil spalnico, predsobo, kopalnico, bal-v n.' deloma pa tudi otroško sobo in kuhinjo ter spodnje stanovi ■'e: ''koda še ni točno ocenjena, vsekakor pa gre v več sto tisoč na0ev. « h. J., foto: G. Šinik di Slovesnost ob 500-letnici cerkve Slovesna akademija Kranj - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi slovesna akademija, na kateri bodo počastili 500-letnico dograditve župnijske cerkve, baragovega dneva in misijonskega kongresa. Slavnostni govornik bo dr. Peter Vencelj. V kulturnem programu bodo sodelovali: sopranistka Sonja Hočevar, tenorist Stane Kori-tnik, oktet Jakob Petelin Gallus, organistka Barbara Šibernik, or-ganist Davorin Žitnik, dramski igralec Pavle Rakovec in APZ France Prešeren Kranj. Program povezujeta Jožica Jordan in Janez Dolinar. V nedeljo, 22. septembra, ob 16. uri pa bo v župnijski cerkvi slavnostna maša nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja z ostalimi slovenskimi škofi. Ob tej priložnosti bo v cerkvi tudi koncert, na katerem bodo poleg drugih skladb izvedli tudi Mozartovo Misso Brevis. Nastopajo sopranistka Aleksandra Milosa-vljević, altistka Mojca Vedernjak, tenorist Marjan Trček, basist Marko Bajuk, na orgle bo igrala Barbara Pibernik. Nastopajo še Komorni zbor Gallus Kranj, Mladinski mešani zbor Škrjanček Kranj in Komorni orkester Cappella Carniola pod vodstvom Angele Tomanič. • L. M. II] NOVINARSKI VEČER ob 30-letnici kampa Smlednik1 bo jutri, 21. septembra v kampu v Dragočajni Pokrovitelj: Zav Območna enota Desetino višje pokojnine Ljubljana, 18. septembra - Predsedstvo skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je sklenilo za 9,9 odstotka povečati pokojninske prejemke, in sicer s 1. avgustom. Za slabo desetino so torej višje pokojnine, dodatki za pomoč in postrežbo, denarna nadomestila za telesno okvaro in kmečke preživnine, od 1. septembra dalje pa za prav toliko tudi starostna pokojnina kmetov. Višje pokojnine bodo upokojenci dobili izplačane konec meseca, z njimi vred pa tudi razliko do avgustovske pokojnine. Najnižja pokojninska osnova po novem znaša 6.300 dinarjev, najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo 5.355 dinarjev, najnižja pokojnina sploh 2.205 dinarjev, najvišja pokojninska osnova 29.859 dinarjev. Dodatka za pomoč in postrežbo znašata 3.570 in 1.785 dinarjev, denarna nadomestila za telesno okvaro pa od 236 do 787 dinarjev. Kmečka starostna pokojnina pa od 1. septembra znaša 2.677 dinarjev. Tokratno povečanje pokojnin temelji na julijski rasti plač. Povprečna pokojnina je avgusta znašala 7.280 dinarjev, povprečni neto osebni dohodek pa 9.853 dinarjev. • D. Ž. IZBERITE SVOJO POT DO ZNANJA! LJUDSKU UNIVERZA SKOFJfl LOKfl VPIS IN INFORMACIJE ® 064/622-764 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Krvavi razpad Dva kandidata za predsednika slovenskega predsedstva na zadnjih volitvah Milan Kučan in dr. Jože Pučnik sta vsak s svojega zornega kota lani povedala svoj pogled na vlogo in prihodnje obnašanje tedaj še Jugoslovanske ljudske armade Kučan je dejal in potem še ponavljal, da ho armada zadnja ovira pri urejanju novih odnosov na ozemlju Jugoslavije in da ho lahko pri tem njeno ravnanje nevarno. Dr. ručnik pa je takrat in tudi kasneje kategorično trdil, da so besede O enotnosti armade lažne in da ho se ho začela armada razkrajati oh prvem resnem konfliktu in da notranje sploh ni enotna, ampak nacionalno in politično hudo razdvojena. Oba politika sta imela globoko prav in njune napovedi se žal tragično uresničujejo. Armada se je zlomila, postala je osovražena in jo že v dveh republikah imenujejo agresorsko, na HrvaŠkem pa temu dodajajo še pridevnik srbskoholjševistična. Njen zlom se je začel junija z agresijo na Slovenijo in z njenim odhodom iz naše republike, sedaj pa se nadaljuje na HrvaŠkem. Organizacija, zaverovana v svojo vsemogočnost in absolutni prav. noče dojeti nove jugoslovanske stvarnosti, ampak z nasiljem želi obdržati svoje pozicije in tudi privilegije v vlogi edinega razsodnika v propadajoči državi. Konec koncev živimo v času, ko se narodi zavedajo svojih korenin in pravice do samoodločbe, šlagerja sodobne Evrope in v armado ne prihajajo kot abstraktni Jugoslovani, ampak kol Slovenci, Hnati, Srbi, Makedonci, Muslimani. Albanci. Fantje in motje v uniformi tudi niso roboti brez možganov, brez svoje pameti in političnega prepričanja, ampak tudi ljudje z odprtimi očmi. ki so videli propad donedavna vladajoče jugoslovanske ideologije. Hud zločin je nagnati te ljudi nad svoje so-narodnjake in to se sedaj v Jugoslaviji dogaja. To početje ho zgodovina zanesljivo spoznala za enega od najbolj sramotnih dejanj Evrope, če vanjo sploh sodimo, tega stoletja. Armada je ušla z vajeti, tudi tistih, ki soji doslej dajali potuho in kritje za umazana dejanja. Kako si moremo drugače razlagati nemoč predsedstva zveznega predsedstva Mesiča, ki je armadi kot predsedujoči vrhovnega poveljnika nekajkrat ukazal umik v vojašnice. Pa še svežejši primer. Ko Markovič kot predsednik papirnate zvezne vlade ukaže svojemu podrejenemu ministru, v tem primeru ministru za obrambo Kadijeviču, naj odstopi, se ta sploh ne zmeni, ampak naprej opravlja svojo "sveto dolžnost". Armadni vrh se spreneveda tudi ob opozorilih vrha Evrope in odgovarja, da bo vsako posredovanje, ki ne bo zgolj papirnato politično, vzeto kot vojaško vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije. Armada bo še nekaj časa razpadala in to knavo. Primerjava z ranjeno zverjo, ki je najbolj nevarna, drži. Na vse načine se bo skušala obdržati in vplivati tudi lam, kjer je zanjo teren dokončno zgubljen. Za zdaj še dobiva rekrute iz Srbije in Črne gore, pa tudi iz nekaterih drugih delov države, še vedno je mogoče ljudi navdušiti za Sveti pohod za Srbijo in Jugoslavijo, pa bojevnike tudi plačati, saj v Jugoslaviji še lahko na veliko tiskamo denar. Določene dele države je še vedno mogoče držati v informacijski blokadi, vendar tudi ta popušča. Slejkoprej bo tudi armadi dokončno zazvonil navček. Vendar bo nam ostalo razdejanje in nepopravljivo sovraštvo. V ponedeljek loški parlament Škofja Loka, 19. septembra - V ponedeljek, 23. septembra, ob 16. uri bodo zasedali vsi trije zbori škofjeloške občinske skupščine. Na dnevnem redu je investicijski program za mestni primarni plinovod z informacijo o plinifikaciji, poročilo o poslovanju škofjeloškega gospodarstva v prvem polletju letos, poročilo o socialni problematiki, predlog odloka o razglasitvi objektov in kozolcev toplarjev za etnološke arhitekturne spomenike, predlog za praznovanje 50. obletnice poljanske vstaje ter poročilo o dosedanjih predlogih za praznovanje občinskega praznika, v osnutkih pa prihajata za odborniške klopi še dva odloka, in sicer odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov ter odlok o ustanovitvi Zavoda za družbeni razvoj. Glede na to, da so bile na temo občinskega praznika v parlamentu že nekajkrat zelo burne razprave, so predlogi, kdaj naj bi ga praznovali, še toliko bolj zanimivi. Največ predlogov je za stari datum, 9. januar, po nekaj pa še za 30. junij, za t.i. Krekove spominske dneve in za rojstni datum pisatelja Ivana Tavčarja, medtem ko Liberalno demokratska stranka ter krajevni skupnosti Javorje in Selca predlagata, naj občina ne bi imela občinskega praznika. Predsedstvo občinske skupščine pričakuje od parlamenta glede na različne predloge usmeritve za nadaljnje delo. # H. J. KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo I lili_I_L _]_I_L J_1_L I_L j_J_L J_I_I_I 1_J_L I I 1 J_I_L 1_J_I_1 Kupon pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj Opomba za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku Pomoč Sloveniji V Koroška zbira denar za prizadete Hruška, 19. septembra - Denar, ki so ga na pobudo Narodnega sveta koroških Slovencev zbrali bralci Našega tednika, bodo dobile najbolj prizadete slovenske občine in slovenska Karitas. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je zahvalil za pomoč in poudaril, da je bil presenečen nad tako hitrimi solidarnostnimi akcijami na Koroškem. Na dan vojaškega napada na Slovenijo je Narodni svet koroških Slovencev poleg protestnega zborovanja sprožil skupaj z Mohorjevo družbo akcijo Pomoč Sloveniji. Ljudem, ki se niso mogli vrniti domov, so organizirali prenočišča in prehrano, ko pa so se razmere v Sloveniji zaostrile, so akcijo razširili tudi na begunce. Tajništvo Narodnega sveta je oskrbelo nad 500 beguncev. Pri Zvezi slovenskih zadrug sta Narodni svet in Mohorjeva družba odprla poseben žiro račun Pomoč Sloveniji. K zbiranju finančne pomoči so pozvali poleg Narodnega sveta in Mohorjeve tudi Naš tednik. Enotno listo. Zvezo slovenskih zadrug, Krščansko kulturno zvezo. Nedeljo, Katoliški delovni odbor, Dušnopastir-ski urad in Katoliško mladino. V Našem tedniku so bile dvakrat priložene položnice, koroška trgovska zbornica pa je Narodnemu svetu dala na razpolago naslove 800 koroških podjetij, ki so jih posebej pozvali, naj se akciji pridružijo. Koroški Slovenci so se hitro odzvali in že pred časom pomagali občini Dravograd, finančno pomoč v višini 300 tisoč šilingov pa je avstrijska Volkshil- fe poslala tudi občini Gornja Radgona. Ne na/adnje so v Beljaku koroški umetniki pripravili koncert Umetniki pomagajo slovenskim družinam v stiski, koncert, za katerega je dal pobudo deželni glavar Christoph Zernat-to. Kot je ob skromni slovesnosti na ploščadi karavanškega predora dejal Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, je bila Koroška ob dogajanjih v Sloveniji izredno in vsestransko solidarna. Tudi politično si koroški Slovenci in vsi napredno misleči Korošci prizadevajo, da bi bila Slovenija mednarodno priznana. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je zahvalil za pomoč in dejal, da je sodelovanje Koroške in Slovenije vse pristnejše in ni več pregrad, ob katerih bi se morali ustavljati. Prijatelja spoznaš v nesreči in Koroška je prepričljivo pokazala svoje prijateljstvo v trenutku, ko je bilo Slovencem v domovini najhuje. Dejal je, da je bil presenečen nad hitrostjo odziva s strani Koroške in nad vsestransko, solidarnostjo akcijo. Med Koroško in Slovenijo se tkejo prisrčne vezi, ki so značilne za prijatelje. Peterle na ploščadi predora Koroška pomaga Sloveniji - Minuli torek je bila na ploščadi karavanškega predora na Hrušici krajša slovesnost. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, minister za šolstvo dr. Peter Vencelj in predstavniki skupščine občine Jesenice so pozdravili koroškega deželnega vladarja gospoda Christopha Zernatta, generalnega konzula v Gelovcu Marjana Majcna in Matevža Grilca, predsednika narodnega sveta koroških Slovencev. Narodni svet je z Mohorjevo družbo in Našim tednikom zbiral denarne prispevke za prizadete v Sloveniji. Predsedniku slovenske vlade so izročili ček za 870.285 avstrijskih šilingov, umetniki pa so na predlog koroškega deželnega glavarja pripravili solidarnostni koncert in zbrali še 407.000 šilingov.- D. S., foto: Jure Cigler Pomoč, ki so jo v denarnem znesku izročili Korošci, bo polovico namenjene prizadetim slovenskim občinam, polovico pa bo najbolj prizadetim razdelila slovenska Karitas. Ko se je dotaknil krize v Jugoslaviji, je Lojze Peterle poudaril, da se Evropa pri Seja jeseniškega izvršnega sveta Odpadke naj bi prevzeli Finci Jesenice, 19. septembra • Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je ponudilo nov predlog o reševanju problematike posebnih odpadkov. Jeseničani nič več ne verjamejo. Republiška vlada Železarni za hranjenje odpadkov ni doslej plačala niti dinarja. Predstavnik republiškega ministrstva je med drugim dejal, da so se zdaj v vladi odločili, da je problem posebnih odpadkov, ki so jih iz Bosne pripeljali na Jesenice, treba hitro rešiti. Zdaj se kot nova in najboljša možnost ponuja ponudba neke finske firme, ki pa bo še sporočila, ali ji bodo dovolili predelovati odpadke. Vsak teden je pripravljena sprejeti 100 ton teh odpadkov, ki naj bi potovali iz pristanišča Ko- Člani jeseniškega izvršnega sveta so minuli torek spet obravnavali problematiko posebnih odpadkov, ki so že tri mesece na industrijskem tiru jeseniške železarne. Predstavnik ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora je predstavil spet nove možnosti za ureditev problema, ob katerem Jeseničane mineva že vse potrpljenje. Ne verjamejo nikomur več in vztrajno terjajo, da morajo odpadki z Jesenic. Krivica stara 40 let Kranjska župnija bo vrnjena Kranj, 18. septembra - Na današnji seji kranjske občinske vlade je bilo izraženo veliko zadovoljstva, da je mogoče dokazati kršitev zakonodaje in vso manipulacijo, s katero je bilo kranjskemu katoliškemu župnijstvu odvzeto premoženje in s tem popraviti 40-letno krivico. Sicer pa se je vlada odločila, da kandidira za vključitev v skupnost alpskih mest ter da da v javno razpravo lokacijski načrt za rekonstrukcijo cest na Kokrici in v Mlaki. Na predlog sekretariata za menil kar precej pozornosti občo upravo je kranjski izvršni obravnavi osnutka lokacijskega načrta za rekonstrukcijo cest na Kokrici in v Mlaki, ki naj bi pomenil pripravo dokumentacije za gradnje v nekoliko daljšem prihodnjem obdobju. Ne sme se namreč ponoviti situacija, da se dokumentacija začne pripravljati šele takrat, ko se že kažejo možnosti začetka gradnje (tak je bil primer z rekonstrukcijo Oldhamske, ki se zato začenja z enoletno zamudo), pač pa mora dokumentacija čakati materialne možnosti. Osnutek lokacijskega načrta, ki je bil predstavljen, je tako radikalen in zahteven, da so bila v vladi izražena različna mnenja, vendar so se na koncu dogovorili, da naj javna razprava odloča o načinih razreševanja tamkajšnjih prometnih zagat. Rekonstrukcija ceste v vasi Mlaka ne sme biti sporna, saj slaba prometna varnost samo kliče po čimprejšnji uresničitvi, ali pa bodo zamisli strokovnjakov o prometnih tokovih na Kokrici prave, bo pokazal čas. • Š. Ž. per. Odpadke bi bili pod določenimi pogoji pripravljeni predelovati tudi v sosednji Avstriji, a je naše ministrstvo ugotovilo, da njihova ponudba ni tako ugodna kot finska, saj med drugim Avstrijci hočejo temeljito analizo odpadnih snovi. Kajpada pa bi morali odpadke spraviti v ustrezne zabojnike, ki pa jih bo treba še izdelati. Ta posel - izdelavo posebnih zabojnikov - naj bi skoraj zanesljivo dobila jeseniška Železarna, ki bi jih potem lahko izdelovala tudi za druge uporabnike po Sloveniji. Direktor jeseniške Železarne inž. Boris Bregant je nova pojasnila republiškega ministrstva z nekaj umestnimi pripombami takoj postavil pod vprašaj in ponovno zahteval, da morajo odpadki z Jesenic. Odpadki se morajo ta- reševanju jugoslovanske krize ni najbolje izkazala, a s svojo večjo prisotnostjo marsikaj hudega še lahko prepreči. Do mednarodnega priznanja Slovenije bo prej ali slej prišlo, Slovenija pa bo odklonila vsakršno podaljšanje moratorija. • D. Sedej koj začeti pretovarjati, kajti nevarnost, da se kaj zgodi, je vedno večja in bo izredno velika predvsem pozimi. Ta teden naj se vlada tudi že odloči, kdo bo izdeloval zabojnike. Skratka: odpadkov v tako katastrofalnem stanju na Jesenicah in tudi ne v Železarni ne bodo več trpeli in bodo naredili vse, da se v naslednjih dneh odpeljejo z Jesenic. Zanimivo je tudi to, da Železarna za hranjenje teh odpadkov iz Ljubljane ni dobila še niti dinarja! Jeseničani torej zdaj že vedo, da jih v Ljubljani zaradi teh odpadkov krepko vlečejo za nos. In tudi ne verjamejo, da bodo tudi najnovejši predlogi ukrepov sploh uresničeni. Zato je bil tudi sklep izvršnega sveta, da predlog ukrepov ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora ne ustreza dejanskemu stanju in da naj ministrstvo pripravi novo gradivo, odpadki pa do 20. septembra na vsak način morajo z Jesenic. • D. Sedej svet sklenil, da se Občina Kranj odpoveduje pravici pri-posestovanja nad nepremičninami, ki so bila leta 1949 odvzeta rimskokatoliškemu župnji-stvu. Vsa številna prizadevanja župnijstva, da doseže vrnitev teh nepremičnin so bila, kot je razvidno tudi iz dokumentacije, iz političnih razlogov zavrnjena in onemogočena, pri čemer se ni spoštovala niti zakonodaja, niti postopki, ki bi jih tedanji organi morali spoštovati. Tako se je kar 47 let, kot je poudaril predsednik kranjske vlade, vztrajalo celo na sklepu uprave Tretjega reicha. Omenjeni sklep ne pomeni vračanja premoženja po postopkih denacionalizacije, pač pa razveljavitev dokazano pravno spornih in neutemeljenih aktov. Ker je v delu teh prostorov Gorenjski muzej, je z župniščem dosežen dogovor o najemu, dokler se za muzej ne najde druga prostorska rešitev. Sicer pa je Izvršni svet na- Letos zmanjka 300 tisočakov Kaščo v Loki obnavljajo Škofja Loka, 19. septembra - Občinski odbor za prenovo starih mestnih in vaških jeder je obnovo kašče na Spodnjem trgu v Skofji Loki razdelil v štiri operativne sklope. Prvi, to je obnova strehe in odvodnjavanje meteornih voda, je že zaključena, zdaj je "v delu" drugi, to je protipotresna obnova stavbe. Za dokončanje manjka 300 tisočakov.E O denarnih težavah obnove kašče je v torek spregovorila tudi občinska vlada. Člani so menili, da je treba manjkajoči znesek na vsak način najti, saj bi le tako lahko preprečili, da bi se na kašči še naprej ne delala škoda. Izvršni svet bo zato denar zagotovil z notranjo prerazporeditvijo proračuna oziroma iz proračuna za naslednje leto. V naslednjih proračunih bo predvidel tudi denar za nadaljevanje obnove kašče. V odboru za prenovo so se veliko ubadali z vprašanjem, kako prenoviti kaščo na Spodnjem trgu in kakšno vsebino ji dati, da bo hkrati ohranila svoje kulturnozgodovinsko poslanstvo. Nihali so med možnostmi ureditve depojev Loškega muzeja, restavratorskimi delavnicami, muzejem slovenskega obrtništva, muzejem loške industrije, vvorkshopi, galerijami, razstavno-prodajnimi paviljoni in celo gostinskim lokalom z vinoteko. Vsaj del prostorov so želeli nameniti dejavnostim, ki bi finančno zmogla nositi tudi vzdrževanje kašče. Končno so skupaj z ljubljanskim zavodom za varstvo naravne in kuL turne dediščine ter s fakulteto za arhitekturo izoblikovali okvirni program vsebine kašče: v drugem nadstropju bo tako galerija, v kateri bo stalna zbirka likovnih del Franceta Mihe-liča, v prvem nadstropju bodo razstavljali loški likovni umetniki, v pritličju bo prodaja obrtnih izdelkov, butiki, antikvariat, v kleti pa obrtne delavnice ali vinoteka. Namembnost kašče bo natančneje opredeljena na osnovi odziva na razpis, ki ga bo pripravil odbor za prenovo po zaključenem tretjem sklopu obnove, ki bo zajela prvo in drugo nadstropje. • H. Jelovčan GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS K R AVI Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na reč gotovo eno, čen-i l0'1 variail'a bo uresničeni« 5 taksna, kot si jo je predio, ,le' ZamiSljal ta ali oni gafa te^'^L1' Gradbeno po ra/la-cerierv e se u'ko primerna in Presoji' nC b° zdr/ala ekološke %oško S tem ludi drugačnega Je k-„ i"ega imenovalca, kot se gzal še včeraj. to^«sovn0 gled ano v zvezi s št a r- V;'ri tn. Je sta v '8» s'cer le dve nJa]eohVSeVfrna in Južna (sled" dai v Dcinska opredelitev). Ven- notene^udarJe,1em in tudi poe- *erir„, gledanju misli udcle- radovljiški se občina in sredo o3ft*ni dvoran, ne smejo odreči ali si celo svojega mnenja in anja 'em olj°:anJu in opredeljevanju v hlišk, v\^m ministrstvu v repu- N^nePn,'r"h,'; n<1 Pod,a»i /aslil-potl ln strokovnih pa tudi 3rj odloe'J«'. uskla-icnega stališča sko zgrešena odločitev, ki so ji bojda botrovali povsem drugačni cilji in računi. Takšno "priznanje", ki pa bi bilo prav gotovo zelo polemična točka dnevnega reda, če bi jo odprli, pa nenazadnje potrjuje tudi ugotovitev, da je gradbena stroka le ena od strok, ki bodo v prihodnje oblikovale tudi načrtovanje in gradnjo infrastruktur, kot so ceste. To "novost" je posredno potrdil tudi domačin, član ministrstva za varstvo okolja v republiški vladi Aleš Šareč, ki je rekel, da bo novi zakon terjal presojo vplivov na okolje in je zato študija Marka Prešerna zelo dober prispevek k temu. Zavzel seje za tovrstno obdelavo vseh štirih variant glede emisije in hrupa in ministrstvo bo to zahtevalo od investitorja. S tem pa se že kaže morda vkopana cesta. Ob tem, da se na to navezujejo lokalni promet, priključki, prostor, krajina, cestninski sistem Da ali Ne in kakšen, če Da. Te in še druge ocene naj bi potem dale pravo rešitev, ki naj bi bila takšna, če je že po nekaterih mnenjih cesta zgrešena odločitev, da bo občina Radovljica nenazadnje s cesto čimveč pridobila in ž njo vhovčl la v čim večji meri tudi njene slabe strani. • A. Žalar Kranj. 18. septembra - Potem koje prvi sklic, v začetku julija preprečila vojna, drugi sklic 1. avgusta pa zaradi nesklepčnosti ni bil uspešen, je danes Zbor združenega dela Skupščine občine Kranj le opravil zasedanje. Nekatere točke dnevnega reda, ki so se nanašale*še na leto 1990, so bile zaradi časovne odmaknjenosti seveda manj aktualne. Za današnje zasedanje Zbora združenega dela v Kranju bi lahko rekli, da je potekalo gladko, saj so uspeli 14 točk dnevnega reda obravnavati ter o njih sklepati, v dobrih dveh urah. Poročevalci so bili, kot je to tudi na drugih zasedanjih, v obrazložitvah sicer temeljiti, zaradi časovne odmaknjenosti pa so se potrudili poročila aktualizirati. Pri pregledu lani doseženih gospodarskih rezultatov je bilo v raz-•pravi zahtevano, da bi sestavljalci tovrstnih poročil, poleg "diagnoze", ki jo v bistvu taka poročila predstavljajo, morali vsaj poskušati predlagati ludi "terapijo", kot odziv na sedanje zaostrene razmere, pa je delegat iz prosvetnih vrst opozoril na materialni položaj prosvetnih delavcev, ki presega robove vzdržljivosti. Podpredsednik občinske vlade, je povedal, da se položaja vlada zaveda in že dalj časa išče rešitve. •' Bldrr..." Pri osnutku socialnega programa - vsaj upamo lahko, da bo program sprejet pred iztekom leta, za katerega je pripravljen - smo slišali, da bo v Kranju potrebno povečati družinski cenzus za socialne pomoči, saj je le ta pod republiškim povprečjem ter opozorilo iz vzgojiteljskih vrst, da je vredno temeljitega razmisleka predlagano izločanje otrok nezaposlenih iz vrtcev. Po tem mnenju so namreč mnogi od teh otrok še bolj potrebni vzgoje, socializacije, kulturnih dobrin in nenazadnje tudi redne prehrane, kot otroci sicer (pre)zaposlenih. Edini zaplet oz. nestrinjanje. ki bo zahtevalo medzborovsko usklajevanje, je nastalo pri imenovanju uredniškega odbora za izdajo Kranjskega zbornika 1995, saj naj bi po mnenju delegatov zbora združenega dela v njem sodelovali uveljavljeni ustvarjalci. Ob za« ključku zasedanja smo slišali, da bodo poslej zasedanja sklicevana predvsem, kot ločena seje zborov, saj se taka oblika kaže kot bolj učinkovita. Je težko uganiti zakaj? • Š. Ž. Kranj pomaga Osijeku Predsednik skupščine občine Kranj inž. Vitomir Gros je 18. septembra v pismu predsedniku skupščine občine Osijek zapisal: "Spoštovani gospod predsednik, nikakor Vas ne morem dobiti na telefon, zato sem se odločil, da Vam po telefaksu pošljem to pismo. Zgroženi smo nad barbarskim delovanjem četniških upornikov in agresorja -jugoslovanske armade, ki ne spoštuje več prav nobenih civilizacijskih norm niti nobenih mednarodnih konvencij. Ker smo tudi v Kranju šli skozi podobno vojno, še toliko bolj razumemo težave in tragedijo hrvaškega naroda in s tem seveda tudi prebivalcev Vašega mesta Osijek. Ker smo iz časopisnih vesti izvedeli, da vam primanjkuje zdravil in obveznega materiala. Vas prosim, da mi sporočite, kakšen material trenutno najbolj potrebujete, da bomo skušali najti možnost, da vam s tem materialom pomagamo in ga nekako spravimo do Vas. Mislim, da lahko tudi v imenu občanov občine Kranj zaželim Vam in prebivalcem Vaše občine, da se to dogajanje čim prej konča ter da se napadalci umaknejo iz HrvaŠke. Prosim, da mi v odgovoru sporočite želeno ter Vas in prebivalce občine Osijek prisrčno pozdra-\ Ijam." Prof. dr. Zlatko Kramarič, predsednik skupščine občine Osijek je Še isti dan odgovoril. "Spoštovani kolega Gros, izredno mi je drago, da se pravi prijatelji spoznajo \ nesreči. Prosil sem gospode v osiješki bolnišnici, da se vam osebno javijo in povedo, kaj točno potrebujejo. Jaz se Vam v osebnem imenu in \ imenu občanov Osijeka zahvaljujem za besede podpore. Do skorajšnjega slišanja in videnja. Vaš iskreni prijatelj prof. dr. Zlatko Kramarič." • J. Košnjek NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE i W5 Devalvirani podpisi Podpisi, ki jih naši politični voditelji dajejo pod še tako pomembne dokumente, so že zdavnaj popolnoma razvrednoteni, kar z drugimi besedami pomeni, da tudi sporazum v Igalu med Franjem Tuđmanom, Slobodanom Miloševičem, Veljkom Kadijevičem in lordom Carringtonom vsaj zaenkrat ne pomeni prav ničesar. Problem, ki ga Evropa verjetno nikoli ne bo uspela razumeti, je ta, da države Evropske skupnosti v jugoslovanskem primeru poslujejo s partnerjem, ki deluje po čisto drugačnih obrazcih. Ne gre za to, da Jugoslavijo enostavno razglasimo za balkansko državo in s tem naznačimo, da gre pač za nekaj povsem drttgega, kot je Evropa. Če bi bila Jugoslavija res preprosto Balkan, bi tudi Evropska skupnost z njo lahko poslovala na enak način, kol posluje z drugimi balkanskimi državami. Prav tako, kot je doslej na primer počela z Vzhodno Evropo. Z Jugoslavijo pa je drugače. To je najbolj zapletena tvorba, kar Si jih je v tem času mogoče zamisliti v Evropi, pri kateri prevladuje predvsem mešanica sodobne Evrope in Balkana, tej pa je dodana še vrsta manjših, a nič manj pomembnih, kulturnih in političnih dimenzij. Za take tvorbe Evropa še ne pozna obrazcev sodelovanja. To se očitno kaže po tem, da nikakor ne more nastopiti enotno, da države čez noč spreminjajo svoja politična stališča, ves čas nekaj kalkulirajo okoli priznanja Slovenije in Hrvaške, a tega nikakor ne morejo realizirati. Toda, če kritične besede letijo že na račun evropskih držav, potem je vprašanje, kakšne naj uporabimo za razmere pri nas. Hrvaška, ki je po slovenski vojaški izkušnji prišla pod pravi val srbsko-vojaškega nasilja, nekaj tednov enostavno ni mogla dojeti, da se je vojna na njenem ozemlju res začela. Zaradi tega je v trenutku izgubila iniciativo, se postavila v defenzivo in se na koncu vendarle zatekla k preizkušenim metodam slovenskega vojaškega vrha. Pomanjkanje taktike in očitna zmedenost hrvaškega političnega vrha sta jim močno škodila tudi v luči mednarodne podpore. Zaradi tega ni prav nič čudno, če je nizozemski zunanji minister Van den Broek v trenutku, ko je bilo jasno, da Hnati ne morejo več trpeti vojaške represije in so se ji uprli, njihovo protiakcijo označil kot izzivanje vojske. Celo avstrijski zunanji Mock, ki je zadnje čase očitno podpiral slovenske težnje po dokončni osamosvojitvi, se je na seji avstrijskega parlamenta uprl zahtevam opozicije, naj Avstrija nemudoma prizna obe državi. Mock zdaj že dvomi, da bi bilo mogoče stvari rešiti s priznanjem Slovenije in H naške. Oba omenjena zunanja ministra sta več kot zgovorna dokaza za to, da Evropa sama ne ve, kaj bi storila s krizo v Jugoslaviji. Združene države Amerike, ki so vse doslej igrale glavno vlogo pri reševanju podobnih spopadov (še posebej pa, če so bili zanjo strateško pomembni), so se že pred časom previdno umaknile in vse skupaj prepustile Evropi. Ta pa ima še sama s seboj dovolj problemov, saj se nahaja na občutljivi točki združevanja. Formalnosti, ki spremljajo tako pomembne mednarodne politične dogodke, kot je združena Evropa, je ogromno. Za vse velja, da jih je treba spoštovati v popolnosti, saj je za ogroženost projekta dovolj kršenje samo enega. Po tem seveda Jugoslavija kot laka že dolgo več ne sodi v Evropo, Nobena vojskujoča se stran v njej ne more nastopiti v vlogi garanta, še najmanj pa sla to lahko zvezno predsedstvo ali vlada. Ne le, da gre za popolnoma nemočna organa, ampak tudi za to. daje vprašljiva njuna legitimnost. Jugoslavija ima v sebi združenih toliko pravnih ureditev (nekaterih močno spornih) na različnih ravneh, da jih enostavno ni mogoče spraviti na skupni imenovalec. Evropa Si pred vsem tem namenoma zatiska oči in v nedogled odlaga reševanje problema, ki je ključen tudi za njo samo. Tudi časopisi umirajo Evropa je zastala pri 52. številki Tednik Evropa z ambicijo nadomestiti vrzel, ki je pri političnih tednikih na Slovenskem nastala s prenehanjem izhajanja Teleksa, je tudi omagal po 52. številki zaradi bremena izgube ter hipoteke, da je naslednik Komunista in glasnik Stranke demokratične prenove, čeprav ni hotel biti ne prvo ne drugo. Ljubljana, 17. septembra - Prva številka Evrope je izšla 25. junija lani v nakladi 15.000 primerkov, sedaj pa je tednik pristal pri 7000 prodanih izvodih, od katerih je dve tretjini naročniških, za rešitev pred najhujšim pa bi zadostovalo okrog 10.000 prodanih izvodov. Izdajatelj Evrope je bilo podjetje Zdaj, za marketing in oglase pa je skrbel Eurospekter. 47 številk časnika je bilo pokritih, pet pa ne, tako daje izguba dosegla 1,5 milijona dinarjev. Stroški izdaje ene številke so bili okrog 330.000 dinarjev in cena 30 dinarjev za izvod. Če bi se stvari drugače obrnile, bi uredništvo okrepili vsaj še z dvema časnikarjema in sicer majhen kolektiv svobodnih novinarjev bi se lahko uspešneje kosal na vedno bolj zahtevnem in zasičenem slovenskem informativnem tržišču. Direktor podjetja Zdaj Dušan Kumer, glavni in odgovorni urednik Evrope Bojan Požar in novinarja Jože Poglajen in Jože l rh ter zastopnik časopisnega sveta Lenart Šetinc so na torkovi časnikarski konferenci nizali razloge za začasno, vsaj tako pravijo, prenehanje izhajanja tednika. Skušali so ustvarjati politični informativni tednik z neodvisnimi interpretacijami posameznih dogodkov, bili so odprti do zunanjih sodelavcev in na straneh časnika so se pogosteje pojavljali ljudje iz pozicije kot iz opozicije, kar tudi pri Stranki demokratične prenove, ki časniku ne more finančno pomagati, ni bilo vedno deležno pohval. Do časopisa je bil grajen negativni odnos tudi zaradi tega. ker je v javnosti prevladovalo prepričanje, da je to glasilo prenoviteljev in naslednik Komunista, kar pa Evropa ni bila in ni hotela biti. Izdajatelj je prosil vlado za denar iz proračuna za pluralizacijo medijev, pa na prošnjo ni bilo niti pozitivnega ali negativnega odgovora. Če bi dobili 7 milijonov dinarjev, kolikor jih je na primer Demokracija, bi Evropa splavala in bi s tem denarjem lahko izdali najmanj 20 številk ter prebrodili najbolj kritično obdobje. Sploh pa se politični tednik težko preživi, so dejali na konferenci, če nima državne pomoči. Ker pa je vsaki družbi potreben, države tak tisk podpirajo. Zaradi odhoda Evrope nastaja vrzel v slovenskem medijskem prostoru, je 3ejal Lenart Šetinc, kar je širše kulturno in politično vprašanje Slovenije, ki ima očitno zelo ostra merila in deli denar brez javnih razpisov in po političnih merilih. • J. Košnjek Zahvalna maša V nedeljo, 22. septembra, bo ob 10. uri zahvalna maša pred obnovljeno cerkvijo sv. Lamberta. Slovesnost bo vodil arhidia-kon Melhior Golob iz Ljubljane, pel pa bo cerkveni zbor iz Radovljice. Popoldne ob 16. uri bo na Pustem gradu predaval dr. Cene Avguštin, g. Miran Kenda pa bo prebral nekaj zanimivih odlom kov iz zgodovinske povesti Jožefa Lavtižarja: »Lipniški grad«. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR NOVINARSKI VEČER v Dragočajni Dobimo se v Kampu Nič ne bomo spreminjali. Dobimo se jutri, 21. septembra, ob vsakem vremenu, ob 16. uri v Kampu Smlednik v Dragočajni. Dragočajna, 20. septembra - Kot smo že napovedali in obljubili v soboto ob otvoritvi poslovnih prostorov Turističnega društva Dragočajna - Moše, smo se ta teden s turističnimi delavci odločili, da bo prireditev Novinarski večer z veselim srečanjem po njem jutri (v soboto, 21. septembra) ob 16. uri v Kampu Smlednik v Dragočajni. Torej na istem mestu, kot smo jo že načrtovali minulo soboto. Ce pa bo slabo vreme, bomo poskrbeli, da nas ne bo močil dež. In ničesar tudi ne bomo spreminjali glede na že načrtovano kulturno- zabavno prireditev, na kateri bomo pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana -Območne enote Ljubljana ob 30-letnici kampa podelili priznanje Gorenjskega glasa Turističnemu društvu Dragočajna - Moše. Prišli bomo torej novinarji, Ansambel sekstet Kravanke, Folklorna skupina Sava, tamburaši Bisernice iz Reteč, povabljeni ste krajani, gostje; vsi, ki Gorenjski glas poznate in ga radi prebirate. Se vedno tudi velja, da se na Gorenjski glas lahko tudi naročite in če boste izpolnjeno naročilnico, ki smo vam jo minuli teden poslali skupaj z vabilom na prireditev, izpolnili in oddali ob prihodu na prireditev, boste vključeni še v posebno žrebanje za nove naročnike. Veljajo torej še vedno tudi vstopnice, ki ste jih morda kupili že minuli teden (prinesite jih tudi zaradi žrebanja!): in tudi vse nagrade, ki pa jih ni malo, še čakajo. Nagrade čakajo tudi na zmagovalce teniškega turnirja, danes (petek) od 16. do 21. ure in jutri od 9. ure naprej pa se nadaljuje tudi tekmovanje v kegljanju. Pa Šunko bodo tudi obesili za tiste, ki radi stavite... Skratka, veselo in zanimivo bo. In ne pozabite! Začeli bomo ob 16. uri! # A. Žalar 0 pohvalah prihodnjič "Prav je, da smo se dobili. Slišali smo preeej mnenj, kritik, bili pa so zraven tudi odgovorni iz občine. Mislil sem, da bomo ludi kakšno pohvalo slišali. No, pa morda o njih drugič," je v sredo sklenil posvet predsednikov krajevnih skupnosti in delegatov zbora krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine predsednik komisije za delovanje krajevnih skupnosti Zvone Presek. Pa so pohvale vendarle tudi bile. Ni jih bilo sicer morda toliko in poudarjanih v razpravah, vejejo pa iz pregleda o polletnem delu 46 krajevnih skupnosti v kranjski občini. Res je. da bi bilo zelo malo pokazati, če bi se v krajevnih skupnostih odločili za pravilo igre: Potrebujemo cesto, vodo, telefon, kanalizacijo, prostor...! Občina naredi! Tako pa so bila sprejeta drugačna pravila, in kakršnakoli že so, spodbujajo in pomagajo hkrati pri reševanju problemov ob lastni udeležbi krajanov. Najbrž jih bo treba, pravila in kriterije namreč, v prihodnje nenehno preverjati in sproti dopolnjevati in usklajevati, popravljati, kjer se ne kažejo najbolje. Res pa je tudi, da sedanja, kakršna so, so vendarle pokazala, da merjenje moči z nesoglasji, z morebitnimi očitki, kdo je kaj in kaj kdo ni, s premalo pripravljenosti za skupno opredeljevanje in nenazadnje z zgolj besedno pripravljenostjo za delo (lopate in krampi pa v pajčevino zaviti čakajo, kdaj se bodo v vodstvu odločili, da jih je nenazadnje vendarle treba vzeti v roke) ne vodi daleč. Tam, kjer so se dela lotili lakoj, imajo že ta hip vendarle kar nekaj pokazati. In teh med 46 krajevnimi skupnostmi v kranjski občini nenazadnje ta trenutek tudi ni tako malo. • A. Žalar KRATKE GORENJSKE Uspela Vaja - Jezersko - V gasilskem društvu na Jezerskem so minulo nedeljo pripravili sektorsko gasilsko vajo, v kateri so sodelovali poleg domačih še gasilci iz Preddvora, Olševka, Hotemaž in Luž pri Visokem. 65 gasilcev je iz bazena na Fa-rovški ravni na Jezerskem s tremi motornimi brizgalnami moralo zagotoviti vodo za gašenje na kmetiji Karničar na nadmorski višini 955 metrov. Premagati so morali 65 metrov višinske razlike. Vaja je uspela. Podobno, vendar precej bolj zahtevno vajo pa pripravljajo gasilci na Jezerskem tudi v soboto, 28. septembra, popoldne. Takrat se bodo srečali najezerskem tudi gasilci Železne Kaple - Reberce, iz pobratenega društva Črna na Koroškem, sodelovali pa bodo tudi gasilci iz Preddvora. • (až) Razprodaja privabila kupce - Radovljica - Konec minulega in v začetku tega tedna je imela Veletrgovina Živila Kranj v Radovljici razprodajo vseh prehrambenih, galanterijskih in drugih izdelkov v svoji samopostrežni trgovini. V Živilih so se namreč odločili, da bodo zaradi povečanega števila prebivalcev v novih naseljih na Cankarjevi, Prešernovi in Gradnikovi ulici v Radovljici na kraju, kjer je sedanja samopostrežna trgovina z okrepčevalnico, zgradili novo. Ta bo večja in, kot napovedujejo, najsodobnejša na Gorenjskem. Odprta naj bi bila še letos, dela pa so že zaupali jeseniškemu Gradisu. Nedavna razprodaja je privabila številne kupce, saj so bili izdelki tudi do 50 odstotkov cenejši. # (jr) Prireditve V knjižnici - Radovljica Delavke v radovljiški knjižnici A. T. Linharta so ta mesec spet začele s četrtkovimi otroškimi prireditvami. Poslej bodo v knjižnični dvorani vsak četrtek ob 17. uri. Tako je bila na programu že pravljična ura za predšolske otroke, v četrtek, 16. spetembra, pa bo mojster umetniške fotografije Jaka Čop ob spremljavi barvnih diapozitivov pripovedoval pravljico o Zlatorogu. • (jr) Koncert V G robijah Domžale - Danes, v petek, ob 20. uri se bodo s koncertom Dekliškega pevskega zbora kulturnega društva Domžale pod vodstvom Karla Leskovca v grobeljski cerkvici nadaljevali glasbeni večeri. V koncertnem programu so dela Iacobusa Gallusa, Orlanda di Lassa, Mozarta Badingsa, Kogoja, Srebotnjaka, Lebiča in drugih. Dekliški pevski zbor že več let sodi v sam vrh slovenskega zborovskega petja. Njihov program obsega renesančne skladbe, priredbe slovenskih ljudskih pesmi in skladbe slovenskih skladateljev. Krajevna skupnost Zminec Sedanji način financiranja ohraniti Če bi krajani rekli, dajte nam cesto, ker jo rabimo..., je ne bi nikdar imeli. Zminec, 19. septembra - Krajevna skupnost Zminec v škofjeloški občini z okrog 160 gospodinjstvi in nekako 600 prebivalci ter z dokaj številnimi naselji, od katerih pa sta le Zminec in Bodovlje nižinski, je pogosto celo za može v občini, kadar gre za odločitve o denarju, nekako težko razumljiva primerjava z Daveo. Pa vendar, pravijo v krajevni skupnosti, po razsežnosti med to in krajevno skupnostjo Davča ni velikih razlik. Sicer pa je telefonska akcija, ki se je v tej krajevni skupnosti začela pred petimi leti in bila končana prav med vojno letos v Sloveniji, v Davči pa se tudi obeta, da bodo vendarle dobili telefone, tudi svojevrstna potrditev trditve o primerljivosti teh dveh krajevnih skupnosti v škofjeloški občini. V nedeljo so na zboru kraja- je treba nov v krajevni skupnosti Zminec izvolili novo vodstvo, za predsednika sveta krajevne skupnosti pa Staneta Primožiča - mlajšega. Tako je sklenil štiriletni mandat svet krajevne skupnosti, ki mu je predsedoval Stane Rupnik, ki je v pogovoru o štiriletnem delu in uresničevanju programa, ki so si ga zastavili na začetku, poudaril, da je bila sestava sveta zares homogen in je deloval pri vseh ključnih nalogah kot utečen kolegijski organ. "Celotni program je bil že na začetku mandatnega obdobja podrejen reševanju komunalnih problemov v krajevni skupnosti. Takrat smo bili na primer na začetku telefonske akcije. Vse pa povedo tudi naslednje številke. V krajevni skupnosti imamo 43 kilometrov kategoriziranih javnih poti in 24 ki-lonmetrov nekategoriziranih. Ceste so bile torej druga velika naloga v programu." Za to, da je letos pred nedavnim v krajevni skupnosti zazvonilo 149 telefonov, je bilo v akciji, ki jo je vodil poseben gradbeni odbor, trajala pa je Stane Rupnik kot rečeno, kar pet let, treba postaviti kar 565 telefonskih drogov in položiti 44 kilometrov kablov. O razsežnosti govori številka, da je na vsak priključek odpadlo povprečno 295 metrov kabla. Celotna investicija je stala okrog 600 tisoč nemških mark, vsak naročnik pa je z delom in denarjem moral prispevati okrog 85 odstotkov celotnih stroškov. "Tako kot pri telefoniji gre tudi pri cestah," poudarja Stane Rupnik. "Številna naselja so v višinskem predelu. Statistika je laž, ker je v zvezi z demografsko ogroženimi območji vzela desetletno povprečje. Če bi upoštevala 30-letno povprečje, bi bila med demografsko ogroženimi vsa višinska naselja v naši krajevni skupnosti. Tako pa je zdaj med temi le Breznica." V zadnjih šitirih letih so v krajevni skupnosti uredili in asfaltirali osem kilometrov cest. Tako so obnovili skoraj poldrug kilometer tako imenovane "Vojaške" ceste, dobre tri kilometre ceste v Sopotniški grapi, poldrug kilometer v Bo: dovijah in okrog kilometer v Hribu nad Zmincem. Z delom in denarjem so veliko prispevali krajani sami in ob tem tudi sami skrbeli za vzdrževanje in obnavljanje številnih nekategoriziranih javnih poti. Uspelo jim je tudi, da so samemu Zmincu z ureditvijo javne razsvetljave "dali" nekakšen drugačen, sodobnejši videz. Uspeh, po oceni dosedanjega predsednika Staneta Rupnika, pa je tudi, da so med krajani vzbudili prizadetost glede varstva okolja. Ljudem je namreč vedno manj vseeno, kako je z onesnaževalcem Termo. Res je, da razumejo, da sanacija ni izvedljiva čez noč, vendar pa se končna rešitev ne bi smela odlagati, ampak se je je treba lotiti in postaviti cilj v časovni okvir, ki bo krajanom "dosegljiv", da bodo nekako lažje pričakali sanacijo. Zgolj prepričevanja, da "se dela na reševanju problema", so preveč ohlapna tolažba. "Prepričan sem, da bo tudi novo vodstvo krajevne skupnosti še naprej imelo največ dela na komunalnem področju. Telefonija je res končana. So pa tu ceste in kaže se kanalizacija-Morda pa mu bo uspelo kaj več, kot je nam, tudi na družabnem oziroma društvenem področju. Naša želja je bila, da bi mladi imeli igrišče. In čeprav imamo samo eno dvorano v zadružnem domu, bi radi imeli v kraju različne društvene dejavnosti. Sicer pa bi v ugotovitvi, po končanem mandatnem obdobju rad poudaril, da smo s skupnimi močmi in ob pomoči širše skup* nosti v občini vendarle kar nekaj naredili. Mislim, da je treba sedanji način financiranja krajevnih skupnostih v občini ohraniti- Če bi krajani rekli, dajte nam denar za cesto, ker jo rabimo..-» je najbrž ne bi v naši krajevni skupnosti nikdar imeli.A-Žalar Uresničevanje programa Denar za ceste Tržič, septembra - Izvršni svet je za ureditev krajevnih cest v občini namenil dodatna 2 milijona din; ta denar bo šel na račun del, ki so bila letos planirana za regionalno cesto in obvoznico, a niso bila iz* vedena. Škofja Loka, septembra - Postopoma, vendar dosledno in uspešno na območju štirih krajevnih skupnosti v Škofji Loki (Škofja Loka -Mesto, Kamnitnik, Stara Loka - Podlubnik in Trata) poteka letos uresničevanje skupnega programa, za katerega so se vodstva in v letošnji koordinaciji pod predsedstvom Borisa Čajiča, predsednika sveta krajevne skupnosti Kamnitnik, dogovorili na začetku leta. Že pred dvema letoma so začeli urejati parkirni prostor na območju Vrtnarije, zdaj pa so ga tudi asfaltirali. Parkirišče je namenjeno Alpetourovim in turističnim avtobusom. Na ta način so v Škofji Loki lahko uredili in razbremenili avtobusno potajo. Dve tretjini k temu skupnemu programu je prispeval Alpetour, eno tretjino skupnih sredstev pa krajevna skupnost Kamnitnik, ki je bila pooblaščeni investitor tega programa. Dovozno pot pa sta financirala tudi Tehnik in Mesoizdelki Škofja Loka. Dokončno ureditev tega dela pa načrtujejo, če bo denar, že prihodnje leto. Manjkata namreč še javna razsvetljava in hortikulturna ureditev. Še ta mesec pa se bo začela tudi rekonstrukcija Stare ceste in sicer v prvi fazi v dolžini 110 metrov od Sorske do Koširjeve ceste. Tako se bo začelo reševati tudi sedanje nevzdržno parkiranje pri Zdravstvenem domu. Izvajalec dela, ki prav tako sodijo v skupni letošnji program štirih krajevnih skupnosti, bo SGP Tehnik Škofja Loka. • A. Ž. Na enem zadnjih zborov krajevnih skupnosti so delegati opozorili na izredno slabo stanje cest v krajevnih skupnostih, ki so jih poletna neurja še posebej poškodovala, za katere pa letos niso dobili še nobenih sredstev. Posebna komisija si je pred kratkim ogledala stanje cest v občini in na Oddelku za prostor in okolje je bila izdelana ocena stroškov za izvedbo vzdrževanja do konca leta. Ugotovljeno je bilo, da bi za izvedbo planiranih del potrebovali še dodatna 2 milijona dinarjev s tem, da bi za manj zahtevna dela organizirali javna dela. Ta denar je izvršni svet namenil iz sredstev, ki so bila za letos uporabljena pri ureja* nju regionalne ceste in obvoznice, pa niso bila porabljena-Vsaki krajevni skupnosti pa bodo dali tudi po 19.230 din iz sredstev namenjenih delovanju Skupne strokovne službe krajevnih skupnosti občine Tržič, ki naj bi se letos financirala direktno iz proračunskih sredstev. Največ denarja bo porabljenega za krpanje asfalta na lo* kalnih cestah, za vzdrževanje makadamskih krajevnih cest, vzdrževanje javne razsvetljave in odpravo večjih poškodb, kot je na primer usad zemljišča na cesti v Gozd. Z deli bodo pohiteli, da bodo cestišča urejena §e do zime. # D. Dolenc PRITOŽNO KNJIGO PROSIM 3 Čigav je najdebelejši Grad pri Cerkljah - Pregovor, da ima ... kmet vedno debel krompir, je sicer tokrat preveč zbadljiv. Vendar pa bomo od jutri (petek) naprej vendarle pri Cirilu Zupinu v Gostilni Na vasi v Gradu pri Cerkljah skušali najti najdebelejši letošnji pridelek, ali pa morda najbolj zanimiv. Ta tradicionalna, tretja prireditev se bo namreč jutri začela z razstavo, trajala pa bo do nedelje, ko bo ob 14. uri strokovna komisija ocenila zmagovalca in razvrstila ostale, ki so si letos poleg krompirja "pridelali" še nagrado na tej prireditvi. Tudi letošnjo prireditev je Ciril Zupin pripravljal skupaj z nami - Gorenjskim glasom. Sredi tedna nam je ponovno potrdil, da je zanimanje med pridelovalci - rekorderji za letošnjo prireditev veliko. Še danes (petek) imate torej čas, da prinesete svoje pridelke k Cirilu v Grad pri Cerkljah. • A. Ž. Ob koncu tedna le paprika - Slika, ko smo si ogledali kranjsko tr* nico v mestu je sicer najbolj zgovoren dokaz (posneli smo jo v ponf deljek zjutraj) oziroma potrditev pripombe naše bralke iz Kranj*' ko nas je konec minulega tedna poklicala v uredništvo. Povedala r' in se hkrati jezila, da so prodajalci paprike na kranjski tržnici k0' nec tedna tako rekoč zrinili redne prodajalke zelenjave in drug1 pridelkov. Res je zdaj čas vlaganja paprik, vendar za nadeljsko k° silo je potrebna tudi druga zelenjava. Zato Kranjčanka iz starcU dela mesta predlaga upravljalni tržnice, da ima tudi pri razporeja nju ponudbe na njej določeno mero... petek, 20. septembra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL-ŽLEBIR 5. STRAN GLAS Agoniji zdravstva še ni videti rešitve Varčevanje se ne obrestuje i/ ra"j, 18. septembra - Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali za težave, s aterimi se vse težje spopada naše zdravstvo. Občutno povečana doplatila zdravstvenim storitvam, ki so že udarila po žepu tiste, ki potrebujejo te storitve, so samo eden od znakov za to. Delavci v zdravstvu so za *acetek oktobra napovedali splošno stavko, potem ko so jim, v časih, ko l* *jfne dnevno povečujejo, že drugi mesec zapored zmanjšali osebne do- °dke ter jim grozi, zaradi plačilne nesposobnosti, konec dobav tako "jaterialov kot energije. Slovenska vlada je pred štirinajstimi dnevi "avnavala položaj v družbenih dejavnostih in pri obravnavi gradiva P? naslovom "Preprečitev zloma v zdravstvu" tudi potrebne ukrepe, ki „! re*''i najhujše. Ker smo o težavah zdravstvenih organizacij z vidika ■zvajalcev" že poročali, smo tokrat zaprosili za pogovor predstavnika gana, ki neposredno skrbi za financiranje te dejavnosti, vodjo enote epubliške uprave za zdravstvo na Gorenjskem dr. Draga Petriča. Iz a jsega pogovora o trenutnem položaju zdravstva na Gorenjskem, doji "jevanju oz. potrebnem razvoju sistema financiranja zdravstva, polo-P in primerjavah z zdravstvom v drugih evropskih državah in o tem, aJ nam obeta sistem zavarovalništva v prihodnje, žal zaradi omejenega Pastora objavljamo le del. Zdravstvene organizacije se Pritožujejo, da sredstva iz lanskega leta niso bila ustrezno valorizirana, poleg tega pa se nakazujejo 1 zamikom kar 50 dni. Kakšen je Položaj? Številka 50 je zaokrožena, resnično pa se giblje na ravni 47~Jnevnega zamika, kar pome-n'< da imamo 27 dni zamude nad "°rmu1nim plačilnim rokom. S !• Julijem je odobrena valorizaci-Ja sredstev za OD za 18,5 in 38 odstotkov za materialne izdatke. *ar hi moralo za najnujnejše zadati. Odprto pa ostaja vse. kar s5 Je nabralo v prvem polletju oz. doslej. Že je sprejeto, da se pol ^mika - t.j. 21 dni prenese v prihodnje leto, nominalna sredstva fa se s tem povečajo za 20 odstopov, kar pa je nevzdržno. Znan ,e podatek, da je porast cen od av'gusta 1990 do avgusta 1991 že Posegla 100 odstotkov. Tudi če Vsa sredstva pridejo, bodo težave £ likvidnostjo ostale in položaj, v Kaierem banka vsak čas ne bo yee dala kreditov, se zaostruje, ^mik do dobavitelje\ ždravstve-n'h /uvodov je v tem položaju se-Veda še večji (preko 60 dni) in Vozijo z ustavitvami dobav tudi naJosnovnej.ših potrebnih mate-ria'0v ter energije. v časih svobodne menjave dela jj!1.0 se na Gorenjskem radi pohva-da imamo zdravstvo racional-s° Organizirano, da v Sloveniji dodamo najnižje stroške zdravstvena varstva na prebivalca, iz teh gotovitev smo oporekali sistemu 0,"darnosti, ko smo plačevali znatno večje stroške drugim. Ali so v teh razmerah uveljavljeni enaki kriteriji financiranja v republiki, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da se nam ta smoternost, dosežena v preteklosti obrestuje? Ali pa gre zopet za nekak sistem indeksacij na preteklo stanje, kar bi pomenilo, da se nam varčnost pri stroških zdravstvenega varstva celo, v zaostrenem položaju, maščuje? V republiških analizah lahko preberemo o ugotovljenih presežkih delavcev v zdravstvenih zavodih (114 delavcev "nepriznanih", kot presežek pa 85 delavcev). Na kakšnih kriterijih so presežki ugotovljeni? Presežki delavcev niso ugotovljeni na podlagi enotnih kriterijev, pač pa na predpostavki, da je v celotnem zdravstvu republike potrebno zmanjšati zaposlenost za ugotovljen odstotek. Kar se prihodkov za zdravstvo tiče. je treba priznati, da je Gorenjska znatno oslabela, saj zbere povprečno manj za zdravstvo kot znaša povprečje v Sloveniji, čeprav se denarja zbere še vedno več, kot se ga v namen zdravstva potroši. V sistemu financiranja zdravstva se ohranja inercija, ki nikakor ne upošteva konkretnega položaja, zato prihaja v materialnem položaju zdravstvenih zavodov do ogromnih razlik. Kot ste v vprašanju nakazali: nujno je spremeniti sistem financiranja na enotne kriterije (n.pr. potrošnja na prebivalca, pri bolnišnicah po gravitaciji vse korigirano, z nujnim upoštevanjem posebno- sti, kot so starostna in socialna struktura prebivalstva in podobno), ki so že dolgo časa znani tako, da bi ob enotnem načinu zbiranja sredstev (v republiki) dobili tudi enoten način delitve oz. porabe. Ko sem za ministrstvo pripravljal analizo potrebnih kadrov po enotnih kriterijih, sem prišel do takih podatkov, da jih nihče ni hotel upoštevati. Za Gorenjsko se je pokazalo, da ima le 85 odstotkov kadrov, ki bi jih morali upoštevati kot priznani kader za izvajanje enotnega zdravstvenega varstva, so pa regije v Sloveniji, ki to enotno raven s konkretno zasedbo presegajo todi za 15 odstotkov (skupaj je torej razlike tudi več kot 30 odstotkov!), k čemur naj dodam, da razlik v stopnji hospitalizacije -torej številu bolnikov v bolnišnicah ni odstopanj. To z drugimi besedami pomeni, da imamo na Gorenjskem "tehnološki primanjkljaj" do ravni izenačitve. Postopek Republiške uprave za zdravstvo, ki administrativno ugotavlja in razglaša za tehnološki presežek, je za Gorenjsko absurden še z ene plati: v osnovnem zdravstvu Gorenjske je nepriznanih 114 delavcev, mi pa vemo, da imamo prihodkov, ki jih ne financira Uprava (obratne ambulante, pregledi šoferjev, delavcev v živilstvu, plačane storitve) za 120 ljudi. "Tehnološki presežek" torej ustvarja "čisti dobiček"! Novi sistem financiranja torej ni v ničemer izboljšal racionalnosti, trdim celo lahko, da so popustili nekateri mehanizmi stimulacije varčevanja, kar se na stroških že odraža. Zanima me tudi, ali število zdravstvenih storitev resnično občutno upada, kot to trdi ministrstvo, ko utemeljuje kadrovsko krčitev, o kateri sva govorila? Pri tem se mešata tržni in proračunski mehanizem financiranja. Razmišljati o številu storitev in odkupu le-teh, pomeni razmišljali o tržnih mehanizmih, v resnici pa je financiranje povsem proračunsko: toliko denarja imaš, toliko najmanj moraš napraviti. Če več, me ne briga.- In izvajalci se seveda s svojega stališča prilagajajo. Opaziti je, da se. obseg opravljenega dela krči, ča- kalne dobe povečujejo, bolniki se odbijajo in pošiljajo drugam. Zmanjševanje obsega opravljenega dela je torej posledica prilagajanje izvajalcev nastalim razmeram. Iz republiških materialov je razvidno, da v gorenjskih bolnišnicah ni kadrovskih presežkov. Po vsem, kar ste že povedali, je jasno, da taki izračuni ne morejo biti relevantni na daljši rok. Bo potrebno poseči tudi v bolnišnične zmogljivosti na Gorenjskem? Tudi za bolnišnične kadre sem pripravljal analize, ki kažejo, podobno kot v osnovnem zdravstvu, izjemno velika razhajanja po Sloveniji. Po številu zaposlenih na bolniško posteljo prednjači bolnišnica v Izoli s kar 2,07, kar je celo več kot klinični center v Ljubljani (1,91), medtem ko je v Novem mestu le 1,38 zaposlenega na posteljo. Jeseniška bolnišnica odstopa z 1,80 nad povprečje Slovenije in izračuni kažejo, da bi bilo potrebno število zaposlenih tudi na Jesenicah zmanjšati za okoli 44 ljudi. Torej tudi pri tem bo potreben bolj poglobljen, strokovnejši in selektiv-nejši pristop. Do konca leta so le dobri trije meseci. Kje vidite izhod iz položaja, ko je dejavnost in zaposleni v zdravstvu resno ogroženi? Ukrepi varčevanja v 3 mesecih resnično ne morejo rešiti položaja, ki se je zaostroval in pogrezal v dolgove tri četrtine leta. Da preživimo, z vsemi težavami bi bilo nujno zagotoviti dodatnih 20 odstotkov sredstev. Ker bi to pomenilo zgolj namesko porabo v ta namen zbranega denarja, se bo za to potrebno prej ali slej odločiti. Ne predstavljam pa si. kaj in kako bomo reševali, v razmerah galupirajoce inflacije, ki se napoveduje. • Š. Žargi II Al 11 I II KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 GORENJSKI GLAS - NAŠA AKCIJA: PREDSTAVLJAMO VAM DRUŽINE Z VELIKO OTROKI Breme hišnih vogalov na ženskih ramenih ?acn^ 17. septembra - Življenje v hribih nad zdaj že zaprtim rudni- ko* urana v Žirovskem vrhu, kot da je izumrlo. Vas Bacne s samo Jfve«irni hišami, raztresenimi vsaka v svojem bregu, do katerih vodi strmoglava gozdna cesta, resnično zaslužijo svoje ime. Toda pri I e- ifneljevih, k- f . desetimi |et| zgrajena hiša nosi številko Bacne ?' J> >se živo otrok, starih od poldrugega do šestnajstega leta. Na 'ePe«r» postane logično, da so hribovske kmetije bogateje kot dolin- Je obdarjene z otroki - samo z mladimi se bo tu gori ohranilo zi-v ljenje. Donedavna je življenje pri ideierneljevih teklo skorajda učno, čeprav so zakonca Mino m Pavleta kot vsakogar te-e skrbi o letini, dolgovih, £ezivetju številne družine. e'a P°'eg gozda pred-žq C«",av"lk in koruza za sila- bih t«? °'da so 'iudie v hri- tak0 J?ovezani med seboj, sk0 S . Za soclovekovo sti-priskoči i; S° v naJnuJši sili sosedi na Pomoč brat, svak, na JaJ* ln s°šolci 15-letnega si-s*a hii a' °b mojem obisku sPodar SVak -in Janez (nas S°-imet1ui' ga z ljubečim ponosom na j Jc mama) ravno zaposlene mlePka,1Jtni bazena za hlil'e-vim n/rl\,kl &a .'e Peterhelje-8a v S frila Kmetijska zadru- Wsala »»S h0}"1 Ta J.im Je od-la, ko se 13 tudi del posojil je pri hiši dogodila tragedija. »Z možem sva imela izredno rada otroke in že v mladih letih mislila na veliko družino,« je dejala Milena, ženska sredi tridesetih let, ki je svoje čase služila kruh kot prodajalka, nato pa sta jo zase terjala družina in grunt. »Rada sem ostala doma, vesela, da me ne bremeni več dvojni delovnik. Tudi kmečko delo je trd delovnik, pa vendar sem lahko več z družino. Starejši otroci mi pri delu že veliko odvrnejo. Dekleti Mateja in Mihaela sta v veliko pomoč v hiši in pri mlajših otrocih, Janez in Milan pa tudi pri težjih opravilih. Janez je stalno na traktorju, moško pa ureja tudi vse drugo, zato mu pravim kar naš gospodar. Tudi moževa 71-letna mati nam kaj pomore v gospodinjstvu, sicer pa ima rada svoj mir v 200 let stari hiši poleg naše.« Ob kmetiji je Milenina največja skrb sedmero otrok. Najstarejša Mateja obiskuje drugi letnik srednje medicinske šole v Ljubljani. Lani je prebivala v internatu, toda huda utesnjenost ji je narekovala selitev. Zdaj je čez teden pri neki družini v Škofji Loki, od koder jo hrepenenje kako popoldne lažje pripelje domov, kot bi jo iz Ljubljane. 15-letni Janez se je letos vpisal v škofjeloško lesarsko šolo. Mihaeli je 13 let in v 7. razredu osnovne šole v Gorenji vasi še ne tuhta o svoji poklicni prihodnosti. 11-letni Milan je v 5. razredu, sicer pa ga bolj kot šola mikata narava in kmetija. Najmlajšim trem, dvojčkoma Marku in Blažki pri treh letih in pol ter Jani pri letu in pol, še dolgo ne bo treba misliti na šolo in trdo življenje, čeprav so ga z očetovo smrtjo že izkusili zalogaj. Hudo ga pogrešajo, pravi mama Milena. Nič čudnega, da se mlajši tembolj navezujejo na mater. Pri igri nič kaj radi ne posegajo po igračah, raje se stiskajo v materino naročje. Tudi s starejšimi je bilo najbrž tako, zato so kljub problematičnim letom še vedno tesno navezani na družino. Kmetija ne dovoljuje, da bi si gospodar in gospodinja privoščila daljše počitnice, zato sta Peterneljeva včasih odšla le na krajši izlet. Poslej tudi to najbrž ne bo več mogoče. Otroci pa gredo radi na morje ali v toplice. Vsi skupaj so bili zato na moč veseli našega povabila na skupni jesenski izlet družin z veliko otroki, ki ga bomo priredili oktobra. • D. Z. Žlebir Menda ni manj zahtevne gore, ki se je kranjski upokojenci - planinci ne bi lotili. Komaj čakajo, da se začne sezona. Nedavno tega smo jih srečali na Ratitovcu. Srečo Mesaric, Zelnik in Dušan Feldin so na ta priljubljeni selški vrh pripeljali več kot štirideset svojih planincev. Prelep razgled je bil na vse strani, še borovnic so nabrali na ratitovških planjavah, predvsem pa so se naužili svežega zraka in nabrali novih moči za prihodnje podvige. Zadnjič so jo mahnili na Kofce, imajo pa predvidenih še nekaj lepih poti do zaključka sezone. Avtobus jih pripelje do izhodišča in jih pride tudi iskat. In kar je tudi zelo pomembno: niso dragi ti njihovi izleti. Prevoz na Prtovča in nazaj je stal vsakega le po 90 din. Res, lahko bi jih dali za zgled drugim društvom upokojencev na Gorenjskem. - D. Dolenc Pomoč beguncem Kranj, 18. septembra - Tudi uradne socialne institucije se z novimi programi odzivajo aktualnim razmeram, center za socialno delo v Kranju je sklenil razširiti delo svojega servisa za hišna opravila Nudim - rabim tudi na reševanje stanovanjske stiske beguncev, ki bi zaradi vojne pribežali v Kranj. Delo servisa temelji na prostovoljnosti, saj bi ljudje, ki bi bili pripravljeni začasno vzeti begunce na stanovanje, to obveznost sprejeli brez plačila. Računajo namreč na čut za solidarnost in medsebojno pomoč, kajti občinski proračun za socialne namene ni tako bogat, da bi zmogel dodatne stroške. Socialna delavka Dragica Fučka nam je pojasnila, da bi prek medijev najprej obvestili javnost o namenu in ciljih pomoči beguncem. Zbrali bi imena in naslove družin, ki bi bili pripravljeni beguncem začasno ponuditi streho nad glavo. Sodelovali bi tudi s službami, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev, zlasti z Rdečim križem (in Slovensko Karitas), občinskim izvršnim svetom in drugimi. Genter za socialno delo pa bi ljudem, ki utegnejo zaradi življenjske ogroženosti pribežati v Slovenijo, nudil tudi morebitne socialne storitve, zlasti moralno podporo in svetovanje o tem, kako pridobiti socialne pravice. O morebitnem nuđenju materialne pomoči se s financerjem socialnih programov v občini zaenkrat še niso dogovorili. Prebivalci Kranja in okolice, ki želijo solidarno pomagati beguncem in se vključiti v projekt »stanovanjski servis za begunce«, kakor so ga imenovali na Centru za socialno delo, lahko svojo pripravljenost sporočijo po telefonu 215-661, interna 298, ali 213-581 (Dragici ali Liviani). • D. Ž. Teden jeseniških upokojencev Jesenice, 20. septembra - Zveza društev upokojencev Jesenice je od 16. do 20. septembra spet pripravila tradicionalni teden upokojencev iz te občine, sedmi po vrsti. Začeli so ga v ponedeljek popoldne v Kazini z okroglo mizo o socialnem in zdravstvenem položaju starejših občanov. V torek je bilo v hotelu Larix v Kranjski Gori meddruštveno tekmovanje upokojencev v kegljanju na asfaltu, v sredo v šahu, v četrtek v streljanju z zračno puško, v Mojstrani so kegljali z nihajno kroglo, sinoči pa je bil v domu upokojencev Dr. Franceta Berglja koncert moškega pevskega zbora DU Jesenice in nastop folklorne skupine DU Javornik - Koroška Bela. Danes dopoldne je na balinišču v Žirovnici še tekmovanje v balinanju, sedmi teden jeseniških upokojencev pa bodo sklenili drevi ob 19. uri s koncertom Pihalnega orkestra jeseniških železarjev v gledališlu Tone Čufar na Jesenicah. • D. Ž. Gorenjska za Društvo za boj proti raku Kranj, septembra - V petek, 20. septembra, bo v Kranju okrogla miza, za katero se bomo Gorenjci končno le enkrat širše dogovarjali o ustanovitvi Društva za boj proti raku Gorenjske. Tovrstna društva imajo, razen naše, že vse slovenske regije. Upajmo, da bo tokrat zasedanje vendarle rodilo sadove. Okrogle mize se bodo poleg predstavnikov Z\c/e društev za boj proti raku Slovenije, Društva za boj proti raku Ljubljana, ki zdaj pomaga urejati zadeve Gorenjcev, udeležili tudi predstavniki zdravstvenih organizacij in izobraževanja Gorenjske ter Aktiv gorenjskih novinarjev. • D. Dolenc Voda za Peternelje Krajevna skupnost Gorenja vas je na izvršni svet občine Škofja Loka naslovila vlogo za finančno pomoč pri izgradnji vodovoda v Bačnah. Želeli so namreč pomagati družini Peternelj, ki je v traktorski nesreči junija izgubila moža in očeta. Škofja Loka, 3. septembra - Izvršni svet je finančno pomoč v vrednosti 45.000 din (5 odstotkov investicijske vrednosti) odobril. Celotna predračunska vrednost vodnjaka, ki je za Peternelje življenjskega pomena, saj jim grozi, da bodo vsak čas ostali brez pitne vode, znaša 844.962 din. Projekt vsebuje izgradnjo zajetja, 50 kubičnih metrov vodohrama, 350 metrov dolgega cevovoda ter montažna dela z električno črpalko. Projekt je izdelal ing. Ivan Kepic in bo služil družini Peternelj in Romih. Družina Peternelj je po tragični junijski nesreči ostala sama: žena s sedmimi otroki starimi od enega do petnajst let in z ostarelo mamo. Velika kmetija je ostala brez gospodarja, ki je načrtoval v letošnjem letu graditev male mlekarnice ob hlevu, ki bi jim olajšala proizvodnjo mleka in rekonstrukcijo 2 kilometra strme ceste. Odbor, ki so ga na pobudo Kmečke zveze imenovali za aktivnosti v pomoč družini Peternelj, je ugotovil, da družina najbolj potrebuje vodnjak. • M. P. TRGOVINA IN GOSTINSTVO KRANJ NAKUPOVALNI CENTER DRULOVKA [Z- vos vabi na PRODAJNI DAN Pripravili smo vam degustacije in prodajo izdelkov znanih proizvajalcev PO ZELO UGODNIH CENAH. ŽITO - GORENJKA Lesce, VURIJ - Šentjur Ljubljanske mlekarne, SLOVIN, UNION, MIP, FRUCTAL PROGRAM od 11. ure do 19. ure. r~j zabavna tekmovanja za male in velike □ glasba rj ob 16*° nagradno žrebanje za izlet zvestih kupcev V PETEK, 20.9.1991 PREHRAMBENO BLAGO CENEJŠE do 25% GALANTERIJSKO BLAGO CENEJŠE 50% Degustacije: □ džemi Teta Liza s palačinkami □ "Loka" kava □ izdelki "Perutnina Ptuj" □ ocvrte ribe "Mirne" Rovinj □ hladno točeno pivo Oljarica Britof požela kar tri priznanja Z~jLct"n3.6 "n sončnic Kranj, septembra - Na prvem sejmu kvalitete v Kranju je Oljarica Britof prejela PRIZNANJE SLOVENSKE KVALITETE za vsa tri olja, ki prihajajo iz te znane kranjske oljarne, jedilno olje CEKIN SPECIAL, olje CEKIN in olje KONZUM. Ni veliko let od tedaj, ko so slede pa mu olje CEKIN, ki Posebna žirija prvega kranjskega sejma kvalitete je priznanja "SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KVALITETA" - prisodila vsem trem jedilnim oljem Oljarice Britof, s katerimi pokriva skoraj polovico potreb slovenskega trga. nam trgovci se z mericami vlivali olje iz velikih sodov v od doma prinesene steklenice. Ena sama vrsta olja je bila, kakršna je pač že bila. Le da je bilo olje, pa smo ob tistem splošnem pomanjkanju morali biti zadovoljni. Danes pa je drugače. Nikjer ni več sodov, nobenega polivanja ni več, steklenice olj se ponujajo s trgovskih polic z različnimi etiketami, različnih firm, raznih vrst, različnih kvalitet. Nekdo je zapisal, da danes še olje olju ni več enako. vsebuje 70 odstotkov sončnic in 30 odstotkov oljne repice, in olje KONZUM, v katerem je 70 odstotkov repice in 30 odstotkov sončnice. A da ne boste mislili, da je slednji zato kaj slabši: na zadnjem ocenjevanju olj Centra za zaščito potrošnikov DOMUS v Ljubljani letos avgusta, je prav KONZUM dobil največ točk, 95,8, in odlično oceno. Komisija vzame vzorce iz trgovin, nobene posebne kvalitete olja ne morejo torej pripraviti za takšno ocenjevanje. Oljaričina olja so pri teh Napredek je naredil svoje, ocenjevanjih vedno visoko oce drugo je naredila konkurenca, njena, vsaj eden, dva dobita ki je tudi pri oljih vse hujša, oceno odlično. Kaj vse storijo, Vsem gre za kvaliteto, kajti le da ohranijo kvaliteto, oziroma, kvaliteta bo tista, ki bo prite- da olja še izboljšujejo? Takole gnila kupca. Danes gospodinja je povedal strokovnjak za olja ne potegne več kar na slepo s Stane Jamnik, diplomirani in- trgovske police prve steklenice ženir živilske tehnologije in z oljem, ki jo ugleda. Poišče vodja razvoja v kranjski Oljari- pravo, tisto, s katerim je zadovoljna sama in ga je sprejela tudi njena družina. Vedno več gospodinj išče čisto sončnično olje, ki v svetu velja za delikateso, poleg tega pa za najbolj zdravo olje, saj vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin. Tako, 100-odstotno sončnično "Za izdelavo res dobrega jedilnega olja sta najpomembnejši dobra surovina in kvalitetna rafinacija. Ti dve zalezeta vsaj toliko, kot tako imenovani antiok-sidanti, snovi, ki jih nekateri proizvajalci dodajajo olju, da podaljšujejo njegovo obstojnost. olje je tokrat nagrajeno Oljari- Mi antioksidantov že načeloma čino olje CEKIN SPECIAL, ne dodajamo, zato pa veliko po- zornost posvečamo postopku rafinacije, torej prečiščevanju surovega olja. Imamo moderno tehnologijo, s pomočjo katere ves postopek prečiščevanja poteka v zaprtem sistemu. Olje tako ne pride v stik z zrakom, ni nevarnosti za oksidacijo, izdelek je boljši, proizvodnja pa bolj ekonomična. Z vsakodnevnim laboratorijskim pregledom naključnih vzorcev olja in embalaže nadziramo in zagotavljamo stalnost dosežene kakovosti. Ker vemo, da so naša olja res dobra, smo na nalepke zapisali vse najpomembnejše podatke, tudi o sestavi, kar vsaj nekoliko osveščenemu kupcu že pomaga presoditi, koliko zdrav je izdelek. Izboljšali smo tudi embalažo. Pri plastenkah smo folijo zamenjali s kakovostnejšo pihano plastiko, te plastenke pa smo lansko pomlad prvi začeli zapirati z novimi zamaški, ki preprečujejo neprijetno pocejanje. Želimo le, da bi olje kmalu lahko polnili v plastenke iz materiala, ki ni škodljiv za okolje. Zaradi previsoke cene in ob danih tržnih zakonitostih si zdaj tega namreč ne more privoščiti nobena oljarna." Olja kranjske Oljarice so bila vsako leto ocenjevana tudi na novosadskem in zagreb- škem sejmu. Vedno so se uvrščala v najvišje kakovostne razrede, bila nagrajevana z najvišjimi priznanji. Kot najboljše je navadno veljalo sončnično olje CEKIN SPECIAL, ker je namreč bolj zdravo in uporabno kot olja iz drugih surovin. Zelo bogato je z vitaminom E in telesu tako zelo potrebno li-nolno maščobno kislino. In kako olja rabiti, hraniti, da bodo dlje obstojna? "Olje je obstojno tudi pri sobni temperaturi, če je le na temnem. Kadar ga kupimo na zalogo, pa je priporočljivo, da ga hranimo tudi na hladnem. Ob segrevanju moramo paziti, da ne prekoračimo temperature 200 stopinj, saj potem ni več uporabno. Friteze so prav zato zelo praktične, ker omogočajo nastavitev temperature. Najvišja priporočljiva temperatura za cvrenje je 180 stopinj. Dlje bo uporabno, če bomo v njem pekli krompir ali izdelke iz testa, pri cvrenju paniranih jedi pa v olju ostanejo koščki pana-de, ki se v vročem olju žgo in mu skrajšajo dobo uporabnosti. Zato je prav, da take jedi cvremo posebej. Nikakor pa ne dolivajmo svežega olja. Ko olje potemni, ga v celoti zamenjaj mo." veleblagovnica Globus Objava nagrajencev nagradnega žrebanja v veleblagovnici Kokra Globus, oddelek papir, dne 17. 9.1991: 1. nagrada: kartica Klub Kokra Zdenka Poljane, Kranj, Bertoncl|eva 3 2. nagrada: kartica Klub Kokra Mira Sabljak, Kranj, T. Vidmarja 6 3. nagrada: kolekcija iz programa Papirus Tadeja Klemenčič, Kranj, Tomšičeva 2 4. nagrada: kolekcija iz programa Eurocom Klemen Šavs, Kranj, Vrečkova 3 5. nagrada: šolska torba Olga Perčič, Kranj, C. Kokrškega odreda 14 6. Franc Bajt, Šenčur, Srednja vas 30 A, 7. Nina Cerar, Cerklje, Lahovče 14, 8. Anica Jeraj, Smlednik, Dragočajna 2, 9. Matjaž Mikec, Golnik, Golnik 22, 10. Maja Perčič, Kranj, C Kokrškega odreda 14, 11. Marija Ljucovič, Kranj, Šiškovo nas. 40, 12. Ljuba Pavšlar, Kranj, Titov trg 19, 13. Nina llo-var, Kran|, M. Pijade 28, 14. Dragica Brlogar, Kranj, Predos-Ije 52, 15. Miha Lombar, Preddvor, Olševek 40, 16. Matej Narat, Cerklje, Trnovlje 8, 17. Mira Ravnikar, Cerklje, Lahovče 65, 18. Polona Bizjak, Preddvor, Tupaliče 33, 19. Marija Guzelj, Žabnica, Zg. Bitnje 56, 20. Tomaž Kodrič, Kranj, C 1. maja 65, 21. Ada Ovniček, Kranj, Struževo 45 B, 22. Maja Raspor, Kranj, C. S. Žagarja 54, 23. Nika VVeingerl, Kranj, Suha 40, 24. Vera Malovrh, Kranj, Smledniška 43, 25. Mateja Noč, Jesenice, Stranska pot 5, 26. Mojca Tonkli, Zg Desnica, Zg. Besnica 42, 27. Matjaž Satler, Kranj, Oldhamska 14, 28. Anica Oblak, Gor. vas, Gor. vas 182, 29. Tatjana Vunšek, Kranj, C. na Rupo 30, 30. Ivanka Pavletič, Kranj, Oprešnikova 84, 31. Hermina Žun, Cerklje, Praprotna polica 21, 32. Mateja Koder, Duplje, Sp. Duplje 45, 33. Janez Zupan, Križe, Snakovska 67, 34. Alen Krunešić, Kranj, V. Vlaho-viča 3, 35. Milena Prester, Šenčur, Pipanova 20, 36. Nadja Petek, Šenčur, Visoko 4 B, 37. Bojan Ančik, Kranj, V. Vlaho-viča 5, 38. Ana Gačnik, Kranj, Nazorjeva ul 4., 39. Tadej Omersa, Kranj, Valjavčeva 12, 40. Pečnik, Naklo, Strahinj 31, 41. Kandolf, Cerklje, Grad 15, 42. Franc Tomšič, Sk. Loka, Frankovo nas. 158, 43. Maja Kaloperovič, Kranj, C. 1. maja 69, 44. Marija Spisovski, Kranj, Gubčeva 5, 45. Izidor Kavčič, Gor. vas, Žirovski vrh nad Zalo 19, 46. Marta Vehovec, Kranj, Rupa 16, 47. Ana Hluplč, Kranj, Struževo 72, 48. Silva Leskovec, Cerklje, Trnovlje 35, 49. Štefka Markovič, Šenčur, Voglje - Senčurska pot 3, 50. Tjaša Golmajer, Preddvor, Hotemaie 95. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade lahko dvignete v soboto, 21.9.1991, od 8. do 13. ure na oddelku papir v veleblagovnici Kokra - Globus. Ostalim nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti. Kokra Kranj vas vabi na nakupe v vse svoje poslovalnice. ^39305 Petek, 20. septembra 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. stran mmm • ■ s glas V spomin pozabljenih in odrinjenih vojakov RAZGALJENA VOJNA Kdo ve, ali bodo nemški arhivi kdaj prijazno tudi za naše zgodovinarje omogočili prešteti vse v nemško vojsko mobilizirane Slovence. Nemški tankovestnosti in natančnosti najbrž točna številka mobiliziranih slovenskih fantov na Gorenjskem in Štajerskem, to je med v°jno tretjemu rajhu pripadajočega ozemlja, ni neznana, prav tako ne število padlih in pogrešanih. Tudi na to v svoji knjigi Pod Marijinim varstvom, ki je bila v začetku tedna predstavljena na tiskovni konferenci v hotelu Grad Hrib v Preddvoru, opozarja avtor ing. Alojzij Žibert. Prav gotovo pa je manj pomembno, če bo zgodovina takšne podatke dobila kakšno desetletje kasneje. Tragedija in sP'oh usoda slovenskih mobili-zirancev namreč prihaja s to knjigo šele zdaj v ospredje, potem ko je bila kalvarija 35.000, P° nekaterih podatkih tudi ?0.000 slovenskih mobiliziran-Cev zaradi znanih ideoloških ■"azlogov vsa leta po vojni zamolčana. Molk je vladal za °koli 8000 padlih na različnih 'rontah Evrope, okoli 10.000 Pogrešanih in prav toliko invalidih. Kot da bi šlo za peščico gasilno mobiliziranih v nemško vojsko in ne za množico, yeliko za celo mesto. Moralno ln še drugačno zadoščenje so lern ljudem, tako mrtvim kot Preživelim, dolžni tako država naslednica nekdanjega tretjega raJha kot naša država. V tem Pogledu se Žibertova knjiga Pridružuje doslej še osamljenim pozivom k popravljanju krivic, ki so jih slovenski vojaki 2 neprostovoljnim vpoklicem Jn Posledicami morali prestaja- Knjiga, katere vsebino so bralci podlistka v Gorenjskem 8'asu že lahko spoznali letos spomladi, je ne le pričevanje udeleženca in oddolžitev spo-rninu na sotovariše, ki so delili Vse hudo, kar je lahko vojaka na nemško ruski fronti dolete-najpomembnejše sporočilo ^ibertovega pisanja je vsekakor razgaljanje te in vsakršne* vojne kot človeka nevrednega, ^miselnega početja. Spomin-0 pričevanje slovenskega vo- jaka v tuji uniformi je trkanje na vest ljudi, ki so v zgodovini in danes in bodo morda tudi jutri silili ljudi, da s pobijanjem drug drugega rešujejo stvari, ki se rešujejo tudi drugače. Žibertova knjiga je polna grozljivih opisov, podrobnosti, ki jih ni najti v podobnih vojnih spominih. V tem je podobna grozljivi realnosti nam najbližje današnje vojne na hrvaških tleh, ki jo televizijski ekran s srhljivimi, komaj verjetnimi podrobnostmi prinaša v naš dom. Tista vojna pa je bila oddaljena, razen udeležencev samih je ni bilo mogoče prepoznati tako podrobno, kot lahko spremljamo te sedanje vojne. Toda, očitno mora vsaka generacija na svoji koži okusiti vsaj nekaj teh strahot, da spozna, kaj vojna dejansko je: razgaljena ideoloških pokrival, je le smrt v najbolj ogabnih, pretresljivih in človeka nevrednih oblikah. Kustos za zgodovino Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja Kranj, ki je kot recenzent napisal tudi spremno besedo v knjigi, meni, da gre za kombinirano dokumentarno pripoved, ki jo je avtor lahko verodostojno dopolnjeval z dokumenti, fotografijami in gradivom, ki ga je zbiral ves vojni čas. Skozi vso svojo pripoved v knjigi namreč avtor izpričuje, kako se ni mogel vdati nekakšnemu pasivnemu sprejemanju grozot vojne, pač pa je s skromnimi že skoraj telegrafsko kratkimi zapiski spremljal dogodke in vse pošiljal domov. Vse to je bilo ob drugem gradivu dovolj trdna spominska opora za pisanje o tej zamolčani preteklosti: avtor to podaja z vso tankovestnostjo, svojstvenim etičnim pristopom, ki tudi bralca z drugačnim svetovnim nazorom prepriča z odkrito besedo o tragediji največje vojaške formacije slovenskih fantov, ki se je morala boriti in umirati za nemške cilje ter je Knjigo Pod Marijinim varstvom Alojzija Ziberta je v nakladi 2000 izvodov založilo podjetje Gorenjski glas. Oblikovno je knjigo opremil Igor Pokom. Fotografije v knjigi je prispeval avtor sam, naslovna fotografija je delo Jureta Ciglerja. Knjigo so natisnili v Gorenjskem tisku Kranj. bila zato kaznovana po vojni prav tako kot druga formacija slovenskih vojakov, ki pa se je za okupatorjeve cilje odkrito borila proti partizanom. Knjiga zaradi znanih okoliščin, ki so spremljale vsa leta po vojni te prav tako zamolčane vojake, prihaja pozno na plan. Vendar ne prepozno, da ne bi tudi spodbujala prve še skromne poskuse, da bi te še živeče nekdanje vojake, ki so za sodelovanje v nemški vojski prestajali desetletja trajajočo kazen drugorazrednih državljanov, za katere ni invalidnin in cele vrste drugih pravic, ki jim gredo kot nekdanjim udeležencem vojne in kot navadnim državljanom. Začetki procesa, ki naj bi sčasoma zbrisali ta njihov sramotni pečat, so skromni, toda so. K vedenju o vsem tem je po svoje prispevala tudi zgodovinska razstava, ki jo je Gorenjski muzej pripravil skupaj s Pokrajinskim muzejem v Celju in ki zdaj potuje po slovenskih krajih pod naslovom Po sili vojak. O vojni in njenih usodnih posledicah je treba pač vedeti vse, da bi se je nove generacije znale ubraniti, tako vojne same kot tudi njenih dolgotrajnih in kdove, če ne še bolj uničujočih posledic. Vse to so vedno znova aktualna vprašanja tudi za današnje dni, za današnje vojne: čas brez vojn, kot da ga ni. Ljudje vedno znova padajo v te pasti. Prav na ta način je treba brati in razumeti Žibertovo knjigo. • Lea Mencinger foto: Jure Cigler KULTURNI KOLEDAR Kaj VSe ni bil. kaj VSe ni počel v svojem življenju Črtomir Zoreč, ki je sicer Zase vedno skromno dejal, da je le publicist in učitelj. Ko to mu ob rjijstvu pral skoraj 84 leti v Z i bel položili ime Prešernovega junaka i: Krsta pri Savici, so mu '»orda starši tudi že določili področje, ki Sa je spremljalo domala vse življenje. Vztrajno in dolga leta je odkrival, pisal in objavljal i Gorenjskem glasu vse. kar je "dkril i> dela m življenju pesnika Iraine-*Q Prešerna. Sam je temu dejal ljubiteljsko raziskovanje, Ki ga nt opustil niti po-u'">- ko že ni bil več kustos Prešernovega spominskega muzeja, pač pa je tudi kasneje vztrajno kol popotnik, ki ve svoj cilj, npdilpo "Prešernovih stopinjah". Ni skri-'W Svojega veselja, ko je leta 1987, ob slo-Vc"skem kulturnem prazniku in ob njego-?' osemdesetletnici izšla tudi knjižica z enakim naslovom, v njej pa del njegovih **Čletnih odkritij o pesniku napisanih v -""I značilnem kramljajočetn slogu. Bole-~c" m Starost sta mu preprečila, da bi iz ogromnega zbranega gradiva lahko pripravil za objavo še druge zapiske, ki pra\ Oko na značilen /oiiev način odslikava-'" njegov odnos do pesnika in vsega, kar 8° le zadevalo. ' Ofl je bil svojevrsten kronist in razi-■ ovalec. ne le prcšcrnojil. pač pa radove-1 c" zbiraUc vsega, kar je zadevalo slo- In memoriam ZOREČ ČRTOMIR venske ljudi, priča/" tudi obsežni zapisi zbrani pod skupnim naslmo/n Gorenjski kraji in ljudje, /one. sicer po rodu Dolenjce, je vse življenje hranil dopisnico, na kateri mu je takrat enoletnemu otroku njegov oče voščil rojstni dan z vošči lom "Bodi Slovenec". Nekakšnemu izpolnjevanju tega voščila je bilo morda podobno /nnevo dolgoletno popotovanji "po obali " slovenskega ozemlja od Benečiji. Rezi-je, Kanalske doline. Tržaškega, do Slovenske Koroški' in Porabja in seveda Gorenjske; vse je sproti objavljal, toda nikoli v knjigi. Znal je priti k ljudem, tudi k tem trdim in na zunaj zaprtim Gorenjcem, za katere je vedno trdil, da SO tako čvrstega rodu. da jih noben zgodovinski prepih ne odtrga z njihove zemlje. Mul temi ljudmi je preživel dolga desetletja, že pred drugo svetovno vojno kot profesor in ravnatelj na Tekstilni šoli. Ko st je po izgnanstvu in internaciji znova vrnil v Kranj, se je poleg svojega strokovnega dela kot profesor izjemno veliko posvečal tudi kulturnim vprašanjem, saj se je ukvarjal tako z gledališčem, bil pri ustanavljanju dolenjskega glasa, opozarjal H na vse, kar bi Prešernovo mesto, kol je vedno imenoval Kranj, lahko storilo za svoj kulturnejši videz in vsebino. Na vse to je mislil vsa dolga leta. neumorno /( znova in znova načenjal vprašanja, ki so ga kot ljubitelja umetnosti, nemirnega /a-ziskovalea vsega neznanega in novega podžigala, da ni miroval; vedno znova je govoril o takšni podobi mesta, ki je nekdaj znalo povabili arhitekta Jožeta Plečnika, da bi mestna podoba ustrezala kulturno zgodovinskim vrednotam v povezavi s potrebami sodobnega časa. Črtomir Zoret je na svojem življenjskem popotovanju že rekil svoje zadnje besede, napisal svoje zadnje misli. Sledi, ki jih je zapustil s svojim raziskovalnim nemirom, težnjo po odkrivanju vsega vrednega, lepega, pa bodo ostale v spominu vseh. ki so to cenili, ga razumeli in mu pri tem pomagali. Z vsem svojim ravnanjem, predvsem skrbjo za kulturni razcvet mesta, je zapusti/ volilo, ki nas vse obvezuje. • Lea Mencinger TEČAJI V KIESELSTEINU ^KO K ^* s.ePten,brom so v Centru za estetsko vzgojo, ki v okviru bili anJ deluje v gradu Kieselstein, Tomšičeva 44, znova pova-Ust M Ce.'°,vrsto tečajev za otroke in odrasle. Med že znanimi in jenimi tečaji so za novo sezono pripravili tudi nekaj novosti. 'men ' °^'e-j11?° najprej novosti med tečaji. Zaplešimo po domače se teinh"10 i')Cl"a-' fo'klore, ki se za otroke od 5. leta dalje začenja 21. sep-Vej sea' Vsekal bo oh sobotah dopoldne od 10. do 11.30, trajal pa ho jajo ]ca CSter' ^ovosl rr,ed likovnimi tečaji za odrasle, letos jih ponu- ar osem, je tudi tečaj risanja po modelu (oh torkih zvečer). estels(Sl drugi tečaji so nadaljevanje že nekaj let vpeljanih oblik kj Se .e vz8oje. Med najbolj obiskanimi so prav gotovo plesni tečaji, bun.sk'h kzaŠenJa-i° '6- septembra: prostor za otroke je v dveh cici-plejlf. J pupinah. \ osnovnošolski, za mlade pa v tečaju moderne /;t °trok- -5 le^a-i'b klasičnega baleta terja// baleta. Vsi tečaji pold*j2*e S° P^P°'danski ra/en ene osnovnošolske skupine (torek do-s°botan ? m';K'c Prai 1;|ko popoldne in /večer, razen jazz baleta ob r°Stne 1 P°'dne. Gledališka šola razpisuje tri tečaje za različne slalo, vse v°Pl1JL' °cl 5" do 14- lela: 'gralnico.delavnico in gledališko šo-Od /;,octLPOp°'l'i;ins, [' sePtembia pa poteka likovni tečaj /a otroke od 5. leta daj ne. v te£.;eiJe,<' u"'ek. sreda, četrtek popoldne, ob petkih pa dopold- ■ečajih pa je še nekaj prostora. Likovni tečaji /a odrasle so: šm- oktobra '& " ni) i'klob"1 novcmh|'J ^'alika oktobra. vitraf (/ačetni in nadaljeval-Krani t fU ,er kaligrafija novembra. Dodatne informacije na ZKO 'J- lom.šieev. a 44. telefon 221-331. LIKOVNA RAZSTAVA Žiri - V Galeriji Žiri so sredi tega tedna odprli razstavo del članov Likovne skupine Sava, ki deluje v okviru KUD Sava Kranj. Na razstavi se predstavlja sedem likovnikov: Stane Kristan, Mirjam Pavlic, Brane Škofic, Agata Trojar, Jože Valen-čič, Dore Vrhovnik in Fredo Vidic. Likovna dela, gre za pester izbor različnih tehnik, je za razstavo odbral prof. Andrej Pav-lovec. FAUST V LJUBLJANI Škofja Loka - Škofjeloška Zveza kulturnih organizacij vabi na organiziran ogled predstave Goethejevega Fausta v izvedbi mariborske Drame in režiji loma/a Pandurja. Kot je znano, prihaja ta gledališka evropska in svetovna uspešnica po dolgem času tudi na ljubljanski oder Cankarjevega doma. Obisk velikega spektakla pripravlja loški Organizator V nedeljo. 29. septembra. Odhod izpred avtobusne postaje Škofja Loka ob 18.30. Vstopnice po 550 in 650 din (vračunan je avtobusni prevoz) so na voljo pri ZKO Škofja Loka na Loškem gradu, tel. 621-535. KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj je na ogled razstava sester Andreje in Marjetke Dolinar. Razstava je odprta vsak dan. ra/en sobote in nedelje, od 16. do 20. ure. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka Ejti Štih de Fernandez de Gordova. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava oh petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V kranjski župnijski cerkvi razstavlja akad. slikar UroŠ Žitnik. V galeriji Kavka razstavlja kolaže akad. slikarka Klementina Golja. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik slikarke Drage Soklič, članice Dolik. V Kosovi graščini si je moč ogledati ilustracije Andreja Trobentarja. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava likovnih del predšolskih otrok. V galeriji Pasaža razstavljajo črno-bele fotografija mladinci Fotokluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Herman Gvardjančič. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Jože Tis-nikar. V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled razstava del nastalih na Ex temporu Selca 91. V galeriji Fara odpirajo danes, v petek, ob 19. uri razstavo fotografij Fotokino kluba Anton Ažbe. Na Loškem gradu v Freising Baru razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu gradu je na ogled razstava Pripoved o prazgodovinski hiši - s fotografijami in video filmom prikazane gradbene faze rekonstruirane prazgodovinske hiše. ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra Železniki bo danes, v petek, ob 19. uri otvoritev slikarske razstave slikarja Berka. O avtorju bo govoril Andrej Pavlovec. TRŽIČ - V Paviljonu NOB odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo Kmečke hiše v Selah. O razstavi bo govoril dr. Ivan Sedej, razstavo pa bo odprl Nante Olip, podžupan v Selah. Nastopa pevski zbor iz Sel. V paviljonu A banke je na ogled razstava Govorica dokumentov. KUKOVICA PRILETI DO MONOSA IN SKUPAJ GRESTA NA SEVER (tomaž, marijan, cveto) Tako, kot da pride gospod, ki izvede kakega silnih trikov. Roke, noge, gola prsa in nenadno: "AAAAAAAAA". Vi. Vas zadnjič nisem videl. Si držal srečo v rokah? Te je "skrbno" poljubila? So čitali? Ne, večerna zabava. Nekega vsakega dne pijanost. So se povabljeni gostje udomačili. In vstanejo tedaj vsi v vrstah. Petek, 13. september. Modra dvorana gradu Kieselstein. Na vogalih hiš in po zapuščenih trgih se najdejo primitivec, nevoščljivost in polno zablod. Kot egoisti, ki nosijo na cesto tišino, bežijo mimo mojega malega okna. V drobcih dežja se skrivajo Tvoje pričakovanje. Moje in Njegovo pričakovanje. Po pobeljeni cesti, pod drevjem prihaja župnik. Nekaj se pripravlja. V ta večer so se skrili veliki kvadrati, plava koža, okostnjak, težki žolčni kamni in lačen pes se potika. Garjav pes. Sprašujem se tudi, dekliške prsi, vrtnice, tvoj oče, Bog Koneckoncev, kje so? Lajaj. O-prokleti. Hudič, hudič. V blato. Na debla. V vse trobente. Izginite, izginite!!! Nadalje. Tako nevidne muhe, beda, črne skale, bele gore, prah, drhtenje, cipa; smo se stiskali? Ali pesnik zadržano vztraja ali je "ploden", (mlad in naiven) ali (Saj ne morem več)?! Je nemožnost govorjenja tisti M.O.N.O.S.O.V. "neizbežni ambient". Neizrečeno odsotnost? Ali se poezija IZMISLI? Je MISEL. JE IZ? Je petnajst KNJIG = ena KNJIGA? ... edino vprašanje na tiskovni konferenci "Materiala za koliko KNJIG...?) Monos je retoričen, resnica ga ne zanima, ker je resničen. Resničen je, ker je učinkovit. Učinkovit, ker je prepričljiv. Cveto pa je pustil pesmi v vas. Recital. Cveto Sever. Vdih. Skrajno čutno v občutek skrivnosti v začetku asketski. Pa potem pesem je strast. (recital: dvorana petdeset stolov, vsi zasedeni, tudi stojijo, reflektor, prižgan, usmerjen na stol, pod stolom sveča, prižgana, nad stolom sveča - tudi prižgana, za črn zastor, na desni ob stolu Cveto - čepi, čita, skozi belo kroglo. Kitara.) Tisto zapleteno podobo je do konca razgalil z ogledalom, (pod črnim zastorom - ogledalo, ogledali so se lahko vsi sebe) Nastavili so nam "špegu". Pesniška zbirka Marijana Štancarja Monos-a SOOČENJE je izšla pri Ellerjevi ediciji Mohorjeve založbe v Celovcu. Spremno besedo in izbor je pripravil Tomaž Kukovica. Printed in Austria. Murfi M. Einheit oJj^EEGLAS Kupon pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj Nepreklicno naročam knjigo alojzija žiberta pod marijinim varstvom po ceni 520,00 din/izvod _IZVODOV KNJIGE Ml POŠLJITE NA NASLOV (priimek, ime) (naslov, posla) PLAČAM s položnico po prejemu knjige PODPIS GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK SDK-jevo pismo Vroče lastninjenje se zdaj hladi v skupščinskih komisijah, kako ho kolač družbene lastnine razrezan, je z zanesljivostjo težko reči, vsekakor pa že lahko slutimo, da se podržavljenju podjetij ne bo moč izogniti. Vse bolj namreč postaja jasno, vsaj glede na razpravo v skupščinski komisiji, da podržavljenje ni sporno samo po sebi, čeprav bi moralo biti, saj ne vsebuje motiva za učinkovito gospodarjenje, temveč je v srži vendarle vprašanje, kaj se bo zgodilo z direktorji, jih bo moč vsevprek odstavljati ali ne. Nikakor se namreč ne moremo znebiti občutka, da bo v v skupščini opozicija pristala na podržavljenje, če ho dobila zagotovila, da bodo direktorji v glavnem ostali na svojih mestih. Tudi iz besed Franca Grašiča, tržiškega poslanca v slovenski skupščini, kjer vodi tudi odbor za splošne gospodarske zadeve, je bilo na sredinem večeru s tržiškimi direktorji moč sklepati, da večjih sprememb ne bo, da ho vlada svoj predlog ponovila na skupnem zasedanju, če ne bo šlo drugače, da mu je kot direktorju iskreno žal. ker ni v ospredju učinkovitost gospodarjenja, temveč so pomembnejša razmerja politične moči. Naravnost osupljivo pa je delovala informacija tržiškega župana Petra Smuka o tem, da je dan poprej videl pismo direktorja slovenskega SDK. v katerem Igor Omerza slovenski skupščini predlaga podržavljenje podjetij, kot razlog pa navaja malverzacije in kraje družbenega premoženja. Pisma sicer nimamo v rokah, seveda pa nimamo razloga, da županu Smuku ne hi verjeli, da je takšno 'pismo res v skupščini. Presenetljivo je namreč to, da ga je napisal direktor Omerza, ki je bil doslej znan kot oster nasprotnik podržavljenja podjetij. Je torej pismo podpisal po službeni dolžnosti in je kraj res toliko, daje moral reagirati ali pa gre za novo politično prepričanje? Ne moremo se namreč izogniti dejstvu, da se pri nas o krajah družbenega premoženja veliko govori, nihče pa ne objavi seznama podjetij, kjer se to dogaja. Tudi' v pismu direktorja SDK-ja niso našteta, temveč so opisane oblike malverazaeij. Zaradi tega pismo diši po političnem pritisku v smislu poenotenja pozicije, ki ji posamezniki "nagajajo", očitno ne le Spomenka Hribar. Toliko bolj, ker se po Kranju šuš/ja, da je pismo s podobno vsebino dobila s kranjske občine rudi kranjska SDK, od koder je seveda moralo po logiki sistema moralo potovati na vrh slovenskega SDK. Novi borzni tečaji za tuje valute Že kar nekaj časa so časopisi ob petkih še posebej zanimivi zato, ker objavljajo tečajno listo s četrtkovega borznega sestanka Ljubljanske borze, d. d. Kako tudi ne - ob četrtkih borzna ponudba in povpraševanje določata devizne tečaje za tuje valute, omenjeni borzni tečaji pa so podlaga večine poslov, kjer je osnova določena v valutni klavzuli. Tečajna lista z včerajšnjega sestanka Ljubljanske borze je pričakovana: tečaji za vse vrednostne papirje in tuje valute so se skladno z našo inflatorno spiralo kar znatno dvignili. Borzni tečaj /a avstrijski šiling je od danes (20. septembra) do prihodnjega četrtka (26. septembra) 3,32 din za efektivno; odkup DEM vam bodo poslovne banke in menjalnice obračunale po 23,37 din za eno marko, ameriški dolar pa po 39,07 din. Večina bank vam bo pri menjavi obračunavala provizijo - le Stanovanjsko komunalna banka vam obljublja izplačilo celotne dinarske protivrednosti za odkupljeno devizno efektivo brez provizije. Če smo ob začetku oblikovanja tečajev tujih valut na Ljubljanski borzi napovedovali, da bo borzni tečaj vplival tudi na »črno borzo« in se bosta tečaja razlikovala le minimalno, pa so dejanske razmere na trgu to napoved postavile na glavo. Sredi tega tedna je bila nemška marka na ljubljanski tržnici že 32,00 din, v enem samem dnevu (v sredo, koje Kadijevičeva vojska bombardirala Zagreb!) se je črni menjalniški tečaj povečal v nekaj urah z 28,00 na 33,00 din za marko. Ce izračunate - med marko,»na črno« in marko po borznem tečaju je približno takšna razlika (v odstotkih), kot je med marko po tečaju Ljubljanske borze in marko po Markoviču. Po včerajšnji borzni tečajnici je stimulacija za odkup tuje valute izračunana na 85 odstotkov in velja do četrtka. Prav tolikšno je skupno tedensko povprečje EDP. Slovenska obračunska enota SECU se je včeraj na borzi oblikovala na 49,2824 din, še predvčerajšnjim pa je bil SECU po 46,3120 din. Se podatki s tečajnice vrednostnih papirjev: podobno kot na torkovem borznem sestanku so tudi včeraj tečaji poskočili. Popularne obveznice RSL 2 (kupon za polletne obresti bo vnovčljiv 1. oktobra) so dosegle 113,7. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Poslanci na celjskem obrtnem sejmu Na 24. mednarodnem sejmu obrti v Celju, ki bo odprt do nedelje, 22. septembra, letos na 45 tisoč kvadratnih metrih razstavlja 1.320 razstavljalcev in več kot 400 prodajalcev. Odprtja sejma so se udeležili številni ugledni gostje', slavnostno pa ga je odprl predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, ki je dejal, da bodo brez ozdravitve gospodarstva, oživitve proizvodnje in njene organizacijske posodobitve slovenska osamosvojitvena prizadevanja izgubila svoj smisel. Zadržal se je tudi pri lastninski zakonodaji in dejal, da očitki ne bodo nadomestili trdega dela, potrebnega, da rešimo probleme lastninjenja na poti v uspešno gospodarstvo. Včeraj so na celjskem obrtnem sejmu pripravili delovni sestanek poslancev zbora združenega dela slovenske skupščini, tam je bilo tudi več slovenskih ministrov, tema njihovega pogovora je bila "Obrt v Sloveniji". Obrtniki namreč z marsičim niso zadovoljni, pravijo, da je sedanji in osnutki novih zakonov povsem v nasprotju z zahtevami in interesi obrtnikov, želijo si predvsem zakone, ki jim bodo omogočili razvoj. Obrtna zbornica med drugim tudi predlaga ustanovitev posebnega sklada, s katerim naj bi reševali probleme delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, saj so zdaj vsi breme delodajalcev, ki delavce zaradi tega odpuščajo, dogaja pa se, da vračajo obrtna dovoljenja. * Srečanje tržiških direktorjev BjPT bo moč rešiti v dobrem letu dni Osrednja tema je bila seveda lastninska zakonodaja, zlasti različni pogledi na podržavljenje podjetij. Tržič, 18. septembra - V vili Bistrica, ki jo tržiška občina namerava v kratkem dati v najem, so se na že 30. srečanju zbrali tržiški direktorji, povabljeni so bili tudi domačini, ki to delo opravljajo drugod. V središču njihove pozornosti je bila seveda lastninska zakonodaja, zlasti najbolj sporna vprašanja, ki so ustavila njen sprejem v slovenski skupščini. Direktorji so obravnavali tudi domače probleme, slišali smo spodbudne vesti iz tržiškega BPT, pripravljala pa so jim predstavili koledar za prihodnje leto, ki bo posvečen 500-letnici Tržiča. Direktorji so informacije o sprejemanju lastninske zakonodaje dobili tako rekoč iz prve roke, saj je tržiški poslanec Franc Grašič, direktor Peka prišel naravnost z zasedanja zbora združenega dela slovenske skupščine. V paketu lastninske zakonodaje je najbolj sporen zakon o lastninjenju podjetij, preostali trije (zakon o denacionalizaciji, zakon o zadrugah in stanovanjski zakon) bodo verjetno sprejeti brez večjih popravkov. Glavne zamere predloženemu zakonu o lastninjenju podjetij se nanašajo na delitev podjetij na velika, srednja in majhna podjetja, kar jih spravlja v neenakopraven položaj, izpuščena je dokapitaliza-cija, premalo vabljiv in je zato vprašljiv delavski odkup v malih in srednjih podjetjih, sporno je podržavljenje v prehodnem razdobju, zanj tudi ni jasno, koliko časa bo trajalo, ni še pripravljena vzporedna zakonodaja. Vilo Bistrico, kjer so se prvič sestali direktorji, bo tržiška občina dala v najem, saj upajo, da jim je ne bo potrebno vračati bivšim lastnikom. Zahtevali pa bodo, da to ne bo le gostinski objekt, temveč bo namenjena tudi poslovni in kulturni dejavnosti. Bo zakon sprejet brez večjih sprememb Znano je, da je zbor združenega dela vrnil predlagani zakon v osnutek in se odločil, da bo enakopravno obravnaval tudi Pintarjevega in Mencingerjevega ter pregledal skoraj 200 amandmajev, posebna komisija bo na osnovi tega pripravila nov predlog zakona, ki bo po Grašičevih besedah najbrž pripravljen že konec tega tedna, nakar bo seveda v skupščini potrebno medzborovsko usklajevanje. Tržiški župan Peter Smuk je pokomentiral zamere, ki so jih poslanci v zboru združenega dela naložili predlaganemu zakonu o lastninjenju. Dokapita-lizacije je po njegovem lahko vzporeden proces privatizacije, saj nanjo ne sme biti vezana pravica do delovnega mesta, ljudje pa naj svoj denar plasirajo tudi drugam, ne le v svoja podjetja. Vse kaže, da s popravki delavski odkup postaja vabljivejši, saj je zgornja meja s 18 tisoč dinarjev po Smukovih besedah premaknjena že na 100 tisoč dinarjev. Podržavljenje pa je utemeljil tudi z mal-verzacijami in krajami družbenega premoženja, na kar opozarja tudi SDK. BPT posluje z dobičkom V BPT bo moč v letu do leta in pol normalno poslovati, kar pomeni, da bo podjetje melo dobiček, delavci pa primerne plače, je napovedal stečajni upravitelj BPT Matija Majcen -Roblek. Razmejil je poslovne V turizmu se vse bolj obupano sprašujejo v • it Kako preživeti Kranj, 18. septembra - Turistični promet je bil že v prvem polletju zelo slab, po vojni v Sloveniji in divjanju vojne na Hrvaškem pa se je znašel dobesedno na robu katastrofe, z malo upanja, da bi se lahko turistični promet hitro popravil. Že zdaj je vprašljivo, koliko tujih gostov bo k nam prišlo prihodje leto, saj jih njihove turistične agencije že zdaj pridno usmerjajo drugam. V letošnjem prvem polletju je slovenski turistični promet padel na raven leta 1975, čeprav so se v šestnajstih letih naše turistične zmogljivosti podvojile. Turistični devizni priliv pa je glede na lanskega v tem času padel za 64 odstotkov in tako znašal le 140,7 milijona dolarjev, v sedmih mesecih pa je znašal 160,5 milijona dolarjev in se glede na enako lansko razdobje zmanjšal za 69 odstotkov. Poletno turistično sezono v Sloveniji so nekoliko popravili le trije avgustovski tedni, vendar le domači gostje, zanje so cene znižali za 65 do 70 odstotkov. Tuje turistične agencije posle odpovedujejo, svoje goste preusmerjajo v druge evropske turistične in v daljne eksotične dežele, zato je že zdaj vprašljiva zasedenost zmogljivosti v prihodnji poletni turistični sezoni. Upravičeno se lahko sprašujemo, ali bo naše turistično gospodarstvo preživelo, saj so že rezultati poslovanja v letošnjem prvem polletju zelo slabi in napovedujejo finančno katastrofo ob koncu leta, če turizem ne bo deležen večje družbene pomoči. V izgubi je bilo že po šestih mesecih 163 oziroma 45,3 odstotka podjetij s področja gostinstva in turizma, izguba je znašala 383,6 milijona dinarjev in bila za 143 odstotkov višja kot lani v tem času in 3,.vkrat večja od ustvarjene akumulacije. Medtem ko so lani v prvem polletju pozitivno poslovale turistične agencije in zdravilišča so letos tudi ta podjetja v izgubi, v zdraviliščih je znašala 56,9 milijona dinarjev, v turističnih agencijah 41,7 milijona dinarjev. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je sredi julija zaradi izpada turističnega prometa predlagala deset ukrepov, doslej so bili uresničeni trije, nanašajo se na plačevanje prometnega davka, enoletni moratorij za bančna posojila in odložitev vračanja posojil iz tako imenovanega razvojnega dinarja, doseženo pa je bilo tudi soglasje za odlog plačil PTT storitev in električne energije. Turistično gospodarstvo pa predlaga še: pomoč pri plačevanju "čakanja na delo", odlog plačila davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, "državna" posojila za reševanje likvidnosti, odložitev prispevko za infrastrukturo, vnovčenje republiških obveznic ža izvoz po deviznem tečaju ljubljanske borze in izplačilo izvoznim spodbud za zadnje četrtletje lanskega leta. Za zdravišča pa naj bi preklicali cene zdravstvenih storitev za prvo polletje in nadomestili dvomesečni zamik plačila zdrastvenih storitev. • M. V. rezultate do in po 14. maju letos, dotlej je imel BPT 62 milijonov izgube (lanska in letošnja), upnikov je bil dolžan približno 200 milijonov dinarjev, vendar je po Roblekovi oceni realnega 170 do 180 milijonov dinarjev dolga, preostalega bodo prerekali. Na zadnjem naroku na sodišču seje izkazalo, da so upniki doslej prijavili 165 milijonov dinarjev, od tega BPT prereka 30 milijonov dinarjev. Po 14. maju BPT posluje z dobičkom, ki je doslej znašal približno 9 milijonov dinarjev. Stečajnemu senatu so že predlagali zaposlitev 56 delavcev, še ta mesec jih bodo zaposlili 27, do konca letošnjega leta pa naj bi bilo redno zaposlenih že 100 delavcev. Operativno so že določili profitne centre, za vsakega bodo naredili poslovni načrt, čez dva meseca pa bo nared profitna študija, ki bo pokazala, kaj Seveda BPT brez družbene pomoči zdaj še ne bi posloval z dobičkom, na kar je opozoril župan Smuk in dobil Roblekov odgovor, da bi brez nje imel BPT v v zadnjih treh mesecih in pol približno l milijon dinarjev izgube. se splača izdelovati in kaj Že zdaj pa ocenjujejo, da bodo še naprej izdelovali posteljnino in prte. Pri razvoju računajo na republiško sofinanciranje, dokaj realna pa so tudi tuja vlaga* nja. Razmišljajo o valilnici novih podjetij. Ker se morajo umikati z jugoslovanskega trga, vse več ijjj važajo, po 15. aprilu so izvozil' 60 odstotkov proizvodnje, kaf seveda zahteva vse večjo kakovost. 24. Mednarodni obrtni sejem od 13. do 22. septembra Celjski sejem izpolnjuje pričakovanja Celje, 18. septembra - 24. mednarodni obrtni sejem v Celju je znov* dokazal, da je to prireditev, ki pritegne vse, ki se zavedajo, da je i* prodor na trg, med ljudi, do kupcev "pomembno priti zraven". celjskem sejmu na 45000 m2 skupne, od tega 12000 m2 pokrite p0' vršine, razstavlja okrog 1.320 razstavljalcev, od tega 87 tujcev. Zanimanje za sejem je izredno veliko tako med razstavljal-ci - vseh zainteresiranih niso mogli vključiti - kot med obiskovalci: že v prvih štirih dneh ga je obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev. Organizatorjem je tokrat uspelo ločiti prostore, namenjene razstavljalcem, od onih za prodajalce in gostince. Sejem spremlja tudi vrsta spremljajočih dogodkov, strokovnih posvetovanj in podobnega. V ponedeljek je bil dan Italije, v torek dan Avstrije, v četrtek dan Nemčije, danes, v petek, pa je dan Madžarske. Več uglednih gostov je že obiskalo sejem: otvoril ga je Milan Kučan, v sredo pa ga je obiskal Lojze Peterle. Obrtniki so ob vseh priložnostih, posebej pa v sredo na srečanju delegacije Ministrstva za malo gospodarstvo Slovenije in Republiške uprave za dohodke ter predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije, izrazili ogorčenje nad pogoji, ki jih ima dane5 ■ obrtnik za delo in poslovanje; ' Ugotavljajo namreč, da so f vse slabši, celo slabši, kot v Č»'l su prejšnje vlade. Veliko zanimivih priredit^ se bo na celjskem sejmu zvrst1' lo še do zaključka v nedelj0. Tako bo danes zvečer "sejejfl' ska noč" z bogatim zabavnifl programom in ognjemetom, I nedeljo pa konjeniška priredi' tev v preskakovanju ovir za p0' kal sejma MOS 91. Vsak da" popoldne ob 17. uri je modfl3 revija in nastop narodno-z3' bavnih ansamblov. Posebej ie poskrbljeno za veselje otresaj je tu postavljeno zabaviš** posebej zanje. Skratka, vsak h0 našel kaj zase, za Gorenjce Pa je obisk celjskega sejma še P0' sebej zanimiv zaradi primerja' ve z gorenjskim sejmom. • *f Dolenc Tuja podjetnika bi gradila golf Kako se bodo odločili Ratečan' Rateče, 19. septembra - Tuji podjetniki bi tik za mejo v RatecA zgradili veliki golf in ustrezne športne objekte, na naši strani P J hotel. Zemljišče za predvideno gradnjo pa je v lasti rateških kfli J tov. Ratečani že nekaj let poznajo zamisel, da bi na travnikih in poljih na italijanski strani meje zasebni podjetniki zgradili športni center, veliki golf, na naši strani pa bi postavili hotel za goste. Ob prvi zamisli so se Ratečani, dvolastniki, ki imajo na tem območju največ zemlje, odločno uprli, saj zemlje niso hoteli prodati. Tedaj tudi še niso govorili o tem, da bi zemljišča zamenjali, temveč je šlo ob predvideni novogradnji le za prodajo zemljišč dvolastnikov. Zamisel o izgradnji golfa na drugi strani meje in hotela na naši strani je očitno izredno trdoživa in podjetniško zanimiva. Ponovno sta se pojavila dva podjetnika iz Švice in Nemčije ter želela Ratečanom - dvolast-nikom predstaviti projekt. Zato je predsednik jeseniške občin- ske skupščine dr. Božidar dar sklical v Ratečah sestartfjjj ki se ga je udeležilo okoli ■> krajanov. Dvolastnikom * predstavili zamisel: golf tgris s 36 luknjami in dve klubski ši naj bi zgradili na levi str na italijanski strani, na slove j ski strani pa hotel v vredno5 20 milijonov mark s 150 P°SL ljami, izgradnja pa naj bi traj la dve leti. .■>. Okoli 100 hejctarov zernU'^ ča, kjer naj bi zgradili &0.. igrišče, je v lasti rateških dv lastnikov, ki pa jim ponujaj nadomestna zemljišča. Ra*eA dvolastniki bodo še prem'5 v, in se odločili čez nekaj tedno.j ko bodo v Ratečah spet skl>c^j podoben posvet. Podjetnik''; , sta predstavila projekt, bost* ( primeru, če bo rateški odg0 jj. negativen, igrišče gradili v zini Trbiža. • D. Sedej Igor Torkar "kaJT* vsa Meditacija o moji razkuštrani mladosti (odlomek) Kiselkast vonj policajskega pendreka. Še danes in za vekomaj moj nos ve, da je ta vonj mešanica prečudnih vonjav. Vonj po žaltavem eteričnem olju, vonj po ožganem glavniku, vonj po pasti za čevlje, pa vonj po stari dahpa-Pi in vonj po znojni, umazani človeški roki. Perverzna mešanica vonjav. Že bolestno občutljivi Proust je pisal, kaj vse in kdaj in koga mu lahko en sam vonj privabi, prižene ali pričara v raj in pekel spominov. Meni prižene gumasti vonj policajskega pendreka v labirint spominov ne samo podobo mojih preteklih, preživetih, presmejanih in prejokanih let, ampak zmeraj tudi živo postavo in živ obraz pojma "poli-CaJ". Življenjske izkušnje so me prekleto dobro Poučile, kaj vse in kdo vse se skriva pod imenom policaj, kifle, kifi, cajc, žandar, detektiv, spicelj, vohljač, plavi angel in seveda delavec notranje uprave, kadar govoriš o tem večno posebnem poklicu resno, razumno in priznavajoče- Ja, ja, večni plavi angeli! Zakaj angeli? Prapraoče policajev je bil nadangel Gabrijel. Kot vsi vemo, je ta nadangel Gabrijel prvi strokovno izvedel prvi izgon v zgodovini človeštva, ko je izgnal Adama in Evo iz raja. Rodovna plavih angelov je torej stara že tisočletja. Značilnost prastarih rodbin so občasni znaki 'zrojenosti, degeneracije. V rodovini plavih angelov je eden od teh znakov opazno pešanje duha. Zdržljivost telesa pa ta rodbina z nenehnim treniranjem karateja, boksanja, jahanja, streljanja in vihtenja pendrekov ohranja na zavidljivi višini. Tako, da na sploh lahko rečemo: M*tis nesana in corpore sano. In še nekaj lah-..° rečemo: policaji, kiflci, kifiti, cajci, žandar-■!'> detektivi, špiceljni, vohljači, plavi angeli ter Ječarji vseh časov - vsi imajo enako postavo in e°ak obraz in enako dušo. Enaka razlezena nšesa, enako vodeno mrzle oči, enake sprešane Ustnice, enako bodljikav smehljaj in enako po- rozno dušo. Nič čudnega. Poklicna značilnost. Saj vsi vemo, da ima težak na stara leta žulja-ve, vozlaste, okorne, velike in sploh drugačne roke, kot, naprimer, pianist, porodničar ali her-mafrodit. In da kanalski delavec ali po slovensko "drekpunpar" - ki vse življenje pumpa drek iz greznic in zamašenih kanalov - smrdi po dreku, pa če se vsak večer še tako umiva. Prav tako plavi angeli od vekomaj dišijo in bodo vekomaj dišali po žaltavi gumi policajskega pendreka, ki seje skozi stoletja dialektično razvil iz gorečega meča nadangela Gabrijela, ki je, kot sem že povedal, prapraoče policajev. Policaji, detektivi, ječarji. Neverjetno, koliko se jih je že nabralo v tem mojem razkuštra-nem življenju. Domačinov in tujcev. Neverjetno, koliko sem jih srečal, oziroma - so me srečali, ustavili in prijazno povabili s seboj v njihove kopalnice. V teh kopalnicah so mi "žajfa-li", krtačili, umivali in tuširali telo in dušo, večno očetovsko zaskrbljeni za mojo državljansko higijeno. Zaskrbljeni, zadnje čase pa tudi začudeni. Redkega med njimi je bilo celo malo sram, ko je videl, da ob njihovem pranju z mo-jea telesa in duše teče še kar čista voda. Malo siva že, črna pa nikoli! S težavo in počasi dou-mevajo, da imam svojo kopalnico. Celo dve. Eno v Ljubljani, drugo v Poljanah nad Škofjo Loko. V njih se po potrebi umivam sam! In tuširam. Telo v Ljubljani, dušo v Poljanah. Ne bo odveč, če ob tem povem še to, da sem se znašel v policajskih kopalnicah kar v treh režimih. Posamezne tedne v stari Jugoslaviji, skoraj dve leti v nacistični Nemčiji in kar štiri leta in štiri dni v moji samoupravni, demokratični, socialistični Jugoslaviji. Skupaj sešteto: skoraj sedem najlepših moških let! Sedem let! Me slišite, nekateri še vedno živi nekaznovani rablji? Sedem let! Urednikova beseda Intervju z dr. Cenetom Logarjem, pripravil ga je prof. Miha Naglic, je pogovor dveh filozofov o Golem otoku. Vendar ne o dogodkih - o teh je bilo že veliko zapisanega - ampak o vprašanju: Zakaj? Ali zaradi informbiroja in sovjetske nevarnosti ali zaradi notranje potrebe jugoslovanske partije, da se je lahko obdržala na oblasti? Pogovor je nastal na podlagi daljšega zapisa v 5. letošnji številki revije Borec. Namesto uvodnika objavljamo odlomek iz Meditacije o razkuštrani mladosti Igorja Torkarja, ki se prav tako nanaša na obdobje informbiroja in Golega otoka. Zaključujemo pa jih z intervjujem Jožeta Novaka s slovenskim notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem. Prihodnji teden bomo v sredici Odprtih strani objavili zapis z Glasove preje, na kateri se bosta pogovarjala minister za infomiranje Jelko Kacin in Viktor Žakelj, ter reportažo s srečanja predsednikov vlad Alpe - Jadran v Linzu. Leopoldina Bogataj CENE LOGAR Odlomki Golega otoka peklenski načrt ^akšen naprej pripravljen peklenski načrt proti starim, pred-tj-eni Predvojnim komunistom je bil pripravljen v vrhovnem par-Šel h1 "n P°l'ciJskem vodstvu v Beogradu, se mi niti sanjalo ni. r .e desetletja pozneje mi je znanec, ki je bil tedaj sekretar oko-te; ne£a komiteja, povedal, da so dobili sekretarji okrožnih komi- J v iz ljubljanske Udbe slepe ukaze: aretiraj toliko in toliko ko-10i?lstov informbirojevcev. On jim je na primer odgovoril, da a 1 °.komunistov nima v okrožju. Taki so bili torej nalogi za nj tac'JO popolnoma nedolžnih ljudi, celo takih, ki jih niti bilo Sel ° t0 na daljavo in popolnoma na slepo. Na grmado in sežig! ta na P°'em otoku in pozneje sem videl, da so voditelji tedaj v a|.°genj lahko metali vse, ki so se jim kdaj zamerili med bojem 2 P°ZneJe. Pri meni je tako prišel na maščevalni račun Kidrič zae - L?amer v Parizu, med vojno in tudi po njej, ko nisem hotel grabiti za karieristični trnek, ki mi ga je vrgel... (1984) Zakrvi se! hičr^3 '5ara'ca Je m'a tovarna za mučenje. V njej so fizično in psi-SVo-° to'iko časa mučili človeka, dokler se ta ni prijavil, da gre k neji-,11111 (republiškemu) zasliševalcu in se mu preda na milost in prov °^ tCr orj'Jum\ da bo opravljal vse to zločinsko mučenje in bila 0Clran'e ter denunciranje svojih najboljših tovarišev. To je ki m°snovna strategija Golega otoka pri lomljenju komunistov, sta v T\ PT'Peljati v zločinstvo - spremeniti najboljšega komuni-ter zlo<-"lnca! Zakrvi se: edino s pobijanjem in denunciranjem da ^. ?Voc'ranjem svojih tovarišev in prijateljev moreš dokazati, lovari' s !mst>.čeprav nikdar nisi bil stalinist. Denuncirati svoje koli n *1r' svo'em republiškem zasliševalcu, da so govorili kar-P°dtik°^ltlVne*ra ° Sovjetski zvezi. Če niso govorili, si izmisli, mUce dJ' ^as''ševalec potem določi sobnemu starešini oblike m0ra:Ja denunciranega, ne glede na to, ali je česa kriv ali ne. Vsi njern ,dokazati svoje sovraštvo do Sovjetske zveze z masakrira-■"evidir enunc'.ranJe,T|, vsi, od zasliševalca, sobnega starešine in ki Se .Ci:v: aktivistov, mučiteljev, do tistih, ki so mučeni, tj. tistih, Zlomi t t vklJuč'ti v to blazno zločinstvo: Zakrvi se! zakrvi se! tak ne ^ se noče zlomiti in počenjati zločinov, kajti vsak danih jtr* tŽeVan' č!ovekJe potencialni sodnik zlomljenih, proda bi or iT ' zlofuicev' ki so se vdali v zločinstvo edino zato, (1984) nrbtov in trupel svojih tovarišev prišli na svobodo. Dahavci in Golootočani Dahavce so pred dahavskim procesom z mučenjem prisilili, da so priznali, da so bili, kar niso bili, to je gestapovci. Informbiro-jevce pa so na Golem otoku z najhujšim fizičnim in psihičnim mučenjem prisilili, da bi tudi postali zločinci. Torej niso bili več nevarni krvnikom, kot so bili dahavci. (1984) Zlom - revizija Na čem je temeljilo to zločinsko prisiljevanje komunistov, da bi revidirali in postali zločinci? S čim so v tem mučenju računali? Iz vseh potekov revizije sem videl, da zavest, ideje morajo biti odsev in izraz realno izvedljivih akcij, delovanja. Kakor hitro se to delovanje pokaže kot nerealno, neizvedljivo, se začne podirati vsa ideologija, zavest, ideje. Tedaj pod najhujšim terorjem in v popolni izoliranosti od vseh ljudi nastopi zlom - revizija. To se prične najprej pri tistih ljudeh, ki so ideološko najbolj zaostali. Ideološko pa so večinoma najbolj zaostali tisti, ki izvirajo iz najbolj primitivne družbe, primitivnih družbenih odnosov. To se je na Golem otoku pokazalo pri Bosancih in Črnogorcih, ki so najbolj množično branili ideologijo, iz katere so zrasli in bili med narodnoosvobodilnim bojem z njo prepojeni. Pod hudimi udarci so se najprej zlomili, prešli med batinaše in seveda videli v tistih, ki se niso hoteli zlomiti in batinati, svoje sodnike, ki jih je treba uničiti. (1984) Le enega ne! Jaz sem zavzel isto stališče kot med vojno. Kmalu v začetku voj ne sem spoznal, da je minimalna verjetnost, da bom preživel. Če BlStVO GoleCJG Otol 8.40 8.50 8.50 9.45 10.10 10.40 11.05 11.35 11.55 12.00 12.30 12.40 13.25 14.45 16.50 16.55 17.00 17.05 18.15 18.45 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.14 20.20 21.10 21.15 22.35 22.55 23.00 0.15 Video strani Otroška matineja Živ žav Nevarni zaliv, ponovitev avstralske nanizanke V znamenju zvezd: Bik, nemška dokumentarna nanizanka Garfield in prijatelji, ponovitev Videomeh Obzorja duha EP Video strani Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Poročila Video strani Križkraž, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Ljudje mačke, ameriški film Pepelka na obisku, po motivih E. Peroci Risanka TV mernik TV okno EPP TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP Borisav V. Pekič - G. Paskalje-vić: 1. del nadaljevanke TV BG EPP Zdravo TV dnevnik, šport, vreme EP video strani Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 14.40 Estoril: F-1 za veliko nagrado Portugalske, prenos 17.40 EP v dresuri, posnetek iz Dona ueschingena 18.35 Slovenski pevski zbor Gallus iz Argentine, 1. del. 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Skandinavija: Sladke in slane vode, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Ciklus filmov J. Menzla: Konec starih časov, češkoslovaški film 22.25 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 7.05 7.15 8.00 8.15 9.00 9.05 10.00 11.00 12.00 13.00 14.30 16.00 17.05 17.30 18.00 18.35 19.30 20.05 21.30 21.35 22.30 23.00 0.15 1.15 Poročila TV koledar Posebna oddaja Poročila Dokumentarna oddaja Poročila Tiskovna konferenca iz Osijeka TV izbor Poročila in tiskovna konferenca iz Skupščine republike Hrvaške Plodovi zemlje, kmetijska oddaja Poročila in posebni program Poročila in posebne oddaje Poročila Frontna linija Gospodarstvo Poročila in TV konferenca Dokumentarna oddaja TV dnevnik Posebna oddaja Poročila Za svobodo Poročila (Kronika dneva) Za svobodo TV izbor Poročila 10.50 Video strani 11.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 13.00 Anne z zelenim pročeljem, kanadska nanizanka 14.00 Osijek: Koncert 14.15 Busove zgodbe, risana serija 14.40 Formula 1 za VN Portugalske, prenos 17.40 Dopolnitev 18.00 Blago, francoski barvni film 19.30 TV dnevnik 20.15 Dragi John 20.45 Dediščina Daljnega vzhoda, dokumentarna serija 21.35 Magija 21.50 Coplan: Berlin . KANALA 20.00 Vojna operacija, angleški čb vojni film 22.00 Repo Jake, ameriški akcijski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka 20.40 Vsak čas, ameriški barvni film 22.10 TV dnevnik 22.20 Agent Pepper 23.15 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Zadnji lov, britanski film 10.40 Tednik 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Poročila iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 13.10 Quick, nemški film 14.40 Najmlajši otrok Avstrije 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa 16.10 Daktari 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 17.50 Velikih 10 18.30 Falcon Crest 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Hopla, zdaj prihajam jaz 21.00 Glas Islama 21.05 praznik v Trstu 23.05 Max Ernst 23.55 Gustav Mahler - pesmi za umrlimi otroki 0.20 Čas sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 9.00 9.05 10.15 11.00 12.00 12.05 13.00 14.15 18.00 18.30 18.55 19.30 19.48 20.15 22.20 22.25 22.30 23.20 1.10 1788 Vremenska napoved Čas v sliki Kulturni tednik Universum Operni vodič Mozartov koledar. . iz moje poetične glave Skladbe iz let 1787 Dober dan. Koroška Športno popoldne Pravica do ljubezni Slike Avstrije Kristjan v času Čas v sliki Primer za tožilca Kraj dejanja Čas v sliki šport Twin Peaks • VVillie in Phil, ameriški film Čas v sliki 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni noktur no - 23.15-04.30 Nočni program, glasba L RADIO Žffil 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah -10.00 - Športne novice 10.20 - Od tu in tam - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 -EPP 12.30 - Čestitke in pozdravi -13.30 - Odpoved programa - SLOVENIJA 1 SOVA BEDA BOGATIH Nelson prileti s Karlo na Ažurno obalo. Vznemirjen je, ker je Helena brez sledu izginila. Če ne bodo našli trupla, ne bo prišel do njenega denarja Neprijetno presenečenje zanj je tudi prihod novinarke Michelle Fontaine, ki jo je podkupil, da je javnost predčasno seznanila o poslu z Japonci. Michelle veliko ve o njem in ga zdaj izsiljuje Nelson se je hladnokrvno znebi Medtem policija v Montrealu išče pogrešano Heleno. Nelsona razjeda dvom, ali je Helena res mrtva. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP - 18.59 - Odpoved progra ma ameriški film, ponovitev 15.10 Sever in jug, ameriški film, ponovitev 16.50 Harcastle & McCormick 17.55 Neukroćeni, ameriški film 19.50 Cosbv shovv 20.15 Vrnitev Perrvja Masona, ameriška kriminalka 22.05 Ulice San Francisca 23.05 Človek, ki je prišel iz džungle, ameriška grozljivka 0.40 Harrvjeva čudovita kazenska porota 1.05 FBI 1.55 Arlette osvaja Pariz RTL PLUS PRO 7 5.35 Dusty Dustv 6.00 Barney Miller 6.20 V kanadski divjini, kanadska dokumentarna nadaljevanka 6.45 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.30 Moji trije sinovi 7.55 Moj prijatelj Taffdi, ameriška družinska nadaljevanka 8.45 Muppet shovv 9.10 Le kdo je obogatel pri vojakih, ameriški glasbeni fi.nm 10.45 Cosby Shovv 11.15 MASH, ponovitev 11.40 Angel na zemlji 12.35 V carstvu div-juh živali 13.25 Sovražnikov odvetnik, 6.00 Mr. T. 6.20 Flintstone Kids 6.45 Jetsonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Risanke 12.10 Velikani 13.05 Mladinske oddaje 14.45 Policij sko poročilo 15.10 Film 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Lutkar, francoska komedija 21.55 Spieglov TV magazin 22.50 Film 23.20 Playboy Late Night 0.45 Film SCREENSPORT 2.00 Rallykros 3.00 Ameriški profesionalni boks 4.00 Ameriški nogomet 5.00 Rugby 6.00 Boks 8.00 Mednarodni moto šport 9.00 Konjske dirke 9.30 Konjeništvo 10.00 Karting 11.00 Ameriški nogomet - Notre Dame : Michi-gan State 13.00 Boks - Eubank : Wat-son 14.00 Super kolesarji KINO 22. septembra CENTER amer. kom. OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 17. in 19. uri prem amer. kom. SLIKE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA ob 21 uri STORŽIČ amer. trda erot. OGNJEMET STRASTI ob 18. in 20. uri ZELEZAR amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV. ob 17. m 19. uri, amer. trda erot. SVILA, SATEN IN SEKS ob 21. uri DUPLICA prem. amer. akcij, filma SMRTONOSNA OBSODBA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VROČE SANJE ob 21. uri ŽELEZNIKI amer. akc. drama BELE NOČI ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama ZA REŠETKAMI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer trill. NEDOKAZANA KRIVICA ob 18. uri, amer. kom GRDA IN POKVARJENA PREVARANTA ob 20. uri BLED amer. romant. kom. ZELENA KARTA ob 18 uri, amer grozlj NIKITA ob 20. uri BOHINJ amer. krim film IZ SVOJE KOŽE SE NE MORE ob 20. uri GAULOISES BLONDES CICIBAN - DOBER DAN V nedeljo, 22. septembra 1991, od 14. ure dalje pred vrtcem DETELJICA v Bistrici pri Tržiču Romana Krajnčan in Moulin Rouge otroška modna revija, srečelov, delovni kotički pod pedagoškim vodstvom Vabljeni! WO Tržič 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 920 9.50 10.05 1020 10.35 13.00 15.00 15.10 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.25 18.30 18.30 18.50 19.05 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.00 21.05 21.50 22.10 22.15 22.45 0.25 Video strani Mozaik, ponovitev V znamenju dvojčkov: O zaspanem zajčku in njegovi lisici, lutkovna igrica Slovenski ljudski plesi: Plesi na Ovseti v Mežiški dolini Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani Poročila Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Zdravo EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Pajek Novosti založb - Odprta knjiga: Okno in roža Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Mama umrla - stop, drama TV Slovenija EPP Osmi dan TV dnevnik, vreme EP, Video strani Orgle: Kraljica glasbil - Belfast, 4. oddaja Sova Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-ja 20.00 Zelena ura 21.00 Sedma steza 21.30 Pesem je... Andrej Šifrer, ponovitev 22.00 Smučarski skoki na plastiki, reportaža iz Velenja 22.45 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Posebna oddaja 8.00 Poročila Frontna linija Dokumentarna oddaja 9.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 Poročila Za svobodo Servisne informacije Gost 11.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Skupščine republike Hrvaške 12.00 Poročila Za svobodo TV izbor 13.30 Za svobodo Gost Reportaže 14.30 Poročila 14.45 Za svobodo 16.00 Poročila 16.20 Za svobodo 17.05 Frontna linija 17.30 Gospodarstvo 18.08 Poročila in TV konferenca 18.40 Ameriške kronike 19.00 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Poročila Za svobodo Glasbeni program 22.30 Poročila (Kronika dneva) 23.00 Za svobodo 0.15 TV izbor 1.15 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Videostrani 16.55 Zlata nit 17.25 Dragi John, ponovitev humoristične nanizanke 17.50 Coplan 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Prvaki razreda 21.30 Tvvin Peaks 22.15 Temna plat pravice, špansko/ angleška nadaljevanka KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Maščevanje mučenih angelov, hongkonški akcijski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program Stanio in Olio 20.30 Ravanovi 20.30 Ponedeljkov športni pregled 22.00 Glasbena oddaja 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Slika Avstrije 10.00 Šolska TV 10.30 Veliki potres v Los Angelesu, ponovitev 12.00 Poročila iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca 13.40 Boj za preživetje 14.15 Jack Clementi 15.00 Otroški program 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Nove dogodivščine Black Be-autv 16.30 Video uspešnice in napotki 17.00 Mini ĆVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Falcon Crest 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.15 Shy people, ameriški film 0.10 Pierre Boulez: Notation 0.20 Dance House 0.25 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 17.00 Sedem čudes antičnega sveta 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.30 Drops, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Miinchenčana v Hamburgu 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Maša namesto šolanja kadrov 23.15 Sporna vprašanja 0.15 Hello Austria, hello Vienna 0.45 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji" program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP -t- vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO žmi 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - PRO 7 6.15 Moji trije sinovi 6.40 Moj prijatelj Taffdi 7.05 Agencija Maxwell 7.50 Bret Maverick 9.20 Richmond Hill 10.10 Čarovnik 11.05 Bret Maverick, ponovitev 11.50 Grk osvaja Chicago 12.15 Cosby shovv 12.40 Trd, toda prisrčen 13.35 Vrnitev Perrvja Masona, ameriška kriminalka 15.15 Risanke 16.10 Mladenič z druge zvezde 17.00 Deseterica izmed nas, ameriški film 17.45 Kolt za vsak primer 18.30 Risanke 20.15 Izigrani profesor, film 22.15 Nočni sokol 23.05 Noč, ameriška grozljivka 0.45 Ulice San Francisca 1.35 Prodor v Normandiji, ameriški vojni film 2.55 Avtostopar SLOVENIJA 1 SOVA BEDA BOGATIH Karla v veleblagovnici odkrije Agnes Mercier. Skrivaj ji sledi do Heleninega skrivališča. S pištolo prisili Heleno, da gre z njo v Cha-let, ker Nelson čaka nanjo. Karla hoče imeti Nelsona zase. Je že čisto na koncu in bo storil vse, kar bo želela Helena. Privolil bo v ločitev in odšel iz države, če bo Helena pozabila na drugo. Toda Nelson ima druge namene s Heleno. Hoče se je dokončno znebiti. Karli se to ne zdi prav in spo-reče se z Nelsonom. ^ Želite kaj sporočiti tGorenjkam in Gorenicem Izberite I NAJUČINKOVITEJŠI % 1 način OBJAVO t v Gorenjskem glasu fax 215-36^^pr * STROJNO VEZENJE APLIKACIJ OLGA BREZAR BRITOF 112 A, o4000 KRANJ TEL: 24I-o°4 RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Razne mladinske oddaje 11.00 Shovv program 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop. Al Mundy 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Film 23.00 10 pred 11 23.30 Moški magazin 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Tenis 9.30 Super kolesarji 10.30 Eurobika 11.00 Mon-ster Trucks 12.00 Ameriški nogomet 14.00 Rallykros 15.00 Ameriški profesionalni boks 16.00 Karting 17.00 Sur-fanje 17.30 Svet špiorta 18.00 VVrest-ling 19.00 GO - nizozemski moto šport 20.00 Britanski moto šport 20.30 Španski goli 21.00 Britanski ral ly 22.00 Boks - Eubank : VVatson 23.00 Avto dirke 23.30 Akcija avto 24.00 Konjeništvo 1.00 Svet športa 1.30 Surfanje STROJNO VEZENJE APLIFCACIJ OLGA BREZAR. Britol I 12 A. tel.: Oo4 24 l-t^4 KINO 23. septembra 8.30 Vremenska panorame 16.50 Leksikon CENTER amer. vohun, thrill. SOKOL IN SNEŽENI MOŽ ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ in ZELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer trill. KO JAGENJČKI UMOLKNEJO ob 20. uri BLED amer trill. NEDOKAZANA KRIVICA ob 20. uri GOBARSKI KOTIČEK POSKUSIMO SE ME Kakšni organizmi so glive Vse do nedavnega so strokovnjaki, ki proučujejo glive, le-te razvrščali med rastline, vendar so pri tem poudarjali, da pri glivah ne zasledimo korenin, stebla in listov pa tudi cvetov nimajo in ne klorofila. Posebnost je tudi v tem, da se ne razmnožujejo s semeni, temveč s trosi. Pred nekaj več kot 20 leti je prišlo do nove razvrstitve organizmov, ki živijo na zemlji in danes govorimo o naslednjih kraljestvih živih bitij: MONERA - mikroorganizmi brez celičnega jedra in organelov PROTISTA - enocelični organizmi z oblikovanim jedrom ANIMALLA - živali, ki se hranijo s poziranjem hrane PLANTAE - rastline, za katere je značilna fotosinteza FUNGI - glive, ki vsrkavajo hrano iz okolja Glive torej niso niti rastline niti živali. Med rastline jih ne moremo uvrstiti zato, ker nimajo klorofila in same ne morejo s fotosintezo pridobivati organskih snovi, potrebnih za njihovo rast, živali pa tudi niso, saj organske hrane ne požirajo tako kot živali, temveč jo vsrkavajo iz okolice skozi vegetativno telo, sestavljeno iz velikega števila tankih in votlih nitk, imenovanih hife. Te nitke so skrite našim očem in tvorijo podgobje ali micelij. Iz podgobja v ugodnih pogojih (vlaga, toplota) požene sad, ki vsebuje velike količine trosov, potrebnih za razmnoževanje. Mikologi temu sadu pravijo trosnjak, gobarji pa kar preprosto goba. In koliko gliv raste na zemlji? Strokovnjaki mikologi trdijo, da jih je okoli 250 tisoč, torej približno toliko kot rastlin, vendar jih poznamo komaj eno četrtino, oz. 65.000. Na območju Slovenije so mikologi odkrili in opisali okoli 2000 vrst gliv, vendar je od teh za nabiranje primernih le okoli 400 vrst. Približno 100 vrst je strupenih. Med najbolj strupene pa vsekakor sodi ZELENA MUŠNICA, ki se pojavlja že meseca julija. Ker pa je iz rodu mušnic še nekaj smrtno nevarnih in strupenih gliv, so si gobarji izbrali za proučevanje gliv geslo, ki ga mora upoštevati vsak začetnik: GOBARSKA ABECEDA SE ZAČENJA S ČRKO "M" - MUŠNICA! Te abecede pa se je mogoče naučiti predvsem v gobarskih družinah, kjer imajo na razpolago veliko strokovne literature in strokovnjake. Ti bodo radovednim gobarjem začetnikom povedali marsikaj zanimivega s področja proučevanja, nabiranja in uporabe gliv ter jim pomagali določiti nabrane primerke trosnjakov -gob. - Božo Malovrh Pehtranov biskvit 1,5 kozarca sladkorja, I vanilin sladkor in 2 celi jajci zmik-samo, dodamo 0,5 kozarca olja, nekaj žlic narezanih orehov in 2 do 3 žlice narezanega pehtrana. Premešamo, dodamo 3 kozarce moke, 1 pecilni prašek in sol. Vse skupaj znova dobro premešamo, damo na dobro pomazan pekač in pečemo okoli 20 minut pri 200 stopinjah C. Pečeni biskvit lahko prerežemo in napolnimo s skuto, ki smo ji dodali malce sladkorja z vanilijem, sok ene limone in kozarček stepene smetane. In še to: za merico velja jogurtov kozarec. PRAV JE, DA VEMO Rozi B. iz Begunj nam je zaupala, kako že dolga leta poenostavlja kuhanje slivove marmelade. Sadeže opere, jim odstrani peč-ke in dene v posodo. Na kilogram sadja da približno pol kilograma sladkorja. Tega ne zameša med sadje, temveč kar strese na sadje in posodo postavi v pečico. V njej kuha marmelado dve uri pri 150 stopinjah C. Domači imajo namreč radi bolj redko marmelado in v njej sadeže, ki jih je še čutiti pod zobmi. Marmelado potem nalije v kozarce, te pa še enkrat postavi v pečico, da se na vrhu naredi skorjica, potem jih zaveže in ohlajene postavi v shrambo. Če bi hoteli bolj gosto marmelado, bi jo morali seveda še nekaj časa kuhati na štedilnikovi plošči, da bi izhlapelo več vode. Slavka N. z Orehka pri Kranju pa slive - prav tako da približno pol kilograma sladkorja na kilogram sadežev - zmeša s sladkorjem, pusti stati čez noč, naslednji dan pa na hitro, v pol ure skuha marmelado in vročo zdevlje v ogrete kozarce. Drage gospodinje, takile drobni nasveti so silno dragoceni. Bi nam jih zaupale v objavo?! Pošljite nam jih, prosimo, skupaj s točnim naslovom. Vse objavljene bomo honorirali. PRIPRAVIMO SE NA ZIMO Jajčevci, bučke in paprike v olju 1 kg jajčevcev, 1 kg bučk, 1 kg paprik, po okusu soli, 10 do 12 velikih česnovih strokov, 1/2 do 3/4 1 olivnega ali navadnega olja, 1 žlica sladkorja, malo origana, 1/2 žličke majarona, 1/2 žličke bazilike, malo timijana. Jajčevce, bučke in paprike operemo, potrgamo peclje in zrežemo na rezine ali bolj kratke in debele rezance. Potresemo s soljo, premešamo in pustimo pokrito pol ure. Na hitro speremo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. Česen stisnemo, damo na vroče olje, kjer naj samo zadiši. Pridenemo pripravljeno zelenjavo in odkrito dušimo 20 minut. Nazadnje primešamo dišavnice. S pe-novko poberemo z olja in zdevamo v pripravljene majhne kozarce. Olje razdelimo po kozarcih in zapremo. Shranek je obstojen kratek čas, le 2 do 3 mesece. Okisanega ponudimo kot solato, brez kjsa pa kot pikantno prilogo k mesu. Pečene paprike s česnom Mesnate paprike spečemo na plošči ali v pečici. Med peko jih obračamo. Pečene damo za nekaj časa v lonec. Pokrijemo in počakamo, .nato jih olupimo. Vinskemu kisu prilijemo za eno četrtino olja, solimo in dodamo precej strtega česna. V to pomakamo pečene paprike in jih vlagamo v manjše kozarce. Zgoraj naj ostane 2 cm prostora. Kis z oljem prevremo in zlijemo na paprike. Segati mora čeznje. Zavežemo s celofanom. Tako pripravljene paprike so zelo okusne in tudi obstojne. Ljubezen je ljudem bolj všeč kakor zakon iz istega razloga, zavoljo katerega so romani zabavnejši od zgodovine. Chamfort STROJNO VEZENJE APLIKACIJ OLGA BRr.ZAR. Britof I I 2 A. tel.: Oo4 24 I -o°4 IVI O Čas je za pletenje Ročno spletena jopica je še vedno najlepša in zdi se, da trud, ki smo ga vložili v pletenje in spretnost, znamo danes bolj ceniti kot svoj čas. Sploh pa je vsaka takšna pletenina unikat. Za konec poletja in začetek jeseni je jopica skorajda obvezen del garderobe. Tale naš model je spleten iz svetlo modrega garna. Kroj je preprost, raven, vzorec poljuben, jopica se ne zapenja. In še nekaj: tudi k pletenini si najdimo primerno ogrlico, najlepše je, če jo najdemo v osnovni barvi pletenine. V našem primeru je svetlo modra, poživljata pa jo bela in črna barva. 1 2 3 4 i >• 1 7 8 9 10 1 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 '23 '24 I 1 i 1 25 26 27 28 ŠPORT MARCEV Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 26. septembra 1991, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: nakupi v Omnia šport marketu v 1. nagrada v vrednosti 1.500,00 din 2. nagrada v vrednosti 1.000,00 din 3. nagrada v vrednosti 500,00 din 4., 5. in 6. nagrada: klubska kartica OMNIA ŠPORT KLUB za 5 % popust pri nakupih vsega blaga, razen koles, veljavna 1 leto Tokrat ni objavljenega izida žrebanja, ker smo prejšnji teden objavili TV križanko. Če je v soboto niste uspeli rešiti, imate še eno možnost v nedeljo, 22. 9. 91, ko bo na prvem programu TV Slovenije ob 13.35 ponovitev oddaje. AVTOR KRIŽANKE R NOČ NAPRAVA ZA ANALIZIRANJE !T SKLADATELJ IN VIOLINIST NEM MEŠČ FILOZOF IGEORGi NENASITNOST ALOJZ ZUPAN OSTRO 0-MEJEN CUREK ENO ■' BARVNE SVETLOBE REČICA V IŠKEM VINTGARJU ZLATKO PEČAN PREBIVAL ANTIČNE A0NUE TEPČEK NEUMNEŽ ČLOVEK V ZGODNJI ŽIVLJENJSKI DOBI STOPANJE NAZAJ. PO RAKOVO ^S3 LAB0RAT0 RUSKA POSODA ZA PRETAKANJE 5= s-:e SLOV PIHAL IN- *NG DRŽAV NIK KIJE ZDRUŽIL IRSKO IN VEL 5PiT-"J.JC RUDI OMOTA lEŠ KRAU PREMISLI 3RŠK:B0C VETROV VOJAŠKA STOPNJA RANG PRIPADNIK E-EA'Oi SKANDIN DROBIŽ SLAVKO KOLAR K0ZMET KOLEKCIJA LOVRENC ARNIČ PRENAŠA-LEC MISU NA DALJ V0 AM FILM IGRALKA iMARILYNl EDO MURTIČ SOD SLOV PESNICA NORV PISEC JONAS) IVAN LEV AR aa PCVEu-NIK PRIPOVEDOVALEC PRIPADNIK TATAROV GLASILO rr socialistov INO PISATELJ IRAJAi POLJSKI PISATELJ REKA V SUDANU SIMON GREGORČIČ ŠTEFAN MUttŠEC BODEČ PLEVEL iL MESTC BURME MIRKO NOVOSEL 'rdcnes- NI GLAS RAJKO LOTRIČ OZKA DESKA FR SKLADATELJ iMAURICE; SPRlMEK SNEGA SOD HRV PUBLICIST (IVANI SMUČARKA ZAVADLAV KRAJ OB SOČI PRI KANALU ŽENSKI PEVSKI GLAS JADRNICA Z DVEMA TRUPOMA ANDREJ TEMIN LASBEM SOSS SESTAVINA ZEM PLINA ŠTEFICA PRAJA iVIRNAT GOZD NA SEV EVRAZUE NINO ROB C IGOR RAVNIKAR EMUMN CEVC VERA ALBREHT KRIVINA ZASANi Kdo ne mara kapelice na Triglavu Pri gospodu župniku Francu Urbaniji na Dovjem smo se oni dan oglasili v dobri veri in v trdnem prepričanju, da bomo lahko kaj napisali o tem, kako so postavljali kapelico na Kredarici. Franc Urbanija je v svojih nenehnih prizadevanjih, da se dostojno oddolžimo veliki in pomembni dediščini Jakoba Aljaža ne le neumorno delal v odboru za p.ostavitev Aljaževega spomenika, opremil in odprl Aljaževo sobo v župnišču na Dovjem, ampak tudi želel ponovno postaviti kapelo na Triglavu. Kako smo se zmotili! Presenečeni smo namreč ugotovili, da kapelica sploh še ne stoji. Celo več: Franc Urbanija žalostno ugotavlja, da se z raznimi dovoljenji za postavitev kapele namenoma zavlačuje. »Tukaj pa nekaj manjka!« Takole pripoveduje Franc Urbanija: »Dovški župnik Jakob Aljaž je na Kredarici postavil prvo kapelico leta 1896, se pravi isto leto, ko je bila zgrajena prva triglavska koča. Iz Aljaževih zapiskov lahko razberemo, da je ob postavitvi prve triglavske koče na Kredarici stopil nekoliko stran, se zamislil in si dejal: »Tukaj pa nekaj pomembnega manjka! Na tistega, ki nam je vsem dal to triglavsko lepoto, smo pa pozabili!« In je dal postaviti kapelo, ki so jo blagoslovili naslednje leto. Ta triglavska kapela je preživela tako prvo kot drugo svetovno vojno, še celo leto 1948, ko je bila najhujša komunistična gonja. Pozimi ali na pomlad leta 1954 pa je bila minirana! Še danes ni nikjer nobenega uradnega dokumenta ali odločbe, po kateri bi se zahtevalo, da se kapelica na Triglavu odstrani! Nekomu je pač bila napoti, pa jo je dal prav po teroristično uničiti. O tem, kdo je bil, se na veliko govori. Domačini, ljudje, vedo, kdo je bil tisti, ki je kapelo nasilno porušil, naštevajo pa tudi več možnih »minercev«. Sam osebno mislim, da bi bilo najbolj pošteno, da tisti, ki je to storil, sam pove. Saj se mu ne bo nič zgodilo, ljudje pa ne bodo še naprej obsojali tistih, ki niso nič krivi. Moram reči, da je bil Jakob Aljaž na kapelico na Triglavu prav tako ponosen kot na stolp. Razmišljam tudi takole: le kdo se je tako bal križa, da ga je dal odstraniti. Saj križ ni samo znamenje krščanstva, ampak ga je treba videti kot vez, kot enega izmed prasimbolov,« pravi Franc Urbanija. Poklonili zemljišče za kapelico Križa vrh Triglava - leta 1954 so neznanci nasilno odstranili tudi križ na Škrlatici -pa se nekateri tudi danes še vedno bojijo. Nekdo že mora biti zelo zainteresiran, da nove kapele na Triglavu ne bi bilo, kajti dovški župnik nadaljuje: »Nikdar ni ugasnilo hrepenenje, da bi se kapelica ponovno postavila. Dr. Branko Salamon v svojem pismu leta 1986 izrecno poudarja nujnost ponovne izgradnje kapele na Kredarici, naslednje leto zahtevo ponovi tudi gospod nadškof metropolit ob priložnosti prvega povojnega žegnanja na Kredarici. In tako so se začele zbirati zamisli in načrti - k uresničevanju ideje je precej doprineslo tu- Župnik Franc Urbanija di Aljaževo leto 1989. Pripravljeni so bili načrti, maketa je bila na ogled v župnišču na Dovjem. Ogledala sta si jo tudi sedanja člana slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl in Ciril Zlobec pa direktorica Triglavskega narodnega parka Marija Zupančič - Vičarjeva. Po njihovih besedah se je dalo sklepati, da si bodo tudi oni prizadevali za čimprejšnje poravnavo krivice, ki je bila storjena Jakobu Aljažu, domačinom, planincem v času boljševiškega terorja. Bili so sprejeti vsi načrti in pridobljeno zemljišče, kajti na prostoru, kjer je stala Aljaževa kapelica, je razširjen Triglavski dom. Zemljišče je podarilo planinsko društvo Ljubljana - matica rimskokatoliškemu župnišču z izrecnim namenom, da je to lokacija za novo kapelo.. Minister Jazbinšek pa nič! Zato je danes še toliko bolj nerazumljivo, da se sedaj poskuša s pomočjo zahtev v Triglavskem narodnem parku gradnja te kapele čimbolj zavlačevati. Vloga je bila oddana spomladi leta 1990 pristojnim organom skupščine občine Jesenice, ti pa Kapelico na Kredarici je leta 1896 postavil Jakob Aljaž Škrlatici ki ga je turistično društvo Skala postavilo. so iskali soglasja pri vodstvu Triglavskega narodnega parka. To vodstvo pa se ni čutilo pristojno, da odobri tak poseg, zato je zaprosilo za mnenje nadrejeni ministrstvi za kulturo in urejanje prostora in varstvo okolja. Ministrstvo za kulturo je še isti teden dalo pozitiven odgovor, ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora pa je potrebovalo točno teden dni manj kot eno leto, da je poslalo odgovor. V zadnji številki Družine minister Miha Jazbinšek odgovarja na članka dr. Janeza Grila in dr. Avgusta Mencingerja in se izgovarja, da do zadnjega časa ni imel zbrane dokumentacije, ki bi mu omogočala odgovor... Po zadnjem obisku gospoda ministra Jazbinška in njegovih sodelavcev na Kredarici bi lahko pričakovali hitrejše odločanje, pa se stvari žal še vedno zavlačujejo, češ da manjka to in ono... Ljudje pa kapelico pričakujejo in se upravičeno jezijo, saj na Kredarici čas delovne sezone mineva. Prav žalosten sem, da se moram naravnost boriti za dovoljenje s tistimi, ki naj bi varovali slovensko zemljo, ko gre vendar za popravitev krivice Aljažu. Še Aljažu ni bilo treba iskati dovoljenja pri Nemcih, ki so bili tedaj oblastniki. In tudi tole se sprašujem,« zagrenjeno pravi Franc Urbanija, »po zakonu o triglavskem narodnem parku mora republiška skupščina izjemno odobriti posege v prostor. Le kdo so tisti varuhi, ki so sestavljali ta zakon in kdo so tisti, ki dejansko ščitijo naravo? V jeseniški občini so zares naredili prav vse, da bi kapelica stala, le ministrstvo za urejanje prostora in varstvo okolja zavlačuje. Zanimivo pri tem je, da tako izredno dovoljenje skupščine ni bilo potrebno za adaptacijo in novogradnje na Planiki, na Doliču, ne za kočo pri triglavskih jezerih. Za majh- postavilo. no kapelico pa je treba vse mogoče. Zares škoda, da minister Jazbinšek ni bil navzoč na zadnjem žegnanju 21. avgusta na Kredarici, kjer so tako verni kot neverni planinci terjali, da se mora kapelica takoj postaviti...« ■ .J* A ap f~' ', " '■ š i r ... •> Na Kredarici je za gradnjo kapelice že ves material in če se gradnja ne bo pri priči začela, ga bo zima povsem uničila. In kdo bo odgovarjal za škodo, ki bo tako nastala? Več kot očitno torej je, da gre za golo - nagajanje! Zato bi bilo še najbolje, da se dovški župnik, ki je že neštetokrat dokazal, kako zgledno skrbi za Aljaževo dediščino, odloči in kapelico postavi tudi brez dovoljenj. Na črno! Saj je tudi v triglavskem pogorju že toliko črnih gradenj, da kapelica ne bo prva. Sploh pa ne gre za nekaj novega, ampak za postavitev Aljaževe kapelice, ki je bila nasilno odstranjena. • D. Sedej rtJELOVICA / TOREK 24. septembra~1991 / "7 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 11.40 12.10 12.55 13.00 14.40 14.50 15.15 16.50 16.55 17.00 17.05 17.05 17.40 18.05 18.10 18.10 18.25 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.55 21.00 21.10 22.00 22.20 22.25 0.35 Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Sedma steza Osmi dan Video strani Poročila Video strani Mozaik ponovitev: Angleščina, Follovv me, 20. lekcija Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik - šolska TV Velikani svetovne književnosti: Majakovski Nekoč je bilo .... življenje: Kostni mozeg EP, Video strani Spored za otroke in mlade Lonček kuhaj: Sadna torta Popotovanje po reki Zali Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka EPP Novosti založb Euromusica, 2. del TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Skupni računi, angleška humoristična nanizanka Ognjena polja, avstralska nadaljevanka Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija Video strani 2. PROGRAM TVSL0VEMJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana '91,1. oddaja 19.30 TV dnevnik, Sarajevo 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Povečava, beneški filmski festival 22.05 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.40 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Posebna oddaja 8.00 Poročila in Frontna linija 9.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 Poročila Za svobodo . Servisne informacije Gost 11.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Skupščine republike Hrvaške 13.30 Poročila Za svobodo Gost Reportaže 14.30 Poročila Gost Tuji dokumentarni program 16.00 Poročila, gost, tuji dokumentarni program 17.30 Gospodarstvo 18.05 TV konferenca 18.40 Ameriške kronike 19.00 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Poročila Za svobodo 22.30 Poročila (Kronika dneva) 23.00 Za svobodo 0.15 TV izbor 1.15 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 Mali svet 17.20 Temna plat pravice 18.05 Prvaki razreda 18.30 Twm Peaks 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Varaždinski baročni prenos koncerta 21.30 Singen 22.25 Pujsovi dosjeji 22.50 Veličastni fantje KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Dolgi dnevi maščevanja TV KOPER 17.30 Skupni programi z II. mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi 21.00 Kopališki mojster 22.25 Žrebanje lota 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Angleščina 10.00 Šolska TV 10.30 Moje najuspešnejše leto, ponovitev ameriškega filma 12.00 Video razglednice 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 15.55 Varnostniki okolja 16.05 Nove dogodivščine Blac Beau-ty 16.30 Glasbena delavnica 17.00 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Falcon Crest 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Dežela dolin 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Prijemač, nemški film 22.50 Umazana igra, ameriški film; Goldie Hawn, Chevv Chase 0.40 MacGvver 1.25 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 šolska TV 17.40 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče-belo-rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Tista stvar je, kviz 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan 12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l, RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - športne novice -17.00 - Obvestila - 17.20 - Med nami so zanimivi ljudje - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC 18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.00 Moji trije sinovi, ameriška serija 6.25 Moj prijatelj Taffdi 6.50 Rich-mond Hill 7.35 Bret Maverick 8.25 Risanke 9.05 Mladenič z druge zvezde, ponovitev 10.00 Shane, ameriška nadaljevanka 10.55 Bret Maverick 11.50 Deseterica izmed nas 12.15 Harrvje-va čudovita kazenska porota 12.40 Colt za vsak primer 13.25 Neukroćeni, ameriški vestem, ponovitev 15.10 Risanke 16.10 Planet opic 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Salem aleikum, nemška komedija 22.00 Sierra Charriba, ameriški vestem 0.50 FBI 3.35 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Mladinske oddaje 11.25 Divja vrtnica, se- SLOVENIJA 1 20.05 MATERINSKA LJUBEZEN Razstava fotografij Ruth Vessev je zelo odmevna. O njej poroča tudi televizija in predvaja tudi posebno oddajo o Ruth in njeni družini. Gleda jo tudi Helena. Razjeda jo zavist, zanjo pa je še hujši udarec odkritje, da njen zvesti bratranec George redno obiskuje Ruth. Po njenem jo je grdo izneveril in izdal. Zato zasluži najstrožjo kazen. Georgea prebrisano pripelje do tega, da nič hudega sluteč zaklene zaklonišče, v katerem ima Ruth svoj laboratorij, in zapre zračnike. Ruth se zaduši. Georgeu sodijo zaradi umora. 'trgovino) KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 1. STROJNO VEZENJE APLIKACIJ OLGA BREZAR BRITOF I 12 A 64000 KRANJ TEL.: 241-o94 rija 12.10 Vaš nastop 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 14.40 Volčji klan, mehiška telenovela 15.30 Chips 16.20 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 B. L. Strvker 22.00 Eksplozivno 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Konjeništvo 9.30 Karting 10.30 Eurobika 11.00 Wrest-ling 12.00 Surfanje 12.30 Irske konjske dirke 13.00 Super kolesarji 14.00 Mednarodni moto šport 15.00 Britanska formula 3000 16.00 Boks - Eubank : Michael 17.00 Akcija avto 17.30 Španski nogomet 19.00 Super kolesarji 19.30 Britanska formula 3 20.00 Tenis 21.00 lndy dirke 22.00 Boks 24.00 Biljard snooker STROJNO VEZENJE APLIKACIJ OLGA BREZAR. Britof 1 1 2 A, tel.: 064/241-694 KINO 24. septembra CENTER amer. fant. film TERMINATOR I. ob 18. uri amer. vohun thrill SOKOL IN SNEŽENI MOŽ ob 20 uri STORŽIČ amer. trda erot. OGNJEMET STRASTI ob 18. in 20. uri ZELEZAR amer knm. film ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. trill HOT SPOT ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. trill. KO JAGENJČKI UMOLKNEJO ob 20. uri 1 i IS IS L POZOR! Podjetje išče prodajalne na območju Gorenjske za pro-da|0 POSNETIH AUDIO KASET .(uvoz) in T-SHIRT MAJIC z glasbenimi motivi. V poštev pridejo glasbene trgovine m papirnice. Ponudbe pod šifro "DOBER POSEL". UGODNO -NIZKE CENE Trgovina KASABLANKA pri Vodovodnem stolpu v Kranju vam nudi: • veliko izbiro trenirk (tudi za otroke) • vetrovke • jeans hlače • svilene kimone • spodnje perilo Obiščite nas in se prepričajte! TRGOVINA v Reševi ulici - Primskovo (blizu samopostrežne trgovine na Klancu) vam po najnižjih cenah nudi ves šivilski material - zadrge vseh doižin in barv. več kot 1000 vrst gumbov, podloge, elastike vseh širin, sukanec, razne trakove, čipke, prejo za vezenje, gobeline, ovratnike, centelin... Posebna ponudba v septembru Zadrge 20 cm 20,00 din Sukanec Rubin 68,00 din Ramenske blazinice 30,00 din Montiramo tudi stiska-če italijanske znamke Fiocchi!!! Za člane petice dodatni popust! Septembra v MERKURJU CELA LESTEV ZA 3/4 CENE (za takojšnja plačila) PLESKARSKE IN UNIVERZALNE LESTVE ELAN 15 % CENEJE pri nakupu nad 500,00 din Za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug Podrobnejše informacije v MERKURJEVIH prodajalnah! STROJNO VEZENJE APLIKACIJ OLGA BRKZAR. Britof I I 2 A. tel.: Oo4 24 1 -o94 alples strojegradnja | II * i m; . I -star 64228 Železniki, Slovenija, Jugoslavija telefon (064) 67-121, telex 34557 yu alples telefax (064) 66-153 PROIZVODNI PROGRAM V SODELOVANJU S FIRMO (HOLZ-HER ) VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO • ročno električno orodje • vertikalne razrezovalke • robne furnirke • večnamenski vrtalni rezkalni stroj • horizontalne razrezovalke • stroj za izdelavo moznikov • hidravlične dvižne mize • krožne žage • stroj za izdelavo okroglih palic • dvojna prirezovalka • razni transporterji • zatezne ročice 25 POPUST 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.55 10.05 13.00 15.20 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 17.05 17.30 17.45 17.50 18.50 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.35 21.40 22.20 22.40 22.45 23.30 0.50 Video strani Mozaik, ponovitev Spored za otroke in mlade: Živ žav Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka Video strani Poročila Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik Boj za obstanek: Velika slana puščava, angleška poljudnoznanstvena serija Dunaj, avstrijska dokumentarna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Srečna hiša dober dan, posnetek mladinske igre SNG Maribor Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Film tedna: Tujca se poljubita, ameriški film EPP Intervju TV dnevnik, vreme EP, Video strani Videogodba Sova Alf, ameriška nanizanka Ognjena-polja, avstralska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Alpe Jadran 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Žarišče 20.30 Benjamin Britten: Peter Gri-mes 23.05 Svet poroča 23.50 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Posebna oddaja 8.00 Poročila 9.00 Poročila in tiskovna konferenca 10.00 Poročila Za svobodo Servisne informacije Gost 11.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Skupščine Hrvaške 12.00 Poročila 12.30 TV izbor, ponovitev 13.30 Poročila Za svobodo Gost Reportaže 14.30 Poročila 14.30 Za svobodo Gost Tuja dokumentarna serija 17.05 Frontna linija 17.30 Gospodarstvo 18.00 Poročila in TV konferenca 19.00 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Poročila Za svobodo Dokumentarna oddaja Glasbeni program 22.30 Poročila (Kronika dneva) 23.00 Dokumentarni program 0.15 TV izbor 1,15 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.35 Video strani 16.45 Pozabljena zgodba, otroška nanizanka 17.10 Shingen, dokumentarna serija 18.05 Pujsovi dosjeji 18.35 Veličastni fantje 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Ciklus filmov znanstvene fantastike Odiseja 2010, ameriški barvni film 22.05 Veličastni fantje, angleška nanizanka 23.00 Chelmsford 123, humoristična nanizanka 23.25 Poirot, angleška nanizanka KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Charles in Lucie, francoski film TV KOPER 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 21.00 Čudeži sveta 21.30 Buck Rogers 22.20 TV dnevnik 22.30 Agent Pepper 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 10.00 Šolska TV 10.30 Prijemač. ponovitev 12.05 Nekoč 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Čudovita leta 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Metroji sveta 15.00 Otroški program 15.05 DuckTales 15.30 Tjuljinja lise 16.00 Kotiček za živali 16.05 Nove dogodivščine Black Be autv 16.30 Za in proti 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Falcon Crest 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Columbo 21.45 Pogledi s strani 21.55 Dallas 22.40 Barve ptičev, avstrijski film 0.05 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.50 Leksikon umetnikov 17.00 Multikulturno življenje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.30 Črno na belem 22.00 čas v sliki 22.30 Šport čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga 23.05 Literar ni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - 1. RADIO zmi 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Zabavno glasbena lestvica in gost "v živo" -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Do mače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved progra ma PRO 7 6.20 Moji trije sinovi, družinska serija 6.45 Moj prijatelj Taffdi 7.10 Shane 7.55 Bret Maverick 8.45 Risanke 9.25 Planet opic 10.20 Hiša na trgu Eaton 11.15 Bret Maverick 12.05 Deseterica izmed nas 12.35 Grk osvaja Chicago 12.50 Tenis, loparji in topovi 13.35 Sreča na obroke, angleška komedija, ponovitev 15.10 Risanke 16.10 Gospod Ed, humoristična serija 16.35 Moj prijatelj Ben 17.10 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Agentka s srcem, ameriška detektivska nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Sever in jug, ameriški film, tretji del 22.00 Spenser 22.55 Rim, italijanski film 1.05 Nočni sokol 1.55 Sierra Charriba, ameriški vestem, ponovitev 3.50 Av-toštopar RTL PLUS 6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.35 Kalifor-nijski klan 14.25 Springfieldska zgod SLOVENIJA 1 20.05 TUJCA SE POLJUBITA ameriški barvni film; igrajo Peter Coyota, Blaine Novak, Victo-ria Tennant in drugi. Stevie Blake, zgovorni Newyor-čan, je ambiciozen igralec, ki je v svoji vlogi pripravljen narediti vse Režiserju Stanlevju se zato zdi primeren za boksarja v novem filmu. Čeprav vloga ni pretirano pomembna, pa nastopijo težave. Stevie je namreč popoln začetnik... Ob vsem tem se Stan-ley ubada tudi s finančnimi problemi. Brutalni gangster Frank Silva se ponudi, da bo financiral film Seveda pa postavi svoj pogoj: glavno vlogo mora igrati njegova ljubica Carol. Na režiserjevo veliko grozo tudi ona nima nobenih igralskih izkušenj. Ker pa Stenly kljub temu želi posneti vsaj kolikor toliko prepričljive prizore, se odloči, da bo glavna igralca zbližal v privatnem življenju. Tako naj bi na filmu zaživela njuna osebna strast... KRANJ, CANKARJEVA 4 1 STROJNO VEZENJE APLIKACIJ OLGA BREZAR BRITOF I 12 A. 64000 KRANJ TEL.: 241^694 ba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Pozdravljeni 21.15 Narodnozabavne melodije 22.10 Sternov TV magazin 2325 Benny Hill 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Britanska formula 3000 9.00 Španski nogomet 9.30 Ga-torade izziv 10.30 Evrobika 11.00 Odbojka na plaži 12.00 Biljard snooker 14.00 GO - nizozemski moto šport 15.00 Tenis 16.00 Super kolesarji 16.30 Šport v Franciji 17.00 Košarka 18.00 Superkros 19.00 Ameriški nogomet 20.00 Rugby - Škotska : Romunija 21.00 Japonska formula 3000 22.00 NASCAR dirke 23.00 Baseball -Toronto : Oakland 1.00 Košarka - Milano : Antibes KINO 25. septembra CENTER amer. fant. film TERMINATOR I. ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. OGNJEMET STRASTI ob 18. in 20 uri ZELEZAR amer. akcij. krim. film ČRNI DEŽ ob 18. in 20. uri DUPLICA amer kom OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer trill HOT SPOT ob 18 in 20. uri RADOVLJICA amer. trill. KO JAGENJČKI UMOLKNEJO ob 20. uri BLED Ni predstave! GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Pozdravljeni, bralci Gorenjskega glasa in poslušalci RADIA ŽIRI. Priznajte, da ste čez poletje pogrešali našo glasbeno lestvico. Seveda, zato je že skrajni čas, da startamo znova. Našo lestvico boste lahko poslušali na valovih Radia Žiri vsakih 14 dni, kot ste že navajeni - ob sredah od 16. do 19. ure. V vsaki naši oddaji bomo predstavili kakšno novo kaseto z njenimi izvajalci v studiu. Za vse vas, bralce Gorenjskega glasa pa smo spet pripravili lepe nagrade, ki jih boste dobili, če boste sodelovali z nami in boste izžrebani. Kupone pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg Osvoboditve 1, 64226 Žiri Domača skladba: Tuja skladba Novi predlog Naslov: Med poslanimi kupončki bomo izžrebali nekoga, ki bo dobil nagrado v TRGOVINI IN KOMISIJSKI TRGOVINI "ANI«, na Spodnjem trgu 16 v Škofji Loki. Danes vam ponujamo 10 predlogov, vi pa jih boste s svojimi glasovi postavili na svoja mesta! DOMAČA LESTVICA 1. Helena Blagne - Moj mornarček 2. Pop design - Zate Slovenija 3. Petra Bizjak in Marijan Smode - Pozdravite našo deželo 4. Chateau - Objemi me 5. Big Ben - Stara mama 6. Tomaž Domicelj - Si, si Simona 7. Damjana in Hot hot not - Nocoj ljubila bi se s teboj 8. Zoran Predin - Skuštrana 9. Brane Drvarič - Ostani z mano 10. Simona VVeiss - Nebo naj te čuva TUJA LESTVICA 1. Paula Abdul - Rush, Rush 2. Extreme - More Than Words 3. Tomislav Ivčič - Stop the War 4. Ksenija Erker -1 maschi 5. Gipsy Kings - Baila me 6. Madonna - Holidav 7. Jimmy Somerville - Small town bay 8. Chriss Rea - Set Me Free 9. Roxette - Perfect day 10. The nothing hillbillies - Railroad worksong Nastop skupine »Sokoli« v Clubu Robinson Neke temne noči, na petek trinajstega, se je nad Tržič pri-valila gosta megla in z njo so prišli tudi »Sokoli« ter zapeli: »Mater, don's je praznik...« In res je bil v petek, 13. septembra, v Tržiču cel praznik, ko je v Clubu Robinson nastopila popularna slovenska ročk skupina »Sokoli«. To je skupina, ki očitno zna pritegniti širok krog poslušalstva, saj je bil obisk nad vsemi pričakovanji. In prav gotovo nihče ni ostal razočaran, kajti slišali smo lahko vse, od preprostih do udarnih skladb, od bluesa do rock'n'rolla, skratka, za vsakogar nekaj. Vsekakor pa je treba pohvaliti tudi Robinson club, ki že nekaj časa prireja nastope raz- Pri Srečku in Nadi na Dobrči Časa tudi v hribih ne gre izgubljati Tudi Teranova dva nista prav zelo vesela, če v njuno kočo prihajajo planinci, težko obloženi s hrano iz trgovine. Če bi le malo preračunali, bi videli, da se ne izplača prav nič nositi tako daleč. Prvič se namučiš s težo nahrbtnika, namesto da bi v hoji v hrib le užival, drugič pa zapraviš veliko več. Kaj vse brez potrebe nakupijo ljudje po trgovinah za v hribe! Take in drugačne salame, sire, sokove, hlebce kruha... Nekateri celo steklenice piva in vina prinašajo s seboj. Tule gori pa stane enolončnica s kruhom vred le 55 din. Po želji pa si lahko privoščite tudi makarone, sendvič, kranjsko klobaso v zaseki, kavo s smetano, celo sadno kupo! In pijače! Pivo stane tule vrh Dobrče prav toliko, kot v gostilni v dolini: 35 din. Takole razmišlja mladi oskrbnik Srečko Teran in binglja z nogami z ograje pred kočo na Dobrči. Že res, prav ima, vendar nas treh ni prav nič sram, da smo se "oborožile" z vsem mogočim. Pred nami sta dva dneva hoje, pomalicati je treba tudi med potjo, ne le v kočah. Kaj pa, če koča le ne bo odprta, če se muhasti oskrbnik premisli, da tisti dan ne bo kuhal pa pika.... "Ziher je ziher" pravijo in zagotovo bomo pravi planinci še vedno nosili s seboj vse mogoče, le tisti "modri dirkači" v elastičnih oprijetih hlačah, ki zadaj komaj prenesejo žep za zvit bankovec, saj jih pri dosegaju rekordnih časov v hribih prav nič ne sme ovirati, bodo morda boljši gostje planinskih koč. Pa dvomim. Taki tudi pojedo "za eno glisto". Ampak pri koči na Dobrči sem s tem razmišljanjem o hrani šla predaleč. Povedati sem hotela nekaj čisto drugega: kako oskrbnika Teranova izkoriščata prosti čas, kadar ni planincev. Pletilstva sta se lotila, in kadar ni ljudi, pridno šivata tisto, kar sta spletla doma. Morda gre Srečku šivanje še bolje od rok. Če hočete, lep planinski pulover lahko tu tudi kupite. Morda tegale temno sivega z obrisi koče na Dobrči na prednjiku? Ali ta rao-dro-sivi ali modro-beli norveški vzorec? Dobro sta si tole zamislila, kajti čas je dragocen povsod, tudi v hribih. Ne gre ga izgubljati. Vmes postorita vse, kar je pač treba. Ta dan je bila Nada v dolini in je Srečko sam dežural. Pa je tudi iz njegove kuhinje prijetno dišalo in kavo je skuhal tako, da zasluži vso pohvalo. Koča na Dobrči bo kot vse druge odprta do 15. septembra, potem pa od petka popoldne do nedelje zvečer, in za vse praznike. Vsakič bo kuhinja delala, planinci pa pravijo, da je Nada dobra kuharica. # D. Dolenc GLAS Sončkov kot nih skupin, saj Tržič prej takih prireditev skorajda ni poznal. Klemen Primožič Ivčič in ostali Ha, spet smo tu in se pripravljamo na met dopisnic, kar 58 komadov jih je tokrat bilo, z 99,9 odstotka pravilnih rešitev, ki se kličejo Tomislav Ivčič (ć?). Tri, šter... dopisnice letijo, o šit, grdo letijo, seveda preveč jih je, opa vse so ostale v luft, no ena le pada, zelo počasi, ali bo padla, da, da tako je dopisnica je na tleh, kdo je to - Uroš Brdnik, Smlednik 34, 61216 Smlednik. Tokrat izredna sreča. Čestitamo. Po nagrado seveda v prodajalno Sonček. Vsi drugi pa na čakanje za veliki met in ful velik nagrad. TOP 3 1. Jovride - Roxette (kaseta) 2. Stop The War In Croatia - Tomislav Ivčič (kaseta) 3. Original Music From Motion Pictures - The Doors (LP, kaseta) 4. Prihaja Metallica NOVOSTI Ivčič je v velikem slogu uletu v Sončka - njegova kaseta seveda, ves prihodek od prodaje pa je zapisan v dobrodelne namene za Hrvatsko. To, da je že prvi teden na lestvici, pa ni nič čudnega. Pripotovala je tudi kaseta v družbi s ploščo, obe pa prenašata glasbo iz filma Jungle Fever - avtor je Stevie VVonder. Najnovejša zadeva Metallice je bila hitro razprodana in seveda na novo naročena. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 16: Ha, prej smo o Stevieju "VVonderju in tudi vprašanje se vrti tu nekje - Ali Stevie VVonder nosi očala? Dopisnice, samo s pravilnimi odgovori pričakujemo do srede, 25. septembra, v uredništvo Gorenjskega glasa v Kranj, za Sončka a ne, za nagrado, že veste kakšno, pa čav. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev: indijanske legende, kanadska nanizanka 9.25 Mozaik: Šolska TV, ponovitev 9.25 Velikani svetovne književnosti: Majakovski 9.55 Nekoč je bilo... življenje: Kostni mozeg 10.25 Mozaik, ponovitev 10.25 Alpe Jadran 10.55 Vrtinec, angleška nadaljevanka 11.45 Video strani 13.00 Poročila 15.20 Video strani 15.25 Mozaik, ponovitev: Alpe Jadran 15.55 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev: Boj za obstanek - Nočni lovci, poljudnoznanstvena oddaja 17.35 V četrtek ob 17.30 18.35 EP, Video strani 18.40 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Nancv Wake, avstralsko-angle- ška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP, Video strani 22.25 Sova Gremo na zabavo, angleška humoristična nadaljevanka Ognjena polja, avstralska nadaljevanka Jazz, blues... 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Žarišče 20.30 V kaj drvimo skupaj z zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija 21.00 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Jure Volk - oboa 21.15 Svet na zaslonu 21.45 Retrospektiva Jožeta Babica: Anton Leskovec: Dva bregova, predstava SSG Trst 23.25 Satelitski programi - poskusni prenosi 0.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 7.05 7.15 8.00 8.15 9.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 Poročila TV koledar Posebna oddaja Poročila in Frontna linija Dokumentarni program Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka Poročila Za svobodo Servisne informacije Gost Poročila in tiskovna konferenca iz Skupščine republike Hrvaške Poročila TV izbor, ponovitev Poročila Za svobodo Gost Reportaže 14.30 Poročila Za svobodo Gost Tuja dokumentarna serija 16.00 Poročila 17.05 Frontna linija 17.30 Gospodarstvo 18.00 Poročila in TV konferenca 18.40 Ameriške kronike 19.00 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Poročila Za svobodo Dokumentarna oddaja Glasbeni program 22.30 Poročila (Kronika dneva) 23.00 Za svobodo 0.15 TV izbor 1.15 Poročila 23.15 Irski intermezzzo. francosko- italijanski film 1.10 Čas v sliki 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Video strani 17.40 Karel Čapek: Zdravniška zgodba 17.45 Poirot 18.35 Veličastni fantje 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Hišni ljubljenci, angleška hu- • moristična nanizanka 20.40 Šef, humoristična serija 21.25 Veličastni fantje KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Ognjena zmajeva pest, hong-konški akcijski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19,30 Čarobna svetilka - otroški program 20.35 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 Agent Pepper 22.20 TV dnevnik 22.30 Tutti frutti, juke box TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Šolska TV 10.30 Argumenti 12.15 Nekoč 1220 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 O Bog, gospod župnik 14.50 Živalski svet na Kitajskem, serija 15.00 Otroški program 15.05 Nekoč je bilo... življenje 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.05 Nove dogodivščine Black Be-auty 16.30 Uspešnice in nasveti 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Falcon Crest 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Shovv mix 21.35 Pogledi s strani 21.45 Samotni bojevnik, ameriški film TV AVSTRIJA 2 8.30 17.00 17.15 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.00 21.30 22.00 22.30 23.15 Vremenska panorama Leskikon umetnikov Žerjavi v novem svetu Pravica do ljubezni Povej resnico Lokalni program Čas v sliki Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura Čas v sliki Teleskop Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Arthur Rimbaud: Charles Orleanski Ludvik XI. - 23.15-4.30 Nočni program, glasba i. radio ara 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.30 - Iz zgodovinenaših krajev - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Gospodinjski nasveti - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ZIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz RADIO TRIGLAV PENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 SOVA GREMO NA ZABAVO britanska humoristična nanizanka Liz je na zobozdravniškem plesu zapustila moža in pobegnila s kraljem krušnih vilic in tolkačev Tedom. Par živi skupaj in uživa s tem, da prihaja iz različnih svetov. Zdaj Ted pelje Liz prvič v svoj svet, na božično zabavo ribiškega kluba. Kmalu pa si želi, da bi bili kje drugje. Obhajajo ga zle slutnje, da bo zabava neslavno propadla. Malce zgrožen tudi odkritje, da Liz, ki jo je vedno občudoval zaradi njenega samozavestnega nastopa, postaja podobna njegovi zapuščeni ženi Riti. Prav ona pa poskrbi za največje presenečenje večera. ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz, 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87,7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica. Gorenjska Bohinj PRO 7 6.25 Moji trije sinovi 6.55 Vicki, ameriška nadaljevanka 7.20 Hiša na trgu Eaton, ponovitev 8.05 Bret Maverick 8.40 Risanke 9.20 Gospod Ed 9.50 Moj prijatelj Ben 10.50 VValtonovi 11.10 Bret Maverick, ameriška vestem nadaljevanka 11.55 Deseterica izmed nas 12.20 Alice 12.45 Agentka s srcem 13.30 Kolt za vsak primer, uvodni film k ameriški nadaljevanki 15.06 Risanke 16.05 Gospod Ed, serija 16.35 Medvedje prihajajo 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Dvojica s šarmom 18.30 Risanke 20.15 Enajsta žrtev, ameriška kriminalka 22.05 Hawk 23.00 Maska groze, španska grozljivka 1.05 Spenser 1.50 Rim, italijanski film, ponovitev 3.50 Neverjetne zgodbe, ponovitev KINO 26. septembra CENTER amer. fant. film TERMINATOR I. ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. OGNJEMET STRASTI ob 18. in 20. uri ZELEZAR amer. kom SLIKE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer kom. OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ob 20. uri RADOVUICA amer. akcij film MORSKE SIRENE ob 20 uri BLED amer. kom. GRDA IN POKVARJENA PREVARANTA ob 20. uri BOHINJ amer. trill NEDOKAZANA KRIVICA ob 20. uri Če ste ustanovili podjetje, postali obrtnik ali pa je to že za vami, pa še vedno nimate ustrezno rešenega vedenja računovodstva oziroma poslovnih knjig, se obrnite na SCONTO D. o. o. Srednja vas 108, 64208 Šenčur, tel. 41-240 ali 323-733, kjer vam bomo strokovno in po konkurenčnih cenah vodili računovodstvo, poleg tega pa nudili tudi vse potrebne nasvete v zvezi s poslovanjem! STRAŽIŠČE, tel.: 311-600, Križnarjeva pot 4 Uredite si vrt z našo pomočjo. Drevesnica PINO vam nudi pestro izbiro drevja in gr-movnic s celotno izvedbo del. Obiščite nas! Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 AVTO ŠOLA MLADI VOZNIK -^-- VPISUJEMO V TEČAJ CPP Začetek tečaja bo v ponedeljek, 16. 9. 1991, v hotelu CREINA. Tečaj bo potekal dopoldne in popoldne. Informacije dobite osebno v naši AVTO ŠOLI na Koroški 5 (hotel CREINA) ali pa po telefonu 213-650 int. 212 in 328-602. Delovni čas imamo med 7.-19. uro. RENT a CAR, čista ovčja volna Devet na mah Zapuže, septembra - Od dvanajstih razstavljenih artiklov na prvem sejmu kvalitete v Sloveniji "SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST" od 10. do 13. septembra v Kranju je SUKNO Zapuže prejelo priznanja kvalitete kar za devet vrst blaga. Vse so izdelane iz čiste volne, različno obdelane, različno oplemenitene. Od kod tako visoka kvaliteta? Iz boja za trg, za obstanek, iz skoraj stodvajsetletne tradicije. Prihodnje leto bo namreč 120 let, odkar je bila leta 1872 v Zapužah ustanovljena Prva gorenjska ple-tilnica Lojzeta Kristana, ko se je tu začelo predelovati domačo volno. Danes je tu moderna tekstilna tovarna, ki naše in tuje konfekcijske hiše in trgovine z metrskim blagom zalaga z najkvalitetnejšim volnenim blagom, od tod prihajajo kot dih mehke, tople odeje. In kdor ve, koliko truda in ljubezni delavci SUKNA posvetijo svojim volnenim blagom, zna ceniti vsa ta priznanja, ki so jih tokrat prejeli. Tudi ta izbor kvalitete bo pomagal našim podjetjem, da bodo lažje prodirale na zahtevni zunanji trg. To bo nekakšna naša "zlata selekcija". Sejmi kvalitete so zunaj znani že vrsto let, pri nas ga uvajamo šele zdaj. Vendar, kot pravijo, bolje pozno kot nikoli. Trg je nekako sam skvaril kvaliteto, razmišljajo strokovnjaki v SUKNU: modnemu blagu, ki je na trgu šlo dobro v promet, so ceno dvignili. Včasih pa je cena resnično pomenila kvaliteto. Prav je in zadnji čas, da spet kvaliteta določa ceno. In za katere artikle je SUKNO dobilo priznanje kvalitete? Za tiste prelepe mehke odeje iz surove volne, domače, ovac jezersko-solčavske- bovške pasme. Tako puhasto mehke so, kot bi jim pridali moher, a je v njih resnično le domača volna. "Slovenska volna" so jo poimenovali in je označena s posebnim znakom, ki ga je SUKNO dalo zaščititi v Patentnem uradu v Ljubljani. Odeje in dekorativne tkanine, ki so bile prav tako nagrajene, izdelujejo iz nje. Druga nagrajena skupina je bila SUKNOVA tkanina "eski-mo", ki jo tudi uporabljajo za odeje. Nagrado so prejeli v bistvu za vse odeje, ki jih izdelujejo v tej kvaliteti v različnih dimenzijah. To je kosmatena volnena tkanina, ki je izdelana iz 92 odstotkov volne in 8 odstotkov po-liamida, zaradi močnejše konstrukcije. Tudi ta je nežna in mehka, da kar boža. Zanimive so velikosti odej, ki v tej kvaliteti prihajajo na trg iz SUKNA: od najmajših 80 x 110 cm. ki so namenjene otroškim posteljicam, do 240 x 260 cm, za posteljna pregrinjala, ki jih danes na svetovnem trgu iščejo za opremo luksuzno širokih postelj. Največ teh odej izvozijo, imeli pa so do zdaj tudi doma, predvsem v Dalmaciji, kar dobro tržišče zanje. Morda še to, da so mamice do nedavnega dobivale v paketih za novorojenčka takšno odejico iz Sukna, zdaj pa so tisti', ki o tem odločajo, žal namesto nje v paket potisnili sintetično odejico. In še nekaj ne smemo pozabiti: vse te odeje SUKNO po naročilu obdela tudi proti gorenju. Takrat odeja poleg oznake, da je izdelana iz čiste runske voln#, dobi tudi znak, da je negorljiva. Približno 10 odstotkov dražje so na trgu te odeje. Tretji sklop nagrajenega SUK-NOVEGA blaga so bila blaga za ženska modna oblačila, lahka in težka. To sta volnena flanela in volneni krep, ki ju po svoji fini izdelavi pozna praktično ves Priznanja kvalitete je prevzel direktor SUKNA Zapuže Alojz Ferbežar svet, ter velurji za kostime in plašče, tudi moške. Vsi ti artikli so visoke VVoolmark kvalitete, katere potrditev iščejo na mednarodnem sekretariatu za volno v Bruslju. Tokrat so na sejmu predstavili blago za plašče, ki je mešanica volne in kamelje dlake in dva artikla, ki se ločita samo po izgledu, v končni obdelavi - eden je izdelan v velurju z dvignjenim lasom, drugi pa s polikanim lasom - in sta izdelana iz mešanice alpake in volne. Težko je najti besede za opis vseh teh kvalitet. Če boste iskali volneno blago za obleko, kostim, plašč, morate stopiti tudi do SUKNOVE prodajalne v Kranju v dnu Mohorjevega klanca, v Tržiču na Trgu svobode, na Bledu v Modni hiši Pristava in v industrijsko prodajalno v Zapužah. kjer si boste lahko ogledali vsa ta blaga, jih otipali, se sami prepričali o njihovi visoki kakovosti, modnih barvah. Presenetil pa vas ne bo le otip, temveč predvsem lahkost tkanin. Plašč iz SUKNO-VEGA velurja vam ne bo tlačil ramen, otežil hrbtenice, kot drugi iz cenenih volnenih blag. Nasprotno, komaj ga boste čutili, tako lahek je. Trenutno v SUKNU hite izdelovati blaga za konfekcionerje, za Muro, Gorenjska oblačila in Triglav konfekcijo iz Kranja, zagrebško Vesno, novomeški Labod in druge. Toliko naročil imajo, da delajo v treh, včasih celo v štirih izmenah vse sobote in še ob nedeljah dopoldne, da bi lahko zadostili povpraševanjem. Kvaliteta je naredila svoje! TEMA TEDNA Hiter zasuk iz komunističnega enoumja v demokratične zarje je očitno nekaj, kar se v družbi ne zmore dogoditi brez dnevnih stresov in pretresov. Celo v družbah, kjer o kakšnem grozljivem boljševističnem enoumju vsaj nekaj zadnjih let ni bilo ne duha ne sluha, se demokracija ven in ven kaže kot kakšna sramežljiva kmečka nevesta, potisnjena pod bohkov kot v izbi. Tam kar naprej in naprej zardeva in ne reče ne bev ne mev, medtem ko okoli nje kar frči od zmerljivega in prepirljivega enoumja. Najbolj špasno pa je, da se imajo danes že vsi butci, vsi povzpetniki in z vsemi bavžami namazani ptički za - demokrate. Od take silne demokracije se nam vse skupaj kar krav-ža, komur se seveda tako obilje ne gravža. Poglejmo situacijo, kadar kakšen družbeni problem vznikne na teh tleh, ki se kar tresejo od demokratične klime. Vesoljna Slovenija bo zagnala neznosni vik in krik, še posebej, če bo problem tudi parlamentarno obravnavan. Še tako strokovna zadeva se bo na koncu vedno zreducirala na to, kdo hoče oblast in kdo ne, kdo krade in kdo ne krade! Nato bomo po vsej deželi kakšna dva meseca prežvekovali take in sorodne tekste: ali so managerji prej kradli, ali kradejo zdaj, ali bodo z novo lastninsko zakonodajo kradli tudi prihodnji managerski sloji? Opozicija bo šla v protestne delavske shode in proti novi oblasti se bodo drli: jok, barabe, ne boste nam vse pokradli! Vladna koalicija bo užaljeno dokazovala, da ni res in da gre za nesramno manipuliranje z delavstvom. Pri vsem tem lastninskem prerekanju je res samo to, da je prehod iz državne v zasebno lastnino hudirjevo resna zadeva, še posebej, če se ta transformacija dogodi revolucionarno in za povrh v tako vsesplošno ubožnem času. Širokim ljudskim množicam se nam ni bilo treba zadnjih štirideset let prav nič tržno orientirati: za vse, kar je bilo naše, je skrbela mati Partija, ki je bila tudi mati država. Zdaj pa smo kot strela z jasnega vsi podjetniki pa managerji pa delničarji, ob tej ubogi revš*ni družbene lastnine, ob tehnologiji, ki se je bog usmili... In gledamo v to lastninjenje kot telički v nova vrata in razumemo samo to, da bi nam utegnili managerji vse pokrasti. Leva roka, desni žep Kar je razumljivo, da samo to preklemano dobro razumemo. Četudi so bile povojne vladajoče garniture mojstrice v prikrivanju raznih gospodarskih lumparij, se je sem in tja le dalo na skrivaj odkriti kakšno njihovo svinjarijo. In teh svinjarij ni bilo tako malo, še več: zasebna imovina koritarjev je bila po vrednosti in po nedotakljivosti vsega občudovanja vredna! Res je, da na Slovenskem niso ravno upali zajemati s preveliko žlico, so se pa okoriščali: vožnje s helikopterji, vikendi v Triglavskih predelih, zastonj počitnice v funkcionar-skih vilah, inozemske štipendije... Direktorski sloj, managerski danes imenovan, je bil druga pesem. Večinoma je bil dolgo pošten - če se je okoriščal s privilegiji, ki so naraščali premosorazmerno z lojalnostjo do oblasti, se je še vedno lahko okoriščal v zmernih količinah. Prave, velike lastninske kraje so se začele komaj pred nekaj leti. ko nas je že ovohavalo tržno gospodarstvo in je bilo dobro obveščenim jasno, kakšen krah prihaja nad to rahitično gospodarstvo. Tedaj pa je v marsikaterem podjetju pel refren tatičev: leva roka, desni žep! In z njimi - malimi managerji v podjetju - je že šel kar lep kos delavskih žuljev in še kar - bodite brez skrbi - odhaja. Ta država se ni niti malo pobrigala, da bi s kakšnim zakonskim dekretom preprečila logiko leve roke in desnega žepa. Jok! Res se krade in lastnina res odhaja. Tu in zdaj! Vedno je veljalo in še vedno velja, da tisti, ki so pri informacijah in pri koritu, lahko odnesejo največ in bodo tudi odnesli! Velike ribe vedno majhne žro in te vrete pregovori. Ampak kljub vsemu je tem tatičem vseeno treba malo zagreniti tatinski zagon. Vsaj vedeti jim je treba dati, da nesramno kradejo in morda jih bo v kakšni nočni mori vseeno malo sram in jih bo zapekla vest! Zato se ozrite okoli sebe in odprite oči! Povem vam, minili so časi, ko ste se zgražali, ker se je to ja dogajalo drugim. Zdaj se dogaja tudi že vam... • D. Sedej TAKI SMO Za sifon - 4 milijarde! Zasebnik z Lipe pri Blejski Dobravi se je v hudi stiski - v kopalnici je spuščal sifon - obrnil na obrtnika Valentina Štularja iz Kranja, ki je v malih oglasih ponujal svoje storitve pod »solidno in hitro«. Se danes mu je krepko žal, da ni počakal na prijatelja, ki bi mu zadevo zares uredil hitro in solidno. Takole se je dogajalo: Obrtnik je pri demontaži starega sifona v kopalnici kljub opozorilu, naj pazi, močno poškodoval odtočno cev umivalnika. Za popravilo odtočne cevi je porabil poldrugo uro časa, seveda pa je to delo plus porabo cina plačal naročnik. Pri gradnji novega sifona je na koncu zaračunal sifon, ki ga je vgradil plus enega in pol še zraven. Naročnik je namreč v Merkurjevi trgovini preveril, koliko sifon v resnici stane. Ko ga je dva dni kasneje na to opozoril, je obrtnik dejal, da je pisal cene približno in da bo denar povrnil. Nikoli ga ni, tudi na telefonsko intervencijo ne. Nasprotno: celo zagrozil je, naj to stvar kar lepo opusti, sicer bo nosil stroške sam... JIM J^L.____"9- tj 0 A^ 3 0 /W* . / P 31 * Zasebnik z Lipe nam prizadeto pripoveduje: »Ko je prevrtal tudi odtočno cev, sem bil čisto tiho. Ne tajim, da je bilo kar težko zamenjati in res je delal toliko časa, kot je zaračunal. Vendar trdim, da zaradi enega samega sifona res ni bilo treba prevrtati tudi odtočne cevi, da je zdaj pravo razdejanje. Po kosilu je napisal račun, po katerem se je žena prijela za glavo: 4.033 dinarjev! Od tega 750 din za sifon, ki v resnici stane 316 dinarjev, za cin 630 din, za delo 1.400 dinarjev... Kot so mi povedali na inšpekcijah, je račun sploh neveljaven, ker je nepodpisan. Lepo vas prosim: 4 milijarde za zamenjavo sifona v kopalnici, brez vsake garancije, da vse skupaj že jutri ne bo puščalo! Saj mi je za 4 milijarde že vseeno, ne morem pa se sprijazniti s tem, da lahko nekdo tako goljufa ljudi!« Res je prava sramota! Prava sramota je račun, delo, način. V tem primeru bi bilo zdaleč najbolje, da se instalater izkaže za poštenega, ohrani svoj ugled, se opraviči, da je imel slab dan in vrne denar. • D. Sedej RAZSTAVE V RADOVLJICI Radovljica - Muzeji radovljiške občine so skupaj z Vzgojno-varstvenim zavodom Radovljica v Šivčevi hiši pripravili razstavo likovnih del predšolskih otrok in ob otvoritvi pripravili tudi pravo malo veselico za najmlajše. V galeriji Ekos na Trubarjevi 5 ob graščinskem obzidju pa je te dni na ogled razstava del znanih akademskih in tudi ljubiteljskih slikarjev iz skupine "6 + 2*'. Razstava je prodajna, odprta pa je le ob torkih od 17. do 19. ure. Vodja galerije Miroslav Pengal v podjetju Rados pa seveda lahko organizira ogled tudi v vsakem drugem času. • jr AVTOSOLA £S Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245 ■ VAŠA AVTO ŠOLA ■ Enako vidim, da je glavno vlogo proti Kidričevi politiki tedaj 'gral Edvard Kocbek. Nisem pa vedel, daje bil tako prizadet. Ko sem prišel z Golega otoka, je hotel Kocbek večkrat govoriti o vsem tem z menoj, ko je videl, kako sem bil jaz prizadet in mu-£en. Pa se nisem hotel spuščati v razgovore, ker sem imel že prehude izkušnje zaradi razgovorov z drugimi. Vidim pa, da je bil Kocbek dosleden in požrtvovalen borec za demokracijo pri nas. K° je izbruhnil spor z informbirojem, ste se odločno in načelno Postavili na Stalinovo stran. Po svoje lahko razumem to vašo drlo, ki je čisto filozofska - šlo vam je predvsem za "prakso na ravni načel" (K. Marx) in ne za taktiziranje nekih političnih struktur, ki bi rade za vsako ceno ostale na oblasti Te so vas tedaj in Pozneje označevale "kot ambicioznega malomeščana, ki brez do-S^m, pa najsi so to verske ali "marksistične", ne more živeti." -Kako danes gledate na svojo nekdanjo opredelitev za sovjetsko stran? Ko vam zastavljam to vprašanje, si ne morem kaj, da ne bi navedel še stališča znamenitega madžarskega filozofskega kolega tjeorga Lukacsa. Ta je ob neki priložnosti izjavil (navajam po sPominu), da je najslabši socializem še vedno boljši od najboljšemu kapitalizma - in svojo trditev utemeljil s sovjetskim primerom: stalinistična SZ je, čeprav sama totalitarna, kar dvakrat rešila Evropo pred prevlado dveh drugih totalitarizmov, nacističnega in tistega, v katerega nas nenasilno, zato pa tembolj zvito vpenja (.i. Qnteriški način življenja... J^a sem se opredelil za informbiro, je več razlogov. Tedaj mi je °''o dokončno dovolj delati vse na komando partije, tudi proti "^ojemu prepričanju. Tako sem delal večkrat med vojno, toda te-sem se zavedal, da je za zmago potrebna disciplina. Po vojni J111 je bilo tega dovolj, posebno, ker je šlo za tako usodno odloči- ev: sprejeti preko noči stoodstotno negacijo osnovnih stališč jl^d vojno in težko kritiko socializma v SZ; Stalin in njegova po- 'l'ka sta bila prej nekaj svetega, sedaj pa naj bi preko noči posta- a največje zlo. Prepričan sem bil, da so nekatere obtožbe Jugoslavije s strani informbiroja napačne, zato sem v partijski celici Ogovarjal stališče, da mora iti Tito v Bukarešto branit Jugoslavi-i°" 9°" ĆK smo namreč dobili vprašanje, ali naj gre ali naj ne gre. tališče CK pa je bilo, da naj ne gre. In tako se je začelo zapletati * našo partijsko celico na univerzi in me končno pripeljalo na otok. Osnovno pri vsem tem pa mi je bilo, da mi brez povezave s socia-lstičnimi državami ne bomo mogli graditi socializma, ker to vodi v Propad. Vse to sem navedel v pismu CK in mislim, da se je da-nes Potrdilo. ^v°jo neukrotljivo načelnost ("dogmatičnost") ste plačali na Go-otoku in to kar dvakrat, v letih 1949-52 ter 1958-62. S svojo ncuklonljivo držo ste si med sojetniki prislužili naziv "kamen-kre-"*en čovjek". Danes so o tej sramotni epizodi Titove Jugoslavije "a voljo številna objavljena pričevanja. Najbolj obsežno in siste-^utično je verjetno tisto, ki ga je spisal vaš otoški sotrpin, Črno-Rorec Milinko B. Stojanovič (Goli otok, anatomija zločina, Beo-frod, 1991, 521 strani). Vaše pričevanje pa je med vsemi najbolj Psihološko, filozofsko in fenomenološko poglobljeno in dognano. ^azkriva "skrivnost spekulativne konstrukcije" (K. Marx); za ^zštevilnimi pojavnimi oblikami torture razkrijete hladni in Preračunani mehanizem maščevanja in kontrole, s katerim si je Jugoslovanska "partijska vrhuška" omogočala preživetje in vztra-! tanje na oblasti vse do lanskoletnih volitev. Prosim, da ta mehanični v besedah pokažete še našim bralcem. j ..amen mojega članka v Borcu je predvsem, da pokažem ves zlo-nski mehanizem, s katerim nas je partija s svojo udbo hotela I (fretneniti v kriminalce, morilce, denunciante in udbaše. Ker ji Pn meni niti z najstrahotnejšim mučenjem ni uspelo, me je še J?? Golem otoku diskriminirala, dokler me je mogla. To je azijat-°-balkansko-turška morala, kateri jaz nisem podlegel, kar sem drugim plačal tako, da sem težak bolnik. Jj mehanizem je obstajal v naslednjem. V popolno izoliranost a naroda na Golem otoku je partija s svojo udbo iz vse Jugosla- v'je Prignala tiste komuniste, ki bi v primeru spopada s SZ ute- J^'.'i misliti s svojo glavo in ne po diktatih partije, udbe in Tita, 'Je hotel popoln preobrat svoje dotedanje politike. Že takoj po etaciji so v zaporih po vsej Jugoslaviji zahtevali od posameznih I^Pornikov, da bi spremenili svoja stališča in obsojali očitke in-jermbiroja našemu partijskemu vodstvu. Pri nekaterih partijcih udba uspela. Tudi te je pripeljala na Goli otok in ti so dobili tj :?8°, da z največjim mučenjem dosežejo podobno revizijo od p' l" komunistov, ki v zaporih niso hoteli revidirati in se obrniti tud*1 ^ 'n Prot' SV0J'm lastnim prepričanjem - ta so bila dotlej jjr 1 Partijska stališča. Edino s tem mučenjem, preko hrbtov svo-v tovarišev, so lahko prišli na svobodo. Tako je klecalo vedno Vj komunistov. Tiste, ki nas to mučenje ni moglo prisiliti do re-jn 'Je; so izolirali v P 101 (5), kjer seje dogajalo najhujše fizično d^'hično mučenje. Kogar tudi tu niso mogli zlomiti, so ga po nir^i' ■ "et'n s'cer sPustili na svobodo, toda na svobodi diskrimi-Kte 1° D'at''' na vsakem koraku. To je trajalo vse do lanskih vo-^ V' ki so nam končno prinesle demokratično vlado in red. fjl? P '01 sem bil cela leta tudi jaz. Danes lahko o tem govorim. Sq 1 Pa, ki so se na Golem otoku kompromitirali s kriminalom, |j /"a svobodi molčali in molčijo. Tako sta se partija in udba reši-na« °Pozicije in vsake opozicije, dokler nista propadli in privedli pse družbe v katastrofo. ^Qvje, da v tem pogovoru omeniva vašo ženo Emo Logar-Grbec, tj QjmJe v težkih preizkušnjah ostala zvesta. Ker se ni hotela loči-vQj x'us,je morala tudi sama na Goli otok. Zanima nas, kako so VQ^reJe^ ljudje, ko ste se prvič in drugič vrnili z otoka. Kdo "ji le. P°maSol? In ne nazadnje: kakšne so vaše izkušnje z Ijud-^ ' ki so v tem času obvladovali slovensko filozofsko sceno? ga 0^rašanJe' kako so me sprejeli znanci, ko sem se vrnil z Gole-teri !?• 'Je najkrajši odgovor: v nesreči spoznaš prijatelja. Neka-° MLADINSKA 2 O 4? *\*^ Nevidna roka varnosti - elektroelement Izlake ^ N ELEKTRO5 ^^-^J^^^grOMARICA Samo v MERKURJEVIH prodajalnah do 19. oktobra vsi izdelki ELEKTROELEMENTA A^S^^--Izlake za 30 % CENEJE pri nakupu nad 500,00 din za takojšna plačila in člane stanovanjskih zadrug stek. 20. septembra 1991 PISMA, PODLISTEK 23. STRAN GLAS #Cl ljubljanska banka Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli srno, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravi-°o, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sPoročila oziroma, da zavrne objavo. I si prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo astninjenje po 'intarjevo Ko sem prebiral časopisne onke in spremljal po televiziji ignano nastopanje Emila Mina Pintarja o novem zakonu o 'stninjenju, sem se dostikrat Hašal, odkod taka zagnanost ' zavzet nos t o lastninjenju pod- Po predlogu Pintarja, naj bi °djetja polastninili kar direk->rji sami, oziroma po njegovem Managerji«. Delavci pa bi de naprej samoupravljali kot doslej. Ta pesem pa nam je že vsem dobro znana, po velikem mislecu Kardelju Pintarjevega kova ali obratno. Ko pa sem dobil v roke vabilo, program in cenik Pintarjeve firme »Kolumbus« in kluba Dvor, mi je že vse bolj jasno. V ta klub se včlani lahko tudi vsak drugi »manager«, kdor lahko pride do 1.150 DEM oz. ok. 30.000,00 din, lahko tudi lastnih sredstev, ha, ha, če ne družbenih. Po novem se temu reče »polastninje-nih«. Če pa hočeš biti član Pintarjevega kluba, lahko tudi samo en dan, pa to stane 150 DEM, tudi v dinarski protivrednosti, po dnevnem tečaju. Za ta »skromna« sredstva je na razpolago igranje tenisa tudi s predsednikom vlade v senci, ne vem pa. kaj se zgodi v primeru, če je oblačno. Po dveh urah tenisa pa sledi še pogovor z drugimi člani in večerja. To nečlana kluba v istem okolju stane okoli 15 DEM. Ni kaj, zelo konkretno lastninjenje in odličen »managment«. In politiki takega kova vabijo delavce na ceste in jim potisnejo v roke transparent: Pustite nam dobre direktorje! Kako se da uporabiti »bazo«, to gospodje, bivši oblastniki Pin-tar, Potrč, Semolič, dobro vedo še iz stare prakse. Lovci bi tej bazi rekli »trajbarji«. Mislim, da komentar ni potreben in Emil Milan Pintar, vi še kar naprej barvajte oči »svojemu ljudstvu« izza poslanskega pulta in senčnega stolčka. Pa lep pozdrav iz baze! Jakob Vreček Sindikat Neodvisnost o ŽJ V skladu S prejetim obvestilom - sklepom, v katerem me obtožujete na podlagi informacije »predsednika sindikata Neodvisnost ŽJ«, vam sporočam: Kot predsednica Izvršnega sveta nisem pristojna, da odločam o tem, da se odpadki pripeljejo na »dvorišče« oziroma na železniške tire Železarne Jesenice ali da se skladiščijo. Take odločitve nisem nikoli sprejela niti je ni sprejel Izvršni svet. 23. 6. 1991 ob 8.30 sem izvedela, da so posebni odpadki v ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo vabi na tri teniška igrišča prekrita z umetno podlago PLEXI PAVE. Možnost igranja skozi vse leto, tudi v večernih urah, ker so igrišča osvetljena. Izposojamo loparje, žogice, copate, gorska in BMX kolesa. Lahko se osvežite v bifeju ob igrišču, v restavraciji hotela BOR ali v Grajski gostilni. Rezervacije po tel. (064) 45-080. Vabi vas kolektiv Preddvor občini Jesenice. Takoj sem poklicala v. d. glavnega direktorja ■ Železarne Jesenice, ki mi je to potrdil, zatem pa še dr. Brudar-ja. Z županom sva od 9. ure dalje 23. 6. 1991 sodelovala v pogovorih v Železarni Jesenice (z ministrom Jazbinškom) in nisva niti predlagala niti soglašala s kakršnokoli odločitvijo glede odpadkov. Prav zato sem za 24. 6. 1991 za 10. uro sklicala izredno sejo Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice, kije o tej problematiki sprejel 8 sklepov. O vseh gradivih je bila obveščena tudi občinska skupščina. Le-ta je sprejela sklep o odvozu odpadkov in tak sklep je obvezujoč za vse. Ta sklep mora realizirati Izvršni svet Republike Slovenije, tako predsednik skupščine občine. Izvršni svet in jaz osebno pa smo v številnih posrednih (pisma) in neposrednih stikih (delovni pogovori, po telefonu) s predstavniki Izvršnega sveta Republike Slovenije in Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora opozarjali in zahtevali izvajanje sklepov občinske skupščine. To ' lahko dokumentiram tudi s pisnim gradivom. Zato zahtevam utemeljitev vaše obtožbe, da sem dovolila skladiščenje teh odpadkov (kdaj, kje, kako). Ob tem vas obveščam, da sem na zadnji seji Upravnega odbora Železarne Jesenice predlagala obravnavo te problematike. Upravni odbor se ni strinjal s takim načinom razreševanja problematike posebnih odpadkov in je 7. 8. 1991 sprejel naslednji sklep: »Upravni odbor je menil, da tovor odpadkov v obliki, v kakršni je, in na mestu, kjer je, ne more ostati in mora zapustiti Železarno Jesenice in Jesenice.« Če do 15. 9. 1991 ne pojasnite obtožbe, bom zahtevala javno opra vičilo. Rina Klinar, dipl. soc. Predsednica IS brother STREICHER brother B 530 OVVERLOCK neto ATS 4.990. NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK.JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648 G0RENJC:n banka FORMUU^Tt^RIHRANKA BANČNI AVTOMAT Vsem imetnikom bančnih kartic sporočamo, da so povišani zneski, ki jih lahko dvignete preko bančnega avtomata. Seveda pa je skupni najvišji dnevni dvig opredeljen. V enem dnevu lahko dvignete največ 1.500,00 din. Možnosti posameznih dvigov so naslednje: Sicer pa v LB - Gorenjski banki d. d., Kranj z bančno kartico posluje že 2300 komitentov. V kratkem času pa se jim, če želite, lahko pridružite tudi drugi imetniki tekočega računa. Osnovni pogoj za pridobitev kartice je, da niste kršili pravil poslovanja s tekočim računom. Vabimo vas, da se o novem načinu poslovanja pozanimate na naših bančnih okencih, kjer poslujemo s tekočimi računi. Gorenjska banka d. d., Kranj gorenje NEVERJETNO gorenje V času prihajajoče hiperinflacije smo za vas pripravili ugoden nakup televizorjev GORENJE na 5 OBROKOV ekran 71 cm BREZ OBRESTI samo 29,990,00 ekran 66 cm samo 27.990,00 ekran 63 m, teletekst samo 29.990,00 ekran 63 cm samo 26.990,00 Za takojšnje gotovinsko plačilo odobrimo 13 % POPUSTA! Pohitite, količine so omejene!!! del čas od ponedel|ka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni BlaŽun) tel.: 212-367 zajcele TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 POSEBNA PONUDBA: • kombinirani otroški vozički iz uvoza 6.880,00 din § ortopedska obutev od št. 18 do 26, priznanega proizvajalca PETEJAN iz Nove Gorice • oblačila, kozmetika, stajice, sedeži vseh vrst, pre-vijalne mize, igrače, hlače Trikon, šolske potrebščine... ster Čolnar 23 DREVESA V GOZDU rt St->e pan Vedrina je čez dva dni izvedel, da so Nemci rudarje C Uradno je moral njegov urad t.j. "Ponova" voditi spi-" 0 vseh izseljencih. Ker so Nemci vse skupaj naredili brez nje- ^vednosti, se je močno razburil, j Čolnar, za to moramo uradno protestirati, ker smo za ljudi lrvu?rn'' ^e vedno jih imamo v kartoteki, vendar jih ni več na nst" em' 8ovor'š dobro nemško. Pojdi na Sicherheitsdi- 0 Je bilo lahko reči. Kljub temu da sta se z Vedrinom izred-arar?- l° razume'a. m uPal nitl njemu povedati, da je v Zagrebu b-a .e8a Pred Gestapom. Sicherheitsdienst t.j. varnostna slu- 1 Pa je bil nekakšna glava Gestapa. ov ec*rina mu je dal pismeno pooblastilo, da nastopa kot nje-3 ^r?dstavnik. Vzel je taksi in se odpeljal proti Tuškancu v biv-0fu e,sovo vilo (bogat zagrebški Žid). Promet je bil pod strogo °ditel ^ S° V tCm £*C'U mesta stanova^ tuQ 327-553 15469 Na ugodni lokaciji oddam PROSTOR, m "g 323-782 15522 GOSTILNO damo v najem, do 9. ure zjutraj 324-928. 15548 Zelo dobro vpeljano TRGOVINO avtode-lov, prodam ali dam v najem, po ugodnih *3f I23t2T7 vsakdan do,9. ure, sobota popoldan in nedelja cel dan 15675 UGODEN NAKUP AVTOMOBILOV! FORD (FIESTA, ESCORT, ORION) FIAT (UNO, TYP0, TEMPRA, PEUGEOT) DOBAVA TAKOJ VRBA d. o.o. 064/218454 MOŽNA TUDI HRVAŠKA VARIANTA RESTAVRACIJA PRAVI NASLOV ZA LJUBITELJE ITALIJANSKE KUHINJE z novo dopoldansko ponudbo malic (od 10. -12. ure) ter dnevno svežimi morskimi speciali-tetaml Kranj, J. Platiše 17, tel.: 324-11$ Odprto: od 10. - 24. ure, sobota od 12. - 24. ure, nedelja zaprto Prodam BT 50 R. letnik 1988, bele barve. Uf 3 12-450 15647 MOTOR BMW K75 S. letnik 1987. prva registracija april 1988. 13.000 km. prodam ali zamenjam za avto. prednost Golf diesel oz. Golf. Rijavec. BI. Dobrava 46 _15651 Prodam AVTOMATIK za 190 DEM. letnik 1986. ^ 40-256 I5658 OBVESTILA ROLETE. 2ALOZIJE ter lamelne ZAVESE izdelujemo, montiramo, poprevljamo in kompletno obnavljamo. D 216-9I9 _13794 IZDELUJEM cinkane smetnjake in žeblje, flr~ 326-426 14981 VODOINSTALACIJE vseh vrst vam nu-dimo po solidnih cenah' ^ 218-427 _14983 Novo! Mini LIETING obraza in vratu. U 2 13-3IN I5I26 Cenjene stranke obveščamo, da imamo novo telefonsko številko - Erizerski salon Mija, Sp. Brnik 55. Cerklje, "8P 422-682 _I5I79 ODKUPE JEMO hlodovino in goli -smreke, jelke. bora. bukve, hrasta, cera. gabra! kostanja, lipe in oreha - skratka V sc v iste lesa od 10 cm debeline naprej. Plačamo v 15 dneh ali takoj ® 063 785-216 " 15225 Atelje Vasja izdeluje NACRTE objektov. 421-265 15462 Prodam suhe smrekove BUTARI flf 312-393 15485 Ugodno prodam nov. VVC KOMPLET. kakao barve. ^ 50-825_15494 Prod.mi OS /.i rirkul.tr. h 30. vpct|e 342 flf 67-184 15497 Prodam novo italijansko kopalno KAD flP 691-664 15506 Ugodno prodam ROŽE in JAGODE vzpenjalke. g 40-557_15540 Prodam okenska KRILA za tople grede 47-491_"15547 Hrodam GAJBICE, Frelih Janez. Posavec 64. Podnart 15556 SMUCl Elan Comprex. 185 cm. nove. prodam. & 217-976_15579 Kupim KNJIGE za 3. letnik gostinske šo-le. *gf 49-550_15585 Prodam novo IZPUŠNO CEV za LADO ® 2l8-729 15589 Prodani odpadno OLIE v 200-literskih sodih & 212-191 15591 Prodam 2 500-litersko CISTERNO za ku-rilno olje ® 622-621 15631 Prodam zelo velik ZAJCNIK. cena po do-gpvru, ^ 46-346 15633 Tovorno PRIKOLICO za osebni avlo. torzijsko vzmetnje. nosilnost 400 kg. keson I x 1.5 m. ročno izdelano, prodani. Uf 622-165 15644 GARAŽO v Kranju, v ul. M. Pijade ( pri novi pošti), prodam ^ 216-010 15648 Na obroke prodam ženske KOMPLETE, flf 323-277; vsak dan do 9. ure. sobota popoldan in nedelja cel dan 15676 Prodam otroško POSTELJICO. Verčič. Gradtukova 9. Kranj 15677 OSTALO Prodam Šenčur MOPI DA Beleharjeva 47. 15488 Prodam APN 6. letnik 1986. nuino1 flf 83-047_ 1 5490 Ugodno prodam novo PC)NY KOLO. flf 621-798_15498 Prodam GILERO RX 200. 9.000 km, ohranjena. ^ 68-051_15502 Poceni prodam dirkalno KOLO Junior in BMX.^g 216-898_15505 Prodam moško športno KOLO Senior. g 323-216_15527 Prodam Tomos AVTOMATIK A3 MS. za 300 DEM. # 327-814 _15555 Prodam Cisto nov BT 50 S. za 1.400 DUM. " nov R 4. g 31 1-694_153^. Ugodno prodam skoraj nov prenosni Z1' dani KALMIN ter kombiniran STEDHj NI K. 2 -t- 2 fl? 620-622 15350 Poceni prodam MLINČEK za mletje sadja in PREŠO za stiskanje sadja ter "kili pcž". Beleharjeva c. 33. Šenčur 1536; PIŠČANCE bele za dopitanje, PETELINE plemenske. PRAŠIČI . 40 in 120 H ter KORUZO in KROMHlIObeli. Vc« dam. Fujan. Hrase 5, Smlednik 153»'' Hrodam KAVC. 2 LOTE U A ter s I. f| iščem varstvo za 1-letnega sina. izmenski (popoldan in dopoldan), na našem dom11' Kališka 20/4. Kranj - Drulovka 154», ZAMRZOVALNO OMAR0 SI r~k> y I si 5> m "m ' i lu Hrodam 100 GRADI. BMX ^ 51-: KOI O 16 amater. Kekec 1 155« Hrodam KIPPERSBUSCH in AVTOMl TIK 3 A. ali menjam. *gr 241-491 156^ Hrodam TRAK TOR s priključki, "A" \M STVE za obiranje sadja. HARMONIK0 in KIT ARO. ^ 78-SI2. Bled 156^ Hrodam PRIKOl ICC) za prevoz živinej osebni avto. razleglji\ k\vc' in /-'^ sko posilijo ali menjam za eno. v, 74-829 _I564; Prodani MOTOR / menjalnikom za kvič 1.500. smrekove DISKE in PLOrH ler KRAJNIKE Uf 51-845 I567' Prodam CHICCO z dežnikom, globok. ■g 24 1 166_ 15286 Prodam otroško POST LUKO W 326-845 15290 L godno prodam suha. mehka DRVA. Up 70-286 15291 V Kranju zaposlimo TKALKE delo v dveh izmenah. Pisne prijave pošljite na naslov NORIŠ D. o. o., Aleševčeva 12, Ljubljana, tel. 061/556-183, dopoldne ali 064/48-567 popoldne od 15. do 18. ure. etek, 20. septembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN GLAS LINKOT JEZIKOVNA ŠOLA Kaj: angleščina in nemščina, za otroke, tudi v Kranju Trajanje: 60 ur (2 x tedensko po dve šolski uri) Informacije: od 9.-12. ure Telefon: 061/721-026 J STAN. OPREMA VOZILA Jodam BALKONSKA VRATA, 100 x Sjcm. gf 633-677 IS 136 J?dam Alplesovo kluhsko MIZO in *^PROGO. 2 x 3 metre, gf 631-523 p odam več različnih klubskih Ut^jjfr (,7.|84 15335 Nam vgradni ŠTEDILNIK in POMI, 173 udi >?% .0 *lNO KORITO, gf 620-239 15337 jjia 2*>.00din - J^m lepo ohranjene kuhinjske ELE-''f''V'i: (štedilnik. 4 + 2: 175-literski 'In i k in malo rablejen kippersbusch). I^-n.Sp. Besnica 103 (Pesnica) 15352 ^klm zapakirana vhodna VRATA Jelo- nolranja VRATA, gf 631-420 prodam za 15348 801-194 15381 J^am staro DNLVNO SOBO. gf tJ^Skumavcc Marta_15383 Slačno oddam KAVČ z. metalnim g^orn za posteljo, gf 41-105 15437 5*>m kuhinjske ELEMENTE. * ^2|4_' 15468 Nam klasično OKNO, 120 x 140 cm. ,57-588_15509 Nam 2 PISALNI MIZI, za 1.500,00 H^gajc. Okroglo 18, Naklo 15569 Nam garažna VRATA, gf 310-103 tbljena prodam. Kordcž. Zalog Cerklje, g? 421-701_15666 ^Ino prodam SEDEŽNO GARN1TU-•■ i," trosed. gugalnik in dva fotelja. gf 0 ±i% 15667 tO« H' 683 STANOVANJA A (■^■»lavi prt Tržiču prodam STANOVA-~k'Veliko 63 kvad. m., klet 15 kvad. m. Hžo gf 58-108. od 16. ure dalje 14945 ?N STANOVANJE (centralna in te-j2n). Vidam. Šifra: ŠORLIJEVO NASE-_15172 |£*ki kddam SOBO. z souporabo ostalih ro,lor^v. gf 326-134, sobota in nedelja. U_15245 Nam i sobno STANOVANJE v Kra-% 331-588 15264 Sam l-sobno STANOVANJE za več-■Jj^331-588_15265 STmanjše STANOVANJE v Kranju IM 1-476_15266 J*»>Iem GARSONJERO, gf 40-187. Wk do 15. ure 15273 2-SobnO STANOVANJE. 60 gf 622-615 15309 um 2-sobno STANOVANJE s telefo-. i jn satelitskim priključkom, 60 kvad )(,$■ iiP'uCilo je možno s 70Mo kreditom gf V^4_L54I3 JSjam 2-sobno STANOVANJE za H na Zlatem polju ali pri vodovod-EffOlpu v Kranju. Dushi, Kališka 15, v!^ka_15415 feeni STANOVANJE v §k. Loki. gf s3 15425 Hn 64 m* u i n' ilL 'ena po dogovoru U 66-698 15456 7"i 2-sobno STANOVANJE v Kra-^nap0 dogovoru, gf 40-341 15459 v'njam družbeno GARSONJERO za .^3? 214-747 15476 H s k'' mi 40' E™0 ali damo v najem STANOVA-ct';' Več let. Panlič, Kidričeva 20, Jese-'i>vornik 15532 ^Pfodamo 2-sobno STANOVANJE, v K6i Mi iščeta manjše STANOVAJE. u;vnju v Stari Fužini prodam polovi-,\1ISE z vrtom, št ros J. Husa 74. Lju- 15426 ?"» 2-sobno STANOVANJE s kabi- 54 kvad. Železnikih. Na ■ gf 46-030 15552 oddam v hiši na Golni-061/321-650. od 8. do 14. ure, v Pa na gf 064/46-481 15560 Lj* |E8iem oddam enosobno STANOV A- 9V*^ranJu. ni> Planini 3 Šifra: STA-L>JE 15570 L./iSem STANOVANJE v Kranjski go-^ !j^^ahi(i. gf 218-823_15623 (,V tac* SOBO z. možnostjo kuhanja, sou--^warni (Manfred Sevvera) Prodam JUGO 55 Koral, letnik I990, ka-ramboliran, rdeče barve. Tekstilna l/A, Kranj, gf 242-751 14514 Prodam dobro ohranjeno Z 101 1.300. letnik 1979. registrirana do konca junija 1992. gf 59-1 12 od 8. ure dalje. 14717 Prodam OPEL Kadeti Berlina, letnik 1984 gf 70-456 14982 Prodam R 4. letnik 1987, 45.000 km, vle-čna kljuka. Kozamernik, Deteljica 2, Tržič _'_15086 Prodam C <"..FJl.X D, letnik 1988. Hole-maže 72, 'a* 43-303_ 15095 Prodam CITROEN AX II TRS. letnik 1989. gf 213-240 15134 Prodam 126 P, letnik 1980, dobro ohra-njeno. 9 40-636. popoldan 15188 Ugodno prodam ETAT 126 P. letnik 1986, Poljšica 39/a, Zg. (iorje_15193 Prodam R 4. letnik 1978. registriran do septembra 1992. dobro ohranjen in zastekljena OKENSKA KRILA, večje število. gf 66-075_15195 Prodam dobro ohranjen OPEL Kadeti, le-tnik 1976. gf 41-713_15196 Prodam JUGO Koral 55. letnik 1990, av-toradio z zvočniki, zimske gume s platišči, gf 691-897, popoldan 15197 Prodam Z 101, letnik 1981, bele barve, gf 633-697 15201 Prodam CITROEN 1.3 super. letnik 1979. gf 213-748 15203 Ugodno prodam BMVV 316, letnik februar 1988. gf 76-169 15204 Prodam GOLE, letnik 1982, dobro ohra-njen. Visoko 10, Šenčur 15205 Prodam JUGO 45 A, letnik december 1986. Rajtcrič. Tcncliše 52. Golnik 15208 Prodam OPEL Ascona 1.2. letnik 1977. ■JB« 620-885_15209 Prodtim ETAT UNO 60 S. letnik 1986. •g? 323-946 15210 Prodam OPEL Kadett 1.3 LS. letnik 1988, cena ugodna, g 323-534_15211 Prodam TORI) Escort 1.3. letnik november 1987, dobro ohranjen, flf 801-624 Ugodno prodam odlično ohranjen JUGO Skala 55, letnik december 1989 flf 77-885_15215 Prodam JUGO 45, letnik 1983. cena po dogovoru Žižek, Spicerjeva 4. Radovljica Prodam OPEL Kadett 1.4 LS letnik 199(1, garažiran, prevoženih 19.600 km. ^ 061/219-712_15221 Prodam Z 750. po delih, z motorjem. 4fe 241-780_15222 Prodam JUGO Koral 55, letnik 1990, ce-ha 6.300 DEM, oziroma po dogovoru. ^ 77-120 od 9. do 12. in od 15. do 18. ure Prodam JUGO 65, letnik 1989, cena 7.500 DEM, -g1 77-317 int. 25 15229 Prodam ETAT 126 P. letnik 19X6. Robič, Krnica 29. Zg. Gorje 15230 Prodam GOLE JX, letnik 1988. benz.inar, registriran do avgusta 1992, brezhiben gf 83-254 15231 LADO Samaro 1.3, letnik 1987. registrirano do marca 1992, 3 vrata, prodam za 6.500 DEM ^ 621-719. po. 15. uri _15235 Ugodno prodam JUGO Koral 45. letnik 1989. gf 57-681 15236 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1986. pre-voženih 28.000 km. gf 211-366 15237 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 gf 620-582 15238 LORD Granada 2.3 I, prodam gj? 327-853__15241 Z 750 l.C, letnik 1979. prodam, g? 421-289 15244 Prodam dobro ohranjeno JUCiO ELORI-DO, letnik 1989. gf 422-090 15246 Prodam Z 128, letnik 1986. R 4. letnik 1979 in Z 101, letnik 1987. C. Kokrškega odr. 27, Kranj 15251 Prodam Z 128 GX, letnik november 1987 Kopač. Gasilska 31. Šenčur 15253 Prodam Z 101. letnik 1976. gf 50-534. od 9. do 11, ure_15255 Prodam DAIHATSU turbo diesel. letnik 1990. flf 83-143 15257 Prodam R 4. letnik 1987. 53.000 km, regi-striran do julija 1992. Cena 4.900 DEM. flf 78-768 15258 Llgodno prodam odlično ohranjen R Traffic Furgon diesel, s povišano si i eho, star 4 leta, prevoženih 75.000 km, neka-ramboliran. dodatno opremljen, prvi lastnik, v račun vzamem ludi gradbeni material ali repro material splošne rabe. W 77-996. cel dan_15259 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978. Di-jak. Rožna dolina 40, Lesce 15260 Prodam GOLTA, letnik 1978. g? 41-602 15263 DAIHATSU Charade TS, december 1990, prodam. 31 1-390_I 5436 Ugodno prodam LADO 1200 S. letnik 1985. generalno obnovljen, flf 52-076 ali 57-580 15440 Prodam GOL.F JXB 1.3. letnik 1989. ga ražiran. Burgar, Britof 50. Kranj 15444 Prodam R~"J8, letnik 1979. g 85-416 R 5 Campus. bel, 5 vrat. letnik april 1990, 6.000 km, kot nov, prodam za 12.500 DEM ali dinarska protivrednost. ® 31 1-337_15449 Prodam ALFO 33 1.3 S, čokoladne haive. letnik 1986 - oktober, registrirano do 15. septembra 1992. 32.000 km, prvi lastnik, cena po dogovoru. ^ 721-612, po 17. uri Ugodno prodam MERCEDES 240 D, le-tnik 1980 in VVV Hrošča 1200, letnik 1976. ter počitniško PRIKOLICO Adria 450. gf 326-530 15452 Prodam JUGO 45 A. letnik 1986. gf 632-524 15453 Ugodno prodam LADO Samaro, letnik 1987. "gf 77-321. od 9. do 12. ure 15454 I godno prodam JUGO Koral 45, letnik 1989 323-704 15457 Prodam FLORIDO, letnik 1989 gp 57-509 15460 Prodam ETAT 750, v voznem stanju, za vožnjo ali rezervne dele. ^ 326-724 LORD Escort in Orion, ugodno prodam. flP 218-454 15463 Prodam ohranjeno Z 101, Skala 55, letnik 1988, flf 70-731 15464 Prodam nov KOMBI Bus lord. diesel U 45-550 15465 LORD Fiesta 1.4 CLX, nov, prodam, gf 212-907 15466 Prodam AUDI 80, starejši letnik. ® 218 639 _15472 Prodam JUGO 45 A, letnik 1985. flf 51-267_15473 Prodam Škodo i io l. letnik 1973 gf 213 915_15475 Prodam GOLF JGL. letnik 1981 flf 221-517 15478 MOBI ŠKOFJA LOKA PRIBOR 7A GLASBENIKI IZDELUJEMO TUDI TORBE ZA KLAVIATURE INFORMACIJE po tel. 064/620-314 Prodam Z 750, letnik I982. Robljek, Gol-niška 56, Kranj_15574 Prodam OPEL Kadeti, letnik I986 ter ASCONO.g 215-231_15576 Prodam R 4 GTL, letntk"l9S6. ^ 4K-S9I Prodam GOLI JGL. diesel. letnik 1984. dobro ohranjen, gf 327-677_15583 Poceni prodam TAl BOT, letnik 1981, ali menjam za Zastavo, Velkov. Ul. 1. maja 2, Jesenice. Ig 84-350_15584 KAMION TAM 100, star pol leta, ugod-no prodam, flf 328-010 15587 Ohnovljen GOLF. letnik 1980 Galetova 22. Kranj - Kokrica_15588 Prodam 126 P, letnik 1977, vozen, registriran do man,i 1992. cena po dogovoru I ukežič, lipce 46, BI. Dobrava 15592 126 P GL. letnik 1988, 17.000 km, ugod-no prodam ® 49-015 15593 Prodam KOMBI IMV 1.600, letnik 1984, registriran do februarja 1992. gf 620-446 GOLF diesel, letnik 1984, S paket, regi-Striran celo leto, ugodno prodam. ^ 15597 IS/I KŽK Kmetijstvo Kranj prodaja na svojih obratih Šenčur, Sorsko polje in Škofja Loka koruzo za silažo po ugodnih cenah Informacije po tel.: 211-252. Prodam JUGO Skala 65, letnik 1989. 5 prestav, gf 217-338_15479 Prodam CITROEN AX 11 TRS. nov. siv -metalik. flf 622-794 15480 Prodam VVV 1200, letnik 1971. ® 82-594. dopoldan 15491 Prodam LADO Samaro 1.300. Jezerska 88. Kranj_I 5496 (iOI T, letnik 1980, prodam, registriran, g? 323-265 15501 Prodam JUGO Koral 60, letnik 1989 gj 217-236 15503 Ugodno prodam Z 128, letnik 1987, 5.000 DEM. gf 68-480 15507 Prodam JETIO JX, letnik 1986. gf 50-739 1551 I Prodam JUGO Koral 55, letnik 1990 gf 44-692 _15513 Ugodno prodam JEITO. letnik maj 1987, z dodatno opremo. Krese. Sr. Vas 97/a, Sr. vas v Bohinju 15514 Prodam R II GTL. letnik 1984, cena 9.500 DEM. gf 632-196 15516 Z 101, december 1978, prodam za 1.900 DEM. Ropret, J Puharja 2, Kranj 15517 Prodam JUGO 45. letnik november 1988. gf 802-060 15520 JUGO Skala 55, prva registracija februar 1990, 23.000 km. prodam za 6.800 DEM, Stara Loka 108. gf 622-517, popoldan 15524 CITROEN AX II, letnik 1989, prodam, gf 311-052 15525 Prodam R 4 T L, letnik 1978, registriran. Kovor 74,Tržič 15526 Prodam Z. 101, letnik 1978 Cena I 200 DEM, gf 73-660_15530 Prodam JUGO Skala 55, star 2 leti Piškur. Zlato polje 3/d, Kranj 15531 Prodam LADO Samaro, letnik 1987, registrirano do julija 1992. gf 79-686 15534 FIAT Regala 100 SIE. letnik 1987, ka-ra m hol i ran, registriran do decembra 1991, je naprodaj, gf 79-686 15535 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986 gf 46-030 15537 Prodam R I I, turbo, letnik 1985. Šuceva 9, Kranj 15538 Prodam ALEKO 1600. letnik 1989, |,a-hovče 46. Cerklje 15542 Prodam garažiran JUGO 45. letnik 1989. gf 213-515 15543 Prodam DAIHATSU Charade. letnik av-gusl 1990. Vrlinšek, Betonova 15. Kranj -Kokrica. gf 214-234 15545 Odlično ohranjen 126 P, letnik 1976, prodam za 1,000 DEM. gf 216-734 15549 Prodam Z 101. letnik 1974, registriran ce-lo leto. Bahič. Medetova I, Kranj # 15551 Prodam VVV Bus, 8 + i, benzinar, letnik 1985. V račun vzamem manjši avto. gf 622-263 15554 Prodam FLORIDO 1989, Pivk. gf 57-509. popoldan 15558 Prodam 126 P, letnik 1986, ohranjen, gf 212-718_ 15561 Piodatn R 4 GTL. letnik 1984. gf 73-156 Prodam 126 P. letnik 1988. Cemažar, C. JLA 41, Kranj, gf 217-289 15564 JUGO 45 A. LETNIK 1987, prodam, gf 43-393_ 15567 TOV'OTA Celica 1.6 STE letnik 1991, p;.hI,mi ali zamenjani, gf 43-393 I55&8 Prodam AVTO 126 P. Smid Barbara. Trg prešernove brig. 6, Kranj 15571 Prodam Z 101. letnik 1979. Mediteran. Cena po dogovoru gf 325-402 15572 Prodam JUGO Skala, letnik 1989. 17 000 km. gf 83-042 15573 I 1-876 Prodam R 18, po ugodni ceni. gf 73-883 Poceni prodam dobro ohranjeno Z 101, JUQO II GX. letnik 1987. gf Horm, Revolucije 8, Jesenice I 5602 R 4 GTL, star 5 mesecev, ugodno prodam gf 632-140 15606 Prodam nov VVarlburg, golfovim motor-jem terenski avlo, gf 212-191 15608 Prodam VVV 1.200, obnovljen, registriran celo leto. gf 621-926 15609 Z 750, letnik 1981, registriran, junij 1992. Kondič. Sp Duplje 24_15612 Prodam zelo poceni Z 101, letnik 1978/79, registrirano do konca leta gf 70-145 15615 Z 750 LE. letnik 1982, prodam, gf 77-635_15616 Prodam JUGO Koral 45, letnik 1988. registracija avgust 1992. gf 323-916 15617 Prodam Z 750, registrirana. Kurirska pol 11. Kranj 15621 Prodam TRAKTOR Ursus 904 B. dvojna vleka, 200 delovnih ur. gf 061/612-368 Prodam ali menjam R Euego GTS, letnik 1983, registriran do avgusta 1992. gf 802-574 . 15628 Prodam R 5 GTS, letnik 1988, temno-mo-dcr. gf 74-653 15630 Prodam LADO 1300 S, letnik 1986. Cmrečnjak, Benedikova 28, Kranj - Stra-žišče 15632 Prodam TRAK TOR Zetor 69/45 in PREBI KALEČ krompirja, gf 40-083 15640 Prodam KAMION Marcedes 508. Aljan-čič. Kovor 16, Tržič_15645 R 4, letnik april 1988, prodam za 6 000 DEM. Bavdek, C. I. maja 63/9. gf 323-803_ 15650 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. gf 312-322_15653 Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana. gf 45-324_15659 Prodam JUGO 45 AX, letnik oklobeer 1987, 53.000 km, cena 4.200 DEM. gf 74-726 _15663 Prodam GOLF diesel, letnik 1983 gf 633-654, Sv. Duh 24 Sk. Loka 15664 R 5 TL, starejši letnik, ugodno prodam. gf 216-408_15665 Poceni prodam R 12, neregistriran, potreben manjšega popravila, kleparsko m av-toličarsko obnovljen. gf 329-327. 061. 613-102_1 5669 Prodam CITROEN Zaho 1.3, letnik 1980 gf 217-162_15671 JUGO 45 A, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam, gf 43-365 15679 Prodam Z Skalo 55. letnik 1988, regislri-ran gf 323-147 15681 ZAPOSLITVE DELO v vašem okolju vam nudi trgovinski sektor gf 75-610 1.5105 ZAPOSLIMO delavke za delo v montaži Pisne ponudbe / življenjepisom pošljite na naslov: LE LEHNIKA. Hrastje 75. Kranj 15252 Nudimo DELO V STREŽBI - gostinstvo, gf 323-082 15299 Iščem kakršnokoli DELO. razen akvizi-tersko. gf 68-563 15321 Cioslišče Okarina vabi k sodelovanju NA-TAKARJA in NATAKARICO. Prednost imajo urejeni, komunikativni, gostoljubni z veščino sneženja. Pasivno znanje jezikov. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela v gostinstvu, pošljite do I. oktobra na naslov: Gostišče Okarina, Riki ieva 9. Bled * 15422 KO UGASNE ŽIVLJENJE AKRIS TEL, (064) 73-365 PREVOZI - UPEPELJITVE Iščem samostojno Si VII JO za pogodbeno delo. s SVOJO opremo, gf 311-684 I l'; PODJETNIKI, ki vas mučijo knjigovod-ske težave, se oglasite na šifro Šifra: BREZ IFŽAV_L55]8 Iščem honorarno ZAPOSLJTEV. pomoč v trgovini, kuhinji, gf 43-417 15603 Iščem mlada dekleta za HONORARNO DELO v nočnem lokalu, gf 327-158. od 14. do 16. ure_15625 Iščem NATAKARICO do KI let. / /no. njem nemščine, za delo blizu Stutuarla. gf 74-352. po 18.uri 15661 Krčma "Pavle", Titov trg 10. Sk Loka. išče urejeno DEKI T /a strežbo \ gostinskem lokalu. Zaželjena praksa gf 620-077 15662 Honorarno zaposlitev dobi RA( l NO VODKINJA z nekaj izkušnjami, gf 620-263, po 19. uri_15673 Vabimo vas k prodaji zdravilnih ARTL Kl OV gf 241-795 15678 ŽIVALI Prodam 2 mladi KOZI gf 061/612-646 14743 Prodam OVNA, starega 3 leta gf 622-265 15096 Ugodno prodam čistokrvne psičke NEMŠKI I OVSKF IT Ki L: RJE, brez. rodovni-ka. odlični čuvaji, gf 329-194 15198 KOKOŠI, rjave, tik pred nesnostjo in bele PIŠČANCE, za dopitanje, prodam. Ga-šperlin, Moste 99, Komenda 15200 Prodam 7 mesecev brejo plemensko I I LICO simentalko. Visoko 31 15212 Prodam 100-kilogramsko TELIČKO gf 70-125 _15220 Prodani 10 dni stara črno-bela TELETA, BIKCE in TELIČKE ter breje TI 1 HI HraSe30. Lesce, gf 73-316_15223 Crne srednje PUDLE z rodovnikom -šampionskih staršev, prodam. gf 328-801__15224 Prodam mlade I AZANl . gf 84-382 _15305 Prodam TELIČKO simentalko. slaro 5 mesecev. Suha 4. Kranj 15338 Prodam jalovo KRAVO Dvorje 54, Kranj, gf' 422-237_I 5J40 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Kržan, Selo 23. Žirovnica 15354 KOKER-ŠPANJEI A. črnega, z rodovni-kom, starega 6 tednov, prodam, gf 78-080 _15358 Prodam čistokrvnega DOBERMANA psičko. gf 78-553_15386 Prodam ZREBICO Haflinger. slaro 8 mc-secev. gf 801-290 15389 Prodam mlade PAPIGE - Nimfe. Lani-šek, Adergas 50. Cerklje_I 5402 Prodam 2 BIKCA frizijca. stara 3 ledne in I leden. Jamnik. Zabnica 8 15409 Prodam KRAVO s teletom gf 45-787 _15421 Ugodno prodam KOKOŠI po 40 din. Za-draga 18, Duplje_15451 Kupim K) dni starega II I F'TA simenlal-ca. gf 421-817_15477 Mladi KANARČKI in par PAPIG so na-prodaj gf 692-006 15482 Prodani PIKAM /a rejo. si,ne 2 mese- ca. Mlaka 2. Radovljica_ 15495 Prodam KOKE R-ŠPANJEI I gf 4/-28 I 15528 Prodam čistokrvne DOBERMANI . brez rodovnika gf 79-421 _ 15529 Sprejemam naročila za PRAŠKI ( ena ugodna gf 47-491 15550 Prodam 2 deset tednov stara BIKCA si mentalca. gf 66-359 15557 PrTidam 2 rodovniška PERZIJSKA MU-CKA: rdeče-progastega in Črnega, gf 75-908_'_15575 Prodam mlade KOZE z mlekom in resasti istrski GONJlC, odličnih staršev, gf 64-178 1561 I Prodam HRČKE in MORSKE PRAŠlC-KE. gf 421-821 15670 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO gf 421-691 15680 B0R0VUE, KLAGENFURTERSTRASSE 44 Tel.: 9943-4227-3227 in 2244 NOVA VOZILA V SKLADIŠČU: ■fr ESCORT 1.6 i CLX, rdeč, centralno zaklepanje, sončna streha neto ATS 134.000.- ESCORT Ghia 1.6 i, španskordeč; neto ATS 139.000.-& ESCORT Kombi CLX, bavarsko moder, 1.8 diesel, katalizator; neto ATS 136.000.-£ ESCORT 1.6 i CLX, črn, 5 vrat, radijo, centralno zaklepanje, pomična streha; neto ATS 141.000.-■ft ESCORT 1.8 D CLX ledeniško modra metalna, centralno zaklepanje, pomična streha; neto ATS 139.000.-& ORION 1.4 i, bel, centralno zaklepanje, radijo, pomična streha; neto ATS 135.000.- Prodaja poteka tudi v soboto ves dan, prav tako tudi brezplačna dostava do meje. OD TORKA DO PETKA Slovenija in svet Milijardo mark vreden podpis Toliko naj bi bilo vredno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo na energetskem področju. Gre za skupno gradnjo in izkoriščanje šestih elektrarn na Savi ter za presktrukturiranje slovenske energetike. Sploh je slovenska vladnogospodarska delegacija, ki je bila v ponedeljek in torek na Dunaju, vodil pa jo je podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk, opravila pomembno delo. Avstrijski minister za gospodarstvo dr. VVolfgang Schuesel in slovenski minister za energetiko dr. Miha Tomšič sta podpisala protokol o sodelovanju na energetskem področju, vreden skoraj milijardo nemških mark. Bistvo protokola je sodelovanje pri gradnji verige šestih vodnih elektrarn na Savi ter prestrukturiranje slovenske energetike v smisli zaprtja jedrske elektrarne v Krškem do leta 1995, o čemer naj bi se Slovenci odločali na referendumu. Ustanovljena je bila mešana delniška družba Sava AG. Pogodba o ustanovitvi predvideva 60-od-stotno avstrijsko in 40-odstotno slovensko udeležbo s strani Smelta in Savskih elektrarn. V slovenski vložek bo šteta že skoraj zgrajena elektrarna Vrhovo. Naslednjo bo zato začela sama graditi Avstrija, vsa veriga pa naj bi bila dokončana v osmih do desetih letih. Pogovor s podjetniki v Stuttgartu V sredo se je začela v središču nemške dežele Baden Wu-ertenberg poslovna konferenca, na kateri se je nemška poslovna javnost seznanila z gospodarskim položajem Slovenije kot samostojne države in njenim razvojem. Organizatorja poslovne konference sta Industrijska in trgovinska zbornica v Stuttgartu in Gospodarska zbornica Slovenije. Slovenijo v Nemčiji zastopajo podpredsednik izvršnega sveta dr. Andrej Ocvirk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat, namestnik guvernerja Banke Slovenije Andrej Rant in predstavniki Ljubljanske banke. Slovenska stran je že dobila seznam nemških podjetij, ki bi želela sodelovati s Slovenijo, predvsem pa sta mesti Freiburg in Stuttgart zainteresirani, da pomagata Gornji Radgoni in Kranju odstranjevati posledice vojne. Slovenska delegacija se je srečala tudi s sekcijo slovenskih podjetnikov v Stuttgartu, ki jo vodi Franc Jazbinšek, našo delegacijo pa sta sprejela nadžupan Stuttgarta Rommel in gospodarski minister dežele Schaufler. Namen srečanja s predstavniki družbe za zavarovanje izvoznih poslov Hermes pa je bil dogovor za zavarovanje nemškega izvoza v Slovenijo in na Hrvaško. • J. Košnjek Celovec, Trst, Sofija, Bukarešta, Tirana Čeprav je bil včerajšnji enodnevni obisk predsednika slovenskega predsedstva Milana Kučana in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla v Londonu preložen, je bila vseeno zunanjepolitična dejavnost Slovenije živahna. Predsednik vlade Lojze Peterle je v Celovcu na mednarodnem forumu World Council, ki se ga udeležuje blizu 1000 vplivnih posameznikov iz 60 držav, govoril o spremembah v Sloveniji in prizadevanjih za mednarodno priznanje. Furlanijo in Julijsko Krajino sta na povabilo predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija obiskala predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan in član predsedstva Ciril Zlobec. Srečala sta se tudi s predsednikom tržaške pokrajine Dariom Crozzolijem in tržaškim županom Francom Riche-tijem. Kučan je Biasuttiju zaželel, da pride čim prej v samostojno Slovenijo, v pogovoru s časnikarji pa je dejal, da Slovenija sprejema pobude Evropske skupnosti, vendar na podaljšanje moratorija ne bo pristala, ker smo že preveč pretrpeli, prav tako pa Slovenija ni za nikakršne pogovore o reformirani Jugoslaviji. Zunanji minister dr. Rupel je bil v sredo v Bolgariji, kjer seje sestal z najvišjimi predstavniki te države, sedaj pa ga čaka pot v Romunijo in Albanijo, kamor sta ga povabila zunanja ministra Nastase in Kaplani. Predsednik skupščine dr. France Bučar pa je odpotoval v Strasbourg na zasedanje evropskega parlamenta. Kvadratni meter stanovanja je dosegel že vrtoglavo ceno, zato prihranite nekaj s funkcionalno opremljenimi prostori! Kako? Oglasite se in povedali vam bomo. SALON POHIŠTVA ZLIT DETELJICA tel. i 064/50 795 NAJAVLJAMO Ustanovitev krajevnega odbora SKD Šenčur - Danes (v petek) ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Šenčurju ustanovitev krajevnega odbora SKD Šenčur. Slovenski krščanski demokrati z območja od Visokega do Voklega so se lani v Šenčurju sicer že organizirali, celo začasni odbor je bil imenovan, vendar se je letošnjo pomlad ugotovila potreba po ustanovitvi izvoljenega odbora za ožje območje šenčurske krajevne skupnosti. Zaradi vojnih razmerje tako junija napovedana ustanovitev KO na vrsti nocoj, ko bo hkrati tudi občni zbor. (J. P.) Kmečki običaji v Šenčurju Športno društvo Šenčur pripravlja v nedeljo, 22. septembra, zanimivo turistično prireditev, ki bo oživila kmečke običaje. Od 14. uri bo izpred kulturnega doma krenila povorka zapravljivč-kov, lojtrnikov in »gumiradelnov«, uro kasneje pa bo tekmovanje v starih kmečkih opravilih: koscev in grabljic, v zbijanju soda, žaganju. K sodelovanju vabijo narodne noše. Javni pogovor o lastninjenju Danes, v petek, 20. septembra, bo ob 18. uri na Bledu, v Mali festivalni dvorani, javni pogovor o lastninjenju. Pri pogovoru bosta sodelovala tudi minister Igor Umek in svetovalec vlade dr. Boris Pleskovič. Na to javno razpravo vabi organizator, občinski odbor SKD Radovljica, vse, ki jih zanima vprašanje lastninjenja in denacionalizacije. Ciciban, dober dan Tržič, septembra - V nedeljo, 22. septembra, ob 14. uri se bo pred vrtcem na Deteljici v Tržiču začela prireditev za otroke (in starše) CICIBAN, DOBER DAN. Morda se spomnite lanske prireditve, ki je vse tako navdušila, da so se v VVO Tržič odločili, da jo bodo organizirali vsako leto. Otroci bodo pod vodstvom mentorjev počeli vse mogoče, za zabavo pa bodo poskrbeli Romana Kranjčan, Moulin Rouge, Dobri strički in še kdo, za povrh bo pa še modna revija za naše nadobudneže. Prireditev ne bo za le za tržiške otroke, temveč za vso gorenjsko mladež, ki se rada dobro zabava. Nedelja bo lepa, le pridite v Tržič! • D. D. Košarka v Radovljici Radovljica, 20. septembra - Košarkarski klub Radovljica prireja v nedeljo, 22. septembra, ob 10. uri v dvorani osnovne šole Anton Tomaž Linhart v Radovljici kvalitetni košarkarski turnir. Sodelovale bodo ekipe Jezice iz Ljubljane, Kokre - Lipja iz Kranja, Miklavža iz Maribora in Radovljice. To bo eden zadnjih preizkusov ekip pred začetkom slovenskega prvenstva. Finalna tekma bo ob 15. uri. # J. K. Begunci na predoru Na predoru na Hrušici je že nekaj časa videti tako dramatične, žalostne prizore: Pripelje osebni avtomobil zagrebške registracije s polepljeni-mi, zasenčenimi lučmi, razbito zadnjo in stransko šipo. Avtomobil prihaja iz Hrvaške, kjer divja vojna. V njem je voznica ženska, sopotniki otroci. Ko parkira na prehodu, se potniki iz zagrebškega mercedesa na hitro in strahotna odpravijo proti kombiju nemške registracije. Nekaj kratkih besed, nekaj žalostnih objemov in solza in otroka iz mercedesa odpotujeta v kombiju proti avstrijski meji. Vedno več je takih primerov, takih žalostnih prizorov, ko Hrvatje vozijo svoje otroke na mejo, od koder jih sorodniki ali znanci, ki delajo v Avstriji, Švici, Nemčiji, odpeljejo s seboj... • D. S.-Foto: J. Cigler Liberalna stranka opozarja Zahtevali bomo volitve Ljubljana, 19. septembra — Nekaj prvakov Liberalne stranke z nistroma Ingom Pasem in Viktorjem Brezarjem na čelu je d* sklicalo tiskovno konferenco o pogledih te stranke na vse težav' zatikanja, ki se pojavljajo ob sprejemanju zakonodaje o lastni' nju. Na tiskovni konferenci so člani glavnega odbora Libera^ stranke predstavili sklepe in stališča s sprejetega odbora p1 dnevi v Celju. Poudarili so, da so liberalci izredno nezadovoj *"* nad dogajanji ob sprejemanju lastninske zakonodaje, zlasti! ogorčeni nad skrajno destriktivnim delovanjem opozicije. VI beralni stranki so sklenili, da bodo ob nadaljevanju zapletovj celo sprejemanju po njihovem mnenju nesprejemljivih rešitevl čeli popularizirati svoje še iz časov pred volitvami znano stalil da naj se celotna dru/bena lastnina razdeli državljanom Slovi je. Ugotavljajo tudi, da lahko ob takem poteku dogodkov, ko" mos očitno ne zmore uresničiti svojih volivnoprogramskih td položaj najučinkoviteje razrešijo predčasne volitve, te bodo pfl lagali, saj se le na tak način lahko preveri poglede in razpol" nje slovenskih državljanov. Liberalna stranka je bila pri zastopanju svojih programi' [ stališč izredno dosledna, zato se volitev ne boji, pač pa raču1 1 da se bo s svojo znano načelnostjo še bolj uveljavila. ^ Današnji predlog SDK o tem, da je nujno potrebno ta'^ ustaviti vse lastninske spremembe in transakcije samo potrjuj' davno zahtevo Liberalne stranke po moratoriju na tem podrli Poleg legalnih oblik lastninjenja po zvezni zakonodaji je vsej" sprememb, ki sodijo v navadni kriminal. Lastninsko urejanje,^ še družbe je del procesa osamosvajanja Slovenije, zato vsi, k'] ovirajo prevzemajo tudi veliko odgovornost. • Š. Žargi Otroci so prestopili v kombi nemške regostracije in se odpeljali proti avstrijski meji... POROKA PO KRANJSK' Vsi prijavljeni mladoporočenci in gostje željni zabave, vabljeni na prireditev IZBOR POROČNEGA PARA ki bo v soboto, 21. septembra, ob 19. uri v hotelu Bor. Za zabavo bo skrbel kvintet Sava. Zmagovalni par in organizatorja - poročni servis Princ in hotel Bor -Grad Hrib pa vabijo na Poroko po kranjsko, ki bo 28. 9. v Preddvoru ob 11. uri. Bogat program s srečelovom, nastop folklorne skupine, izbrana ponudba na stojnicah, modna revija in še in še... Igral bo ansambel Gašperji. Glavni sponzor Živila Kranj, sponzorji Iskra commerce, Iskra terminali, Iskra ERO, Alpetour, Jelovica, Maks - Mengeš, Merkur, otroški butik Meta, in drugi. PRIJAVNICA Ime in priimek neveste Ime in priimek ženina Naslov ženina Telefon GENERALNI POKROVITELJ Septembra skozi MERKURJEVE duri, da se pozimi »centralna ceneje zakuri!« v SEPTEMBRU v MERKURJEVIH prodajalnah nižje cene posameznih izdelkov za centralno ogrevanje: za 20 % ceneje: termostatski in navadni ventili za radiatorje (ARMAL), ekspanzijske posode, garniture za cistern* termo in hidro manometri... za 1 5 % ceneje: cisterne (ITPP), mešalni ventili (TVT in FERR0THERM), kotlovna regulacija, menjalna vratica... za i O % ceneje: peči za centralno ogrevanje (FERROTHERM in TVT), obtočne črpalke (VVILL0)... IN ŠE sanitarne in vodovodne armature (ARMAL in UNITAS) za 20 % ceneje! POPUSTI VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. ZGRABITE PONUJENO ROKO, KOLIČINE SO OMEJENE! PODROBNEJŠE INFORMACIJE V PRODAJALNAH.