Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulice itev. 15. 55 urednikom se moro govoriti vaak dan od H. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so pOpUBt. ljubljanski večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 45. uri zvečer*. Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo loto Ggld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za colo loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr. Štev. 37. V Ljubljani v soboto 12. aprila 1884. Tečaj I. Pred velikonočnimi prazniki. Pomlad je tu, iz zimskega spanja se je predramila priroda, razodevaje nam neusahljivi vir svojih krasot, pod njenim žarnim poljubom diha vsaka stvariea novo življenje. Izginila je snežena odeja, s svežim zelenjem se diči gozd, skrivnostno šumeč v sladkem objemu pomladanskih vetrov, travniki so ozaljšani z duhtečimi cvetkami, po hribih in dolinah se razlega veselo žvrgo-ljenje drobnih ptic — in celo stvarjenje navdaja le ena blažena — pomladanska misel! pomlad je tu in sredi njene krasote obhaja krščanska cerkev svoj najlepši praznik, velikonočno ustajenje. Svet se je bil pogreznil v zmoto in spačenost, stara paganska kultura se je preživela, otrpnele so ji tvorne sile in nobena plodonosna ideja se ni rodila več v njenem naročaji — tedaj se je božja previdnost usmilila grešnega človeškega rodu ter mu je poslala izveličarja, da pokaže zbeganemu človeštvu pravo pot, pot resnice in svetlobe. Toda tako ukoreninjen je bil greh v človeški naravi, da je božji sin sramotno smrt čudodelnika moral umreti na morišči, predenj da je zmago priboril svojemu blagovestju, veri ljubezni. In y znamenje te zmage, ki je člo-večanstvo rešila duševne smrti, obhajamo usta-jenja dan, velikonočni praznik ! Velika noč, kako čudovito, kako globoko vplivaš ti s svojim čarom na vsako čuteče srce! Strasti potihnejo, pomladanski mir se vrača v razdraženo dušo, in oko, vajeno neljubih prizorov burne sedanjosti, ozira se nazaj v oddaljeno preteklost, in zopet skuša prodirati v tajnosti, s katerimi negotova bodočnost prikriva to, kar željno pričakuje človeško hrepenenje. Pomlad je tu, na polji glasno ptice prepevajo, iz cerkvenih lin vabijo prazniški zvonovi, velikonočna tišina se blagodejno razprostira po neizmerni prirodi, njenemu vplivu se i mi ne moremo odtezati in iz prsij se nam dviguje misel, kedaj da bode zasijal pomladan- Listek. Dunajska pisma. Dunajske branjevke slujejo daleč okrog zaradi svoje jezičnosti in zarobljenosti svoje. Gorjč ti, ako prideš kaki taki krepkoudi, ru-javolici Tusneldi; med zobe ; godilo se ti bode kakor ined mlinskima kamenoma pšeničnemu zrnu. A če se' celo kedaj sprime s6 sosedo svojo; kakor suha toča vsipajo se psovke nasprotnici na glavo; a ta ji tudi ne ostane dolžna nobene. Človek se kar prečuditi ne more tej gostobesednosti, tej neutrudni gibčnosti čeljusti človeških! A kake psovke let6 sem in tja, kako krepke, kako sokovite ! Ko se človek hudo raztogoti nad psa, ne izbira dolgo orožja, s katerim ga hoče zapoditi; najbližje mu j« najbolje: palica, kamen, blato, kar mu je pri roki, vse mu je prav, da si z njim ohladi svojo jezo. Tako tudi naši borilki; vsak priimek jima je dober, kateri jima pride ravno na misel;- kdobi pač dolgo časa izbiral, ker se tako mudi! Naslov ,, tatica" ni še najhujši; kakor raketa na zadnje glasno poči v višavi, tako ski mir našemu slovenskemu narodu! Tudi njemu se je otajala stoletna ledena skorija, dvignil se je iz groba, z junaškimi rokami preril se je na površje, skozi mogočno pro-dovje, s kojim ga je bila zasula nemila osoda. Novo življenje preteka sedaj njegove žile, — toda, ali ni njegov preporod le navidezen, le proizvod umetne galvanične presnove? A var in Turek sta mu z jekleno peto stala na tilniku, Madjar in Nemec sta se zaman trudila, zadušiti mu življensko moč. Ni se posrečilo vnanjemu protivniku, bode se morda posrečilo lastnim napakam ter lažnjivim svetom onih krivih prorokov, ki mamijo naše ljudstvo ter mu v prsih izbujajo pandemonij pokvarjenih instinktov in nevarnih nagibov? Sigurno ne, naš narod je prezdrav, da bi se mogel udati takemu podjetju. Pomlad se razcvita tudi njemu, sovražna burja ne bo posmodila njenega cvetja in uresničile se bodo domačega pesnika plemenite besede: «Le vstani, vborni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!» Našim protivnikom. „Slovan" prinaša v 15. številki pod naslovom „Ljubljanski List" notico, iz katere hočemo navesti najbolj markantni odstavek, ki se glasi: „ Kakor se nam sedaj poroča iz prav zanesljivega vira, izpremenili so v sivi palači na Turjaškem trgu svojo prvotno namero jedino na prigovarjanje gospoda deželnega poslanca za dolenjska mesta. Zato je namesto toliko potrebnega uradnega lista začel izhajati „Ljub-ljanski List“ kot „večerna priloga deželnemu uradnemu listu". — Ta list, ki se že mesec dni pošilja vsakemu, kdor ga prejemati hoče, ima, kakor smo se doslej prepričali, je-dino le namen, da pobija v resnici narodno politiko, da smeši delavne naše može v deželnem zboru in ljubljanskem mestnem zastopu, hranita obe za končni „efekt" ime, katero se v pošteni družbi še izreči ne more. Kdor ji posluša, misliti mora, da sta obč najmaloprid-nejši ženski, na sveti«. In vendar bi se motil, kdor bi tako sodil. Skoraj gotovo je ena kakor druga poštena žena, dobra mati in skrbna gospodinja. Izmed sto izobraženih mož, kateri mimo grede vidijo in še bolj čujejo to čudno žensko vojsko, misli si jih težko de ne devetdeset: Neomikano ljudstvo, kaj more človek boljšega pričakovati od tako surovih ljudi? Kaj bi rekli ti možje, sami izobraženi možje, ko bi jim kdo v uho pošepetal, da se bodo oni, naj le pride prava prilika, do malega vedli ravno tako? In vendar bi tak hudoben šepetalec samo resnico govoril, pravo istinito resnica. In kje je tista prilika? V učenem prepiru, v zbornici, v političnem časniku. Jaz sem večkrat premišljal to čudno, to sramotno prikazen, a do sedaj ji nisem prišel do dna. Mož, prej krotak in, vsaj na videz, blagodušen, stopi naj v javnost in v tistem trenotji obide ga neka razdraženost, neka srditost in zagrizenost, da ga ni več poznati. Lepo ni, kar rečemi, a jaz ne vem boljše primere. Psu, Krotkemu kakor jagnje, pridruži da zagovarja veljavo nemškega jezika med nami in služi sploh za torišče osebnim napadom nekaterih gospodov. Namestu kruha dala nam je tedaj vlada kamena. Tako so srečne naše razmere." Težko nam d<5, spodobno odgovarjati zlobnemu napadu, vendar smo to dolžni načelom in tendenciji svojega lista, in lehko se tolažimo s pesnikovimi besedami: «Es kann der Frommste nicht im Frieden bleiben, Wenn es dem bosen Nachbar nicht gefallt.« Po znani taktiki prinaša „Slovan" kot uvod svoji jeremiadi — nedostojen osoben napad na našega urednika. V tem oziru se pač ne bodemo spuščali v polemiko s takim nasprotnikom, ne vidi se nam vredno. Sicer bode „ Slovan", kakor čujemo iz zanesljivega vira, uže v prihodnji številki moral objaviti uradni popravek, da je urednik „Lj. L.“, deželni poslanec za dolenjska mesta, stoprav tedaj zvedel o nameravanem slovenskem časopisu, ko se mu je od merodajne strani izrazila želja, naj on začasno prevzame njegovo uredništvo. Iz „Slovan“-ovega jadikovanja vidi se dalje, kako silno ga peče, da si je vlada v „Ljublj. Listu" vstvarila orožje, s katerim lehko pobija neistinite trditve in tendenciozne izmišljotine takih časnikarjev, kakor so „Slovanovi" patroni. Da ima vlada vsakako to pravico, temu menda ne bo ugovarjal niti izdajatelj najmlajšega slovenskega tednika. Oglejmo si enkrat uredniško osobje našega radikalnega časopisja! Vsak propali dijak, ki niti 5. ali 6. gimnazijskega razreda ni mogel dovršiti, ker so profesorji na vseh kranjskih gimnazijah v najlepšem soglasji konštatovali njegovo absolutno nezmožnost za.študije, vsak na pol omikani asekurančni agent sme slovenskemu občinstvu oblastno pridigovati svoje politično blagovestje, en groš prodajati svojo modrost — in v 1 a d a ne bi imela pravice, narodu, ki od nje pričakuje varstva svojih koristij, razodevati svoje nazore, poučevati in svariti ga v domačem jeziku ter v listu, katerega ne vežejo uradni oziri? Ali je „Slo- se naj, ko jč, drugi pes, ravno tako krotak, da bi jedel z njim iz iste posode — že se imata! Po Darvvinovi teoriji, to je res, ni težko •razrešiti si to uganko; reklo bi se, daje človeku poleg vsega razvoja ostalo več ali menj tiste prvotne živalske divjosti, ki je pravi izraz se^ bičnosti v „boji za bitje". Ta neprijetni ostanek, tako bi se dalje modrovalo, tiči človeku na dnu srca in v navadnih, mirnih razmerah ne pride na dan; a ko človek izgubi svoje dušno ravnotežje, ko se mu vznemiri srce; vzide tista nesnaga na površje in skali vse bitje njegovo. Voda bodi še tako čista in prozorna, brazdaj s palico po njej, skoraj ti kalna postane. Tako, pravim, govoril bi morebiti Darwinjanec, a kako naj si to razlaga pošten kristijan, ki ne sme vzprejeti novega evangelja? Še enkrat: jaz ne vem razloga tej prikazni, a zato ni menj resnična, in tudi znana vsakemu, kdor nekoliko pozorneje opar zuje javno življenje. Dejal sem, da se ta razdraženost in strastnost kaže v učenih prepirih. Zlasti nemški učenjaki so v tem oziru na slabem glasu. Ko se dva sprimeta zaradi kakega imenitnega učen g vprašanja za kako dlako več ali menj v lesicjem vanov" izdajatelj v istini tako zaslepljen od samega sebe, da ne sprevidi smešnosti svojega umovanja? Poučevati slovenski narod, svariti ga, če ga begajo nepoklicani „ voditelji", to je naloga „Ljublj. Lista" — in če ga je ta naloga večkrat v kontroverzo spravila s „Slovanom“, ni to naša krivda. Da je bilo naše očitanje opravičeno, vidi se najbolj iz tega, da je rahločutni „ Slovan “ brez ugovora v žep utaknil naše dokaze, da je govoril neresnico pritože-vaje se o imenovanji slovenščine nezmožnih uradnikov na Kranjskem, da se niti ganil ni, ko smo v dveh drugih slučajih slovenskemu svetu razkrili nečuveno plitvost in površnost radikalnega proroka. Ker nam tedaj ni mogel odgovarjati, upa se sedaj na dan z novo — neresnico! Poroča svojim vernikom, „da „Lj. List“ pobija v resnici narodno politiko, smeši delavne može v deželnem zboru in ljubljanskem mestnem za-stopu“. Vprašamo ga, kedaj in komu nasproti se je to zgodilo? Naj se potrudi „Slovanov“ redacteur m chef k nam v uredniško pisarno, razgrnili mu bodemo vse dosedanje številke našega lista, in zmaga, sijajna zmaga je njegova, — če nam pokaže le eno besedico, katero smo izustili bodi si proti kakemu narodnemu zastopniku, bodi si proti kakemu sklepu sedanje deželnozborske večine. Gledč mestnega zbora bili smo pač tako predrzni, da nismo odobravali poročila finančnega odseka o tržnem redu in obžalovali glasovanje slučajne večine mestnih odbornikov, kakor so to v našem smislu tudi storile „No-vice“ in »Slovenec." Imenovali — nikakor ne smešili — smo le enega odbornika, poročevalca — gosp. Hribarja. Videti je tedaj, da je po „Slovan“-ovih nazorih uže crimen laesae majestatis, kritikovati javno delovanje mladega našega tribuna, da gosp. Hribar svoje jako subjektivno mnenje uže identifikuje z „v resnici narodno politiko", da sam s kadilnico lazi okolo lastne osobe ter panegirike intonuje na svojo — delavnost v ljubljanskem mestnem zastopu. „Le en korak je z vzvišenega v smešnost", dejal je Napoleon I.; mi mislimo, da je gosp. Hribar zlasti s svojo zadnjo notico prekoračil to mejo ter možko stopil v osodni krog, kjer se neha resno razgovarjanje in pričenja — politična burka! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Poljski „Czas“, organ zmerne in merodajne poljske stranke, ima resume o preteklem delovanji državnega zbora. O neizpol-nenih željah gališke dežele pravi list: Oni, ki na vsak način in brez ozira na sedanje stanje, na težavne in hude posledice želč strmoglaviti repu ali za kak naglas v Homeru, pobijata se najprej se znanstvenimi razlogi, potem, ko se boj razvname, začneta se pikati in drezati z ostrimi dovtipi, a naposled letč sčm in tja med njima priimki iz Pokorny-Erjavčevega živalstva. Paglavca na ulicah delata tako, a tako tudi dva poštena nemška učenjaka. Takega moža bi bilo sram pred svojo ženo stopiti ali nevesto, ko bi do dobrega ne zmahal in zdelal svojega nasprotnika! Toda pustimo za sedaj take ža-lostno-vesele prizore ter obrnimo se v javno življenje. Ko bi me v slavni Kravji dolini ali pa v Blatni vasi izvolili za državnega poslanca in bi hotel v zbornici imeti svoj »deviški govor", morem reči, da imam ta govor že do dobrega sestavljen in zdelan. Lahko bi ga kar sem postavil, brez posebnega pomišlje-vanja, od besede do besede. In morebiti bi ta govor ne bil najslabši izmed vseh, kar se jih bere v tesnopisnem zapisniku, ali prostora bi potreboval zanj več nego mi ga je odmerjenega za eno dunajsko pismo. Vsebino pa naj s kratka povem. Po vseh zbornicah državnih, deželnih, občinskih, trgovinskih in kolikor jih je še drugih, zavladal je v razpravah neki „ton“, ki je neprimeren, nespodoben, vlado, bodo pač tožili in tarnali, a treba je pomisliti, da se morajo lokalne koristi in marsikatere navadne terjatve vkloniti višjim političnim ciljem. V privatnem in javnem življenji se čestokrat dogodijo stvari, ki za trenotek nasprotujejo našim namenom, a zaradi tega ne spremeni našega postopanja in nas ne silijo iskati novih ciljev. V takem slučaji je treba vztrajati in se varovati iluzij, strastij in prenagle sodbe. — Te besede glasila večine poljskih poslancev priporočamo onim našim politikom, ki vedno menijo, da je v sedanjem našem položaji jako koristno strmo-glavno postopanje, in da ga ni pametnejšega početja nego poskušati solidnost svoje glave s trkanjem ob zid! Iz Brna se poroča, da tam nič ni znano o vstopu grofa Schonborna v ministerstvo. Dunajskemu listu, ki je to vest prinesel, ponesrečila se je tedaj senzacijonalna novica. Brnski mestni zbor je sklenil, da se bode zoper odlok moravskega deželnega šolskega sv6ta, ki ukazuje napravo tretje češke ljudske šole v mestu, pritožil pri upravnem sodišči. Taki strastni pojavi nesporazumljenja pač ne vplivajo blagodejno na mirno sodelovanje in spravo med obema narodoma! Tuje dežele. Ruska vlada odločno obsojuje znane unijonistične tabore v Vzhodni Rumeliji in v Bolgarski. Naročila je svojemu agentu v Sofiji, da naj bolgarskim državnikom to stališče svoje vlade natanko pojasni. Ruska nobenega tacega postopanja ne bode podpirala, ki ima namen, sedanji status quo preobratiti in roditi nemire v Bulgarski. Iz Petrograda dohaja vest, da se na ruskih ladjetesalnicah dela noč in dan. Šest vojnih ladij bode v jeseni dodelanih in oboroženih z vsemi modernimi pripravami. Ruska je zadnja leta ogromno mnogo žrtvovala za razvoj svojih pomorskih sil. Policijski predsednik berolinski, Madai, je izdal ukaz, ki vzbuja veliko pozornost. Med drugim pravi: Eksekutivne uradnike policijske so zadnje čase grdo napadali razni govorniki v državnem zboru in njim so pomagali mnogoteri socijalno - demokratični listi. Takemu obrekovanju zvestih in čestitih kraljevih uradnikov se žalibog ne morem kazenskim potom protiviti, ker se godč napadi le v splošni obliki in vživajo državni poslanci svobodo govora. A dotičnim uradnikom izrekam svoje popolno priznanje. Francoska vlada je admiralu Milotu, vrhovnemu poveljniku madagaškega brodovja, dala povelje, da naj ne zasede potrebnih krajev samo na severno - zapadnem bregovji, temveč tudi na severno-izhodnih obalih otoka Madagaskar. Admiral zapoveduje 11 ladijam. da sramoten možem dospevšim do tako visoke stopinje izobraženosti koncem devetnajstega stoletja. A tako grdo, tako nevredno se nikjer drugje ne razpravljajo najimenitnejša vprašanja javnega življenja, kakor — izimši morebiti malo izbirčno severno Ameriko — v poslanski zbornici — dunajski. Tu se že nič več ne vpraša: Kaj pravi govornik, s kakimi razlogi podpira svoj nasvet ? Je-li ta nasvet občinstvu koristen ali ne? Vprašanje je le: Kdo je ta človek? na kateri strani ima svoj sedež? —Vstani mož, recimo na desni strani, govori prav iz srca vsakemu poštenemu človeku tega ali onega rodu, tč ali one vere — kaj ga čaka od one strani? Če ima srečo, prazne klopi, šepetanje, nepokoj; ali pa, če mož možato in določno poudarja in razklada svoje misli, svoje prepričanje — zasmehovanje, krohot, psovanje! In ko on govori, že brusi mož, stranke glavar, svoj nož, da ga, ko jenja, zakolje, razpara in razkosa po vseh pravilih parlamentarne in mesarske umetnosti se zavihanimi rokavi; vaški paglavci, reči sem hotel: politični tovariši in učenci pa gledajo ter se uč<5, da bodo tudi oni znali ravnati tako s političnimi nasprotniki. In drugi dan se bere po časnikih, kako je ubozega siro- Pri premogokopih v Anzinu vlada mir, delavci se počasi vračajo k delu. One osebe, ki to branijo in vedno hujskajo, tira redarstvo v zapor in upati je, da se ta pogubljivi „strike“ kmalu konča v prid ubozih delavcev in v blagor cele okolice. Bruseljska zbornica je spremenila volilni red. Dotični zakon je bil sprejet z 61 glasovi proti 21. Iz Madrida prihaja vest, da so angleške oblasti v Gibraltarju zasegle laško ladijo, ki je imela naloženih 20 ton dinamita. Laški konzul je protestoval, a na njegove besede se ni ozir jemalo, ker sumljiva barka ni imela svojih papirjev v redu. Listi so raztrosili novico, da bode portugalski prestolonaslednik popotoval v Madrid in da se bode tam zaročil z infantinjo Evla-lijo. Ta vest, ki smo jo bili tudi mi omenili, se sedaj odločno zanikava. Ker živimo v suhoparnem času velikonočnih parlamentaričnih počitnic, lahko razumemo razne race, ki se tu in tam vzdigujejo iz časniških predalov in ki imajo namen, kaj zanimivega podati čitatelju in mu razveljaviti tožbe, da je list „suh“. Na resnico se toliko ne gleda! Dopisi. Iz ribniške doline, dn6 9. aprila [Izv. dop.] Gospod urednik! sedaj Vam piše pravi pravcati mežnar od sv. Ane na Mali gori. Sicer ne brez nejevolje in zakaj, to Vam takoj povem. Bog vč, da ne zaradi tega, ker Ribničanje še nobene peticije niso poslali zaradi obrtnijske šole, kar bi jim morda ne škodilo, kajti dandanes ne letč nikomur kar tako pečene tiče v usta — ne, vir mojega srda je drugi. Tisti Vaš dopisovalec iz ribniške doline ni zadnjič nič kaj spoštljivo o meni govoril, trdeč, da v časopise pri nas le še kak človek nižje vrste, kak mežnar od sv. Ane, pisari. To je uže, kar me malo jezi, tim bolj, ker Vam ni bilo težko prečrtati onih vrst. Sicer mi pa oni dopisovalec krivico dela. Če je Heine trdil, da je eden prvih mož našega stoletja zaradi tega, ker je bil baje v začetku leta 1800 rojen, smem trditi tudi jaz, da nikakor nisem človek nižje vrste, ker vsaj v ribniški dolini noben človek tako visoko ne stanuje kot jaz tu na Mali gori, tudi Vaš dopisovalec ne. A to ni vse, kar me je spravilo ob humor. Gospod urednik, nič Vam ne bom zatajil. Drugi slovenski časopisi me že poznajo in hotel sem se prikupiti tudi Vam. Imel sem uže cel dopis poln zanimivih poročil. Na dolgo in široko — tako smo Ribničanje preveli latinski per longum et latum, kar seveda ni tako učeno — na dolgo in široko tedaj opisal sem Vam bil „eeremonije“, po katerih se „pana“ živina, omenjal sem čudovite pre- maka zdelal čestiti starosta, slavni vodja liberalne stranke. A pošteni krojač ali rokovičar bere drugi dan pri zajuterku sijajni govor svojega zastopnika, srce se mu smeje od veselja in umeti ne more, kako je moči, da bi še pes na ulicah — pogledal človeka, ki je tako neusmiljeno osmešen. A kam pridemo slednjič s takim terorizmom? Vso politiko dohode v roke nekoliko drznih, širokoustnih in krepkopljučnih ljudi, katerim je vsak pomoček dober, da dosežejo svoj namen; pošteni ljudje bodo pa gledali in molčali. Zatorej, slavna gospoda, tako bi sklenil svoj govor, predlagam, da se naj osnuje neka zaveza poštenih m6ž, brez ozira na narodnost in politično prepričanje, da se hočemo v tej sijajni zbornici, v kateri se vse blesti od samega zlata in mra-morja, v vseh svojih govorih in razpravah vedno vesti, kakor izobraženi, da, kakor plemeniti možje, katerim je države blaginja in prid njih, ki so nas sem poslali, vse, lastna korist pa nič. — Radoveden sem, koliko bi jih glasovalo za ta predlog. In sedaj preidimo k pravemu predmetu današnjega pogovora, toda dalje prihodnjič. Vesele praznike! brisanosti naših volov in krav, katerim ni nič kaj dišal „žegnani“ kruh in so tedaj gotovo pametneji nego njih gospodarji, ki so jim ga dajali — za kar seveda mežnar od sv. Ane čisto nič ne more — to in še mnogo druzega mikavnega sem Vam bil namenil, ko mi pride v roke zopet ena številka Vašega lista. Ostrmel sem, prebravši, kako nizko cenite izvirne dopise in tedaj tudi Vaše izvirne dopisovalce. »Teh se ne manjka*, tako nekako pravite, kakor bi se Vam uže res „gnoj iz njih delal". To mi je bilo dovelj, prečrtal sem najprej lepo pisan dopis in po tem še le sem ga strgal, pa vrgel ga skoz okno, kjer ga je močan veter sprejel in v vrtincu drvil ga pod nebom dalje in dalje, tako, da se je najbrž še le ustavil tam v Veliki gori pri okamenelih ribniških svatih. A Vi, gospod urednik, pripišite sami sebi, če ste prišli ob tako važne novice. Vašega lista naročniki Vam za to gotovo ne bodo hvaležni. Pa da ravno tiste listkarje tako čislate in božate! Kar se nas Ribničanov tiče, smo o njih druzih mislij. Posebno tisti Vieux Saxe nas je razburil, ker smo za trdno prepričani, da je listkar Pčr tedaj na ribniške lonce mislil, ko je dal svojim listkom takov napis. Da pa mi Ribničani ne poznamo „špasa“, boste brž ko ne uže vedeli. Če pa ne, pa vprašajte tistega, ki si je pri nas dal lončen „bajs“ pomeriti. Mero so mu vzeli, ponj pa še danes ni prišel, se mu baje uže mera ni do-padala. Sploh pa se mi vidi, da imate Vi, gospod urednik, malo bolji želodec, nego jaz. Zadnjič bral sem listek v nekem drugem slovenskem časopisu ravno o poldne pri kosilu. Listkar brodil je po neki luži med žabami in močeradi tako dolgo, — da se mi je začel želodec vzdvigovati — sit venia verbo! Gospod urednik, take reči tedaj hočete, da naj Vam pišem? Ne bo nič! Ali da bi mravljišča prekopaval, kakor medved mravljinčar? Tudi za to nisem kaj unet. Mislim, da je najbolje, če mravljince zlasti zdaj proti Veliki noči pri miru pustimo, da nam iz potic in kolačev slaščice ne izpijd! A ker Vam uže vse tako odkritosrčno povem, pa zvedite še to. Slava naših podlist-karjev mi ni dala spati, mislil sem si, kaj ko bi tudi »mežnar od sv. Ane" enkrat prišel tja doli pod tisto črto, ki človeka tako povzdvigne in v veljavo spravi! Bil sem pričel, trudil sem se — pa ni šlo. In veste zakaj ne? O gotovo veste — citatov mi je manjkalo. Tu na Mali gori se težko dobč in brez njih nisem mogel shajati, tim manj, ker sem si za vzgled zbral »Narodovega* listkarja. A to zaradi tega, ker si mi zdi, da so oni listki še naj bolj pošteni, ki so sestavljeni iz samih golih citatov. No, kedar nam g. Bamberg izda Preširna in morda še kakega druzega pesnika, ki ne dobe med Slovenci založnika, kupil si bom te nove izdaje naših klasikov in tedaj gotovo dobite od mene kak listek, ker dopisov nečete. — Sicer en citat tudi zdaj uže vem, en sam je premalo. Vendar se čudim, da ga še noben slovensk listkar dozdaj ni porabil, da si bi bil skoraj pri vsakem listku bolj ali manj na mestu. Zapomnil sem si ga iz Goethejevega »Fausta," in glasi se kratko a krepko: Zum Teufel ist der Spiritus! Razne vesti. — (Ognjena gora) Krakatoa jo vlani mnogo škode napravila z izbljuvano lavo, kateri se je pridružilo še razburjeno morje, vendar se je stvar pretirala v evropejskih časnikih. Otok, na katerem gora stoji, ni zginil in krog njega ni nastalo 14 novih otokov, temveč le trije mali otočki so poglodali iz vode. V Bataviji se ni ponesreči o nič ljudij, čoravno je v spodnjom delu mosta v par četrt ure stala voda nekaj črevljev visoko, lema je bila taka, da so morali o poldne prižgati phnovo svotilnico p0 ulicah. Bobnenjo v Krakatoa se se jo čulo 120 milj daleč. Na Javi se jo vsled te elementarne katastrofe ponesrečilo blizo 23000 ljudij, na Sumatri 12 000 in po manjših otocih 1500 do 2000. Domače stvari. — (Njegovo Veličanstvo) je z odlokom dne 4. t. m. II. mesto ustanove Eleonore baronice Schweiger pl. Lerchenfeldske podeliti blagovolilo g. Ludmili baronici Schweiger pl. Lerchenfeldski. — (Velikodušni dar.) Njeno Veličanstvo cesarica Marija Ana je blagovolila podariti cerkvenemu predstojništvu sv. Jurija na Polji za notranjo popravo cerkve 100 gold. in občini eolski za zidanje nove cerkve 100 gold. — (Premeščenje.) Deželni šolski svet je gspdč. Ludoviko Donati, defin. učiteljico v Srednji Vasi, premestil na ljudsko šolo v Jesenicah. — (Črteži za zidanje nove vojašnice) dovršili so se s pomočjo g. c. kr. ženijskega nad-lajtenanta Acham-a; prihodnji teden jih pošlje mestni magistrat vojaškemu poveljništvu v Gradec, katero jih bode takoj predložilo c. kr. vojnemu mi-nisterstvu. Ker so črteži izdelani natanko po želji c. kr. vojnega ministerstva, ni dvojiti, da jih bode brzo odobrilo. Tedaj se bode pač še to poletje stavbeno delo razpisalo, v jeseni pa se bode pričelo s kopanjem temelja za novo vojašnico. — (Mestni zbor) je v zadnji tajni seji sklenil, da se ne moro vdeležiti skupnega zborovanja, ki ga priredi te dni društvo za povzdigo prometa tujcev v Gradei, pač pa bode gosp. župan Grasselli v prijaznem pismu skupščino pozdravil. — (Slovensko gledališče.) V ponedeljek dnč 14. t. m. predstavljal se bode prvikrat izvirni hrvatski igrokaz »Baron Fran Trenk" slavnoznanega pisatelja J. F. Tomiča. Poslovenil ga je režiser g. Josip Gecelj. Igra ima 4 dejanja z godbo, petjem in plesom „kolo“. Izvrstni hrvatski skladatelj Ivan pl. Zajc komponiral je godbo. Ker nimamo izbere v domačih igrah, gotovo nam je najbliže seči po onih, ki jih napišo naši bratje Hrvatje; njihovi običaji so malo da ne po polnem slični s našimi, ne dvojimo torej, da bode ta igra ugajala tudi našemu občinstvu. Upravništvo narodnega deželnega gledališča v Zagrebu je z bratsko prijaznostjo posodilo vso dotično garderobo. Ta večer se bode plesal prvikrat na odru slavonski »kolo* ; pri predstavi svirala bode godba našega domačega pešpolka baron Kubn. Jako bi vstregli lastniki lož, ki ne bodo ta večer porabili svojih prostorov, ko bi jih blagovoljno prepustili dramatičnemu društvu v oddajo. Začetek predstavi je ob 1I, in oni, kateri bolj natanko poznajo zgodovino tega «zadostenja». Sicer sem pa p. n. gospodom, kateri mislijo, da jih žalim, vedno odgovoren in vedno v vsakem oziru na razpolaganje. Na Brdu 11. aprila 1884. Janko Kersnik. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 12. aprila. Uradna »Wiener Zei-tung" objavlja finančni zakon in proračun za leto 1884. London, 12. aprila. Zaradi suma, da je poslan od irske dinamitne stranke, priprli so necega Daly-ja in Egan-a, pri kojem je prvi stanoval, v Birkenhead-u. Našli so pri njih peklenske stroje, več steklenic nitroglicerina in razstrelnih tvarin. Redarstvo obsoja Daly-ja, da se je vdeležil znanih razstrelb na londonskih kolodvorih. Pariz, 11. aprila. Bonapartistični poslanec Haentjens je umrl. »Telegraphe" poroča, da so ministri in vsi odlični dvorni dostojanstveniki anamski ostavili mesto Hue in se preselili s sedežem vlade v provincijo Thang-hoa, da se ognejo francoskemu vplivu. I no m ost, 10. aprila. Uradni »Tiroler Boten" poročajo, da se skliče tirolski deželni zbor takoj po sklepu sedanjega državnozborskega zasedanja. Kahira, 10. aprila. Nubar paša in Clif-ford Lloyd sta se baje sporazumela. Oba ostaneta na svojih mestih. Clifford Lloyd bode opravljal samo službo državnega podtajnika, in sicer kot egiptovski in ne kot angleški uradnik. Shanghai, 11. aprila. Petero udov tajnega svčta, med njimi princ Kung, bilo je javno degradovanih vsled njihove politike v tonkingškem vprašanji. Vzela so se jim tudi vsa dostojanstva. Uradni glasnik z dnč 12. aprila. Razpisane službe: Pri deželnem stavbinem uradu v Ljubljani služba inženčrskega pomočnika; letna plača 1000 gold., in štiri petletnice po 100 gold. Prosilci vpošljejo naj svoje molbenice, podkrepljene s dotič-nimi izkazi in spričevali glede zmožnosti, do 10. maja t. 1. kranjskemu deželnemu odboru. Tuj oi. Dnč 10. aprila. Pri Maliču: Baron Petz, c. kr. podadmiral, s soprogo iz Pulja. — Kralowsky, Schott in Kaiser, trgovci z Dunaja. — Murnig, c. kr. upok. stotnik z Bleda. — Meinhold, graščak iz Hmelnika. — Vitez pl. Wagner, c. kr. polk. zdravnik iz Trebiža. — Schrems, soproga logarja iz Gorčaric. Pri Slonu: Albina pl. Schneid-Treuenfeld, Josip in Albin, viteza Schneid-Treuenfeld iz Gorice. — Vrhunc, jurist z Dunaja. — Mocnay, posestnik hotela iz Banjeloke. — Schmidi, trgevec iz Steyra. — Reyc, trgovec iz Cuhovica. — Čampa, c. kr. učitelj iz Trsta. Umrli so: V bolnici: Dne 10. aprila. Ferd. Tomšič, sin delavca, 2 1., davica. — Marija Rainer, soproga delavca, 61 1., jetika. Dnč 11. aprila. Jurij Derglin, gostač, 76 1., za starostjo. Meteorologično poročilo. Dan J Čas opazovanja Stanje baro-motra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm .1. aprila 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 729-64 728-32 728-94 + 6-4 + 9-8 + 6-2 vzh. sl. jzp. sl. * obl. » 19-20 dež SCHUTZMAHKK trgovina rr Xj3-a.T0i3a.3ai priporoča carsko in izvozno marčno piyo v zabojčekih po 25 ali 50 steklenic. Kamnoseke J za lepa mramorna dela sprejema stalno, tudi črez zimo, pri dobrem zaslužku tekoj v službo G. Thurner, kamnoseški mojster v Gradci, Annenstrasse 45. Gostilnica na Bledu z ali brez ekonomije in špecerijska prodajalnica se oddaja v najem; ugaja zlasti kacemu mesarju. Več o tem: Ljubljana, Nove ulice št. 5, nadparter v levo. trgovina s železnino in stavbinsko ključaničarstvo (ii) 6-6 Ljubljana Gledališke ulice št. 8 priporoča svojo dobro izbrano zalogo štedilnih ognjišč, pečij in namiznih ognjišč, vseh stav-binskih okovanj, raznovrstnih železnih šibik, jezičastega in čveterovatega železa, dalje priporoča tudi priznane kot najboljše in s bronasto svetinjo povodom ljubljanske izložbe odlikovane plj-u.g-e ter razno poljedelsko orodje. V abilo k prvemu rednemu glavnemu zboru penzijskega društva c. kr. poštarjev in poštnih opraviteljev v državnem zboru zastopanih dežel dne 22. aprila 1884 ob II. uri dopoludne v mali dvorani godbenega društva na Dunaji, umeteljniške ulice št. 3 (Wien, Kiinstlergasse Nr. 3.) ZDaie-vzii red: 1.) Poročilo osrednega odbora. 2.) Predložitev računov. 3.) Poročilo pregledovalcev računov; potrdilo računov. 4.) Predložitev proračuna za 1884. leto. 5.) Nakup efektov. Da bode to zborovanje sklepično, vabijo se k zanesljivi vdeležbi prijazno vsi p. n. udje tega društva. Udje, kateri se ne vdeleže tega zborovanja, naj blagovolijo svoja nekole-kovana pooblastila poslati podpisanemu ali društvenemu predsedništvu na Dunaj; oni pa, kateri se vdeležč tega glavnega zbora in želijo imeti znižano voznino po železnici, naj društvenemu predsedništvu na Dunaj (Wien, Beatrixgasse 25, III. Bezirk) naznanijo, po kateri železnici se voziti nameravajo, da jim taisto dotične legitimacije preskrbi. (26) 3—2 Adolt Mulley, načelnik. Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenali tiskarna Kleinmayr&Bamberg v Ljubljani. Podpisani usoja si priporočati zalogo bruseljski!! klobukom in drugih stvarij p. n. občinstvu; vsakovrstne klobuke za gospode posebno pa: suknene klobuke (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate itd. itd. (4) 9 Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem. Odličnim spoštovanjem Ivan Soklič v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 6. Svarilo! S tem p. n. občinstvo opozarjamo, da se v novejšej dobi izde-ljujejo kase ter prodajejo, ki imajo skoro jednako firmo, kakor i mi. Trgovinski prijatelji nam naznanjajo, da se na ta način občinstvo le slepi, ter meni, da kupuje kase Wertheimovke! Mi svarimo, ne kupovati taoih kas, ker se s tako zlorabno manipulacijo špekulira le na premenjo imena. «fedina zaloga pri gospodu Franu Detterji zaloga šivalnih strojev v Ljubljani. (10) 4—4 p 11 ' “ c. kr. dvorni liferanti c. kr. priv. prve avstrijske tovarne za kase. MARJA-ZELLER TROPFEN NUR ECHT BEl APOTHF.KER TRNKOCZV LAIBACH t STUCK 20. J, pl.Mfay, leto pri .pri zlatem samorop' priporoča in razpošilja 3 poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodec, kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobčl, krč v želodou, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. pC Svarilo J Opozarjamo, da se tiste istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoczy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat. fiagp Brez te varstvene znamke, postavno zavarovaue, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po § prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani S Pran 3"-u.g\ posestnik v Šmariji pri Celji. 1% $ Planinski zeliščni sirop kranjski, & ^ izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine M $ 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pom ulil j evo (Dorsch) Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje. najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr. Salicilna nstna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. ^ (6) 12—7 Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa., glavobolu, otrpnenih; udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah h 21 kr. jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri ,.Samorogu" ^ Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. ^ Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.