Leto XII. I TELEFON 25-67 Stev.254 I poštni čekovni račun 11.409 Maribor, sreda 9. novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen ua dom 12.— din, tujina 25.— din POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Važni tedni za Evropo Slavnostna otvoritev novega zasedanja angleškega parlamenta s prestolnim govorom kralja Jurija VI. — Anglija bo ostala zvesta svoji politiki zbliževanja med narodi in ohranjevanja miru tudi za ceno lastnih žrtev LONDON, 9. novembra. Včerajšnja slavnostna otvoritev novega zasedanja angleškega parlamenta s kraljevim prestolnim govorom pomeni začetek večtedenskega političnega in diplomatskega delovanja. Debata o prestolnem govoru bo trajala pet do šest dni. Glavno zanimanje je posvečeno vprašanjem zunanje politike in državni obrambi. Vladni poslanci naglašajo, da bo morala vlada natanko določiti zunanjepolitično smer svoje politike, ker si vse skupine niso na čistem glede Chamberlainovih načrtov. Z veseljem se pozdravlja Prihodnji Chamberlainov in Halifaxov obisk v Parizu, ker bodo ob tej priliki razčiščeni mogoči nasledki monakovskega sporazuma. Prav tako se pričakuje, da bo v Parizu najdena podlaga za zagotovitev ravnotežja totalitarne in demokratične skupine velesil v primeru pakta štirih. Prihodnji tedni bodo zato velikega pomena za nadaljnjo usodo Evrope in sveta. PRESTOLNI GOVOR. LONDON, 9. nov:..;bra. Ogromne mno .®® ljudi so se zbrale včeraj na london-"dh ulicah od kraljevskega dvora do par-/hnenta in jledale slavr-Ono vožnjo sla - ^ur‘-'a ' !• k otvoritvi novega za-danja parlamenta. S kraljem se je pe-aia tudi kraljica Elizabeta. V parlamente obkrožen od dostojanstvenikov po 'čaju stare tradicije sam prebral svoj restolni govor, v katerem je dejal med 0rugim; OBISKI IN SPORAZUMI. Moji odnosi s tujimi državami so tudi naprej prijateljski. Moja vlada bo sto- j a VSe> kar je v njeni moči, da pospešu- jazvej dogodkov v duhu skupne an- sko-nemške izjave v Monakovem 30. skl .mbra- SpoVazum, ki je bil aprila v, ®nien med mojo vlado in italijansko v^bo zdaj v kratkem stopil v velja- (U.ričakuje ■> da bo to delo utrdilo tra- . l°nalne dobre odnose, ki so tako sre- ® in dolgo obstajali med tema dvema urza> vabli avama v korist evropskega miru. Po-s©m romunskega kralja, naj me Čak -6 V teku raeseca novembra, ter pri-S|j Ujem z zadovoljstvom njegovega obi-Vah.y ^©H prestolnici. Prav tako sem pome Predsednika francoske repblike, da se °”'^e prihodnjo pomlad. Prepričan liko’ bosta ta dva obiska izzvala ve- Krallfadr°!inost pri vseb zlasti zaradi rane na začetku želodca resno. Velika izguba krvi zaradi poškodovanja jeter se more nadomestiti samo s transfuzijo. Dobra operacija in skrbna nega dr. Baumgartnerja ustvarja upanje za okrevanje.« Včeraj popoldne je bila izvršena že druga transfuzija krvi. Kri je dal na razpolago neki Francoz, ki je pomagal z njo že neštetim ranjencem in bolnikom. K ranjencu je pripotoval tudi njegov oče. dočim so mu nemški zunanii minister in drug' funkcionarji poslali pozdrave in želje za okrevanje. Zasliševanje atentatorja se nadaljuje. KEMAL ATATURK V NEVARNOSTI. CARIGRAD, 9. nov. Reuter: Predsedniku Ataturku se je zdravje nenadoma znova zelo poslabšalo ter se bojijo najhujšega SOVJETSKA INDUSTRIJA. MOSKVA, 9. nov. Reuter: Ruski mini-trski predsednik Molotov je izjavil, da se je število tovarn v enem letu povečalo za 12%. Zapiski Poljaki in dunajska razsodba Iz varšavskega tiska zadnjih dni je jasno razvidno, da Poljska z dunajsko odločitvijo ni zadovoljna. Ves tisk, tako vladni kakor opozicijski, nadaljuje s kampanjo za ustvaritev skupne poljsko-mad-žarske meje. Večina poljskega tiska, ki ga vodi ta misel, napada dunajsko razsodbo, ki je priznala Madžarski le del Karpatske Ukrajine. Nacionalistični »Goniec« polemizira zlasti z »Angriffom« in »Lokal Anzei-gerjem«, ki sta, pišoč o dunajski arbitraži, proglasila, da je preprečitev skupne mad-žarsko-poljske meje uspeh Nemčije. „Nevmešavanje" Vojne eskadrile ne zapuščajo neba. Tristo »Savoia«, »Dornierjev« in »Junkersov« leta nad našimi glavami. V hlevu, ki so ga spremenili v sanitetno postajo in kamor sem se zatekel, spremlja ječanje ranjenih šum, ki ga povzroča bombardiranje dve milji oddaljenega Miraveta. Zdravnik, ki mi pregleduje listine, že tri dni ni spal: »Od Guadalajare naprej smo vselej pognali sovražnika v beg. S starim orožjem, ki so nam ga prodale demokracije. Toda kanoni, ki morijo množice naših mladih lju di niso oni stari »75« iz svetovne vojne. To so najmodernejši Kruppovi modeli. Njih letalstvo stane milijone in vi, Angleži, jih posojate našim sovražnikom, da nadomestijo letala, ki smo jim jih sestrelili...« (Reportaža »Daily Heralda« iz republikanske Španije.) Angleži proti tujcem Odločitev angleške vlade, ki je 350 beguncem s sudetskega ozemlja dala dovoljenje za prihod in bivanje v Angliji, mnogi Angleži zelo ostro kritizirajo. Opozarjajo zlasti na dejstvo, da je v Angliji vedno več tujcev, čeprav so predpisi za priseljence zelo strogi. S tem dovoljevanjem škoduje vlada največ domačemu delavstvu. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo maja v Angliji 196.852 tujcev, starejših od 16 let. Zelo mnogo pa jih živi tudi na škotskem in Irskem. V prvi polovici letošnjega leta so si pridobili angleško državljanstvo 1804 tujci. Lani je prosilo za dovoljenje in delo v Angliji 24.421 tujcev in od teh jih samo 3112 tega dovoljenja ni dobilo. Kam gre današnja Evropa? V zagrebški »Novi Evropi« priobčuje A. Ciliga članek o krizi Francije in vse Evrope, v katerem dokazuje, da je danes Evropa v popolnem prerodu. Francija postaja polagoma drugorazredna država, ki mora le sekundirati močnejšim državam, prav tako kakor sekundirata danes Anglija in Italija. Močnejši državi, ki danes odločujeta o življenju Evrope in njeni bodočnosti, sta Nemčija in Rusija. Nemčija je v polnem razmahu, Rusija pa se nanj šele pripravlja. Rusija mora poprej urediti svoje notranje razmere. Avtor pozna ruske razmere in trdi, da bo do te ureditve kmalu prišlo: če ne s Stalinom, tedaj brez njega in mogoče tudi proti njemu, češkoslovaške krize ni povzročil le notranji razkroj zaradi narodnostne pestrosti v drža- vi, temveč tudi to, ker so jo vsi zapustili. Zapustili so jo pa zato, ker so bili preslabi. Ne samo Francija, tudi Anglija! Vendar okrnitev češkoslovaške ne pomeni, da bi na svojem pomenu kaj izgubila. Avtor je trdno prepričan, da bodo tudi majhni narodi in države ohranili svoj pomen in da se morajo tudi oni udeležiti temeljitega sodelovanja pri graditvi nove, prerojene Evrope. n Živo orodje** Vsi vemo, kako je našo delo odvisno —- - - od orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo no le varovati, pac pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem lili moramo čistiti in pravilno negovati. Za : ra Vilno nogo dragocenega orodja - zob pa bi morali rabiti kvalitetno zobno /včisto, kakor jo Culorodout. Domači proizvod* Stran 2. Maribor, 9. novembra. V zvezi z dunajsko razsodbo v češko-slovaško-madžarskem sporu so se pojavile v svetovnem tisku znova govorice, da je bila Karpatska Ukrajina rešena samo zaradi tega, ker naj bi postala izhodišč za veliko ukrajinsko akcijo, ki jo priprav Ija Nemčija za bližnjo bodočnost. Da niso fe govorice čisto brez podlage, nani dokazuje že dejstvo, da govori o Ukrajini voditelj in državni kancelar Adolf Hitler že v svoji knjigi »Mein Kampf«, v kateri tudi sicer napoveduje preusmeritev nemških teženj od zahoda in juga proti vzhodu. Njegove zadevne besede so v tem oziru dovolj jasne: »Mi nacionalni socialisti potegujemo zavestno črto pod zunanjepolitično smerjo naše predvojne dobe. Mi nadaljujemo tam, kjer so naši predniki pred 6. stoletji nehali. Mi zapuščamo večno nemško težnjo proti jugu in zahodu Evrope in obračamo poglede proti deželam na vzhod u«. O nekih posebnih namenih Nemčije na vzhodu nam govore tudi nešteti drugi znaki nemške zunanje politike, predvsem težnja za sporazum z Anglijo in Francijo in akcija za poglobitev protiboljševiške zveze z Italijo in Japonsko. Hitler je s Chamberlainom po monakovski konferenci že podpisal izjavo o večnem nemško-angleš kem prijateljstvu. Ta izjava sicer res v praksi še ne pomeni veliko, toda pogajanja, ki se stalno pletejo med Berlinom in Londonom in napovedujejo nov Chamberlainov obisk v Nemčiji in Hitlerjevega v Angliji, se bodo po vsej verjetnosti že v nekaj tednih zaključila z močnejšim sporazumom. Enaka pogajanja se pa pletejo tudi med Berlinom in Parizom, in v Rim prestavljeni francoski poslanik Fran?ois-Poncet je prinesel ob slovesu iz Berlina Daladierju in Bonnetu baje že konkretne predloge za pomiritev med Nemčijo in Francijo. Nemčija bo v novem sporazumu slovesno izjavila, da se odpoveduje vsaki nadaljnji aspiraciji na posest Alzacije in Lorene. Obe državi bosta sklenili za določeno dobo nenapadalni pakt in rešili tudi razna viseča medsebojna vprašanja. S tem nenapadalnim paktom bo sam po sebi ugasnil vojaški pakt med Francijo in sovjetsko Rusijo. Sovjetska Rusija bo s tem popolnoma osamljena in treba jo bo še obkoliti, v kolikor še ni. Zveza proti boljševizmu se bo po vsej verjetnosti med Nemčijo, Italijo in Japonsko okrepila. Nova nemška politika skuša pridobiti tesne stike tudi s Turčijo in s še kom drugim. Vse to ji ne bi dalo samo popolnoma prostih rok na vzhodu, ampak bi ji pridobilo še zaveznike. Ako bi pričela potem kakor koli uresničevati svojo ukrajinsko koncepcijo, se ji razen sovjetske Rusije pač nihče ne bi postavil po robu. Anglija bi tako akcijo gotovo vsa, moralno celo podpirala, dočim bi se Francija molče vdala v usodo »razvoja dogod kov«. V Berlinu obstaja že davno ukrajinski narodni svet, ki pravi, da so Ukrajinci največja narodna manjšina v Evropi, katere vprašanje je treba rešiti. Nemci potrjujejo ta. njimi to zahtevo. V okviru CSR se je ustanovila avtonomna Karpatska Ukrajina. Dr. Brodi, ki je zastopal tam rusko smer, je zaprt. Novi ministrski predsednik mon viRnor Vološin je napravil po kratkem procesu konec dvajsetletnemu sporu med Ukrajinci in »Rusi«, Podkarpatska Rusija i našla podporo v vseh milijonih Ukrajincev na Poljskem, v sovjetski Rusiji in po vsem svetu, čez noč bi vstale ukrajinske legije. Načrt, ki se zdi na videz skoraj fantastičen, je v resnici skrajno realen. Treba bi ga bilo le resno prijeti, in uresničiti bi se dal mnogo lažje kakor se zdi. Za enkrat priprave še niso tako daleč, da bi nvogli že računati s pričetkom končne akcije, toda vsi znaki kažejo, da so priprave v teku in da bo postajalo ukrajinsko vprašanje vsak dan bolj aktualno. Narod, ki sega od izvirov Tise pod Karpati do Azovskega Poslanec nemškega naroda (HITLERJEV :;VQR V MONAKOVL.VL t CISTIČNE VSTAJE. POLEMIK V MON AKO VO, 9. novembra. Ob priliki | proslave 16 smrtnih žrtev nacionalnega socializma, ki so padle pri vstaji 1. 1923, ki je bila izvršena tu z vso pieteto, jo imel Hitler govor, ki so ga prenašale tudi nemške oddajnice. Y začetku je podal hisloriat gibanja, ob koncu pa prešel tudi na zunanjo politi^0) Dejal je med drugim, da Nemčijo uič ne skrbi tuje oboroževanje, ker se tudi sama oborožuje. Ako drugi ne ve-rujejo v miroljubnost Nemčije, tudi Nemčija v njihovo ne more verjeli. Od angleških parlamentarcev si ne dovoljuje predpisov. Ve ,da so v Franciji in Angliji na krmilu možje, ki žele živeti z Nemčijo v miru, a govore vedno o nekem sporazumu. Beseda sporazum pa jc za Nemčijo nerazumljiva. Ne vemo, o čem naj bi se sporazumeli? Hitler jc že neštetokrat povedal, da od Anglije in Francije ničesar ne zahteva, razen vrnitve kolonij. To pa je le vprašanje pravičnosti in resnične volje za prijateljsko sožitje narodov. V ostalem pa želi Nemčija z obema velesilama le trgovati. Nato je govoril proti angleškim opozicionalcem, zlasti proti Churchillu in Atleeju. Ako ti izjavljajo, da >5. OBLETNICI ŽRTEV PRVE NA-Z ANGLEŠKO OPOZICIJO. nimajo nič proti nemškemu narodu in hočejo le uničiti njegov režim, naj vedo ,da ga ne bodo uničili nikoli. To jc notranja zadeva nemškega naroda, kakor je demokracija notranja zadeva Anglije in Francijo. Nemčija jc vsak čas pripravljena za mir, a tudi za obrambo. Nemčija noče delati zgodovine z nasiljem, zahtevati pa mora svoje pravice. Leta in leta je prosila, sedaj pa ne bo hodila več beračili pred vrata VVestminstra (angleškega parlamenta). Ako po poti prijateljstva ne bomo dobili svojih pravic, jih bomo zahtevali in dobili po drugi poti, je dejal Hitler je, da Angleži nimajo pojma o srednji Evropi, kar pa ni žaljivo, saj tudi Nemci ne poznajo problemov Indije, Egipta in Palestine. Tudi tam bi mogli Angleži mnogo pokazati, toda Hitler jc le vodja Nemčije, ne odvetnik drugih narodov, kakor hočejo biti gg. Churchill, Dul'f Cooper, Eden itd. Ob koncu je pa dejal, da lahko polemizira s temi gospodi, ker ni noben suve ren, ampak le poslanec nemškega naroda. Razloček je le v tem ,da so bili oni izvoljeni z nekaj glasovi, 011 pa z vsemi glasovi nemškega naroda. Slovaška demobilizacija SLOVAŠKA VOJSKA BO DEMOBILIZIRANA, ČIM BO DOVRŠEN ODSTOP OZEMLJA MADŽARSKI. ZDRUŽITEV VSEH STRANK IN VELIKE NALOGE VLADE. BRATISLAVA, 9. novembra. Zasedanje 1 gam, ki čakajo slovaško vlado in slovaš-adzarski prisojenega ozemlja po mad- ki narod. Treba bo popolnoma rcorgani Madžarski prisojenega ozemlja po žarskih četah se nadaljuje v popolnem redu in bo v glavnem jutri zaključeno. Čim bo okupacija končana, bo tudi na Slovaškem izvedena demobilizacija in pričelo se bo zopet normalno delo. Slovaške stranke so se glede bližnje bodočnosti zedinile, da se združijo v eno samo veliko vsenarodno politično skupino, ki se bo v slogi vsa posvetila velikim nalo- zirati vse javno življenje in pričeti velika javna dela, zlasti nove ureditve prometnih ivez. Prve nove ceste se prično graditi že te dni, nato pa pridejo na vrsto tudi železnice. Da se doseže enotnost prebivalstva in preprečijo razdori, je vlada razpustila tako Hlinkovo gardo kakor nemške »reditelje«, ki so zadnje tedne pomagali skrbeti za javni mir in red. Znaki fašizma na Slovaškem PROTIŽIDOVSKI IZGREDI. VLADA PRIPRAVLJA PODOBNE PROTIŽIDOVSKE ZAKONE, KAKOR JIH IMA NEMČIJA. PRAGA, 9. novembra. Slovaško je za jel val protižidovskega gibanja, ki spominja na protižidovske izgrede na Dunaju po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Gibanje se je pojavilo že takoj ob ustanovitvi slovaške vlade, vendar dobiva ostrejše oblike šele sedaj. V Bratislavi in drugih slovaških mestih so na dnevnem redu izgredi proti Židom, v zvezi s tem se pa pojavljajo tudi močna fašistična stremljenja zlasti med slovaško mladino. Ponekod so bile razbite in uničene tudi židovske trgovine. Demonstranti so vdrli v nekaj primerih celo v židov- ska stanovanja. Oblastva ostajajo čisto pasivna. Slovaška vlada sama pripravlja baje posebne protižidovske zakone, ki se ne bodo mnogo razločevali od podobnih nemških. Pripravljajo se baje tudi že koncentracijska taborišča za slovaške Žide, katerih so že več sto pozaprli, dočim izganjajo druge na češko in Madžarsko. Na šolah bodo uvedene omejitve za židovske dijake in akademike. Na univerzi v Bratislavi so dijaki zapustili predavanja židovskih profesorjev in zahtevajo njih odstranitev. Quo vadiš Polonia? VEDNO VEČJE NARAŠČANJE UKRAJINSKEGA AVTONOMISTIČNEGA BANJA NA POLJSKEM. ZNAČILNO VPRAŠANJE PAUL-BONCOURJA. GI- VARšAVA, 9. novembra. Zadnji dogodki v Evropi, ki so močno podkrepili načelo narodne samoodločbe, so v zvezi z ustanovitvijo avtonomne Karpatske Ukrajine vzbudili med Ukrajinci na Poljskem avtonomistično gibanje, ki naglo narašča in povzroča v Varšavi vedno morja in od Bele Rusije do Odese, ne bo mogel ostati trajno med štiri države razdeljena manjšina. Ta narod šteje nad 45 milijonov duš! Njegova država bi se mogla že v bližnji bodočnosti po ustanovitvi dvigniti do položaja nove velesile 'v Evropi. Ali bi pa mogli Nemci to državo s 45 milijoni prebivalci podjarmiti? Na zavoje-vanje.v tej obliki najbrže sami ne mislijo. Njihov namen je najprej razbiti sovjetsko Rusijo in ustvariti si v Ukrajini zaveznika, kakršnega hočejo imeti Japonci v novi Kitajski. Razen tega bi krili ukrajinski zakladi surovin vso nemško potrebo, njeni industriji bi pa odprla agrarna Ukrajina neslutene možnosti odjema. Ti računi so večje skrbi. Izgredi Ukrajincev sc ponavljajo vsak dan in v velikih ukrajinskih središčih, zlasti v Lvovu, je varnostna služba okrepljena. Tu zatrjujejo, da podpihuje in podpira ukrajinsko gibanje neka velesila in da prihajajo ilegalne tiskovine iz Karpatske Ukrajine. Zato je poljska vlada odredila močno zastraženje meje nasproti Karpatski Ukrajini. PARIZ, 9. novembra. Bivši francoski ministrski predsednik Paul-Boncour je napisal v »Pariš Soiru« članek o misiji Poljske v Evropi po Monakovem. Članek jc naslovil z značilnim vprašanjem »Quo vadiš, Polonia?« Paul Boncour vprašuje, kakšno politiko namerava voditi Poljska v bodoče? Posebno naglasa, da se množe iz dneva v dan nemiri poljskih Ukrajincev, zlasti v Galiciji. Poljska stoji med nacionalistično Nemčijo in boljševiško Ru sijo. Kakšni bodo zato njeni bodoči od-nošaji do Francije, odnosno odnošaji Francije do Poljske? , Vremenska napoved. Večinoma obla-torej prav toliko gospodarski kolikor po- čuo, jutranja megla, temperatura le malo litični. —r. J spremenjena. • faHja zahteva besedo v Suezu RIM, 9. nov. Vedno večji promet z itali*- jansko Vzhodno Afriko (Abesinijo) je povzročil, da smatra Italija revizijo režima Sueškega prekopa za važno zunanjepolitično vprašanje. Italija bo zato opozorila Anglijo in Francijo kot upraviteljico prc' kopa, da sc mora to vprašanje nujno rešiti, ker Italija ni več pripravljena, plačevati za prehod tako enormno visokih taks. Rim hoče dobiti pri upravi prekopa enakopravno besedo in doseči, da se internacionalizira. Zato je verjetno, da bo Suez važno vprašanje pri pogajanjih med Italijo in Francijo, ki jih bo pričel Francois-Poncet. Madžari in Poljaka ne nehajo BUDIMPEŠTA, 9. novembra. Kampanja v madžarskih listih proti CSR tudi po dunajski razsodbi ni prenehala. Bit* dimpeštanski listi širijo še dalje laži o nemirih na Slovaškem in v Karpatski Ukrajini, ki da nastajajo zaradi želje P« priključitvi k Madžarski. Včeraj je leteb nad Slovaško tudi neko tuje letalo, ki je trosilo v slovaščini tiskane letake, v katerih se hujska proti Čehom in agitira^1 priključitev k Madžarski. Glavna kovačnica za te laži pa jc Fa"ska, od koder iil'. y~" ia sprejemajo tudi madžarski listi. Nacionalistična protiofenziva BILBAO, 9. novembra. Nacionalisti P0’ ročajo, da so čete generala Franca včeraj zopet vrgle republikance čez reko Segfe južno od Leridc in je fronta t.u zopet izraV" liana. Največ uspehov je doseglo konjeni-štvo. S protinapadom se je posrečilo zopd osvojiti skoraj vse zadnje dni izgubljene vasi. Zavzeti sta tudi Etona in Sases. Mnogo jc bilo zajetih ujetnikov. LONDON, 9. nov. Reuter: Po poročilu fe Burgosa so republikanska letala včeraj bombardirala vas Cabro pri Cordobi in ubila 99 oseb. Tri bombe so padle v delavsko kolonijo. Danes zjutraj pa je po por0' Čilu iz Valencije 15 nacionalističnih bombardiralo Valencijo. štiri osebe s0 ubite. JAPONSKA LETALA NAD ČANGTUJEM' ŠANGHAJ, 9. nov. Japonska letala ^ bombardirala mesto čangtu, ki leži 6°*; milj daleč od Hankova in v približno lS razdalji od tibetske meje. To je prvič, # so japonska letala napadla kitajsko inesto, ki leži tako daleč v notranjosti. ' ^ VJ o livno gibahie Govor dr. £fojadinoviča * Sabcu Včeraj je ministrski predsednik iVi svečani seji mestnega poglavarstva ' Šabcu imel govor, v katerem sc Je najprej zahvalil županu in mestnec111 svetu, ker so ga izvolili za častni? meščana. Ministrski predsednik je PrJ šel v Sabac ,da svečano otvori noV0." zgrajeno kemično tovarno in jc tej priliki govoril o pomenu šabca 1 sosednjih krajev za osvoboditev. 2rt'f> ki so jih U kraji doprinašali, Pa.n*| kakor niso v sorazmerju z vračanje dolga, ki ga ves narod junaške10 Sabcu dolguje. Vlada je sicer ša»c v zadnjih treh letih popravila kri co, da je zadovoljila nekatere PolI.e be, ki jih prej nihče ni, vendar Pa ji. treba še veliko storiti. „Tovarna, bo danes začela delali, bo delala ^ potrebe industrije, kmetijstva in n rodne obrambe. In ni bilo ni°8° . najti boljšega kraja za tovarno, bo delala za narodno obrambo, kak je v vojni s, slavo ovenčani Sabac Dr. Stojadinovič je izjavil, da Jc, treh letih, odkar je na vladi, zadovoljstvo, da je prisostvoval s . čanim otvoritvam velikega števila P° y jelij. „Ta velika industrija, ki Jc povojih, govori jasnejše kot vsaka^ seda o smernicah moje politike. Ruše so dale kar tri kandidate ^ volitve 11. decembra: g. Ferk kan1dK ra na listi JRZ, g. Drago Magdič namestnik g. Petejana na opozicij listi in g. Alfonz Sarh za Ljotiča. V Celju bo namestnik g. mag. ’ dišnika, ki kandidira kot zastopnik ^ venske združene opozicije na lis11 ^ Mačka, g. Albin Vitornik, rudar Zabukovce. Borza. C u r i h, 9. novembra. Beograd 10, Pariz 11.7375, J0.9825, Ncw York 441, Milano 2.120, o lin 176.55,. Praga 1&13&- Naši odnošaji do Slovanstva Pod tem naslovom priobčuje v češkem dnevniku »Lidovč noviny« dr. Julius neidenreich, docent za jugoslovanske Književnosti na Karlovi univerzi v Pragi, ^lanek o nadaljnjih odnošajih Češkoslova ske do stalili slovanskih narodov. Bolestna revizija mej naše republike nas sili k trezni spremembi nekaterih temeljnih smernic, na katerih smo gradili svoje notranje življenje in svoje odnoša-Je napram inozemstvu. V težkih dneh narodne nesreče, smo slišali mnogo očit-Y:. *Kje je ostalo naše Slovanstvo?« Iz Politične in duhovne bližine so zazveneli Klasovi nezaupanja. Prišel je čas,'da bi odprli oči in gledali tudi tu pravici iz oči v oči. Noben nesmiselni »če bi« in nobene re*critnitiacije tu ne pomagajo. Cim več Poguma bomo imeli za spoznavanje prave resničnosti, tem prej najdemo pravil- 110 orientacijo, in varno bomo stopali po n°vih potih življenja. Slovanstvo ni samo gola predstava romantičnih in političnih sanj. Sosedstvo slovanskih narodov v krvi, jeziku in v nekaterih svojstvenih potezah je realna 'esničnost. Pripadniki posameznih slovanskih narodov so se zbližali zlasti v . °bah bede in nasilja: sami smo preslabi m Potrebujemo pomoči! Takoj je pri nas vzklilo slovanstvo pred sto leti in v času narodnega prerojenja. Tedaj nismo imeli na vsem svetu nikogar, razen sebe in slo-vahskih bratov. Pri njih smo postajah narodno in politično močnejši. Dajali so n^m toliko, kolikor so mogli. Podobno mi fliun. Kar je prekoračilo te meje narodne-8a egoizma, so bila dragocena in hvalevredna, nikakor ne osamljena dokazila Plemenitega idealizma na obeli straneh. Radodarna velikomiselnost in požrtvo-!alpst se sprejema hvaležno, toda zana-Sati se ali računati z njo, kakor s trdnim Postavkom, ni mogoče nikoli. Naša repub ■Ha ni vzrasla samo iz slovanstva. Njene gajske meje so določevali in zagotovili drugi narodi in ne Slovani. Medsebojni odnošaji Slovanov do nas Čehov ni Slovakov niso mogli biti enotni, ker so v raznih interesnih sferah. Izkazalo je ie to, česar smo bili priča minulih dni: llSoslavija je simpatizirala z nami, Bol-"ai'ija^ nevtralna, Poljska sovražna, zavriska Rusija pa zvesta, neizkoriščujo-a ‘n uslužna. Kakšno naj bo naše delo v bodoče najini slovanskim narodom? Ali nas je slo-1 a,1stvo razočaralo? Da, onega, ki je od Jc8a pričakoval več kot more slovanstvo at>. Ni dvoma, da slovanska zavest osta-e 0,11 ne *3’,i nek°5 zopet irio ara°' 'n Presef>ečeni! Ne zanemarjaj-0cjriv.svpj>h interesih sosedne Madžarske, da aiJc.n’'1 baltiških in severnih držav! To-(jr^ane 'zgubljajmo izpred oči narodov in jUc‘v s sorodnim slovanskim ljudstvom: edin S nvi^0’ Bolgarijo in Rusijo. Verujemo v°luc"V *°’ ^odo nel<0^ oc* 'n re_ nCr !J. razbite mase rodile sveže nove ge- stvu • ^'ovanstvo ima koreniko v ljud- in ziT>n?ie-govi Pomenski sorodnosti, jeziku in je Caju' T.° ijudstvo, ki ni šovinistično brat^,p0!rpež'jivo> hrepeni po splošnem Ko v miru-nove0 ProKram za najbližjo dobo *slovan^0®lrvaŠke: z8radimo PraSki njišče- i uS* v resnično delovno og- nost nJ ' n se.ni°ra osredotočiti dejav-držav ‘pSP°':nanjc slovanskih narodov in nili in r/12«11. r^Prezentativnih, proslavlje-ust/1'7'3 nal°g. naj bo »Slovan- ^a bo n)V* °PrernUen s takimi sredstvi, ^'avnosf0 P°Ri°hiti in pospešiti svojo Pr°PaKaniS Pub,ikacijami, študijami in °bch niep° iu se ustvarijo v okviru tlarodno-p°V oc,l,orov — kulturnega in ^Upine ,^spodarskega — samostojne in rusv banske Slovane, za Polj-svoje c C naroc,e- Nemci in Poljaki ima-"je Balkan rn°S*°^ne zavode za raziskova-a> vzhodne Evrope in zapadne- Novjee Mladini zadružno vzgojo! »Večemik« je s člankom od 27. oktobra »O resničnem in navideznem zadru-garstvu« namignil na vzrok, zakaj se naše zadrugarstvo ne more razmahniti, čeprav so dani zanj prav pri nas dovoljni pogoji gospodarskega značaja. Priznati je treba, da manjka glavni no-goj — duševna pripravljenost. Preveč srno usmerjeni nazven v samo gospodarstvo in njegovo tehniko kot da bi bilo to centralni živec zadrugarstva. Lahko smelo trdimo, da dokler ne bomo tudi miselno na to pripravljeni, ne bo naše zadružništvo slonelo na trdni osnovi. S tem pa trčimo na problem zadružne vzgoje, ali na mladino, ki predstavlja novo rast s polno pravico na boljšo in pra-vično usodo kot je naša. Samo na mladino se moramo okreniti, z njo graditi in upati, ker sta stara, že dograjena duševnost ne da preoblikovati; vzrastla je v svet, kakršen je v vsej svoji realnosti. Ne mislimo pa s tem le ali že odrastle mladine, one z lastnimi življenjskimi skuš njami, niti samo pubertetne, ampak tudi, oziroma predvsem najmlajšo, — ono, ki šele vsrkava prve vtise, predstave in pojme iz resničnega sveta. Prav ta nam je in nam tudi mora biti v zadružni vzgoji prva in od te zlasti ona iz kmečke hiše, katera mora po svojem socialnem staležu prevzeti pozneje najtežji del gospodarskih bremen. Današnja izobrazbe te mladine je sko-ro izključno materialnega značaja in kolikor moremo govoriti o vzgoji, je ta še vedno in z ozirom na njej protivne zahteve časa tudi vedno bolj nesodobna; mladina si mora usvajati doma, v javnem življenju in pretežno tudi v šoli le oojtne o »gotovem dejstvu« življenja in o njegovi kruti resnici obupne individualne borbe za obstoj. V bližnji preteklosti pa so mlajši šolski vzgojitelji spoznali to zmoto, to veliko navzkrižje z interesi narodnega občestva, oziroma z idealom sodobne vzgo- je. Vzgojitelji in tudi starši so doumeli, da morata biti didaktika in metodika ’ oodrejeni izvestnemu smotru-idealu, ki; je bolj naš, naroden, času in našim raz- i meram primeren, etičen, človečanski. Temu idealu se najbolj prilega zavestna, organska zadružna vzogja, ki jo moremo z lahkoto osloniti na praktičnoj udejstvovanje, kjer si celo najmlajši igraje usvoje prve elemente zadružnega življenja z vsemi onimi moralnimi odlikami, tako potrebimi stremljenju za boljšo usodo. Mnogi predeli naše, slovenske in ostale zemlje so že na skrajni meji osiroma-šenja. da ni skoro niti več govora o kaki uspešni vzgoji, ker manjkajo za to materialni in moralni pogoji. Kdo se zmeni zanje. Mogoče kaki statisti, ki obreme-njajo požrtvovalne življenjsko usmerjene delavce samo zato, da romajo njih statistike v uradne predale. A nekaj bi se le dalo storiti tudi v tem pogledu. Na primer: Tam okrog je polno naravnih dobrin: zdravilnih zelišč, gob, jagod i. t. d. Kdo je za to paberkovanje sposobnejši, od drobnih rok, zlasti če so te organizirane! Vse, kar gre sedaj po zlu, tvori del narodnega premoženja, bi moglo priti v korist tem siromakom, ker bi se dalo skupno zadružno vnovčiti’. Pisec teh vrst je to že pred leti prakticiral na deželi in dosegel prav lepe praktične in vzgojne uspehe. In nabava šolskih potrebščin, ki si jih morajo prav siromaki na deželi nabaviti po pretirano visokih cenah!? Tako vzgojno delo bi bilo v olajšavo staršem in učiteljstvu: prvim materialno, drugim pri pouku. Kake koristi bi od take vzgoje žela skupnost, bi kmalu izpričalo praktično življenje. Lahko trdimo, da bi tako zrastli mladini ne bilo treba sunkov ža zadružno gospodarsko življenje, kakor se to dogaja sedaj, a pretežno neuspešno. J. F. Ljudska univerza v Studencah je pričela svojo letošnjo sezono v Četrtek s Cankarjevim spominskim večerom. O Cankarju je predaval g. prof. Branko Rudolf, ki ga je prikazal kot otroka svoje dobe. Ga. Budinova in g. .lože Mlakar sta recitirala nekatere odlomke iz Cankarjevih del. Pevsko društvo »Enakost« je zapelo ob otvoritvi nekaj pesmi, kar je razpoloženje Še dvignilo. — Novost, ki jo uvaja studenška Ljudska univerza v novi sezoni je v tem, da bodo uvodoma pred vsakim predavanjem (vsak četrtek) s pomočjo epidiaskopa predvajali »Novice v besedi in sliki«. — Referenti so: za novice g. Vrane, za tehniko g. Lintner, za umetnost g. Kontler. — Prihodnji četrtek predava g. prof. Jan Šedivy o »Novi češki« (s slikami). — Vstopnine ni. Most čez Pesnico otvorjen Preteklo nedeljo je bila pri Gornji Sv. Kungoti lepa slovesnost Blagoslovili so pravkar dograjeni novi most čez Pesnico. Za ta most je dala občina 50.000 dinarjev. Svečani otvoritvi mostu čez Pesnico je prisostvovala velika množica občanov. Navzoči so bili tudi domači župan g. Vaupotič, okrajni načelnik dr. Šiška in načelnik okrajnega cestnega odbora g. Zebot. Zaradi živahnega pometa je bil ta most zelo potreben. Iz brezposelnosti v pustolovščine Dva mlada brezposelnika, bivši gimnazijec Peter Kahriman iz Zemuna in Ivan Zuljevič iz Goljubinca, sta ukradla v Dubrovniku lahko jadrnico »Pirat« in 2000 din ter nekaj srebrnine, da bi si lahko kupila hrano. Namenila sta se v Alžir. Ker sta bila slaba mornarja, sta se že kar blizu Dubrovnika v viharju skoro prekucnila in izgubila sta tedaj kovčeg s 1400 din preostalega denarja in velikim delom kupljene hrane. Vendar sta prispela po mnogih težavah in smrtnih nevarnostih do Krfa in potem v Galipoli, kjei ju je italijariska policija takoj ujela in izročila našim oblastem. Fanta sta vse priznala in povedala, da sta hotela v Alžir v tujsko legijo. Rekla sta, da sta mislila vse vrniti lastnikom, ko bi našla službo v Alžirju. Roparski umor ob Voglajni se polagoma pojasnjuje Na iniciativo celjske policije jc štorsko orožništvo včeraj popoldne aretiralo 50-letncga brezposelnega u-rarja Zabukoška Jurija, pristojnega v Sv. Egidij pri Dramljah. Pričakali so ga pri njegovi prijateljici Sovine Apoloniji v Zepini št. 8 pri Ljubečni. Odvedli so ag v gostilno Ropan v Lu-bečni, kjer so mu pokazali sliko žen ske, ki »je bila prejšnji teden najdena zadavljena za \Vestnovo tovarno. Mož je pobledel in skrivaj pojedel dozo strupa. Orožniki so to opazili in poklicali celjske reševalce, ki so ga ob 16. prepeljali v bolnišnico, kjer so mu takoj izpraznili želodec in sc je zasliševanje nadaljevalo. Na domu So-vinčevc je bila najdena ženska torbica z uro in 1600 dinarji, kar ji je vse podaril Zabukošek prvega t. m. in ji ga Slovanstva. Ne zaostajajmo in mobilizirajmo sile, da ne bi zraven bleščečega upravljanja nemške propagande izgubili vsaj teh kulturnih in gospodarskih pozicij, ki jih še imamo med slovanskimi narodi. Vsako pristransko ideologijo moramo odstraniti za blagor intenzivnega strokovnega dela. Proučujmo, sprejemajmo in približujmo koristi nove češkoslovaške Jugoslaviji, Bolgariji, Poljski in Rusiji tako, kakor je pravilno — brez dosedanjih silnih strankarskih vplivov, simpatij ali antipatij z desnice ali levice. V preteklih dvajsetih letih smo govorili pri nas o skupnem slovanskem delu z vsemi tremi češkoslovaškimi univerzami, Slovanskem ustavom, s slovanskimi zavodi, s strokovnimi knjižnicami, arhivi, trgovskimi zbornicami, za vzajemno zbližanje. Imamo zelo mnogo stalnega dela! Prišla je doba, ko moramo tudi v to vnesti svoje moči trdneje, globlje in učinkoviteje. Tudi naši odnošaji do slovanstva morajo imeti javno načelo: Obdržimo stare prijatelje in vkljub vsaki trpkosti si iščimo novih v slovanskih državah. obljubil še več. Dogovorjena sta bila, da odpotujeta v Francijo, kjer se bosta poročila. Zabukošek ima v Franciji ženo in otroke in po vsej verjetnosti je umorjenka prišla iz tujine, ker je ni nikdo pogrešal. Zabukošek je imel pri sebi 15.001) din, včeraj še ni ničesar priznal, toda oblasti upajo, da bodo prav kmalu razvozlale to skrivnostno zadevo. Tekom današnjega dneva pa se je Zabukošek pod težo nekaterih dokazov že nekoliko omehčal. Orožniki so našli pri njem več fotografij umorjen-ke in več pisem ter nekaj ukradenih predmetov. Iz bolnišnice so Zabukoška prepeljali na policijsko poveljstvo, kjer sc je pričelo podrobno zasliševanje. Niti preiskave vodijo v čabarski okraj, od koder je doma umorjena ženska. Posrečilo se jc namreč ugotovili identiteto umorjenke; je to neka Ivana Zakrajšek iz čabarskega okraja. Kljub teži dokazov je Zabukošek sicer še vedno precej rezerviran, vendar pa so okolnosli in pa nekateri indiciji tako močni, da Zabukošek ne bo mogel šq dalje tajili svojega krvavega dejanja. o Poštne premestitve. Premeščene so višje poštne kontrolorke v 6. skupini: Marija Pingar iz Gornje Radgone k pošti Maribor 1, Mariia Mozetič iz Ptuja k pošti Ljubljana 4, Marija Škuflek iz Raj-henburga v Celje. o Napredovanje sodnjkov. V 4-1 sta napredovala Stanko Švajgar, sodnik okr. sodišča v Gor. Radgoni in Anton Kancler, sodnik okr .sodišča v Ptuju. o Premestitve in upokojitve učiteljev. Premeščene so učiteljice Filomena Štancer iz M. Sobote v Jevnico, Ana Zidar iz Lemberga k Sv. Marjeti v laškem okraju, upokojen pa je učitelj Dragotin Pinterič pri Sv. Miklavžu v ptujskem okraju. , o Dr. Leonid Pitamic, izredni poslanik in minister v p., je imenovan na pravni fakulteti ljubljanske univerze za rednega profesorja. o Zrele jagode v tako pozni jeseni so pač redek pojav. Na Šmarni gori jih je nabral neki turist kar cel šopek. c. Umrl je v celjski bolnici veleposestnik Luhn Viktor, star 62 lel, doma v Liscah. c. Šoferski izpiti za Celje in laški okraj bodo 18 .t. m. ob 8. uri pri predstojništvu mestne policije. p Umrl je Ptuju 76-letni Šalamun Fr., davčni upokojenec. n Nj. Vis knez namestnik Pavle se je včeraj vrnil iz Romunije, kjer je bil na obisku pri kralju Karolu. "akonski mož: »Rad bi vedel, kako sle mORli priti v hišo, ne da bi zbudili mojo ženo!« Maribor Brezposelnost trka na vrata NOVA SKRB PRED ZIMO. — KAKO JE Z BANOVINSKIM BEDNOSTNIM FONDOM V MARIBORU. Vprašanju brezposelnosti posvečajo v drugih državah največjo skrb, saj so ponekod na tem polju že tako daleč, da jim delovne moči v mnogih strokah celo primanjkuje. Ali ne sledi iz tega, da moramo tudi mi ob meji skrbeti, da brezposelnost m v zvezi z njo siromaštvo do skrajnosti omejimo. Maribor je s te strani hudo prizadet, ker nima opraviti samo z lastnimi brezposelnimi, ampak tudi z zunanjimi, ki se zatekajo v mesto iz zaledja. Brigo za brezposelne vodijo pri nas borze dela, mestne občine in banovina. Poslednja je v svrho zaposlitve brezposelnih pri javnih delih in prehrane brezposelnih ustanovila leta 1933 banovinski bednostni sklad, katerega proračun je predvideval v prvem proračunskem letu (1933-34) din 9,000.000.— dohodkov in ravno toliko izdatkov. Dohodki so se rekrutirali iz izredne davščine delojemalcev in delodajalcev, nadalje iz izredne davščine na dobiček podjetij in davščine na zaslužek oseb, ki niso pristojne na davščina na zaslužek tujcev, ki sta znašali prvo leto din 3,375.000.— in bi bili dandanes primerno višji, tako da bi znašali celotni dohodki banovinskega bednostnega sklada daleč preko 10,000.000.-din, kar bi omogočilo zaposlitev in prehrano tem večjega števila brezposelnih in njihovih družin, nas zanima vprašanje, koliko je naš obmejni Maribor prispeval v ta sklad in koliko je iz njega prejel. - k Petnajstletnica smrti Iva Čip» ’ j5te ski listi so se nedavno sP0.mn''‘.,^Civa či' obletnici smrti srbskega pisatelja ^ sC pika. čipiko je bil dalmatinski r irbjjo, je že zgodaj preselil v Predvojno,1L£roVe kjer jc živel in pisal. Nekatere J j v’ krajše stvari so izšle tudi v slov predvojnem »Slovanu«, V reavomem »siovanu«.« , k Cameggieve slikarske JJJfgJ, ^arneggicvem zavodu v Pitt togltj Ameriki jc bila tc dni odprta bne-mednarodna nagradna razstava s .e„ ga slikarstva. Ob odpretju so biie h ^ ljene tudi Cameggieve nagrade, r ^ grado prve skupine v iznosu low v jev je prejel Nemec Karl Hofer,d0 iznosu 600 dolarjev Belgijec ^a pa Vlaininck, tretjo v iznosu 500 d0 rado Američan Arnold Blanch. Prvo je drugega reda v iznosu 400 ou prejel Francoz Albert Marjet, Maurice Utrillo, tretjo Američan na, Kent, četrto pa Edmond Ceria. v\a\n-grado Garden Cluba je prejel lzStav' Midy. Slovanskih slikarjev na tej sploh ni. Kdo je tega kriv? Gospodarstvo Cene letošnjih pridelkov Radi ugodne letine pšenice bi bilo etos pričakovati mnogo nižjo ceno od 'anske. Če temu ni tako, je vzrok »Pri-zad«, ki plačuje pšenico za izvoz po previsoke ceni in zato ne dobe mlini pšenice cenejše kot Prizad. Svetovni trg pa no-tira za kakih 30 para nižje od naše pše-Dce, ki jo pridelujemo za izvoz. Letos je bomo izvozili v Nemčijo, Češko in dru-Kam okrog 30.000 vagonov. Le da se ne ao tudi letos zgodilo kot letos v juniju. Cena koruzi gre v nenavadno višino. Tako je tudi na svetovnih tržiščih, NCf je njena cena v zadnjih mesecih Prekoračila ono pšenice. Diferenca cen Ded staro in novo koruzo znaša 0.50 din, •Dr pa ni še končna cena, ker je na trgu 'e umetno sušena koruza. Kljub dobri le-hni ni pričakovati nižjih cen, in to radi izvoza. M a s t. Radi visoke cene stari koruzi 'krmilo) in izvoza v Nemčijo je cena v Zacetku septembra izredno poskočila in Dstla. Pričakovati pa je, da bo radi do-tae koruzne letine in prodaje prašičev Špeharjev na zimo cena padla. Zdaj je cena banatskim prašičem 10.50 do 11 din za kg žive teže. Letina krompirja v Sloveniji je prav dobra, a so njegove cene napratn lanskim zelo visoke. Vzrok: izvoz v druge pokrajine naše države, razmeroma majhen naval na domač trg in tendenca cen v splošnem navzgor. Fižol je to leto močno odpovedal, ker je bilo preveč mokro. Zelo slabo letino imajo nižje in bolj vlažne lege, kjer ga je napadla rja in je stročje bolj prazno ter je plod napaden. Kvaliteta bo v splošnem slaba. Jabolka so, kot znano, dobro obrodila edino v Savinjski dolini, okrog Zreč in Poljčan in v naših srezih, zlasti na levem bregu. Dolenjska pa je letos odpovedala, prav tako tudi mnogi predeli naše pokrajine. Kupčija gre h koncu, cene sortiranih jabolk so razmeroma lepe in kaže, da se bodo zimskim vrstam (bobovcu, mošančkam) znatno zvišale. |£grf Olimpijske priprave naših lahkoatletov Jugoslovanska lahkoatletska zveza v : Zagrel., je na zadnji plenarni seji JOO j predložila za olimpijski nastop naših lahkoatletov v Helsinkiu svoj načrt, ki predvideva, da bi trebalo poslati na Olim piado okoli 20 lahkoatletov. prilično po enega na vsako olimpijsko disciplino in eno moštvo za štafeto 4 krat 100 m. V svojem poročilu pravi JLAS, da naši lah-koatleti za enkrat nimajo izgledov, da bi se mogli z uspehom boriti v tako močni konkurenci, toda do 1. 1940 se lahko prilike tudi izpremenijo. Zato bi trebalo najeti še trenerje, tako da bi jih imeli vsega 6. Izbrani lahkoatleti bi morali logo-rovati mesec dni pred odhodom na Olim-piado, predvsem pa je potrebna denarna pomoč, brez katere se niti ne da misliti na resno pripravljanje za Helsinki. Že samo za plače trenerjev in za logorovanje bi trebalo okoli 260.000 din letno. Ne glede na priprave za Helsinki pa bi bilo jako koristno, če bi se lahko prirejali tečaji lahke atletike tudi v onih krajih, kjer je ista doslej jako slabo organizirana ali sploh neorganizirana v modernem smislu besede, mišljena je Bosna, Hercegovina, Južna Srbija, Črna go.a itd. Gotovo je, da bi se na ta način odkrili mnogi novi talenti, ki bi v doglednem času lahko ojačali našo reprezentanco, najboljši dokaz zato sta izvrstni Aleksa Kovačevič in Vu-čevič. Sanacija hotelirske obrti V Zagrebu se je vršilo zborovanje Hotelirske zveze kraljevine Jugoslavije, na taterem so delegatje razpravljali v prvi Vfsti o sklepih nedavne konference zastopnikov hotelirstva, rcatere prvi uspeh obljuba odločujočih faktorjev, da bo Za sanacijo hotelirstva odobren pri Drž. hipotekarni banki večji kredit Na zbo-tovanju je bila sprejeta resolucija z naslednjimi glavnimi zahtevami: Predvsem je potrebno, da se v svrho IDspeševanja hotelirstva ustanovijo v Posameznih banovinah prisilna združenja hotelirjev, ki naj bi osnovala skupno dr-Zavno zvezo, ta pa naj bi se včlanila v Mednarodni hotelirski zvezi. Hotelirji zahtevajo nadalje, naj se hoteli smatrajo Za narodno gospodarske zgradbe, podobne kakor industrijske, ter da se jim dosolijo davčne olajšave. Tudi gradnja ho-,e|ov in penzionov naj se oprosti vseh Pristojbin. V turističnih krajih naj se za hotelsko industrijo ukinejo vse občinske taoznine in trošarine ali pa vsaj omejijo. Najvažnejša zahteva pa je, naj se vsa hotelska podjetja oprostijo za 10 let vseh tavkov in državnih pristojbin, zlasti pa tavka na poslovni promet, kakor tudi občinskih in banovinskih doklad, pristojbin !n trošarin. Treba je vsekakor izvesti ^nacijo prezadolženih hotelskih obratov M iim nuditi pomoč z dolgoročnimi posojili po najvišjih obrestih 2—3% ter z amortizacijskim rokom do 32 let. Prvi taščitni ukrep naj bi bil triletni moratorij, končno zahteva resolucija ustanovitev Jn subvencioniranje strokovnih hotelirskih ??1 ter pravico sodelovanja zastopnikov riotelirske zveze pri reševanju vseh vpra sj*ni' ki se nanašajo na hotelirstvo in tuj-ski promet. Izvoznikom iesa v Nemčijo Ministrstvo za trgovino in industrijo ponovno opozarja vse izvoznike lesa v Nemčijo, da morajo prijaviti Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu zaključke glede dobav lesa v Nemčijo, o katerih v teku 4 tednov ne bi dobili od nemškega kupca obvestila, da je dobil za dotično dobavo oz. nakup devizno in uvozno dovoljenje. To sporočilo ni nikakršen afront proti nemškim kupcem, nego je obveznost, ki je bila obojestransko dogovorjena. Navedeni ukrep je naperjen samo proti nepravilnemu delovanju nekaterih tvrdk. Ta obvezna prijava velja za vse kupčije, ki so bile sklenjene po 1. oktobru. Izvozniki, ki hi tega ne upoštevali, bodo sami nosili škodo, ki bi utegila nastati v primeru, če bi se ne ravnali po izdanih navodilih. Zimski termini !SSK Maribora Zimsko-sportna sekcija ISSK Maribora je sporočila Mariborski zimsko športni pod zvezi svoje termine za leto 1939. Začetek sezone je predviden za 1. I., ko se bo vršil propagandni tek na 10 km v Ribnici na Pohorju. 22. I. bo tek na 18 km za prvenstvo Maribora s startom in , ciljem pri Treh ribnikih. Ta prireditev j bo zvezana s proslavo 20-letnice ter bo-' do nanjo povabljeni vsi klubi MZSP. 5. II. bo v Ribnici na Pohorju štafetna tek-,tna 4 krat 10 km za državno ali banovinsko prvenstvo, v Betnavi pa bo 19. II. na tamošnji skakalnici priredil ISSK Maribor skakalne tekme, ako bo to vreme dopuščalo. PRVENSTVO V MARIBORSKEM OKROŽJU. Za nedeljo so v mariborskem okrožju na sporedu sledeče tekme: ob 14.30 na igrišču Železničarja Žel.-Slavija s prven. predtekmo rezerv ob 13., na igrišču Ra-pida ob 14.30 Rapid-Mura s prij. predtekmo juniorjev ob 13.15, Maribor bo pa v Čakovcu nastopil za točke proti ČŠK. g Konkurzi in poravnave. V vsej drža- vi je bilo v oktobru 8 konkttrzov in 32 poravnav izven konkurza, od tega v Sloveniji samo 2 poravnavi izven konkurza. Bonna poročila DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2390.90 —2405.50, Berlin 1758.53-1772.41, Bruselj 143.20—748.26, Curih 996.45-1003.52, London 208.96—211.02, New York 4362.25— 4398.56, Pariz 116.74-118.18, Praga 150.69 —151.79. Trst 230.45—233.53. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 475—476, 4% agrarji 59—61, 4% sev. agrarji 59—60, 6% begi. obv. 88—90, 6% dahn. agrarji 89—90, 7/» inv. pos. 98 —99, 1% stab. pos. 98—99, 1% Blair 90.25—91. 3% Blair 98—98.50. Delnice: Narodna banka 7350 d., PAB 222—226, Trbovlje 180—200, Jadranska 360 d. NOV REKORD V JADRALNEM LETANJU. Vodja jadralne skupine »Deveti« in upravnik stalne Višje šole brezmotorne-ga letanja v Vršcu Aleksander Stanojevič je na brezmotornem letalu »Koma-rac« postavil nov rekord s tem, da je vzdržal v zraku 11 ur in 5 mm., ter je na ta način prekosil rekord Slovenca Raznožnika z 10 urami in 46 min. s Na listi strelcev za državno prveo-stvo vodi po 9. kolu Aca Petrovič (Jugoslavija) z 10 goli, slede mu Kacijan (Hašk) in Matošič II. (Hajduk) s po 8, Glišovič (BSK) in Pavletič (Slavija V.) s po 7, Wolfl in Lešnik (oba Gradjanski) s po 6 goli itd. s Ustanovitev zapadne in vzhodne lige. Beograjsko »Vreme« prinaša zanimivo, čeprav še nepotrjeno vest, da bo Gradjanski po dogodkih na zadnji tekmi v Sarajevu predlagal, da se ustanovita dve ligi, zapadna in vzhodna, posebno ker je baje za ta predlog navdušen tud: splitski Hajduk. Vodstvo Gradjanskega namerava baje tudi odpovedati sodelovanje v tekmovanju za zimski pokal. s. Dunajski nogometni klubi Austria, Rapid in Sportklub bodo za božične praznike gostovali proti različnim klubom širom Nemčije. s Boksarski šport. Mike Jacobs je za 27. jan. 1939 zaključil boksarski match za svetovno prvenstvo težke kategorije. Sedanji prvak Joe Louis bo imel za nasprotnika svetovnega prvaka srednje teže Johna Henryja Lewisa. s Razveseljiva novost. Mariborska poslovalnica »Putnika« je v nedeljo s svojim reklamnim filmom na Trgu svobode prvič objavila rezultate nedeljskih tekem za državno prvenstvo ter bo to nadaljevala, dokler bo trajala sezona, kar bodo prijatelji nogometa gotovo pozdravili. s Nedeljski cross country zagrebških smučarjev na Sljemenu je bil prav dobro | obiskan, startalo je 27 tekačev, na cilj jih i je prišlo 25. Na 5 km dolgi progi je prišel prvi na cilj Flass (Hašk), ki pa je bil diskvalificiran, ker je na progi zapiral drugoplasiranega Doršiča (Grafičar), ki je tako postal zmagovalec v času 24:07. s V Celju se bo v nedeljo odigrala zaostala prv. nog. tekma Atletiki-Celje. Safi Velemojstrski turnir „AvroM V nadaljevanju prekinjenih partij iz 1. kola je bila v Amsterdamu odigrana samo prekinjena igra med dr. Aljehinom in Reshewskim. Aljehinu je sicer uspelo, da je v srednji igri z lepo kombinacijo osvojil kmeta ter je bilo pričakovati, da bo v nadaljevanju zmagal. Reshewsky pa se je v končnici nadvse žilavo branil, tako da se je moral svetovni prvak po 60 potezi zadovoljiti z remijem. 70 Daljica marija romunska? fyedtQ (Hciefa Nasprotno pa nisem čutila nobenega veselja pri sbrejemih, ki so jih napravile bukareštanske dame. Dante so prišle vedno v ostrašujoče velikem številu in ji0 se postavile v veliki plesni dvorani v dve vrsti, adar so se odprla vrata in sem zagledala ti dve dolgi r-sti žensk, ki so čakale na moj s smehljajem okrašeni aSovor, se mi je srce vselej ustavljalo. Pri teh sprc-c,nih sem bila neskončno puščobna in jezik mi je Posta! težak ko svinec. V še večjo zadrego me je javljalo uporabljanje francoščine. Navadno sem ob-' a d dve vrsti pod roko s kraljem. Nando pa je šel £ Pania. Stric mi je predstavljal dame. Bilo jih je sn°Z .Stevi,1L l-e dve sta se mi že spočetka vtisnili v Va min: KOspa čezianujeva, poznejša markiza Belloyc-'• ter gospa F.lena Pcrticarijeva. žena enega izmed j 3evih Pribočnikov, rdečeplava lepotica tipa slavne -p.ly Braytonove, ki je bila zvezda angleških odrov. p0 Ve sla imeli pogum, nagovorite me. ne da bi bili ti Podpisih čakali na moj ogovor. Iskre simpatij tile", I?rv'h| P°slcdov so sc razgorele pozneje v pla-. Pt m dandanes me druži z njima iskreno prija- in vo. °bči i'P' romuns^e lepote so me navdajali vedno z n« i' °VanieTT1: mehka, temnorjava polt, črne oči, vra-hio§k*,e' s0 se ni' °čanii°čc in dosti lepše kakor Nepozabna mi je ostala podoba gospe Simujeve v njeni loži. Bilo je to ob slavnostni predstavi »Sna kresne noči«. Predstave same se ne spominjam več. Ostal mi je le vtis, da je bilo romunsko gledališče tedaj še v otroških začetkih. Od tedaj pa je bil dosežen na tem področju neverjeten napredek. Gospa Simujeva je s kito rdečega cvetja na ramenu učinkovala očarujoče in eksotično. Temno je ogledovala moje plave lase. Tako sva si stali nasproti: zahod in vzhod. DRUŽBA V PRESTOLNICI- Romunska javnost je kazala mnogo zanimanja za tnalo angleško princeso. Zdi se mi, da je moja mladost in neizkušenost ganila marsikatero materinsko srce. Ženske, ki sem jih največkrat srečala, so bile žene ministrov, ker zavzemajo v Romuniji namesto plemičev, ki so v drugih državah prvi, v družbi najvažnejše položaje. Pri vseh prireditvah so oni vrh družbe. Vse se je trudilo, da bi mi ustreglo, in vendar sem se počutila zapuščeno. Nandova čuječnost mi ni dovoljevala, da bi si bila pridobila resničnih prijateljev. Pretekla so leta, preden sem to smela. Tako je potekalo moje življenje samotno in trajalo ic precej časa. da sem postala dobra Romunka. Poleg ministrov so igrali veliko vlogo diplomati, tako pri kralju kakor v družbi. Na prvem mestu so stali berlinski in dunajski. Francoske so sprejemali z dovršeno vljudnostjo. Nasproti ruskim, ki niso vzbujali zaupanja, so postopali bolj iz strahu kakor iz dobre volje zelo previdno. Anglija pa ni imela tedaj z Ro-mimijo še nobenih tesnejših stikov. Obe državi sta imeli v tistih časih le prav malo skupnih interesov. Kralj Karol je bil prav tako dober poznavalec zunanjepolitičnih zadev kakor notranjih vprašanj svoje države. Njemu je bila politika A in Ž njegovega življenja. Vsak njegov izraz in korak je bil do podrobnosti pretehtan. S tem je oteževal življenje sebi ia drugim in ustvarjal tudi iz najbolj preprostih položajev komplicirane zadeve. Trpela sem dolga leta pod pritiskom te posredne vladarske osebnosti. Toda bila je to dobra šola. Sedai sem staremu gospodu za vse to hvaležna. Na vsaik način pa nama je napravil mnogo grenkobe in zamračil najino mladost. Da, prečesto naju je nagnal na rob obupa, kjer grozi že upor. Pri tem je trpel zlasti mo| mož, kajti trpel je tiho. Upiral se ni nikoli, doeirn sem se jaz včasih tudi dejansko upirala. Bili so trenutki, ko se mi je zdel celo tak upor olajšanje. Nando tega občutja ni poznal. Vzgojen že od mladega k pokorščini, je bil gotovo najpokornejši prestolonaslednik, ki ga je svet kdaj videl. Podvrgel se je vsem stričevim zahtevam, poslušal ga je v vsem in je slepo pritrjeval vsem njegovim nazorom. Kaj se je pri tem godilo v njem, sem mogla samo jaz slutiti. Toda uprl se ni nikoli. Še tedaj ne, kadar ga je stričevo tiranstvo najgloblje zadelo in celo ponižalo. Molčal je in bil pripravljen tudi posredovati med menoj in strogim gospodarjem. Prevzemal je s tem težko in nehvaležno nalogo. S tem posredovanjem je prišel prav često med kladivo in nakovalo. V takih trenutkih sem ga morala občudovati, čeprav je v meni kri vrela. _________________________(Dalje, sledi.) Mal’ položi dar domu na oltar! Zanimivosti Televizija v službi voine TAJNI POIZKUSI AMERIŠKIH TEHNIKO V. — TELEVIZIJE DOSLEJ NISO POPOLNOMA IZKORISTILI IN OCENILI. S sodišia Tiskovna tožba Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil na dopoldanski razpravi, ki jo je vodil sos. Josip Lenart, obsojen tajnik cestnega odbora v Slovenjgrad-cu Matko Vostner zaradi prestopka klevete po čl. 52. tiskovnega zakona. Tožil ga je slovenjgraški dopisnik celjske ,Nove dobe" Bogdan Pušenjak. Razsodba se je glasila: Matko Vostner je kriv ,da je v tedniku „Slovenski gospodar" v številki od 12. januarja 1938 priobčil pod rubriko „Dopisi“ pod naslovom „Slo-venj Gradec“ članek... „Cast in ponos nam velevata, da na te izpade lističa „Nove dpbe" posamič ne odgovarjamo, posebno zato, ker je pisec teh „duhovitih“ člankov nova slovenjgraška JNS zvezda g. Bogdan Pušenjak, ki je nedavno prišel iz Maribora in se nastanil pri trgovcu g. Ivanu Rojniku. Žalostno je dejstvo, da se tega mladeniča poslužuje tukajšnja JNS kot svojega orodja in ga pošilja v ogenj po kostanj, da se mora potem za svoja dejanja pokoriti v ječi.. Obsojen je bil, ker je z dopisom škodoval Pušenjakovemu imenu na 100 din denarne kazni ali na 1§ dni »apora, kazen pa se je izrekla pogojno za dobo enega leta. Pač pa mora cestni tajnik plačati materialno škodo, stroške sodnega postopanja in objaviti v ,Slovenskem gospodarju" razsodbo na vidnem mestu. Branilec dr. Leskovar star. si je pridržal pravico priziva. Zgodba o hlapcu lemeju, ki je našel svojo pravico Franc Pencinger je danes 78-letni starec; 54 let je garal pri turniškem veleposestvu in graščaku Lippittu. V teh dolgih letih je bil skraja paradni kočijaž in trenei', pozneje hlevski mojster. Treniral je žrebce in jih vodil na konjske dirke v Gradec, na Dunaj, v Maribor, v Ljutomer, v Budimpešto. .., včasih celo sam dirkal, medlem ko je graščak opazoval dirke s tribune. Pri življenjsko nevarni službi je dobil dvojno kilo; žrebec ga je ugriznil v roko, da dolgo ni bil za delo; drugič ga je udaril žrebec s kopitom v prsa, da je obležal nezavesten s težkimi ranami na prsnem košu, zaradi česar je dolgo hiral, preden se je izkopal iz smrtne nevarnosti. Končno ga je zvesto in naporno delo položilo na posteljo, kjer leži že leto dni. Ker je bila plača pri turniškem graščaku majhna in ker se je Pencinger bal za stara leta, je hotel 1907 oditi od graščaka za trenerja konj k tovarnarju Puchu, ki mu je obljubil 5 krat večjo plačo z deputacijami vred in starostno preskrbo. Na kar ga je graščak zadržal pri sebi ter mu obljubil, da ga bo tudi on do smrti preskrbel. Isti dan (1. 6. 1907) je sklenil s Pencingerjem in njegovo ženo pismeno pogodbo, ki predvideva naturalne dajatve, stanovanje in plačo 200 kron; po 40 letnem delu pa popolno plačo v gotovini kot pokojnino. Zraven pismene pogodbe se je graščak ustmeno zavezal, da ju bo za starost popolnoma oskrboval. Ko se je po 54 letni službi starec 'legel, ga jc vrgel graščak z ženo vred na cesto ,mu povedal na kratko, da ga ne rabi več, in mu ni dajal ničesar več; tudi če bi okreval, ga ne bi vzel več v službo. Pencinger je vložil tožbo proti graščaku in zahteval po pismeni in uslni pogodbi popolno preskrbo, ki mu je bila obljubljena. Pi-smona pogodba določa, da prejme 'encinger le gotovino kot pokojnino, ločim je ustmeno dogovorjeno, da »rejme vse prejemke, tedaj tudi na-uralne ,kakor jih je dobival za časa službovanja. Slo je predvsem zato, ali ima usl-lena pogodba ob pismeni veljavnost ili ne? Takrat, ko je bila sklenjena ornja pismena pogodba, so bile Ameriški tehniki, ki so v službi armade, delajo že dalj časa poizkuse, s katerimi hočejo dokazati, da bo v primeru vojne tudi televizijo mogoče uporabiti kot pomočnika vojske. Podrobnosti o teh poizkusih seveda skrivajo, ni pa ostalo skrivnost, da so se zelo posrečili. V poročilih navajajo, da se tudi v Evropi vršijo poskusi z izkoriščanjem televizije v vojni. Televizija bo v bodoči vojni popolna novost in šele izkušnje bodo pokazale, koliko je pripravna in v koliki meri jo bo mogoče izkoristiti. Po dosedanjih poročilih bo televizija učinkovit pripomoček ter informator predvsem za glavni stan armade. Glavni štab v bodoči vojni ne bo dobival o gibanju čet in celotni situaciji na bojišču samo poročila, temveč tudi podobe naravnost z mesta dogajanja. Te podobe bodo poučevale o položaju mnogo boljše kakor vsa pismena poročila skupaj, že tudi zaradi tega, ker si pogosto posamezna poročila nasprotujejo. Posnetek pa ne laže. Zdaj premišljujejo o tem, da bi bili televizijski sprejemni aparati nameščeni v izvidniških balonih ali kje drugje na najvišjem mestu nad fronto, ali pa celo v letalih. Na ta način bi bil glavni štab informiran o vseh dogodkih na bojišču ne le hitro, temveč tudi točno. Istočasno nameravajo uporabiti televizijo pri obrambi obrežij. Televizijski aparati bodo morali biti nameščeni na takšnih mestih, da bi mogel biti glavni štab informiran fotografskim potom o položaju bližajoče se pomorske enote. Sokolstvo Zadnja po« br. Druškoviča Slovenj Gradec, 7. nov. 1938. V nedeljo smo položili v grob našega nepozabnega Jožeta. Njegov pogreb je dokazal, koliko prijateljev je imel. Posebno v velikem številu so bili zbrani koroški borci iz vseh krajev, da spremijo njega, ki je bil ravno na ta dan pred dvajsetimi leti duša borcev za svobodo Koroške. Častno so bili zastopani tudi Sokoli in gasilci v krojili. Na grobu so se poslovili od pokojnega v imenu mestne občine njen predsednik g. dr. Pice j, zahvaljujoč se za vse, kar je storil kot prvi slovenski župan po osvobojenju za mesto in Slovenjgradčane. V imenu koroških legij se je poslovil od njega br. dr. Mejak, za Sokolsko društvo starosta br. Rajnik Iv. kot od požrtvovalnega soustanovitelja slo venjegraškega Sokola in v imenu CMD in SPD pa predsednik g. Grmovšek Miloš. Počivaj v miru. zlata duša! —č. Radio Četrtek, 10. novembra. Ljubljana: 12 Plošče; 13.20 Francoske popevke; 18 Pester spored radijskega orkestra; 20 Večerni koncert RO; 21.10 Koncert modeme češke klavirske glasbe, 22.15 Lahka glasba RO. — Beograd: 12 Opoldanski koncert s plošč; 17.30 Violinski koncert; 22.15 Plesna glasba. Sofija: 13.20 Lahka in plesna glasba; 17.30 Vojaški orkester; 18.30 Lahka glasba; 20 Klavirski koncert; 22 Plesna glasba. Milano: 21. Donaudijeva opereta »Maga-li«. — Berlin: 19 Vesele operetne melodije. — Bukarešta: 18.15 Šlagerji; 20.15 Veliki simfonični koncert — Dunaj: 20.10 Večer Haydna in Schuberta. ustmene pogodbe ob pismenih brez veljavnosti, če se njih vsebina ni vnesla v listnino. Po noveli, ki je bila pozneje izdana, pa imajo tudi ustmeni dodatki pravno moč ob pismeni pogodbi. Kajti graščak se je tudi pozneje po sklenjeni pogodbi večkrat zavezal, da bo Pcncingerjeva dva oskrboval na stara lela. Končno je bila dosežena poravnava z graščakovimi dediči, da so priznali Pencingerjevima popolno dosmrtno oskrbo, katero je graščak Pencingerju ponovno obljubil. V primeru, da bi se sovražnik posluževal dimnih ali kakih drugih sredstev za maskiranje gibanja, bi se branilci poslužili fotografiranja s pomočjo ultravioletnih žarkov. NEWTON — IGNORANT. Bivši artilerijski poročnik ruske vojske Sergij K. FetistkoviČ, bivajoč zdaj >' Pančevu pri Beogradu, je prišel na to, da je vsa mehanika, ki jo je ustvaril Isaaco Newton — netočna. Nekdanji topniški častnik vztraja na tem in trdno veruje, da je bil Newton na zgrešeni poti. Da bi to dokazal, je napisal dve knjigi, ki pa sta seveda ostali neizdani. Prva r.osi naslov »Konec stare mehanike«, druga pa »Temelji nove mehanike«. Toda bivši carski oficir se tudi s tem ni zadovoljil. Stopil je v stik skoraj z vsemi akademijami znanosti v Evropi in z mnogimi fiziki in znanstvei->' ki sveta. Tudi z njimi se je sprl, dokazuje . da je njihova mehanika zgrešena in “ morajo sprejeti nova načela njegove nove mehanike. Ker je FetistkoviČ s svojim nadlegovanjem profesorjev res neumoren, mu oni niti ne odgovarjajo ali pa mu pravijo, da je »analfabet v fiziki«. Zaradi tega je izdal knjigo z naslovom »škandal v znanosti«, v kateri kritizira učenjake in univerzitetne profesorje zato, ker ga noee.,0 »vzeti« resno, kakor tudi onega ne, kar je stari oficir prinesel v fiziko kot novo. X Ženska frizura kot snov za disertacijo. Na varšavski univerzi je doktoriral neki stud. phil. na podlagi disertacije o estetiki damske frizure. Brihtni mladi moz je to »kosmato« snov obdelal na 160 tiskanih straneh s filozofskega, estetičnega m zgodovinskega stališča, in fakulteta je priznala delu popolno znanstveno vrednost. X Anras glass je steklo iz krompirja-Ima vse lastnosti stekla, razen tega Pa prepušča kratke svetlobne valove, ki so za zdravje zelo koristni. Da se poljubno barvati. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda BO par: najmanjša pristojbina oglase le din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženltovaniski oglasi din l.~ po besedi. Nalinj ^ znesek za te oglase io din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvojno. Oglasni daveK enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačnle takoi pri naročilu, oziroma cav§e vposlatl v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.-109- /a pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. „— Razno 2500 OIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. 91 izvršuje poceni in dobro Mar tln Sairan, Krekova ul 16. 1840 TOMAŽEVO ŽLINDRO 18 odst po din 110.— za 100 kg iz skladišča Maribor, vagonske količine po 92 din za 100 kg franko Ljubljana, oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta, telefon 20-83. 2299 SLADKI KMEČKI KRUH v okusu in vitaminih nedosegljiv. Pekarna Rakuša. Koroška c. 24. 1249 KARTOLE.1 din 17.— linolej din 29.—, samo pri »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva 6. 2639 NAČRTE, proračune, zgradbe izvršuje solidno in najceneje M. Štuhec in drug, Maribor, Aleksandrova 23. 2647 Posest Prodam ZIDANO HIŠO z lepim vrtom. Pobrežje, Gubčeva ulica. Vpraša se Ptujska cesta, Košar. 2644 Prodam HIŠO. primerno za trgovino in mesarijo. Potrebno samo 32.000 din. Pismene ponudbe na upravo pod »Miša«. 2645 Ugoden nakup STAVBENIH PARCEL, tudi v obrokih, blizu Tekste, Tezno. Limbuš 14. 2656 Prodam PITANE GOSI, martinove gosi, tudi jetrca, naprodaj pri stojnici Glavni trg, Veronika Kubiš. 2632 Veliki malo rabljeni, krojaški ŠIVALNI STROJ »SINGER« in šestcevni radioaparat se poceni proda, tudi na obroke. Ogledati med 18. in 19. uro. Komenskega trg 9. 2646 ZIMSKI DAMSKI PALETOT in zimska suknja za gospoda srednje velikosti, v dobrem stanju, se proda poceni. Vprašati Aškerčeva 3-1.. vrata 7. 2650 Stanovanje Oddam takoj blizu kolodvora OPREMLJENO SOBO z 2 ali 1 posteljo, s hrano ali brez. Aleksandrova c. 44-111. 2531 Oddam PRAZNO SOBO in MALO KUHINJO. Naslov v upravi. 2652 LEPO. PRAZNO SOBO- s kopalnico oddam. Naslov v upravi. 2655 Imam dvosobno stanovanj® in kabinet v Melju, ki bi s* RAD ZAMENJAL za dvosobno ali enosobno s novanje v centru mesta Tomšičevega drevoreda. 1 . k o j. Vprašati v K°s*i£i' Meljska cesta 33. Službo dobL NAPELJEVALKO. ■ samo dobro izvežbano, sp' me tkalnica Hugo Štern Co., Pobrežje. UČENKO(-CA) .ft sprejme Herman Gm®'*' ’ Cankarjeva ulica. Mai'itK’ 2653 Službo ište Gospa z malo pokojninoJ^®e MESTO GOSPODINJE k eni ali dvema osebama P‘ ti dobremu ravnanju bre plačno. Ponudbe pod spodinja« na upravo. »Go- 2658 Gospa v črnem oiašču in črnem klobuku. katera je v petek, 4. t. m., v Strossnjajerjevem drevo* redu pobrala črno ročno torbico in jo dejala v svoj0 košarico, se opozarja, da isto vrne lastniku, cigar naslov ima na odrezku čeka, kateri je bil v torbic'' Z žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem m znancem, da je naš soprog in oče, gospod Leon Kosmač polic. nadz. v pok. dne 18. oktobra tragično preminul. Pogreb se bo vršil 9. novembra 1938 ob 15. url v Ptuju. Žalujoči ostali- HuVOl Generalno zastopstvo za Jugoslavijo nOU najveijlh italijanskih tvornlc harmonik ..ELETTRA" - Castelfidardo Italijanska produkcija slovi po celem svetu. Harmonike so glasovno, obliki in izredni izdelavi nenadkriljive. Zahtevajte brezplačno pre ',a*anJnjjc cenike in prepričajte se pred nakupom o posebnostih italijanskih iarmo Generalno zastopstvo za Jugoslavlio V. tt/eixl In *iB° Maribor, Jurčičeva ul. 8, telefon 28-1« \ tl ja na mesec urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen m:dcl]c In praznikov tu rm-cr-r prejemun v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. UredniSStv« it. 9"N_/i7 Pngfni ir,<>Lnvni rn^tirt K