List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
1-4. številka
«Toliet, Illinois, 17. marca leta 1003
I^etnili XIV
SE 400,000 MOŽ POŠLJE CAR V BOJ.
Kuropatkin še nadpoveljnik do-sedaj, a pravijo, da ne bo dolgo.
Rusi se umikajo proti Harbinu.
Petrograd, 9. marca. — V vojnem ministeratvu priznavajo, da je geD. Kuropatkin pretrpel hud poraz,a ne mislijo, da je bil japonski udarec odločilen.
Tokio, JO, marca. — Japonske čete so zasedle Mukden ob 10. uri dopoludne.
Petrograd, 11. marca. — “Sinoči so se začele vse naše čete umikati.” S temi osmimi besedami je general Kuropatkin naznanil carju svoj poraz.
Tokio, 11, marca. — Rusi se umikajo severno od Mukdena. Ob obeh straneh jih napadajo Japonci in jim napravljajo velike izgube.
London, 11. marca. — Admiral Roždjeetvenskij se s svojim bro-dovjem ne vrne v evropsko vodovje, kakor se poroča listu “Times” iz Petrograda.
Japonski plen.
Tokio, 12. marca. — Maršal Oja-ma je poslal sledeče poročilo: Število ruskih ujetnikov znaša 40,000, med .njimi je general Nahimov. Število mrtvih in ranjenih se ceni na 90,000. Na bojišču je ostalo mrtvih 96,500 mož. Uplenili smo: Dve zastavi, kacih 60 topov, 60,000 pušk, 150 vozov za strelivo, 1,000 dvokolnic,200,000 topovskih krogel
25.000.	000 patron, 75,000 bulijev žita, 275,009 bušljev krme, 2,000 konj, 1000 voznih nakladov obleke,
1.000.	000 hlebcev itd. Tudi smo uplenili mnogo orodja, šotorov, volov, postelj, pečij itd.
Vojna se bo nadaljevala.
Petrograd, 13. marca. — Neposredni odgovor ruske vlade na poraz pri Mokdenu je izjava, da se bo oborožila nova armada in bodo pre-ustrojile čete na daljnem vzhodu,da bo podadmiral Roždjestvenskij dobil ukaz odpluti in se pomeriti s Togom ter da se bo vojna nadaljevala do bridkega konca. To je sedaj mišljenjecarjaNikolajain njegovih svetovalcev.
Kusi se umikajo.
Petrograd, 14. marca. — Ruska “velika armada” se počasi umika v utrdbe ob soteski Tie, ki so bile previdno zgrajene že pred bitko pri Liaojangu. Ruska glavna sila se je, kakor zagotavlja tukajšnji generalni štab, že umaknila, a zadnja straža, ki se še vedno hudo bije z Japonci, se tudi počasi bliža soteski. General Kuropatkin je še vedno ruski nadpoveljnik, in verjetno ni, da bi se dala poveljniška palica v druge roke.
Kaj pravi Kuropatkin.
Petrograd, 14. marca. — Z dne 11, marca je brzojavil general Kuropatkin:	“Sovražnik dobiva ne-
prestano mnogo novih čet. Neki ranjen in ujet Japonec je bil zaslišan in je povedal, da ima general Nogi na razpolago skoro popolnoma sveže čete. Sovražnik nas zelo prekosi v tem oziru, da lahko spravlja novih čet na bojišče najhitreje,ker se bori takorekoč doma.
Ruske izgube.
^ Petrograd, 14.marca. — General 0 Kuropatkin sedaj sam priznava, da . se je odneslo z bojišča 50,000 rali njenih Rusov. Če k temu prištejemo še 26,500 mrtvih, 40,000 ujetih in po lazaretih že nameščene ranjence, to presegajo ruske izgube , prav znatno številko 100,000.
Japonci spet zamudili.
(
4
n
t
■f Soteska Tie, 14. marca. — Kakor po bitki pri Liaojangu je tudi sedaj prodiranje japonske armade proti
novim ruskim legam ob soteski Tie zelo počasno. Japonske sprednje straže stoje 8 ali 10 milj južno in v dotiki z rusko zadnjo stražo, a boji sedaj niso resni. Maršal Ojarna namerava, izkoristiti svoj boljši položaj s takojšnjim napadom na sotesko Tie. Možno je pa, kakor se raznašajo govorice, da namerava spet zajeti Ruse ob str^peb, za kar ima sedaj več zvez in cest, dočim ima ruska armada samo eno zvezno črto.
Rusi spet pripravljeni.
Pri veliki armadi, ki je bila vsa zmedena in razpršena,se je napravil zopet red e čudovito hitrostjo. Danes so isti vojaki,ki so se dne 10. t. m. kar plašili, če se je čutil klic “japonski konjiki”, zopet zavedni in navdani z novim pogumom.Krog ognjev tabore in prepevajo ter so pripravljeni, napad na sotesko Tie odbijati namoč. Vsa armada se pa ni umikala v strahu. General Linje-vič je dospel do soteske v popolnem redu pod zvoki godbe in petjem moštva, in niti en vojak ni padel ali zaostal na dolgem, težavnem maršu. Drugi vojni oddelki so se istotako odlikovali.
Večji pogum.
Eno starih vojnih dejstev je, da se je poraženim Rusom vrnil še hujši pogum, dočim so Japonci, dasi zmagalci, na videz tako potrti in so utrpeli toliko izgubo, da niso vstanu, izkoristit» zmage. Z druge strani je nerazumljivo, zakaj niso Japonci takoj vzeli soteske Tie, ker bi bili to lahko storili brez boja, a sedaj je prepozno za kak lahek uspeh. Boj za posest Mukdena je slal obe stranki skoro 200,000 mož.
Nikolaj Nikolajevič.
Petrograd, 15. marca. — Knez Hilkov, ruski železnični minister, pojde vkratkem v Sibirijo, da sam osebno ogleda železnico in prouči, kako bi se dal položiti drugi tir tako hitro kakor možno. Uradno je sedaj določeno, da pojde veliki knez Nikolaj Nikolaje* č na daljni vzhod, da prt v« me tam mesto generala Kuropatkina. Potem bo morda konec prepira med ruskimi generali. Novi načelnik generalštaba bo mladi general Suhomlinov.
Še 400,000 mož.
Petrograd, 15. marca. — Rusija bo nadaljevala vojno. Tako je danes sklenil vojni zbor v Carskem selu. Mobilizirana bo nova armada, broječa 400,000 mož, ki bo odposlana na vzhod tako hitro kakor bo možno.
Nogi tepen.
Na borzi je govorica, da je gen. Linjevič hudo premikastil Nogija. Presekal mu je baje dve diviziji, ki sta nameravali marširati severno, da bi zapadno od soteske Tie zajeli Ru-e od strani.
Rusko posojilo.
Petregrad, 15. marca,— V finančnem ministerstvu pravijo, da se bodo pogajanja za novo rusko posojilo ($125,000,000), ki se ima naložiti na Francoskem, zaključila v desetih dneh.
Miščeukovi kozaki.
Petrograd, 16. marca. — Japonci se spet gibljejo ob ruskih straneh. Zastopnik od “Associated Press”, ki biva pri soteski Tie, je brzojavil, da je general Miščenko s svojimi kozaki dne 14. marca zadel ob japonske čete na ruski desnici, pri čemer so Japonci izgubili 1000 mož. Možno je, da so bile napadajoče čete japonska kolona,ki je med bitko pri Mukdenu izginila iz vida. Do danes opoludne niso Japonci ponovili napada v ospredju, ker se je v torek pokazalo, da so Rusi sklenili, zoperstavljati se trdovratno.
Vzeli sotesko Tie?
London, 16. marca. — Baron Hajaši, japonski poslanik, je objavil sledečo vest:	“Naše sprednje
straže stiskajo sovražnika od vseh strauij. Vzeli smo Tieling ob 12:30 predp. v četrtek. Hing King so vzele naše čete dne 13. marca.”
GROZNI PRIZORI OB VELIKEM POŽARU.
V New Yorku gorela najemna “kosama”, ko so stanovalci še spali.
19	oseb zgorelo, nad 40 ranjenih.
New York, 14. marca. — Navsezgodaj je izbruhnil ogenj v neki petnadstropni najemni “kosami” ob Allen cesti in imel grozne posledice. Najmanj 19 oseb je pri tem izgubilo svoje življenje in dvakrat toliko jih je bolj ali manj budo ranjenih. Vzroka, da je nesreča tako velika, je iskati v dejstvu, da se je ogenj že hudo razširil in je razdejal vse izhode, ko so se stanovalci prebudili. Srce trgajoči prizori so se doigravali. Na tucate so nesrečniki skakali iz ogen, ognjegasci so plezali po lestvah iB v mnogih slučajih uspešno reševali, dasi so jih plameni švrkali. Če se pomisli, da je stanovalo v zgoreli hiši kacih 200 ljudi j, je lahko premeriti, kako vrlo so ognjegasci vršili svojo dolžnost.
Kako je nastal ogenj.
Izza “Slocum”-katastrofe ni bilo več videti v New Yorku tako groznih prizorov, ki so se ponavljali, ko so bili plameni pogašeni in so se na pogorišču iskale žrtve. Ogenj je izbruhnil v pritličju, kjer je stanoval Isaac Davis, s svojo ženo in tremi otroci. Ko je Davis prišel davi domov, je eksplodirala svetil-nica v njegovi sobi. Plamenov ni bilo možno pogasiti in švigali so zdajci kar čez stopnice navzgor.
Strašni prizori.
Ko je neki policaj alarmiral prebivalce in so našli izhode v plamenih, je nastal med njimi nepopisen strah in trepet. Ženske in otroci »o se pekli do smrti. Skoro tucat oseb iz 2. nadstropja je rešil policaj John J. Dwan s tem, da je s strehe sosedne nizke hiše pomaknil desko, ki se je rabila kot rešilni most. Deska je pa jela po sredi že goreti, ko. je policaj opazil neko dete, ki mu je molelo nasproti ročki. Hitro je tekel čez desko, zgrabil dete in hitel z bremenom na roki nazaj. Ko je pa dospel na sredo goreče deske, se je ta prelomila med treskom in vrli policaj jez otrokom strmoglavil
20	čevljev globoko. Strl si je plečno lopato, a otroku se ni zgodilo nič. Tacih in sličnih prizorov je bilo vsepolno. Ko so plameni švignili iz okna četrtega nadstropja, se je'prikazala neka ženska v ponočni obleki in je hotela stopiti na rešilno lestvo. Ta je pa že bila ža reče vroča, ženska se je prestrašila in je padla nazaj v plamene. Neka skoro blazna mati je vrgla svojega otroka doli, ki ga je ujel neki policaj. V tem hipu je skočila tudi mati in priletela policaju na glavo, da se je kar zgrudil. Mati je bila ranjena, njen otrok pa nič.
Srečni Homestead.
o
Homestead, Pa., 13. marca. — Štorklja ije posetila Homestead, Homeville in Munhass ter zmanjšala izdelek v mnogih departmentih Carnegie Steel-kompanije. Eden-intrideset otročičev je bilo rojenih v petek in soboto srečnim očetom, uposlenim v jeklarni, zato so ostali skoro vsi doma. Supt. A. R. Hunt je čudno gledal, da je bilo toliko departmentov skoro zapuščenih, a ko je izvedel vzsok, je poslal svoje čestitke.
Rudarji za 8 urni delavnik.
Hazleton, Pa.,15. mar. — Osemurni delavnik bo med zahtevami rudarjev v okolišu trdega premoga po preteku dobe, določene po štraj-kovi komisiji, t. j. 1. 1906. Delavcem v treh antracitnih distriktih je naročeno, v soboto 1. aprila počivati in praznovati obletnico sprejet’ ja osemurne lestvice v okolišu mehkega premoga.
Castro zoper Francijo.
Willemstads, otok Curacao, 14. marca. — Vest je dospela iz mesta Caracas, Venezuela, da je predsed nik Castro ukazal venezuelanskemu sodišču, naj izda preklic pogodbe Lp pooblastilo, da se zapleni lastnina francoske družbe za kablje (Fiencli Cable Co.). Vlada je pretrgala obrežni kabelj vzhodno in zapadno od mesta La Guayra, da prepreči zvezo s puntarji in revolu-cijonarci, ki delujejo v Trinidadu. Evropci v Caracasu so razburjeni.
Pariz, 14. marca. — Francoska vlada bo nastopila proti Venezueli.
Spet na delo za manjšo plBČo.
'v
New York, 14. marca. — Promet pö nad- in poduličnih železnicah je malo boljši, a štrajk se nadaljuje. Samo • uposlenci pri Interborougb kompaniji so se vrnili ria delo, in sicer vsi, dasi se jim je plača zmanjšala.
Ogenj v tovarni.
Chicago, UL, 14. marca. — V 3. nadstropju tovarne, pripadajoče Grand Crossing Tack kompaniji, 79. cesta in S. Chicago ave., je izbruhnil ogenj danes dopoludne ob
9.	uri. Med tam uposlenimi 800 moškimi in ženskami je nastal strah in trepet. Dve ženski pogrešajo. Skoro 20 brizgalnic gasi. Škodo cenijo na pol milijona dolarjev.
Pošten najditelj.
NewYork, 14.marca. — Demantni brož, vreden $15,000, ki ga je sinoči na poti iz gledališča izgubila Mrs. T. Edwin Ward, je vrnil ne znan najditelj, ki je prejel nagrade $1000 v gotovini.
Reparji ua vlaku.
Memphis, Tenn., 15. mar. — Kot “Arkansas Traveller” znani brzo vlak St. Louis & Francisco železnice so osem milj južno od postaje Mammoth Spring ustavili trije roparji, ki so z dinamitom razstrelili ekspresni voz in iz istega ukradli $2000.
Dinamitard.
Calumet, Mich., 14. marca. — Dinamitna palica (stick dynamite), taka kot se rabi pri razstrelbah v rudnikih, je bila najdena včeraj na tirih Houghton County Street Rail-waya blizu Quincy Hilla. Bržkone K je tja položil kak štrajkujoč uposlenec pri pocestni železnici ali sočutnik.
Adams ali Peabody?
Denver, Colo., 15.marca.—Kako izpade kontest, se ne ve. Baje sta bila dva člana zakonodajstva, pristaša guvernerja Adamsa, ugrabljena, a govorica še ni potrjena. Gotovo je, da se bo odločilo z jako neznatno večino. Bržkone so se poskusi pristašev Peabodyjevib, pridobiti vso stranko, izjalovili, kajti zatrjuje se za gotovo, da bo izmed (¡6 republikancev tretjina glasovala zoper Peabodyja. Celo predlog je baje odbila., glasovati za Peabodyja pod pogojem, da takoj spet odstopi.
150 rudarjev v nevarnosti.
Irwin, Pa., il. marca. — Vsled eksplozije v Yough rudniku, po vzročene po fiekem rudarju ob zažiganju razstreliva, je v rovu sinoči nastal hud ogenj, ki je stavil v nevarnost 150 rudarjev. Vendar so se rešili vsi. Doslej ni bilo možno ukrotiti plamenov in bo bržkone treba rov poplaviti.
Zna narejatl jajca.
Pariz, 11. marca. — Francoska kemija je prav imenitno ponaredila jajce kot je v prodaji. Lupina se napravi s pihalnikom iz apna in bismuta. Beljakovina je narejena iz žvepla, oglja in goveje masti, a rumenjak je iz goveje krvi in magnezije, rmeno barvane.
NAROČBE ŽELEZNIC LETOS VELIKANSKE.
Dvesto milijonov dolarjev za nove vagone in pa lokomotive.
Znamenje dobrih časov, pravijo.
Chicago, 111., 15. marca. — Več nego $200.000,000 za novo opravo železnic med tgkočim letom— $111,-000,000 pri železnicah Pennsylvania, Baltimore & Ohio, New York Central Lines, Southern Pacific, Santa Fe, Southern Railway, Rock Island System, Norfolk & Western, Erie in Frisco System ter $90,000,-000 pii drugih črtah — je skoro brezprimerni “record”, ki ga napravijo ameriške prevozne kompa-nije, is to je pač znamenje, da bo nastopila doba še večje prosperitete ali vspevanja.
Procvit obrti ia kupčije.
Da rabijo železnice novo opravo, to je pač znamenje, da procvita amernka obrt in kupčija. Da prav spoznamo važnost ogromnih stroškov, ki jih železnice nameravajo napraviti letos, treba pomniti, da so žrtvovale že zadnji dve leti nad $300,000,000 za isto reč, a potreba jib sili, da spet odpro listnico in dado tovarnam križem Zdr. držav novega ogromnega naročila in zaslužka, kar prav rade store v nadi na še lepšo vodočnost.
prave. Z naraščajočim železniškim prometom narašča in procvita tudi obrtriija ali industrija, ki je znak modernega življenja in združevanja narodov.
Vratar iu hotel zgorela.
Ely, Minn., 14. marca. — George Byrnes, \ratar, je danes zgorel v ognju, ki je uničil Vail hotel. Mnogo gostov je bilo rešen>h po lestvah, a izgubili so vse svoje reči. Škoda znaša $35 000.
S tovarno zgorel.
Connellsville, Pa., 12. marca. •— Danes je ogenj uničil tovarno Con-ntllsville Car & Machine kompa-nije in napravil škode $150,000, a zavarovana je bila samo za $65,000. Martin Mullin, ponočni čuvaj, j« bržkone zgorel.
Železniška nesreča.
Cjlorado Springs, Colo. ,13. mar. Osebni vlak št.11 železnice Missou-ri Pacific na tirih železnice Denver & Rio Grande je trčil ob osebni vlak zadnje železnice pri Fountainu, ’4 milj južno od tu, in deset oseb je bilo ranjenih.
Mrs. Chadwik obsojena.
Cleveland, O., 13. marca. — Mrs. Cassie L. Chadwik je bila spoznana za Gkrivo vseh sedmerih obtožb, ki so bile vložene zoper njo radi kršenja zakonov o narodnih bankah. Potemtakem bo morala sedeti štirinajst let v zaporu in plačati1 $70,000. Ko je slišala obsodbo, je omedlela.
Plavži “roaajo” noč iu dou.
Vsaka železnica kar bombardira tovarne za vagone in lokomotive z velicimi naročili, in iz železnih rudnikov na severozapadu se vozi ruda v velikih merah in plavži na vzhodu delujejo noč in dan. Na zapadu je istotako. Železnice Santa Fe, Southr ern Pacific in Rock Island so naročile vsaka po $8,000,000 nove o-
— Kadar rabite šivalne stroje n« pozabite na P. Mersinger ja, 117 N. Ottawa St., nasproti Hobbsove gro-cerije, ki vam jih proda po ceni in tudi na lahka plačila.	*1
Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročniaa, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati.
Ruski car in njegov edini sin.
Ta slika, narejena po najnovejši fotografiji, kaže ruskega carja Nikolaja z njegovim sinom Aleksijera, šest mesecev starim, ki bo bržkone nekoč vladar gorostasue Rusije. Sinček je čvrst in krepak, in njegovo rojstvo je preprečilo prehod prestolonasledstva na carjevi ga brata Mihaela. Mali dečko je strašno bogat vsled dejstva, da je veliki knez in kot tak upravičen do deleža od ozemlja, katero je previdni Peter Veliki določil za ruske velike kneze.
AMEKIKAHSK.1 SiAJVJ&Nfiu,
rojakov iz mesta in okolice, tako da se more reči: bila je ena izmed najlepših veselic.
Izišlo je vse dobro, ne samo na videz in po številu udeležnikov, ampak tudi v finančnem oziru ni bilo mogoče boljega pričakovati.
Joliet,
marca.
nedeljo bode praznik sv. Jožefa, patrona vesoljne katoliške cerkve in posebej še naše slovenske farne cerkve. Pri sv. masi ob 8. bode pristopilo k skupnemu sv. obhajilu društvo sv. Jožefa in dekliška Marijina družba. Ob 10. bode slovesna gv. maša z leviti. Ta dan se prične tudi 40 urna pobožnost sv.Rešnjega Telesa. Članice bratovščine sv. Rožnega venca in istotako članice bratovščine sv. Rešnjega Telesa bodejo imele skupno sv. obhajilo v pondeljek 20. t. m. pri peti sv. maši ob 8. Skupna ura molitve za ti dve bratovščini bode v nedeljo, pondeljek in torek od 1 — 2. ure popoludne. Za časa 40 urne pobožnosti bode prva sv. maša vsaki dan ob pol šestih.
___Mil. g. nadškof James E.
Quigley je dobil od sv.Očeta posebno dovoljenje, da smejo letos verniki chicaške nadškofije na praznik «v. Patrdka, 17. marca, ki pade letošnje leto na petek, pri glavnem obedu jesti meso.
_____Nevarno bolna ležita v bolnišnici sv. Jožefa Frančišek Avsenik, ki ima pljučnico, in Andrej Osrajnik, ki je bil zadnjo soboto operiran za appendicitis. Ondi se zdravi tudi Frančišek Vergo, kateremu je v tovarni težek kos železa padel na nogo in mu zdrobil kost, in še več drugih rojakov. Frank Meteš že hodi z bergljami in Matija Gerdešič je zopetna nogah in “rona” eleva tor. J. Šubar se je tudi pozdravil in odide v par dneh domov. V bolnišnici sta tudi Frank Pekolj in Frank Pirnat. Pred sklepom lista «mo še dozvedeli tole: Andrej Osraj nik, ki je operacijo srečno prestal, je iz vsake nevarnosti in na potu ozdravljenja.
—	Rojak Frank Poljanec se je ponesrečil v ponedeljek zvečer okoli 9. ure v rockdalski žičarni. Razbeljena žica mu je odtrgala pol desnega prstanca in ogulila desni mezinec. Ponesrečenec se zdravi v bolnišnici sv. Jožefa.
—	Umrl je rojak Anton Zotlar v svojem domu na Scott cesti v sredo 15. t. m. ob 2. uri popoludne za jetiko ali sušico. Pogreb se bo vršil v petek dopoludne ob 9. uri iz slovenske cerkve sv. Jožefa, kjer bo naš župnik, č. g. F. S. Šušteršič, daroval peto črno sv. mašo, nakar bo društvo sv. Frančiška Sa), št. 29. K. S. K. Jednote, čegar član je bil pokojnik, spremilo svojega bivšega uda na slovensko pokopališče. Rajni Anton Zotlar je bil doma iz Škofeljce pod Ljubljano, a v Ameriki je bival že 13 let. Zapušča ženo Frančiško in troje otrok, izmed katerih je najstarejša deklica, ki šteje šele 5 let. Tudi v Ljubljani zapušča sorodnike. Naj počiva v miru!
—	Italijanski demokratje v našem mestu so ustanovili v nedeljo svoj politični klub, ki bo v čast našemu županu nosil ime “The William C. Crolius Italian Democratic Club”. V nedeljo so imeli svoje shode nadalje nemški republikanci, nemški demokratje, italijanski republikanci itd.
—	Angleška cerkev sv. Marije (St. Mary’s church) je bila v nedeljo natlačeno polna pobožnih katoličanov, ko se je začel tritedenski misijon po čč. gg. ' pavlietih iz Chicage. Prvi teden misij ena je posvečen izključno ženskam. Prihodnji teden bodo moški dobrodošli v cerkev in naslednji teden bo pristop dovoljen občinstvu sploh.
—	Italijan Antonucc’, ki je zadnji teden priznal, da je volil že štirikrat v Jolietu, dasi bo dvajset let star šele letošnjega junija meseca, ker je volil s pomočjo papirjev, izdanih vsled krivega pričanja, bo vkratkera zaslišan pred sodiščem, kjer se utegnejo razkriti lepe reči glede naturalizacijskega postopanja. Tozadevno je v torek došel v Joliet neki pomožni šerif Združenih držav.
—	V Lockportu ponoči strašijo rokovnjači. V petek zvečer je bil
neki Jolietčan napaden po dveh črncih in eni — zamorki. Dočim sta mu črni pošasti moškega spola držali revolverje pod nos, mu je črna “lady” preiskala žepe in ga olajšala za $256.
_ Kačih dvajset zemljiških posestnikov ob Cleveland avenue je poslalo mestnemu zboru protest ali ugovor zoper nameravani železno-cestni tir, ki naj bi vezal John Plešetovo posestvo z železnico E., J. & E. Ugovorniki pravijo, da bi tir stavil v nevarnost otroke, igrajoče se tam okoli; in da bi tudi zmanjšal vrednogt njihovih poses-stev. Ugovor se je'izrocil v pretres odboru za ceste.
—Mestni zbor je na ponedeljkovi seji določil po '"flTO'OO podpore bolnišnici sv. Jožefa in Silver Cross hospitalu.
—	“Slavjaneki politični klub” se je ustanovil v našem naprednem mestu, in sicer v torek 14. marca 1905, kateri dan ostane zgodovinskega pomena za jolietske Slovane. V Golobičevi dvorani, ki jedoživela že toliko lepih uprizoritev vsakovrstne baže, se je rečeni večer zbralo do sto mož, navdušenih za procvit Slovanstva tudi v Kolumbovi deželi, kjer se vsaj doslej lahko svobodno razvijajo vse narodnosti. Zastopani so bili na ustanovnem shodu bratje Čehi, Hrvati, Poljaki, Slovaki in Slovenci. Sklical je pa shod in sprožil misel za združenje jolietskih Slovanov v dosego večjega ugleda in političnih koristij naš res dični rojak Dr. Ivec, za kar mu bodi tudi na tem mestu izrečena zaslužena zahvala. Dr. Ivec je tudi predsedoval shodu. Nastopali so razni govorniki, ki so želi vsi obilo ploskanja. Med vsemi se je pa najbolj odlikoval naš Rev. A. So jar, ki je v svoje govore klasično vpletal znane prilike o Svatopolko-vih sedmih šibah, o pastirjih in kozah in zelju itd. Pa tudi slovaški župnik, č. g. Herman, je v svoji materinščini tako lepo govoril, da ga je resnično vse hvalilo. Kar smo zlasti z veseljem opazili, je dejstvo, da se Slovani razumemo,pa naj govorimo v tem ali onem slo vanskem narečju, seveda, če besede izgovarjamo lepo počasi in razločno. Pa hitimo in bodimo kratki, kakor se poročevalcu spodobi. Zborovalci so nazadnje sklenili, da se klub ustanovi in imenuje “Slavjanski politični klub”, člani pa bodo po svojem mišljenju lahko republikanci ali demokratje, samo ob volitvah bodo morali nastopati složno po sklepih kluba, ki bo uspošteval že lje in koristi vseh slovanskih rodov v Jolietu. Konečno je bil izvoljen sledeči odbor: Slovenec Dr. Ivec, predsednik; Poljak odvetnik Well-nitz, Slovak Gera, Hrvat Kirinčič in Slovenec John Stukel, podpredsedniki; Slovenec Jos. Sitar, glavni tajnik; Poljak Frank Kowalski, blagajnik; Slovenec Frank Rogel, Slovak Režek, Poljak Kozlowskiin Hrvat Vičevič, podtajniki; Poljak Dobrowski, Slovak Ko olčik,Hrvat Kusnik in Slovenec A. Dovjak odborniki. Novemu klubu želimo mnogo sreče.
—	Zahvala. Tem potom še enkrat prav topla zahvala vsem sodelavcem pri zadnji ljudski veselici, posebno še slavnemu orkestru, našim pivkam ter njihovemu vodju, g. Ant. Grizoldu. Odbor.
—	Čistega dobička od zadnje ljudske veselice za našo novo cerkev je 80 dolarjev.
—	Naše cenjene jolietske naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem ponoviti.
Calumet, Mich., io. marca. — Štrajk na Osceoli je bil končan mi-noli petek. Štrajkujoči delavci so takoj zopet pričeli delati. Vse drugo je pa s štrajkom na poulični železnici; ta pa traja še vedno in ni upanja, da bi se tako kmalo končal. Ves promet je ustavljen.
—Na Tower, Minn., poročila sta se g. Peter Gornik in gospica Marija Milenič.
— Pri glavnem zborovanji tukajšnje “Zveze slov, fantov”, ka tero se je vršilo v nedeljo 5. t. m. in katerega se je udeležilo 61 udov, poročal je odbor o društvenem delovanju v zadnjem letu, katero je bilo v vsakem oziiu zadovoljivo, tako da sme društvo zopet s ponosom zreti na eno leto svojega plodo* nosnega delovanja, ker računski sklep za 1. 1903 nam kaže čiste gotovine v blagajni 11251.69, kar je za kratkodobodruštvenegaobstanka pač lepi znesek. Potem se je volil nov društveni odbor.	Gl.
Chicago, 111 ., 11. marca. — Uljudno prosim, da mi blagovolite prepustiti kakšen kotiček v cenj. listu, da poročam o dobrem izidu veselice društva sv. Štefana st. 1 K. S. K. Jadnote, katera se je vršila, kakor znano čitateljem “A.S.”, dne 5. t. m. Veselica se je vršila v naj' lepšem redu ter je bila obiskana od
Wenatchee, Wash., n. marca. Tukaj živi devet slovenskih rodbin, ki imajo svoje farme. Pri nas raste vsakovrstno sadje, kakor v Califor-niji, ali pa še boljše, izvzemši pomaranče in citrone. Tudi vinska trta prav dobro rodi. Zemljišča so pa zelo draga, kajti oral velja od $225 do $600, kakor je sadje.
Dne 28. februarja je rojaku Juriju Lašiču umrla soproga, ki je bila doma iz Zapodja pri Dragatušu na Dolenjskem. Soprogu je ostavila šestero nedoraslih otrok. N. p. v m
Charleston, W. Va ., ] 0. marca Z delom smo tu dobro napredovali, dasiravno je zima trajala dolgo, tako da so tukajšnje reke bile dlje časa zamrznjene. Vsejedno smo tu redno vse dni gradili tovarno Kelly Axe Manufacturing kompanije iz Alexandrije, Ind., tako da se je dne 7. jan. 1.1. otvoril že velik del nove tovarne. Upamo, da se" otvorijo že tega meseca tudi še ostali oddelki tovarne za delo.
Pneblo, Colo., 1J. marca. — Prva Slovenka, tu rojena in vzgojena, se je poročila v ponedeljek 6. marca. Ime ji je Marija Petrič, hči rajnega Janeza Petriča, ki je bil eden ustanoviteljev društva sv. Jožefa in prvi predsednik istega. Marija Petrič se je poročila z Janezom Hrvatom iz Suhorja na Dolenjskem.
Pueblo, Colo., 11. marca. — Umrl je tu rojak Daniel PredovičTv 63. letu svoje dobe. Pogreb se je vršil dne 5. marca ob obilni udeležbi prijateljev in znancev. Pokojnikje bolehal celih 18 mesecev. V starem kraju je bil vinski trgovec in v Be-lokrajini vobčepriljubljen. V Ameriko je prišel z vso družino 1. 1892. in sicer vdrugič. Delal je pri Singer Machine kompaniji. K društvu ni spadal nobenemu, ker je bil prestar. Tuzapušča ženo, 4sinove in4 hčere. Otroci so že odrasli in vzgojeni popolnoma v slovenskem duhu. Bodi blagemu rajniku tuj a zemljica lahka!
Velika trdosrčnost.
/
Teorija newyorškega zdravnika Dr. Oslerja, o kateri se je zadnje dni mnogo pisalo, da naj se z ljudmi, starimi nad 60 let razpolaga, t. j. da naj se jih s kloroforom spravi na boljši svet, je gotovo skrajna trdo srčnost. Niti živali, ki nam je zvesto služila več let, ne moremo usmrtiti z izgovorom, da ni več za rabo, ker je prestara. Naše dede in skrbne mamice želimo obdržati v zdravju in udobnosti tako dolgo kakor mo žno. če njihova mbč-nenadno opeša, jim jo zopet vrne Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo donese novo življenje v telo: mišice in živce okrepča, pre bavo uredi, kri očiBti in obnovi. Vsako bolezen, v zvezi stelesno-sla-bostjo in izgubo slasti, popolnoma ozdravi. Krepčajoč ves prebavni ustroj, napravi prebavo popolno.a kri čisto in obilno. Zdrava prebava pomenja zdravo kri in popolno zdravje. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
OPEKLINE IN OPARNINE
V vsaki hiši se lahko pripeti kaka nezgoda: otroku 6e lahko užge obleka ali pa se prebrne kotel vrele vode in nastanejo hude posledice. V takem slučaju je treba mahoma in nemudoma nekaj storiti. Življenje bolnika morda odvisi na tem, kar storite zanj v prvih trenutkih potem ko se je pripetila nezgoda. SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA je neprecenljivo za opekline in oparnine. Ako ga denete na kos mehke flanele ter položite na bolečino, tedaj izvleče to olje ono zajedajočo bol ter da naravi priliko izlečiti celo rano.
SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA
ozdravi izpahnjenja, praske, rane, ureze, neuralgijo, mehurnate boli, trganje v križu in revmatične obteži. Cena 50 centov.
Ozdravil nevaren tnr.
“Ni še dolgo, ko se mi je pojavil nevaren tnr na žilah ravno pod kolenom ter postajal od dne do dne hujši tako, da nazadnje še hoditi nisem mogel. Zdravnik se je izjavil, da bo treba tur izrezati, ker je bila bolečina že devet let stara, toda sklenil sem slednjič poskusiti Vaše olje sv. Gotharda. Vsega skupaj sem porabil 12 steklenic ter sedaj spet tako labko hodim, kot kak mladenič. To je božja resnica in nikaka pretveza. Vsled tega Vam želim dolgo življenje, da bi mogli trpečemu človeštvu še dolgo vrsto let pomagati. Vaš
___________________________________________________FRANK GOTSTAIN, Algoma, Wis.V
Vsako otroško bolezen, kot Škrlatico, ošpice i. dr. vam bo mogoče zelo olajšati in ublažiti, ako rabite Severov balzam Življenja, ki bo dajal otrokom veliko več življenske moči.
Vnetje sapnika
ali cevij, po katerih prehaja sapa ali zrak v pljuča, je vselej posledica prehlajenja. Ako se zanemari, postane lahko dolgotrajno in se morda še lahko razvije v jetiko. Uživajte redno
Severov balzam za pljuča
ter prilagajte tudi
Severov lečilni obliž
(flajštei), da se odpravi bolečina. - Na tak način se izlečijo najbolj zastarele obteži.
Slani tok
je neka vrsta lišajev (eezema) ali krvne bolezni, ki jako boli in peče. Povzročen je vsled slabe in nečiste krvi. Da bo ozdravljenje trajno, vam je treba najprvo odstraniti vzrok te bolezni z rabo
Severovega kričistilca
Ta lek očipti kri, izžene strup bolezni in napravi kri močno in rdečo. Cena $1.06.
Ako Vam jetra dobro ne delujejo, ali trpite vsled žolčnatosti, hudega glavobola i. dr., rabite Severova lek za jetra in ledvice. Cena 75c in $1.25.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
“Nade”
3.	številka je izišla začetkom tega tedna s sledečo vsebino:	Pesmi.
P.: V poletni noči. ^olstojev: Spomini. Savin: Savi. Savin: Brez-vspešne. Savin: Pozabi! Savin: Nikar! Savin:	Ženske. Long-
fellow M.: Beli car. H. L. v.TL.ey-den: Nekdaj in sedaj. Povesti. Sir Walter Scott: Lammermoorska nevesta. Edgar Allan Poe: Zlati hrošč. Charles Dickens: Božični večer. Wilkie Collins: Policaj in kuharica. Smešnice. — “Nada” je pivi slovenski mesečnik za lepo* slovje, pouk in zabavo v Ameriki. Cena $2.00 na leto. Naslov: The “Nada” Publishing Co., 702 Loomis st., Chicago, 111.
SLOVENSKI VOLIVCI V 3. WARDI.
JVIAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V /.vezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
A.	M. SCHEIDT.
Na prošnjo mnogih davkoplačevalcev v 3. wardi sem'slednjič sklenil postati kandidatom za nominacijo za aldermana v tem wardu. Ako izbran za kandidata in ako izvoljen, bom skrbel po svoji najboljši moči za napredek in povzdigo 3. warde. Slovenski volilci me poznajo že dolgo, ker 6em že preje zastopal to wardo v mestnem zboru. Priporočam se jim torej, da pri primarnih volitvah volijo one delegate n« konvencijo, ki bodo glasovali za mojo nominacijo.
S spoštovanjem
A. M. Scheidt.
Prva slovenska prodajalnica v Indianapolis, Ind.
Fr. Rosenstein
2627 W. Michigan St.
Velika zaloga moških, ženskih in otročjih obuval od $1 do $3.
kakor tudi vsakovrstne moške spodnje in zgornje obleke po najnižji ceni.
Kadar potujejo rojaki v druge kraje naj se obrnejo do mene ker bo v njih lastno korist.
SVOJI K SVOJIM.
00*0«>0«00404»0^0040^#0400
* Anton Terdič1
200 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
N. W, Phone 825.
Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKO GOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najtx)ljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
♦O0040440400404
— Vse poprave pri šivalnih strojih vam P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno Dolgoletna izkušnja v tem
izvrši.
ga dela mojstra.
Slovenci, na kmetijel
V južnem delu države Missouri je naprodaj še nekaj dobrih zemljišž po nizkih cenah. Ista leže v okrajih Carter, Ripley in Butler
150,000 akrov najboljšega sveti
na prodaj. Izborna lega za kmetijstvo, živino, kokošjo gadjo in vino-rejo ter zelenjavo. Plačevala! obroki ugodni, izvrstno podnebji in dobra pitna voda.
Država Missouri
je skoro sredi Mississippi doline tei je najpripravnejša dežela za kmetijstvo in živinorejo. Poletje, ki posebno dolgo traja v tej državi, ni gorkejše kakor v severnih državah; v kratkhmili zimi pa pade jako malo snega. Živino je treba le nekaj tednov krmiti v hlevih.
Sedaj je čas, da založite svoj
denar v kmetije v državi Missouri, Kdor to zvrši, postane neodviseD za vse svoje življenje. Kar pe tiče glavnih pridelkov— koruze, pšenice in ovga — zavzema Missouri prvo mesto. Poleg žitnih pridelkov se pridela v ti državi tudi mnogo sadja-i Missouri je že sedaj najvažnejša država za pridelovanje jabolk. Poleg se pa pridela mnogo breskev najboljše vrste, grozdja, melon in dru-zega sadja, ki sc hitro razpeča na raznih trgih. Ker je pridelek žita in koruze ogromen, je živinoreja zelo koristna. Goveja živina, pre-šiči in ovce imajo celo leto dovelj živeža na prostem. Le za prodaje jih je treba nekoliko zrediti.
Zemljišča leže 160 milj južno od
St. Louisa, v kraju prepreženem z železnicami, ki vežejo svetovna tržišča St. Louis, Chicago, Indianapolis in Cincinnati.
Pišite za vsa nadaljp» pojasnila na našega slovenskega zastopnika.
CHARLES PETERS
217-220 Manhattan Bldg.
816 Dearborn St.	CHICAGO*
Anton Težak
krajevni slovenski zastopnik.
208 Cutting Bldg. JOLIET, lit
Ilistrovan popis zemljišč pošiljam brezplačno na zahtevo. Pišite ponj!
—	Glasbeno društvo nameravajo ustanoviti v Metliki.
—	Ukradel je v Trstu 40 vreč moke pek Makso Gregorič iz Ljubljane.
—	Dr. Kušar se preseli v Kranj. Tako naznanja kranjska odvetniška zbornica.
—	Na cesti obležal je v pijanosti 64 let'stari Jan. Kozamernik z Brezovice in zmrznil.
—	Žaga je pogorela posestniku Janezu Dolinarju v Selu, občina Črni vrli. Škode je 2000 kron.
—	Aretovan je bil fvau Vidic, roj. 1. 1883. v novomeškem okraju, ker je bil zasledovan v policijskem listu radi poneverjenja.
—	Mlekarstvo. Po mlekarnah na Kranjskem se jev preteklem letu skupilo za mleko 719,782 K. Mlekarn je sedaj na Kranjskem 49.
—	Radi smrti žene zblaznel. Zblaznel je 58letni France Volk iz svetokrižke občine pri Ajdovščini. Vzrok je baje smrt njegove žene.
—	Trobenje opoldne. Dne 21. febr. so poizkušali iz ljubljanskega Gradu naznanjat opoldansko uro z rogom. Glasovi roga so se prav dobro culi.
—	Pogrešajo v Št. Urhu, občina Zagorje, rudarjevo ženo Frančiško Bajda. Večkrat je rekla, da sejbo umorila. Od doma je odšla po hišnem prepiru.
—	Dva brata naenkrat pokopana. Iz Šenčurja se piše z dne 23. febr.: V ponedeljek je umrl na Miljah J. Likozar, v torek pa njegov brat, gospodar v isti hiši.
—Zmrznil je posestnik Jožef Ko. rošec iz občine Rob, ko se je vračal s semnja domov. Zgrešil je pot. Pri njem so našli izkupiček za prodana vola 568 kron.
—Baron Hein pri papežu. Uradni korespondenčni urad je priobčil naslednjo brzojavko: Rim, 13. febr. Papež je sprejel danes kranjskega deželnega predsednika bar. Heina.
—	Požar. V nedeljo 12. febr. je gorelo v Radomlju pri Reparju. Pogorelo je skoraj vse poslopje. Vnele so se saje v dimniku. Strah je bil tem večji, ker je gorelo zvečer ob 9. uri.
—	Ponesrečena pot v Ameriko. Na južnem kolodvoru je bil aretovan zidar Lojze Kalčič iz krškega okraja, ker se je hotel izseliti v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti.
—	Mrtvega so našli dne 14. febr. v rudniškem gozdu posestnika Jos. Groma, vulgo Dragovarja, iz Bizovika. Sekal je v gozdu hoje in je najbrže padla kaka hoja na njega, ker je bil na prsih poškodovan.
—	Ogenj v Litiji. Dne 22. febr. ponoči ob 1. uri je v Litiji pogorel del prodajalnice tvrdke Lebinger & Bergmann. Škode je približno 30,000 kron. Da niso ljudje ognja pravočasno opazili, zgodila bi se bila velika nesreča, ker je dim prodiral v spalnice. Lastnika sta zavarovana.
—	Samoumor pred poroko. Dne 13. febr. je našla posestnikova žena Marija Mrak iz Cirčič svojo 25 let staro deklo Ivano Mrak v kleti, kjer je imela svoje ležišče, obešeno. Kakor se je dognalo, imela se je nesrečnica v kratkem poročiti, a je čutila posledice svojega znanja z nekim drugim fautom.
—Deželni odbor kranjski je sklenil, da bo odslej namestnik deželn. odbornika grof Barbo opravljal vse deželnoodborske posle po umrlem dr. Adolfu Schafferju. Grof Barbo bo torej tudi član deželnega šolskega sveta, deželne komisije za agrarične operacije, komisije dež. prisilne delavnice itd.
—	Nepoboljšljiva tatica. Jožefa Medved, delavka iz Šmartna pri Litiji doma, je bila zaradi tatvine že na pet let težke ječe obsojena. A
to je ni poboljšalo, kajti 17. jan. je vzela Mariji Baloh v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah 10 K gotovine, pa za eno krilo in za en predpasnik blaga. Zadela jo je občutna kazen: trinajst mesecev ječe.
—	V Ameriko z ljublj. južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13 febr. 60 Slovencev, 36 Črnogorcev in 37 Makedoncev; dne 14. febr. 192 Kranjcev in 35 Hrvatov; dne 21. febr. 250 Kranjcev, 60 Hrvatov, 60 Makedoncev in 40 Črnogorcev. — Iz Amerike se je vrnilo dne 13. febr. 20 Slovencev in 20 Hrvatov, dne 14. febr. 60 Hrvatov.
—	Skozi okno skočil je infanterist Ternovič Rudolf 7. stotnije domobranskega polka, in sicer iz petega nadstropja nekdanje cukrarne v Ljubljani. Pobil se je nevarno, a ne do smrti, in se nahaja sedaj v vojaški bolnici. Kaj ga je dovedlo do tega koraka, ni mogoč : dognati.
Z rokavicami gotovo ni bil božan. Mogoče, da je bil le nesrečen slučaj, a verojetno ni.
—	Umrl je dne 14. febr. okoli devete ure preč. g. Martin Pogačar, zlatoraašnik, častni kanonik, konzi-storialni svetnik in bivši kuezoško-fijski kancelar. Pokojnik je bil rojen v Cerkljah pri Kranju 11. nov. 1824 in v mašnika posvečen 31. jul. 1849. Služboval je kot bénéficiât v Idriji, kot kaplan v Polh. gradcu, kot knezošk. kaplan v Ljubljani in od 1. 1867. kot kancelar do 1. 1898.
—	Podpore za vodovode. Za vodovod Slavina-Koče Žeje je poljedelsko ministrstvo dovolilo 40 odstotkov, to je 2i,440 K, v štirih letnih obrokih po 5360 K. Deželni odbor je obljubil 25 odst. Za vodovod v Petelinje, občina Št. Peter na Notranjskem, je poljedelsko ministrstvo dovolilo 40 odst., to je 9200 K, dež. odbor 25 odst., torej bi morali interesentje prispevati 35 odst. Glede vodovodov za Trnje in Št. Peter morajo se še vršiti poizvedbe.
—	Novice iz litijske okolice. Pogorel je Adamčev hlev z vso krmo v Hrastji pri Vačah. — Pomanjkanje krme. Zaradi prevelike suše lanskega leta morajo nekateri kmetje živino prodajati pod ceno. Kupčija pri živini je mnogo slabša, nego je bila lansko leto. Tukajšnji mesarji pa še vedno po tisti ceni prodajajo meso, k-ako-r lansko leto. V Litiji kg po 60 kr., na Vačah 56 kr. — S strehe je padel v Spodnjem Logu pri Savi Janez Lukač in se nevarno poškodoval. — Zvončki in trobentice že lepo cveto ob cesti med Savo in Ponovičam. Sneg je že večjidel skopnel.
—	Ogenj — nesrečna smrt. Iz Zagradaca poročajo: Dne 10. febr. ob 11. zvečer je pogorela Goršča-kova hiša v Reberški gori, župnije Zagradec. Sedanji lastnik hiše je Ml zavarovan pri “Vzajemni” za malo vsoto. —V hiši je ležal 71 let stari Bernard Sadar, prejšnji lastnik hiše. Bolnega, da se ni mogel premikati, ga je pustila njegova žena čez noč samega. Najbrž je hotel napraviti luč, ali morda zažgati pipo iu se je pri tej priliki vnelo. Ker je bilo ponoči, in hiša popolnoma na samoti, je bil revež vsled opeklin mrtev in hiša v pepelu, predno so prišli ljudje.
—	Krvavi čin. 18. febr. pila sta v Borštu, občina Dolenje, Herme-negild Kocijančič ih Josip Blažič, oba doma iz Neblega. V isti kremi nahajal se je tudi njiju sovaščan Anton Peršolja. Med temi nastal je prepir. Peršolja je namreč pričal zoper Blažiča in Kocijančiča zaradi lovskega tihotapstva. To je dalo 'povod prepiru in Blažič je zasolil eno krepko Peršolj i že v krčmi. A na potu, in sicer na samotni stezi prišlo je do hujšega. Omenjena dva pretepla sta namreč Peršoljo tako hudo, da je komaj prilezel domov in je nato tudi po kratkem času umrl. Napadalca so zaprli.
—	Kako se dobi lepšo pisavo. Delavec Ivan Kralj je pripeljal dne 23. febr. v Ljubljano delavca Ivana Kralja z Doba in Jožefa Verbiča iz
ni poznalo, da bi bil toliko star. Ko se je drugi podpisal, se pa zopet ni strin j al podpis z onim v potnem listu. Rekel je, da je na potnem listu zato lepša pisava, ker so ga takrat, ko je pri okrajnem glavarstvu podpisal, držali za roko. Stražnik, ki nobenemu ni verjel, je vse tri are-toval.
—	Nevarne grožnje in požig. 46-letni samski podobar Franc Bole iz Koč pri Postojini je zelo nevaren človek, ki vsakemu žuga, da ga bo zaklal ali ubil, če se le v njegovo obližje prikaže. Cela fara Slavina se ga izogiblje in bojiin to tembolj,-ker je bil že 1. 1878. zaradi hudodelstva umora obsojen v 20letno težko ječo. Janezu Šabeeu, posestniku izSlavine, je poslal celo pismo, v katerem mu je zagrozil, da ga bo zaklal, če ga le v roke dobi. Ker je enake grožnje tudi drugim pošiljal, je bil torej strah prizadetih oseb popolnoma upravičen. Zato ga je orožništvo aretovalo in izročilo v sodne zapore v Postojino. Dognalo se je dalje, da ima navedeni Franc Bole tudi požig na vesti, ker je dne 23. marca 1877 nalašč zažgal poslopje Jakoba Boleta v Kočah, za kateri zločin se bo moral pokoriti v ječi.
—	Iz Crmošnjic. Influenca. Častni občani. Letošnja zima je lepa in huda,, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje — in starih je pri nas mnogo, kakor ne kmalu kje. Zato imamo pa tudi splošno influenco. — Vkljub hudi zimi se vendar pridno vozi kamenje in opeka za novo šolo, katero prično zidati prihodnjo pomlad. Seveda bode novo poslopje občane precej občutno zadelo; toliko bolj smo se zveselili izdatne pomoči od dovolj znane dobrodelne gospe Hočevarjeve iz Kr škega. Na priporočilo gosp. okr. glavarja novomeškega, baronaReeh-bacha, nam je blagovolila darovati 1500 kron. V znak hvaležnosti je občinski odbor v zadnji seji izvolil obadva častnima občanoma. — S
I.	febr. je začela poslovati pri nas posojilnica rajfajzenovka, in takoj v prvem mesecu je imela prometa
II,	832 K. Pač začetek in dokaz, kako je bila potrebna.
PRIMORSKO.
>
*
USTANOVLJENO LETA 1893.
^	GLAVNA PISARNA:	M. .
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TEUEPON 3798 CORTLANDT.
t
Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 !
ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB, A» A* £0
Pošilja denarje v staro
-----------domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke Prodaja
v i r n i h cenah.
■po l z-
4\
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
— je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
m GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. ^
ff
_____________ ¿m
*
*
#•
¥
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
t
—Stavka v Nabrežini traja že deseti teden.
—Podržavljenje policije v Pulju. Vlada namerava podržaviti policijo v Pulju. V trdnjavi je potrebna policija, ki bo v tesni zvezi z vojaškimi oblastmi,
—	Pomanjkanje vode. V Rovinju in po Istri sploh je vsled dolgotrajne zimske suše veliko pomanjkanje vode; zato jo morajo n. pr. v Rovinj na parnikih dovažati iz Pulja.
—	Gozdni požari. V rihemberšlfi občini uničil je požar kakih 1000 m mladega gozda. V občini Gabrije pri Sovodnjah pa je uničil požar 20letne nasade borovcev v obsežju enega hektarja.
—	Zaklad v uri- Na Reki je te dni kupil neki bančni uradnik za par kron staro uro, katera ga je kpt starina zanimala. Ko je uro odprl, je bral na pokrivalu: “Jaz Nikolaj Gerandich,. kapitan, zapuščam vse svoje premoženje, t. j. to uro, svojemu sorodniku Antonu Gerandichu v Ljubljani, da je moj nevredni sin ne more dobiti. Ohrani Anton to uro, osrečila te bo! Reka, dne 5. jan. 1854”. — Bančni uradnik si ni mogel raztolmačiti tega napisa, zato je pričel uro razdirati. Med zarjo-velimi kolesi je našel 7 brilantov, 6 smaragdov, več safirov v vrednosti 110,000 kron. Uradnik se je hitro pripeljal v Ljubljano, da poišče dediče, a tu je izvedel, da je rodbina Gerandich popolnoma izumrla in da avstrijski erar poklada roko naded-šcino. Uradnik je zaklad pustil v Ljubljani, a je vložil protest, češ, da je zaklad ogrskega erarja, ker je bil najden na ogrskih tleh. Sedaj se bo razvila zanimiva pravda med obema erarjema.
—	V Spielfeldu bodo razširili kolodvor.
—	Umrl je v Ormožu bivši župan Ferdinand Kada, star 75 let.
—	Slomšekov dom bodeta kupila dva slovenska kmeta iz Vojnika za 44,000 kron.
—	Umrl je v Krapini, kjer se je zdravil, g. Rudolf Kukec, trgovec, sin bivšega tovarnarja g. Simona Kukca v Žalcu.
—	Pred celjskim porotnim sodiščem je bil dne 22. febr. obsojen 35letni posestnik Anton Tomc iz Poprove na tri leta težke ječe. V Ameriki je Tomc ponaredil 50 bankovcev po 20 kron, katere je poizkušal spečati, ko se je povrnil nazaj domov.
—	Dva uboja v Trbovljah. Fri izplačevanju zaslužka delavcemje v Trbovljah posestnikov sin Dornik zbadal rudarje, ki so se mu uprli. Dornik je udaril s kolom rudarja Troteša s tako močjo, da je Troteš v par minutah umrl. Dornik je dobil 10 cm globoko nevarno rano. Skoro istočasno se je sprl trgovec Franc Belihar v Retjah radi venca fig z rudarjem Praprotnikom. Belihar je zasadil Praprotniku nož v prša. Praprotnik je umrl.
—	Poizkušeni umor. Pred celjskimi, porotniki sta bila dne 2 L.febr, obsojena po dvadnevni razpravi na sedem let težke ječe posestnikov sin Urban Mohorko izLočič >n njegova mati Jera Mohorko, prvi zaradi poizkušenega umora na svojem očimu Francetu Mohorku, slednja radi nagovarjanja k umoru. Jera Mohorka se je po moževi smrti omožila z bratom svojega moža. Sinovi so jo pa toliko časa nagovarjali, da se je dala ločiti od njega. Pozneje je ona pregovorila sina Urbana, naj umori očima, kar se mu pa ni posrečilo.
Jouet, ill.
Najnovejši_
SMHiglifti ii aiiHo-slrosli ročni slovar
ter
Angleščina brez učitelja y slovenskem jeziku
je dobiti: prvo za 30c, drugo za 40c poštnine prosto pri
O'lfllz 0*llzOflf* 109 Greenwich St., New York. rldiliV JuKoCl $ 1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
E. PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
- Izdelovalci
ULEŽANE PITE
PAL ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
KOROŠK0
—	Samoumor. Vojak, ki seje v Trbižu ustrelil, se piše Pisker.
—	Za slov. šolo v Št. Jakobu je doslej nabranih 4494 K. Slovenci pomagajte!
F. KORBEL & BROS.
prodajalec 'vina od trto in žgani a
Sonoma Co. OaJ.iiorn.ieu
V Jalna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: Itn CANAL.

AMEßlKAmiSLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S K. Jeduote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AI, TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $100 ua let«; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljalve naj se po-* šiijajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C:Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovenic-American Printing Co.
Joliet. 111.
Advertising rates sent on application.
<T^A^sH^COUNCjL> 4
CERKVENI KOLEDAR.
19.	mar.	nedelja	Jožef
20.	“ pondeljek Feliks in tovariši
21.	“ torek . Marija Devica
22.	“	sreda	Benedikt
23.	“	četrtek	Jedert
24-	“	petek	Viktorijan
25	“	sobota	Ozn. Marije Dev
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere.
XXXVII.
Protestantizem, sovražnik verske svobode.
Zdi se napačno imenovati protestantizem sovražnika verske svobode, ko se vendar protestantje tako bahajo ž njim, češ, da je naj vzornejša družba; toda dejstva zgodovinska so neizprosna. Pod versko svobodo razumevamo popolno prostost vere, v njenem uku, cerkvenem redu in bogoslužju, od vsake človeške oblasti.
Drage volje podpišemo trditev velicega ameriškega modroslovca Brownsona: “Protestantizem je resnično po svoji natori in bistvenosti resenin slovesen protest ali odpor zoper versko svobodo.”
V deželnem zboru v mestu Speyer na Nemškem, ki je zasedal meseca aprila 1529, se je ukrenilo, danehaj verski prepir do prihodnjega eku-meničnega koncila ali občnega cerkvenega zbora; da n tj tisti knezi, ki so uvedli “novo (luteransko) vero”
svoje kneževine, isto obdrže in jo vrše brez ovire; a da naj pripuščajo svobodno vršitev stare vere. Proti temu zadnjemu pogojku so pa vsi luteranski knezi, poučeni po svojili pridigarjih, protestirali ali ugovarjali, češ, da je to zoper “Boga in Njegovo sveto besedo.” Od tega javnega protesta (ugovora) zoper svobodno vršitev vere njih katoliških sodržavljanov so dobili reformatorji in njihovi otroci značilno ijne protestantje. Blagovoli si to zapomniti, to je zgodovinsko dejstvo; protestantje so bili imenovani, kser so protestirali zoper versko svobodo.
Protestantsko reformacijo je pravično nazval neki protestantski pisatelj vstajo človeškega duha proti načelu absolutne avtoritete ali satno-viadne oblasti v verskih zadevah. To j,e bil upor človeškega duha zoper oblast božjo, nadomestitev člo-yeka za Boga. Če se odpravi načelo samovladne oblasti v verskih zadevah, se pusti samo človeška oblast, ki zatira versko svobodo. Kdo naj bo presenečen, ako čita v spisih Martina Luthra, tole satnosilno izjavo:	“Kdorkoli uči različno od
tega, kar sem učil jaz, ali kdorkoli obsoja to, »obsoja Boga, in ostati mora otiok peklenski” (Saemtl. Werke, 28, 846). Calvina je imenoval, ker se je razlikoval od njega v neki bogoslovni točki, “skozinskoz! od hudiča obsedeno, bogokletno srce, nesramnega lažnika.”
Reformatorji niso pripuščali nobenega ugovora proti njihovim verskim mislim. Njihova načela ne-strpljivosti so zvesto izvrševali njihovi nasledniki. Protestantje niso
trpeli katoličanov kakor takih razun v sili. Tega nas uči tudi ameriška zgodovina. Maryland, “zibel verske svobode”, so zasedli preganjani angleški katoličani. To je bila prva naselbina v Združ. drž.avab, ki seje izrekla za popolno strpljivost v verskih stvareh. Preganjani protestantje so iskali zaščite pod strpljivim žezlom rimskih katoličanov. Komaj so protestantje zavladali v zakono-dajstvu, ko 30 s podlo nehvaležnostjo vzeli svojim katoliškim bratom postavno zaščito. “Tako so rimski katoličani izgubili svoboščine v pokrajini, ki so jo prvi obljudili” (Bancroft).
V državi Massachusetts so hladni in trdosrčni puritanci postavili smrt kot kazen za jezuita, ki bi došel v to pokrajino.
Plavi zakonik (Blue Laws) v državi Connecticut je imel postavo, da “ne sme noben duhovnik bivati na tem ozemlju; vsak se ima pro-gnati in kaznovati s smrtjo ob povratku.”
Tako postopanje je nemožno dandanes, ne ker so Američani bolje vzgojeni, nego ker je katoličanstvo premočno v deželi in protestantizem onemogel. Strašna nestrpljivost, ki se je kazala nasproti katoličanom pod prvim protestantskim cesarjem na Nemškem, Viljemom I., nam je še preveč v spominu, da bi pozabili, kako je protestantizem resnično sovražnik verske svobode.
Častimo sv. Jožefa.
Za 19. marec,
Sv. Jožef je bil varuh Jezusu, svojemu vsemogočnemu Gospodarju. Zato je dosegelobljubljeno čast: časti ga nebeški kralj v nebesih, časti ga katoliška cerkev na zemlji. In kako bi lepše praznovali njegov slovesni god, nego da sklenemo z besedo in deli častiti sv. Jožefa in da ta pobožni sklep sv. Jožefu na njegov god podamo v dar.
Že od nekdaj so pobožni Slovenci za Bogom in Marijo posebno častili sv. Jožefa. To nam pričajo cerkve, katere so njemu v čast in v njegovo proslavo postavili naši pradedje. Pričajo nam to razna društva, katerim patron je sv. Jožef, priča zlasti še to, da so ga slovenske dežele že v starodavnih časih izvolile za svojega posebnega varuha, častili so ga posebno še s tem, da so ga z veliko vnemo posnemali. Po njegovem vzvišenem izgledu so oni v skromnem življenju pridno delali, pobožno molili, zato tudi srečno umirali. — Znamenja, da se med nami še časti sv. Jožef, so očita, ali ga pa tudi posnemamo kakor nekdaj naši predniki? Če je ta način češčenja prišel med nami iz navade, naj se zopet uvede. Mladina naj gleda,da si pribori in ohrani belo lilijo, ki jo vidi v rokah sv. Jožefa, lilijo čistosti in brezmadežnosti. Odrasli pa naj poleg tega pazijo, da ga posnemajo v vseh drugih čednostih. Molitev, delo, miroljubnost, te tri mogočne stebre vidimo podpirajoče sv. družino, katere varuh, gospodar je sv. Jožef. Ako ti trije stebri podprejo slovenski dom, ne ruši se družinsko življenje, ne propade sreča in blagostanje našega naa-oda. Zoper to najhujšo rano je najboljše zdravilo posnemanje sv. Jožefa z bogoljubuim življenjem in družine slovenske postanejo po ¡zgledu sv. družine trdne,ljudstvo pa se krepko upre sovražnim navalom časovnih razmer.
Mi Slovenci smo udje velike družine, otroci mogočne matere, sv. katoliške cerkve. Kot taki moramo častiti vneto sv. Jožefa. Od kar živi katoliška cerkev na zemlji in oznanuje ime Jezusovo, od tedaj časti sv. cerkev tudi rednika Jezusovega, sv. Jožefa. Cerkveni glavarji, papeži so se trudili, da razširjajo njegovo slavo in čim novejšim časom se bližamo,v tem večjem blesku, v večji slavi se nam kaže rednik Jezusov. Največjo čast mu je priboril pokojni papež Pij IX.,ki je sv. Jožefa 8.dec. 1870 razglasil za patrona vesoljne katoliške cerkve, ter s tem uslišal milijonov katoliških kristijanov prošnjo in izpolnil željo škofov, ki so bili tedaj zbrani na vatikanskem cerkvenem zboru. — Velika je slava, ki jo vživa sv. Jožef v katoliški cerkvi. Odkod tolika čast? On je bil rednik in varuli sv. družine. Sv. družina je
bila kal, iz katere je pognalo mogočno drevo, katoliška cerkev. V Nazaretu je živela cerkev v zibelki, a sedaj je mogočen velikan po vsej zemlji. Ta velika družina ni brez hudih sovražnikov; zato potrebuje, ker je velika, pomenljiva — tudi mogočnega varuha. Kakor je nek daj sv. Jožef rešil sv. družino iz uevarnostij, tako varuje sedaj sv. cerkev v večnih bojih z večnim zopernikom sv. cerkve. Mi kot kristijani pa moramo svoji materi zvesti ostati,ostati kristijani v srcu, pa tudi v besedi, kristijani tudi ko stojimo pred njenimi sovražniki. Cerkvi s takimi otroci sv. Jožef gotovo ne odreče svoje priprošnje. Sv. Jožef pa katoliških kristijanov ne podpira samo v življenju,marveč jim stoji na strani tudi ob smrti. Grenka je človeku smrt, pa tudi nevarna, zakaj hudobni duh ta čas napne svoje moči, da bi dušo spravil v obup in pogubo. Gorje zemlji, ker je hudobni duh k vam prišel in ima malo časa. (Raz. 12, 12.) V veliki sili ugasuje motno bolnikovo oko in išče pomočnika, da bi tolažil in krepčal umirajočo dušo v tem odločilnem boju. Sv. Jožef je varuh umirajočim; on jim pomaga in reši njih dušo pred hudobnim duhom.
Kdo je varuh svojega gospodarja, doseže čast. Sv. Jožef je bil varuh Jezusov in je tudi dosegel najvišjo čast. Nebo in zemlja se izkušata v njegovem češčenju. Zato sklenimo, da gi poveličujemo tudi mi verni Slovenci, ker je naš varuh, ker je naš patron. To češčenje pa hočemo razodevati posebno s tem, da v vseh zadevah svojega življenja po snemamo sv. Jožefa, ter si tako zaslužimo milost njegovega mogočnega varstva.
Slovenci častimo iskreno svetega Jožefa!
Prizor izven obzidanega Mukdena.
Avstrija in Italija v slučaju vojske.
V avstrijski državni zbornici je dne 28. februarja t. 1. zbudil veliko pozornost poslanec Biankini z govo rom, iz katerega navajamo tu po ljubljanskem “Slovencu”nekaj dejstev. Govornik si predstavlja slučaj, da bi prišlo do vojske med Italijo in Avstrijo, ter vprašuje, kako bi bilo z Avstrijo v tem slučaju? Naglašal je sledeča dejstva:
Italija je res naša zaveznica in ud trozveze. A kdo danes še veruje v to zvezo? Vsi že vemo, da bomo prej ali slej bojevali ljuto vojsko z Italijo, in sicer zlasti na Jadranskem morju. Že pri zadnji debati o stanju avstrijske mornarice so zlasti z ozirom na to izjavili ministri, da bodi njih prvi namen, popolniti avstrijsko mornarico. Italijansko paro-brodno društvo “Navigazione generale italiana” oborožuje svoje ladje s topovi, in sto parnikov te družbe se da porabiti v slučaju vojske v križarice. Ali se je že kdaj kaj takega zgodilo v Avstriji?
Strokovnjak se je izrazil, da bi morala Avstrija znatno pomnožiti svojo vojno mornarico, abo hoče braniti svoje obrežje in neče izgubiti vsot, ki jih je porabila v ta namen. Že admiral Tegetthoff je rekel, da rabi Avstrija nujno 15 velikih vojnih ladij. Ko se zgrade tri nove bojne ladje, jih bomo imeli devet, a od teh imajo tri obrežne čuvajke samo tretjino one velikosti, kakor bojne ladje drugih držav. Ladje “Tegetthoff”, “Štefanija” in “Rudolf” so v tako slabem stanju, da bi bile v slučaju vojske v pogubo celemu brodovju.
Še slabše so pa križarice. Vse države so uvedle načelo, da mora biti število križaric še enkrat toliko, kakor število bojnih ladij. Mi imamo devet bojnih ladij in le osem oklopnih križaric, Italija pa ima 34 križaric. Od naših je osem nedo-statnih glede hitrosti, oklopa in oboroženja. Mi moramo resno misliti na izpopolnitev svojega bro-dovja.
Govornik našteva stroške, ki jih proračunavajo strokovnjaki. Treba bi bilo 260 milijonov kron. Če razdelimo to vsoto na šest let, pride na leto 43 milijonov. K temu pride 30 milijonov stalnega mornariškega proračuna, tako da bi imeli prihodnja leta stalnega letDega izdatka za mornarico 73 milijonov kron. Toje sama na sebi jako visoka vsota, a je
SCENE OUTSIDE THE WALL OE MUKDEN.
še majhna v primeri z vsotami, ki jih žrtvujejo za brodovje druge države, zlasti Amerika in Anglija. V teh državah velja načelo, da se manj žrtvuje molohu militarizma, a zato porabi več za brodovje. Anglija daje na leto več nego trikrat toliko za brodovje, kakor Avstrija za brodovje in za vojsko skupaj. Rusija je izdala prošlo leto za brodovje tri milijarde, Anglija je dala 886 milijonov, Francija 302, Nemčija 265, Združene države 465, Italija 120 milijonov.
Sledeč italijanskemu zgledu moramo poskrbeti tudi za transportno brodovje, pri čemer moramo misliti tudi na trgovsko brodovje. Te trgovske ladje bi v slučaju vojske oborožili s topovi in bi mogle dobro služiti kot pomožne križarice.
Skrbeti je pa treba tudi za obrambo obrežja. Dalmacija je v tem oziru silno zanemarjena, dasibi moral vendar vsakdo, bodisi še tako površno poučen v strateških znanostih, izprevideti njen važni položaj in veliko vrednost za Avstrijo. S tako zanikrnostjo so se doslej avstrijski državniki ozirali na Dalmacijo, da tako silno važna dežela, ki ima toliko obrežje in toliko pristanov ob Adriji, še danes ni niti z železnico zvezana z drugimi avstrijskimi deželami.
Ta železnična zveza je še bolj nujna, kakor povečanje mornarice, kajti v kak položaj bi prišla Avstrija v slučaju vojske, če bi Italija izkrcavala svojo armado na naši strani Adrije, Avstrija pa niti v svojo lastno deželo ne bi mogla poslati vojaštva?
Slednjič je pa govornik “Slovanske zveze” v imenu Slovencev in Hrvatov očital vladi, da nikakor ne zastopa pravega avstrijskega patriotizma, ko prezira oni živelj, ki je najvažnejša opora tej državi na jugu. S tem, da vlada ovira razvoj Slovencev in Hrvatov in podpira Italijanstvo, si vzgaja sama onega sovražnika, ki jo bo napadel. Zato zahteva govornik, da avstrijska vlada začne svojo lastno brambostem, da okrepi slovensko in hrvaško prebivalstvo, na katero se bo morala opirati v potrebi!
Velik premogovnik so odkrili blizu mesta Dover na Angleškem. Premog se razteza v horizontalni ali vodoravni smeri.
Produkcija žganjin je znašala 1. 1904. v tej deželi 139,505, 214 galonov, proti 148,206,875 ga-lonom prejšnje leto.
Strašno vročino, k a -kršne že ni bilo 46 let, so imeli zadnje tedne v notranji Avstraliji. Poročalo se je o velikanskih požarih.
“The Adelaide Flying Club” v Avstraliji je dosegel svetovno prvenstvo s svojimi golobi, ki so preleteli razdaljo-801 milje v štirih urah.
Vlada Združ. držav ima sedaj kacih 462,000,000 grebr-
nih dolarjev pri roki, ki potrebujejo za shrambo 115,500 kubičnih čevljev prostora v zakladnici.
O španskem kralju se poroča, da želi vzeti za ženo hčerko nemškega cesarja, princezinjo Viktorijo Lujizo. Princezinja bo baje piestopila h katoličanstvu.
Najstarejši mož v New Yorku, Joseph McGrath, kameno-sek, rojen na Irskem, je te dni umrl v starosti 107 let. Štiri zarode zapušča, ki štejejo 200 članov.
Zadnja revolucija v Uruguay je bila izmed najuspešnejših, kar se jih je doigralo že izza mnogo let v Južni Ameriki. Vlada je dala vstašem $100,000, da so ustavili sovražljivosti.
Japonci so podjeten narod. Že nekaj let so se posvečali “vzgoji” kitajske mladeži. Nedavno so pa japonski založniki in knjigo-tržci ustanovili družbo, ki hoče vzeti v svojo roko knjigotrštvo na Kitajskem. V ta namen se je podpisala glavnica 500,000 yenov'(kacih $250,000).
Za povzdigo svinjereje je ogrski ministrski svet določil 1 milijon kron. Živinski višji nadzornik je odpotoval na Angleško, kjer bo nakupil 4000 mrjascev jak-bireske pasme. Vlada bo mrjasce razdelila med svinjerejee na južnem Ogrskem. V Sabotici bodo ustanovili veliko klavnico za prešiee.Meso bodo izvažali na Angleško.
Smrtno kazen spet uvedejo v Coloradi. Nadsodišče države Colorado je zadnjič odločilo, da je postava za vpeljavo smrtne kazni v Coloradi pravomočna. Štirje morilci, katerih usmrčenje se je preložilo v pričakovanju tega razsodka, bodo sedaj obešeni. Od 1871 do 1897 je stala v Coloradi smrtna kazen na umor, a 1897. 1. se je odpravila in dve leti pozneje spet uvedla. Pravna moč nove postave se je potem pobijala sodnijskim potom in sedaj je razsodek objavljen.
se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVI,JENI
SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
RETJMATIZEM, PQKÖST1TIC0, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
SAflO; 25ct. In 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter A Co.
215 Pearl Street,
New York.
Kadar rabite očala
ali kadar vam peša pogled idite k:::::::
Strašno noč je zadnjič prestal blizu mesta Coon Valley, Minn., stanujoči farmar Hans Peterson. Ko je na povratku od soseda prišel skozi neko hosto, je začul tuleče volkove in dolgo ni trajalo, da so se približali; ker je bila bližnja fauma miljo oddaljena, mu ni dru zega preostalo, nego splezati na eno malih dreves, ki so je potem zveri obkrožale z besnim tuljenjem. Medtem je napočila noč in na njegovi farmi je ljudi jelo skrbeti zavoljo njegove zamude. Njegov pri ujem stanujoči tast in en hlapec sta ga šla iskat, preskrbljena s svetilkami in puškami; dospela sta na farmo, kjer je bil Peterson, in možje so ga iskali skoro celo noč, dokler ga niso našli. Roki in nogi sta mu tako ozebli, da so se prsti na njih morali odrezati.
R0BT P. KIEP
205 N. Chicago St. JOLIET
ki vam bo brezplačno pregledal oči in nasvetoval kar bo potrebno.
Očala po nizki ceni. Izvršujejo se tudi vse poprave točno in zanesljivo. Velika zaloga ur in zlatnine.
L. SLOMINSKI, M. D.
Urad 313 N. Chicago St., Joliet, 111. Nasproti Munroe Hotela N. W. telet. 1817.
Glavni zdravnik zavetne bolnišnice unijskih delavcev v Jolietu,
N. W. telef. 202.
Bolnišnica se nahaja na 634 Cass Street, prejšnje mesto Cass Street House.
Sloveč zdravnik, ki je pomagal že marsikateremu rojaku v Jolietu.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je naj vspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar.
John Kracker,
1199 St. Clair Street,
CLEVELAND,
OHIO.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek S300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT, blagajnik
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
K. S. K.
JEDNOTA
Inkorponrana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898. Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 (Jalumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
-Glavni tajnik: Mihael VVardjan, 903 Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, III. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111.
. v . ( Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
»““°“ J Rudolf Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, 111. odbor: | (George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
ev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, lil. Jos. Sitar, 805 N. Chicago Sl., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, III.
Rudolf Maraž, 772 W. 22d St., Chicago, III.
Nadzor-
niki:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbor:
Pristopili:
Novo diuštvo Marije 7 Žalosti, Trimountain, Mich., sprejeto v K. S. K. Jednoto. —Imena: 7862 Gašparac Janez, roj 1886, 7863 Štimac Blaž R., roj 1886, 7864 Tomac Janez B., roj 1886, 7865 Štimac Grga, roj 1886, 7866 Štimac Fran G., roj 1884, 7867 Molinar Ladislav, roj 1883, 7868 Starčevič Jožef, roj 1883, 7869 Črnič Vinko, roj 1883, 7870 Štajminger Janez, roj 1883, 7871 Tomažič Mihael, roj 1882, 7872 Štimac Anton R., roj 1881, 7873 Horaček Tomaž, roj
1880,	7874 Štimac Mihael, roj 1880, 7875 Mataja Janez, roj 1880,
7876 Skender Matija, roj 1880, 7877 Kužič Jožef, roj 1880, 7878 Gregorič Blaž, roj 1879, 7879 Mataja Anton, roj 1878, 7880 Gašpa-rac Matija, roj 1877, 7881 Pleše Jož., roj 1876, 7882 Vukelič Grga, roj 1874, 7883 Burič Ferdinand, loj 1873, 7884 Štimac Nikolaj, roj 1873, 7885 Pivac Anton, roj 1872, 7886 Starčevič Grga, roj 1871, 7887 Herlevič Ferdinand, roj 1871, 7888 Fak Jožef, roj 1870, 7889 Perišič Jožef, roj 1869, 7890 Zrnič Simon, roj 1867, 7891 Majnarič Matija, roj 1866, 7892 Pleše Pavel, roj 1865, 7893 Jakovac Anton, roj 1862, 7894 Mamula Peter, roj I860.	Dr. š. 33 članov.
K društvu V. sv. Jurija 3, Joliet, III., 7895 Hrebec Mihael, roj 1884, 7896 Repovš Franc, roj 1882, spr. 11. marca 1905. Dr. š. 73 elanov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 7897 Penko Anton, roj
1881,	spr. 13. marca 1905.	Dr. š. 33 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 7898 Bukovec Janez, roj
1886, 7899 Sterk Juri, roj 1886, 7900 Pešel Karl, roj 1871, 7901 Veaver Tomaž, roj 1866, spr. 9. marca 1905.	Dr. š. ? članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 7902 Lipovšek Alojz, roj 1864, 7903 Svetič Alfonz, roj 1860, spr. 9. maroa 1905. Dr. š. 60 članov.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 7904 Steblaj Anton, roj 1887, spr. 31. jan. 1905.	Dr. š. 114 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 7905 Papež Miha, roj 1880, 7906 Jerman Jožef, roj 1877, 7907 Skebe Avgust, roj 1861, spr. 15. marca 1905.	Dr. š. 107 elanov.
K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 7908 Žnidaršič Andrej, roj 1867, spr. 15. marca 1905.	Dr. š. 65 članov.
K društvu Srca Jezusa 70, St. Louis, Mo., 7909 Skok Janez, roj 1880, 7910 Prislan Fran, roj 1879, spr. 15. marca 1905. Dr. š. 49 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 7911 Bolant Anton, roj 1875, spr. 15. marca 1905.	Dr. š. 26 članov.
Suspendovau član zopet sprejet:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 3744 Kral Janez, 8. marca 1905.	Dr. š. 179 članov.
Prestopili:
Gd društva sv. Štefana 1, Chicago, lil. k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 49 Jereb Ant., 4816 Kozina Janez, 28 Smole Jož., 40 Merlak Franc, 53 Hladnik Janez, 5802 Korenčan Franc, 3962 Kolenc Janez, 11. marca 1905.	I. dr. š. 114 članov.
II. dr. š. 30 članov.
p	Odstopil:
* Gd društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5975 Antončič Janez, 7.
Jožefa Golobič, tajnica in zapisnikarica,
Uršula Kučič, blagajnica, Katarina Jakovčič, zastopnica, Marija Ivančič, Katarina Tancoš in Marija Maver, nadzornice.
Društvena seja je vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer ob 2. uri popoludne v dvorani Jos. Kraintz a 95 Street & Ewing Avenue. Pristop v naše društvo velja le jeden dolar iu to le za dobo treh mesecev. Ne zamudite izvanredne priložnosti, katera se vam nudi. Pristopite k našemu društvu, dokler je še čas.
Marija Zupanc, tajnica, 152 — 95 St. ■
St. Louis, Mo., 14. marca. — Društvo Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. Jednote bode imelo svojo velikonočno spoved dne 18. marca in drugi dan dne 19. marca ob 8. uri sv. mašo in sv. obhajilo v hrvaški cerkvi sv. Jožefa na Choatan ave. in 11. cesti.
Vsi društveniki naj se zberejo ob pol 8. uri na sv. Jožefa dan v cerkveni dvorani, odkoder skupno odkorakamo k sv. maši.
Vsi društveniki so naprošeni, da spolnijo to zapoved.
Kdor ne spolni te zapovedi, se bo ž njim ravnalo po društvenih pravilih in bode brez izgovora izključen iz društva in K. S. K. Jednote.
Pozdravljam v imenu društva vse Slovence po širni Ameriki.
Jožef Simonič, I. tajnih.
Pittsburg, Pa., 10. marca
marca 1905.
Dr. š. 74 članov.
Suspendovan:
Chicago, lil., 66
Jurkovič Anton, 9. marca Dr. š. 113 članov.
Gd društva sv. Štefana 1,
1905.
Pristopile članice:
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 2431 Drašler Marija, roj 1875, spr. 26. febr. 1905. .	Dr. š. 36 članic.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 2432 Miško Neža, roj 1867, spr. 9. marca 1905.	Dr. š. 20 članic.
¡¡K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 2433 Šinkovec Elizabeta, roj 1872, 2434 Skebe Julija, roj 1870, spr. 15. marca 1905
Dr. š. 65 članic.
K društvu sv. Jožefa 10, Virgnia, Minn., 2435 Govže Ana, roj 1885 spr. 15. marca 1905.	Dr. š. 65 članic.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 2436 Bolant Franca, roj 1872 spr. 15. marca 1905.	Dr. š. 13 članic
Prestopile članice:
Gd društva sv. Štefana, Chicago, 111. k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 39 Jereb Ivana, 23 Merlak Ana, 45 Hladnik Kata rina, 11. marca 1905.	I. dr. š. 36 članic.
II. dr. š. 3 članice.
Odstopile članice
Gd društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 35 Jorga Marija, 32 Šimec Marija, 9. marca 1905.	Dr. š. 35 članic.
Gd društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 2057 Povše Ivana, 5. marca 1905.	Dr. š. 12 članic.
Suspendorana članica:
Od društva Matere Božje 80, So. Chicago, 111., 2383 Ivančič Marija,
10.	marca 1905.	Dr. š. 21 članic
MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet. Illinois
zadevah obrnili naravnost k meni na dom.
Z bratskim pozdravom
B.	J. Galih, 701 N. Hickory St.
•?
Naše vrlo podporno društvo Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote je razglasilo svojim udom pri seji dne 5. t. m., da bo društvena skupna spoved dne 8. aprila in skupno sv. obhajilo v nedeljo dne 8. aprila. Za«torej se naroča udom, da se zberejo ob ^8. uri v cerkveni dvorani, odkoder odkorakajo skupno k sv. maši. Sklenilo se je, da se vsak ud, kateri ne opravi velikonočne spovedi, brez izgovora izključi iz društva; ker si vsaki ud lahko odloči en dan, da opravi te dolžnosti.
Nadalje sporočam vsem bratom naše slavne K. S. K. Jednote žalostno vest. Komaj je preteklo sedem mesecev, kar je bila odrezana roka v ramenu Marku Žuniču, udu našega društva, ko se je zopet zgodila nezgoda, ki je zadela Matijo Starešiniča. Ta rojak je bil uposlen pri Crucible Steel Works, (5lstStreet), kjer dela največ Slovencev. Tu je delal pri mašini, katera kamenje melje. Dne 15. februarja je bil precej hud mraz, tako da je bilo povsod vse zmrznjeno. Imenovani je tisti dan opravljal svoje delo, kakor po navadi. Ali okoli 11. ure predpo-ludne se je Starešiniču zdrsnilo in nesreča je hotela, da mu je desna roka prišla med valarje, kateri meljejo kamenje kakor v moko. Vso pest je revežu zdrobilo tako hudo, da so mu jo zdravniki odrezali nekoliko palcev izza pesti. Nesrečnika so odpeljali v Homeopathic bolnišnico. Pač edino dobro zanj, da pripada našemu društvu Matere Božje št. 33. K. S. K. J.
Rojaki, podpirajte nesrečne in pristopajte k društvom! Nihče ne ve, kje in kdaj ga čaka nesreča.
Pozdrav vsem rojakom!
Nikolaj Gerdun, I. tajnih.
Leadville, Colo., io. marca. — Društvo sv. Jožefa št. 56 K. S. K. Jednote uljudno obvešča vse svoje člane, da se je sklenilo pri seji dne 28. febr. t. 1., da bode dvakrat skupna spoved, in sicer dne 19. marca in drugič dne 2. aprila, obakrat slovesno t. j. v paradi. Kdor se ne bo ravnal po društvenih pravilih, zapade globi enega dolarja.
Anton Korošec, I. tajnih.
Joliet, 111., 16. marca. — Članom društva sv. Martina št. 80 W.
C.	U. naznanjam, da me je sedaj čez dan lahko najti na mojem stanovanju 701 N. Hickory st. in ne več pri The Eagle. Želim, da bi se društveniki ravnali po tem naznanilu ter da bi se v društvenih
So. Chicago, 111 10. marca. Žensko društvo “Marije Čistega Spočetja” št. 80 K. S. K. Jednote si je izvolilo za tekoče leto sledeče uradnice:
Margareta Stanko, predsednica, Terezija Šeme, podpredsednica, Marija Zupanc, finančna tajnica,
Seeley trdi, da mu ne bo težko izuriti opice za trganje sadja; da pa tega ne bodo pojedle, jih bo oskrbel z nagobčniki. Sadjerejci splošno dvomijo, da li je res praktičen See lyjev načrt. Znano ni, je li se more opicam vhod v deželo zabraniti pod postavo, ki prepoveduje uvoz pogodbenih delavcev.
—	Nekatere, na daljni zapad držeče železnice, ki razpolagajo čez velika ozemlja, hočejo sedaj svoje uslužbence in delavce navezati nase z malimi domačijami. Načrt-je,vsakemuzmedžel. uposlen-cev prepustiti zemljišče od 5 do 10 akrov ob železnični črti za zmerno ceno in plačevanje na odbitek. V slučaju, da delavec umre ali se ponesreči, pride zemljišče na njegovo družino brez nadaljnjega plačevanja, tako da ji je zagotovljena domačija. Če hoče delavec službo zapustiti, se mu vrne vplačani denar z obrestmi.
—	Newyorške perice se gibljejo. Pa kar brez štrajka bodo bržkone dosegle zvišanje plače na $1.50 in prosto voznino. Doslej so dobivale ženske za pranje izven hiše po $1.25 na dan.
—	Stroj za izdelavo žveplenk je naj novejši avtomat, ki nareže 10,000,000 klinčkov na dan in razpostavi čez neko posodo, kjer se opremijo s fosfornimi glavicami.
—	Kot čudni skabiali štrajkolomci so se zadnii teden izkazali pri štrajku na podulični železnici v New Vorku prav mnogi ameriški dijaki. Med stoterimi, ki so se hodili popoludne ponujat za službo v pisarno železnične družbe, so bili širokopleči dijaki newyor-škega Columbia-vseučilišča. Nekateri izmed njih so bili ogrnjeni v pisane “sweaters” s kričečimi barvami, vsi pa dobro oblečeni. V sklenjeni vrsti so korakali pred pisarno ob Dey cesti. Ker je bil prostor napolnjen, so ukazali policaji dijakom, po vrsti se pridružiti zunaj čakajočim. A razpostavili so se najprej pred modrosuknježi in zabavali gledalce z dijaškim petjem. Nato so se pokorili policijskim na-redbara in se zasukali v dolgo vrsto štrajkolomeev. Necega dijaka niso hoteli sprejeti v službo. Iz maščevanja je pokazal čakajočim štrajko-lomcem cel zvitek bankovcev in povabil vso druščino na kozarček v bližnji salun, kjer so ostali-do pol noči.
—“The Lehigh Portland Cement Company”v Mitchellu, Ind., bo vkratkem zgradila cementarno št. 2.
—	Tovarno Detroit Steel Castingkompanije vDetroitu,Mich., je skoro popolnoma uničil ogenj dne 19. februa-rja. Škodo cenijo na $100,000.
—	“The Carroll Foundry & Machine Company” v Bucyrusu, Ohio, bo letos zgradila novo vlivar-nico, takozvano “steel foundry”, 130 čevljev široko in 300 čevljev dolgo.
Nenavadna prilika za dobre drvarje!
Vsak slovenski ali hrvatski.drvar naj pazno čita sledeče:
The Old Dominion Coal & Timber kompanija ima v državi Virginia jednega največjih pragozdov v Združenih državah. Obsega namreč 30,000 akrov zemlje, na katerem je zaraščenih nad 150,000 belih hrastov, nad 50,000 topolov, ter velikansko število orehov in rdečih hrastov, ker bo dalo skupno več ko 250 milijonov čevljev lesa, torej dela več ko za pet let^ogromnemu številu drvarjev. Pod tem pragozdom se nahajajo vrednostna premogova polja in kompauija želi sčistiti svet v petih letih, ter razprodati les v obliki dog in drugih lesnih izdelkov.
Kompanija potrebuje 400 najboljših drvarjev za to delo, ne takih, ki gredo delat pod štrajk, ali takih, ki bi se zatekali sem ker so drugje izgubili delo vsled štrajka ali nespretnosti. Da dobi kompanija le najboljše delavce, je sklenila dati vsakemu izmed njih delež od svojega dobička, s tem namreč, da kupi vsak drvar ob nastopu dela po eno ali dve kompanijski zadolžnici ali Gold Bond, vredne po $100, ki so popolnoma garantirane, in ki prinašajo 6% obresti vsakih šest mesecev. Za te zadolžnice se lahko plača v treh, štirih ali petih obrokih.
Kompanija želi zbrati skupaj taborišče (camp) dobrih in zanesljivih mož, ki bodo delali skupaj v slogi in prijateljskih razmerah v svojo lastno korist najprvo, potem pa tudi v splošno korist celega taborišča in cele kompanije.
Ko bo enkrat les posekan, potem bodo lahko drvarji vrnili kompaniji kupljene zadolžnice proti gotovem denarju in obrestim, ki so se nabrale. S to vsoto in pa tudi zaslužkom, ki bi si ga hranil v banki, bo imel vsak drvar precejšno kopico denarja, ko se bo enkrat delo končalo.
Oni pa, ki žele še nadalje ostati pri kompaniji, bodo lahko zamenjali zadolžnice za delnice (shares^, ter dobili delo pri izdelovanju koka kjer bodo njih delnice za nje še veliko več vredne.
Vsak drvar, ki ga mi potrebujemo mora biti mož prve vrste in izurjen, dobrega zdravja in narave, ter bo moral paziti, da se les po nepotrebnem ne kvari alrzlorabi.
Kraj kjer leži ta naš gozd, je najzdravejši v državah, in zdaj se nudi najboljša prilika vsem pridnim, podjetnim, izurjenim in zanesljivim drvarjem, da si napravijo lepo vsotico denarja, ki jih bo vzdrževala dolgo vrsto let.
Kdor želi še bolj natančnih podrobnostij naj se hitro oglasi in piše na
Math. Ecimovič,
907 North Broadway,	Joliet, Illinois.
I
noma zadovoljna sem in jih bom imela vedno pri roki.” Glavobol povzročajo razni viri in v vsakem slučaju bi se vzrok moral odstraniti, če ga je možno zaslediti, a ena stvar je, po kateri bolnik hrepeni predvsem, namreč: takojšna olajšba. Severovi oblati zoper glavobol in nevralgijo nudijo olajšavo za glavobol kakor i za nevralgijo. Vsakdo bi jih moral imeti pri ro ki. ena 25c, po pošti 27c.
^4040404040404040404040
Iz delavskih krogov.
— “T he New World” piše: Predlog, da se izurijo opice za trganje sliv, bo kmalu uresničil sadje-rejec Martin V. Seeley, ki biva v San Jose, Cal. Domislil se je, iz-vežbati živali za tako delo, ko je bival v Osrednji Ameriki. Seeley pravi, da se je pogodil z A. B. Ja-nosom iz mesta Acapulco, Panama, za 500 taraošnjih ukročenih opic in da je ta naklad sedaj na poti v Ca-lifornijo. Dobiti pomoč za trganje sliv, je bilo veliko vprašanje, ki je sadjerejcem že dolgo belilo glave.
Za post.
1.	Ce preorješ zemljo s plugom ali prekoplješ z motiko, potem bo lepo zelenela, obrodila in ti mesto osata in trnja donesla mnogo žita. Tvoje telo je zemlja, plug in motika stroga pokorila, ki jih podvze-maš iz ljubezni do Jezusa, da vzklikneš s Pavlom (Galat. 6, 14): “Svet mi je križan.”
2.	Mirovo drevo treba najprej raniti, potem priteče iz rane solza, ki se imenuje mira in ki je v zdravilstvu silno koristna. Taka zdravilna mira je krotitev našega mesa, ki rodi vsepolno krepostij v nas.
3.	Kakor se drevo, čegar spodnje vejeodrežeš, vedno bolj popenja v višino, istotako se dviga duša človekova tem ložje nad zemsko posvetnost in do Boga, če se ukroti in zagradi telo in čute, ki se itak priklanjajo k zemlji.
4.	Kakor ohrani sol meso pred gnitjem, tako ohrani tudi krotitev človeka pred grehom.
(Sv. Frančišek Šaleški.)
Bolečina je nemudoma odlegla.
Mrs. Fejcek iz Breckvilla, O., je izrazila svojo misel kratko in jasno, ko je napisala tole: “Severovi oblati za glavobol in nevralgijo so jako dobri. Kadarkoli sem jih zaužila, je bolečina vselej odlegla. Popol-
Gizulf in Alboln.
Zložil Josip Leben.
Kralj Longobardov, Alboin, raz skale sive na samoti tvoj duh se veseli ravnin, planin prelepe Lombardije; kar krajev videl si po sveti, pač kraj noben ne prekosi je, ne prekosi je po lepoti, ne po bogastvu in prometi.
Dežela polna složnih cest je, krepostnih sinov, Učnih mest je na zemlji kraj i kieri naj ž njo po prednostih semeri?
Tam doli ljudstvo čuje zvesto in skrbno zemljo obdeljuje, tu gori pa na lovu cesto se kralj in plemstvo zveseljuje, in ker raz dvora pravo vlada, i hlapec i lastnik ne strada.
Zaman kri naša pac ni tekla, lomila, krhala se jekla zaman pač niso, trdni meči; ponosno Longobard sme reči: do semkaj sega moja last, in moj zarod, in moja čast-.
Tako si mislil Alboin, ko gledal raz strmih pečin si plena čakajoč v nižave.
A kaj ne čuješ li, da iz bližave prihaja šum, se hoja sliši, ne vidiš li, da nekaj viši nad tabo bivol se prikaže?
Trara—rara... vkup lovcevstraže! Zatrobil kralj je v lovski rog, a nihče ga ni čul okrog, zarana so se razpršili, po šumnih gozdih vsi zgubili . . . A kralj junak, kaj bi začel, pogumen v roke kopje vzame, zažene je . . .a zveri ni zadel. . . Nad stezo kopje zazveni, po bliskovo v prepad drči.
In glej tam smrtni boj, ki vname med zverjo se in Alboinom . . .
Oj ubogi kralj, kaj zdej bo, kaj? Pomoč... zavpiješ, kje točaj, kje drugi lovci neki ste?
Brez kopja sem, ojme... ojme..., rešitve prosiš pred poginom. Bivol razjarjen nadenj skoči, aj od nikoder ni pomoči...!
Smrt strašna... končano... plah kralj zgubil je zavest in strah.
Vzbudilo vpitje gospodarja iz sanj je sužnjega konjarja; pomoči kralju koj je tekel, ko zver zagledal, nič ni rekel, le kopje v roke si je vzel in s kopjem zveri smrt zadel...; bivol se je na zemljo zvrnil...
Ko onemogel kralj se je zavel h konjarju milo se je obrnil:
‘Oj hvala’, del mu, ‘Gizulf, hvala, ‘smrt grozna meni je žugala,
‘ti §i odgnal jo, hlapec moj,
‘več hlapec ne, jaz drugsem tvoj,., ‘Ponudi mi rčšiino roko,
‘i a goro spremljaj me visoko,
‘od ondi nama razprostre ‘dežela se, ki tvoja je.
Podal je kralju Gizulf roko in šla na goro sta visoko in videla sta Furlanijo, odslej Gizulfovo grofijo.
‘Dežela ta je tvoja zdaj^ . ‘bivolova koža pa bode naj ‘furlanski grb na veke;
‘pravice, srčnosti Odina ‘vzgled bodi tvoja imovina, ‘bodočnost tvoja brez zapreke!’
Ta, ki nadziral nekdaj hleve, ki konje brzdal je kraljeve, postal črez nekaj ur vladar je; vse hvali ga, vse ceni in nihče se ne zmeni, oešf bil kedaj konjar je . . .
Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Ce-darRapids, Iowa.
—A merikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Iz poslednjih dnij necega obsojenca.
Pred porotnim sodiščem v A. je Bil 1857. neki razbojnik spoznan krivim obtoženega hude (L lst\a in obsojen na smrt. Okoliščine njegovega zločina so bile tako grozovite, da se porotniki niso mogli ozirati na olajševalne razloge; priporočiti obsojenca milosti kialjevi pa tudi niso hoteli. Od začetka je hudodelec obdolženi zločin trdovratno tajil; ko so se dokazi pred sodiščem množili, je polagoma utihnil. S topo, hladno mirnostjo je poslušal izrek sodbe, in nikako znamenje ni> izdalo, da li je napravila na nesrečneža kak vtis sklepčna svaritev sodnjega predsednika, češ, sedaj je čas, pripraviti se na višjega sodnika. Tiho in s kljubovalnim kretanjem se je dal vesti iz sodil-nice in zapreti v celico,kazenske ječe. Videti je bilo, da je na tem človeku storjeuizločiu samodovrsil rano vzgojeno razdivjanost. 'N se prigovarjanje jetniškega duhovnika je na tej otrpli natori spodletelo brez učinka, kakor če se voda vlije čez kamen. Tudi prošnje usmiljene sestre (v kazenski ječi v A. opravljajo službo pobožne redovnice v največjo zadovoljnost oblastev) so ostale vidno brez uspeha. Tiho in inrklo je sedel navadno obsojenec v kotu svoje celice, ne da hi na kaj pazil, kar se je godilo krog njega, ali kar se mu je povedalo.
“Tu more pomoči samo molitev,” je rekla sestra Veronika svojim sosestram, “človeške n oči nič ne opravijo na tej strašni natori.” In sestre so molile za tega enega več, nego za vse ostale oskrbovance skupaj, češ, ker je tako potreben molitve.
Necega jutra se jesestra Veronika »pet znašla v celici obsojenčevi, je postavila v kraj golido s svežo vodo, vzela iglo s svoje obleke in pripela ž njo na steno celice, ue da bi črhnila, podobico sv. Jožefa, patrona obsojenčevega. Jetnik je topot pazno gledal, kaj dela sestra. “To je podoba sv. Jožefa, patrona vseh umirajočih,” je rekla nazadnje sestra Veronikain se spet odstranila. Hudodelec se je zopet pogriznil v svoje tope misli; zdelo se je, da ga nič ne brigi, nič ne gane, nič ue razburi.
Ko je sestra prinesla južino, je visela podoba še nedotaknjena na steni, je sedel hudodelce še ved no v svojem kotu. Na kekaj prijaznih besed sestrinih ni zopet ničesar od govoril, samo enkrat je globoko vzdihnil, nagnil glavo v cbe roki in strmel v tla.
Tako je ostalo še nekaj tednov, ker se je potrditev smrtne obsodbe topot nenavadno vlekla. Jetuiški duhovnik je svaril,zaklinjal nt srečnika, naj se spravi z Bogom —dobil nd prav nobenega odgovora. Sestre ¿o molile na videz z istotako malim uspehom.
Konečno je dospela potrditev smrtne obsodbe. Dr u gona slednjega dne po dohoda iste se je imel obsojenec usmrtiti s sekiro na dvorišču jetnišnice ob navzočnosti zakonitih grič. Sodnji uradnik ie šel nemudoma v celico k hudode’cu, prečitat mu nad njim izsečeno obsodbo in ga opozorit na strašno resnost bli Sivjoče se. ure. Našel je nesrečnika kakor navadno sedečega, samo zdelo se je, kakor da se je očividno spremenil. Mrkla kljubovalnost je izginila z njegovega obraza, njegov pogled je bil milejši in mirnejši. “Že nekaj dnij,” je bila poročala sestra Veronika zunaj, “je videti drugo življenje v obsojencu, dasi še vedno trdovratno molči.”
Dohod sedanjega uradnika v celico jetnika — vedeti je moral, kaj ima to pomeniti v nenavadnem spremstvu — ni na videz napravil nobenega posebnega vtiska na obsojenca. Prečitanje potrditve svoje smrtne obsodbe je poslušal pazno a mirno; niti trenil ni, ko se mu je naznanilo, da bo gotovega dne gotovo uro dejan ob življenje.
“Saj sem vedel, da mora priti še ta teden,” je opomnil obsojenec skoro suhoparno. “Torej v petek, zjutraj ob 7. uri.” — Ko mu je
sodnii uradnik hotel prigovarjati, naj se po krščansko pripravi na smrt, mu je nagovorjenec segel v besedo: “Saj sem Vam že rekel, da sem vedel,da mora priti še ta teden; in že sem se pripravil na vse. Ni treba več nobene Vaše svaritve, gospod državni pravdnik. Svojo dolžnost ste storili. S tem je dovolj.”
Sodnji uradnik je osupnil. “Kaj ste vedeli?” je vprašal začudeno in radovedno.
“Da moram še ta teden umreti,” se je glasil odgov or.
“Odkdaj pa to veste?” je vprašal uradnik nadalje.
“Od ponedeljka vem to,” je-odgovoril obsojenec.
Uradnik je zmajal z glavo. Sele prejšnjega večera pozno uro je prejel kraljevo potrditev smrtne obsodbe, a še prav nikogar ni obvestil o tem, predno je šel v jetnišnico. danko je mogel hudodeleb v samotni celici že od ponedeljka vedeti o gotovosti svojega usmrčenja? Slu čajuo je uradnik pogledal še enkrat v uradno pisanje, katero je držal v roki. Čudno, kraljeva potrditev obsodbe je nosila datum prošlega pone leljka.dvako naj bi bilo možno, da ve hudodelec za svojo konečno usodo že izza ponedeljka?
“To pa res ni možno, da veste o svojem usmrčenju že izza ponedeljka,” je nadaljeval uradnik, čisto razburjen. “Njeg. veličanstvo kralj je šele v ponedeljek podpisal obsodbo. Kako ste torej mogli to vedeti že v ponedeljek?”
“Pa jaz to vem od ponedeljka,”je odvrnil obsojenec čisto mirno. “Kako to vem?” — sedaj šele je spremenil barvo, in njegove oči so se uprle, pri tej priči osolzene, najprej trenutek na tla, potem se je pa ozrl na podobo svojega patrona na steni. Nekaj hipov se je boril sam s sabo.
“I no, Vam pa povem, kako se je dogodilo. Čudno dovolj za človeka, kakor sem jaz, ampak zgodilo se je vendarle tako. Bogu bodi hvala za to.” Sedel je, kakor bi mogel potem bolje pripovedovati.
“Smrt sem zaslužil, izrečena obsodba je pravična. Toda kmalu umreti morati pri zdravi pamet»! in vendar ne vedeti kdaj, to je bila reč. ki je nisem mogel prenašati. Kar je duhovnik govoril od začetka, me je, pa najsi je bilo še tako resnično, le še bolj mučilo, ker se je tako satrto ojstrila mučna negotovost, kdaj umreti? Danes pos'ušati ždoRno naznanilo o smrtii jutri pa mo ati umreti, to je bilo zame strašno. Nrcega dneje pa “sestra” pritrdila podobico tamle na steno. Mojega patrona ali zavetnika predstavlja, ki je obenem pation umirajočih, kakor je rekla-sestra. Na svojega patrona sem mislil—gospod tu sem mnogo mislil' marsikaj do-br»ga, še več slabega,do tega dne, — in spominjal sem se,da so me otroka učili, mojega patrona častiti. Ko bi bil tole bolje delal,-gotovo nebi sedaj sedel tukaj. Pred podobico sem se postavil, ko se je sestra oddaljila, in jo pogledal, kakor se kaj pogleda, kar je bilo človeku v otroških letih sveto in drago. Polagoma sem dobival zaupanje v svo jega patrona in sem začel moliti, tiho zase. Toda straha pred negotovo, potem tako naglo nastopajočo smrtjo nisem mogel premagati. Ko bi vedel saiponekaj dnij poprej, sem si mislil, da se morem prav umiriti. Tu mi je prišlo na misel, po priprošnji sv. Jožefa izprositi od Boga posebno milost, kajti božja usmiljenost, je rekel duhovnik, je brez mere, če je grešnik le prav naprosi. Za znamenje sem molil, po katerem morem spoznati, da moram istega tedna umreti.”
‘Ta to znamenje?” je uradnik segel v besedo pripovedovalcu.
“O, čisto preprosto znamenje,” je nadaljeval obsojenec. “Doslej mi je prinašala jed vedno ista sestra, ki je tam pripela podobo na steno. Ko ne bi enkrat prišla, nego na njenem mestu druga, potem mi bodito, tako sem mislil, znamenje,da dojde
istega tedna potrditev smrtne ob-' sodbe. To se je zgodilo prošli ponedeljek. Tedaj sem vedel, pri čem sem, in se pripravil. Vidite, Bog usliši tudi naj večjega grešnika, če se ta spet skesano obrne do njega. Tudi sem našel mogočnega priproš-njika” — pokazal je na podobo svojega patrona — “ki ga gotovo nisem klical zaman.”
Obsojenec je pravil to tako določeno in mirno, kakor bi se vse to razumevalo takorekoč samoposebi. Sam je bil vsaj popolnoma prepričan, da mu je Bog poslal imenovano znamenje v tolažbo in pravočasni opomin. Sedaj ni zahteval več nič druzega, nego da se mu pošlje jet-niški duhovnik, da s tem konečno sklene svoj “težki račun”, kot je rekel.
Sodnji uradnik se je oddaljil, nemalo začuden nad besedami in vedenjem poprej tako trdovratnega morilca. Izredno je zapustil jetnišnico, je poiskal sestro Veroniko, da si izprosi od nje natančnejše pojasnilo o pomenljivi osebni zameni prošli ponedeljek. Dobra sestra ni bila manj začudena nad poročilom sodnjega uradnika, kakor je bil ta nad pripovedko obsojenčevo.
“V ponedeljek,” je rekla sestra Veronika in malce razmišljala, “da, to je res, v ponedeljek je bilo, ko sem z južino za obsojenca stala že ■pri vratih njegove celice, dočim je jetničar ravnokarpribajal,da odpre, ko je sestra Klara hitro pristopila, da me pokliče k predstojnici, ki je želela pri tej priči govoriti z mano Izročila sem torej skledo z južino sestri Klari, da jo donese jetniku, in hitela k častitljivi materi. Tako se je zgodilo, da nisem samo toedi-nopot sama postregla obsojencu. Drugega povoda pri tem ni bilo. Torej vendar sv. Jožef!” je vzkliknila nato. “Saj je bilo nekako navdihnenje, da sem mu takrat pripela podobico na steno. Sedaj ni je tudi jasno njegovo spremenjeno vedenje izza ponedeljka. Bog bodi zahvaljen!” In poklicala je častitljivo mater, da ta izve iz ust uradnikovih sklad dogodka.
Jetniški duhovnik je bil takoj poklican in tudi obveščen, kako je z obsojencem, in kaj se je zadnje dni zgodilo ž njim. Kar začudeno je poslušal, majal z glavo, kakor ne bi mogel pojmiti, da se je ta na videz tako otrpla natora mogla spremeniti, a potem je hitel k jetniku. Našel ga je na kolenih pred podobo sv. Jožefa. Duhovniku je potem pripovedoval spet prav kratko,skoro suhoparno, kar je sporočil tudi sodnjemu uradniku, in vztrajal trdno in neomajno pri trditvi, da mu je Bog res poslal naprošeno znamenje in da ima torej še upati milosti. Razvidelo se je potem tudi, da se je nesrečnik tudi sam obsodil že davno in da ni preslišal niti besedice od tega, kar mu je duhovnik pri svojih posetih skušal položiti na srce. A potrditev “znamenja”, kakor je to :menoval, mu je šele odprla srce, in sedaj se je tudi pripravljal, spovedati se popolnoma in skesano. Tistega dne ni skoro smel duhovnik od njega.
‘ Drugi dan zarana se je najvzpod-budneje udeležil božje službe, med katero je prejel, debele solze prelivajoč, sveti zakrament, nakar je molil z duhovnikom in navzočimi za pogum in moč ob bližajoči se zadnji poti. To je nastopil kmalu potem popolnoma miren in trden. Na dvorišču jetnišnice mu je sekira presekala uit življenja, a bil je tako skesano udan, da je navzoče priče ta krščanski pogum bolj vzpodbudil, nego jih je pretresel strašni prizor.
T rgovec,
Delavec,
Gospodinia,
Otrok,
vsaki mora jesti.
ÏOSEPH TSINEE’3

Recistere»
ZASTONJ !
Da se naši občeznani
‘ JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepo-zuani, smo pripravljeni ua željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomeuljiva ponudba od naše tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to j« da« ilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenjaživcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate sprideu želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ue da bi vara mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa’’oz-dravljeui.
Dobro vemo, da naš električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste pa poskusu in uporabi tudi drugim tolniaorh priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanj«, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in Še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryou Ave., Chicago, 111.
Kar govorimo, tudi držimo: Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došol Čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
lil Cedar Street,	New York, N. Y.
Srečni so tisti, ki so dovelj močni, da delajo in dovelj zdravi, da jedo. Ako si želite
ohraniti moč in zdravje, uživajte .
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Triuer’s American E ixir of Bitter Wine.)
Isto je pridelek narave, ker obsega cisto, staro naravno vino ter najbolj zdravilne rastline importirane iz starega kraja. Deluje naravnost na želodec, ter ojačuje ta organ ter mu omogočuje, da prebavlja hrano; istotako deluje tudi na čreva, kar napravlja prebavljanje redno.
VSA HRANA,
ki ji bila pravilno prebavljena, bode spremenjena v čisto, močno kri, ki je podlaga zdravju,
lepoti in jakosti.
Trinerjevo zdravilno
vse bolezni želodca, vse nerednosti v črevih, vse nepravilnosti v jetrih,
grenko vino ozdravi ,se kož“e ‘° k"“e
nervoznost, izgubo moči in brezspalnost.
Kadarkoli se dobro ne počutite, vzemite Trinerjevo vino. Podelilo vam bo novo življenje. Moški, ženske in otroci je lahko rabijo ker je čisto in zdravo.
Dobiva se v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
Tringrjev brinjSVBG 0Z^raV^ VSe k°lezni tedvic in mehurja. Kuhan je iz importiranega
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, ki ie najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“Tke D. S,” IPe, in ‘leerscbannT 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v JolieVlls.
ji Največji slovenski katolog na svetu.
0b3e&aj°č elek trične pasove, baterije, harmonike, gosli in druge god-bene predmete, kukavične, svetilne in muzikalične ure, žepne ure, W prstane in zlatnino, stereoskope, magične svetilke, britve, fountain peresa, žepne nože, revolverje, pripravo za striženje las, pipe, tobak, črkopisne stroje, gumične črke in veliko drugih stvarij po sploh najnižjih cenah. Bogato ilustrovau, Fcslie na prošnjo vsakomur. Pišite takoj na naslov: C. F. Zaruba & Čo , 309 N. «h St., (Dept. As.) Clarksburg, W. Va.
Md'fííd DnfrnraÍA prodajalec ur, verižic, uhanov, ivialljd I U&Ul Clv prstanov in druge zlatnine.
*1
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
H,
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
Novivcenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj.
Urejamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni.  .......$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni...............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni___$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi L4 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
R iz 'le 1 ni c s slik trni stavb ali narav-uih puzara/ r lini h ameriških držav 3 za 10, 12 za 35). Velika razglednica s sliko ote Šantla tiske razstave ena za 15 centov. Vehkaioča» razglednice 3 za 10: 12 za 35:.
I*
JA VNI NOTAR
!*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva prot) ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in ang-leško.
Razprodajalcom knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:	Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, Bos 226, Wake- M. POGORELC, c. o. B Schuette,
’	Room 606 Masonic Temple,
fleld, Mich.	Chicago, 111.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Sclioenstedl
Posojuje
denar proti nizkim obrestim,, Kupuje, in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva. ,
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
NAZNANILO.
The Sunny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanju
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
blizo
agrikulturnega
poslopja
!*
Ne pozabite obiskati
te velezanimive izlozbe.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
KOMPARE & ZUGEL
1137 N. Hickory St., Joliet, 111.
Svojo lepo urejeno gostilno
priporočava vsem rojakom v obilen obisk. Dobre pijače in smodke ter fina postrežba.	^	1114
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905^ N. Hickory St. Urad v Fargo Building 903, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telef. v uradu: Chicago 239, N. W. 229. v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
R. C. Bertnik.
, L, B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Mala aoaetnoat: JUDCE. NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403 CassSt., nadstr.
JOLIET.
G.	F. REIMERS
Izdelovalec ih prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
H.	229 Blnff Str., JOLIET, ILL.
ANA VOGRIN,
603 N.Bluff 8t. Joliet, N.W. Phonel727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Be priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
VeHka zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. .
Citizens’ National Bail.
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
ÄÄ”’'' Bai Guis.
and Porter.	O
J. O SLÆITKE
BOTTLER
4l4VanBuren St.
Telephone 17)
Vprašajte svojega mesarja za
AOleneve Irte Klase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Welle Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti-v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
Tie Joliet Jatjonal Bani
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij p« zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander haras,*?
Chicago telef. 2764 mJ N- W. telef. 927
122 Jefferson Street::::: JOLIET, ILL
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJI TIM
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čist^
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, III.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
Srečna smrt.
Pred kacimi 25. leti je stala v velikem in krasnem mestu New York na nekem nezazidanem pustem kraju čisto siromašna in zapuščena kočura,ki jo je zgradil neki nesrečnež, ker ni mogel v velikem mestu najti nobenega stanišča. Če si jo tako pogledal, si mislil, da vidiš revni, vsem vetrovom in letnim neprilikam izpostavljeni hlev betlehemski, v katerem je hotel biti rojen Odrešenik. V to siromašno bajto torej se je zatekel nesrečen mornar, ki ga je bolezen spravila v največjo revščino in ki je bil tako zapuščen, da ni bilo nikogar, ki bi poskrbel zanj in plačal oskrbne stroške. Ta ubogi, od vseh zapuščeni mož je bil gotovo usmiljenja vreden.
Kar ga je pa storilo še bolj pomilovanja vrednega, je bila okolnost, da je na svojih dolgih pomorskih potovanjih, dasi ne izgubil vere, pa vendar opustil vajo iste, in sicer izza dolgo, dolgo let; celo izza svoje mladosti ni poznal več nobene cerkve.
Od vsega dobrega, kar ga je mati učila v otroških letih, mu je ostalo samo eno in to je bilo, da je s v. Jožef., zaščitnik dobre s m r ti in da v zadnjem hipu odpre vrata v paradiž tistim, ki ga zaupljivo prosijo. Zavoljotega ni tudi poln zaupanja na moč in dobrolji-vost slavnega patrijarha nikdar opustil niti enega dne, ne da bi molil tri očenaše in češčenamarije v čast sv. Jožefa, da doseže milost dobre amrti. Na mokrem in suhem, v viharju in brezvetriju, vedno in povsod je ostal zvest tej molitvi, in v njegovi siromašni bajti, kjer je bil zapuščen od vseh in blizu smrti, je bila ta še njegova edipa tolažba. In vendar mu ni prišel sv. Jožef sedaj na pomoč, tako malo, kakor kdodrug; videti je bilo, da ga nima na skrbi.
“O. konečno bo že še prišel,” je rekel ubogi zapuščenec samemu sebi in, molil dalje po tri očenaše in tri češčenamarije. In ni se varal.
Necega dne je nekdo potrkal'na vrata. “Naprej!” je rekel umirajoči s slabim, Skoro mrtvaškim glasom; “odpri in vstopi, o dobri sv. Jožef! Kajti kdodrug pa naj pride k meni ubogemu zapuščencu kakor ti?” Io, o sreče, kaj zagleda? Ne sicer sv. Jožefa osebno, a tiste, ki jih je sv. Jožef naprosil, nesti umirajočemu tolažilo. In kdo so pa ti? O čudeži ljubezni in milosrčnosti, to je ljubi Zveličar sam, božji Jezus v presvetem altarnem zakramentu in duhovnik, njegov služabnik, ki je prinesel bolniku v zadnji uri krepčalo in tolažilo. Kakor si je lahko misliti, je prejel mornar zadnje zakramente z najži-vahnejšimi čutili vere, zahvale in ljubezni, kakor so to pričale solze, ki so tekle iz njegovih ugašajočih očij.
“Kdo Yam je pa, moj oteč, do-nesel vest o mojem žalostnem položaju?” je vprašal bolnik duhovnika.
“Moj ljubi prijatelj, peki starec zelo častitljive zunanjosti; a časti nimam, da bi ga poznal.”
“O!” je odvrnil umirajoči, “jaz ga dobro poznam; to je moj dobri sv. Jožef, ki je konečno slišal tri očenaše in češčenamarije, ki sem jih molil izza svoje mladosti k njemu, da dosežem milost dobre smrti.”
Zadnjikrat je poskušal v zahvalo moliti rešnjo molitev, ki mu je odprla roke božje milosrčnosti in mu ima sedaj odpreti vrata v paradiž. In umrl je tudi res, kakor navadno umirajo varovanci sv. Jožefa, na ustnih z nasmehom miru.
Sv. Jožef doseže vse pri Bogu.
L. 1860. dne 8. sep. je politično gibanje spravilo peko družino ob njen edini zaslužek, ki ji je sicer kaj pičlo priskrbljal potrebni živek, a ji vendar toliko dopuščal, da so otroci dobivali dostojno versko vzgojo. Družina je bila izpostavljena skrajni potrebi in ni tudi našla pomoči, da bi zopet dobila izgubljeno službo. Tedaj se je polotilo žene tako notranje razvnetje s ponovnimi napadi, mrzlice, da je morala vsled slabosti in onemoglo-
sti ostati v postelji. Njeni svojci, ki so videli, da je njena bolezen vedno hujša, so se trudili na vso moč, da bi jo s prigovarjanjem zc^aet umirili, a to jo je še bolj razvnemalo, ker je opazila, da so njih besede samo prazna slepila, ki so si jih izmislili, da jo pomire.
Njen oče pa, ki se je že v mladosti postavil pod zaščito sv. Jožefa in je sam izkusil, kako mogočna je priprošnja sv. Jožefa, se je nazadnje poprijel pravega pripomočka, ki ji je tudi čudovito pomagal.
Necega dne je stopil cisto vesel v njeno sobo in ji rekel:	“Hčerka
moja, kaj delaš? Ali hočeš torej plen obupa, in ali ne vidiš, kako kako daleč si že prišla?”
“Ampak oče,” je odvrnila, “vi ste lahko tako mirni ob pogledu našega groznega položaja?”
“Da,hčerka moja,” je odgovoril, “jaz se ne brigam za našo revščino, kajti položil sem isto v roke mojega ljubega zaščitnika, sv. Jožefa,in sem gotov, da nas njegovo ljnbez-nipolno srce ne bo nikdar zapustilo. Tudi te lahko zagotavljam, da ga nisem nikdar prosil milosti, ki mi je ne bi dodelil najblagohotneje. Samo pogum, ljuba moja! Obrni se tudi ti z zaupanjem do njega, in uslišana boš.”
Žalostna hčer sledi očetovi sva-ritvi in se koj obrne do velikega svetnika bolj s solzami, nego z besedami,a polna zaupanja. In kdo bo verjel?
Komaj je končala svojo kratko, a pobožno molitev, ko se je v notranjem začutila tako pomirjeno in razvedreno, kakor bi se prebudila iz groba v življenje. V manj nego dveh urah je zopet dobila svoje moči in prejšnjo veselost, tako da je mogla neovirana in radostna iti po svojih opravkih. Tisti, ki so jo videli poprej, kako je ležala shuj šana na bolniški postelji,niso hoteli skoro zaupati svojim očem ob po gledu njene tako popolne ozdra vitve.
A sv. Jožef je storil še več. Ves čas, ko je bila družina oropana svojega prejšnjega zaslužka, je skrbel sv. Jožef, da so jo dobri ljudje preskrbljevali s potrebnim Živkom.
Ko je uboga družina dolgo časa izkušala pomoč sv. Jožefa, je dospelo jako žalostno pismo od brata ženinega, v katerem jo je obvestil, daje njegova soproga hudo obolela in da so zdravniki skoro popolnoma obupali nad njo, in jo torej prosi, naj pride k njemu, da bo pomagala njegovi umirajoči soprogi in ž njim delila vsaj veliko bolečino, ki mu trga sice radi bližajoče se izgube svoje zveste družice. Žena je takoj sledila klicu svojega brata in odpotovala k njemu. Komaj jo je zagledal, ko ji je že hitel nasproti, jo ihteč objel okrog vratu in ji sporočil, da mora svojo ženo izgubiti za vedno. Njegova sestra ga je skušala tolažiti in mu je rekla, naj le postavi svoje zaupanje na mogočno priprošnjo sv. Jožefa, ki ne bo dovolil, da ga zadene taka nesreča. Odgovoril je, da je odtakrat, ko je bolezen njegove žene postala opasna, pred podobo sv. Jožefa gorela luč in on dostikrat prosil pomoči, vendar se smatra za nevrednega take milosti.
Ko je napočil večer, sem hotela — tako pripoveduje žena sama — utrujena od poti in potrta od skrbi, malo počivati. Poprej sva pa prav živo in zaupno priporočila svojo željo sv. Jožefu, da se usmili uboge
bolnice___ Spala sem že, ko sem
začula, da me nekdo kliče. Takoj sem skočila iz postelje in tekla v sobo k bolnici, misleč, da je prišla njena zadnja ura. Toda glej, bil je trenutek pomoči po sv. Jožefu. Bolnica se je hudo spotila, in ko jo je zdravnik posetil navsezgodaj, jo je našel tako zboljšano, da je zelo začuden priznal, da Be je to zgodilo samo po čudežu. V najkrajšem času je popolnoma okrevala, da ni ostal ni sled njene bolezni....
To vse je dobro vedeti v čast sv. Jožefa.
Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovoie isto v kratkem poravnati.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00 na leto.
POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM!
ZAMORE. DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.,
Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
SpoStovani gospod profesor i
. Jaz spodaj podpisana se Vam zehvalim za Vaš trud in za VaSe nceno zdravljenje. Vsemu našemu narodu po celej Ameriki sporočam na ste Vi pravi in jedin zdravnik, kteri zamore ozdraveti vsakega bolnika. Veliko zdravnikov sem poskušala tukaj v mestu Pueblo, a nije-din mi ni mogel pomagati. Nekteri zdravniki so mi rekli, da mi ni
kterih sem takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a podrugič postnih zdravilih sem —hvaia Bogu i Vam — popolnoma ozdravela, tako da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera so priobčila v svoih listih tega izvrstnega zdravnika in nas tako o pozorila na najboljšega zdravnika.
S tem končam pismo — Vam do gsoba hvaležna,
ANA GORŠE.
433 Rush St., Pueblo, Colo.
Častiti gospod !
Naznanjam Vam, da so me VaSa zdravila prav dobro pozdravile.
Ze v dveh dneh sem bil veliko boljši in ko sem porabil vse, sem bil
Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljiveje*“ na
popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša sdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskani prijatelj.
GEORGE UHERNIK.
Brownfield, Pa.
Dragi gospod profesor !
Kar se tiče uspeha glede poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popolnoma ozdravil od kašlja in bodenja v prsih in želodcu. Sartio ono steklenico, v kteri je zdravilo proti izpadanju las. še rabim in kakor vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem
Vam udani	VINCENC ŠUŠTAR.
P, O. Box 148, Moon Run, Pa.
Cenjeni gospod !
Vam neznanim, da sem prejel Vaše pismo, v kterem me vpraS ate kako se kaj počutim. Sedaj sem popolnoma zdrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srčno zahvalim, ker ste me ozdravili v tako kratkem času. Pozdravi jam Vas udano in ostajam s spoštovanjem
GREGOR SEFRAR,
P. O. Rox 64, Cumberland, Wyo.
¿^zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS=A, £&
ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on.
n^vflrnif! ha A L a|awh ■ ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in J7nrav VxP nn Q7m	radi tega ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi
**"*_*_ *'	UUlUf-IIIJ akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za po-
polno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast,
šumenje in tok iz ušes, oglušenje^vse bolezm na očeh, izpadanje ias, fuske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, ^nazolie. ture. hraste in rane. vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobci,	*	'	'	kakor tudi vse ostale notranje in
i zunanje Doiezm. Ur. Collins. M. je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko
'	tj
¿Srttoraj,	»lovenci, mi ram priporočamo
samo in edino le slavnega in izkušenega X>r. E, O. COLLINS, NI. I.
Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov:
DR. E. C. COLLINS, NI. I.,
140 West 34th Street.	NEW YORK, N. Y.
HENRY « LATZ
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET ,ILL.
Nerver!
mihoCemottoj denar,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulic! blizu novega kanala.
Predno kupifi Lumbe ¿glasi se pri nas, in oglej si naSo zalogo I Mi le bomo zadovoljili in ti prihranili denar. •
KAJ JE TO ?
To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
Na prodaj po vseh A. BALfcK Ce LU.	.	...	.
142-148 E. Huron St, Chicago. SIOYCHSKÍH ^OStllílHll.
Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni.
Mehki premog fina vrsta ton za....
$3.25
Wilmington premog,	^ A
najboljši, ton za...i Jv
L. M. RUBENS
Urad in železniški tiri na 606-608 Clinton Street,
Nasproti E. J. & E. Depot.
Oba telefona 502.
JOLIET, ILL.
Ali se zanimate za južne kraje?
Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jtigu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o živinoreji v krajih kjertraja z;msko krmljenje kratkih šest (6) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke?
0	dažeii, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-
1	jen je dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporcčil natančno in resničfio.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILR0AD C0.
LOUISVILLE, ky.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglú DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
John ? PetriC
r 209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703
i Slovenska y gosti lna.
Naznanjem rojakom, da sem prevzel p red kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-I čam vsem v obilen obisk.
00000000000000000000000000 Frank Rogel
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Jcliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom.
Na razpolago je vedno dober lunč.
ITaprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5 °]o popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljBe smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Imenik podrejenih društev Kranjsko-'Slo- | venske Katoliške Jednote. |
[(H04040«(H04(H(H04(H 04040*<H0404(H<HOW(HO*<HOt*OK)
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-I lietu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem | glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., pred-og delegata Martina Kremesec).
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Rudolf Maraž, 727 W. 22d st.; tajnik, John Zajc, 1307 8. Trumbull ave.; delegat: Jos. Zajc, 1307 S. Trumbull ave.
2.	Društvosv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat: George Stonič, 813 N. Chicago st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Golobičevi dvorani.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111.	Predsednik in delegat : Anton Nemanič, 915 N. Scott st.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani oerkve sv. Jožefa.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik; Frank Žnidaršič; Box 804, Soudan. Minn.; tajnik: Fr. Žnidaršič; Box 804. Soudan. Minn.; delegat: Frank Schweiger; Box 835; Soudan. Minn.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Math. Škoflanc, 944 Tonti street; tajnik: Jos. Roštan, .1235 1st st.; delegat: John Jurkas, 42 2d st.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Russ, 432 S. Sta Fe ave.; tajnik: John Adolsch,317 Palm st.; delegat: Math. Jerman, 321 Palm st.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Daniel Stua, 1316 N. Hickory st., tajnik: Jos. Jontes, 812 N. Broadway; delegat: Mihael Staudo-har, 107 Indiana st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Stefanič, Box 371, Lyons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik, Box 864, Lyons, Iowa.
11.	Društvosv. Janeza, Krst., Aurora,
111.	Predsednik: Alfonz Kers’or, 581 Aurora ave.; tajnik: Frank Mrva, Box 262; delegat John Novak, B 262. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. PredsedD'k: John Rakar; tajnik: Jos. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Mart. Muhič.
Jos. Malnarič; tajnik: Peter Vrhovnik.
33. Društvo Matere Božje, Pittsburg. Pa. Predsednik: Math. Adlešič, 5209 Dresden Alley; tajnik: Nikolaj Gerdun, 5106 Dresden Alley; delegat: Jos. Pavla-kovič, 70 KHanning Pik, Sharpsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti..
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter Majerle,319 Barnett ave. ;tajnik Paul Šterk, 428 Ferry st.; delegat: Peter Šterk, 428 Ferry st.
39.	Društvo sv. Jožefa. Riggs, Iowa. Predsednik; Jakob Skala; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Luka Terhlen, 225 Pine st.; tajnik: John Povše, 123 Pine st.; delegat: John Pakiž, Peerless Hotel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Central Hall.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg,Pa. Tajnik: John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Jos. Lokar, 4817 Harrison st.
42.	Društvosv. Alojzija, Steelton,Pa. Predsednik: Frank Hren, 252 Main st.; tajnik: Jos. A. Pibernik, 212 Frederick st.; delegat: Geo. Gršič, 217 Calumet st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek v mesecu.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; tajnik in delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v dvorani sv. Petra in Pavla.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Ant Skala, 9627 Ave. M: tajnik: Charles Medoš, 200 E. 95th st.; delegat: Rev. John Kranjec, 9713 Erwing ave.
45.	Društvosv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Tajnik: John Šašek, Box 160; delegat: John Kovač, Box 16.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 442 E. 86th st.; tajnik: Mihael Zo bec, 439 E. 9th st.; delegat: Frank Ze lene, 660 Warren st,, Brooklyn, N. Y. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
47.	Društvosv. Alojzija, Chicago.Ill Predsednik: John Kočevar, 788 W. 21st Place; tajnik: John Kosmač, 5 W. 22d Place;delegat: Martin Kremesec, 503 W l8th Place. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v 4. nadstropju češko-slovanske dvorane na 18. cesti blizo La
Gračan; tajnik: Nikola Graša; delegat: Peter Matekovič, 619 W. Federal st.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, ill. Predsednik: Frank Drašler, B 90; tajnik: John Pezdirc, B 13; delegat: Mihael Smole, B 314. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stanovanju Johna Pezdirc.
63.	Društvo Vitezov sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Marinčič, 325 Aetna st.; tajnik: John Šušteršič, 29 Burke St.; delegat: Anton Zabukovec, 34 Burke st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani na 80 Rural st
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R. R. st ; tajnik: Jos. Malešič, 4925 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; delegat: Martin Malešič, 44 R. R. st.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis Predsednik :Ignac Kušljan, 274 Grove st.; tajnik: Ignac Blokar, 274 Grove st.; delegat: Jos. Blažič, 286 Reed st. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve na Walnut in 5. cesti.
66.	Društvosv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Frank Kastelic, 37 Carrst.;tajnik: Jos. Perko, 62 Ellsworth st.: delegat: Ant. Šušteršič, 62 Ellsworth si. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani nit 1635 E. Madison ave.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Tajnik: Jos.Šircel, 212 Frederick st., delegat: Fr. Kompare, 222 Frederick st.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: John Kočevar: tajnik: John Mostar, B 713; delegat: FrankPervinšek.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Anton Golob; tajnik: Math Urich, 2216 N. 7th ave.; delegat: John Mihelič, B 801. Mesečna seja vsako 1. soboto po desetem.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St Louis, Mo. Predsednik: John Lukežič, 2839 S. 3d st.; tajnik: Jos. Simonič, 2916 S. 13th st.; delegat: Anton Bukovec,2805 Lemp ave
71.	Društvosv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, B 94; tajnik: Mihael Rajer, B 146; delegat: Peter Kar lin, B 237. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely Minn. Tajnik: John Kardel, B 456; de legat; Anton Seliškar, B 169.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Jakob Cesar, B 328; tajnik George Homljan, B 272; delegat: Štefan Polič, B 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih prostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1831 S.
15th st.; tajnik: Matevž Gajšek, 1420S 12th st.; delegat; Jernej Ramšak, 1819 S Medlerst. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 4. pop
II Kje je ineijToolj varno naložen denar?
; Mestna hranilnica ljubljanska!
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagateije plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost jfe torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnib otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hrauilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite tora j, kadar pošiljate v potu svojesa obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
i
;;frank sakser,




KADAR IŠČETE SLUŽBE,
mojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, 1elite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje, (e oglas ne obsega več ko 7 vrst, S5c, za škratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, in za jkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom najprej.
NAZNANJAM ROJAKOM, DA
sem kupil Hauser-jevi hiši na voglu Broadway in Stone St. Kdor želi katero teh hiš kupiti ali vzeti v najem naj se oglasi pri meni. Naprodaj imam tudi loto na voglu Center in Shields St. Dalje oddam v najem svojo hišo na 208 Jackson St., primerno za kupčijo ali pa jo prodam pod ugodnimi pogoji. Za vsa pojasnila se je obrniti na John Mahkovec, na 208 Jackson St. Joliet, 111.	Ilt4
IŠČEM SVOJO SESTRO KATA
rino Težak, roj. Hrovat, doma iz 2 Bereče Vasi pri Metliki, ki je menda omožena nekje v Illinois. Za njo bi rada izvede'a Barbara Subik, roj Hrovat, Chestnut, Mont.	Ilt4
NA PRODAJ LESENA PRODA-
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetn, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase tlvo lo ne bodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovensKi pogrebniski
zavod in konjiiènica.
Chicago Phone 2273.	#	Northwestern 416.
13.	Društvo sv. Janeza Krst.; Biwabik; Minn. Predsednik: Frank Jaklevič;tajnik: Math. Tomec: delegat: Frank Nose: Box 77.
14.	Društvo s". Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Jos. Sodja; tajnik: Frank Duša; delegat: John W. Petritz, Box 98, Meaderville, Mont.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.: tajnik: John Medoš, 1019 E. Ohio St.; delegat: Peter Ostro-nič, 271 High st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgu.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minnesota. Tajnik in delegat: Frank Trampuš, Box 306.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Tajnik in delegat: Frank Dolinšek, Box 123.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: John Ramuta, 811 Ayer st.; tajnik: Frank Šmalc, Box 464; delegat: Marko Rupe.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Taucher. Box 57; tajnik; John Demšar, Box 82; delegat: JohnTavča-, Box 82. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Johna Dolenca.
23.	Društvosv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Louis Šušteršič, Box 53, Lansing, O.; tajnik: Mihael Hočevar, Box 70; delegat: Joseph Hočevar,Box70, oba v Bridgeport. O. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Jožef Horetovi dvorani v-Wheeling Creek, Ohio.
24.	Društvosv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Gregor Kokel; tajnik in delegat: Frank Jurjevič, Box 110. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina, 1792 St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st.; delegat: John Grdina, 1757 St. Clair st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v me-seou v dvorani šole sv. Vida.
29.	> Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Anton Zelnikar, 1143 N. Broadway; tajnik: Martin Težak, 1201 N. Hickory st.: zastopnik: Jos. Sitar, 805 N. Chicago St.; delegat: Frank Rogel, 101 Indiana st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa.
30.	Društvosv. Petra, Calumet,Mich. Predsednik: Paul Žalec, 211 7th st.; tajnik in delegat: Math. F. Kobe, 31 Cedar st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Wilmersovi dvorani dvorani.
32. Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik in delegat:
flin št.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir: Sharpsburg; Pa. Predsednik: Rudolf Požek: tajnik: Geo. Veselič, 5132 Ruby st., Pittsburg, Pa.: delegat: M.Jankovič. 56 Carnegie st.; Pittsburg; Pa.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mihael Hu-šič. 1040 E. Ohio st.; tajDik in delegat: Marko Ostronič, 1138 E. Ohio St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve Matere Božje na
57.	cesti v Pittsburgu.
51.	Društvosv. Petra in Pavla, Iron Mountain. Mich. Predsednik: Jos. Gros-nik. 507 Smith St.; tajnik: Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard; delegat: Lovr. Samsa, 300 Quinnesec St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis. Ind. Predsednik: Joseph Hvalica, 727 Warmanave.; tajnik: Alojzij Fon, 734 WarnTan ave.; delegat: Mihael Stanič, 719 Warman ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v tukajšnji ‘stari’ irski cerkvi.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
111. Predsednik: Frank Petkovšek, 714 Market St.; tajnik: Frank Barle, 1424 McAlister ave.; delegat: Frank Opeka, Box 477.	,
51. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chi sholm, Minn. Predsednik: John Bavec. B 251; tajnik: Anton Ropež, B 267; delegat: John Mlačnik, B 251. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
55 Društvosv. Jožefa, Crested Butte Colo. Predsednik: Frank Dekleva .tajnik in delegat: Jos. Pašič, Box 45.
56.	Društvosv. Jožefa, Leadville,Col. Predsednik. Anten Jelenc; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan.
57.	Društvosv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik:Anton Burgar,6-4th ave., New York, N. Y.: tajnik: Alojzij Cesaric, 103 ave. A New York, N. Y.; delegat: Vincenc Riedl, 408 E. 9th st. New York, N, Y. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Karla Lorenz, Cor. Harrison ave. & Garry st..Brooklyn,N. Y.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No 2, Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; delegat; John Bohinc, B 3, R. F. D. No 2, Irwin Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Tajnik. Jos. Brine, B 705;delegat A. Erčul, B 25, Sparta, Minn
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Jos. Oražen, B 86; tajnik; Jožef Blatnik; delegat: Martin Pirman, B 62.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik; John Zajc, 1223 Main St.; tajnik: Anton Meznarič, 1101 Main st.: delegat: Jos. Rogel, 1403 Union st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v A. Zorčičevi dvorani.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle. 111. Predsednik: Jakob Plut; tajnik: Ignac Jordan, 1253 2d & Sterling sts.; delegat: Louis Jordan. B 26. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Jak. Juvančič, 1212 1st st.
77.	Društvo Marije Vnebovzete. Forest City, Pa. Predsednik: Frank Končar; tajnik: Anton Bokal. B 548; zastopnik ;John Žigon, B 575.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 11!. Predsednica: Marija Jorga; tajnica: Terezija Kočevar, 788 W. ^lstPlace; de-legatinja: Ivana Perko.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan. 111. Tajnik: Frank Kirn, 830 ,10th st.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, IH. Predsednica: Margar. Stanko: tajnica: Marija Zupanc, 152 E. 95th st.? zastopnica: Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Joseph Kraintz-a, vogel 95th st. in Ewing ave.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Tajnica: Jožefa Fortun, 4807 Butler st.
82.	Društvo Srca Jezusovega. Meadow Lands, Pa. Tajnik: John Koprivšek, B 23.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming. Kans. Predsednik: Val. Kerhlikar, B 125; tajnik: Frank Avbelj, B33; delegat: John Pajk, B 112.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: John K. Grenc; tajnik: Vinko Černič, B 161. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
— P. Mersinger na H7 N. Ottawa St., prodaja klavirje ali piano, gosli, kitare, mandoline in druge glasbene instrumente po nizki ceni. Oglasite se pri njem kadar rabite kaj v ti stroki.	*3
W. C. Bishop	Frank Bishop
BISHOP BROTHERS
popravljajo kočije in ter devajo gumnate obroče (rubber tires) na kolesa. Bar anje in popravljanje vsakovrstnih "ozov ter brušenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica se nahaja na voglu Cass in Joliet cest. Prejšnje mesto A. E. Bateman-a Chicago telefon 1631 Joliet, 111.
jalniška hiša v 1. nadstropje na Chicago cesti, ki se ima premufati do 1. maja. Več se pove pri Munroe Bros., Joliet, 111.	d!3tfn
IŠČE SE ALOJZIJ PIŠEK, KI JE
odšel pied 3. leti iz Clevelanda nekam v Montano. Zanj bi rad zvedel njegov sirijo John Pišek, 24 KiefoyleSt., Cleveland, O.	d!3t4
ZA 3700 GOLD, SE PRODA IZ
proste roke celo posestvo v Brezovi Rebri, h. štev. 8. fare Semič, vredno
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
IStanovanje 013 IX. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
\	—-	-.... ..........=/
4000 gold , obstoječe iz obširnega zemljišča, vinogiada, gozdov, hiše in vseh gospodarskih poslopij. Za nadaijne podrobnosti se je obrniti na lastnika: An-ton-a Bukovec, 2805 Lemp ave., St. Louis, Mo., ali pa na oskrbnika: Ja-nez-a Golobič, štev. 9 Brezova Reber. P. Semič, U. Krain, Austria. dl3tfn
SLUŽBO DOBI DEKLE POPOL-
noma vešče gospodinjskega dela. Vprašati je na 117 North Ottawa st., Joliet, Illinois.	dl4tl
Slovanska bolnišnica
Prejšnje mesto Cass Street House, 624 Cass St., Joliet, 111.
N. W. telef. 202.
Prosta zflravnislia ostri) in ziiMila za delavce.
American
Health and Accident Insurance Co.
HOME OFFICE DETROIT, MICH.
Najboljša zavarovalna družba zoper bolezen in nesrečo.
Vstopnina znaša $3.00 ter se plačuje za tem vsaki mesec po $1.00.
V	slučaju bolezni plačamo od $20 do $60 bolniške podpore vsaki mesec ter vam damo zdravnika, ki vas obiskuje brezplačno.
V	slučaju smrti pa od $100 do$SOO. Vsa nadal jpa pojasnila daje radovoljno
vaš rojak in zastopnik
Frank Rosenstein,
2627 W. Michigan St., Indianapolis, Ind.
pl2t9
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna'vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-liag vino po 55c galon Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vin0 po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
OOOOOOIX)OOOtX$OCIOOOOOOOOOOO
FRANK MED0SH
9478 Evving Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
G
♦CKH
ostilničar..
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,'
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.