Miljski župan Nerio Nesladek: »Uresničili smo več kot 90 odstotkov programa« /4 r ^ ¿ST ^ i-.i wl ri 1 \a i J t ' t>. S, 11 IhF ' ^ ^ i M t mL * r " r-T V Y 1 Z jadralnim letalom strmoglavil v smrt ír T1"Marli h j^n 1 9 Jadran Qubik caffe'si je z zmago nad San Vendemianom zagotovili nastop v play offu za napredovanje /t 23 Primorski Manjšino spet žejno prepeljali čez vodo? Rado Gruden Kar osem ur je bilo potrebnih, da so na tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem pogajalci prišli do dogovora. Toda glede na rezultat, ki je na koncu koncev edino merodajno merilo, kaže, da so manjšino še enkrat žejno prepeljali čez vodo. Iztržek, če o njem sploh lahko govorimo, je pičel in z njim Slovenci v Avstriji ne morejo biti zadovoljni. Dobili naj bi le 150 do 160 dvojezičnih napisov, kar je veliko manj od zahtevanih 273. Seveda ni bilo mogoče pričakovati, da bosta Dunaj in Celovec mirno pristala na to zahtevo, toda sedanja »rešitev« prav gotovo ni tisti kompromis, s katerim bi bili lahko zadovoljni obe strani. Še posebej je zaskrbljujoče to, da so mirno obšli vse razsodbe ustavnega sodišča (zadnja je bila objavljena pred nekaj dnevi), s čimer je bil Slovencem v Avstriji odvzet najpomembnejši adut, ki so ga imeli. Dogovorili so se namreč, da dvojezične table dobijo kraji, kjer je najmanj 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva, ustavno sodišče pa je kot mejo postavilo 10 odstotkov. Vendar tak dogovor ne bi bil mogoč, če ne bi nanj pristala vsaj dva od treh slovenskih pogajalcev. Predsednika Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Sturm oziroma Sadovnik sta dogovor podprla, čeprav sta dala razumeti, da ni ravno to, kar sta pričakovala, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Inzko pa je dejal, da gre za zdaj šele za predlog, ki ga v nekaterih delih sicer podpira, je pa v nasprotju s stališči najvišjega organa Narodnega sveta Zbora narodnih predstavnikov. Ob obljubi za postavitev 150 do 160 dvojezičnih tabel pa Slovenci v Avstriji s tem dogovorom niso dobili praktično ničesar drugega. Podpore slovenski glasbeni šoli in dvojezičnim otroškim vrtcem so namreč del tako imenovanega plebiscitnega darila ob lanski 90. obletnici koroškega plebiscita in nimajo nič skupnega s celovitim paketom ukrepov v korist slovenske manjšine v Avstriji. Ti ne zadevajo samo dvojezičnih tabel, temveč zahtevajo resen pogovor o tem, zakaj Avstrija že 15 let manjšini ni zvišala podpor, kako misli poskrbeti za razvoj manjšinskega šolstva in manjšinske medijske oskrbe, podpirati kulturno in športno dejavnost, pripraviti nov zakon o narodnih skupinah in oživiti že od leta 2008 mrtev narodnostni sosvet za Slovence, da o uveljavitvi slovenščine kot uradnega jezika na južnem Koroškem ne govorimo. Kakšen bo nadaljnji scenarij, še ni povsem jasno. Ve pa se že, da se na Dunaju in v Celovcu na manjšino ne bodo preveč ozirali in bodo dogovor skušali čim prej uresničiti, pa čeprav brez morebitne podpore Narodnega sveta koroških Slovencev. dnevnik NEDELJA, 3. APRILA 2011_ Št. 79 (20.094) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste O" 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € naborjet - Posvet o perspektivah, ki jih zaščitni zakon prinaša Slovencem na Videmskem Poudarek predvsem šolstvu in gospodarskemu razvoju Nujno pa je poskrbeti za sistemske rešitve za financiranje dejavnosti GORICA - Stoletnica slovenskih goriških planincev Kučan: Poslanstvo društva preseglo ljubezen do gora GORICA - Dvorana goriškega Kulturnega doma je bila sinoči pretesna za vse, ki so se udeležili osrednje počastitve stoletnega delovanja Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Razpoloženje je bilo praznično, med ljudmi so bili znani obra- zi, prijatelji goriških planincev pa so prišli od blizu in daleč. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan, ki je o goriškem društvu dejal, da ga je »več rodov ohranjalo pri življenju, ker jim je bilo potrebno, ker so se čutili zavezane njegovemu poslanstvu, ki je daleč preseglo samo ljubezen do gora. Opravilo ga je častno, opravlja ga še danes. In potreba po tem, da ga opravlja, bo očitno ostala tudi v prihodnje«. Na 10. strani NABVORJET - Slovensko šolstvo v Italiji in poučevanje slovenskega jezika v šolah različnih stopenj na Videmskeh, gospodarski razvoj območij v videmski pokrajini, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina, in čezmejno sodelovanje med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo so bile glavne teme zanimivega posveta z naslovom Zakon 38/2001: stanje in perspektive v videmski pokrajini, ki so ga v Beneški palači v Naborjetu priredili videmska odbora SKGZ in SSO ter Slovensko kulturno središče Planika. Razpravljavci so ugotavljali, da perspektive so, predvsem na šolskem področju pa manjkajo sistemske rešitve za financiranje dejavnosti. Na 3. strani V Šempolaju peticija proti trasi daljnovoda Na 4. strani Antonione kandidat, Camber »nadzornik« Na 4. strani Za Pokrajino Trst tudi Gabrovec in Godina Na 5. strani Stanka Hrovatin še predsednica VZPI Na 5. strani Mip, nekdanji paradni »bik«, že spet obstal Na 9. strani Nedorečen načrt hitre železnice skozi Kras Na 9. strani ADRIAKER Ë MARINI GH I oon^e^lom/ J Strada della Rosandra 40, Trst, tel. 040 813719 • širok izbor in takojšnja dobava • popust na izdelke iz zaloge • tehnično svetovanje • razstavni prostor na več kot 1000 m2 www.adriaker.it GANT CANADIEW^*^ WOOLñlCH Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040231118 2 Nedelja, 3. aprila 2011 ALPE-JADRAN / Drugi volilni krog na sporedu 29. in 30.5 V FJK 15. in 16. maja skoraj petsto tisoč volivk in volivcev Volitve v dveh pokrajinah (Trst in Gorica) ter v štiridesetih občinah VOLITVE TRST - Skoraj petsto tisoč volivk in volivcev bo v nedeljo 15. in v ponedeljek 16. maja obnovilo tržaški in goriški pokrajinski svet ter štirideset občinskih skupščin v Furlaniji Julijski krajini. Morebitni drugi volilni krog je napovedan dva tedna kasneje in sicer 29. in 30. maja. V tržaški občini bodo obnovili tudi sedem rajonskih svetov. Stranke in koalicije bodo kandidature in volilne programe vlagale v petek, 15. ter v soboto 16. aprila. Trst največja občina Največja občina, kjer bodo maja upravne volitve, je Trst, ki ima 211.184 prebivalcev. Med županskimi kandidati ni dosedanjega župana Roberta Dipiazze (za seboj ima dva mandata), favorita za njegovo nasledstvo sta Roberto Antonione (Ljudstvo svobode) in Roberto Cosolini (leva sredina). Ker bo županskih kandidatov precej, je zelo verjetno, da bo odločitev padla v drugem volilnem krogu (balotaži). Tržaška mestna skupščina bo še naprej štela štirideset svetnikov. Skoraj 50 tisoč prebivalcev ima pordenonska občina, kjer ne bo več kandidiral dosedanji župan Sergio Bolzonello. Županski stolček v Tržiču zapušča tudi Gianfranco Pizzoli-to, ki je deset let vodil to občinsko upravo. V Pordenonu si zmage na občinskih volitvah nadeja desna sredina (kandidat Giuseppe Pedicini), v Tržiču pa leva sredina z župansko kandidatko Silvio Altran. Pokrajini Trst in Gorica Tržaški in goriški pokrajinski svet bosta tudi v novem mandatu 2011-2016 ohranila 24 svetniških mandatov, torej tudi 24 volilnih okrajev. Z osem na pet pa se bo zmanjšalo število pokrajinskih odbornikov. Oba pokrajinska sveta bosta ohranila funkcijo predsednika, ki bosta po novem dobivala le sejnine, kot vsi ostali pokrajinski svetniki. Goriška leva sredina po tihem računa, da bo predsedniški kandidat Enrico Gherghetta morda izvoljen že v prvem krogu, kar pa bo odvisno tudi od števila kandidatov. Na Tržaškem pa se obeta drugi krog med dosedanjo predsednico Mario Tereso Bassa Poropat in njenim desnosredinskim tekmecem Giorgiom Retom. Slednji bo moral v primeru izvolitve zapustiti župansko mesto v Devinu-Nabrežini, kjer bo občinsko upravo do volitev 2012 vodil sedanji podžupan Maurizio Romita. Volitve brez vplivov na deželno vlado Izidi majskih volitev ne bodo bistveno vplivali na deželni odbor predsednika Renza Tonda, čeprav ne gre izključiti takšnih ali drugačnih presenečenj. Do morebitnih političnih pretresov bi prišlo le v primeru, da leva sredina zmaga v tržaški občini in pokrajini ter obenem v Pordenonu, kjer razpolaga desna sredina vsaj na papirju s solidno večino. Pokrajinska predsednica ZSKD za Videmsko sklicuje Pokrajinski svet članic ZSKD na Videmskem v torek, 5. aprila. v prvem sklicanju ob 17.30, v drugem sklicanju pa ob 18.00, na sedežu ZSKD v Čedadu (ul. IX Agosto 8) prebivalci število svetnikov POKRAJINA GORICA 136.491 24 POKRAJINA TRST 242.235 24 OBČINA prebivalci število svetnikov AIELLO DEL FRIULI 2.180 12 BAGNARIA ARSA 3.428 16 BERTIOLO 2.542 12 CASTELNOVO DEL FRIULI 899 12 CODROIPO 14.421 20 COMEGLIANS 637 12 CORDENONS 16.991 24 DOGNA 259 12 DREKA 197 12 ERTO E CASSO 424 12 GRADE2 8.728 16 LATISANA 11.896 20 MAJANO 5.877 16 MOIMACCO 1.557 12 TR2IČ 26.393 24 MORARO 694 12 MILJE 13.306 20 NEME 2.825 12 PALAZZOLO DELLO STELLA 3.036 16 PALMANOVA 5.340 16 201 1 OBČINA prebivalci število svetnikov PAULARO 2.907 12 PINZANO AL TAGLIAMENTO 1.608 12 PORDENONE 49.122 40 PORPETTO 2.683 12 PRAVISDOMINI 2.576 12 BILA 354 12 ROMANS 3.604 16 RONKE 11.121 20 RONCHIS 1.966 12 RUDA 2.969 12 SAN PIER D'ISONZO 1.892 12 SAN QUIRINO 3.816 16 SAN VITO AL TAGLIAMENTO 13.316 20 ČENTA 8.716 16 TAVORJANA 2.266 12 TORVISCOSA 3.230 16 TRST 211.184 40 VAJONT 1.372 12 VILLA VICENTINA 1.342 12 VILEŠ 1.577 12 CELOVEC - Po kompromisnem dogovoru v noči na soboto Dörfler: Rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov tudi brez NSKS Po končanih pogajanjih je bilo razpoloženje pogajalcev različno: od leve Valentin Inzko, Gerhard Dörfler, Marjan Strum, Josef Ostermayer in Bernard Sadovnik lpd CELOVEC - Ce bo glede petkovega kompromisa o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem obstajala jasna večina, bo rezultat pogajanj v skrajnem primeru obveljal tudi brez strinjanja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je včeraj poudaril deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler. Dvojezične krajevne table naj bi v skladu z v petek doseženim dogovorom postavili v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Osnova naj bi bili podatki popisa prebivalstva iz leta 2001, kar naj bi pomenilo 150 do 160 dvojezično označenih krajev, sta po tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih tablah v petek sporočila avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer in Dörfler. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je dogovor pospremil z besedami, da rezultat sicer ni to, kar je pričakoval, da pa je privolil "v ta naporen korak, ker avstrijska Koroška potrebuje spremembo paradigme". Predsednik NSKS Valentin Inz-ko je bil precej bolj zadržan in je dejal, da se bodo o podpori kompromisu v organizaciji še pogovorili. Izid pogajanj je kot preboj označil vodja koroških socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser. Zadovoljstvo je izrazil tudi vodja koroške Ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz, ki je menil, da bi bila škoda, če bi dogovor katera od strani zavrnila. JEZIKLINGUA Nekaj delavnic zdaj na Tržaškem TRST - Evropski strateški projekt JezikLingua namenja staršem, ki imajo otroke v šoli s slovenskim učnim jezikom, delavnice v podporo starševstvu v večjezičnem okolju in medkulturnem položaju. Po uspelih treh delavnicah v Špetru se bo v tem šolskem letu zvrstilo nekaj delavnic tudi na Tržaškem. Vodili jih bosta psihologinji Jana Pečar in Marianna Kosic, ki bosta z udeleženci v obliki razgovora obravnavali otrokov jezikovni razvoj ter razvoj medkulturnih spretnosti in kompetenc v večjezičnem okolju. Psihologinji bosta pri posredovanju strokovnih vsebin izhajali iz primerov resničnih izkušenj in govornih situacij, ki jih bodo prisotni iz-nesli na srečanjih. V ospredju bo vloga, ki jo pri večjezični vzgoji odigravata družina in okolje. Starši bodo dobili strokovne odgovore na vprašanja, kot so: kako poteka otrokov govorni razvoj v večjezičnem okolju?; zakaj otroci mešajo jezike?; kako lahko odrasli pomagajo otroku usvojiti več jezikov?; kako pomagati pri domačih nalogah, če starši niso govorci slovenskega jezika? ipd. Večjezičnost in medkul-turnost bosta obravnavani tudi kot zahtevi današnje družbe. Govor bo o načinih kakovostnega vključevanja v večjezično okolje in o medkulturni jezikovni komunikaciji v konkretnih govornih položajih v otrokovem večjezičnem življenjskem okolju. Staršem otrok govorcev in negovorcev slovenskega jezika, ki doraščajo v večjezičnem okolju in obiskujejo vrtec ali šolo s slovenskim učnim jezikom, in staršem, ki želijo vpisati svoje otroke v vrtec ali šolo s slovenskim učnim jezikom, so v naslednjem mesecu na Tržaškem dostopne delavnice: na osnovni šoli na Opčinah, v sredo, 6. in 13. aprila, pričetek ob 16.30; na osnovni šoli v Dolini v sredo, 13. in 20. aprila ter 4. maja., začetek ob 17.30. Bolj zadržano so dogovor sprejeli Zeleni, ki menijo, da 17,5-odstotni kompromis pomeni izogibanje 10-od-stotni meji, ki jo določa ustavno sodišče. Skeptični so zaenkrat tudi v Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZO), saj po njihovem še niso jasne podrobnosti in je zato "več točk še odprtih". Vsem udeležencem pogajanj pa je že čestital zvezni kancler Werner Fay-mann, po mnenju katerega so uspešna pogajanja položila temelj za nadaljnje usklajevanje tako na Koroškem kot v parlamentu. Po mnenju avstrijskega zunanjega ministra Michaela Spinde-leggerja se v parlamentu vse bolj jasno oblikuje večina za sprejeto rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. Čeprav ne more govoriti v imenu poslancev, Spindelegger meni, da bi tudi njegovi kolegi iz OVP glasovali za predlog tovrstnega zakona. Za sprejetje morebitnega predloga ustavnega zakona je v parlamentu potreba dvotretjinska večina, za katero je nujna podpora svobodnjakov (FPO). A glede na to, da je njihov vodja Heinz-Christian Strache svobodnjakom na Koroškem glede te zadeve prepustil svobodo pri odločitvi, je tudi njihova podpora verjetna. Sporazum so pozitivno ocenili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu in v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. JUDOVSKA KULTURNA DEDIŠČINA Mariborska sinagoga kot samostojni zavod MARIBOR - Judovska sinagoga v Mariboru te dni obeležuje 10. obletnico obnove, ob jubileju pa prehaja tudi na novo organizacijsko obliko. Kulturni center je namreč s 1. aprilom začel delovati kot samostojni javni zavod Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Nova organiziranost bo zavodu omogočila učinkovitejše navezovanje mednarodnih stikov. Kot je povedal v.d. direktorja Marjan Toš, njihova temeljna programska zasnova izhaja iz historičnega izročila in umetnostno-zgodovinske ter arhitekturne vrednosti objekta, ki je bil v času razcveta srednjeveške judovske skupnosti v Mariboru v 14. in 15. stoletju celo sedež vrhovnega rabinata za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Sinagoga je bila pomembna za dobršen del območja zdajšnje Slovenije, kar je tudi za sodobno slovensko ju-dovstvo velikega pomena. Morda je tudi zaradi tega in drugih nespornih zgodovinskih dejstev o pomenu in vlogi mariborske sinagoge v srednjeveškem ča- su, lani končno dozorela pobuda za ustanovitev Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Razlogov, da dobi sinagoga ustreznejši status in vlogo v slovenskem prostoru, je bilo po Toševem mnenju več kot dovolj. Nenazadnje deluje v objektu nekdanje sinagoge, ki je najvažnejši ostanek judovske dediščine na Slovenskem in ena od najstarejših ohranjenih srednjeveških sinagog v srednji Evropi, saj je ostanek tiste judovske skupnosti, ki je bila v srednjem veku pomembna za ves današnji slovenski prostor. V njej je deloval tudi judovski učenjak svetovnega formata, ena največjih avtoritet ra-binskega prava vseh časov, Israel Isserlein. Prav mariborska sinagoga je bila po navedbah virov že pred več kot 500 leti prostor, ki je izžareval strpnost in spoštovanje do drugačnih in drugačnosti. Predvsem pa je, tako Toš, potrebno okrepiti zgodovinski spomin na uničene judovske skupnosti, zlasti v Prekmurju, pa tudi v Ljubljani, v Mariboru in v Gorici. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 3. aprila 2011 3 NABORJET - Posvet o stanju in perspektivah, ki jih v videmski pokrajini prinaša zakon 38/2001 Poudarek slovenskemu šolstvu in možnostim za gospodarski razvoj Razpravljavci ugotavljali, da perspektive v šolstvu so, glavni problem pa je pomanjkanje sistemske rešitve za financiranje NABORJET - Slovensko šolstvo v Italiji in poučevanje slovenskega jezika v šolah različnih stopenj na Videmskem, gospodarski razvoj območij v videmski pokrajini, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina, in čezmejno sodelovanje med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo so bile glavne teme zanimivega posveta z naslovom Zakon 38/2001: stanje in perspektive v videmski pokrajini, ki so ga v Beneški palači v Naborjetu priredili vi-demska odbora SKGZ in SSO ter Slovensko kulturno središče Planika. Srečanje, ki so mu prisostvovali predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič oziroma Drago Štoka, predsednik paritetnega odbora Bojan Bre-zigar ter številni predstavniki slovenskih in italijanskih oblasti (naj omenimo generalno konzulko Vlasto Valenčič Pelikan in konzulko Bojano Cipot, Romana Grudna in Zorka Pelikana s slovenskega ministrstva za šolstvo oziroma za zunanje zadeve, deželna svetnika Franca Baritussia in Sandra Della Meo), je bilo razdeljeno v tematska sklopa posvečena šoli oziroma gospodarstvu. Prvo temo so obravnavali Tomaž Sim-čič, vodja Urada za slovenske šole, ravnateljica špetrske dvojezične šole Živa Gruden, Antonio Pasquariello, ravnatelj večstopenjskega šolskega zavoda Bachmann s Trbiža in deželni odbornik Roberto Molinaro. V drugem sklopu pa so spregovorili župan Občine Naborjet - Ovčja vas in funkcionar Gorske skupnosti za Guminsko, Že- O šolski problematiki so razpravljali (od leve na desnem posnetku) Antonio Pasquariello, Živa Gruden, Roberto Molinaro, Tomaž Simčič, Rudi Bartaloth, Luigia Negro in Giorgio Banchig, gospodarskim vidikom pa so se posvetili (od leve, spodaj) Alessandro Oman, Stefano Predan, R. Bartaloth, Elio De Anna in Boris Jesih t.g. lezno in Kanalsko dolino Aleksander Oman, tajnik Kmečke zveze videmske pokrajine Stefano Predan, deželni odbornik Elio De Anna in državni sekretar Ministrstva RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. Posvet je vodil predsednik SKS Planika Rudi Bartaloth. Po uvodnih pozdravih Luigie Negro in Giorgia Banchiga v imenu organizator- jev, domačega župana Omana in predsednika domačega nemškega kulturnega združenja Alfreda Sandrinija so govorniki spregovorili o vplivu, ki ga je imel zaščitni zakon (in zakon 482) na slovensko šolstvo v Italiji, predvsem pa na poučevanje slovenščine na Videmskem. Naš šolski sistem se razvija in raste, členi zakona 38, ki obravnavajo šolstvo, pa so le dopolnili zakonski NOVE FINANČNE SPODBUDE ZA FOTOVOLTAIČNE NAPRAVE! okvir, ki so ga pred tem sestavljali starejši zakoni in ga bo v bodoče zaključil še tisti, ki ga pripravlja senatorka Blažina v sodelovanju z drugimi dejavniki naše manjšine. Zaščitni zakon pa je prinesel pomembne novosti: ustanovitev komisije za šolstvo in urada za slovenske šole, ki pa na žalost ni povsem avtonomen, ter možnost uporabe slovenskega jezika med šolskimi upravami, ki pa se zaradi pomanjkanja prevajalcev dejansko omejuje le na odnose med slovenskimi šolami. Kar zadeva videmsko pokrajino, zakon predvideva možnost, da se dvojezični model ali poučevanje slovenščine razširi tudi na druga območja, a so težave pri izvajanju, ker pri marsikateri točki ne predvideva finančnega kritja ali pa ne določa kriterijev za zaposlovanje. Na Videm-skem si zato pri vključevanju slovenščine v italijanske šole pomagajo predvsem z za-konom482, ki predvideva prispevke za določene projekte. V Kanalski dolini so na primer izmenjavo profesorjev s šolami iz Slovenije in Koroške omogočili tudi z evropskimi sredstvi iz sklada Interreg (projekt Es- co - Educare senza confini - Izobraževanje brez meja, preko katerega skušajo otrokom oziroma mladim od 3. do 19. leta starosti nuditi možnost učenja vseh treh jezikov na tro-meji). V Nadiških dolinah pa je slovenščine prisotna tudi na nižji srednji šoli v Špe-tru in kot popoldanska aktivnost tudi na vzgojnem zavodu Pavla Diakona v Čedadu (radi pa bi, da bi bil pouk slovenščine kuri-kularna dejavnost). Glavni problem vsekakor ostaja pomanjkanje sistemske rešitve za financiranje vseh teh dejavnosti, ki so marsikje iz leta v leto pod vprašajem. Deželni odbornik Molinaro je glede slovenske šole poudaril, da se mora uveljaviti zavest, da ta ni nek privilegij, temveč, da je nekaj povsem normalnega na večjezičnem območju, ob tem pa dodal, da lahko slovenska šola prispeva h kulturni rasti celotne skupnosti, če je odprta za vse. V zvezi z 21. členom zakona 38, ki določa letni prispevek v višini 500.000 evrov za gospodarski razvoj območij na Videm-skem, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost, pa je bilo slišati, da so bila doslej sredstva v glavnem premalo izkoriščena oziroma, da so jih Občine na splošno uporabljale za javna dela namesto za investicije v gospodarstvo. Do pomembnega zasuka je prišlo v zadnjem triletju, ko sta gorski skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino oziroma Ter, Nadiža, Brda objavili razpis za srednja in mala podjetja oziroma za kmetovalce. Tako so prvič del sredstev neposredno dobili domači podjetniki. Kar zadeva bodočnost, pa bi bil po mnenju govornikov potreben večji prispevek (oziroma vsaj njegova uskladitev z inflacijo), da bi vsa sredstva prejeli lokalni gospodarstveniki, poleg tega pa da bi bilo jasno označeno vse, kar so občinske uprave ali posamezniki izvedli s pomočjo sredstev iz zaščitnega zakona. De Anna in Jesih pa sta spregovorila o pomenu gospodarstva, brez katerega ni mogoče razmišljati o razvoju šolstva in kulture, predvsem pa o čezmejnem sodelovanju, plodnih odnosih med Italijo (v prvi vrsti Fur-lanijo Julijsko krajino) in Slovenijo, o povezovalni vlogi manjšin ter o možnosti ustanovitve Jadransko-Jonske makroregije. Tjaša Gruden Zaprosite nas za brezplačni pogovor. Pošljite SMS ali pokličite na telefonsko številko +39 338 8503758 Energy Group Italia - Ulica G.Galilei, 3/2 - Mogliano Veneto (TV) Tel. +39 041 5412349 ■ Fax +39 041 5905430 _______ www.energygroupitalia.it - info@energygroupitalia.it L 800 139 429 / TRST Nedelja, 3. aprila 2011 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Obračun petletnega dela levosredinske občinske uprave Župan Nesladek: »Uresničili smo več kot 90 odstotkov programa« Velika pozornost do slovenske manjšine - Dva milijona evrov investicij za varnost šolskih poslopij Miljski župan Nerio Nesladek je v petek zvečer pobrskal po volilnem programu, ki ga je pred petimi leti popeljal do županske zmage, in stran za stranjo z zadovoljstvom ugotavljal, da je njegova levosredinska uprava uresničila velikansko večino volilnih obljub. »Več kot 90 odstotkov,« je sporočil na včerajšnji tiskovni konferenci o obračunu petletnega županovanja v dvorani Millo v Miljah. Ob njem sta bila podžupan Franco Crevatin in predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Njena prisotnost je potrjevala pozornost, ki jo je pokrajinska uprava v zadnjem petle-tju posvetila okoliškim občinam. Nesladek je v svojem obračunu nakazal nekaj temeljnih uspehov svoje uprave. V prvi vrsti je omenil odprtost Milj do sosedov, do Slovenije in Hrvaške na mednarodnem prizorišču, še posebej pa do bližnje dolinske občine, s katero je prejšnja desnosredinska uprava imela kaj malo stikov. Šest čezmejnih evropskih načrtov je jasen izraz odprtosti miljske uprave. V tem pogledu izstopa predvsem projekt Morje-Kras. Nesladkova uprava je velik del razpoložljivih sredstev investirala v izredna vzdrževanja. Opravila je prepo-trebna dela, na katera sta prejšnji des-nosredinski upravi »pozabili«. V prvi vrsti se je lotila asfaltiranja in ureditve ceste, razširitve omrežja javne razsvetljave in njene preureditve (namestitev 1.200 varčnih led svetil). Uredila je sedem novih javnih parkov, opravila je izredno vzdrževanje na šolskih poslopjih, odstranila je arhitektonske pregrade, kar jasno kaže na hvaležen odnos le-vosredinske uprave do ljudi s posebnimi potrebami. Nesladkova uprava je posebno pozornost posvetila okolju. Tako je na primer zaustavila cementifikacijo obalnega pasu. Obala naj služi predvsem turističnemu razvoju, kar pa ne pomeni, da bi morali v ta namen iznakaziti obalno območje. V tem okviru je Nesladek ponovil svoj »Ne« plinskemu terminalu pri Žavljah. V Miljskem zalivu je mesto za pristaniške dejavnosti, ne pa za terminal, je ponovil stališče, ki ga stalno zagovarja njegova uprava. Med posege v korist okolja sodi velika pozornost ločenemu zbiranju od- padkov. V petih letih Nesladkove uprave se je le-to več kot podvojilo, s prejšnjih 15 na sedanjih 34 odstotkov. Nadaljnjo pozornost do okolja predstavlja namestitev fotovoltaičnih naprav na domala vsa javna poslopja, ki omogočajo tovrstno uporabo, in sicer z zmogljivostjo 257 kilovatnih ur. Nenazadnje tudi centrala na biomase, ki »napaja« telovadnico in šolo, sodi v ta okvir prijaznega odnosa občinske uprave do okolja. Podžupan Crevatin je s številkami podkrepil delovanje občinske uprave. Tako je na primer občina za varnost šolskih poslopij investirala več kot dva milijona evrov. Nadalje je razširila omrežje kanalizacije, predvsem v periferiji, prav tako pa je okrepila plinsko omrežje. Med tistimi šolami, ki so bile deležne pozornosti levosredinske uprave, je bila tudi slovenska osnovna šola Albina Bubniča. Nesladek je poudaril, da se je v zadnjih petih letih bistveno spremenil odnos občinskih oblasti do v občini živeče slovenske skupnosti. Slovensko društvo je bilo deležno ne le besedne pozornosti temveč tudi konkretnih dejanj, kar na najlepši primer priča društveni sedež. Občinska uprava je vzpostavila stalne stike z manjšinsko skupnostjo, namestitev dvojezičnih tabel v krajih, kjer prebiva slovenska skupnost, je nadaljnji dokaz prijaznega odnosa Nesladkovega odbora do Slovencev iz miljske občine. Laskav obračun petletnega župa-novanja predstavlja za Neria Nesladka najlepšo popotnico pri naskoku na drugi mandat. M.K. Z leve Maria Teresa Bassa Poropat, Nerio Nesladek in Franco Crevatin kroma ŠEMPOLAJ - Nasprotovanje novemu daljnovodu družbe Terna S peticijo proti načrtu Včeraj nove protestne pobude, zadnji oporečnik je bil Edi Kante - Igo Radovič: Dežela, kaj pa Natura 2000? - Agrarna skupnost pogreša krovni organizaciji Na protestnem shodu na jusarskem zemljišču pred pokopališčem je govoril domačin Igo Radovič kroma VOLITVE - Srž četrtkovega dogovora z Berlusconijem Senator Giulio Camber bo politično »nadzoroval« Roberta Antonioneja Če bo Roberto Antonione maja izvoljen za tržaškega župana, bo večina občinskih svetnikov stranke Ljudstva svobode iz kroga senatorja Giulia Camberja. To se je sicer vedelo takoj po izbiri županskega kandidata in to je bistvo dogovora, ki ga je Camber v četrtek sklenil s Silviom Berlusconijem. V vsakem primeru bosta Sandra Savino in Piero Tononi do leta 2013 vodila tržaško Ljudstvo svobode, Giuliu Camberju pa Rim zagotavlja ponovno parlamentarno kandidaturo. Na včerajšnji predstavitvi sporazuma med Berlusconijem in Camberjem je prevladovalo zmagoslavno vzdušje, kot če bi desna sredina že zmagala na občinskih volitvah. Pie-ro Camber, Piero Tononi in pokrajinska ko-ordinatorka Sandra Savino so novinarjem ponosno razkazovali dogovor in ga seveda zelo ugodno ocenili. V njihovi družbi je bil tudi pokrajinski predsedniški kandidat Giorgio Ret, medtem ko ni bilo Antonioneja, ki bo svojo volilno kampanjo očitno vodil samostojno in ločeno od Berlusconijeve stranke. V Ljudstvu svobode bomo tako najbrž priča kampanji županskega kandidata in kampanji stranke, v kateri prevladujeta brata Camber. Do danes še ni jasno, koliko list in strank bo podpiralo Antonioneja. Trenutno sta gotovi le podpori Ljudstva svobode in Liste Dipiaz-za, katerima se bodo morda pridružili republikanci, Finijeva FLI in UDC. Antonione si že- Zmagoslavno razkazovanje dogovora med Silviom Berlusconijem in Giuliom Camberjem kroma li podporo tako FLI kot UDC, zadeva pa je razmeroma zapletena. Finijeve stranke noče Ljudstvo svobode, UDC, ki bo na deželni ravni nastopila sama, pa naj bi o svojem zadržanju odločala danes ali jutri. V Šempolaju so se včeraj nadaljevali in baje zaenkrat končali ogledi zemljišč, vpletenih v načrt obnove visokonapetostnega daljnovoda od Tržiča do Padrič. Obisk tehnikov družbe Terna je tako kot v prejšnjih dneh spremljal protestni nastop domačinov ter predstavnikov vaških organizacij, jusarjev, srenj, Agrarne skupnosti in Združenja zasebnih kraških lastnikov (pobudo je podprla tudi Kmečka zveza). Včeraj so začeli zbirati podpise za zaustavitev postopka, ker načrt obremenjuje robove vasi (v trenutni fazi sta to Vižovlje in Šempolaj, trasa pa se nadaljuje do Padrič), obdelana polja in vinograde. Lastniki zemljišč so ta teden zahtevali od družbe Terna prevajalca, slovenske priče in zapisnikarja, kot predvideva zakonski predpisi. Ker so dokumenti družbe Terna z vročilnico vred samo v italijanščini, so lastniki izročili tehnikom pisno zahtevo po sporazumevanju v maternem jeziku, na podlagi vrste zakonskih določil in mednarodnih sporazumov, od 3. in 6. člena ustave do zakona št. 38 iz leta 2001 in odloka predsednika republike z dne 12. septembra 2007. Nekateri so zahtevek poslali po pošti na sedež družbe v Padovo, na priporočenem pismu so dosledno uporabili slovenska imena krajev in občine Devin-Nabrežina, »kar bi moralo biti za naše ljudi normalno, pa ni«, je bilo slišati. Prizor s tehniki se je ponovil včeraj, ko sta bila na vrsti dva ogleda, prvi ob 9.30 na zemljišču Marije Škerk pri »p'dunci«. Sin lastnice Livio Doglia pravi, da so se na območju, na katerem leži zemljišče, že soočali z gradnjo naftovoda in plinovoda, zdaj pa je na vrsti še visokonapetostni daljnovod. Na dlani je, da kraški lastniki plačujejo visok davek, zaradi česar novim posegom na njihovi zemlji odločno nasprotujejo. Ogled je okrog 11. ure na svojem šempolajskem zemljišču onemogočil tudi drugi lastnik, znani vinogradnik Edi Kante, ki je prav tako zahteval prevajalca. Tehnik Terne, ki je bil po celem tednu na to že pripravljen, je zahtevo mirno vzel na znanje in se vljudno poslovil. Kante je poudaril, da bi žice načrtovanega daljnovoda, ki bi tekle nekaj metrov stran od sedanjih, obremenjevale dva vinograda, ob osebnem interesu pa v tem načrtu ne vidi nobene javne koristi, saj je trasa preblizu vasi. Domačini in ostali, ki so medtem zborovali pred bližnjim pokopališčem, se zavzemajo za (bistveno dražji) vkop daljnovoda ob avtocesti, daleč od hiš, njiv in vinogradov, torej tudi stran od obstoječih stebrov in žic. V peticiji, ki jo pobudniki nameravajo po zbiranju podpisov poslati Deželi Furlaniji-Julijski krajini, piše: »Podpisani občani zahtevamo ustavitev in prekinitev novogradnje in potenciranja elektrovoda Terne spa Tržič-Padriče ter hkrati predlagamo novo načrtovanje vseh elektrovodov z njihovim vkopom ob avtocestni trasi.« Po podatkih Agrarne skupnosti naj bi načrtovana trasa v Vižovljah in Šempolaju prizadela okrog 70 lastnikov, od teh jih je približno trideset zahtevalo, da bi se z družbo Terna sporazumevali v slovenskem jeziku. Kakih 15 lastnikov se protestnim pobudam ni pridružilo, nekaj krajanov pa je s Terno že sklenilo dogovor za gradnjo daljnovoda na njihovih zemljiščih. Domačin Igo Radovič je na shodu v krajšem govoru poudaril, da je bila celotna zadeva rojena pod nesrečno zvezdo: »S postavljanjem novih nosilnih stebrov, spremembo trase, napovedanim ojačenjem žic in toka se je izkazalo za lažnivo njihovo zagotovilo, da gre samo za vzdrževanje trase.« Izpostavil je, da se v vlažnem vremenu žepne svetilke v vinogradih pod žicami samodejno prižgejo, tudi zato je prišel čas, da se dolgoročno reši problem, ki bo vplival na kakovost življenja in gospodarstvo teh krajev. Radovič, ki je omenil tudi vprašanje varnosti, se je vprašal, kako je mogoče, da Dežela brez pripomb dovoljuje Terni izvedbo načrta, z drugo roko pa podpiše strogo omejujoč načrt Natura 2000. Predstavnik Agrarne skupnosti Karlo Grgič je mimogrede izrazil potrebo po pravni službi v okviru krovnih organizacij, ki bi vaščanom in prostovoljcem pomagala v boju za pravice. Obžaloval je, da sta SKGZ in SSO v tem dogajanju povsem odsotna. (af) / TRST Nedelja, 3. aprila 2011 5 VOLITVE - V prihodnjih dneh uradna predstavitev list Demokrati in SSk izbrali kandidate za pokrajinski svet Na listi DS tudi Marina Guglielmi in Štefan Čok - Igor Gabrovec kandidat v Nabrežini Demokratska stranka in Slovenska skupnost sta izbrali kandidate za pokrajinski svet. Kandidatni listi bosta uradno znani v prihodnjih dneh, medtem ko bosta že v naslednjih urah stranki (obe podpirata predsedniško kandidaturo Marie T. Basse Poropat) pričeli zbirati podpise za predložitev kandidatur. Slovenska skupnost se bo po napovedih tajnika Petra Močnika na pokrajinskih volitvah predstavila s tradicionalnim simbolom lipove vejice. Za to rešitev so se dogovorili znotraj levosre-dinske koalicije, da bi se kar se da uspešno zoperstavili kandidatu desne sredine Giorgiu Retu, ki bo v Devinu-Na-brežini, a tudi drugod v okolici, »lovil« glasove slovenskih volilcev. Tudi zaradi tega bo v enem od nabrežinskih volilnih okrajev za SSk kandidiral deželni svetnik Igor Gabrovec, preostali trije de-vinsko-nabrežinski kandidati pa so Savo Ušaj, Mitja Terčon in Niko Pertot. V miljski občini bodo pokrajinski kandidati SSk Danilo Šavron, Ivica Švab in Beti De Luisa, v dolinski občini gotovo tudi Sergij Mahnič. V t.i. kraškem okrožju se bo za mandat v pokrajinski skupščini potegoval repentabrski občinski svetnik Maurizio Vidali. Na kandidatni listi ne bo več Zorana Sosiča. Svoje kandidate je na včerajšnji pokrajinski skupščini izbrala tudi Demokratska stranka. Novosti med Slovenci je kar nekaj, največja pa je ta, da bosta v devinsko-nabrežinski občini kandidirala dosedanja odbornika Marina Gu-glielmi in Walter Godina. Nekoliko presenetljivo je iz liste izpadel Massimo Veronese, ki se bo kot vodja leve sredine v nabrežinskem občinskem svetu v celoti posvetil občinskim volitvam 2012. Iz pokrajinskega sveta se poslavlja tudi Mariza Škerk. V zgoniško-repenskem okrožju bo kandidirala zgoniška občinska od-bornica Nadja Debenjak, v Dolini ponovno Emilio Coretti in Sandy Klun. Novi sta kandidaturi Valentine Manin in Oliviera Kokošarja v miljski občini, nova je tudi kandidatura Štefana Čoka v zahodnokraškem volilnem okraju. O nekdanjem koordinatorju deželne slovenske komponente DS se je govorilo tudi kot o možnem kandidatu za tržaški občinski svet, dve slovenski kandidaturi (Čok in Stefano Ukmar) pa bi lahko usodno razpršili preferenčne glasove. Slovenska skupnost in Demokratska stranka sta za tržaški občin- Pokrajinsko skupščino Demokratske stranke sta vodila predsednica Marina Guglielmi in pokrajinski tajnik Francesco Russo kroma ski svet sklenili volilni dogovor, ki politično spominja na sporazum na deželni ravni. Na osnovi tega dogovora se bo za ponovno izvolitev v mestno skupščino na listi demokratov znova potegoval Igor Švab. Dogovor DS-SSk tudi za rajonske svete Demokratska stranka in Slovenska skupnost sta politično-volilni dogovor sklenili tudi za rajonske volitve. Na zahodnem Krasu bo na skupni listi za demokrate glavni kandidat Giorgio (Juri) Zeriali, na vzhodnem Krasu pa se za bo za ponovno izvolitev potegoval dosedanji predsednik Marko Milkovič iz vrst SSk. Na Proseku, Kontovelu in v Križu bodo za tamkajšnji rajonski sosvet med drugim kandidirali Igor Daneu, Ksenija Starec, Marko Sedmak, Marina Grilanc in Ivo Starc. Na vzhodnem Krasu bodo na kandidatni listi tudi Matej Iskra, Damjan Križmančič, Stani Kalc in Marko De Luisa. SSk bo spet kandidirala Borisa Slamo (Sv.Jakob), Edija Krapeža (Sv. Ivan) in Sergija Petarosa (Škedenj), v centru mesta bo kandidat Aleksander Počkaj, ki bo zamenjal Igorja P. Merkuja. Za mesto v barkovljanskem sosvetu bo znova kandidiral Igor Poljšak. ZCPZ - Danes Pesem mladih v Bazovici Pesem mladih se nadaljuje. Izvedba z rekordnim številom prijavljenih zborov se bo zaključila danes v Športnem centru Zarja v Bazovici, kjer bo od 15. ure dalje nastopilo 16 zborov. Po množični reviji v dveh delih, ki se je odvijala pred dvema tednoma na Pomorski postaji v Trstu, so organizatorji Zveze cerkvenih pevskih zborov preselili dogajanje na Kras. Tudi tokrat bo ljudska pesem vezna nit programa, ki ga bodo oblikovali pretežno društveni zbori, z nekaterimi predstavniki šolske stvarnosti. Protagonisti tega zaključnega dela 41. revije bodo otroški zbori Glasbene matice, Mini Venturini, Igo Gruden, Zgo-nik, Fran Venturini, Kraški cvet, barkovljanska Glasbena kam-brca, kriški Glasbeni ustvarjalci in zbor nabrežinske šole Virgil Šček. Revija se bo kot običajno zaključila s petjem starejših pevcev mladinskih zasedb zborov Ladja iz Devina, Vesela pomlad, A.M.Slomšek, Katiz-bor, nižjih srednjih šol Gregorčič, Cankar in Gruden. NARODNO-ZABAVNA GLASBA - Prihodnjo nedeljo v Zgoniku Ob štiridesetletnici delovanja Melodije zelenih dni ansambla Taims Melodije zelenih dni: tako je naslov večeru, ki bo prihodnjo nedeljo, 10. aprila, v telovadnico športno kulturnega centra v Zgoniku gotovo privabil veliko število ljubiteljev narodno zabavne glasbe in takih, ki se še spominjajo nastopov slovitega ansambla Taims. Naslov spominja namreč na eno največjih ansamblovih uspešnic in je verjetno najbolj primeren za proslavitev štiri-desetletnice ansambla. Toliko let namreč Taims v različnih zasedbah nastopa na domačih in drugih odrih, čeprav je več let »pav-ziral«, ponovno pa se je v javnost vrnil pred nekaj leti, najprej na Opčinah, nato pa je predlanskim po devetnajstih letih nastopil na festivalu v Števerjanu. Začetki ansambla segajo v leto 1970, ko so se na pobudo takratnega kaplana (in sedanjega župnika) Franca Pohajača »dobili za špas Openci dolgih las,« kot poje ena od pesmi, ki sestavljajo novo zgoščenko Štirikrat deset, ki jo bodo predstavili prav na zgoniškem večeru. Ansambel si je nadel ime Taims, ki je bilo sestavljeno iz začetnic imen prvih članov: T (Toni Trento-bobni), A (Anica Škerlavaj-kitara), I (Igor Košuta- Ansambel Taims danes klarinet), M (Marko Lupinc-orgle), S (Sergij Guštin-harmonika). Najprej so se posvečali izvajanju takratnih uspešnic lahke glasbe, v naslednjih letih pa so se specializirali v narodno-zabavni glasbi, nastopili pa so na več kot tisoč raznih vaških veselicah oz. šagrah, plesih, porokah in koncertih na Tržaškem, Goriškem, v Fur-laniji in Sloveniji. Več nagrad so odnesli na števerjanskem in ptujskem festivalu, nastopili pa so tudi na Alpskem večeru na VZPI - ANPI - Na prvi seji novega pokrajinskega odbora tudi o vsedržavnem kongresu v Turinu Stanka Hrovatin še predsednica V Turinu poleg Hrovatinove še Edvin Švab, Roberto Birsa (oba potrjena podpredsednika) in Angela Moreno - Štefan Čok novi tajnik Združenje VZPI-ANPI se tako na vsedržavni kot na krajevni ravni vse bolj zaznavno in odločno vključuje v družbeno politično dogajanje Italije kot demokratično in antifašistično gibanje, ki bi v sodelovanju z vsemi drugimi zdravimi silami rado zajezilo vse bolj očitne in zaskrbljujoče pojave degeneracije politične kulture in vzpostavilo pogoje uresničevanja vrednot, ki so utemeljene v Ustavi in ki tvorijo zgodovinsko dediščino partizanskega osvobodilnega boja. Čeprav je v združenju vsako leto manj nekdanjih partizanov, se njegove vrste stalno krepijo z vključevanjem mlajših sil. Ta proces je že dalj časa v teku, njegovi učinki pa postajajo vedno bolj vidni, kar je pokazal tudi nedavni 15. vsedržavni kongres VZPI-ANPI v Turinu, kjer je bilo še kako čutiti glas mlajšega rodu, odločenega, da prispeva svoj delež k dejanskemu preporodu države, ki je z berlusconizmom zdrknila na rob prepada. O tem je tekla beseda tudi na prvi seji novega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, ki je izšel z 12. pokrajinskega kon- gresa sredi februarja. Seja je potekala v petek v openskem Prosvetnem domu in na njej so tržaški udeleženci turinskega kongresa poročali o njegovem poteku, pomenu in smernicah. Glavno poročilo je imela pokrajinska predsednica Stanka Hrovatin, ki je tudi članica vsedržavne-ga vodstva in je v Turinu med drugim z veščo in odločno roko celo vodila del kongresne debate. Hkrati je s podpredsednikom Edvinom Švabom tudi posegla v razpravo. Oba sta pozdravila v slovenščini in bila deležna bučnega aplavza. V svojem petkovem poročilu je Hrovatinova obravnavala vse glavne teme s kongresa ter se posebej zaustavila pri nekaterih točkah. Predvsem je poudarila, da je treba ohranjati med nekdanjimi borci in novimi člani borčevske organizacije vzdušje vzajemnega spoštovanja in sodelovanja. Poudarila je nato političen pomen VZPI-ANPI v današnjih dramatičnih razmerah ter pomen zavezništva z drugimi demokratičnimi in antifašističnimi silami. Združenje sicer ni stranka, je dejala, vendar je dolžno spremljati politično dogajanje, kajti ne more mu biti vseeno, kdo bo izvoljen na bližnjih upravnih in pozneje na parlamentarnih volitvah. Dotaknila se je tudi vprašanja obrambe demokratične ustave, ki jo ogrožajo reakcionarne sile, ter obrambe zgodovinskih resnic pred slehernim revizionizmom. Na krajevni ravni pa čaka organizacijo veliko dela pri na- daljnjem, doslej sicer zelo uspešnem, včla-njevanju, pri vzpostavljanju sodelovanja z vsemi krajevnimi kulturnimi in športnimi društvi, pa tudi pri zagotavljanju finančnih sredstev za uspešnejše delo in seveda pri reševanju mnogih odprtih vprašanj, začenši s spomenikom na openskem strelišču ter z Domom spomina v nekdanjem policijskem komisarjatu v Ul.Cologna. Izvajanje Stanke Hrovatinove so dopolnili ostali trije tržaški delegati na kongresu, in sicer podpredsednika Roberto Birsa in Edvin Švab ter Angela Moreno, ki je poudarila pobude in odmevnost ženskega vprašanja na kongresu. Petkovo srečanje pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI je bilo pomembno tudi zaradi tega, ker je prišlo na njem do porazdelitve funkcij. Dejansko je šlo za potrditev obstoječega. To se pravi, da je bila Stanka Hrovatin z navdušenjem potrjena za predsednico. Podpredsedniško funkcijo si delita še naprej Edvin Švab in Roberto Birsa, novost pa je imenovanje mladega člana Štefana Čoka za novega tajnika. (du.ka.) Bledu ter pri takratni RTV Ljubljana posneli kaseto in televizijsko oddajo. Ansambel je deloval nepretrgoma do leta 1992, ko so nekateri člani prenehali z delovanjem, drugi pa so svojo glasbeno pot nadaljevali poklicno ali v drugih ansamblih, med seboj pa so obdržali dobre stike in so se ob posebnih priložnostih tudi ponovno združili. To medsebojno druženje je leta 2009 privedlo do nove »resnejše« oživitve ansambla, ki je po dvajsetih letih ponovno nastopil na festivalu v Števerjanu. Na šte-verjanskem festivalu so Taimsi nastopili tudi lani in odnesli nagrado za najboljšo melodijo in najboljše besedilo, kar pomeni, da še niso prav za staro šaro. Prihodnjo nedeljo pa bo, kot že rečeno, ansambel v Zgoniku slovesno proslavil svojo štiridesetletni«». Jubilejni večer Melodije zelenih dni, ki ga prireja Kulturno društvo Melodija in se bo v zgoniški telovadnici pričel ob 18. uri (koncert bo snemala televizijska ekipa deželnega sedeža RAI, zato organizatorji prosijo za točnost), pa ansambel Taims ne bo oblikoval sam, ampak s prijatelji, kot so ansambel Lojzeta Furlana, Trio Zorana Lupinca, harmonikar Marko Manin, Nadja Fabris in Aleksander Vodopivec, Dekliški pevski zbor Vesela pomlad ter ansambla Open Hackers in U'pnska mularija, medtem ko bosta povezovala glasbena urednica na Radiu Trst A Tamara Stanese ter pevec in znani voditelj narodno-zabavnih oddaj na TV Slovenija Boris Kopitar. Udeleženci pa bodo imeli ob tej priložnosti tudi možnost kupiti novo ansam-blovo zgoščenko Štirikrat deset. Zgoščenka, ki so jo izdali pri založbi RTV Slovenija, vsebuje dvajset skladb: dvanajst jih je iz Taim-sovega železnega repertoarja in so jih posneli sredi 80. let prejšnjega stoletja v studiu slovenske radiotelevizije v Ljubljani, osem pa jih je novih in so jih posneli v studiu HD prav tako v Ljubljani. Spremno besedilo je napisal Aleksi Jercog. Naj še omenimo, da so vstopnice na razpolago pri članih ansambla. (iž) 6 Nedelja, 3. aprila 2011 TRST / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Pomladne emocije v prvi polovici aprila Že ta teden Zločin in kazen, nato Boban Markovic in Noche tanguera Gre za dva abonmajska dogodka, pri tretjem pa gre za dodatno ponudbo SSG Slovensko stalno gledališče vabi svoje obiskovalce na doživljanje pomladnih, umetniških emocij z vrsto izrednih dogodkov, ki bodo v prvi polovici meseca popestrili koledar v abonmaju in izven. Ob nadaljevanju ponovitev nove produkcije Rondo, prodornega sodobnega tolmačenja klasika Arthurja Schnitzlerja o dekadentnem ljubezenskem vrtiljaku, bo abonmajski program ponudil v prihodnjih dneh še tri doživetja z izrazitim čustvenim nabojem. V četrtek, 7. aprila ob 20.30 bo na velikem odru gostovalo ljubljansko Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Zločin in kazen v režiji in dramaturgiji Diega de Bree. Predstava, ki je doživela izreden uspeh tudi na lanskem Mittelfestu, je katarzična pa-sijonska igra po mojstrovini Fjodora Dostojevskega, ki v pretresljivi, estetsko prefi-njeni sintezi preiskuje senčne kote človekove duše. Čudežni literarno-gledališki kozmos bo zaživel v sklopu izbirnega abonmajskega programa Romaneskni-Resna glasba. Nekaj dni kasneje, v torek 12. aprila ob 21.00, pa bo gledališče preplavila energija enega najboljših srbskih trobilnih ansamblov. Boban in Marko Markovič ter njun orkester bodo nastopili na celovečernem koncertu v okviru skupne ponudbe Dve gledališči v sozvočju, ki jo SSG prireja v sodelovanju z Zadrugo Bona-wentura. Markovičev romski orkester je nastopil na vseh najpomembnejših svetovnih etno festivalih in je postal sinonim za etno glasbo Balkana. Njegova glasba je zaznamovala tudi filma Emirja Kusturice Underground in Arizona Dream. Barvitosti tega večera bo v petek, 15. aprila, ob 21.00 sledila strast tanga s plesnim večerom Noche tanguera skupine Naturalis labor. Dogodek, ki spada v izbirni abonmajski program Ljubeznivi-Latin-skoameriški plesi, je nastal v sodelovanju z Artisti Associati-Circuito regionale danza. Umetniški vodja gostujoče skupine Luciano Padovani bo pričaral argentinsko čutenje v predstavi, kjer je koreografija tesno povezana s scenografijo in dramaturgijo ob instrumentalni spremljavi v živo kvarteta Lumière de tango. Ljubitelji tanga bodo lahko prišli na predstavo s plesnimi čevlji, saj bodo solisti skupine ob koncu predstave povabili občinstvo na ples, ko se bo gledališče v nadaljevanju večera spremenilo v argentinsko milongo. Za koncert Markoviča in za argentinsko plesno noč je na voljo tudi spletna prodaja na www.vivaticket.it. Predprodaja vstopnic za vse dogodke poteka pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča vsak delavnik od 10. do 15. ure (brezplačna telefonska številka 800214302). V fer-ti J V četrtek bo v SSG gostovala Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Zločin in kazen v režiji Diega de Bree L? ■ ■ n r, t i DSI - Jutri ob 20.30 Andrej Inkret o Edvardu Kocbeku Biografija Edvarda Kocbeka, ki jo je za ljubljansko založbo Modrijan napisal Andrej Inkret, bo jutri predmet predstavitve v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. O knjigi in avtorju bo govorila Alenka Puhar, sicer pa bo v Peterlinovi dvorani brez dvoma prisoten kot nevidni gost Edvard Kocbek, pesnik, mislec in politik, ki je zaznamoval pomemben del slovenske preteklosti v času tik pred drugo svetovno vojno, med njo in prvo desetletje po njej, dokler ga ni režim odrinil na mrtvi tir Na več kot 600 straneh je Inkret ne samo opisal Kocbekovo življenje, ampak tudi razčlenil njegovo umetniško ustvarjalnost ter publicistično delo in njegovo zavzetost na družbenem in političnem področju. Bil je kritična vest predvojnih kristjanov na Slovenskem, prepričan, da je mogoče združiti krščansko duhovnost z revolucionarno vizijo komunizma. Njegova ideja in on sam sta postala tragična žrtev surovega totalitarizma. Srečanje z Alenko Puhar in Andrejem Inkretom bo jutri v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3 ob 20.30 DREVI - RAI Dokumentarec o Fabianiju in Plečniku Danes bo po večernem televizijskem dnevniku (slovenski spored RAI) na sporedu dokumentarni film z naslovom Fabia-ni : Plečnik. Režiser Amir Mura-tovic nas bo v odkrivanju del teh dveh najpomembnejših slovenskih arhitektov popeljal po Ljubljani in slogovno primerjal njuna dela. Maks Fabiani in Jože Plečnik sta si sicer v medsebojnem spoštovanju prevzemala posle: bila sta namreč tekmeca. Če velja trditev, da je Maks Fabiani najbolj zaznamoval urbanizem slovenske prestolnice, pa danes govorimo o Plečnikovi Ljubljani. V dokumentarcu bodo gledalci lahko videli tudi Fabianije-ve tržaške mojstrovine. Film, ki je v produkciji televizije Slovenija nastal leta 2008, bo na slovenskem programu tretje mreže RAI v ponovitvi v četrtek 7. aprila ob istem času. BOLJUNEC - V torek Zdravje je pravica! »Zdravje je tvoja pravica, branimo jo!« je geslo torkovega srečanja v gledališču Prešeren v Boljuncu. Na pobudo sindikata upokojencev SPI-CGIL bo ob 17.30 govor o zdravju oziroma o kritičnih in pozitivnih točkah v zvezi z življenjsko kakovostjo v dolinski občini. Navzočim bodo tudi predstavili pravice in dolžnosti občanov na tem področju. Sindikat prišteva med teme srečanja zdravstvo, skrbstvo, varnost, promet, krajevne prevoze, okolje in ločeno zbiranje odpadkov. Sodelovali bodo županja Fulvia Premo-lin, odgovorna za zdravstveni okraj št. 3 Angela Pianca in predstavnik socialne službe območja 1.3 (Milje-Dolina). Zdravje na Opčinah Združenje Drage Opčine vabi na jutrišnjo razpravo o zdravju ter o usklajevanju le-tega z medicino in zdravstvenimi ustanovami. Predaval bo pulmolog Aureo Muzzi, začetek ob 17.30 v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. INTERVJU - Pred današnjim (začetek ob 18. uri) godbenim večerom v Zgoniku Avgust Skaza: Pri Štajerskih sedem se veselimo skupnega nastopa z Godbenim društvom Prosek »... Ko se godba in ansambel prepletata v glasbi...« je naslov glasbenega dogodka, ki bo zaživel danes v Športno kulturnem centru v Zgoniku, kjer bo Godbeno društvo Prosek priredilo poseben godbeni večer z zabavno oznako. Dve godbi in eden od najbolj priznanih slovenskih ansamblov se bodo srečali na pol poti kot sooblikovalci skupnega koncertnega večera, ki se bo pričel ob 18.uri. Dirigent Društva godbenikov iz Zreč in stalni član priznanega ansambla Štajerskih 7 Avgust Skaza je v določenem smislu postal povezovalni člen tega projekta: »Zamisel za skupni koncert se je porodila že ob samem nastanku naše godbe pred sedmimi leti. V godbi Prosek, ki ima več kot stoletno tradicijo, igra kar nekaj mojih starih znancev in prijateljev. Beseda je dala besedo in izmenjali smo že nekaj zelo uspešnih obiskov. Mislim, da smo Primorci in Štajerci že neštetokrat dokazali, da smo v vseh pogledih zelo sorodne duše. Krivce za nedeljski koncert v Zgoniku pa lahko najdemo tako na Proseku kot tudi v Zrečah. Vesel sem, da sem eden od njih.« Vi kot tudi drugi člani vašega ansambla izhajate iz godbeniških izkušenj. Mislite, da obstajajo skupne točke med godbeniškim in narodno-zabavnim področjem? Tako je. Štajerskih sedem je ansambel, v katerem vsaj štiri sedmine še vedno aktivno spremljajo godbeni- štvo. Trobentač Branimir vodi orkester Glasbene šole v Slovenskih Konjicah, klarinetist Jani pa igra v godbi Ptuj. Matjaža, našega pevca, srečamo v orkestru Slovenske policije kot klarinetista, sam pa sem že od ustanovitve godbe v Zrečah njen strokovni vodja. Glede skupnih točk god-beništva in narodnozabavne glasbe pa mislim, da so skupne točke z vsemi zvrstmi. Godbe imajo danes na programu vse od koračnic, polk, valčkov do pop-rocka, diska, filmske in resne glasbe itd. Vaš repertoar je precej obsežen. Kakšen tip ansambla je Štajerskih 7 in kakšen je njegov odnos do bolj »tradicionalnih« ansamblov narod-nozabavne glasbe? Kar se avtorskega dela tiče, sem prepričan, da vsak avtor poskuša narediti nekaj svojega, je pa seveda vprašanje, kako ti to uspe. Menim, da je Štajerskim sedem to v velikem delu uspelo in da smo v teh letih postali prepoznavni tako po avtorski plati kot tudi po izvedbi. Sicer pa smo se od vsega začetka spogledovali tudi z drugimi glasbenimi žanri tako na živih nastopi kot tudi v lastni produkciji in morda se je tudi to deloma odrazilo na narod-nozabavnem področju. Kar se ostalih ansamblov tiče pa ima seveda vsak svoje poglede. Marsikateri poznavalec te glasbe pa se bo strinjal z mano, da je preveč takih, ki so hote ali nehote v preveliki meri podobni svojim vzornikom. Lahko bi rekli, da je vaš poseben pristop k vlogi petja in raznolikosti repertoarja kvalitetni odgovor na komercializacijo narodnozabavne glasbe, kjer so pogosto izpostavljene bolj tržne kot glasbene poteze? V bistvu ne gre za odgovor, saj smo taki bili že ves čas ali, če hočete, preden je prišlo obdobje, ko je komercializacija prevladala nad kvaliteto. Tak pristop je dolgoročno tudi edini pravilen in na nek način tudi zagotovilo za to, da bo ansambel obstal in delal daljše obdobje. Kaj ste pripravili za ta koncert? V zadnjih letih precej gostujemo na koncertih godb širom po Sloveniji. Del tega programa bomo predstavili tudi v nedeljo v sodelovanju z obema godbama. Skupne točke so zagotovo za publiko nekaj posebnega, saj tega ne moreš slišati kadarkoli po radiu ali na televiziji. Sicer pa bomo tudi samostojno zaigrali in zapeli nekaj iz našega repertoarja. Godbeniki vam bomo predstavili nekaj najlepših slovenskih »zimze-lenčkov«; v vlogi pevskih solistov bosta nastopila naša godbenica Barbara in Matjaž (pevec Štajerskih7). Tako Štajerskih sedem kot godba Zreče se že veselimo nedeljskega koncerta in druženja s prijatelji. Rossana Paliaga Na Kontovelu kuhajo zdravo Jutri popoldne ob 16.15 so otroci iz vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol, starši in stari starši vabljeni v stavbo ob avtobusni postaji na Kontovelu, na strani društvene gostilne (pred igriščem), kjer bo srečanje z otroško kuharico Emilijo Pavlič, ki je spisala knjigi Za otroke kuhajmo zdravo. Le-ta se je leta 2007 uvrstila med 18 najboljših kuharskih knjig na svetu po izboru Gourmand World Coobook v kategorijah Zdrava prehrana, Otroci in družina, in »Mamica nauči me kuhati«, avtorica pa pravi naslednje: »Moja velika želja je, da bi navdušila in hkrati naučila kuhati predvsem otroke in mladino. Najprej s pomočjo staršev in starih staršev nato pa čimbolj samostojno. Znati kuhati je pravica!« Za informacije pokličite tel. št. 347-9322123 ali 346-8222431. Odkrivanje kraških jam Mestni muzej morja (Ul. Campo Mar-zio 5) vabi jutri ob 18. uri na srečanje z naslovom »Sestra voda, zgodovina odkrivanja tržaških in slovenskih kraških jam«. Marino Vocci (društvo Marevivo) bo uvedel predavanji jamarja Fulvia Fortija in naravoslovca Thomasa De Marchija, didaktičnega koordinatorja Briškovske jame. Razstava o vzhodni meji Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK vabi jutri ob 17. uri na odprtje razstave o italijanski vzhodni meji ob 150-letnici združitve Italije. V državni knjižnici na Trgu papeža Janeza XXIII. bodo do 30. aprila na ogled knjige, revije, časopisi in arhivski dokumenti (od ponedeljka do četrtka med 9.30 in 18.30, v soboto in nedeljo med 9.30 in 13.30). Roberto Spazzali o Pulju V kulturnem centru Millo v Miljah (Trg Republike 4) bodo jutri ob 16. uri predstavili knjigo Pola operaia (1856-1947) zgodovinarja Roberta Spazzalija. Založnik in organizator je krožek Istria, poleg avtorja bo posegel Livio Dorigo. Knjiga dirigenta Alda Ceccata Aktualizacija Beethovnovih simfonij je tema zadnje knjige slavnega italijanskega dirigenta Alda Ceccata Beethoven 2000. Predstavil jo bo jutri ob 17.30 v veliki dvorani konservatorija Tartini. Giulio Giustiniani v Lovatu Novinar Giulio Giustiniani bo danes ob 18. uri v knjigarni Lovat (Drevored XX. septembra, 3. nadstropje poslopja OVS) predstavil knjigo Il sangue e acqua (Pacini Fazzi 2011). Nekdanji namestnik direktorja dnevnika Corriere della Sera in odgovorni urednik televizije La7 obravnava svojo aristokratsko družino, svoje prednike, njihove običaje, vrline in šibkosti. Loterij a 2. aprila 2011 Bari 20 5 59 41 80 Cagliari 58 6 29 17 20 Firence 51 35 90 71 69 Genova 84 27 41 5 78 Milan 79 45 13 59 5 Neapelj 47 20 90 81 84 Palermo 82 6 2 85 38 Rim 11 21 13 81 57 Turin 82 47 81 72 51 Benetke 42 57 15 30 33 Nazionale 44 32 63 69 56 St. 40 8 14 20 36 45 85 jolly 26 Nagradni sklad 3.737.674,66 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 37.606.072,15 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 35.040,70 € 1.681 dobitnikov s 4 točkami 333,52 € 66.363 dobitnikov s 3 točkami 16,89 € Superstar 70 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 33.352,00 € 342 dobitnikov s 3 točkami 1.689,00 € 4.438 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.442 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 62.934 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 3. aprila 2011 7 SKD Valentin Vodnik vabi v torek, 5. aprila, ob 20.30 na osled dokumentarnesa filma Pisane družine Dokumentarni film je realiziralo Uredništvo slovenskih programov Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Scenarij in režija Loredana Gec Sledila bo debata z režiserko VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA vabilo danes, 3. aprila, ob 15. url na opensko strelišče na spominsko svečanost I ob 67. obletnici junaške smrti | 71 antifašističnih talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Spregovorili bosta Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica tržaške pokrajine in senatorka Tamara Blažina. Predsedovala bo Maja Malalan Sodeloval bo MoPZ Tabor, vodi David Žerjal. Včeraj dan es Danes, NEDELJA, 3. aprila 2011 LJUBA Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.35 - Dolžina dneva 12.53 - Luna vzide ob 6.11 in zatone ob 19.49 Jutri, PONEDELJEK, 4. aprila 2011 IZIDOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,1 stopinje C, zračni tlak 1016,4 mb ustaljen, veter 14 km/h, severozahod-nik, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje C. OKLICI: Flavio Pace in Cristina Fian-daca, Claudio Serli in Patrizia Testi, Fi-lippo Porcari in Alessia Budicin, Sebastiano Bertoli in Valentina Bradaschia, Costantino Veos in Chiara Margherita Reinotti, Jean Pierre Mvogo in Annie Michele Salla Nzie, Carlo Toresella in Michela Prelli, Michele Orsini in Federica Groppazzi, Daniel Pistori in Alice Bellani, Matteo Bozic in Elena Pachor, Davide Carlino in Monica Baiano, Vittorio Giacomarra in Elisa Misticoni, Michele Rossetti in Monica Stella, Michele Baxa in Geraldine Valerio Toribio, Riccardo Antonini in Elena de Dottori Degli Alberoni, Rosario Di Piazza in Anna Maria Falcone, Paolo Fontana in Rossella Castiglia, Stefano Catani in Simonetta Vetter, Riccar-do Lipizer in Cristina Sabini, Michele Ambrosin in Valentina Fernetti, Mauro Miraz in Isabella Mela, Carmelo Di Rosa in Laura Polesel, Lucio Blasi in Francesca Saccari. 300605, Melara - Ul. Pasteur 4/1 - 040911667, Milje - Ul. Mazzini - 040271124, Prosek - 040-225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Melara -Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX Septembra 6 - 040371377 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino CI3 Lekarne Nedelja, 3. aprila 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ul. 18/B, Škedenj - Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18/B - 040-7606477, Škedenj - Škedenjska ul. 44 - 040-816296, Bazovica - 040-9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ul. 18/B, Škedenj - Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 0409221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta - 040-421125 Od ponedeljka, 4. aprila, do sobote, 9. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2) - 040- AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Mia moglie per finta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fine e il mio inizio«. CINECITY - 11.10, 13.20, 15.40, 17.45, 20.00, 22.00 »Hop«; 11.05, 13.35, 16.10, 18.50, 21.40 »Kick-Ass«; 11.00, 13.30, 16.15, 18.50, 21.40 »Mia moglie per finta«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50, 22.20 »Boris - Il film«; 17.20, 19.40, 22.00 »Sucker punch«; 17.40, 19.55, 22.05 »Amici, amanti e...«; 11.05, 17.45, 20.00, 22.05 »Nessuno mi puo' giudicare«; 13.15, 15.40 »Sot-to il vestito niente - L'ultima spiata«; 11.10, 13.00, 15.30 »Gnomeo e Giu-lietta 3D«; 11.00, 13.15, 15.30 »Ran-go«. FELLINI - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Silvio forever«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Boris - Il film«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Nessuno mi pou' giudi-care«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non lasciarmi«. KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 16.50, 19.00, 21.10 »Gola zabava«; 14.55, 17.10, 19.25, 21.40 »Pravi pogum«; 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 »Odklenjen«. KOPER - PLANET TUŠ 21.00 »Odrasli«; 12.50, 15.00 »Zlatolaska 3D«; 10.50, 13.10, 15.30, 17.50 »Rango -sinh.«; 21.40 »Divja vožnja 3D«; 16.20, 18.40, 21.05 »Usodni«; 17.00, 19.20 »Justin Bieber 3D«; 13.00, 16.00, 18.20, 20.40 »Odklenjen«; 11.15, 13.45, 16.10, 18.45, 21.15 »Gola zabava«; 13.30, 16.15, 18.50, 21.20 »Prikriti udarec«; 11.40, 14.00, 16.20, 18.40, 21.00 »Rango (podnas.); 20.50 »Obred«. NAZIONALE - Dvorana 1: 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Kick - Ass«; Dvorana 2: 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hop«; Dvorana 3: 14.30 »Gnomeo e Giulietta«; 16.30, 20.15 »Il discorso del Re«; 18.25, 22.15 »Il cigno nero«; Dvorana 4: 14.30, 16.30 »Rango«; 18.15, 20.15, 22.15 »Amici, amanti e...«. SUPER - 16.10 »Gnomeo e Giulietta«; 17.30, 20.40 »Frozen«; 19.00, 22.15 »Sucker punch«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 17.45, 20.10, 22.10 »Boris - Il film«; Dvorana 2: 15.45, 18.00, 20.00 »Kick - Ass«; 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 3: 14.45, 16.30, 18.15, 20.20, 22.00 »Hop«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.10, 22.10 »Mia moglie per finta«; Dvorana 5: 15.30, 22.0 »Sucker punch«; 17.30, 20.00 »I ragazzi stan-no bene«. Čestitke Na Padričah je doma, pri trebušnem plesu raja, angleščina ji nagaja, s frajtonerco se bori in tudi doma vse naredi! Časa malo ji ostaja, a vseeno rada z nami razgraja. Jutri 3O let slavi in na fešto smo vabljeni mi vsi, da ji rečemo: »Draga IVANA, naj zdravje in sreča poživita tvoj nasmeh, to je voščilo nas vseh!« Naš FABIO TRČAU je sedaj že v penziji in zato ponoči bolj mirno spi. Obilo zdravja, hitre hoje in vseh dobrih reči mu iz vsega srca vsa žlah-ta S'kava želi. S Izleti KRUT Velikonočno potovanje s Kru-tom »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki vas privlači čar severnih dežel, obveščamo, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest. Vabljeni, da se čimprej zglasite za dodatna pojasnila in vpis na sedežu Krut-a, Ul. Ciceorne 8/B, tel. št.: 040360072. MLADINSKI ODSEK SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST prireja v nedeljo, 10. aprila, avtobusni izlet za družine v Bolnico Franjo in v Idrijo z ogledom Antonijevega rova. Odhod ob 8. uri s Trga Oberdan in ob 8.15 iz Sesljana; povratek je predviden okrog 19. ure. Informacije in prijave na tel. št.: 338-5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladin-ski@spdt.org. Prijava je obvezna do ponedeljka, 4. aprila. KD KRAŠKI DOM obvešča, da je še nekaj prostih mest za velikonočni izlet v Sarajevo in Mostar. Za vpis in informacije pokličite na tel. št. 040327221 (ob uri kosila). ŽUPNIJA REPENTABOR prireja v dneh od 17. do 24. maja osemdnevno popotovanje po Črni gori. Poleg ostalih znamenitosti si bomo ogledali tudi znameniti park Durmitor. Potovali bomo z avtobusom. Na razpolago je še pet mest. Vpis do 10. aprila. Tel. št.: 335-8186940. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko v nedeljo, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske misti-kinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Zveze slovenskih kulturnih društev »Godbeni večer z ansamblom Štajerskih7«, ki bo danes, 3. aprila, ob 18. uri v Zgoniku. Skupaj bodo nastopali in se v glasbi prepletali God-beno društvo Prosek, Društvo godbenikov Zreče in Štajerskih7. Vstop- nina proti plačilu, za informacije tel. št.: 349-4103131. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, MoPz Tabor in SKD Tabor vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje danes, 3. aprila, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Nastopajo MePz Starši ensemble in mali romjanski muzikanti iz Ronk, MoPz Kromberški Vodopivci, Fantovska vokalna skupina Anton Klan-čič iz Mirna, MoPz Poljubinj, MoPz Anton Klančič iz Mirna ter MePz Štandrež. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 4. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na predstavitev knjige Andreja Inkreta z naslovom »In stoletje bo zardelo«. Kocbek, življenje in delo. Ob avtorjevi prisotnosti bo delo predstavila časnikarka Alenka Puhar. Začetek ob 20.30. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na srečanje s fizikom in profesorjem dr. Peter Suhadolc: »Spoznajmo kaj se dogaja na Japonski ob delovanju zemeljskih tehtonskih premikanjih«. Srečanje bo v torek, 5. aprila, ob 20.30. Večer bo tudi prilika, da se spomnimo kaj smo že doživeli pred 25 leti ob jedrski nesreči v Černobilu. Ogledali si bomo kratki film udeležencev odprave Javne pomoči iz Empolija, ki redno nudi pomoč otrokom žrtve radioaktivnega sevanja. SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 5. aprila, ob 20.30 na ogled dokumentarnega filma Pisane družine. Dokumentarni film je realiziralo Uredništvo slovenskih programov Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Scenarij in režija Loredana Gec. Sledila bo debata z režiserko. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predstavitev knjige »Polom - Tržaška kreditna banka - Zgodba o uspehu z žalostnim koncem«. Avtor časnikar Vojmir Tavčar. Predstavitev bo v sredo, 6. aprila, ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. O knjigi bosta spregovorila avtor Vojmir Tavčar in zgodovinar Milan Pahor. Uvodni pozdrav Martina Strain, predsednica Narodne in študijske knjižnice. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v četrtek, 7. aprila, na dokumentarec »Pisane družine«, produkcija slovenskega programa Rai, režiserka Loredana Gec. Začetek ob 20.30. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja v petek, 8. aprila, ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu srečanje s slovenskim maratonskim plavalcem Martinom Strelom. Večer bo vodil časnikar Saša Rudolf. Vljudno vabljeni! ZSKD, MoPZ Vasilij Mirk, SDD Jaka Štoka, GD Prosek, Mladinski krožek Prosek-Kontovel, ZePz Prosek - Kon-tovel in Zadruga Kulturni dom Pro-sek-Kontovel vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v soboto, 9. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Prisluhnili bomo MePz Sežana, MoPz Lipa iz Ravnice, Združenemu MePz Repentabor, No-netu Vasovalci iz Gore, MePZ Gor-jansko, Nonetu Bača iz Podbrda in MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroke slovenskih otroških vrtcev in osnovnih šol »Narava, vir življenja«. Na sporedu bo igra »Mala princeska« v izvedbi mladih članov Radijskega odra in v režiji Lučke Susič, nagrajevanje udeležencev in zmagovalcev natečaja ter bogat sre-čelov v korist slovenskih misijonarjev. Prireditev bo v nedeljo, 10. aprila, ob 16. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). KULTURNO DRUŠTVO MELODIJA vabi na Taimsov večer s prijatelji, ki bo v nedeljo, 10. aprila, ob 18. uri v športno - kulturnem centru v Zgo-niku. ZSKD, SKD Slovenec, MePZ Slove-nec-Slavec in Zupnijska skupnost iz Boršta vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v nedeljo, 10. aprila, ob 17.uri v cerkvi sv. Antona v Borštu. Nabožni program bodo izvajali Duhovni MePz Anton Martin Slomšek Slovenski dom iz Zagreba, MePz župnije Zavratec iz Idrije, MePz Sv. Anton iz Kobarida in MePz Dr. Frančišek Lampe iz Črnega vrha nad Idrijo. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, »Praznik po-kušnje domačega vina, kruha in olivnega olja«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure sprejema društvo vzorce vina (dve steklenici za vsako sorto). Za olje so v društvu na voljo stekleničke. Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino ter olje bodo deležni diplome strokovne komisije in pokala. Na prazniku bodo prisotni ob pokušnji nagradili s kolajnami prve štiri uvrščene. Za rezervacijo in informacije: 040-411635 ali 040-415797. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar - Odtisi narave. Odprto od 10. do 14. ure od ponedeljka do petka, do 13. aprila. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. 27.3.2011 nas je zapustila Elvira Kavalič vd. Pobega Žalostno vest sporočata sin Rudi in snaha Halima Pogreb bo v torek, 5. aprila, ob 15.00 uri na pokopališču v Bertokih pri Kopru. Opčine, 3. aprila 2011 ZAHVALA Emil Smotlak Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in ki ste pospremili našega dragega na zadnji poti. Nataša z družino Boljunec, 3. aprila 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Franc Bandi Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin. Iskrena zahvala naj gre gospodu Edvinu Švabu za ganljive besede ob odprtem grobu, predstavnikom VZPI-ANPI sekcija Dolina, Prebeneg, Mačkolje, MPZ V. Vodnik in gospodu župniku Metodu Lampetu. Družina Dolina, Brišče, 3. aprila 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Šolske sestre pri Svetem Ivanu v Trstu se lepo zahvaljujejo vsem, ki so pokojno sestro Klaro Krmec spremljali v bolezni, smrti in na pogrebu 28. marca 2011. Posebna zahvala dr. Marku Jevnikarju, ki jo je obiskoval doma in v bolnišnici. 4.4.2008 4.4.2011 Vittorio Carli Leta minejo, bolečina ostaja. Tvoja hči Norina 8 Nedelja, 3. aprila 2011 TRST / Zu-eaa cexßuenifl pemßifi stabo. Prijatelj te ima rad. S prijateljem si vesel. Priiatelj se igra s tabo. Prijatelj tf pomaga Prijatelj te ne zali. S prijateljem je lepo. Prijatelj te ne moti. Prijatelj te ne brca. Prijatelj je prijazen. fi I T \ 0 i 3$ L*It; .£■ Si." *T jstvo .žali- pbijat^ Prirej nViP^r pride^"*" prijateljstvo eni z žogo svinčnik. JazseipZllSV0jimpri^ Prifnt r 1711 P°s°disvinc £ jT* reče grdih besed Prijatelj me ne tepe M.Ner^bije mojih igrač Prijatelj mi ne vzame mesta Pred računalnikom. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. aprila 2011 1 5 1 p/ljciídpv/ü m Comentos 4 Pr'j«tbustVo ¿Sbs»- ... e'katerena/ogeínet/We rÍjate'J^osoZvtfn- POnede'^ , e na/oqe cX 'P^de PriJat?ljtiPos*°sibo/an. °ZaPoned, Ce 9a nimaš Pr,j«tELjst i ^ prijateljstvo Prijatelj te ne žali Te drži za roko. Te posluša, ko govoriš Pravi prijatelj te ne zapusti c Te ima zelo rad 16 Nedelja, 3. aprila 2011 NEDELJSKE TEME Ne pozabimo, da z nedovoljenim škropljenjem ne povzročamo ogromno škodo le čebelam in čebelnjakom, temveč vsem, ki gojijo sadne rastline in poljščine, saj pride ob nezadostni prisotnosti čebel in drugih žuželk do slabega oplajanja in posledično do manjše količine in slabše kakovosti pridelanega sadja in semen poljščin. / Kmečka zveza obvešča člane, da je Dežela objavila razpisa za prispevke predvidene po ukrepu 121 ter 311 Podeželskega razvojnega načrta 2007 - 2013 za tekoče leto. Ukrep 121 Ta ukrep predvideva pomoč za naložbe kmetijam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka. Fitofarmacevtska sredstva Kmečka zveza obvešča člane, da prireja, skladno s tem kar določa obstoječa zakonodaja, 12 urni tečaj za pridobitev potrdila (patentino) za nakup in uporabo fitofar-macevtskih sredstev, ki so na etiketah uvrščena kot zelo toksična, toksična in škodljiva. Istočasno zveza prireja isto-namenski 8 urni tečaj za tiste, ki sicer imajo omenjeno potrdilo, a se jim po petih letih izteka rok veljavnosti, zato ga morajo obnoviti. Ob koncu želi zveza poudariti, da je potreba po potrdilu iz leta v leto večja, ker raste število sredstev uvrščenih med zgoraj omenjene skupine. Med te spada na primer Mankozeb, ki je bil do nedavnega uvrščen med razdražljiva sredstva, za nakup katerih ni potrebno potrdilo, danes pa spada med škodljiva. Zveza vabi vse interesente, da se čimprej prijavijo na tečaj na njenem sedežu v ulici Cicerone 8, ali to storijo telefonsko na številki 040-362941. Komu je namenjen: živinorejskim kmetijam iz naše dežele ki ustvarijo iz prodaje proizvedenega mleka pretežni del letnega prometa, ki se določa na osnovi DDV (IVA). Pomoč je predvidena za sledeče naložbe. Naložbe namenjene direktni proizvodnji mleka (npr. posodobitev hlevov, nakup opreme namenjene izboljšanju dobrega počutja živali); Postavitev ogrevalnih naprav na drva pridobljena na kmetijskem posestvu. Naprave morajo biti namenjene samo lastni uporabi s ciljem zmanjšanja proizvodnjih stroškov, npr stroškov za sirjene; Postavitev fotovoltaičnih naprav in sončnih celic za proizvodnjo energije namenjene lastni uporabi (na podlagi odloka iz dne 6/8/2010 nista združljiva za isto investicijo omenjena pomoč s prispevkom, ki ga daje država za proizvodnjo energije »conto energia«). Samo za kmetije, ki imajo sedež oz. večino obdelovalne površine v območjih C in D (tržaška občina je izključena), naložbe namenjene prvi obdelavi, prvi predelavi, prodaji, v temu namenjenih prostorih. Vsaj 80% mlečne proizvodnje mora biti prirejene na lastni kmetiji. Najnižja naložba: najnižja vrednost naložbe znaša 10.000,00 € . Stopnja pomoči: Stopnja pomoči lahko doseže tudi 55% priznane vrednosti naložbe, če je prositelj mlad (do 40 leta starosti) in če spada njegova kmetija v zaščiteno področje Natura 2000. Rok predstavitve: prošnje, ki morajo biti vložene na Deželo le preko pooblaščenih Centrov (CAA), lahko predstavimo do najkasneje 8. junija 2011. Ukrep 311 Ukrep predvideva podpore za postavitev naprav za proizvodnjo, uporabo in prodajo termične in električne energije pridobljene iz obnovljivih virov. Cilj ukrepa je spodbujanje novih virov dohodka na kmetijah z opravljanjem nekmetijskih dejavnosti. Komu je namenjen: vsem kmetijam iz naše dežele. Pomoč je predvidena za sledeče naložbe: ukrep predvideva prispevek v višini 50% naložbe za realizacijo naprav do jakosti 1 MW, ki jih poganjajo obnovljivi viri in za nakup opreme funkcionalno povezane s temi napravami. Predvideni so tudi prispevki za nadgradnjo obstoječih enakih naprav. Na podlagi odloka iz dne 6/8/2010 nista združljiva za isto investicijo omenjeno pomoč s prispevkom, ki ga daje država za proizvodnjo energije »conto energia«. Ukrep je posebno primeren za tiste kmetije, ki nameravajo postaviti ogrevalne naprave na lesne biomase (se-kanci ali klanci) ki so namenjene poleg lastni uporabi, tudi prodaji termične energije drugim subjektom v bližini (stanovanja, restavracije, hoteli, industrijske, obrtne in trgovske dejavnosti, itd.. ) Najnižja naložba: najnižja vrednost naložbe znaša 10.000,00 €. Rok predstavitve: prošnje, ki morajo biti predstavljene na Deželo le preko pooblaščenih Centrov (CAA), lahko predstavimo do najkasneje 9. maja 2011. Podrobnejše informacije na Kmečki zvezi v Trstu (tel. 040362941), Gorici (tel 0481 82570) in Čedadu (tel. 0432 703119). NAVODILA Škropljenje v času cvetenja Obveščamo sadjarje in lastnike sadnih vrtov, da je Deželni Odbornik za kmetijske, naravne in gozdne vire z odlokom št. 632, z dne 8/4/2008, prepovedal uporabo fitofarmacevtskih sredstev v času cvetenja sadnega drevja in poljščin. Prepoved, ki se navezuje na 17. člen zakona 16/1988, zadeva vsa sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje bolezni in škodljivcev rastlin: fungicide, in-sekticide, akaricide in herbicide. S predhodnim dovoljenjem, ki ga izda služba za varstvo rastlin v primeru utemeljene potrebe, je med cvetenjem dovoljena uporaba fungicidov za zatiranje specifičnih glivičnih obolenj na trti in poljščinah ter škrlupa na sadnem drevju. Prav tako je dovoljeno, pod zgoraj omenjenim pogojem, škropljenje krompirja proti koloradskemu hrošču. Cvetoče rastline, ki rastejo v sadovnjakih in ki jih obiskujejo čebele in druge žuželke opraševalke pred in po cvetenju sadnega drevja, je treba pokositi pred fitofarmacevtskim posegom na drevju. Namen odloka je zavarovati žuželke opraševalke, še posebej čebele, pred zastrupitvijo. Izkušnje zadnjih let žal potrjujejo, da se je število omenjenih žuželk močno zmanjšalo, zato je vloga čebel pri opraševanju iz leta v leto pomembnejša. Čeprav je stanje na Tržaškem, kar zadeva prisotnost žuželk opraševalk, boljše kot v ostalih pokrajinah naše dežele, vabimo člane, da spoštujejo ta navodila, saj so žuželke, posebej pa čebele, izredno bogastvo, ki ga moramo čuvati zaradi nenadomestljive vloge, ki jo opravljajo pri oplajanju tako sadnega drevja kot poljščin. Ne pozabimo, da z nedovoljenim škropljenjem ne povzročamo ogromno škodo le čebelam in čebelnjakom, temveč vsem, ki gojijo sadne rastline in poljščine, saj pride ob nezadostni prisotnosti čebel in drugih žuželk do slabega oplajanja in posledično do manjše količine in slabše kakovosti pridelanega sadja in semen poljščin. NASVETI STROKOVNJAKA Kmetijska opravila v mesecu aprilu April je mesec, ko imamo na kmetiji veliko dela. V tem času sicer še vedno lahko nastopi kaka spomladanska nepričakovana pozeba. Zato naj se z nekaterimi opravili ne prenaglimo. VINOGRAD - Trta v aprilu poganja. Sedaj je čas, da vinograd gnojimo z dušikovimi gnojili. Vinograd obdelujemo, če pa ga pustimo zatravlje-nega, sedaj začnemo s košnjo trave oz. mulčenjem. Skrajni čas je, da končamo s povezovanjem mladic. Ko so poganjki trte dolgi 2 do 3 centimetre, je čas, da škropimo proti morebitni črni pegavosti. To storimo le, če se je bolezen v prejšnjem letu pojavila močneje. V ta namen uporabljamo pripravke na podlagi mankozeba ali druge površinske pripravke. Škropimo po možnosti v toplem vremenu. Po potrebi škropljenje ponovimo, ko so poganjki dolgi 3 do 10 cm. Poznejše škropljenje proti peronospori je učinkovito tudi proti črni pegavosti. Prav kmalu bo treba posvetiti pozornost oidiju. Prvič škropimo, ko so poganjki dolgi približno 5 centimetrov. Najbolj učinkovito pa je, da trte pož-veplamo. Idealen za prvo škropljenje je tudi biološki preparat AQ10, saj je učinkovitost že pri temperaturi 12 stopinj C, žveplo pa je učinkovito pri višji temperaturi. Pri obeh sredstvih moramo upoštevati najvišje odmerke navedene na konfekciji. KLET - V kleti je to čas ugoden za stekleničenje navadnih namiznih vin. Preden to izvedemo, je dobro, da opravimo laboratorijsko analizo vina, ki ga mislimo ustekleničiti. Vino mora po stekleničenju ležati, da se povsem umiri. Steklenice hranimo v zračnem, hladnem in temnem prostoru. OLJČNI NASAD - Tudi v oljčnem nasadu in sadovnjaku v tem času pokosimo ali pa zemljo plitvo obdelamo. Travo lahko pustimo sadovnjaku ali jo potresemo okrog dreves. Ves mesec april nadaljujemo z obrezovanjem. Pri oljki redčimo krošnjo, odstranjujejmo bohotivke, ki rastejo navpično na sredini krošnje in odstranimo izrojene veje. Odrezane veje postavimo na kup in jih pred koncem meseca sežgemo. To moramo storiti predvsem takrat, ko je oljke napadel oljčni lubadar. Odrezane veje delujejo kot vaba za škodljivca. Hrošček v maju začenja novo generacijo, iz porezanih vej se premakne na gojene rastline in škodo ponovi. Napad škodljivca prepoznamo po tem, ker vrta rove v mlade vejice. Do konca aprila ali najkasneje do prvega tedna maja te odrezane veje odstranimo iz nasada in sežgemo. Še je čas, da sadimo mlade oljke. Predvsem je važno, da lončke z sadika- mi oljk dan pred sajenjem dobro zali-jemo, po sajenju pa ob odsotnosti dežja redno zalivamo. Spomladi se lahko posebno na starejših oljkah pojavi oljčna kozavost. Bolezen zatiramo z bakrenimi pripravki. Z istimi pripravki istočasno zatiramo tudi morebitne ostale glivične bolezni. SADNI VRT - Cvetenje sadnega drevesa je v aprilu v polnem teku. Med cvetenjem ne škropimo, posebno ne z insekticidi, da ne škodili čebelam. ZELENJADNI VRT - V tem času se delo v zelenjadnem vrtu stopnjuje. Sadimo krompir, česen in čebulo, seje-mo pa korenček, peteršilj, solato, solato rezivko, tržaški radič, listnato zeleno, špinačo in nekatere druge zele-njadnice. Sejano površino pokrijemo z žakljevino. Pri sejanju drobnih semen moramo zemljo posebno dobro pripraviti in jo zdrobiti. Skrajni čas je, da sejemo paradižnik, bučke, kumare, papriko, jajčevec. Slednje moramo obvezno postaviti v notranje prostore ali rastlinjak. Le proti koncu meseca ali na začetku maja bomo rastlinice presadili na prosto. Če pa sadike kupimo, moramo izbirati med zdravimi in ne pretirano visokimi. Rastlinice presadimo z vso zemeljsko grudo vred. Pred sajenjem paradižnika postavimo oporo, da ne bi pozneje ranili korenin. Tudi grahu in fižolu postavimo oporo, če tega še nismo storili. Na splošno pri sajenju ali setvi moramo upoštevati načela kolobarjenja. DIŠAVNCE - V tem mesecu si nabavimo nove lončke z dišavnicami. Origano, žajbelj in še nekatere druge di-šavnice razmnožujemo z delitvijo, druge pa razmnožujemo tudi s potaknjenci. Spomladi kuhinjske dišavnice obre-žemo, posebno tiste, ki rastejo v višino in spodaj olesenijo. Rastlino nižamo tako, da jo obrežemo do prvega odcepa kake veje. OKRASNE RASTLINE - Skrajni čas je, da sadimo okrasne trajnice. Bolje je, če so rastline rasle v kontejnerjih. Začnemo s sajenjem okrasnih poletnih čebulnic, ki cvetijo poleti, kot so gladi-jole, kane in dalije. Visokim čebulnicam pred sajenjem postavimo oporo. Če temperature niso prenizke, začnemo z gojenjem pelargonij. Če imamo doma lanske rastline, jih postavimo na prosto in jih obrežemo. Če pa pelargonije kupimo, izbirajmo med močnimi in zdravimi rastlinami. Posebno na kraški planoti pazimo, da nočne temperature niso prenizke. V primeru še hladnih noči jih postavimo v notranje prostore ali jih zavarujemo. Ostale okrasne lončnice presadimo. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. aprila 2011 1 17 Na slikah: pod naslovom prva stran dnevnika Szabadsag z novico o novem voditelju Madžarov v Romuniji; spodaj od leve proti desni Bjarne Lonborg, Edita Slezakova, Pence Balasz, Lars Rosenblad, Gunther Rautz, Toini Ebner in Martxelo Otamendi. SEJA VODSTVA ZVEZE MANJŠINSKIH DNEVNIKOV MIDAS Gospodarska kriza močno prizadela manjšine v Evropi Bojan Brezigar Bült» PAprIEba! ftádlé Fiilünsirf, i i ■:■ +■ -Ji-1'? ] J-J KULMtm bdcM ■fctlnfM in^d 1 Nyitottnak ígért RMDSZ kezd új fejezetet a 10. kongresszus után Cmpüííjjji kfvtn flolfjonw Hunw, J iZdvífitg üj e^míie i V Ir lU'feT. V-i h.T i ■— l j't j.- H .i I r IM '■■■■■ ...........■ k.bi "" nJ k p uqimi L ■■N'lirMlWlM Hm MIh mlttlu T'iiraliiMHi "-.-n .TJ -j-uwt >vi t-* H"« 5PQRT I- •rv'rfí- itn I i Lir i. J-Jl *!-'■■"■..... ll-UK UpMffl . H. '--Wij- MI 111 r-fl b I ái I in ■•■ • lii.Ji ■ 1 I|IUJ .......LH m H-h- ■ ••*■■« 'Ji Í'Í. ir .1 I Ul. ............ . l,|~.,||, "Hiuili- ■ in i---J — Zasedanja odbora zveze manjšinskih dnevnikov v Evropi MIDAS so v zadnjih letih vse manj spodbudna. Ekonomska kriza je namreč močno zarezala v tkivo teh dnevnikov, čeprav le ne tako močno, kot so to občutili dnevniki v jezikih večin. Tudi tokrat je bilo na seji, ki je potekala v Munchnu, največ časa namenjenega prav pregledu stanja posameznih dnevnikov; iz tega pregleda je izhajala do-kajšnja kritičnost, tudi zato, ker so udeleženci pregledu dodali tudi 9nformacije o stanju posameznih manjšin. Finska: nacionalisti na pohodu Na to vprašanje se je tako osredotočil predstavnik tednika Vasabladet, ki ga v mestu Vasa izdaja švedska manjšina na Finskem. V tej državi bodo namreč v kratkem volitve in javnomnenjske raziskave kažejo na močno rast stranke Pravi Finci, populistične in nacionalistične formacije, ki izkorišča sedanjo krizo za nasprotovanje Evropski uniji, evru in vsemu, kar je s tem v zvezi, nasprotujejo pa tudi švedski manjšini in želijo med drugim odpraviti obvezni pouk švedščine v državnih šolah. Svoje glasove išče ta stranka pri ljudeh, ki so socialno emarginirani (zaradi gospodarske krize je morala Finska deloma omejiti socialno državo), podpirajo pa jo tudi mali podjetniki in ljudje, ki se ogrevajo za večjo socialno pravičnost. Sedaj v državi teče beseda tudi o obveznem pouku švedščine in Rosenblad je dejal, da imajo v švedski manjšini vtis, da nekatere stranke popuščajo v upanju, da bodo tako omejili izpad glasov. Glede dnevnikov pa je Rosenblad dejal, da je na Finskem recesija mimo, dnevniki zopet pridobivajo reklamo, število bralcev pa upada, odstotek do dva odstotka letno. Vasabladet je imel pred 20 leti 27.000 izvodov naklade, lansko leto pas 22.000. To je trend, ki se mu ni mogoče izogniti. Ljudje kupujejo manj časopisov in manj berejo, posebno mladih bralcev ni, kar je seveda zaskrbljujoče Romunija: nov šolski zakon Bence Balasz, urednik madžarskega dnevnika Szabadsag, ki izhaja v romunskem mestu Cluj, je opozoril, da je romunski parlament sprejel novi šolski zakon, ki med drugim določa, da je treba v šolah z madžarskim učnim jezikom poučevati zemljepis in zgodovino v romunskem jeziku. Sedaj se oba predmeta po- učujeta v madžarščini in novi zakon bo zagotovo skrčil rabo madžarščine in posredno znanje jezika. Res pa je, da so z istim zakonom povečali tudi dotacije madžarskim šolam. Do spremembe je prišlo tudi v madžarski manjšini: glavna madžarska stranke ima namreč novega voditelja, saj se je dolgoletni predsednik Marko Bela umaknil in je bil na njegovo mesto izvoljen Ke-lemen Humor. V zvezi z mediji madžarske manjšine v Romuniji ni veliko novosti. V tej državi krize še ni konec, prihodki od reklame stalno padajo in nekateri romunski dnevniki so prenehali izhajati, madžarski dnevniki pa so se ohranili, čeprav se morajo stalno boriti s težavami. Slovaška: zakon o jeziku še v veljavi Direktorica madžarskega dnevnika na Slovaškem Edita Slezakova je spregovorila o zanimivem političnem stanju na Slovaškem. Na zadnjih volitvah je vlada, ki jo je vodil socialist Fico in v kateri so bili tudi skrajni nacionalisti, izgubila večino in oblikovala se je nova večina, v kateri je tudi nova madžarska stranka. Ampak madžarska manjšina se je pred volitvami razbila in prejšnja stranka madžarske koalicije ni prestopila 5-odstotnega praga, nova stranka pa je izvolila 15 poslancev, od teh 4 Slovake. Medtem ko je bilo v prejšnjem parlamentu 20 poslancev madžarske manjšine, jih je tako samo 11. Zakon o jeziku, ki v zadnjih letih močno buri duhove, je še vedno v veljavi. Poslanci razpravljajo o spremembah, vendar zakona še niso spremenili: tako se zakon uveljavlja in Slezakova je omenila primer, ko so nekemu slovaškemu tedniku naložili 1.500 evrov globe, ker je objavil oglas v madžarskem jeziku, čeprav je za oglas iztržil borih 200 evrov. Opozorila je, da bi se isto zgodilo, če bi objavili oglas v angleščini, vendar se proti napisom v angleščini nihče ne pritoži. Slovaška je tudi sprejela nov zakon o državljanstvu, ki prepoveduje dvojno državljanstvo. Madžarska to dovoljuje. Na osnovi tega zakona je 50 ljudi izgubilo slovaško državljanstvo: vendar sta med temi samo dva pripadnika madžarske manjšine, vsi ostali so izseljenci, ki so raje ohranili državljanstvo države, v kateri živijo. Kar pa zadeva dnevnik Uj Szo je Sle-zakova opozorila, da so kupili novo tiskarno in nekoliko zmanjšali format časopisa, obenem pa so sedaj vse strani v barvah. Podražiti so morali naročnino in zaradi tega izgubili 3 odstotke naklade, vendar pa je po njenem mnenju na padec naklade vplival tudi politični spor v madžarski manjšini, kajti dnevnik ni podprl prejšnje madžarske koalicijske stranke. V primerjavi s slovaškimi dnevniki, ki so v poprečju izgubili 10 odstotkov naklade, pa je stanje madžarskega dnevnika še kar zadovoljivo. Težave tudi na dansko-nemški meji Bjarne Lonborg, odgovorni urednik danskega dnevnika v Nemčiji je tokrat presenetil z izredno negativnimi novicami. Nemci na Danskem in Danci v Nemčiji so bili dolgo manjšini, ki so jih vsi postavljali za zgled prijateljstva, dobrega sožitja in dobro urejenih razmer. Sedaj ni več tako. Nemška zvezna vlaga je zaradi finančne krize za 25 odstotkov zmanjšala dotacijo nemški manjšini na Danskem in tamkajšnjemu dnevniku Nordschleswiger grozi zaprtje. Resno namreč razmišljajo, da bi s prihodnjim letom dnevnika ne tiskali več, ampak bi ga objavljali samo na svetovnem spletu. To pa bi bil hud udarec za manjšino, ki je že itak zelo maloštevilna, saj njeni starejši pripadniki ne uporabljajo računalnikov. Danska vlada je zaradi tega protestirala, protestiral je tudi Svet Evrope, vendar je nemška zvezna vlada neomajna. Velike težave so tudi na nemški strani meje. Zvezna dežela Schleswig Holstein je namreč spremenila zakon o šoli. Prej je namreč 100-odstotno financirala danske šole, ki so formalno zasebne, dejansko pa so to edine šole danske manjšine, sedaj pa so ta prispevek znižali na 85 odstotkov. To pomeni 80 učiteljev manj, eno šolo so že zaprli, zapreti jih bodo morali še nekaj in nekateri učenci se bodo morali vsak dan voziti dve uri v šolo. Sedanja konservati-vno-liberalna vlada in v deželnem parlamentu samo enega poslanca večine in prihodnje leto bodo nove volitve, še prej pa naj bi spremenili volilni zakon. Dnevnik Flensborg Avis redno izhaja, vendar so se prispevki, ki jih prejema iz Danske, znižali za 2 odstotka, kar je, če upoštevamo inflacijo, 4 odstotke manj. V primerjavi z nemškimi dnevniki, ki so izgubili do 30 odsto0tkov bralcev, je Flensborg Avis vsekakor na dobrem, saj se je naklada zmanjšala za odstotek, sedaj pa zopet počasi narašča. Enega novinarja so morali odpustiti, vendar so ga sedaj ponovno zaposlili. Baskovskemu dnevniku manj reklame Odgovorni urednik baskovskega dnevnika Berria Martxelo Otamendi je povedal, da so lansko leto utrpeli 255.000 evrov izgube, predvsem zaradi reklame. V zadnjih dveh letih so se prihodki od reklame namreč zmanjšali za milijon evrov. Naklada ne pada in Berria lahko še vedno računa na 13.000 zvestih naročnikov, zaradi upada prihodkov od reklame pa so morali zmanjšati število strani: dnevnik izhaja na 40 straneh in ne več na 56 straneh kot v prejšnjih letih. Odpuščali niso, vendar ne nadomeščajo več odsotnosti v primeru bolezni, nosečnosti in raznih obveznosti. Objavljajo tudi spletno izdajo, vendar je število naročnikov zanemarlji- vo; bralcev na brezplačnih spletnih straneh je čedalje več, vendar to ne prinaša prihodkov. Uredili so tudi novo tiskarno, v kateri sedaj tiskajo tudi druge, ne samo baskovske publikacije. Vanguardia kmalu v katalonščini V odsotnosti predstavnika Katalonije je Otamendi spregovoril tudi o stanju v tej regiji, kjer španski promadridski dnevnik La Vanguardia napoveduje skorajšnjo izdajo v katalonščini. To je veliko presenečenje, kajti Vanguardia ni nikoli podpirala katalonskega jezika; zanimivo je, kako se bo s tem spremenila vsebina dnevnika, saj, tako Otamendi, ni mogoče pričakovati, da bi se dnevnik, ki bo izhajal v katalonščini, zavzemal priti katalonskemu jeziku. Po njegovem mnenju bo katalonska izdaja Vanguardie uspeh, saj po tem dnevniku sega predvsem meščanska bur-žoazija, ki pristaja na katalonščino, ne pa na ekstremne zahteve. Težave Poljakov v Litvi O poljskem dnevniku v Litvi Kurier Wilenski je poročal generalni sekretar združenja MIDAS Gunther Rautz; Poljaki v Litvi imajo velik težave, novi zakon o šolstvu omejuje rabo poljščine v šolah, kajti tudi v poljskih šolah bodo morali nekatere predmete poučevati v litovščini. Povečali so tudi število otrok, ki je potrebno za ohranitev oziroma odprtje šole in poljski manjšini tudi to povzroča velike težave. Dnevnik Kurier Wilenski je tudi letos zaprosil za državni prispevek, vendar ga ni dobil, kot sicer že v prejšnjih letih: letos so pripravili štiri projekte, a so bili vsi zavrnjeni, kar ponovno kaže na odnos litovskih oblasti do poljske manjšine. Temna obzorja celo za Dolomiten Južnotirolski dnevnik Dolomiten je bil lansko leto zelo uspešen, saj je, kot je povedal odgovorni urednik tega dnevnika in predsednik združenja MIDAS Toni Ebner, prihodek od reklame nara-stel za 14 odstotkov. Južnotirolsko gospodarstvo napreduje in tudi turistična sezona je bila zelo uspešna, tako da je bilo več reklame. Podražiti pa so morali letno naročnino za celih 96 evrov, zaradi česar so letos izgubili 400 naročnikov. Do podražitve je prišlo delno zaradi investicij - obnovili so tiskarno in kupili nov rotacijski stroj, s katerim lahko tiskajo do 90.000 izvodov na uro, stroj pa upravljajo samo trije delavci - predvsem pa zaradi odločitve italijanske pošte, da ob sobotah ne bodo več raznašali pošte. Za Dolomiten, ki 72 odstotkov svoje naklade dostavlja po pošti, je to hud udarec. Za zagotovitev dostave ob sobotah morajo vzpostaviti sistem, kar bo v prvem letu, predvsem zaradi investicij (kupiti bodo morali dostavna vozila, urediti skladišče itd.) stalo 2,5 milijona evrov. Skupščina v začetku maja Na seji so razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih, med temi o naraščanju cene papirja in o možnosti, da bi si manjšinski dnevniki s skupnim nakupom zagotovili cenejši papir. Razpravljali so tudi o letni skupščini, ki bi morala biti v Lleidi v Kataloniji, a jo je krajevni dnevnik odpovedal, ker je katalonska vlada preklicala že sprejeti sklep o financiranju skupščine. Tako so se, ob dejstvu, da v dveh mesecih ni mogoče zagotoviti druge kandidature, dogovorili, da bo le-toišdnja skupščina v Bocnu, kjer je tudi sedež organizacije. 18 Nedelja, 3. aprila 2011 NEDELJSKE TEME Če je sedaj kaj narobe z otrokom v šoli, hodijo v Italiji starši v šolo v spremstvu odvetnika. Profesorica iz Maribora mi je zaupala, da se boji dijaku dati slab red, ker ji bo preluknjal gumo na avtomobilu. Dijaki na italijanski šoli v Gorici, ki niso izdelali, so v šoli ponoči odprli vse pipe, da je voda zalila prostore. / DVE GORICI, ZLASTI »TA STARA« V OČEH KRONISTA »Svobode jabolko j se zlato ...« Gorazd Vesel Napravimo nekaj, kar bo sijalo čez mejo. S temi besedami so začeli graditi Novo Gorico. Po vstopu Slovenije v EU se je pojavilo veliko novih gesel, kako obe mesti čimbolj povezati. Eno izmed njih se glasi: Dve Gorici eno mesto. Lepe besede, dobri nameni. Šele v zadnjem času spoznavamo, da je med mestoma najprej potrebno vzpostavljati normalne odnose. Ne gre postavljati voza pred konja, potrebno je dati času čas, da pokaže, kje so stvarne možnosti sodelovanja. Za razumevanje razlike med sedanjostjo in preteklostjo, kakor jih sam zaznavam, sem se zatekel v zgodovinski spomin v »podstrešju«. In ugotovil, kako zelo se je mesto spremenilo, odkar sem se po volji časopisa pred 60 leti iz Trsta preselil v Gorico. Po priključitvi k Italiji 1947. leta je naša skupnost doživela kadrovsko obuboža-nje in prilagoditi se je morala novim razmeram. V Gorici sem se priženil, vendar sem za vedno ostal razpet med vsemi tremi pokrajinami v zamejstvu, Slovenijo in še čez te meje. Kraševci priženjenemu pravijo »pr'stopavc«, Openci pa »ignac«. Ne vem, če obstaja tu, na Goriškem, za takšno kategorijo moških kakšen izraz. Zagotovo smo ostali »Tržačani«. V Gorici je bilo takrat veliko deklet in malo fantov. Pobrale so jih vojne in povojne razmere. Ta manko je zaznal tudi časnikar RAI Dušan Černe, ki je »na drugi strani« z ljubiteljsko neformalno ženitovanjsko agencijo spravil skupaj kar nekaj parov. Eno prvih pomembnejših presenečenj sem doživel v začetku 50-tih let minulega stoletja v vladni knjižnici, kjer je izbranim, italijansko govorečim meščanom pesnik iz Gradeža Biagio Marin predaval o Sloveniji. Ne vem, če je bil kdaj tam, in tudi tega ne vem, kaj ga je vezalo nanjo, zagotovo pa je bil o njej dobro poučen. Rekel je, da ne poznamo analfabetizma, da smo imeli v Ljubljani tri dnevnike, tri poklicna gledališča, univerzo itd. O tem ni bila objavljena niti ena sama besedica. Šele lani, ob popularnosti pisatelja Borisa Pahorja, je tisk objavil pismo, ki ga je Biagio Marin prva povojna leta pisal tržaškemu pisatelju Pahorju. S tem je dokazal svojo odprtost do naše biti, se pravi odprtost v času najhujše šovinistične ofenzive proti nam. Nesporno je Marinovo gledanje izhajalo iz njegove intelektualne širine, porojene v razmerah, ko so na Goriškem, pod Avstrijo, z ramo ob rami živeli Furlani, Slovenci, Avstrijci in malo Italijanov, kjer italijanska iredenta ni imela toliko moči kot v Trstu in še južneje od njega, da bi skvarila zadovoljivo mero strpnosti. V tistih časih je bilo mogoče še slišati kakšen pogovor v nemščini, zelo veliko v furlanščini in slovenščini.To večje-zičnost, s posebnim poudarkom na izrazito prisotnost slovenščine, je bilo mogoče zaznati v gostilnah Pri Zlatem jelenu, v Fieglovi All' universita, pri Treh kronah, Pri Pavlinu, Pri konjičku in še kje, ki so bile v lasti Slovencev. Lep primer strpnosti je bilo mogoče zaslediti v Bratuževi kavarni, pri cerkvi na Travniku, vodeni po avstrijskem vzorcu, kakršnih je bilo tedaj kar nekaj tudi v Trstu. Zvest tej tradiciji je imel Rudi Bratuž poleg slovenskih in italijanskih tudi nemško časopisje. Bralo jih je kar nekaj avstrijskih dam. Med prvimi je namestil TV sprejemnik. Ko ga je prižgal, smo vsi morali sedeti kot v kinod-vorani. Bognedaj, da bi si kdo takrat upal držati časopis tako visoko, da bi oviral pogled ostalih gostov. Tja je prihajal brat časopise goriški občinski odbornik KD dr. Polesi. Tja je zahajal italijanski lezbični par, ker se je počutil varnejšega in manj opaznega kot v kakšnem izrazito italijanskem lokalu. Seveda so se takrat v tej kavarni zbirali vsi Slovenci, ne glede na takšno ali drugačno mišljenje. V tako pisani druščini je bilo, normalno za tiste čase, tudi veliko vohunov. Bili so časi hladne vojne, živeli smo tik »železne zavese«Takrat je šlo zares, toda če se danes ozremo nazaj, nam gre lahko malo na smeh. Občinski svet se je sprva sestajal na gradu, pozneje se je preselil na Verdijev kor-zo, v prostore pod Avstrijo zgrajenega županstva pred Ljudskim vrtom. Njemu nasproti so naši predniki pod Avstrijo zgradili Fabianijev Trgovski dom. Zgradbi sta imeli simbolični pomen in sta odslikavali razmerje sil v avstrijskih časih. Slovenska prisotnost se je enakovredno spogledovala z italijansko govorečo občinsko oblastjo. Slovenci, organizirani v DFS (Demokratična fronta Slovencev), so na prvih volitvah po drugi svetovni vojni v občinskem svetu imeli 4 svetovalce, SDZ (Slovenska demokratska zveza) pa dva. Po dveh ali treh volitvah se je razmerje sil obrnilo. V DFS je prevladovala laična smer, rahlo nagnjena v levo; njena bistvena značilnost je bila navezanost na Narodnoosvobodilni boj. SDZ je imela laične svetovalce, volilno telo pa večinoma katoliško in klerikalno. Njihov vodilni politik je bil liberalno usmerjeni odvetnik Avgust Sfiligoj. V demokratični Italiji, torej po vojni, so ga aretirali in zaprli, ker bi moral odslužiti kazen, priso-jeno pred fašističnim posebnim sodiščem. Dolga leta je bil občinski svetovalec, kasneje pa odbornik. Ta skupnost se je ravnala po Mahničevih načelih o »ločitvi duhov«, z vsemi posledicami, ki jih bo težko ukrotiti. DFS je z leti izgubljala glasove, tudi pripravljenost ljudi, da bi kandidirali zanjo, je pojenjala. Tako se je zgodilo, da jo je v občinskem svetu predstavljal kavarnar Rudi Bratuž. Koliko ponižanj in sovražnih govorov so eni in drugi morali slišati s strani nacionalistične italijanske desnice in tudi krščanske demokracije. To se je dogajalo posebno prva leta, ko so se sestajali na gradu, v dvorani deželnih stanov. Samo mimogrede še tole: v grad smo stopali - in še stopamo -skozi vrata, nad katerimi je vzidan beneški lev. Toda Gorica ni bila nikoli pod Benetkami, torej gre za zgodovinski ponaredek. Od nekdaj je bilo v občinskem odboru veliko »ezulov«, da se izrazim po njihovo. Po vojni so res doživeli tragedijo. Poleg nas so bili, oni posledično, druga največja žrtev fašizma. Iz krajev, od koder so prišli, so s seboj prinesli narodno nestrpnost. Razumljivo. Pri nas so dobili delovna mesta v administracijah, odpirali so trgovine in manjše obrate. Uspešno so izkoriščali prosto cono in odprto mejo, nekateri so tudi obogateli. Zagotovili so si rento, toda vlagali niso. To se pozna danes, ko skoraj ni dneva, da ne bi zaprli kakšne trgovine. Še malo, pa ne bo več kaj zapirati. Za tisti čas je bilo značilno tudi to, da so v cerkvi Brezmadežne v Garibaldijevi ulici še dolgo let po vojni, okoli 25. aprila, prirejali mašo zadušnico za Benita Mussolinija. Postopoma se je Gorica spreminjala in postala bolj strpno mesto, vendar je izgubila dušo, kakršno si je ustvarila skozi zgodovino. Izgubila jo je za vedno. Niti srednjeevropska srečanja, ki so si jih izmislili de-mokristjani, da bi širili svoj vpliv na vzhod, med sovjetske satelite, ji je niso mogla povrniti. Pred meseci je časnikar na slovenski TV Slavko Bobovnik gostil predstavnike koroških Slovencev. Na koncu jim je zastavil vprašanje: »Koliko časa boste še? Dvajset, štirideset let?« Nekje sem prebral, da se koroški Slovenci, ki živijo v treh dolinah, Rož, Podjuna, Zila, na medsebojnih srečanjih raje pogovarjajo po nemško kot vsak v svojem narečju, ker naj bi se v narečjih ne sporazumevali najbolje. Tole časnikarjevo vprašanje me preganja že lep čas in se ga bom znebil čez par trenutkov. Samo malo potrpljenja! Z odpiranjem peš con postaja mestno središče vabljivejše. Težišče se je s Travnika preneslo južneje, na oba »korza« in zlasti v Garibaldijevo ulico, kjer je tudi naše uredništvo. V novih peš conah se čuti nov utrip mesta. Odpirajo se novi javni lokali s pridihom starih časov. Ponudba je pestrejša. Kdo ve, če ni to ena od priložnosti, da mesto zaživi na nekoliko drugačen način, kot smo ga bili vajeni v časih divjega potrošništva in odprte meje. Pred leti mi je znani lastnik moške konfekcijske trgovine dejal - če sedaj pomislim skoraj preroško - da bo Gorica postala predmestje Nove Gorice. In je zaprl trgovino. Šibkosti Gorice so takrat zaznali tudi nekateri desničarski italijanski politiki. Predlagali so, da bi v zameno za odhod vojske, ki ni bila več potrebna, odprli osrednjo državno policijsko šolo. Zamisel za Rim ni bila sprejemljiva. Pač pa so odprli univerzo in pritegnili veliko študentov. Njihova navzočnost je vidna zlasti v mestnem središču. Gorica je čez noč postala živahno mesto mladih. Tudi Nova Gorica je postala univerzitetno mesto. Ne poznam vseh razlogov, razen prevladujočih političnih ambicij, za odpiranje tolikih univerz. Pač pa poznam stališče tržaške znanstvenice Margherite Hack, ki pravi, da ni pametno univerze približevati krajem, kjer bivajo potencialni študentje, ampak bi morali mladi zahajati v kraje, kjer so univerze z dolgoletno tradicijo. Kajti samo te imajo ugled, knjižnice, laboratorije, izvrsten profesorski kader itd. In samo iz takšnih univerz lahko prihajajo dobri strokovnjaki. Ki jih prav v sedanji globalni krizi vsi potrebujejo. Taista znanstvenica je nadalje mnenja, da je potrebno v srednjih šolah opraviti selekcijo, po kateri naj gredo naprej le sposobni dijaki. Kaj si o tem mislijo starši, je drugo vprašanje. Pojav tako številne mlade populacije prinaša mnoge probleme. V takšnih skupnostih krožita tudi alkohol in droga. Novice o aretaciji razpečevalcev mamil na obeh straneh meje razkrivajo razsežnost tega pojava. V mojih časih tega ni bilo. Tudi položaj dijaka je bil drugačen. Če sem dobil »cvek«, je to pomenilo učenje čez poletje in popravni izpit septembra. Če je sedaj kaj narobe z otrokom v šoli, hodijo v Italiji starši v šolo v spremstvu odvetnika. Profesorica iz Maribora mi je zaupala, da se boji dijaku dati slab red, ker ji bo preluknjal gumo na avtomobilu. Dijaki na italijanski šoli v Gorici, ki niso izdelali, so v šoli ponoči odprli vse pipe, da je voda zalila prostore. Prav mladi so največja žrtev sedanje krize. Strah pred jutrišnjim dnem je vedno bolj prisoten. Manca Košir, znana univerzitetna profesorica v Ljubljani, za Slovenijo predlaga sestavo manifesta, ki naj zavezuje državo, da temeljito spremeni javno šolstvo. Bo pri nas kdo prisluhnil Marghe-riti Hack, ki se ubada s podobnim vprašanjem? Od začetka graditve Nove Gorice, ki naj bi »sijala čez mejo«, do nastanka ideje o »enem mestu«, je minilo 60 let. V tem času je prišlo do sprememb neverjetnih razsežnosti. K sreči brez prelivanja krvi. Le nekaj generacij pred nami je v svojem življenju, če drugega ne, doživelo dve svetovni vojni. Imamo najsrečnejše generacije, ki so kdajkoli živele na tem koncu sveta. Doživele so razcvet nebrzdanega blagostanja. In tudi njen konec! To je treba povedati. O prihodnosti sedaj lahko samo ugibamo, nič ne bo več tako kot je bilo! Če vzamemo za primer Italijo, vidimo nesposobnost vodilnih kadrov in zbeganost levice. Prokletstvo kapitalizma se je zgrnilo tudi nad naše sosede. Ker niso bili cepljeni, jih je udarilo toliko huje. Kako se jim godi, zvemo od znancev ali iz medijev. Vzet iz prvotnega, povojnega konteksta, in postavljen v sedanje globalne razmere prav za naše sonarodnjake pomenljivo zveni tale Župančičev verz: »Svobode jabolko se zlato, nam zakotalilo je v blato.« Pri sosedih je, torej, ena stran omahnila, druga je dobila krila. Kembel v zvonu, ki je dolgo časa tolkel v eno plat, se je preusmeril v drugo. Nam, ki ostajamo »za mejo«, to hočem poudariti, ostaja večna dolžnost vztrajati v novih razmerah in se razvijati, kot so to počeli naši predniki, prisegajoč na narodnost, čeprav vsak pod svojim znakom. Stati in obstati moramo tudi zato, in zdaj sem tam, kot sem napovedal, da nas nekega dne zvedavi novinar ne bo presenetil z vprašanjem: »Koliko časa še?« / DNEVNE NOVICE Nedelja, 3. aprila 2011 19 PRISELJENCI - Vse bolj kaotično stanje na otoku in kopnem Trenja na Lampedusi, ■ • v »v v m m m •• pobeg iz sotorisca v Mandurii V Tarantu priseljenec zagrozil s samomorom - Berlusconi jutri v Tuniziji RIM - Dva tisoč jeznih priseljencev pod soncem na Lampedusi, 2.200 nezadovoljnih pribežnikov v šotorišču v kraju Manduria v Apuliji. Potem ko se je iztekel rok, ki ga je napovedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, v teku katerega naj bi »rešili« priseljeniško vprašanje na otoku Lampedusa, se je kaos s priseljenci razširil na italijanski Škorenj, na Lampedusi pa se stanje ni prav nič izboljšalo. Prav nasprotno. Na Lampedusi so priseljenci pod soncem čakali, da bi jih z ladjami prepeljali in razmestili v šotorišča v Apu-liji in še nekaterih drugih italijanskih deželah. Zavrnili so hrano, mnogi so se pritoževali, da je hrana slaba, primerna za pse, ne pa za ljudi. Na otok so pripeljali moderno poljsko kuhinjo, ki bi lahko pripravila 2 tisoč obrokov, a je še niso sestavili. V bližini pristanišča so namestili počitniško prikolico, v kateri so delili oštevilčene kupone za vkrcanje na ladje, ker pa ladij ni bilo, je postal položaj vse bolj naelektren. Eden od tu-nizijskih priseljencev je z bencinom polil prikolico in podtaknil ogenj. V nekaj minutah je prikolica zgorela, sami priseljenci pa so izročili storilca policiji. Poveljnik luške kapitanije je pojasnil, da ladje niso uspele pripluti v pristanišče zaradi premočnega vetra. Pred večerom se je vendarle začelo vkrcavanje priseljencev na vojaško ladjo San Marco. Prepeljala jih bo v šoto-rišče, ki so ga uredili v kraju Santa Maria Capua Vetere v Kampaniji. Ponoči naj bi priplule še štiri civilne ladje, s katerimi naj bi z otoka Lampedusa odpeljali vse preostale priseljence. Naelektreno je bilo tudi vzdušje v sotorišču v kraju Manduria v Apuliji. Tu so namestili 2.200 ljudi, ki pa niso z namestitvijo prav nič zadovoljni. Dopoldne so začeli metati kamenje proti policijskim silam in uprizorili protest. Proti večeru jim je uspelo uiti iz ograjenega šotorišča in pognali so se v beg, protestno zaprli eno od cest in zavrnili zahtevo po vrnitvi v šoto-rišče. Podobno so nekaj ur prej številni priseljenci zbežali iz šotorišča v kraju Palazzo San Gervasio pri Potenzi. V Tarantu pa je eden od tunizijskih priseljencev na železniški postaji splezal na 10 metrov visoko teraso in zagrozil, da se bo obesil. Šele po dolgem pogajanju so ga njegovi rojaki prepričali, naj ne uresniči svoje namere. Vladni načrt o razmestitvi prise- Lampedusa, čakajoč na ladjo, ki pa je prispela šele na podvečer ansa ljencev po raznih italijanskih deželah, je naletel na ostre kritike. Predsednik Apulije Nichi Vendola je bil zelo kritičen do šotorišča v Mandurii: »Šotorišče ni odgovor na vprašanje priseljencev, temveč odgovor na zahtevo Severne lige po namestitvi centrov za priseljence na italijanskem Jugu.« Vodja italijanskih škofov, kardinal Angelo Bagnasco je pozval evropske države, naj priskočijo Italiji na pomoč, saj sedanja humanitarna ujma zadeva vso Evropo, ne le Italije. Medtem ko v Italiji odmevajo polemike o sprejemanju priseljencev in protesti proti Franciji, ki zavrača njihov prehod na francoska tla, je Visoki ko-misariat Združenih narodov za priseljence sprožil alarm: v Sredozemskem morju pogrešajo gumenjak in ladjo, na katerih naj bi skušalo pripluti v Evropo kakih 400 pribežnikov iz Eritreje. Somalije in Etiopije. Predsednik vlade Silvio Berlusconi in notranji minister Roberto Maroni bosta jutri odpotovala v Tunizijo, da bi se s tamkajšnjimi novimi oblastmi dogovorila za ukrepe, ki bi jih morale slednje sprejeti, da bi zajezile odhod priseljencev s tunizijske obale na Lampeduso. Berlusconi naj bi tunizij-skim oblastem ponudil pomoč pri nadzoru na morju pred tunizijsko obalo, vprašljivo pa je, ali bo ta ukrep ob tolikšnem navalu priseljencev uspešen. ŠPANIJA - Včeraj odločitev Zapatero leta 2012 ne bo več kandidiral MADRID - Španski premier Jose Luis Zapatero je na srečanju vodstva svoje Socialistične stranke včeraj napovedal, da na naslednjih parlamentarnih volitvah v državi leta 2012 ne bo več kandidiral. Zapatero je ob tem dejal, da je bil njegov namen, ko je bil leta 2004 prvič izvoljen za premierja, na položaju ostati največ osem let, svojega mnenja pa ni spremenil niti po svoji drugi izvolitvi leta 2008. "Tako sem razmišljal že pred sedmimi leti. Dva mandata sta dovolj," je včeraj v Madridu dejal Zapatero. 50-letni nekdanji odvetnik je ob tem stranko pozval, naj začne s postopkom izbire novega kandidata, ki jo bo vodil na volitvah, predvidenih za leto 2012. Njegovega naslednika v boju za zmago na volitvah bodo izbrali na primarnih volitvah. Včerajšnja napoved Zapatera Jose Luis Zapatero pomeni konec večtedenskih ugibanj o tem, da naj bi se premier in predsednik socialistov umaknil v prid trenutnega podpredsednika vlade Alfreda Pereza Rubalcabe, ki je ena ključnih oseb španske vlade. Socialistična stranka sicer v javnomnenjskih raziskavah zaostaja za opozicijsko Ljudsko stranko, medtem ko Zapatero poskuša izvesti nepriljubljene varčevalne ukrepe in reforme trga dela, da bi zmanjšal javni primanjkljaj. ABIDJAN Na zahodu države ubitih 800 ljudi ABIDJAN - V Abidjanu, največjem mestu Slonokoščene obale, še naprej potekajo siloviti spopadi med silami nekdanjega predsednika Laurenta Gbag-boja in novoizvoljenega predsednika Alassaneja Ouattare. Ouattarove sile so včeraj še naprej silovito oblegale Gbag-bojevo rezidenco in predsedniško palačo, potem ko so po trditvah Gbagboje-vega tabora njihove napade v petek uspeli odbiti. V Abidjanu so tako stalno odmevajo streli, občasno pa je slišati tudi težko topništvo. V mestu pa pa-truljirajo mirovne sile ZN, ki so že v četrtek prevzele nadzor nad tamkajšnjim letališčem, najpomembnejšim v državi. Kakih 1400 tujcev se je v strahu pred nasiljem zateklo v oporišče francoskih vojakov ZN v Abidjanu. V luči napetih razmer je visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ash-ton v petek Gbagboja znova pozvala k takojšnjemu odstopu. Kot je poudarila v izjavi, mora Gbagbo nemudoma sestopiti z oblasti in se predati pravosodnim oblastem. Sprti strani je obenem pozvala k zadržanosti in zaščiti civilistov. Na Gbagboja so podobne pozive že naslovili tudi številni drugi tuji voditelji, a ta očitno ne popušča. Njemu zvesta vojska je včeraj celo po državni televiziji RTI - potem ko je uspela ponovno zavzeti njen sedež - pripadnike varnostnih sil pozvala, naj opravijo svojo dolžnost ter z orožjem odbijejo napade sil Ouat-tare in zaščitijo državne institucije. ICRC pa je v petek v Ženevi sporočil, da je bilo v nasilju v kraju Duekoue na zahodu Slonokoščene obale na izredno krut način ubitih najmanj 800 ljudi. Ubiti naj bi bili v izbruhu medetni-čnega nasilja med lokalnimi skupnostmi v enem od mestnih okrožij, verjetno v torek, predstavniki Rdečega križa pa so si prizorišče ogledali v četrtek in petek. Pred nasiljem in plenjenjem naj bi iz mesta v minulih dneh poleg tega zbežalo na desettisoče ljudi. Prav v kraju Duekoue naj bi bilo nameščenih več sto pripadnikov sil ZN. Tiskovna predstavnica ZN v Abidjanu Juliette Amantchi je potrdila, da imajo v tem mestu svoje oporišče, ni pa vedela, koliko pripadnikov je tam nameščenih. Kot je še dejala, s poboji v Duekoueju ni seznanjena. prej do novice www.primorski.eu1 LIBIJA - Spopadi se po zavrnitvi prekinitve ognja nadaljujejo Nato proučuje poročila o žrtvah »prijateljskega« ognja TRIPOLI - V Libiji so se v noči na soboto nadaljevali spopadi med uporniki in silami libijskega voditelja Moamerja Ga-dafija, potem ko so slednje v petek zavrnile prekinitev ognja. Uporniki trdijo, da jim je uspelo ponovno zavzeti strateško pomembno mesto Brega, kjer so se spopadi zjutraj umirili. Mesto Brega, ki leži 800 kilometrov vzhodno od Tripolija, je bilo v zadnjih dneh prizorišče srditih spopadov. O spopadih poročajo tudi iz mesta Misrata na zahodu države, ki je rokah upornikov. Z obstreljevanjem pa so ponoči nadaljevale tudi koalicijske sile. Njihova tarča so bili položaji Gadafijevih sil vzhodno in jugozahodno od Tripolija. Lokalni prebivalci pa so poročali o eksplozijah v pomorskem oporišču 120 kilometrov vzhodno od prestolnice. Ameriška vojska je v petek napovedala, da bo še ta konec tedna iz vojaške operacije v Libiji umaknila svoja bojna letala in vodene rakete tomahavk. Odločitev sledi obljubi ameriškega predsednika Baracka Obame, da bodo ZDA po prevzemu poveljevanja nad operacijo s strani zveze Nato v posegu igrale le še podporno vlogo. So se pa Natovi operaciji včeraj pridružila tri švedska bojna letala, ki naj bi v kratkem pristala v oporišču na Sardiniji. Še pet se jih bo misiji pridružilo danes. Letala ne bodo obstreljevala Gadafijevih sil, se pa lahko odzovejo na napad. Iz Libije pa so včeraj odmevala predvsem poročila, da je bilo v napadu Natovih letal kakih 15 kilometrov vzhodno od mesta Brega v petek pozno zvečer ubitih več upornikov, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pa tudi več civilistov. Vir teh poročil so sami uporniki, Nato pa tega ni niti zanikal niti potrdil, saj zadevo še preučuje. Skupno naj bi bilo v obstreljevanju zavezniških letal ubitih 13 ljudi. Po prvotnih navedbah naj bi bili vsi uporniki, kasneje pa je AFP poročal, da so mrtvi tudi štirje civilisti - voznik reševalnega vozila in trije študentje medicine iz Benga-zija, ki so bili v konvoju več vozil, v katerem so bili sicer večinoma uporniki. Nemška tiskovna agencija dpa je poleg tega pred tem poročala, da naj bi se med upornike na skrivaj pomešali privrženci libijskega voditelja Moamerja Gadafija in začeli namerno streljati s protiletalskim orožjem, Natova letala pa so se na njihov napad odzvala. AFP po drugi strani piše, da naj bi napad letal izzvali sami uporniki, ki so s streli v zrak proslavljali uspeh v boju proti Gadafijevim silam v Bregi. Predstavniki nacionalnega sveta, ki združuje Gadafijeve nasprotnike in predstavlja nekakšno alternativno prehodno vlado v Libiji, so sicer že nakazali, da za incident ne obtožujejo Nata, da prevzemajo del krivde zanj in ga vidijo kot nujno kolateralno škodo. Predstavnica zveze Nato v Bruslju Oana Lungescu je zatrdila, da so v zavezništvu zaskrbljeni zaradi navedb o žrtvah med uporniki in še posebej civilisti, saj je osnovni cilj vojaškega posredovanja v Libiji prav zaščita civilistov. Kot je še dejala, zaenkrat preučujejo, kaj se je dejansko zgodilo. (STA) LIBIJA - Anketa Primorskega dnevnika Vojaški poseg z velikimi žrtvami Vojaški poseg v Libiji bo strmoglavil Gadafijev režim, a z velikimi človeškimi žrtvami, je prepričana večina (40 odst.) sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika. To je prevladujoče prepričanje tudi v anketah, ki se o tem aktualnem vprašanju pojavljajo v drugih italijanskih in evropskih občilih. 28 odst. sodelujočih pravi, da bo orožje zavezniških letal strmoglavilo Gadafija. Z druge strani je 21 odst. prepričanih, da vojaški poseg nikakor ne bo strmoglavil libijskega diktatorja, 11 odstotkov sodelujočih pa celo meni, da bo pobuda sil vojaškega pakta Nato tako ali drugače utrdila Ga-dafija in njegov režim. Mislite, da bo vojaški poseg v Libiji strmoglavil Gadafijev režim? 21 % 11 % 28 % 40 % 28 - Ne 15 - Ne, utrdil ga bo 37 - Da 51 - Da, a z velikimi človeškimi žrtvami 20 Nede|ia' 3- apri|a 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Milan je premagal Inter in povečal prednost Pato glavni protagonist milanskega derbija Milan - Inter 3:0 (1:0) Strelca: Pato v 1. in 62., Cassano v 90. iz 11-m. Milan: Abbiati, Thiago Silva, Nesta, Zambrotta, Abate, Boateng, Van Bommel, Gat-tuso (Flamini), Seedorf, Robinho (Cassano), Pato (Emanuelson). Trener: Allegri. Inter: Julio Cesar, Ranocchia, Maicon, Chivu, Motta, Sneijer, Zanetti, Cambiasso (Stankovic), Pazzini (Cordoba), Eto'o, Pandev (Milito). Trener: Leonardo. Izključena: Chivu in Cassano. MILAN - Milan je zasluženo premagal mestnega tekmeca in tako naredil lep korak naprej do osvojitve državnega naslova. Allegri-jevi varovanci imajo znova pet točk prednosti pred Interjem. Črno-modri so bili sinoči stalno v podrejeni vlogi in večkrat, predvsem v fazi obrambe, v velikih težavah. Protagonist milanskega derbija je bil Milanov napadalec Pato, ki je Interjevo mrežo zatresel že po 47 sekundah. Brazilski igralec je na najlepši način izkoristil Cesarjevo odbito žogo po posegu nad Robinhom. Že v 9. minuti so Milanovi igralci od sodnika zahtevali enajstmetrovko. Seedorf je streljal in žoga se je odbila od Maiconove roke. Rizzolijeva piščalka je ostala nema. Inter se je nato opogumil, ampak v 38. minuti je bilo znova nevarno pred Interjevimi vrati. Van Bommlov strel se je odbil od prečke. Najlepšo priložnost je proti koncu polčasa imel Eto'o, ki je zgrešil z neverjetno lahkega položaja. Pred tem pa je Abbiati na golovi črti ubranil močan strel z glavo Thiaga Motte. Drugi del tekme je minil v znamenju Milanove premoči. Po sedemnajstih minutah je bilo že 2:0. Seedorf je podal do Abateja, ki je poskusil streljati proti vratom. Strel se je spremenil v podajo in Pato je z glavo potisnil žogo v mrežo. Dodati moramo, da je pred tem, v 9. minuti, sodnik pokazal rdeči karton Chi-vuju (prekršek nad Patom). Proti koncu tekme je Milan pospravil izid pod streho s tretjim zadetkom Cassana, ki je bil natančen iz enajstih metrov. Isti nogometaš je v nekaj minutah prejel dva rumena kartona (ker si je snel majčko in zaradi prekrška nad Cordobo) in je moral predčasno v slačilnico. Kljub temu so se Milanovi nogometaši lahko veselili. Brescia - Bologna 3:1 (2:1) Strelci: v 4. Hetemaj, 9. Zoboli, 30. Di Vaio, v 66. iz 11-m Caracciolo. Brescia (3-5-2): Arcari; Zebina, Bega (Be-rardi), Zoboli; Zambelli, Zanetti, Hetemaj, Ac-cardi, Vass (Baiocco); Eder (Diamanti), Ca-racciolo. Trener: Iachini Bologna (4-3-1-2): Viviano; Casarini, Portanova, Britos, Rubin; Perez, Krhin (Rado-vanovic), Della Rocca; Ekdal (Paponi); Di Vaio, Ramirez (Meggiorini). Trener: Malesani. Brescia se je z zmago (zadnjič je ekipa iz Lombardije zmagala 6. februarja) proti Bo-logni znova aktivno vključila v boj za obstanek v ligi. Gostitelji so bili boljši nasprotnik. Že po devetih minutah so vodili z 2:0. Bologna, pri kateri je od začetka igral tudi slovenski nogometaš Rene Krhin, je zmanjšala zaostanek z Di Vaiom (19. gol v letošnji sezoni). Piko na i pa je v 66. minuti postavil Caracciolo, ki je bil natančen iz enajstmetrovke. VRSTNI RED: Milan 65, Inter 60, Na-poli 59, Udinese 56, Lazio 54, Roma 50, Juventus 45, Palermo 43, Fiorentina 41, Bologna 40, Cagliari in Genoa 39, Chievo 35, Parma in Catania 32, Sampdoria 31, Cesena in Brescia 29, Lecce 28, Bari 17. DANES: 12.30 Napoli - Lazio, 15.00 Catania - Palermo, Cesena - Fiorentina, Chievo - Sampdoria, Genoa - Cagliari, Lecce - Udinese, Parma - Bari, 20.45 Roma - Juventus. Koper premagal Maribor 1.SNL - Izidi: Triglav - Rudar 1:4, Pri-morje - Olimpija 2:2, Celje - Nafta 3:0, Domžale - Hit Gorica 2:0, Luka Koper -Maribor 3:0. Vrstni red: Maribor 52, Domžale 47, Luka Koper 40, Olimpija 35, Rudar 34, Hit Gorica 31, Bafta 29, Triglav 28, Celje 26, Primorje 21. Alexandre Parto je z dvema goloma dejansko pokopal Inter in Milanu zagotovil važno zmago v boju za državni naslov ansa Košarka: pomembna zmaga Tržačanov Siena - Acegas Aps TS 79:83 (25:21, 41:40, 60:60) Acegas Aps TS: Moruzzi 15 (4:64:5, 1:4), Raspi-no 13 (5:6, 4:8, 0:5), Colli 7 (3:3, 2:4, 0:1), Benfatto 16 (4:8, 6:8, -), Contento 5 (-, 1:2, 1:3); Busca 11 (2:2, -, 3:4), Maiocco 2 (-, 1:2, -), Bocchini 6 (2:2, 2:3, 0:1), Scutie-ro 8 (-, 1:1, 2:3). Trener: Eugenio Dalmasson. Tržaški košarkarji so v okviru pred predzadnjega kroga A-lige amaterjev prišli do pomembne zmage, saj so si z novimi točkami izborili matematično vsaj 9. mesto, kar pomeni boljše izhodišče v play-outu. Tekma v Sieni je bila vseskozi zelo izenačena. Minuto pred koncem so Tržačani izgubljali še za štiri točke (78:74). Nato so s trojko mladega Scutiera ter košema kapeta-na Bocchinija in Raspina spreobrnili izid v svojo korist. VATERPOLO - A2-liga: Pallanuoto TS - Vigevano 15:11. Stoner s prvega mesta JEREZ - Avstralec Casey Stoner (Honda) bo danes (ob 14.00 po Italia 1) s prvega mesta začel drugo dirko sezone motociklistov v razredu motoGP v španskem Jerezu. Drugo mesto je osvojil Španec Dani Pedrosa (Honda), tretje pa njegov rojak in aktualni svetovni prvak Jorge Lorenzo (Yamaha). Stoner, zmagovalec uvodne dirke v Dohi, je 4,4-ki-lometrski krog prevozil v 1:38,757 minute, njegov moštveni kolega Pedrosa je zaostal 0,158 sekunde, Jorge Lorenzo pa je 0,161 sekunde. Drugi voznik Yamahe, Američan Ben Spies, bo začel s četrtega mesta. Znova pa se ni najbolje odrezal Italijan Valentino Rossi, ki je v prvem delu kvalifikacij padel, na koncu pa zasedel zanj skromno 12. mesto. V razredu moto2 (ob 12.15) si je prvo mesto pri-vozil Nemec Stefan Bradl (Kalex), v najšibkejšem razredu do 125 ccm (ob 11.00 uri) pa Nemec Sandro Cortese z Aprillio. TENIS - Miami Za zmago Nadal in Djokovic MIAMI - Za zmago na teniškem ma-stersu ATP v Miamiju se bosta danes pomerila prvi in drugi nosilec Španec Rafael Nadal in Srb Novak Djokovic. V polfinal-nih dvobojih je prvi igralec sveta Nadal premagal tretjega nosilca Švicarja Rogerja Fe-dererja s 6:3, 6:2, medtem ko je bil drugo-postavljeni Srb s 6:3, 6:1 boljši od domačina Mardyja Fisha. 14 IZZIVALCEV - Predtekmovanja pokala Amerike se bo udeležilo 14 izzival-skih jadrnic iz rekordnih 12 držav. Od prijavljenih moštev jih 12 izpolnjuje vse pogoje, dve prijavi pa še preverjajo. Italijo bosta predstavljala Venezia Challenge in Mascalzone Latino. Ekipe se bodo merile kar dve leti v dveh različnih razredih - prvo sezono, ki se bo začela letos poleti v Cas-caisu na Portugalskem, nadaljevala septembra v Plymouthu v Angliji in končala konec leta v San Diegu, bodo izzivalci odjadrali na serijskih katamaranih razreda 45 (13,7 m). V drugi sezoni bodo vsi izzivalci presedlali na 72-čeveljske katamarane (21,9 m), na katerih bo potekal pokal Amerike. Zmagovalec se bo 2013 udaril z branilcem naslova ameriškim Oraclom. HOKEJSKI FINALE - Hokejski klub Acroni Jesenice je sporočil, da bosta finalni tekmi letošnjega državnega prvenstva v četrtek in petek, 7. in 8. aprila, in ne v torek in četrtek (5. in 7. aprila), kot je bilo določeno sprva. Vzrok za takšno odločitev je pričakovanje jeseniškega kluba, da bodo po inšpekcijskem ogledu dvorane Podmeža-kla v sredo, 6. aprila, v klubu dobili dovoljenje za uporabo dvorane, tako da bi lahko domači tekmi finala igrali v njej. KROS - Mitja Kosovelj (Kobarid) in Lucija Krkoč (Nanos) sta zmagala med člani na državnem prvenstvu v krosu v Velenju. CIMOS KOPER - Rokometaši koprskega Cimosa so v povratni četrtfinalni tekmi evropskega pokala challenge v gosteh igrali neodločeno s poljsko ekipo Azoty Pu-lawy 25:25 (14:15) in se uvrstili v polfinale tega tekmovanja. SALONIT KO - Odbojkarji Uka Krope so v drugi polfinalni tekmi 1. DOL Radenska Classic v Kanalu s 3:2 premagali Salonit Anhovo (Aljoša Orel je dosegel 1 točko) in se z izidom 2:0 uvrstili v polfinale. NOGOMET - B-liga Vse po pričakovanjih Vodilna Atalanta povsem nadigrala Triestino - Prevlada gostiteljev na sredini igrišča - Drugi gol po 11-metrovki Atalanta - Triestina 4:0 (1:0) STRELCI: v 5. Ferreira Pinto, v 2.dp iz 11-m Doni, v 43.dp Tiribocchi, v 48.dp Bonaventura. ATALANTA (4-4-2): Consigli; Bellini, Troest, Manfredini, Peluso; Ferreira Pinto, Carmona (39.dp Basha), Padoin, Doni (21.dp Bonaventura); Tiribocchi, Ruopolo (30.dp Marilungo). Trener: Colantuono. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 6; DAmbrosio 5 (26.dp Bariti), Cottafava 5, Ma-lago' 5, Filkor 5,5; Antonelli 6, Gissi 5, Det-tori 5 (16.dp Gerbo), Testini 5,5; Longoni 4,5 (42.dp Danso), Godeas 5. Trener: Salvioni. SODNIK: Palazzino iz Ciampina 5; OPOMINI: Dettori, Bellini, Troest; GLEDALCEV: 20.000. BERGAMO - Vse po pričakovanjih. Triestina se brez točk vrača iz Bergama -vodilna Atalanta je Testinija in soigralce dobesedno nadigrala - čeprav je domači ekipi po nepotrebnem priskočil na pomoč tudi sodnik Palazzino, ki je Atalanti podaril 11-metrovko. Kot da ne bi bila razlika v kakovosti med ekipama že dovolj velika. Drugega konca niti ne bi moglo biti, saj je Triestina prvič streljala v okvir vrat v 89. minuti, v celi tekmi pa ni izvedla niti enega kota (7:0 za Atalanto). IZBIRE - Salvioni tokrat ni imel veliko manevrskega prostora v napadu. Ob kaznovanemu Marchiju se je moral zaradi poškodb odpovedati Della Rocci in Tad-deiu. Zadnji trenutek je (žal) okreval Longoni, ki ga je trener Triestine vključil v postavo in Testinija premaknil v vezno vrsto. Filkor se je moral znova premakniti v obrambo in Gissiju prepustil mesto na sredini. Trener domače ekipe Colantuo-no se je odločil za postavitev 4-4-2, ki se je spreminjala v 4-3-1-2, saj se je proti sredini za dvojico napadalcev Ruopolo-Tiri-bocchi večkrat premikal 38-letni (rojstni dan je praznoval v petek) Doni. O TEKMI - Triestina je tekmo začela s pravim pristopom, saj je bila na sredini igrišča zelo agresivna, a prva priložnost za domače je bila že usodna za Salvionijeve varovance. Po lepi akciji je Tiribocchi podal v globino do Ferreire Pinta, ki je s strelom proti bolj oddaljeni vratnici ukanil Colomba. Za Triestino slabšega začetka tekme ne bi moglo biti. Načrt, da bi Atalanto presenetili v protinapadu, je po samih petih minutah splaval po vodi. Atalanta se je na trenutke s Trie-stino pogravala kot mačka z mišjo. Tako je na primer v 23. minuti domača ekipa naredila celo serijo podaj, ki se je zaključila z lepim predložkom v globino do Donija: znašel se je sam pred Colombom, a je moral pohiteti s strelom in tako za pol metra zgrešil cilj. Triestina je le dvakrat poskušala streljati z razdalje; poskusa Antonellija prej in Te-stinija potem sploh nista povzročala težav Consigliju. V zadnjih minutah polčasa je izstopal Tiribocchi, ki je kar trikrat streljal proti Colombovim vratom. Prvi strel je Colombo s težavo odbil, drugič je bil napadalec Atalante netočen, v tretji priložnosti pa je vratar Triestine vrhunsko posegel in rešil svoj gol. Vse te priložnosti Atalante pa so bile posledica očitne premoči na sredini igrišča, kjer sta bila Dettori in Gissi popolnoma brez moči in večkrat zgrešila (zlasti Dettori) tudi enostavne podaje, ki so jih nasprotniki prestre-gli in takoj prešli v napad. Nekoliko bolj živ B"LIGAAtalanta - Triestina 4:0, Cittadella - Varese 2:2, Empoli - Padova 2:2 , Livorno - Modena 0:1, Novara - Ascol 1:0 Pescara - Crotone 1:0, Portogruaro - Regg ina 1:1, Sassuolo - Albinoleffe 1:0, Torino - Grosseto 1:0, Vicenza - Piacenza 3:1, jutri ob 20.45 Frosinone - Siena Atalanta 34 19 10 5 45:22 67 Siena 33 17 12 4 51:25 63 Novara 34 15 13 6 50:28 58 Varese 34 13 16 5 41:25 55 Reggina 34 12 13 9 37:33 49 Vicenza 34 14 6 14 37:38 48 Torino 34 13 8 13 39:39 47 Livorno 34 11 12 11 40:39 45 Pescara 34 12 9 13 34:37 45 Modena 34 10 15 9 35:39 45 Empoli 34 10 14 10 38:34 44 Grosseto 34 11 11 12 37:42 44 Padova 34 9 15 10 46:42 42 Piacenza 34 10 11 13 45:51 41 Sassuolo 34 10 10 14 34:38 40 AlbinoLeffe 34 10 9 15 41:53 39 Cittadella 34 8 13 13 38:42 37 Crotone 33 8 13 12 31:39 37 Portogruaro 34 9 10 15 30:44 37 Ascoli (-5) 33 10 11 12 32:40 36 Frosinone 33 7 12 14 35:48 33 Triestina 34 5 15 14 27:45 30 PRIHODNJI KROG: S.4. ob 20.45 Albinoleffe - Torino, 9.4 ob 15.00 Ascoli - Sassuolo, Crotone - Frosinone, Padova Portogruaro, Piacenza - Pescara, Reggina - Cittadella, Siena - Vicenza, Triestina - Livorno, Varese - Grosseto, 11.4. ob 20.45 Modena - Atalanta. je bil v vrstah Triestine le Antonelli, ki je v bistvu imel »solo koncert«. Po dveh minutah drugega polčasa je še sodnik priskočil na pomoč Atalanti, čeprav pomoči sploh ne bi potrebovala. Dettori se je (morda) dotaknil Ruopola, ki je kar padel na tla in Palazzino je nerazumljivo dosodil 11-metrovko, ki jo je Doni brezhibno izvedel. 2:0 in tekme je bilo s tem konec. Štiri minute kasneje je Triestina imela z Gissijem edino pravo priložmnost tekme, a njegov strel z osrčja kazenskega prostora je le oplazil desno vratnico Consiglijevih vrat. Sledilo je obdobje brez pravih priložnosti, ob izteku srečanja pa sta Tiribocchi s kratke razdalje in Bonaventura zadela za končni 4:0. PA ŠE TO - V Bergamu je tekmo gledalo vsaj 20.000 pravih gledalcev, na Roccu pa bo moral najbrž Fantinel za zadnje tekme postaviti »umetne« navijače tudi na ostale tri tribune... JE ŠLO - V bistvu je bil pozitiven le pristop, saj je Triestina bila na začetku zelo agresivna, a prvo obrambno napako je drago plačala. Top: Antonelli je v fazi napada edini poskušal nekaj narediti. NI ŠLO - Glavna značilnost dvojice Gissi-Dettori ni prefinjena tehnika, vendar nekaj manj zgrešenih enostavnih podaj bi od B-ligaškega igralca le lahko zahtevali. Flop: Ob omenjeni dvojici bi omenili še Longonija. Nikogar ne bi čudilo, ko bi se o njem govorilo na oddaji tretje državne mreže »Chi l'ha visto«. Iztok Furlanič / ŠPORT Nedelja, 3. aprila 2011 21 NOGOMET - V promocijski ligi le neodločeno v Ogleju Juventina je zamudila mogoče zadnjo priložnost Rdeče-beli zadeli vratnico in prečko - Predsednik Kerpan: »Sreča nam je obrnila hrbet« Aquileia - Juventina 0:0 Juventina: Mainardis, Petriccio-ne, Iansig (od 30. Picech), Giannotta, Masotti, Sellan, Radovac, Pantuso, Palermo, Stabile (od 80. Morsut), Secli (od 65. Colella). Trener: Tomizza. Juventina je zamudila še eno priložnost in se ni približala vodilnemu San Danieleju, ki bi lahko danes, če bo premagal zadnjeuvrščeni Villesse, povečal prednost na 6 točk. »Ta break bo bržkone žal odločilen. Res škoda. Očitno nam je letos sreča obrnila hrbet,« je potožil Juventinin predsednik Marko Kerpan. Juventina je včerajšnjo tekmo v Ogleju začela brez dveh pomembnih igralcev Favera in Trangonija. Med tekmo pa sta se huje poškodovala Ian-sig (koleno), ki je igrišče zapustil že po pol ure, in Secli (roka). Oba sta morala poiskati pomoč v goriški bolnišnici. Aquileia je bil vseskozi zelo trdoživ in borben nasprotnik, ki še ne popušča, saj se bori za obstanek v ligi. »Kljub temu smo stalno držali vajeti igre v svojih rokah. Imeli smo večjo posest žoge in ustvarili smo številne priložnosti za gol. Kot proti Vesni in proti Martignaccu pa smo bili skrajno nenatančni pred nasprotnikovimi vrati,« je komentiral Kerpan. V prvem polčasu je dvakrat odločilno posredoval domači vratar, ki je bil med boljšimi na igrišču. V drugem polčasu pa sta žogi pot do gola preprečila prečka in vratnica. Prečko je s prostega strela zadel Juventinin slovenski nogometaš Nejc Radovac. Od vratni-ce pa se je žoga odbila po lepem Pa-lermovem strelu. Juventinin napadalec je skoraj na najlepši način zaključil lepo akcijo. Predsednik Kerpan je sodniku tudi očital, da ni dosodil enajstmetrovke po prekršku nad Pi-cechom. VČERAJ ŠE - Elitna liga: Fonta-nafredda - Spal 3:0; promocijska liga: Ponziana - Trieste Calcio 1:2, Rea-nese - Martignacco 2:1. NOGOMET - Zarja Gaja na Opčinah izenačila šele v 91. minuti Nekoristna točka Rumeno-modri se bodo morali še močno potruditi v boju za obstanek Opicina - Zarja Gaja 2:2 (0:1) Strelca za Zarjo Gajo: Della Zot-ta v 23. in Bečaj v 91. min. Zarja Gaja: Valditara, Bernetič, Della Zotta, Ivo Križmančič, Markovic, Kariš, Marchesi, Candotti, Franco, Bečaj, De Mattia (od 45. Cocevari). Trener: Lacalamita. Izključen: v 94. min. pomožni trener Zarje Gaje Baricchio. Zarja Gaja je šele v sodnikovem podaljšku iztrgala neodločen izid in navsezadnje pomembno točko v boju za obstanek. Številni gledalci so na vnaprej igranem srečanju 27. kroga 2. amaterske lige na Opčinah videli štiri zadetke, veliko napak in le slabe pol ure malo lepšega nogometa. V prvem polčasu je igrala boljše Zarja Gaja. Prvi strel proti vratom so sprožili gostitelji že v prvi minuti. Vratar Valditara, ki je zamenjal diskvalifi-ciranega Jaša Grgiča, je dobro posredoval. V 10. minuti je bil s prostega strela za las nenatančen Vili Bečaj. V nadaljevanju je stopil v ospredje sodnik, ki je slabo sodil in slabo interpretiral številne prekrške in nedovoljene položaje. Res je tudi, da v 2. AL sodnik ne more računati na pomoč stranskega sodnika. V 16. minuti je »mož v rumenem« z žvižgom prekinil lep protinapad gostov. Dobro postavljenega Franca je v igri držal Opicinin branilec, sodnik pa je do-sodil nedovoljeni položaj. Rumeno-modri so nepričakovano povedli v 23. minuti z golom Della Zotte, ki je s prostega strela streljal proti vratom, domačemu vratarju pa se je žoga zmuznila iz rok v mrežo. Proti koncu polčasa je Opi- Branilec Zarje Gaje Ivo Križmančič in vratar Lorenzo Valditara kroma cina prevzela pobudo v svoje roke in se je v 43. minuti nevarno predstavila pred Valditarovimi vrati. Domači napadalec pa z dobrega položaja ni streljal proti vratom in se je odločil za podajo, ki so jo gostujoči branilci prestregli. Drugi polčas je bil veliko bolj razburljiv, igra pa slabša in bolj živčna. La-calamitovi varovanci so ostali z glavo v slačilnici in gostitelji so izenačili že po slabih dveh minutah. Popolnoma nepokrit Drioli je z glavo po podaji s kota brez težav potisnil žogo v mrežo. Že sedem minut kasneje je Opicina zatresla prečko. Rumeno-modri so bili v težavah. Gostitelji so jih fizično prekašali. V drugem polčasu je pri Zarji Gaji prinesel nekoliko svežine v napad požrtvovalni Fabio Cocevari, ki pa je bil vse- skozi osamljen. Opicina je večala pritisk in v 88. minuti je Zarji Gaji pripravila pravo hladno prho. Bečaj je na sredini igrišča izgubil žogo. V protinapadu je bil Mania v kazenskem prostoru najbolj spreten in je poslal žogo za Valditarov hrbet. Ko je vse kazalo, da bo Opicina zmagala, je za izenačenje poskrbel mojster prostih strelov Vili Bečaj z golom v 91. minuti. Pred trikratnim sodnikovim žvižgom so gledalci lahko videli še napete prizore (besedni dvoboj) pred Opicinino klopjo. Sodnik je izključil tako domačega trenerja kot pomožnega trenerja Zarje Gaje Baricchia, ki so jima popustili živci. Neodločen izid pravzaprav ni zadovoljil nikogar. Obe ekipi si morata še izboriti obstanek. (jng) NOGOMET - Mladinci V Repnu so videli kar devet golov Kras Repen - Belluno 4:5 (0:3) Strelec: Martini 4 Kras: Paulich, Bertocchi (Bolo-gnani), Gobbo (Zetto), Jarc, Simeoni, Rossone, Ridolfi, Carli, Martini, Janko-vic, Nardini. Trener Marino Kragelj Nestabilna Krasova obramba je klonila hitrejšim napadalcem. Gostje so imeli v prvem polčasu le tri resne priložnosti za gol, ki so jih dobro izkoristili. Prvi gol je padel že v drugi minuti. Nato se je Kras večkrat približal nasprotnikovemu golu. Pred vrati je bil nenatančen Martini. V 27. min si je igralec Belluna, po nesporazumu v obrambni vrsti, prilastil žogo in premagal vratarja Paulicha. Tekmo je za nekaj min. prekinila poškodba nasprotnikovega igralca, ki je moral zaradi bolečine v kolenu zapustiti igrišče. V sodnikovem podaljšku je padel še tretji zadetek. Trener se je v drugem polčasu odločil za nenavadno potezo, ki pa se je izkazala za zelo učinkovito. Na igrišče je prišel Zet-to, ki je po navadi vratar. Tokrat se je razigral kot napadalec in kar dvakrat, z mojstrskima podajama, omogočil Mar-tiniju zadetka. V 35. min. je obrambni igralce Belluna grobo zaustavil Zetta v kazenskem prostoru. Sodnik je takoj pokazal na belo točko pred vratarjevimi vrati in izključil igralca. Martinijev tretji gol je obudil upanje v vseh gledalcih. Nasprotnik pa se ni pustil presenetiti in je z dvema protinapadoma, po desni bočni strani, zapečatil usodo domačih. »Bomber« Martini in pa Zetto sta bila po tekmi enakega mnenja: »V drugem polčasu smo si končno opomogli. Usodne so bile banalne napake. Res škoda za rezultat.« (MiP) Ostali izidi: Montebelluna - Unio-ne Venezia 1:2, Opitergina - Concordia 4:1, SandonaJesolo - Chioggia 6:1, Ta-mai - Treviso 1:0, Union Quinto - Por-denone 2:1. Končni vrstni red: Porde-none 58, Venezia 51, Montebelluna in SandonaJesolo 46, Union Quinto 43, Concordia 42, Belluno, Kras in Opiter-gina 38, Treviso 34, Tamai 22, Sanvite-se 21, Torviscosa 15, Chioggia 11. DEŽELNI MLADINCI: San Luigi - Monfaalcone 4:0, Sistiana - Fincan-tieri 2:2, Ts Calcio - Ronchi 2:0, Zau-le - Ponziana 3:0, San Giovanni - Pro Gorizia 3:3. JADRANJE - V Palmi de Mallorca Čupin dvojec od jutri na predolimpijski regati Jutri se bo s prvimi preizkušnjami začela regata za svetovni pokal v Palmi de Mallorca, na kateri bosta nastopila tudi Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Mednarodna regata bo predvsem za italijanske jadralce odločilnega pomena v boju za uvrstitev na olimpijske igre v Londonu 2012: špansko tekmovanje bo namreč prvo izmed treh selekcijskih tekmovanj, ki jih bo italijanska jadralna zveza upoštevala pri določanju potnikov na OI. Pomembnost regate kaže tudi številna udeležba italijanskih jadralcev: v Palmi se bo za najvišja mesta borilo kar 77 jadralcev v osmih razredih, kar je rekordna zasedba na regatah za svetovni pokal. Na španski regati, ki bo veljavna za trofejo princese Sofije, bosta Čupina jadralca nastopila prvič. Na regatah svetovnega pokala sta merila moči sicer že dvakrat v francoskem Hyeresu, v Španiji pa bo zanju to krstni nastop. Med 86 prijavljenimi posadkami je prisotna vsa jadralna smetana: drugo zmago v svetovnem pokalu lovita Avstralca Belcher in Page, svetovna prvaka in tačas vodilna v svetovnem pokalu. Prisotna bosta tudi lanska zmagovalca, Francoza Le-boucher-Garos. Prijavljene so tudi nekatere posadke, ki jih Čupina posadka dobro pozna že z mladinskih prvenstev. Varovanca Matjaža Antonaza bosta med drugim merila moči tudi z Avstrijcema Bargherjem in Mahrom, ki sta bila lani na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dohi, kjer sta Simon in Jaš osvojila bron, druga. Med italijanskimi po- sadkami bodo ob Čupinih jadralcih nastopili še Zeni-Pitanti, Zandona'-Zucc-hetti, Bertola-Alcidi, E. in E. Savoini, bratranca Dubbini in Desiderato-Zaoli. Čupina ekipa je v Palmo dospela v petek, včeraj pa je že preizkusila regat-no polje. V regatah z italijanskimi jadralci sta se Simon in Jaš dobro odrezala in tudi bolje spoznala novo prizorišče. Včeraj je pihalo od 8 do 12 vozlov, kar je jadralcema ustrezalo: »Podpisal bi, da bi tako vreme zdržalo do konca. Napovedujejo pa poslabšanje vremena, s katerim bi lahko prišla še ojačitev vetra in torej bi bili mi manj konkurenčni, « nam je včeraj povedal trener Antonaz. »Fanta sta poskusila tudi novo jadrnico, s katero sta se zelo dobro odrezala na treningu. Vzdušje je odlično.« Na predolimpijski preizkušnji so najštevilnejši španski jadralci (12), po osem posadk pa imajo Italijani in Nemci, ostale države pa manj. Jadralci v olimpijskem razredu 470 bodo od jutri do sobote, 9. aprila izvedli ob ugodnih vremenskih razmerah 11 regat. Najboljših deset posadk se bo nato pomerilo še v regati za kolajne (medal race). □ Obvestila AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19.00 uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Zimovanje na Pokljuki Med številnimi pobudami tudi snežni ... lov na zaklad Od petka, 18. do nedelje, 20. marca je Športna šola Trst organizirala mini zimovanje na Pokljuki. Namenjeno je bilo otrokom, ki redno obiskujejo športno vadbo na stadionu Prvega maja. Na Pokljuki se je zbralo lepo število skoraj dvajsetih otrok s svojimi starši. Prihod je bil v petek popoldne, dan pa je minil v spoznavanju, odkrivanju Pokljuke in se zaključil z družabnim večerom v odlično opremljeni hotelski telovadnici. Sobota je bila natrpana z dejavnostmi. Zjutraj sta vaditelji-ci Biserka Cesar in Daša Stanič vodili športne dejavnosti na snegu za otroke. Na sporedu so bile razne tekalne igre, lovljenja, gim-nastične vaje z različnimi rekviziti in snežni poligon. Istočasno sta potekali tudi športni dejavnosti za starše: tečaj teka na smučeh je vodil Fulvio Fabris, starši pa so lahko izbrali tudi daljši po- hod do Blejske koče pod mentorstvom odbornika Športne šole Trst Maksija Kralja. Popoldne je bila razvedritev za vse: otroci in njihovi starši so se prepustili užitkom sankanja. Na vrsti pa je bilo tudi tekmovanje v postavljanju originalnih snežnih skulptur. Minilo je ob vsesplošnem veselju in z nagrajevanjem vseh umetnin. Po večerji so se najbolj pogumni odpravili na nočni pohod z baklami, ki je za marsikoga bil prva tovrstna nočna izkušnja. V nedeljo zjutraj so se tako otroci kot njihovi starši preizkusili v športno-snežnem lovu na zaklad. Po kosilu pa je napočil čas pozdravov in obljub, da se izkušnjo še ponovi. Odborniki Športne šole Trst načrtujejo v mesecu aprilu še pohod v naravo za vse otroke, ki obiskujejo športno vadbo, takoj po zaključku sezone pa je v mesecu juniju predvideno še tridnevno bivanje v naravi za družine. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. aprila 2011 ŠPORT 22 ODBOJKA - V skupini za napredovanje v moški D ligi Olympii Ferstyle gostovanja ne ležijo V Trstu so Goričani izgubili s 3:0 - Težave pri sprejemu in v napadu Cus - Olympia Ferstyle 3:0 (25:22, 25:23, 25:23) Olympia Ferstyle: Komjanc 14, Terčič 9, Capparelli 5, Pavlovič 7, Peršolja 6, Hlede 6, Visin 0. Trener Zoran Jerončič. Olympia je sinoči doživela drugi zaporedni poraz v gosteh in to spet s 3:0. Na zadnjih štirih srečanjih so Goričani osvojili le 3 točke, kar seveda ni spodbudno. Tudi tokrat, kot že celo sezono, je največ preglavic Olympii povzročal protinapad, saj so napadalci spravili na tla le redke žoge. Sprejem ni deloval brezhibno, tako da so varovanci trenerja Jerončiča igrali pretežno preko kril (kot zgovorno kažejo tudi točke posameznikov), tako da je bila igra zelo predvidljiva in napadi neučinkoviti. V prvem setu so gostitelji že vodili z 21:14, toda Olympia je z delnim izidom 7:1 uspela znižati zaostanek na eno samo točko . Škoda, da so Goričani v končnici zgrešili servis in tako dejansko podarili set gostiteljem. Drugi niz je bil zelo izenačen, čeprav so pobudo imeli stalno Tržačani, kar je bilo v končnici tudi odločilno. V zadnjem setu so Komjanc in soigralci celo vodili z 18:13, toda nasprotnik je izenačil, Jerončičevi varovanci so zopet napravili nekaj napak v napadu in set ter obenem nove točke so splavale po vodi. Če je v prejšnjem krogu proti šesterki Travesia šlo za pravi spodrsljaj, je tokrat tržaški Cus igral dobro, vendar bo morala Olympia nedvomno popraviti svojo igro, če se želi potegovati za prestop v višjo ligo. Na mreži so bili tokrat uspešnejši odbojkarji tržaškega CUS-a kroma ODBOJKA - Ženska C-liga Slogašice niso bile kos Pordenonu Sloga - Pordenone Volley 1:3 (15:25, 25:21, 14:25, 16:25) Sloga: Babudri 14, Colarich 9, Crissani 5, Gantar 5, Alice Spangaro 13, Starec 7, Michela Spangaro (libero), Cvelbar, Malalan 0, Pertot 0, Teresa Spangaro, Valič 0. Trener Martin Maver Sloga se je sinoči uspešno upirala favoriziranemu Pordenonu le v drugem setu. V preostalih treh pa je bila v dokaj podrejenem položaju. Pordenone Volley je vsekakor boljša ekipa in njena uvrstitev v skupino za obstanek predstavlja pravzaprav presenečenje (igralke so januarja celo osvojile Jadranski pokal), saj so pri društvu imeli bolj ambiciozne načrte, obstanek pa si bo ekipa prav gotovo priigrala že veliko pred koncem prvenstva. Slogašice so nastopila s spremenjeno postavo, saj je poškodovana Cvelbarjeva soigralke lahko le spodbujala s klopi, njeno mesto na centru pa je prevzela Alice Spangaro in to zelo uspešno, saj je bila med najučinkovitejšimi v ekip. Zelo dobro se je odrezala tudi njena mlajša sestra Michela, ki je bila zlasti v sprejemu zelo zanesljiva. Slogašice tekme niso začele najbolje, saj so bile v prvem setu stalno v podrejenem položaju. Povsem drugačna je bila slika v drugem, ko so bile naše igralke zlasti v obrambi zelo dobro postavljene, uspešne na bloku in v napadu, tako da so povsem zasluženo set tudi osvojile. Vse je kazalo na dober razplet tudi v nadaljevanju, saj so v tretjem nizu povedle z 12:9, nakar so nerazumljivo popustile in gostje so dosegle delni izid 16:2 in seveda zanesljivo zmagale. Tak razplet je naše igralke povsem spravil s tira, da so v zadnjem le občasno zaigrale tako, kot znajo, vendar je bilo nihanj v igri preveč, da bi lahko računale na ugodnejši rezultat. ODBOJKA - D-liga Kontovelke znova brez točk EdilGrado - Kontovel 3:1 (26:24, 19:25, 25:22, 25:19) Kontovel: Bukavec 25, Lisjak 17, A. Zuzič 4, Balzano 3, Micus-si 4, Štoka, Cassanelli 4, Antognolli 2, Kapun (L) 1, n.v. Zavadlal, Rudez in V. Zuzic. Trener: Cerne. Kontovelke so izgubile priložnost, da bi v boju za obstanek osvojile vsaj točko, kar bi bilo po mnenju trenerke Tanie Cerne bolj objektivno: »Nismo igrale slabo, vendar nam je tokrat zmanjkala večja učinkovitost predvsem v napadu, saj smo v obrambi bile dovolj zagrizene.« Začetek je bil v znamenju bolj prepričljivih gostiteljic, ki so visoko povedle. Kon-tovelke se niso predale in jih dohitele v končnici, izenačile na 24:24, vendar na koncu prepustile zmago domačim igralkam. Reakcijo so varovanke trenerke Cerne nato pokazale v drugem nizu, ki so ga tudi osvojile: v tem delu so manj grešile, precizni sprejemi pa so jim omogočali tudi igro na centru. Tretji niz je bil podoben prvemu: Kontovelke so v končnici spet nadoknadile visok zaostanek (22:16), vendar je Grado s pro-dornejšimi napadi spet prevladal. Vnovičen poraz v končnici pa je Kontovelke motiviral, da so zadnji niz začele zelo prepričljivo. Visoko so povedle (6:1), prednosti pa niso obdržale: Grado jih je dohitel pri 10. točki in nato zaključil niz in srečanje v svojo korist. Po zmagi Grada in San Da-nieleja je zdaj Kontovel z 11 točkami na 4. mestu. Bor Kmečka banka bo tekmo 8. kroga igral šele v sredo. Ostali izid: S. Daniele - Vi-lesse 3:1. Popravek V včerajšnji številki smo v članku o 8. mednarodnem košarkarskem turnirju Zmagajmo vsi pomotoma izpustili učence osnovne šole A. Černigoja s Proseka, ki so prav tako glasno navijali na tribunah športnega centra Ervatti in so bili ujeti v fotografski objektiv. ODBOJKA - Zmagi in poraz v moški C-ligi Podvig Soče, valovci zadihali Sočani so premagali Lignano - Mladi slogaši na gostovanju praznih rok - Valovci strli odpor Buie SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Lignano 3:2 (25:22, 15:25, 25:23, 16:25, 17:15) Soča ZBDS: I. Černic 13, J. Černic 6, M. Černic 9, Devetak 1, E. Juren 1, Valentinčič 26, Škorjanc 11, Levpušek 6, Kragelj (L), M. Juren. Trener: Andrej Berdon. Sočani so se na domačih tleh oddolžili Lignanu za poraz iz prvega dela v skupini za napredovanje. Pohvalo za sinočnji podvig zaslužijo prav vsi odbojkarji, saj so na igrišču pokazali veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti. Trener Berdon je bil ob koncu srečanja zelo zadovoljen: »Tokrat smo zmagali s srcem. Vsem fantom moram čestitati, ker so dali vse od sebe in kljub zdesetkani postavi, poškodbam in nerednemu treniranju ter kljub temu, da smo igrali proti sedmim igralcem, saj nas je drugi sodnik več kot očitno oškodoval, smo prišli do pomembne zmage.« Izgubljena niza sta v glavnem sad upada koncentracije. Pozna se namreč, da zaradi poškodb in delovnih obveznosti igralci ne trenirajo redno. Igra je tako včasih raztrgana in to seveda izkoristijo nasprotniki. Odločilni peti niz je bil izredno izenačen, to predvsem po zaslugi drugega sodnika. Sočani so pričeli zelo silovito, povedli s 4:0, nato pa je drugi sodnik dosodil nekaj spornih prekrškov in Lignano je celo pove-del s 14:11. Z veliko mero borbenosti pa so Sočani izenačili in nato z dobro igro tudi spravili pod streho set in obenem zmago. Med posamezniki bi tokrat omenili Igorja Valentinčiča, ki je bil s 26 točkami najboljši tolkač srečanja in Ivana Černica, ki kljub temu da zaradi bolezni ni treniral cela dva tedna in pol, je sinoči igral zelo dobro. SKUPINA ZA OBSTANEK Volley Club - Sloga 3:0 (25:17, 25:17, 25:10) Sloga: Devetak 0, Dussich 5, Ilič 4, Pečar 1, Romano 11, Žerjal 2, Guštin 1. Trener Ivan Peterlin Slogaši bi bili v vsakem primeru pred zelo težko nalogo, saj je Volley Club v skupini za obstanek na odličnem drugem mestu, včeraj pa so za nameček nastopili še okrnjeni (brez kapeta-na Rožaca), Robert Devetak se je v petek zvečer vrnil s šolskega izleta in med tednom ni treniral, zato je bilo praktično nemogoče računati na uspeh. Kljub temu smo od naših odbojkarjev vendarle pričakovali nekaj več, vsaj borbeno igro, vendar se to ni uresničilo. Slo-gaši so odigrali eno svojih slabših tekem, najslabši pa je bil gotovo zadnji set, v katerem so vrgli praktično puško v koruzo in dajali skoraj vtis, da čakajo le še na zadnji sodničin žvižg. Volley Clubu je šlo včeraj sicer res vse od rok, posebno oster je bil njegov servis v skoku, ki je marsikdaj spravil na kolena Slogin sprejem. Na mreži sta bila neustavljiva Cernuta in bivši Valovec Spinelli, ki pa sta vsekakor imela olajšano delo glede na zelo medel odpor naše ekipe, ki se je domačinom delno upirala le v prvih dveh setih. Naj omenimo, da je tekmo sodila Martina Sancin v povsem dvojezičnem duhu, saj se je z našimi igralci stalno pogovarjala izključno v slovenskem jeziku, tudi med samo tekmo. Tudi na drugih področjih našega vsakdana bi jo lahko marsikdo vzel za zgled! NIK" S 040.22 Sočan Igor Valentinčič je zbral 26 točk kroma Buia - Val Imsa 0:3 (20:25, 18:25, 26:28) Val Imsa: Ombrato 15, Faganel 6, Laurencic 13, Masi 8, Fedrigo 4, Ferfo-glia 3, Plesničar (L). Trener: Makuc. Valovci so brez večjih težav v go-steh premagali Buio in si nekoliko oddahnili. »Buia nam je bila v veliko pomoč. Domači odbojkarji so naredili ve- liko število napak in nam tako olajšali pot do zmage,« je priznal Valov trener Robert Makuc. Prva dva seta sta minila v znamenju premoči Vala. V tretjem setu pa je zbranost Makučevih varovancev padla in gostitelji bi to kmalu izkoristili. Štandreški odbojkarji se niso pustili presenetiti in so na koncu zmagali s 3:0. Uspeli smučarski tečaji SPDG za otroke in najstnike Tudi Slovensko planinsko društvo Gorica je letos priredilo smučarske tečaje za otroke in najstnike. Na celodnevnih in poldnevnih tečajih se je zbralo preko sedemdeset otok. Na smučiščih deželnega centra Forni di Sopra so vadili v desetih skupinah štiri nedelje, od 31. januarja do 20. februarja, 27. fabruarja pa so se skoraj vsi tečajniki pomerili med veleslalomskimi vratci in pokazali pridobljeno znanje. Tečaje je vodilo šest učiteljev, ki so tudi s pomočjo različnih vadbenih pripomočkov omogočili otrokom hitrejše dojemanje osnovnih in nadaljevalnih oblik smučanja. SPDG je vsakič organiziral tudi avtobusni prevoz. (na posnetku: začetniki na nagrajevanju društevne tekme, foto L. Prinčič) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. aprila 2011 23 DRŽAVNA C-LIGA - Po zmagi proti San Vendemianu dva kroga pred koncem prvenstva Jadran Qubik Caffe matematično v -offu Jadran Qubik caffe' - San Vendemiano 67:59 (13:21, 40:37, 54:53) Jadran: Tomasini 11 (2:2, 3:7, 1:2), Oberdan 2 (-, 1:2, -), Ban 16 (3:4, 2:7, 3:4), Slavec 13 (1:1, 3:5, 2:4), Škerl n.v., Marusič 8 (-, 4:5, -), Franco 8 (2:4, -, 2:5), Berne-tič, Malalan 9 (3:4, 3:6, -), Cohen (-, -, 0:2). Trener: Vatovec. Skoki v obrambi 27, skoki v napadu 7; pridobljene žoge 19, izgubljene žoge 18. San Vendemiano: prosti meti 16:19, 2 točki 8:24, 3 točke: 9:19. Skoki v obrambi 16, skoki v napadu 2; pridobljene žoge 18, izgubljene žoge 18. Jadranovci so s srčno in borbeno igro strli odpor drugouvrščenega San Vendemiana in se z zmago dva kroga pred koncem rednega dela matematično uvrstili v play-off. Trener Vatovec je bil po zmagi presrečen, svojim fantom pa čestital za prikazano igro. Jadran bo v končnici za napredovanje igral po dvanajstih letih: v sezoni 1998/99, ko je na klopi prav tako sedel trener Walter Va-tovec je po rednem delu osvojil 4. mesto in se uvrstil tudi v play-off. Živčna tekma se je sicer začela s prevlado San Vendemiana, ki je izkoristil nezbranost Jadranovcev. S štirimi zaporednimi trojkami Gherardinija so gostje ob koncu prve četrtine povedli na osem točk. Razlika pa ni prestrašila domačinov, ki so z dvema zaporednima D-LIGA - V petek Prva zmaga Kontovela v play-off u Kontovel - Gemona 74:64 (14:15, 31:32, 50:49) Kontovel: Paoletič 9 (2:4, 2:5, 1:2), Križman 6 (2:2, 2:5, 0:1), Starc 3 (1:2, 1:1, 0:1), Švab 15 (8:10, 2:6, 1:3), Lisjak 3 (3:4, 0:7, 0:1), J. Zaccaria n.v., Šušteršič 20 (2:2, 6:12, 2:5), D. Zaccaria 15 (3:3, 6:8, -), Regent, Hrovatin 3 (1:1, 1:5, -), Godnič, trener Brumen. SON: 20. PON: Lisjak (37). Kontovelci so v 2. krogu skupine za napredovanje v deželno C-ligo doma zasluženo premagali višje postavljeno Gemono in osvojili svojo prvo zmago v tej skupini. Petkova zmaga pa je bila zelo težka. Telesno močnejši gostje so predvajali moško igro, kar sta, po našem mnenju, sodnika preveč dopuščala. Kontovelci so v začetku pasivno sprejemali nasprotnikovo igro, nakar so reagirali in vnel se je pravi boj za vsako točko. V uvodnih minutah je Gemona diktirala tempo igre, Kontovelci pa so si kaj kmalu opomogli, nadoknadili zaostanek 6-8 točk in ob koncu polčasa zaostali le za točko. V tretji četrtini so gostje skušali s consko obrabo presenetiti Kontovelce, ki pa so to obrambo premagovali z učinkovitim kroženjem žoge in s točnimi meti Šušter-šiča, Švaba in Paoletiča. V zadnji četrtini so si domači igralci z odlično obrambo in uspešnimi napadi priigrali rahlo prednost, ki so jo tri minute pred koncem povečali na 10 točk, ko so si gostje prislužili že drugo tehnično napako na tem srečanju. Kontovelci so imeli na voljo štiri proste mete. Gostje so v zadnjih dveh minutah z osebnimi napakami skušali zaustavljati Kontovelove napade, vednar so le-ti s točnimi prostimi meti ohranili prednost 10 točk in zasluženo slavili. Za zmago so zaslužni prav vsi Kontovelovi igralci, pohvalili pa bi predvsem Danijela Zaccario, ki je ob 15 točkah imel še 9 skokov (5 v obrambi in 4 v napadu) ter se je izkazal s štirimi »bananami«, kar je spravilo na noge številne domače navijače. Kontovelci bodo v petek v prihodnjem krogu spet igrali doma proti ekipi San Vito. (lako) trojkama Petra Franca sporočili nasprotnikom, da se v sploh niso vdali. Nižji zaostanek je dal dodatno zaupanje Ja-dranovcem, ki so že v 13. minuti izenačili (23:23), povedli pa minuto kasneje (27:26). Ob čvrsti obrambi so ob koncu druge četrtine s peto zaporedno trojko še povečali prednost na osem točk (39:31). Vatovčeva napoved, da bo samo z učinkovito obrambo, ki bo podkrepljena z točnim zadevanjem možno premagati San Vendemiano, se je uresničila skratka že pred odmorom: v prvem polčasu so Jadranovci imeli 11 skokov v obrambi, pridobili 11 žog, temu pa dodali še uspešne napade. Razmerje sil se v nadaljevanju ni spremenilo: v tretji četrtini je Jadran obdržal rahlo prednost, San Vendemiano pa je imel vse več težav, da bi se upiral obrambi gostiteljev. V igri je nasprotnike do konca obdržal le Gherardini, ki je bil s 24 točkami na koncu tekme tudi najboljši posameznik. Želja po zmagi je Jadranu, ki je igral v popolni postavi, ob koncu dala še dodatni elan, da je nadaljeval z uspešnim zaustavljanjem gostov, ki so v desetih minutah dosegli le 6 točk. Tri minute pred koncem je koš Tomasi-nija ponesel Jadran na plus deset, prednosti pa do zvoka sirene seveda niso izgubili. (V.S.) Jadranovec Christian Slavec je sinoči dosegel 13 točk, v ozadju trener Walter Vatovec kroma Domači šport Danes Nedelja, 3. aprila 2011 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo -Sloga Tabor Televita MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Gorici, center Špacapan: Club regione - Naš prapor UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Terpin - Sloga UNDER 13 MEŠANO - 11.00 v Ločniku: Lucinico - Olympia Corsi NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Chioggi: Chioggia Sottomarina - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Union 91 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - San Giovanni; 16.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Podgori: Piedimonte - Breg; 16.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Montebello Don Bosco - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Tapoljanu: Torre -Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -San Luigi B NAJMLAJŠI - 10.30 v Repnu: Kras Repen - Opicina A; 10.30 v Štarancanu: Staranzano - Juventina ZAČETNIKI 11:11 - 12.00 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs A - Kras Repen A KOŠARKA DRŽAVNI -- Jadran ZKB 11.45 v Codroipu: UNDER 17 Codroipese -UNDER 14 OPEN - 17.00 V Dolini: Breg - Pizzeria La Catapecchia UNDER 13 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra C - Dom Mark; 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra A - Kontovel Jutri Ponedeljek, 4. aprila 2011 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Štandrežu: Juventina - Vesna DEŽELNA C-LIGA - Breg izgubil proti Servolani, Bor Radenska pa v Červinjanu Tokrat oboji praznih rok Prvouvrščena tržaška peterka prehud zalogaj za Krašovčeve varovance - Eden najslabših nastopov borovcev Breg - Servolana 61:82 (21:16, 29:47, 48:63) Breg: Bozic 9 (1:4, 1:3. 2:4), Samec 15 (3:4, 6:8, -), Giacomi 16 (5:9, 2:4, -), Grimaldi 4 (- , 2:6, 0:1), Richter 7 (2:2, 1:2, 1:4), Visciano 1 (1:2, 0:2, 0:2), Ferfoglia (- , 0:1, 0:0), Moschioni 6 (-, 0:2, 2:3), Schillani 3 (-, -, 1:1), Nor-bedo. SON: 22; PON: Samec (37'). Skoki: 23 (20 v obrambi, 3 v napadu), Izgubljene žoge: 24. Osrednja tekma desetega kroga povratnega dela deželne C lige se je zaključila z visoko zmago tržaške Servola-ne. Prvouvrščena peterka je bila za Bre-žane pretrd oreh. Slovenec z Obale Vu-jovic in izkušeni Pozzecco (skupaj sta dosegla kar 40 točk) sta bila v napadu neustavljiva. Res pa je tudi, da so Brežani tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi. Pogrešali smo borbenost in srčnost, ki sta na takih srečanjih ključnega pomena. Brežani so sicer tekmo pričeli s pravo nogo. V obrambi so bili pazljivi, v napadu pa je žoga dobro krožila, tako da je bil dejansko vsak napad uspešen. Edina negativna plat je bila ta, da je moral že po sedmih minutah na klop Štefan Samec, ki je dobro pokrival Vujovica, ker si je nabral že tri osebne napake. Druga četrtina pa je dejansko odločila srečanje. Giacomi in soigralci so odpovedali na celi črti, kot zgovorno kaže že sam podatek, da so v tem delu dosegli le pičlih 8 točk. Obramba je bila nepozorna, Visciano, ki je zamenjal Samca, ni uspel zadržati napade Vujovica, poleg tega pa so v napadu igrali zelo nepovezano. Preveč je bilo izgubljenih žog, preveč metov iz neizdelanih položajev, s težavo so se prebijali pod koš in Servolana je zago-spodarila na igrišču. Tretjo četrtino je Krašovec začel z nekoliko spremenjeno postavo, saj sta bila na igrišču istočasno Visciano in Samec, na drugi strani pa je trener Bisca pustil na klopi Vujovica. Gostitelji so igrali nekoliko bolj pogumno in z delnim izidom 11:3 znižali zaostanek na samih 10 točk. Tedaj se je klop gostov zbala in takoj na igrišče znova poslala Vujovica in srečanja je bilo dejansko konec. Že z obrazov Brežanov je bilo jasno, da so jim pošle moči, da ni borbenosti in da so se dejansko že sprijaznili s porazom. Gianluca Giacomi je bil s 16 točkami najboljši strelec Brega, vendar tudi to ni bilo dovolj za zmago kroma Trener Krašovec je bil ob koncu srečanja vidno jezen:»Tokrat smo razočarali na celi črti. Servolana ni bila nič posebnega. Igrali smo brez srca, brez ekipnega duha. Prvenstva še ni konec in na vsaki tekmi je treba vedno dati vse od sebe, saj nismo še ničesar zmagali.« (RAS) Cervignano - Bor Radenska 77:70 (14:15, 37:32, 52:43) Bor Radenska: Bole (-, 0:6, 0:2), Ma-donia 9 (-, 3:5, 1:2), Crevatin 15 (-, 3:4, 3:5), Štokelj 8 (2:4, 3:4, 0:2), Burni 19 (2:2, 7:11, 1:4), Medizza (-, 0:3, -), Zanini 11 (5:9, 3:6, 0:1), Pipan, Fumarola 8 (2:4, 3:6, 0:2), Pertoto nv, Devcich nv. Trener: Bo-ban Popovic. SON:19; Skoki: 25 (18 v obrambi, 7 v napadu). Svetoivanska peterka je sinoči postregla z enim izmed najslabših nastopov v letošnji sezoni. Varovanci trenerja Po-povica so imeli velike težave s prodri pod koš, kot kaže že sama statistika. Srečanje so sicer pričeli zelo dobro, saj so povedli kar z 9:2 in z dobro ekipno igro povsem onesposobili gostitelje. Potem pa se je pri plavih nekaj zataknilo. Fumaroli so piskali osebno napako v obrambi, nato pa plavim še dva prekrška korakov in vajeti igre so prevzeli igralci iz Červinjana. Srečanja je bilo dejansko konec po tridesetih sekundah druge četrtine, ko je zaradi treh osebnih moral na klop Attilio Fumarola. Pri borovcih se je dejansko ugasnila luč. V napadu so imeli velike težave prodirati pod koš, Cervi-gnano pa je zagospodaril na igrišču. Ostali izidi: CBU - Roraigrande 74:82, Geatti Basket - Fagagna 87:62, Ronchi - Tolmezzo 62:57. Sokolovci so se veselili zmage Scoglietto - Sokol 57:74 (16:22, 32:42, 39:58) Sokol: Piccini 4, Umek 14, N. Sossi 13, Hmeljak 12, Vitez 18, J. Sossi 6, Guštin 2, Semolič 6, Hrovatin, trener Umek. SON: 14. 3točke: Vitez 4, Hmeljak 3, Semolič 1, N. Sossi 1, Umek 1. Po domačem porazu v prejšnjem krogu proti vodilni Intermuggii si je Sokol takoj opomogel in zasluženo v gosteh premagal ekipo Scoglietta. Nabrežinsko moštvo, ki je nastopilo v okrnjeni postavi in tudi brez trenerja Marka Emilija (postal je srečni očka Janija), je bilo stalno v vodstvu, tako da njegova zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Naša ekipa je bila še posebno uspešna pri metu za tri točke, saj jih je dosegla kar 10 (skupno 30 točk), pri tem pa se je kot običajno izkazal Alex Vitez s štirimi "trojkami". Za zmago bi od posameznikov omenili še požrtvovalnega Marka Hmeljaka, ki je prispeval 12 točk in imel 13 skokov, ter Ivana Semoliča, ki je zelo dobro branil najboljšega strelca domače ekipe, nekdanjega borovca in cicibonaša Carbonaro. (lako) Maratonski plavalec Martin Strel v četrtek v Boljuncu V četrtek, 8. aprila, bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu (začetek ob 20. uri) glavni gost slovenski maratonski plavalec Martin Strel, ki je leta 2007 preplaval Amazonko, leta 2004 Mississippi in leta 2002 Donavo. Pogovor s plavalcem bo vodil novinar Saša Rudolf, večer pa organizira PD Mačkolje, pod pokroviteljstvom Občine Dolina. ŠPORTEL Tokrat o motociklizmu z motociklisti Glavna tema jutrišnje oddaje Športela (po TV Koper ob 22.30) bo motociklizem. Voditelj Malalan se bo pogovarjal z Mitjo Emilijem, in bratom Petrom, v intervjuju pa bo svoje poglede in možne razvojne možnosti predstavil bivši motociklist Alberto Zenič. Slednji je namreč nakazal nekaj predlogov, kako bi lahko mladim zamejskim navdušencem približali ta šport. Oddajo bodo nato obogatili še prispevki, in sicer o 100-le-tnici SPDG ter o tekmah: Audax - Sovodnje, Breg - Servolana, Sloga - Pordenone in Olympia -Sloga U18. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči. 24 Nedelja, B. aprila 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Jazon, kje si? 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarni film: Fabiani : Plečnik - režija Amir Muratovic; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre ska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Variete: Il senso della vita (v. P. Bonolis) 0.30 Aktualno: Terra! O Italia 1 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in - LArena 15.50 Variete: Domenica In - Amori 16.15 Variete: Do-menica in... onda 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: Un medico in famiglia 7 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Speciale Tg1 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Applausi 2.25 Glasb.: Sette note - Musica e musiche 2.45 Aktualno: Cosi e la mia vita... Sottovoce 7.00 Aktualno: Superpartes 8.00 Risanke 10.45 Šport: Grand Prix - SP v motocikliz-mu, 125 cc, Španija 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.15 Šport: Grand Prix - SP v motociklizmu, Moto2, Španija 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Šport: Grand Prix - SP v motociklizmu, MotoGp, Španija 15.00 Šport: Grand Prix - Guori gi- 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 1.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.35 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Victorious 9.25 Kviz: Social King 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come avven-tura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Aktualno: Quelli che aspettano... (v. S. Ventura) 15.40 Aktualno: Quelli che il calcio e... (v. S. Ventura) 17.05 Šport: Rai Sport Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° Minuto 19.05 Šport: Numero 1 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 21.45 Nan.: Hawaii Five -O 22.35 Šport: La Domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik 16.00 Film: Twister (akc., ZDA, '96, r. J. De-Bont, i. B. Plaxton, H. Hunt) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.20 Film: Una ra-gazza e il suo sogno (kom., ZDA, '03, r. D. Gordon, i. A. Bynes, C. Firth) 21.25 Film: Tu, io e Dupree (kom., ZDA, '06, r. A. Russo, i. M. Dillon) 23.30 Film: Bowfinger (akc., ZDA, '99, r. F. Oz, i. S. Martin, E. Murphy) 1.30 Film: Poliziotto speciale (det., ZDA, '99, r. B. Barreto, i. S. Baldwin) ^ Tele 4 7.35 Nan.: La grande vallata 8.25 Film: Le amiche (dram., It., '55, r. M. Antonioni, i. E.R. Drago) 10.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr EstO-vest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik 14.15 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: Giro delle Fiandre 17.00 Dok.: Alle falde del Kili-mangiaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa Repojgrf 21.30 Aktualno: Report 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Aktualno: Cosmo 0.45 TeleCamere u Rete 4 6.25 Dnevnik 7.15 Aktualno: Superpartes 8.20 Nan.: A.D. - Anno Domini 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Mela-verde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Aktualno: Donnaventura 14.30 Nan.: Suor Therese 16.25 Film: I berretti verdi (voj., ZDA, '68, r. J. Wayne, R. Kellog, i. J. Wayne) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nad.: Tempesta d'amore 23.20 Šport: Contro campo 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 13.40 Resničnostni show: Grande Fratello 10.15 Nan.: Il mammo 10.45 Nan.: L'ono-re e il rispetto 13.00 Dnevnik in vremen- 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Šport: Hard Trek 8.30 Aktualno: Salus Tv 9.30 Rotocalco ADNKronos 10.30 Variete: Mukko Pallino 11.25 Šport: Ski magazine 11.55 Dok.: Borgo Italia 12.20 Variete: Chef a sorpresa 12.45 Fede, perche no? 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre domenica 13.05 Dok.: Agrisapori 13.45 Variete: Ostrega... In tour 13.55 Variete: Idea in ta-vola... 14.15 Variete: Camper magazine 14.35 Nan.: La saga dei Mc Gregor 15.35 Dok.: Italia magica 16.15 Šport: Pallanuoto Trieste - Vigevano nuoto, A2, posnetek tekme, ki se je vršila 2. aprila 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.45 Šport: Domenica Sport 21.30 Dnevnik in športne vesti 22.30 Talk show: Gli incontri al Caffe' - Versiliana d'inver-no 23.20 Glasba: Voci dal ghetto La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.40 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Giar-dini di pietra (dram., ZDA, '87, r. F.F. Crop-pola, i. J. Caan) 15.45 Nan.: Cuore d'Afri-ca 17.55 Film: Gli ultimi giganti (western, ZDA, '76, r. A.V. McLaglen, i. C. Heston) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda (t* Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.25 Mlad. serija: Pustolovščine 9.55 Maša 11.00 Izvir(n)i, odd. o ljubiteljski kulturi 11.25 Ozare (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Koper 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! 14.30 Slovenski magazin 15.00 17.15 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorello Fle-go 15.40 Športne novice z Anžetom Ba-šljem 15.50 Športna retrovizija 15.55 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Življenje v rožnatem 22.15 Intervju 23.10 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.50 Mini serija: V kolesju pravice |r Slovenija 2 8.15 Skozi čas 8.40 Globus (pon.) 9.15 Mednarodni festival ustnih harmonik, posnetek iz Mokronoga 10.00 Film: Gospodična Marple (pon.) 11.35 Pod klobukom (pon.) 12.50 Pesem kamna - Odd. Tv Koper (pon.) 13.20 Turbulenca (pon.) 15.00 Film: Plesni orkester (pon.) 16.55 Zagorje: Zaključni turnir slovenskega rokometnega pokala (Ž), finale 19.15 Slovenci po svetu (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Ars 360 20.15 Dok. odd.: Zgodbe iz Mekonga 21.20 Žrebanje super lota 21.30 Nad.: Stebri zemlje 22.30 Na utrip srca 23.30 Nad.: Nujni primeri (pon.) 0.15 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 10.30 Kronika 8.05 21.30 Žarišče 11.40 Svet v sliki in besedi 13.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Ruska cesta 16.40 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 22.15 Dok. odd.: Dalekozor, 1. del - Stoletje napredka Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.15 Tednik 14.45 »Q« - trendovska oddaja 15.30 Sredozemlje 16.00 Istrska potovanja 16.45 City folk - dok. odd. 17.15 Potopisi 17.45 Vsedanes - Svet 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Koncert: resna glasba 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 0.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica: OŠ Frana Erjavca Nova Gorica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom: Gost - Borut Pahor, predsednik vlade RS (pon.) 21.30 S partnerskim sodelovanjem do boljšega socialnega dialoga, posnetek okrogle mize, 1. del (pon.) 22.30 Veliko platno 23.30 Tv prodajno okno, Vi-deostrani / pop Pop TV 21.30 Film: Robin Hood - Il principe dei ladri (pust., ZDA, '91, r. K. Reynolds, i. Kevin Costner, M.E. Mastrantonio) 0.20 Dnevnik 0.30 Aktualno: InnovatiON 1.10 Aktualno: Bookstore 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.55 Anim. serija: Medved Rupert 9.05 Anim. serija: Ben 10 9.30 Anim. serija: Beyblade 9.55 Anim. serija: Gnusologija 10.20 Anim. serija: Poštar Peter 10.35 Športni magazin 11.35 Kuhajmo po domače (hrana in pijača) 12.10 Moderni vrtovi (dok. serija) 13.15 Preobrazba doma (dok. serija) 14.10 Film: V materino obrambo (drama, Kan., '06) 15.55 Film: Zvezdni prah (pust., ZDA/Angl., '07) 18.20 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Resničnostni šov: Slovenija ima talent 21.40 Film: Sprehod v oblakih (rom. drama, ZDA/Meh., '95) 23.40 Pločevinko (avant. serija) 0.35 Nora zabava v Hamptonu (dok. serija) 1.25 24UR, ponovitev, Novice 2.25 Nočna panorama (reklame) Kanal A 7.55 Velike ideje za majhen planet (dok. serija) 8.25 Robinson Crusoe (avant. serija) 9.15 Hum. serija: Vsi sovražijo Chrisa (ZDA, '08) 9.45 Športna srca (hum. serija, ZDA, '08) 10.15 Film: Afriška dirka (akc. kom., Nem., '08) 12.00 Motociklizem: Mo-toGP, prenos dirk za VN Španije 15.15 Film: Hiša Debele mame 2 (kom., ZDA, '06) 17.05 1.45 Top Gear (hum. serija) 18.05 Šola za pare (hum. serija) 18.35 Šport: Magazin Lige prvakov 19.10 The Big Game, zabava 20.00 Film: Sestreljeni črni jastreb (akc., ZDA, '01) 22.35 Film: Rožnati Cadillac (akc. kom., ZDA, '89) 0.55 Dram. serija: Newyorški gasilci 2.40 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Kaj neki je tam, kjer se pride drugam (piše G. Geč); 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.00 Koncert Vulture & The Guru; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buo-na domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00 Verska oddaja; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Observatorij; 11.40 New entry; 12.01, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00 La rosa dei venti; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00-19.00 Album Charts; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.30 La rosa dei venti; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita news; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Srečanje z določeno osebo se bo zgodilo v nenavadnih okoliščinah. Bodite potrpežljivi, saj se bosta s sogovornikom uskladila, posebno če si želite nadaljevati sodelovanje. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zaradi ne-prespanosti se vam lahko v prihodnjih dneh dogaja, da ne boste skoncentrirani na opravljanje vaših obveznosti. To je opazil vaš nadrejeni, zato poskrbite za dober spanec. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Pred vami je izredno zanimiv konec tedna, ki vam bo postregel z mnogimi zanimivimi dogodivščinami in preizkušnjami. Postavili si boste jasnejše prioritete v življenju. Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Čeprav se «« lahko zgodi, da vam bo v prihodnjih dneh padla volja do službe, morate na to pozabiti in dokončati vse pomembne obveznosti, ki vas čakajo. Potem si vzemite nekaj prostih dni. LEV 23.7.-23.8.: Imeli boste (^^r odlične umske sposobnosti, česar nikar ne zanemarite. Še posebej na poslovnem oz. šolskem področju se lahko prebijete skozi težavne ovire, ki vam bodo odprle nova vrata. DEVICA 24.8.-22.9.: Pomlad ^^ blagodejno vpliva na vaše počutje, kar se bo poznalo pri delavni zagnanosti in pozitivni energiji. Preživljali boste čas z nekom, ki bo pokazal zanimanje za vas. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pre-^ ^ teklostje za vami, zato je čas, da se osredotočite na prihodnost. Če boste nanjo gledali z optimizmom in pričakovanjem, ste lahko prepričani, da vam skriva lepe stvari. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čas je, da določeni osebi poveste kar vam leži na duši, drugače boste zamudili pravo priložnost. Z vdanostjo v usodo ne boste dosegli ničesar. V službi bodo stvari potekale utečeno. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V domačem okolju se boste počutili sproščeno, svoj prosti čas pa boste v glavnem preživljali v družbi vaše družine in ljudi, ki so vam najbližje. Zdravje: pazite! KOZOROG 22.12.-20.1.: Poglobite se vase in v vaša prepričanja, saj se za tem lahko skriva nekaj, kar vam mora biti znano. Ob koncu naslednjega tedna bodo do izraza prišle vaše umske sposobnosti. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Čeprav vas v prihodnjem obdobju čaka težko obdobje polno dela, si vmes vzemite nekaj prostih dni in jih izkoristite za druženje z osebo, ki vam je pri srcu. Poiščite svoj notranji mir! RIBI 20.2.-20.3.: Če se boste v naslednjem tednu znašli v slepi ulici in ne boste točno vedeli, kaj bi naredili s svojimi čustvi, ne odlašajte z odločitvami, saj se situacija ne bo rešila sama od sebe. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. aprila 2011 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Nekaj minut za domačo glasbo: Ansambel Snežnik 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre Nan.: Distretto di polizia 8 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Airport 75 (dram., ZDA, '74, r. J. Smight, i. C. Heston, K. Black) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger LA MASCH ERA DI ZORRO 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik, L.I.S. 7.35 Dnevnik - Parlament 8.00 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 9.00 Dnevnik in rubrike 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il com-missario Montalbano 23.15 Dnevnik -kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.55 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Rewind - Visioni private 6.00 Nan.: 7 vite 6.20 19.40 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomerig-gio sul Due 16.10 Nan.: La signora in gial-lo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 23.25 Dnevnik 23.40 Film: Cemento ar-mato (triler, It., '07, r. M. Martani, i. N. Va-poridis, C. Crescentini, G. Faletti) 1.20 Dnevnik - Parlament, sledi Protestantesimo 21.10 Film: La maschera di Zorro (pust., ZDA, '98, r. M. Campbell, i. Antonio Banderas, Anthony Hopkins) 23.25 Film: Life (kom., ZDA, '99, r. T. Dem-me, i. E. Murphy, M. Lawrence) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fra-tello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.25 Dnevnik -kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Resničnostni show: Grande Fratello 11 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: In fuga per tre (kom., ZDA, '89, r. F. Veber, i. N. Nolte, M. Short) 22.55 Aktualno: Potere 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 1.20 Film: L'ulti-ma donna sulla terra (fant., ZDA, '60, r. R. Corman) u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (2. aprila 2011) Vodoravno: akara, atair, napolitanka, tron, N. L., Art, oprog, Etna, Nat, astra, et, J. T., osat, Elizabeth, P. M., tal, Llan-dero, stomatolog, jela, Kelly, očenaš, IOR, asi, laski, Arianna, aviotransport, Ir, Alegria, etos, Anja, Moro, K. M., Cara, skat; na sliki: Elizabeth Taylor. Mala križanka, vodoravno: 1. klapa, 6. ra-nar, 7. abota, 8. šr, 9. Er, 10. Katra, 12. Ida, 13. polis, 16. ureza, 17. Secam, 18. T. C., 19. K.O. C/ Italia 1 7.15 Risanke 8.45 Nan.: Dr. House Medical Division 9.40 Nan.: Grey's Anatomy 11.25 Nan.: The Closer 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 14.55 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.35 Risanka: Naruto Shippuden 16.05 Risanka: Sailor Moon 16.35 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Infiltrato speciale (akc., ZDA, '02, r. D.M. Paul, i. S. Seagal, M. Chestnut) 23.15 Film: Cobra (akc., ZDA, '86, r. G.P. Cosmatos, i. S. Stallone, B. Nielsen) 1.00 Aktualno: Po-kerlmania ^ Tele 4 6.00 Dok.: Italia magica 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.20 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.10 Nan.: Police Rescue 12.05 Aktualno: Camper magazine 13.10 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Rivediamoli 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Udinese a giochi fat-ti 21.45 Talk show: A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nogomet: Atalanta -Triestina (B) La 7 LA 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South -Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Affondate la Bismarck (voj., V.B., '60, r. L. Gilbert) 15.55 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.45 Nan.: Leverage 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Show: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 3.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik 0.00 1.15 Nan.: Cold Squad 1.00 Aktualno: Prossima fermata 2.00 Nan.: Alla corte di Alice 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Film: 40-letni devičnik 22.40 24UR zvečer, Novice 23.30 Na robu znanosti (dramska serija) 0.30 Kalifornici-ranje (hum. serija) 0.35 24UR, ponovitev, Novice 1.35 Nočna panorama, Reklame |T Slovenija 1 A Kanal A 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.3018.40 Risanke 10.40 Potplatopis (pon.) 11.00 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.25 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Veliki naravni dogodki 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Glasbeni večer 0.50 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Sobotno popoldne 14.40 Ars 360 (pon.) 15.00 Opus (pon.) 15.25 Slovenci v Italiji (pon.) 15.55 Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.) 16.10 Posebna ponudba (pon.) 16.35 To bo moj poklic 17.00 Nad.: Odkar si odšla (pon.) 17.25 Slovenski magazin (pon.) 17.55 Prvi in drugi (pon.) 18.30 Firma.Tv 19.00 Z glavo na zabavo 19.30 Univerza 20.00 Aritmija 20.50 Dok. serija: Apokalipsa 21.45 Knjiga mene briga 22.05 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Film: Življenje umetnika 0.20 Dok. odd.: Ameriški džihadist (pon.) 1.15 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 12.05 Tedenski pregled 8.00 10.30 Novice 9.50 Gledalci razpravljajo 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Dalekozor, 1. del - stoletje napredka 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Dalekozor, 2. del -Stoletje spomina Koper pop pop TV 7.25 9.50 Družina za umret (hum. serija) 7.55 ŠKL, Športni magazin 8.55 11.10, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.15 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.401.00 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.05 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.25 Film: Sprehod v oblakih 15.15 Nan.: Vsi županovi možje 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Večna uspešnica Uul II I J.fE IV H E ■ P JI E I 11 1 H k h PI 1 CISTILEC TRUPEL 22.05 Film: Čistilec trupel 23.45 Nan.: Pa me ustreli 2.55 Love TV (erotika) 3.40 Nočna ptica (erotika) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom 15.30 Koncert 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualna tema: Meri-diani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 9.00 Videostrani, Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Veterinarska bolnica v Vipavi 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Praznujemo! (pon.) 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo -UKO Kropa 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 0.30 Tv prodajno okno in Videostrani 7.10 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 Nebrušeni dragulj 9.00 Tv prodaja, Reklame 9.1515.55 Prepovedana ljubezen (nad.) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.40 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 14.55 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 14. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Ka-žin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 7.15 Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35-12.30, 20.30-22.30 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00-19.00 In orbita show; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Fegiz files; 22.30 Le note di Giulia-na; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zucca-to; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evro-radia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. aprila 2011 VREME 26 jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla n,-n rahel ««5 sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona vremenska slika 1000 o GRADEC 6/20 TRBIŽ O 5/22 O 2/20 KRANJSKA G. CELOVEC O 6/21 O % TRŽIČ 4/21 O 2/21 S. GRADEC MARIBOR 0 5/20 M. SOBOTA O 4/19 CELJE 5/21 O PTUJ O ¿9 KRANJ criTb LJUBLJANA 7/22 POSTOJNA O 2/21 c KOČEVJE N. MESTO 6/22 ^ O ____ ZAGREB 6/22 /vjjo _ o ČRNOMELJ REKA 13/22 ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob obali bo jasno ali delno oblačno. V gorah bo zjutraj jasno ali delno oblačno, čez dan se bo zlasti v predalpskem pasu lahko pooblačilo. Pihali bodo lahni krajevni vetrovi. Danes bo pretežno jasno, čez dan predvsem v vzhodnih krajih spremenljivo oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, najvišje dnevne od 19 do 22 stopinj C. J 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Anticiklon se zadržuje nad Italijo. V noči s ponedeljka na torek nas bo dosegla hladna atlantska fronta, ki bo povzročila skorajšnje poslabšanje, vendar bo v torek zaradi območja visokega ^ zračnega pritiska vreme spet stanovitno. Območje visokega zračnega pritiska nad osrednjo Evropo počasi slabi. Zahodno Evropo je zajela frontalna motnja, ki se pomika proti vzhodu. V višinah priteka k nam topel in suh zrak. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.15 najnižje -51 cm, ob 11.14 najvišje 34 cm, ob 16.48 najnižje -35 cm, ob 23.05 najvišje 48 cm. Jutri: ob 5.37 najnižje -50 cm, ob 11.42 najvišje 32 cm, ob 17.12 najnižje -29 cm, ob 23.23 najvišje 44 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .380 Piancavallo.............0 Vogel..................90 Forni di Sopra..........0 Kranjska Gora..........0 Zoncolan..............95 Krvavec................70 Cerkno..................0 Rogla..................40 Mariborsko Pohorje . . . .0 Civetta...............220 Trbiž....................0 Osojščica..............70 Mokrine..............145 Podklošter..............0 Bad Kleinkirchheim . . 70 O GRADEC 6/18 TOLMEČ O 7/20 TRBIŽ O 5/18 CELOVEC O 7/17 O 3/17 KRANJSKA G. o TRŽIČ 4/20 O PORDENON 10/21 ČEDAD O 10/21 Si K GORICA O 12/22 O N. GORICA 9/21 '¿S- PORTOROŽ O 10/19 O KRANJ O' LJUBLJANA 7/22 POSTOJNA O 3/18 KOČEVJE REKA 13/22 O 7/18 S. GRADEC CELJE 6/21 O MARIBOR 0 5/20 PTUJ O M. SOBOTA O 5/19 N. MESTO 8/23 O .___ ZAGREB 7/23 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Zjutraj bo večinoma delno oblačno. Čez dan bo večja oblačnost najprej v gorah, kjer bodo popoldne možne posamezne krajevne plohe in kakšna nevihta, ki se bodo proti večeru pomaknile tudi proti nižini in obali. Zvečer bo ob obali zapihala močna burja, po nižinah pa severni veter. Jutri se bo od zahoda pooblačilo, v vzhodnih krajih pa bo še delno jasno. Zapihal bo jugozahodni veter. Popoldne bo začelo deževati na severu, do večera pa se bo dež razširil nad vso državo. ^Vjj n.i ...kup.cue OKVIRJI ZA OČALA OČALA vet io 2 (20 m od Kulturnega doma) TEL. 040 363604 TEL. 040371096 /— GLEDALIŠČE Nedelja, 3. aprila 2011 27 TRST - V sredo v Narodnem domu Predstavitev knjige Vojmirja Tavčarja Polom o propadu kreditne banke Vojiiiir Tavčar POLOM Ir^aikti ktvUfmî ¡muka Agmllrrf o Hffrririi i ¿¿iht*!t:irn Wfi"» Konec novembra 1996 je takratni minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi na predlog Banke Italije preklical Tržaški kreditni banki - Banca di Credito di Trieste pooblastilo za bančno poslovanje in odredil njeno prisilno upravno likvidacijo. S tem se je travmatično končala 37 let dolga pot banke, ki je bila ustanovljena z Londonskim sporazumom in ki je bila do svojega konca gonilno kolo gospodarstva slovenske narodne skupnosti v Fur-laniji-Julijski krajini. Zgodba Tržaške kreditne banke je aktualna še danes in tik pred izidom je nova knjiga, ki obravnava to temo. Predstavili jo bodo v sredo, 6. aprila, ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, z naslovom Polom pa jo je napisal novinar Vojmir Tavčar. Njen izid je podprla skupina bivših upraviteljev in delničarjev TKB. Kot je v spremni besedi napisal zgodovinar Milan Pahor, je Narodna in študijska knjižnica sprejela izziv skupine bivših upraviteljev in avtorja ter sklenila, da konkretno podpre te napore in izda to knjigo. Naslovno stran je pripravila Magda Starec Tavčar, za oblikovanje in grafično opremo je poskrbela PiKa.it, natisnila pa jo je tiskarna Mljač iz Divače. Na predstavitvi bo v imenu Narodne in študijske knjižnice pozdravila predsednica Martina Strain, o knjigi pa bosta spregovorila zgodovinar Milan Pahor in avtor. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko narodno gledališče V torek, 5. aprila, ob 14.30 / Roland Schimmelpfennig: »Zlati zmaj«. / Ponovitev: v sredo, 6. aprila, ob 14.30. V četrtek, 7. aprila, ob 20.30 / F.M.Dostojevski / Diego de Brea: »Zločin in kazen« Izbirni sklop Romaneskni in resna glasba, z italijanskimi nadnapisi. V petek, 8. aprila, ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Rondo (Vrtiljak)« (z italijanskimi nadnapisi). / Ponovitve: v soboto, 9. ob 20.30, v nedeljo, 10., ob 16.00, v četrtek, 14. ob 19.30 ter v soboto, 16. aprila, ob 16.00 in ob 20.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni Generali V sredo, 6.aprila, ob 20.30 / Cesare Lie-vi: »Il Vecchio e il cielo«. Režija: Cesare Lievi. Scene: Josef Frommwiese. Kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gigi Angelillo, Ludovica Modugno, Paolo Fagiolo in Giuseppina Turra. / Ponovitve: od četrtka,7. do sobote, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 3. aprila, ob 17.00 / Daniel Call: »Das Kammerspiel«. Režija: Paolo Emilio Landi. Nastopa: Daniela Giovanet-ti. / Ponovitve: v nedeljo, 3. aprila, ob 17.00. V torek, 5. aprila, ob 21.00 / Prevzeto od "Nathan il saggio" od E.G.Lessing: »Crociate«. Režija: Gabriele Vacis. Nastopa: Valerio Banasco. / Ponovitve: od srede, 6. do sobote, 9. aprila ob 21.00 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 17.00. V torek, 12. aprila, ob 21.00 / Lorenzo Gleijeses: »Cerimonia«.Režija in tekst: Lorenzo Gleijeses. Nastopajo: Lorenzo Gleijeses, Anna Redi, Manolo Muoio. / Ponovitve: od srede, 13. do sobote, 16. aprila, ob 21.00 in v nedeljo, 17. aprila, ob 17.00. TRŽIČ V torek, 19. aprila, ob 20.45 / Eduardo de Filippo: »Eduardo: più unico che raro!«. Režija: Giancarlo Sepe. Nastopajo: Rocco Papaleo, Giovanni Esposi-to, Pino Tufillaro, Elisabetta DAcunzo, Angela De Matteo, Antonio Marfella, Giampiero Schiano, Antonio Spadaro in Simone Spirito. GORICA ■ Festival Komičnega gledališča "KOMIGO 2011 Kulturni dom (Ul. Brass 20) V sredo, 6. aprila, ob 20.30 / »Čas za spremembo«. Nastopa gledališka skupina: Teater 55 iz Ljubljane. V nedeljo, 10. aprila, ob 16.30 in ob 21.00 / »Gli innamorati«. Nastopa gledališka skupina: »La trappola« iz Vi-cenze. V sredo, 6. aprila, ob 20.30 / »Čas za spermembo«. Režija: Branko Durič. Nastopa: gledališka skupina Teater 55. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 3. aprila, ob 20.00 Štihova dvorana / Ivan Taučar: »Cvetje v Jeseni«. Črna komedija z okruški najboljšega, kar je ustvaril slovenski kulturni prostor. Priredba po romanu Ivana Tavčarja in režija: Marko Čeh; nastopajo: Aljoša Ternovšek, Tina Vrbnjak, Maruša Kink, Jernej Gašperin in Tomislav Tomšič. SNG Veliki oder V ponedeljek, 4. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v torek, 5. ob 18.00 in v sredo, 6. ob 11.00 in ob 19.30, v petek, 8., v soboto, 9., v torek, 12. v sredo, 13 in v petek, 15. aprila ob 19.30. V četrtek, 7. aprila, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V ponedeljek, 11. aprila, ob 15.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama V ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 / Yef-frey Hatcher: »Picasso«. V ponedeljek, 11. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v torek, 19. ob 17.00. V petek, 15. aprila, ob 20.00 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitve: v soboto, 16., v sredo, 20. in v četrtek, 21. aprila ob 20.00. V ponedeljek, 18. aprila, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. MGL Veliki oder V torek, 5. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v sredo, 6., v četrtek, 7., ob 19.30, v sredo, 13. aprila, ob 16.00 in ob 19.30 in v soboto, 23. aprila ob 19.30. V petek, 8. aprila, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. / Ponovitve: v ponedeljek, 11. v četrtek, 14. in v petek, 15. aprila, ob 19.30. V soboto, 9. aprila, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. Mala drama Jutri, 4. aprila, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. v torek, 5. aprila, ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 6. aprila, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. V četrtek, 7. aprila, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na poti«. V petek, 8. aprila, ob 19.30 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitev: v četrtek, 14. aprila, ob 20.00. V soboto, 9. aprila, ob 19.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 12. aprila, ob 21.00 / "Dve gledališči v sozvočju / Due teatri in ac-cordo" »Boban I Marko Markovic Or-kestar«, v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in Bonawenturo. Gledališče Verdi V četrtek, 7. aprila, ob 18.00 / »Omag-gio a Franz Liszt«. Klavirski recital od Istvana Lajkoja. TRŽIČ Občinsko gledališče Torek, 12. aprila, ob 20.45 / »Orchestra del XVIII secolo - Coro Cappella Amsterdam«. Dirigent: Frans Brüggen. Nastopajo: Ilse Eerens - sopran; Michael Chance - alt; Markus Schäfer - tenor; David Wilson-Johnson - basso; Pieter-Jan Belder - organ. GORICA Terzo teatro V petek, 8. aprila, ob 20.30 / 16. Gledališki festival: »Un Castello di ... Musical & Risate: »Il mistero dell'assasino misterioso«. Nastopa: Compagnia tea-trale Oberon iz Montebelluna (TV). _SLOVENIJA_ SEŽANA Osnovna Šola Dutovlje V nedeljo, 10. aprila, ob 17.00 / »Primorska poje«. Nastopajo: MePZ Jaz-bine-Plešivo, Števerjan-Krim; MoPZ Pergula, Sveti Peter, Piran; MePZ Duri, Col, Ajdovščina; ŽePZ Pristan, Koper; MPZ Tončka Čok, Lonjer, Trst; Vs Sraka, Štandrež, Gorica; MePZ Divača, Divača. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 12. aprila, ob 19.30 / H. S. Loe-venskjold: »Silfida« (Balet v dveh dejanjih Augusta Bournonvilla). Glasba: Herman Loevenskjold; Dirigent: Igor Švara. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije & Slovenski komorni zbor & Zbor Consortium musicum & APZ Tone Tomšič. Dirigent: Emmanuel Vil-laume; tenor: Janez Lotrič; sopran: Sabina Cvilak. Channel zero (AKC Metelkova mesto) Kino Šiška V torek, 5. aprila, ob 21.00 / Natopa: »Rundek Cargo Trio Exclusive«. V petek, 8. aprila, ob 21.00 / Nastopata skupini: »God is an Astronaut in Coma Stereo«. V četrtek, 7. aprila, ob 21.00 / Nastopa skupina Kamerad Krivatoff (Slo). V nedeljo, 10. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Angantyr (Dk) in Nocturnal Depression (Fra). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, PRIREDITVE grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): v torek, 12. aprila ob 17.30 bo otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. OPČINE Bambičeva galerija: do 13. aprila je na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar: »Odtisi narave«. Urnik: od 10.00 do 14.00, od ponedeljka do petka. Dvorana Prosvetnega doma: v soboto, 9. aprila, ob 18.00, bo otvoritev razstave »Skozi objektiv mladih - Razstava mladih fotografov in slikarjev«. Razstavljali bodo Sara Conestabo, Štefan Grgič, Nikolaj Kovačič, Diego Gerri in Irina Tavčar. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass, 20):je na ogled dokumentarna fotografska razstava ob stoletnici Slovenskega planinskega društva v Gorici. SKD Hrast: prireja v petek, 8. aprila, ob 19.30 na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu odprtje slikarske razstave Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega doberdobskega slikarja Cristiana Lavrencica; na ogled bo do 1. maja. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedejjek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna občinav: do 16. aprila je na ogled razstava »In memoriam. Vojteh Ravnikar. Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 2000 -2010«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): je na ogled fotografska razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Q ubik caffé Odkrijte jih na spletni strani www.qubik.eu Vrhunsko aromo kave Qubik lahko okusite in kupite v posebej izbranih mestih. V Trstu: Alimentazione B.M. Bar Moka Hydro City, Restaurant & American Bar La Perl a La Perl a La Salumeria Pekarna Slaščičarna Dessanti Restavracija Montecarlo Restavracija Scabar Salumeria Sartori Salumeria Mezgec Ulica Roma 3 Ulica Roma 24 Ulica Beccherie 1 Ulica Piccardi 18 Ulica Santa Caterina 7 Ulica Cesare Beccaria 13 Šalita d i Gretta 27 Ulica San Marco 10 Erta S. Anna 63 Ulica Cavana 15/A Ulica Risorta 1 V okolici Trsta: Pekarna in slaščičarna Ota Pekarna Bar Marc Gostilna Bak Pekarna Čok Conad Opčine Pekarna Sossi Pekarna Bukavec Gostilna Guštin Kukanja Agriturizem Ušaj Agriturizem Zidarich Boljunec 66 Boljunec Kosovelova ul. 24 Bazovica Pesek 2 Pesek Dunajska cesta 3 Opčine Dunajska cesta 61 Opčine Proseška ulica 10 Opčine Prosek 160 Prosek Zgonik 3A Zgonik Nabrežina 106/B Nabrežina Nabrežina 8 Nabrežina Praprot 23 Praprot Na Goriskem: Al Mercato Alimentan Franco Bais Qubik Bar Kinemax Minimax Alimentan Comelli Alimentan Mosetti Qubik Bar - KBcenter Supermarket Maxi Lokanda Devetak V Agriturizem Stekar Trg Cavour 23 Tržič Ulica Ceriani 1 Tržič Ulica Grado 54 Tržič Ulica Grado 54/F Tržič Largo Petra rca 11 Ronke Ulica F. Crispi 6 Gorica Korzo Verdi 53 Gorica Ulica S. Michele 184 Gorica Ulica Brežiči 22 Vrh Valerišče 11 Števerjan