p » « t o I o; a pi» Sana S T E V. 34 L t 1 O 45 * L J ü B L I A N I. DNE 24. AVGUSTA 1932 C^T„ «So SdS^SSoW naTÄ«IU-Diri ''r.WM ' Uin- V delu '»k» d robo. vrstica al. nje prostor -() Um. Izhaj« vsako sredo. bp.s. .n dopis, naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«. naročnina, reklamacije in inserati Upravnišhrn »Domoli.ik,. v Lin hI j. m'. Telefon uredništva: 2549. „ . , „„ Telefon uprave: 2992. Za Ivos blagor gre O važnosti katoliškega časopisja smo že opetovano govorili na tem mestu. Poudarjali smo zlasti, da je katoličanu katoliški časopis baš v današnjih dneh bolj potreben kot kdaj-koli. Naslanjajoč se na Ltjave najmerodajnej-ših voditeljev Cerkve, smo trdili, da je naročanje, čitanje in širjenje katoliškega časopisja najsvetejša dolžnost vsakega zavednega katoličana. Kako smo vršili doslej to dolžnost? Ali je že v vsaki slovenski katoliški hiši katoliški dnevnik ali vsaj tednik? Kaj pa oglasi? Tudi o teh nekaj besed. Izdajanje časopisa stane "ogromne vsote. Naročnina komaj krije redne izdatke. Na kako posebno izboljšanje in povečanje lista ni mieliti, dokler nima časopis močne denarne zaslombe. Zato so važen vir dohodkov vsakega časopisa oglasi alt inserati. Ali bi v tem pogledu ne mogii ničesar storiti? Le pomislimo! V vasi je umrl posestnik, pocestnica, obrtnik ali kdorkoli. Ali bi res vse propadlo, £e bi sorodniki žrtvovali nekaj »kovačev« in poslali n. pr. »Domoljubu« naznanilo o smrti? Kaj ne, živa zavest bi bila v preostalih, da so ob bridki izgubi s podpiranjem katoliškega tiska izvriili važno krščansko dobro delo. In drugi slučaj: Dva se vzameta, in veselo je med svati dan in noč in morda tudi več dni in noči. Kako primerno bi bilo, ko bi ob taki priložnosti v obliki oglasa poslala novoporočenca vest o poroki tudi svojemu dragemu »Domoljubu«, ne zato, da bi se ballala pred svetom, ampak zato, da oh važnem življenjskem dogodku izjavila svojo ljubezen in naklonjenost do katoliškega časopisa. Pa žival imaš naprodaj in pridelke in morda še kaj drugega. Ali pa to ali ono rabiš za svoje gospodarstvo. Glej, inserat, ki stane med »Domoljubovimi« Malimi oglasi dober »kovač«, ne pomaga samo tebi, da boljše kupiš ali lažje prodaš, ampak si z inseratom podprl tudi katoliški tisk in tako sledil zahtevi sv. Cerkve. Podobnih primerov bi lahko navedli še mnogo. In še to: Gotovo ne bo nihče zanikal, da skoraj itiridesettisočera armada »Domoljubo-vih» naročnikov s prav tolikim številom prijateljev ne potroši težkih milijonov po trgovinah, gostilnah in drugod in sicer ne samo na deželi temveč tudi v Ljubljani. Zato vprašamo: Ali imajo vsi trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki v svoji hiši tudi katoliški časopis in oglašajo v njem? Že malenkosten ozir na katoliške odjemalce, ki pomagajo obrtnikom vseh vrst do blagostanja, bi moral biti merodajen za naročbo katoliškega lista in za oglašanje v njem. S kakšnim srcem more zaveden katoličan n. pr. sedeti v gostilni ali kupovati v trgovini, ki ima na mizi razno časopisje, samo katoliškega dnevnika in tednika nel Na »Domoljubovih« zavednih naročnikih, čitateljih in prijateljih je, da se vse to čimprej uredi. Ce del trgovcev, gostilničarjev in drugih obrtnikov prezira naš tisk, našo pro-sveto in naše prireditve, jih pa mi ne smemo. Kot apostoli sv. Cerkve smo dolžni ob vsaki primerni priliki, da vprašamo kot se zavednemu kristjanu spodobi in sicer vse, ki se jih tiče: »Kako je vendar to, mnogo listov imaš, v njih oglašaš in vse nam nasprotno hvališ in gmotno podpiraš, časopise pa, ki jih mi katoliški Slovenci edino naročamo in čitamo, pa vsestransko preziraš. Zvestoba za zvestobo I« Oboìe ne moreš biti Nedavno sem govoril s prijateljem, do šlim iz inozemstva, ki mi je zatrjeval, da ji dober katoličan, da veruje, ka-r sta ga mati in oče učila, a da jc pa tudi socialist, ker ti da «o bolj za delavce, kakor kdo drugi. Ne bom trdil, da socializem v svojem programu nima nobene dobre točke. Povsod je nekaj pametnega in kar je res dobro, ostane dobro, pa naj to izpoveduje kdorkoli. Toda Program socializma, kakor ga je zamislil začetnik Karel Marks, ima poleg drugih točk začrtano tudi jasno načelno stališče napram veri. O veri v Boga je izjavil Marks tudi tole: »Vero v Boga prepuščamo vrabcem,« Besede, jasne za vsakega. — Pred par leti pa je vodja avstrijskih socialnih demokratov na Dunaju izjavil: »Pomnite sodrugi, dokler ne iztrebimo iz src delavcev vere v Boga in naivne vdanosti Cerkvi, toliko časa naše zmage ne bo.« Zdaj pa primerjaj, dragi prijatelj, navedene izjave z življenjem in delovanjem vodilnih socialistov in s pisanjem marksističnega časopisja proti veri in Cerkvi in kmalu boš na jasnem, je-li človeii res lahko dober kalo-ličan in marksist obenem. Ako si katoličan, veruješ v Boga, v Nje gove zapovedi in v zapovedi Njegove Cerkve na zemlji, podpiraš to Cerkev in še zanjo žrtvuješ. Cerkvi želiš dobro, kakor samemu sebi, če ne še bolj. Marksov in seveda tudi Ljeninov socializem pa ima jasen program proti veri in Cerkvi, ki je obema še bolj sovražen, kot — kapitalizmu. Kako moreš torej biti istočasno dober katoličan in dober socialist? Če res skačeš čez ograjo, in si katoličan, kadar si na katoliški strani, in sooialist, kadar te skok zanese na socialistično plat, tedaj SI" ti vrlo slab katoličan, pa tudi zelo »lab socialist. Ti nisi ne tič ne miš. Kadar ene zapustiš in skočiš na drugo stran, izdaš druge, in zopet, kadar napraviš obratni skók, izdaš prve. Zato si eno lahko — oboje pa nikdar! V. Povest o brezobzirnosti Po cesti drvi kolesar. Pešci hodijo isto pot. Postavno jim je določena, kolesarjem je odka-zana druga stran ceste. A on se ne meni za postavo, ne za ljudi, vozi, drvi in podi svoje kolo, da se- mu ljudstvo komaj umika. Če po svoji nerodnosti koga povozi, se za svojo žrtev niti ne zmeni. Odkuri jo naprej, kakor bi ga podil sam hudir. Avto vozi po cesti, po blatni cesti. Ljudje gredo od vlaka.' Pa se zakadi mednje katar jastreb med piščeta, blato škropi na vse strani, ljudje se plaho umikajo, bolj razboriti stiskajo pesti, morebiti malo zarobantijo, gospod šofer pa z vsem zadovoljstvom nadaljuje svoje delo. Po železnici se voziš. Sediš v vozu za nekadilce. Pa pride v isti voz mož, ki rad puha. Meni nič, tebi nič privleče smodko ali svalčico, oblastno jo nažge in prične svoje delo. Niti na misel mu ne pride, da bi prosil navzoče, ce sme kaditi. Zakaj, čemu! On je kadilec in brez kajenja ne tnorc živeti. Kaj zato, če jih par, bolnih na pljučih poleg njega pokašljuje in ga z rahlim pokašljevanjem opozarja, da jim ka jenje škoduje. Nič. Čemu se pa taki ljudje vozijo po železnici! Čemu so prišli ravno v ta voz! In če pride potem sprevodnik in tega človeka prijazno opozori, da je voz za nekadilce hu! —- potem pa je kakor ogenj v strehi. Kaj to koga briga, če tobakar mora kaditi! 1* Istotako n« železnici. V vozu sedi mlado dekle. Na kmetih je doma. Kant se pelje nas nič ne briga; ali gre k zdravniku aH na božjo pot. Pa se pelje v prav tistem vozu takle na-polizobraženec iz mesta, ki je vaaj toliko d* ležen meščanskega življenja, da sme vsak dan vase vsrkavati mestni zrak. Drugače je pa Sla vsaka izobrazba lepo mimo njegà. Pa ti začne razdirati dovtipe in se tako robato vsiljevati v izbrano družbo, da--. In čimbolj ljudje kažejo svojo nevoljo, tembolj je vsiljiv. Zlasti tisto dekle mu je na poti. če ga pa inirerf potnik zavrne in mu pove, kar inu gre, tedaj pa po koncu. Kdo bo njega učil! Kdo mu jo brani! govoriti! Kdo! Dvoje takorekoč gospodičen se pelje v vozu. Kar ti začno skrivnostno šepetati, na ustnice se prikrade pritajen smeh, semtertja splava pogled po zbranih navzočih. In spet in spet. Kako je ta prizor mučen in naravnost ogaben, če re upaš vpričo ljudi glasno govoriti, molči, Tisti?., šepetanje ni na mestu. Navzoče ljudi žali. Ali ne bo vsakdo mislil, da se ta ljubeznjivi mladi svet ravno njemu posmehuje? Brali sino, da je nekje na naši zemlji v tistem delu sveta, ki se mu Afrika pravi, država Abesinija. In v tej državi je še zelo v cvetju suženjstvo, prodaja človeških bitij, moških in ženskih, prav tako za denar kakor so pri na» naprodaj prašiči in zajci in golobi. Ta država je vstopila v Zvezo Narodov, zato pa se je pred svetom odpovedala tej sramotni kupčiji, v resnici jo je pa še vedno nadaljevala. Dvoje evropskih držav je zahtevalo, naj se Abesinija izključi iz Zveze narodov. Pa je vstal zastopnik Abesinije in jè zastopniku vsake teh dveh držav nekaj povedal in zdaj ima mir. Vidite ljudje božjil Nabral sem vani nekaj slik. Večidel brèz imen, brez pod.tfomja jo suni-ničenja, vzetih iz vsakdanjega pouličnega, cesr-nega, mestnega in svetovnega Življenja. Iz povedanih slik pa razberemo eno: Koliko truda in dela bo treba še posamezniku, kmetu in gospodi za plemenitost srca, pa tudi celotni človeški družbi, če se bo hotela kdaj Novi pred svetom izkazati kot voditeljica srčna izobrazba. In nikar mi ne govorite, da pretiravam. Nikar, da prečrno gledam. Slike, kakršne sem vam naštel, se z morebitnimi majhnimi spremembami dogajajo dan za dnevom. Ne samo na enem kraju, ampak po vsej širni zemlji. Ne samo med Culukafri v Afriki, ampak tudi med »tako zvänimi« Culukafri v Evropi. Pri tej priliki pa poglejmo mimogrede 5e v tako zvani temni srednji vek. Tisti čas je gradil cerkvice in tabore na naših gorskih višavah, da je ob njih in v njih branil vero očetov in čuval materino besedo. V tistih dneh so rastle bolnišnice in drugi zavodi v prilog bednemu človeštvu j ta razvpiti vek je imel toliko človekoljubja, da je ustanavljal redove za odkup sužnjev in zidal visoko v gorah gostišča za onemogle potnike. Tista mračna doba je bila jasna dovolj, da je v svojih srednjeveških cehih znala čuvati mojstra in deiavca pa tudi kupo-vavca, medtem ko moderni trusti rede in debele sebe, more pa delavca "in ubijajo kupo-vavea. To'iko razvpiti srednji vek je bi! močan dovolj, da je branil zatiranega pred močnejšim, da je čuva! pravo zatiranih, medlem ko danes sine en narod pred očmi cele gnile Fvrope raztiarodovafi slabofnejžega, sine nasilno spreminjati njegova imena, mu sme prepovedovati v 'asfnem jeziku častiti svojega Boga. Ne hvalim srednjega veka v vsem. Tudi takratni čas je imel svoje sence, kakor jih iina vsak. Samo to sem hotel povdariti, da današnji svet nima prav nič. pravice preklinjati srednjeveško temo in poviševati sebe. Po številu letnic gremo res naprej, sicèr pa v''marsičem nazadujemo. In to ni prav: dobre, preizkušene stvari zametovati in vpeljavalr nove, kvarne, pogubne. ; ■ Kadar ho današnji svet toliko napredoval v ■ srčni izobrazbi,: kolikor je današnji čas naprej pred srednjim vekom v vsakovrstnih iznajdbah, potem bomo zapeti pozdravno pesem tudi našim dnem. Dokler bomo pa s strahom gledali na strahovito brezobzirnost človeka do človeka, kakor tudi vse družbe do posameznih članov ali do vseh narodov in stanov, toliko časa pa današnjih dni ne kaže preveč poviševati. davki Pod navedenim naslovom priobčuje »Trgovski list< z dne 13. avgusta 1932 med drugim sledeče: Slovenski gospodarski krogi se morejo ponašati s tem, da pri njih demagogi z davčno pesmijo niso mogli nikdar uspeti. Ker so ljudje slovenskega gospodarstva sami dobri gospodarji, zato so vedeli, da more država vršiti plodonosno svoje delo le, kadar ima dovolj denarnih sredstev na razpolago. In ker so slovenski gospodarji bili vedno tudi vzgledni patrioti, zato so radi dajali državi, kar je potrebovala in zato je Slovenija vedno točno plačevala davke in bila v tem oziru naravnost vzgledna. Kljub tej svoji, dejali bi, patriotižni navadi, pa slovenski gospodarski krogi ne morejo odobravati sedanjih novih davkov, ker je gospodarska stiska tako silna, da tudi dobro poslujoča podjetja komaj zmagujejo dosedanja davčna bremena. Splošno - pomanjkanje denarja je omejilo obrat, v vseh podjetjih, možnost zaslužka pada iz dneva v dan in le s skrajnim naporom vseh sil in z žrtvami je mogoče slovenskim gospodarstvenikom vsaj v omejenem ohsogu ohraniti svoja podjetja v 2> obratu. Do te stopnje je narasla že splošna gospodarska stiska, da more že vsaka nova obremenitev gospodarstva povzročiti propad in splošen zastoj. V tem težkem stanju je naravnost odločna zahteva, da se na noben način ne sme več podražiti niti panoga gospodarstva. Rešitev more priti le na ta način, da se zdaj na tem polju, zdaj na drugem doseže pocenitev in tako ustvari lažje ozračje, da bo moglo zadihati zopet naše gospodarstvo. Toda država potrebuje novih dohodkov in novi državni dohodki pomenijo vedno nove davke, tako se glasi ugovor. Temu nasproti pa je treba reči, da bi ljudje gospodarstva našli prav gotovo bolj učinkovite in tudi bolj znosne davke, kakor pa so ravnokar sklenjeni. Zlasti gotovo pa je tudi to, da bi bil davčni učinek zvišane trošarine na sladkor do piSice isti, kakor je sedaj, če bi ves povišek trošarine nosile sladkorne tovarne, katerim bi Je vedno ostala polovica zaščitne carine kot čisti dobiček. Skratka: gospodarski krogi ne morejo biti prepričani, da so prav sedanji%ovi davki bili edini izhod, temveč mislijo, da bi se z j zboljšanjem uprave našli prav lepi prihranki, j PO SVETU Katoliška cerkev s Baut. Novo grškokatoliško Škofijo dobi Palestina. — Ko sta pomagala na koleri bol-nim na Kitajskem, sto nama bolezen nalezla in na nji umrla jezuita p Paul in p. MacCul-lough, profesorja v Kantonu. — Mehiški nadškof Diaz je zaradi izrednega pomanjkanj» duhovnikov odredil, da morajo tomošnji dušni pastirji opraviti ob nedeljah po tri svete da. ritve. Italija s Drobiš. Rudarski konsum namerava ustanoviti vodstvo državnega rudnika v Idriji; vendar konsum ne bo last rudarjev, temveč rudnika. — Ogenj je nastal v hiši Avgusta Maličav Mimu. — Utonil je v Kalu deček Ivan Pahor v Novelu pri Temnici. — Promet v Trstu Se vedno nazaduje. — Med Štanjelom in Dutovljami so precejšen kos eeste preložili, tako da nova cesta prestopi železniško progo z nadvozom. — Močvirje med štivanom in Tr-žičem oeušujejo. — Toča je koncem julija napravila veliko škodo okoli Pazina. — V Gorici se bliža koncu poprava cerkve sv. Ignacija na Travniku. V nedeljo 81. avgtwta bodo blagoslovili nove orgle, ki jih je izdelala tvrdka Zanini iz Kodrojpa. Orgle imajo tri igralnike. Stale so baje 150.000 lir. — Za župnika in dekana v Komnu je bil pred kratkim imenovan g. Viktor Kos, doslej župni upravitelj v Žab-nicah. — Postojnski kaplan Srečko Rejec je imenovan inpnim upraviteljem pri Sv. Križu na Vipavskem. (Križki župnik g. Ivan Rejec je, kakor znano, interniran v Italiji.) — V Dolini pri Trstu je umrl v 35: letu »tarosli ta mošnji župni upravitelj Marij Maraiiii. .Ie bil Slovanom pravičen. — Nove zvonove so dobili v Avberju na Krasu. -— Okrog 200 avtomobilskih nesreč je bilo zadnja dva meseca v Trstu. Avstrija s Moč avstrijskega katolištva v številkah. Mladinske organizacije štejejo 70.000, katoliško društvo žena nad 200.000, katoliško delavsko združenje nad 10Ö.000 in katoliška učiteljska zveza več kot 11.000 Članov. Lepe številke za malo povojno Avstrijo! s Kasne. Na neko enajstletno deklico je že dalje časa preža! neki kopalec iz Beljaka. Ker je ni mogel zalotiti same, jo je pobral iz družbe igrajočih se otrok in ji storil silo. To se je zgodilo v vodi, ki teče po«) hribom vasi Marije na Žili. Starši, pazite na kopajočo se deco! — V Bačah ob jezeru je umrla gospodinja Fo-narjevega doma, Ivanka Miillerjeva. — Te dni sta utonila v Vrbskem jezeru pri Krivi vrbi dva Dunajčana. — V Celovcu je umrl glavni d Prekrasno je «spela evharistična slav-nost na Jesenicah. Svobodno mesto v poljskem pristanišču Gdinja dobe v pričetku I. 1034. Cehi. Dobro govori češki jezik 570 dunajskih stražnikov. Za 37 odstotkov je letos v Avstriji večja brezposelnost, kot je bila lani v istem času. Angleški prestolonaslednik je bil oni dan I o vil na Koroškem divje koze, kot gost grofa Milnstra v Wasserlemburgu. 700.000 meterskih stotov pšenice bo Ogrska prodala Švici. SCH J 0/5i Kako zdravi in veseli so vlaeti Vaši otroci! Mati se veseli — ona ve zakaj. Snaga in pazljivo negovanje otrok je njena glavna skrb Ona pere vse te mnoge in razne otročje stvari z nežnim in dobrim milom, katero ohrani perilo čisto In sveže, a to je že 80 let poznano SCHICHTOVO Ml ZNAMKE JELEN «rednik »Freie Stimmen« Christian Lackner. — Iz celovške umobolnice je ušel 25 letni Ko-šutnik Jože, po poklicu ključavničar iz Sel. — Ciani društva »Jepa« v Ločah so gostovali dne 21. avgusta v Št. Janžu v Rožu z igro »Davek na samce« in z burko »Pred sodnikom«. češkoslovaška s Razno. Združeni moravski učiteljski pevski zbori so obiskali te dni grob Tomaža Bate v Zlinu in zapeli več pesmi. — Lansko leto je umrlo v republiki 212.159 oseb, od teh si je >pomagalo« na drugi svet s samoumorom 4380 ljudi. — Nova cerkev v spomin padlim v svetovni vojni je bila ono nedeljo posvečena v Kraljevem gradcu. (Pri nas mrtvim samo kamne postavljamo.) — 8000 slepih šteje češkoslovaška država. — V Češkoslovaški je 900.000 nepismenih, od teh največ v Podkar-patski. — Vso letino so pobrali kmetom ekse-kutorji 7.a plačilo davka v mnogih občinah okraja Modri kamen na Slovaškem. — Na petroiejski studenec so naleteli pri kopanju v Breclavu. — 70 let je dopolnil oni dan znani opat dr. Zavoral. Živijo I — 106.169 čebelarjev je na Češkem. — Proti Orlu je te dni zaropotal republikanski »Lidovy Denik«. Piše, da bi moral papeški nuncij prepovedati nadaljnji obstoj češkoslovaškega Or'<>. Ne bo nič. Nemčija s Angleški glas o Hitlerju. Londonski jSunday Times« je nedavno prinesel članek, ki se bavi z razmerami v Nemčiji z angleškega stališča. Članek je zanimiv, ker stoji Anglija javno in tajno bližje Nemčiji kot Francija. Po koncu svetovne tojne, pravi člankar, so vladali v Nemčiji socialni demokrati in imeli iz-prva nedvomno velike uspehe: z razvrednotenjem marke so odpravili zunanje in notranje dolgove, novi krediti so omogočili obnovitev industrije, a tem pa je sledila strašna zmeda in beda. Razvrednotenje marke je na eni strani koristilo, na drugi pa povzročilo popolno obubožanje srednjega stanu in kazen, ki je sledila nato, je bil Hitler s svojim pokretom. Še nikdar ni dosegel noben politik s tako majhno politično podlago tako mogočnega položaja v naprednem in kulturnem narodu. Jedro vse njegove politike je antisemitizem (protijudovstvo) one vrste, ki ga je zmožen samo hujskač avstrijskega kova. Toda njegova moč je zrastla iz napak drugih in njegov program je vsestransko rušenje. Mnogokrat govori tako, kot da bi bil velekapital njegov največji sovražnik in zahteva razlastitev, nenadoma pa se spremeni in postane najhujši re-akcionar. Njegov način borbe je zelo sličen začetnem« fašizmu v Italiji. Hitler poizkuša strahovati in napoveduje pohod v Berlin in revolucijo, gradeč svojo stavbo na temeljih siromaštva in bede širokih množic. Francija s Zahteve mnogočlanskih družin. Zastopniki francoske zveze mnogočlanskih družin so priredili v Grenoblu zborovanje in zahtevali sledeče: a) Oče z več kot tremi otroci imej pri volitvah dva glasova, b) Posplošijo in povišajo naj se rojstvene podpore, c) V komisijah, ^ i odločajo o usodi mnogočlanskih družin, morajo biti zastopani tudi družinski očetje, č) Očetom mnogočlanskih družin naj se Se bolj znižajo vse vrste davkov in doklad. Kakor podajo, je večina francoskih poslancev ome- njene zahteve že osvojila. Francozi torej ne zastopajo stališča: čim večjo družino imaš, tem več odtegljajev plačuj. Kitajska s Prst božji. Borbe med kitajskimi in japonskimi četami v Mandžuriji so našle zaenkrat nenavaden konec. Mandžurijo so poplavile ogromne vodne mase kitajske reke Sun-gari. Samo v pokrajini Harbinu je okoli 35.000 hiš pod vodo. Popolnoma porušenih je 25.000 hiš. ljudi je utonilo najmanj 50.000. Brez strehe jih je na milijone. Mnogo tisoč beguncev se je zateklo na višje ležeče kraje, kjer pa bodo umrli najbrž strašne smrti lakote. V opusto-šenih krajih je začela divjati še kolera. Tako se je spremenila prejšnja vojna dveh narodov v eno samo reševalno in pomožno akcijo v ogroženih krajih. Drobne novice Sovražnosti sta ustavili južno ameriški državi Bolivija in Paragvaj. 2280 čeških šol že ima radio. Zaradi varčevanja so bile letos odpovedane francoske gorske orožne vaje. Bivši cesar Viljem se baje vrne v Nemčijo v gradič Hohenfels v bližini Koburga. Nazaj zahtcra Nemčija kolonije, ki jih je izgubila za svetovne vojne. Soproga znanega ameriškega letalca Lind-borga je porodila sinčka. (Enega so nedavno ugrabili in umorili roparji.) Japonska policija jc zopet odkrila zaroto proti predsedniku vlade in proti finančnemu in notranjemu ministru. 18.770 metrov visoko v zrak se je dvignil prof. Piccard z balonom v Švici in srečno pristal na italijanskih tleh, ko je bil v zraku 10 ur. Mi bomo še dolgo ostali na svojih mestih, je izjavil nemški kancler von Papen. Mogočnim izjavam je že .neredko kmalu sledila ostavka. Konferenca vseh nemških katoliških škofov se je pričela te dni v Fuldi. Umrla je soproga predsednika poljske republike ga. Mošički. Strašna vročina celo do 40 stopinj Celzija je vladala te dni v mnogih evropskih državali. Na srčni kapi zadet je umrl bivši avstrijski kancler dr. Schober. 12.200 metrov visoko v zrak se je dvignila z letalom francoska letalka Maryse Hiltz. Nov svetovni rekordi Brezplačno bodo razlastili v Španiji posestva onih oseb, ki so se udeležile zadnjega monarhističnega upora. Posojilo dobi, Rusija namreč, v Ameriki- Delovni teden naj bi štel fuuua 3(1 ur, predlaga Amerika. KAJ JE NOVEGA Strašno neurje na bivšem Štajerskem Kmetsko ljudstvo je doživelo 16. avgusta eno svojih najtežjih in najusodnejših žaloiger: zadnje upanje v teh težkih dneh našega gospodarstva so bila polja, vinogradi in sadonosniki. Prišla je suša. In čemur je suša prizanesla, je pokončalo neurje, združeno s točo in viharjem, kakršnega ne pomnijo 80 letni starčki in ki je prišlo iz severovzhodne strani od madjarsko-avstrijske meje ter se nato razvilo od Sinureka in Slovenskih goric čez Ptujsko ia Dravsko polje. Najteže sla bila po dosedanjih poročilih prizadeta Sv. Jakob in Marija Snežna v Slovenskih goricah, potem sledijo Jareniua, Vur-berg, Št. Ilj, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Vu-kovski dol pri Jarenini in druge obmejne občine. Pri Mariji Snežni je toča, debela kakor oreh, v polurnem besnenju pokončala sadove truda in znoja. Od Sv. Urbana nad Mariborom so izletniki lahko videli ta lepi kraj naše obmejne slovenske zemlje pobeljen od množice toče, ki so jo ubogi kmetje z lopatami odstranjevali. Vzporedno je besnel vihar, da so m seniki rušili, da so frčale strehe po zraku nad giavami ubogih ljudi in da so mnoge vasi. kjer so prej prebivali kolikortoliko premožni kmetje in posestniki, postale bivališča velikih reve-žev. V Vukovskeui dolu pri Jarenini je vihar samo posestniku šketi izruvai 63 sadnih dreves. V tej občini je 50% sadonosniškili dreves uničenih za vedno. Vinogradi so podobni tukaj ra/.dejani pustoši ter bodo minula najmanj tri leiu, da se bodo vinogradi mogli obnoviti. Po travnikih pa ležijo ogromne množine oblolče-ne^a in sprešanega grozdja, ki ga je valeče se vodovje, zbirajoče se v hudournikih, naplavilo v dolino. In kjer je še prizanesla .toča in vihar, mi je poleni doprineslo sledeče deževje svoj p.i-slednji strahotni delež k popolnemu uničenju in strašnemu razdejanju. Plaha se je kakor 'z škafa vsipala po skladiščih in gospodarskih poslopjih, ki so zevala brez strehe, ter prodrla do šest metrov globoko skozi spravljeno krmo in se razlila spodaj po hlevih in shrambah zrnja in dragih pridelkov. Ubogi ljudje, kakšno bo njih življenje: nič sadja, nič grozdja, nič krme. nič zrnja, nič kruha, brez strehe n.*d glavo. Na Vurbergu je vihar ruval drevje s l.>-liko silo, da so izruvana debla letela po 10 do 16 metrov od svojih prvotnih mest. V san:eni Vurbergu in okolici so tri četrtine sadnega drevja pokončane, čisto uničene. Ziviry na paši se je ob nenadnem viharju in neurju razbežala, tako da so ubogi kmetje in posestniki morali na reševanje poslednjega, kar še imajo. Težko in obupno je prišel ta nepričakovan udarec za naš® kmetsko ljudstvo. Možje in žene so s solzami v očeh gledali to razdejanje in uničevanje ter v ihtenju zatirali pekočo bol. Posestniki in njih sinovi iz Slovenskih gori« so zapustili svoje domove, da v prvem navalu bridkosti ne gledajo razvalin in luše-vin. S solzami v očeh so prihajali v Maribor ter pripovedovali o tem, kar se je zgodilo: »Reveži smo; še za sol ne bo in brez strehe; Že ne pride nujna pomoč, smo končani.. Osebne vesti d S$ let je ie skupinovodja v mariborskih delavnicah državnih železnic g. Josip Vokač Vso srečo za bodoče! d Ii državne službe je odpuščena gdčna Zorža Peganova, suplentka na drž. realni gimnaziji v Celju. d Upokojen je izredni profesor tehnične fakultete na ljubljanskem vseučilišču g. dr Valentin Kušar. d Osebne itpremenibe v področju notranjega ministrstva. Dr. Vidic, okrajni načelnik v Logatcu pride k banski upravi v Zagrebu; dr. Marčič, okrajni podnačelnik v Brežicah, je poslan za podnačeLaika v Dubrovnik; dr. Ma-cela, okrajni načelnik v Prevaljah, je napredoval za upravnika mestne policije v Mariboru. <1 še nekaj sprememb. Iz državne službe so odpuščeni prof. Capuder Franc (Novo mesto) iu gx;spa profesorica Kovačeva (Novo me sto), i'jiciieiiitrjeva (Kočevje) in Vodnikova (JUjuhijuua, učitelji .šfe). V Valjevo je premeščena >iio';ovna učiteljica Klemene Ivana (II. dr/, gimii. v LJubljani). Upokojen je bil tudi prof. K ran Ferjan na prosvetnem oddelku v Ljubljani, pa je že nazaj poklican, ker je v smzi>i neobhodno potreben. Za ravnatelja 1. realne gimnazije v LJubljani je imenovan uo-sedaiiji ravnatelj bivše III. drž. realne gimnazije g. Kutin Hočevar. — Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, o!ekIini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo- naravna »Franz-Jose!« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in specerijakih trgovinah. Domače novice d Kmetijska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do l'>. sept. bo obsegala: a) Strokovno poučni kmetijski oddelek. b) Sirarsko in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoraj vse mlekarske in sirar-ske zadruge, r) Razstavo jajc. d) Čebelarsko razstavo in sejem za med. e) Zelenjadno razstavo. f) Vinsko razstavo in sejem. — Ta del kmetijske razstave organizira kmetijski odbor velesejma Kmetijski razstavi so priključene še g) Razstava goveje živine montafonske pasme, ki jo priredi živinorejska zadruga Jugomonta-fon. Razstava se vrši 3. in 4. septembra, h) Rnz- Priporujfa s« prvi slovenski gavixi Vzolcmna zavarovalnic« Ljubljani» V lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi. cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčeviiev Irg6, Sarajevo, Aleksandrova c^sta 101.'Split, Uli™ XI. pata, 22, Bgogrm, Polncareova i Ostavko b* najbrie podala av"^tri£kl vlada, ker za pogoje inozemskega posojila ne ! more dobiti v parlamentu večine. stavo perutnine in kuncev "priredi Društvo rej. cev malih živali »Živalic««. Tej razstavi 81« priključeni že razstavi ribic in ptic. Razstav, traja od 3. do 12. septembra, i) Kmetijski odbor velesejma priredi dne 10. in 11. septembra raz-stavo plemenskih konj) in ves čas razstave, ta je od 3. do 12. septembra veliko razstavo strojev in orodja. d Lepa gasilska slavaest se je vršil» oni dan na Primskovem pri Kranju. Blagoslovljen je bil nov gasilski in gospodarski dom. Gov». rili so razni gospodje, pa tudi blagoslovite!] doma, kranjski župnik g. svetnik Matija Skrbeč, ki je povedal med drugim sledeče: >Ko smo blagoslovili to hišo skupnega dela. želim, da bi se v njej res tc program izvrševal: Bogu v Čast, bližnjemu v korist! V tem domu se bo vzgajala mladina za gospodarsko in kulturno delo. Vrši naj se pa tudi vzgoja po tem nafe. Iu: Bogu v cast in bližnjemu v koristi Naš« mladina, vaš naraščaj naj v tej hiši raste v ljubezni do Boga in bližnjega. Posebno pa eno i bi želel, da bi se v tej hiši gojilo, to je ljube, zen do slovenskega naroda. V nas -Slovencih je premalo te zavesti, premalo s';upaj držimo. Radi tega smo toliko tudi izgubili, da se j« ozemlje našega naroda skrčilo tako, da pled«. mo od Iu svoje meje. Kako Prešeren poje: -Slovenec že mori Slovenca, brata, kako strašita slepola je človeka!« Ta naš greh mora izginiti iz slovenskega naroda! Proti temu grehu se morate boriti v tej hiši. Naj bo ta dom tudi šola, da bomo kot en mož vsi stali m braniku svoje lepe doinovine.< d Naš ponos. Konec šolskega leta 1931-2 j» prosvetni oddelek ban-k* uprave izdelal statistiko vsega šolstva v Shfveniji. Te številke so zelo velike in moremo reči, da je Slovenija še vedno prva med vsemi pokrajinami v drzàvi kar liče Šolstva in bo to najbrž š« dolgo ostala. Ne smemo pa biti zaradi legi presamozavestni; saj številke niso še vse. h v naših prejšnjih poročilih smo poudarjali, dj nam predvsem manjka šol za pohabi jenu deco. Vseh šolskih zgradb v Sloveniji je 816. Prav dobrih zgradb je med lenii "305, dobrih .128, slabih 120. neprimernih pa 93. Med temi zgradbami je nalašč za šolo zidanih 738. ne u šolo zidanih šolskih zgradb pa je 108. Vseh uči loie je v teh zgradbah 2659. Učiteljskih stanovanj je 1330, gospodinjskih kuhinj pa 40, V šolskih zgradbah je skupno 50 telovadnic. Bnorazreduih šol je v Sloveniji 169, dvoraa-rednih 179, trirazrednih 122, štirirazrednih 110, pet razrednih 135, šestrazrednih 104, demrazrednih 20, osemrazrednih pa 7. Temeljnih razredov je v Sloveniji 2859, vzporednic 598, skupaj lorej 3 ■"?. Otroških vrtcev je 52 in imajo 77 razredov S šolami», vrtci in raznimi tečaji je skupno v Sloveniji 150.310 šoloobveznih otrok, med temi 75.862 dečkov in 74.448 deklic. Otroke je skupno poučevalo 1409 učiteljev in 2353 učiteljic, skupno torej 3762 učiteljskih moči. V teh številkah se zrcali ves idealizem in trdo delo prejšnjih 'vidov, ki je v nekaj desetletjih doseglo, da se je slovenski narod spremenil v enega najbolj pismenih narodov na svetu. Požrtvovalnost našega kmetskega prebivalstva, ki je po svojih občinskih, okrajnih in deželnih odborih in drugih svojih korporacijah gradilo naše Šolstvo, je bila res velika in zgledna. d Naša nada. Otroci Marijinih vrtcev i» štirih župnij: iz Metlike, Podzemlja, Semič» in Suhorja so se zbrali te dni na Krivoškem vrhu. V tamošnji cerkvi se «gelili, zunaj p» i# M nato veselo «abavalL Vaeh je bilo 660. Lep dan! d Loy* ieiaaje. » pridnostjo in podjetnostjo al je postava g. Karel Doležal, brivec na Ježici, lep dom v Stožieah. G. župnik Košir je na profajo g. mojstra hiSo in obratne prostor» ono nedeljo blagoslovil in posvetu, d Zadal« Asi s* pripeljali v mariborsko jetnišniee toliko novih ljudi, da je zmanjkalo prostora. Torej tudi tu »stanovanjska kriza«. d Okrog ISO milljener Dia škode je napravil» letaš tota v Sanata. (Lansko leto 6B milijonov.) d Okrog 10.000 Ijadi je obiskalo »praznik kmečkega ljudstva« na Krškem polju, piše »Domovina«. »Kmetski Ust« poroča o 16.000, skupaj toi«j 25.000. d N«v vodovod se otrerili minulo nedeljo na Ponikvi ob južni ielezniei. d »Fr.aws-JoeaJ« grenčica vam preskrbi splošno dobro počutje in čisto glavo. Med brati Hrvati d Ii govdira nadškota dr. Antena Bauer a na evharistHSaam kongresu r Sisku. Zagrebški metropolit nadškof dr. Bauer je imel ob priliki velikega evharističnega shoda v Sisku krasen govor o pomenu presvete Evharistije za javno življenje. Rekel je med drugim: »Predragi verniki! Tudi v naši domovini je tupa-tam kaj, kar ne odgovarja načelom in naukom Kristusovim, ampak načelom brezbožnega maierializma in naturalizma. Verska od-goja mladine se zanemarja in podcenjuje na račun neke moralne vzgoje brez vere. Nasta-d 80.009 vernikov se je zbralo na evha-rističnem kongresu v Sisku. Hvala Bogu! d Znani hrvatski nmeteik Iran Meštrevič si zgradi v Splitu hišo; hoče se preseliti za stalno iz Zagreba v Split. d »Starekatolik«, glasilo istoimenske raz-kolniške cerkve tudi piše o hrvatskih evbari-stičnih kongresih, in sicer a nekakim strahom do velikih uspehov. Med drugim trdi: »Evha ristični kongresi dosegajo svojo »vrh», svoj cilj. Res je, da nikdar rimski katolicizem ni bil med Hrvati tako močan, kakor danes. Z lastnimi očmi gledamo sledeče dejstvo: na poziv rimskokatoliških škofov v Jugoslaviji hite velikanske množice Hrvatov uà evharisticna zborovanja in z navdušenjem pozdravljajo rimskega papež« iu njegovo svetovno oblast ter nezmotljivost, kakor je bila proglašena na vatikanskem zboru.« d Vročina in ietfca. Vročina brez dežja ni dobro doila kmetu. Medtem, ko je bila letina žita in zgodnjih pridelkov dobra, kaže letina jesenskih pridelkov skrajno slabo. Otava, ki jo £edaf kose, je skrajno pičla. Ce bo Slo ie nekaj dni tako dalje, sploh ne bomo imeli letos ne ajde ne repe. Fižol je obrodil prav slabo, želja pa malo in bo slabie vrste. Najhujée pa je v nekaterih krajih s krompirjem, ki je v začetku kazal sicer dobro, ki pa bo najbrže zelo dro-ban, ko ja bodo pričeli kopati v začetku septembra. Krompir pa je glavna hrana naäega prebivalstva in slaba letina krompirja pomenja glad. Omeniti moramo Se nekatere velike težave, ki jih imajo nekateri suhi kraji z vodo"»; Neprijeten duh ust OnT,ORonONT-p»Bte. 2« pri kratki ^orebi dobi o mM« kraten •ti«) »laaovln«. tort»»«» n»lP"j* po JDin S'-. Vellica toba Din 1» -, Donite 1« Povnoa. V suhih krajih, v nekaterih občinah na Kočevskem, r Lolki dolini in drufod na Noratnj-skesa, v Slovenski krajini, t Suhi krajini in še po drugih krajih Slovenije, morajo ljudje z vozovi in z vozički ure in ure daleč po vodo. Vse podeželsko prebivalstvo vzdihuje in proti, naj mu nebo kmalu nakloni dobrodejoega dežja. d Ostavk« na županska mesto je podal g. Sava Milutinovič v Sremski Mitrovici. Večina občinskih odbornikov je že prej odložila častna mesta. d Deset in pai milijona dinarjev sa rasna letošnja javna dela ima v proračunu mestna občina Sarajevo. d Nev mlin na električni pogon so otvo-rili oni dan v Mostaru. d Not močan vrelec so odkriti v Vrnjsčki Banji. v d 40 jahov pšeničnega pelja je uničil požar pri Novem Sadu. Pavel Keller, najbolj priljubljeni nemški romanopisec je te dni umrl. Pesar je uničil velik del francoskega mesta Moissac. Iz naše prestolfee d Zopet otvurjene srednje šole. Ministrski svet je na svoji seji sklenil, da se ponovno odpro zaprte nepopolne srednje šole, in sicer: nepopolne realne gir lazije v Bijelem poj iu, Srbobranu, Korenici, Danilovem gradu in Slnrem Bečeju; da se ponovno odpro kot nepopolne srednje šole in sicer: ženske realne gimnazije na Sušaku, v Splitu, Novem Sadu in Sarajevu; da se pretvorijo v popolne nepopolne srednje Sole: realtà gimnazije v Ptuju, Tetovu, Ruuti, Bijeljini, - ovi Gradiški, Negotihu in Pirotu; da se ponovno odpro za prte srednje strokovne šole, in sicer: učiteljišča v Karlovcu, Sibeniku, Vršc in Gosplču. Prav tako se odpre z ukazom Nj. Vel. kralja nižja gimnazija v Prijepolju, nižja gimnazija v Nikšlfti pa »e «premeni v višjo. Dalje se odpro kot «rtmoupravne nižje gimnazije v Kosovski Mitrovici, Svila juJju in Daruvarju, v Sloju pa se odpro višji razredi samoupravne gimnazije. Nižja gimnazija v Slavonski Požegi bo razširjena v višjo. d Stroški za državno uprave pri nas in drngod. Po državnem proračunu za 1. 1931.32. je odpadlo na vsakega državljana v Jugoslaviji »74.55 Din državnih dohodkov. Po drugih državah je razmerje naslednje: V Turčiji odpade na glavo 340.96 Din, v Albaniji 346.39 Din, na Bolgarskem 479.94 Din, na Poljskem 585 Din, na Romunskem 599.6? Din, na Ce-, škem 1119 Din, na Grškem 1214 73 Din, v Italiji 1328 Din, v Ameriki 1939 Din, v Avstriji 1988 Din, v Belgiii 2107 Din, na Francoskem 2223 Din in na Angleškem 5112 Din. d Ukinjene direktne tesne karte. S 15. avgustom je stopil v Jugoslaviji v veljavo odlok, kot so ga izdale avstrijske oblasti že pred časom v zvezi z deviznimi odredbami. Kot je Avstrija izdajala vozne karte samo do državne meje, bo odslej izvajala tudi Jugoslavija. Potnikom ne nastanejo posebne težkoče, ker bodo smeli sprevodniki v vlaku izdajati vozne listke za nadaljevanje vožnje. d 7,268.645 Din 18 par se dolžna še iz prejšnjih let razna podjetja in nekaj posameznikov mestni občini v Belgradu. d Uporaba piva se manjša. Leta 1928 »mo popili v Jugoslaviji 722.700 hI, v letu 1931 • pa le 549.300 hI piva. Za leto 1982 prerokuje j» samo okrog 800000 U uporabe. d D« tal je pagare!» r Skeplju Taaa Pop Antnnovičeva tovarna sa špirit. d V vročih danih obfatbae izpUkovaaje ust s aromatičso CUorodoot vodo za osla posebnu prijetno. SUfclenica u večtedenako uporabo Din K) Razno d Kaka je s poftralitvije sladkorja. Z za konom se poviša državna trošarina na sladkor v prahu, kockah in glavah m 1.50 Din, na sladkor v kristalih ** za 1.% Din za kg, in sicer tako, da pol poviSka 0.75 Din odnosno ■■i Din nosi tovarna sladkorja, drugo polovico pa kupovalee. Na podlagi tega sme tovarna, ko izda sladkor v promet, zvišati ceno na sladkor v prahu, kockah in glavah za 0.7S Din, na sladkor v kristalu pa samo za 0.66 Din za kg. Finančno ministrstvo (davčni oddelek) je zvedelo, da so nekateri prodajalci sladkorja na drobno po 15. avgustu zvišali ceno sladkorju za 1.60 Din, 2 Din, v nekaterih krajih celo za 4 Din. Ker ao te samovoljno zvišane cene sladkorju v nasprotju z določili zakona, ker se sme sladkor po&aüti sama sa 0.76 Diu odnosno za 0.65 Din za kg, kakor je to predpisano v zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, se bo proti takim brezvestnim prodajalcem, ki s tem samovoljno povišujejo cene sladkorju in kršijo določila navedenega Mtkona, ravnalo najstrožje po zakonu o pobijanju draginje. Dolžnost ja vseh državnih oblasti, da to nadzirajo, in državljanov, da take brezvestne prodajalce prijavijo državnim oblastem, ki jih bodo kaznovale po določilih zakona o pobijanju draginje. d Obrtniki svojim odjemalcem. Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino nam je poslalo v priobčitev sledeč poziv: Zastoj v gospodarstvu, predvsem pa v deaarsfvt), s katerim je padla ne le potreba odjemalca, temveč prav tako proizvajalna moč proizvajalca, sili našega obrtnika k temu, da prosi svoje odjemalce, naj redno vrše svoje plačilne obveze napram dobavitelj«, obrtniku. On jedva še vzdržuje pod pezo razmer svoj delokrog, tako z ozirom na proizvajalno moč, kakor tudi s ozirora na zaposlitev delovnega osebja. Obrtništvo je dosedaj kreditiralo svojim odjemalcem ogromne zneske in s tem pokazalo svojo najboljšo voljo, poiskati potov in sredstva šz nevzdržnih razmer pomanjkanja gotovine in naročil. Nasprotno se sklicuje zato tudi na dobro voljó odjemalca, da ne zavlačuje po nepotrebnem, izrabljajoč obstoječe pril&e, red nih plačil obrtništvu, ker s tem škoduje ne le obrtniku, temveč tudi vsem onim, ki so gospodarsko in življenjsko navezani na ročno dolo, a slednjič pa tudi-sebi. Objavljajoč prednje opozarjamo na gornji poziv vse naše občinstvo in naročnike, prosimo za upoštevanje njegove vsebine v dobri veri, da nočejo težak gospodarski položaj obrtnil'1 še poslabšati. d Cerkniško jezer« je zaradi hude suše nenadoma usahnilo, vendar ribiči niso dpbill posebno bogatega plena. d Vzajemna zavarovalnic», oddelek »Karitas«. Zavarovanja zdravih oseb, ki ob vstopu i« niso izpolnile 65 let, nimajo čakalnega roka. Ce j« zavarovana oììJm ob vstopu že stara 65 let, h zavarovanje veisano na enoletni čakalni rok. če zavarovanec »mre v tem toku, a» povrne vie kar je plačano. — Vzajenuui lavarovalalc», oflrfelefc »Karitas« v Ljubljani. __ To kar žrtvuješ za katoliški časopis, žrtvu. ješ sam zase. Na radijski razstavi v Londonu kažejo falei-nega moža, ki pod» ž"«*« ljubeznivo roko in ge pozdravi v vseh pomembnejših evropskih jezikih. Tudi z mesta vstane in gre do blagajne. Mož je v resnici najpopolnejši fotcelektrični stroj, poln kondenzatorjev, mikrofonov in zvočnikov. Neki moder mož je označil lepo žensk« takole: Lepa ženska je paradiž za oči, pekel Za srce In vice za denarnico 6> V Nemčiji bo velik katoliški shod v Essenu. V Essenti bodo priredili v dnevih od 31. avgusta do 5. septembra velik katoliški shod za vso Nemčijo. S shodom vred bodo proslavili 1000 letnico stolnice v Essenu, ki jo vidimo na sliki. Napake ljudje večkrat najdejo tudi tam, kjer jih ni Piccardov balon pred vzletom. Tako je zgleda! velikanski balon prof. Piccarda, preden je vzleteL Balon pa ne sme biti okrogel, ker se v večjih višinah, kjer jc manjši zračni tlak, balon polagoma napihne. Ce bi bij balon že na zemlji popolnoma napolnjen in napet, potem bi se z njim zgodilo isto, kar se zgodi z malimi balončki, ki jih spuste otroci, v višini več tisoč metrov. Balon bi nantrti počil. — O srečnem pristanku smo že poročali. Novi železniški avtobus. Poročali smo i" o poskusnih vožnjah z železniškimi avtobusi ,.a progi Dunaj-Semering. Na sliki vidimo avtobus tvrdke Daimler, ki je dosegel izredno ugodne hitrosti ua tej progi, tako da bodo avstrijske železnice naročile v kratkem večje število takih vozov Postni voz ki vom Po morjU. Na Labi je v bližini izliva v morje mal otoček Neuwerk. Na la otoček vozi vsak dan pošta. Ker lezi otoček 10 km proč od brega, kadar je plima, odpelje poèta vedno takrat, kadar je osejta. Tedaj voni poštni voz dolgo časa po suhem. Na koncu pa nora še čez nizl«> vodo na otoček. Včasih pa se poštar na otoku zamudi in takrat ga plima prehiti. Potem pa »« P6 drugače, kakor da vozi čez naraščajočo vodo tako, kakor kaže slika. Kmnlu bo zopet vesela trgatev. Prav svojevrstno veselje prinaša to delo viničarjem, ki po celoletnem napornem delu obirajo sadove evojega truda. Dal bog, tla bi bila letošnja letina dobra in da bi se viničarjem in .viničnr-kani hitro polnile brente s sladkim grozdjem. Na levi: indijanski poglavar z lepo perjnuico, na desni: glava smrdokavre z našopirjeno perjani-co. Takoj lahko opazimo skoraj neverjetno podobnost med obema Štev. 94. >D0MOUUB<, dne 24. avgusta 1982. Stran ia» Nesreče 9 d V Završniei je te dni utonil Anton Mež-narc, sin posestnika iz Vrbe. d Pri vojakih je utonil Niko Šare iz Brez- nice. d Drava je nesla te dni hlapca in konja g. Lauka iz Trbonj. Pri vuzeniškem mostu so še ljudje videli hlapca na konju; kdaj in kako je padel s konja in utonil, se ne ve. d Po nesreči se je ustrelil 15 letni Randl Anton, trgovski učenec v Dravogradu, doma od Sv. Pavla pri Preboldu. d Po nesreči je ustrelil pri vežbanju na vojaškem strelišču v Ljubljani narednik Da-gaj Mladenovič korporala Mihajloviča. d Ko so mlatili. Stari Andrejač na Dolgem brdu pri Litiji je pri mlatvi sam vzel najeti v roke in pričel z bičem priganjati konja, da bi hitreje stopal okoli gepelna. Konj pa, ko je dobil z bičem po hrbtu, se je nenadoma splašil ter s kopitom udaril gospodarja naravnost v obraz. Nesrečni mož se je takoj zgrudil na tla. Konj mu je prebil čeljust' in ga hudo poškodoval na glavi. V teku 10 minut je stari Andrejač izdihnil. d Vlak je do smrti povozil 55 letnega delavca Tomaža Praprotnika, stanujočega v Šte-panji vasi. d V Dravi je utonil hlapec Kristjan Ber-neker iz Marenberga. d Pri kopanju v Nevljici pri Kamniku je utonil avtobusni podjetnik g. Peregrin Rode. d V Savi pri Za&orju je utonil 22 letni samski delavec Leopold Hribar. d Strel iz flobertovke je končal življenje posestniku Megliču Alešu iz Uskorc v kamniškem okraju. d Okrog požarov. Pogorelo je do tal gospodarsko poslopje posestnike Gračnarjeve, p. Zobozdravnik Dr. Ivan Oblak zopet oidlnlra Miklošičeva cesta (Vzajemna posojilnica) d. Martine v Medlogu pri Celju. — ltdeči petelin se je pokazal vrh skednja posestnika Franceta Modica pri Sv. Gregorju. Živino so rešili, drugo je zgorelo. d V znamenju raznih nesreč. Na zletu lz Ljubljane na Dolenjsko se je prevrnil voz in so dobili hude notranje poškodbe oče, mati in hči iz družine Cimolini. — Pri padcu si je zlomil levo ključnico posestniški sin Vinko Javornik z Iga. —• Ko je padel z drevesa, si je zlomil nogo sedemletni Anton Urbas iz Zelš pri Cerknici. — Pri kopanju je brcnil konj s kopitom šestletnega Franca Založnika iz Polhovega gradca. Hude poškodbe. — Ko je padel z zidarskega odra, si je zlomil desno roko 321eini zidar Filip Strojan iz amlednika. —-Ob korenino se je spotaknila in si zlomila nogo nad kolenom 50 letna Jožefa Čebela s Save pri Litiji. — Prst je odrezala cirkularka 27 letnemu Žagarju Francu Janežiču iz Ljubljane. — Težak železniški prag je padel na glavo de-lav( • Ivanu Borišku v Zagorju, očetu sedmih otrok. Nevarne poškodbe. — Pri padcu z lestve si je zlomila desno nogo Vicman Julijana iz Zgornjega Jakobskega dola. — Deska je padla na ramo in zlomila ključnico vajencu Antonu Kraljiču iz Strahomerja pod Krimom. — Dleto je prerezalo žile na roki 19 letnemu mizarskemu pomočniku Petru Preku iz Vižmar-jev. — Ko je tesal hlode, se je hudo vsekal v nogo Stanko Rupnik iz Luč. — Konj je 'brcnil v trebuh hlapca Jožefa Debeljaka iz škofje Loke. Huda rana. — Ko je padla po stopnicah, si je zlomila roko v zapestju Marija Jerbaher v Mariboru. Zadnle vesti d 85 letnico mašnlštva je obhajal te dni v Rajhenburgu g. župnik Melhior Zorko. Živijo! d Za rogaškega dekana je imenovan g. Franc Korošec, za šentlenartskega dekana pa g. Franc Gomilšek. d 70 let je dopolnil uradnik Krekove posojilnice v Mariboru g. Ivan Kos. Bog ga ohrani še mnogo let! d Iz ljubljanskega preiskovalnega zapora je bil izpuščen g. Jože Loboda iz Dola pri Ljubljani. d Iz preiskovalnega zapora v Ljubljani sta prišla Anion Tavčar iz Zadobrove pri D. M. v Polju in Alojzij Kovič iz Dola pri Ljubljani. PLANlNKA (A3 Bahovec tisti kri, ker prodira skozi stanlčevje In iemlie sirup iz sokov. Zavitek Din 20-— v apotekah. d Napad na brzovlak? Uradno poročajo: Spričo razburljivih vesti, ki jih je neki jutranjik prinesel o razbojniškem napadu na brzi vlak Belgrad—Vinkovci, smo na odločilnem mestu dobili sledeče obvestilo: Po izjavi strojevodje na vlaku št. 3, o katere verodostojnosti se doslej še ni bilo mogoče prepričati, je v noči na 16. avgust na km 137 na progi Belgrad —Vinkovci nekdo s strelom pobil šipe na lokomotivi. Ni še ugotovljeno, ali je kdo namenoma streljal na vlak. RAZNO Mi se čudimo drugim, drugi se bodo nam. Poleg »kamna modrosti« so poznali alkimisti (nekaki čarovniki) v srednjem veku tudi še >je-sih modrosti«, potem »deviško olje« in »vodico življenja«, s katero se je dala vsaka mrtva stvar zopet oživiti Alkimijo pa so imenovali tudi »kovinarsko umetnost«, ker eo znali baje z zgoraj omenjenimi sredstvi spreminjati »bolne« (t. j. manj žlahtne) kovine v zlato in srebro. V ftaliiji imajo ohranjeno knjigo iz srednjega veka, kjer je napisanih nad 5000 paragrafov, kako se kovine izpreininjajo v druge. Vsebina te knjige je za nas naravnost smešna — toda kdo ve, kako se bodo mogoče čez kakih par sto let takratni učenjaki smejali našim znanstvenim knjigam. Ptičji raj v dolini Isar ja. Dolina reka Isar na Bavarskem se po pravici imenuje ptičji ™j. Tam je namreč sloviti špecijalist za ptice baron Wacquant pripravil za p (i e e izredno ugoden prostor za gnezde- Sheehan: 36 MOJ NOVI KAPLAN »,Vixere fortes ante Agamemnona multi'*, presvetli,« sem se skušal izviti. Ob »Agamemnonu« so se oglasili porogljivi vzkliki. »Mutato nomine de te fabula narrata,V se je smejal škof. »Koliko strokovnjakov je naenkrat med nami. At suave est ex magno tollere acervo — Kako prijetno je grabiti z velikega kupa.« »Presvetli,« sem dejal v zadregi in pogledal po mizi. »Omnes hi metuunt versus, odere poetas — vsi ti se verzov boje, sovražijo poete (pesnike).« »Oh, oh, oh!« so se oglasili. »Nec recito cuiquam nisi amicis, idque coachis Non ubivis, coramve quibuslibet — Nikomur jih ne ponavljam razen prijateljem, in še takrat samo prisiljen, ne kjerkoli in pred vsakim.« Predsednik je spoznal škofovo zadrego m nas prekinil: »Ohe! . , ... lam satis est! Dum aes exigitur, dum mula li- gatur tota obit hora. --Dovolj bo že. Medten ko kujete orožje in obuzda- vate mulo, minila je ura.« Pri besedah: obuzdavgte mulo me ]e pomenljivo pogledal, toda jaz sem zmagal in se za to nisem zmenil. . . -.-Tudi pred Agomemnonom so živeli mnogi junak). * Ime spremeni in pravljica govori o tebi. »Oče Dan, vi ste neznosni. Dokler boste vi tu, ne bo reda. Neprestano tlačite vmes svoje klasike, kadar govorimo o bogoslovju.« »Presvetli in vsi navzoči lahko potrdijo, da nisem jaz začel,« sem rekel in celo prezrl napačno izgovorjeno besedo, ki je ušla predsedniku. »Tega ne bo nikdar konec. No, oče Irwin!« Molčal sem in zaprl oči. XXIII. Borba med velikani. »No, oče Irwin,« se je obrnil predsednik proti živahnemu, ostro gledajočemu, mlademu kaplanu, ki je sedel na robu. »Pravkar ste se vrnili iz Avstralije, kjer je gotovo vse v najlepšem redu. Kaj mislite, ali so hostije v ciboriju, ki ga je duhovnik med po-svečenjem pozabil postaviti na korporal, posvečene? Stvar je važna, zato vas prosim, da nekoliko premislite.« »Seveda so. O tem ni nobenega dvoma,« je odločno odgovoril mladi duhovnik. »Niso!« ga je zavrnil predsednik, »vsi teologi so proti vam!« »Na primer?« ga je hladnokrvno vprašal oče Irwin. »Kaj?«; se je začudil predsednik. »Dvomim, da bi bila vaša trditev, da so vsi teologi na vaši strani, resnična. Ali bi mogli navesti nekaj imen.« »S tem vam lahko postrežem,« je predsednik s pomilovalnim nasmehom odgovoril mlademu kaplanu. »Kaj pravite o Benediktu XIV., papežu Inocencu ali svetem Alfonzu?« potrl Ta odbiti napad mladega duhovnika ni posebno PO DOMOVINI Zahvala (Gorje pri Bledu) Zadnji čas so bili razrešeni sledeči občinski odborniki: Polak Jože, Sp. Gorje; Pogačar France, Grabče ter Jan Jakob, Podhom. Zadnji je deloval v občinskem odboru 32 let, kot župan 14 let, ostalo pa kot obč. svetovalec. Njegovo delo v korist občine, okraja in države je dobilo tudi priznanje z najvišjega mesta, sa je bi! g. Jakob Jan v kratkem času trikrat odlikovan in sicer s srebrno in nato z zlato svetinjo, tretjič p« z redom jugoslovanske krone. Vsem razrešenim odbornikom, posebno pa g. Janu, se za njih delo v občinskem odboru občani prisrčno zahvaljujemo. Protfveta (Mekinje) Naše' prosvetno društvo priredi v nedeljo, 28. t. m. ob štirih popoldne koncert, obstoječ iz 18 pevskih točk moškega in mešanega zbora pod vodstvom tukajšnjega akademika IC. Bahnika. Vmes bo pa veseloigra »Katrica in imizikant«. Obeta se prav prijeten umetniški užitek, ker se oba zbora skrbno pripravljata na čim popolnejše proizvajanje pevskih točk, m obilo zabavo bo pa poskrbela veseloigra. Žalostno in vesel» (Nova Oselica) Pri nag «e zadnje čase ne čuje preveč veselili novic. Dne 10. avgusta je zatisnil <či Anton Kokelj, oče spoštovane družine iz Podjelo-vega brda. — Iz Kanade smo dobili poročilo, da se je tam ponesrečil Andrej Gruden, oče dveh tukaj živečih sirot. Revež se je pehal za kruhom s trebuhom in želeč se prepeljati zastonj iz Inontreala do Toronta na tovornem vlaku, je padel pod kolesa. Umrl je v Kanadi še eden naiih iupljauo», Janez Podobnik, ki tudi ni bil še star in bi na domači grudi še gotovo užival danes zdravje in morda večje premoženje kot mu ga je dala tujina. Iz vsega tega vidimo, da ljubo je doma, kdor ga in»a. — Zadnji teden nas je pa gospa Štorklja zelo »počastila«. Kar tri nezakonske otroke nam je iz- ročila. — Te dni smo imeli pregled našega »Doma«. Vse se je ujemalo, samo nekaj nam še manjka — denar, da končamo začeto. Boga boječi cestalnarji (IJev. Mar. v Polju) V zadnjem »Domoljubu« smo čitali dopis iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, ki omenja »bo-gaboječe cestninarje«. Ljudi razne starosti obojega »pola, ki »poslušajo« pridige zunaj cerkve, je tudi pri na« žal i bog več kot preveč. Okrog in okrog v zadnjem času povečane božje hiše, kadijo in se smejejo in sploh tako glasno po; govarjajo, d« motijò vernike v cerkvi. Tisti »pobožnjaki«, ki gredo ofc nedeljah in praznikih od doma do praga farne cerkve le zato, da mečejo vernim domačinom pesek v oči, naj si iz: berejo za svoje pogovore kak drug, primernejši prostor, če ne bo v tem oziru kmalu r«ia, bomo naprosili gasilce za pomoč. Močni curki hladne vode bodo pač ohladili dosedanjo »veliko gorečnost« naših »bogaboječih cestninarjev« za pridigo in božjo službo. Prosvetno delo in Še kaj! (S Trate v Poljanski dolini) Pred nekaj meseci smo z zanimanjem gitali r »Vigredi« popis naravnih lepot doline in se veselili pohvale naših ljudi. Žal nam je le, da moramo priznati pisateljici, da se je zadnje čase zlasti naša mladina nekako prehitro modernizirala v obleki in vedenju in — življenju!. Pa vprašajmo se, zakaj? Mnogo je vzrokov, mnogo je krivd; »Domoljub« jih je in jih bo najbrž še razkrival in bičal, saj mu je pri srcu nravno visoko življenje in prava sreča naše mladine. A eno stvar naj kar danes grajamo: slabo vedenje nekaterih kopalcev, ki prihajajo k naši Sori iz drugih, bolj prosvetljenih krajev in hočejo s svojim drznim vedenjem »prosvet-liti« do kraja še naše ljudi! — Ne bomo naštevali, kdaj in kje so se motovilile nekatere osefce v kopalnih oblekah okrog podružnične cerkvice med prazniško zapovedano službo božjo, ne bomo tožili, kje se je naša mladina pohujševala, ko je videla v večji družbi pn pogrnjeni mia sedeti med druffimi — kosmatega »nagca« v n. mili kopalnih hlačkah, le to bomo morali r>ribi-ti: tako se mladina ue proaveUjuje, ampak po. hujšuje! — »Malo veselja in zabave se pa mor* privoščiti ljudem!« Seveda! A poštene zabave! Prosvetno društvo na Tiati bo za to v obilni meri poskrbelo od) priliki cerkvenega žegnanj* ua Trati v nedeljo, dne 28, avgusta t. L oéj 3 po. poldne v »Domu« z uprizoritvijo N. S. Gogoljeve komedije v treh dejanjih »Ženitev«. — Duh«, vito risani značaji in šaljivi domisleki pisatelje, vi IkkIo gotovo zadovoljili ne le igralce, ampak tudi gledalce, kateri bodo imeli po igri še dosti prilike, da si v slučaju ugodnega vremena pri-voščijo po pameti osvežujoče kopeli v vabljivi Sori. Ustanovitev Prostovoljnega gasilnega društvi (Polšnik pri Litiji) Ono nedeljo smo imeli ustanovni občni zbor Prost. ga», društva. Izvoljeni «o bili soglasno: za načelnika Aničič Josip, šol. upravitelj; pod-nač. Podlipec Anton, žand. narednik v p,; tajnik Fe>le Ivan, obč. tajnik; blagajnik Mrzeij jan« kovaški mojster in 8 odbornikov in dva pie-glednika računov iz okolice in Polšnika. Po oli-f.nom zboru se je vršila prosta zaiiav«, na kateri je sodelovala rudniška godba iz Zagorja, prireditev je prav dobro izpadla in biki casino olii, skana, radi česar se najtoplejše zahvaljujemo sosednjim tovariškiin društvom za obilno ude. ležijo. Med prireditvijo je pokazalo svojo moč tudi motorna brizgalna. katere delovanje je razlngal g. in®. Hrovat. kot zastopnik Strojnih tovarn in livarn iz Ljubljane. Skoraj pa nameravajo vaščani zgraditi na Polšniku večji m i okolici več manjših rezervarjev, za kar imajo mnogo razpoložljivih izdatnih studencev v neposredni bližini vasi. V najkrajšem času se usta. novi pododsek slovenskega ylajitnskega društva, ker je Polšnik in njegova okolica krasna u et-niška točka in so v tem pogledu tudi gostilničarji na svojem mestu. Skedenj je pogorel (Od Sv. Gregorja) Dne 16. avgusta na večer je odjeknil udst velikega zvona. Rdeči jezik je obliznil sleme skednja posestnika Franceta Modica, Sv. Gregor št. 9, Glas zvona in sij ognja je privabil množico ljudstva. K sreči je ogenj vsled tihega »Ali trdijo, da jih je treba ponovno posvetiti?« »Seveda.« »Premislimo. Ali vas razumem pravilno? Mašnik ima prav od začetka namen posvetiti hostije, ki so v eiboriju?« »Da.« »Namena do trenotka posvetitve ni preklical oziroma umaknil?« »Da.« s »In snov je pravilno pripravljena? On namerava posvetiti prav to, kar radi njegove nepazljivosti leži izven korporala?« »Da, prav to sem mislil.« »In vi trdite, da Benedikt XIV., Suarez in sveti Alfonz zahtevajo v takem slučaju ponovno posvetitev?« »Da.« »Potem pomilujem Benedikta XIV. in njegove «aveznike.« Vsi so bili presenečeni. Škofu je planila kri v lica, stari možje so se začudili in prestrašili. Mladi kaplani pa so povesili glave in se tresli od smeha. »Ta opazka se mi zdi zelo neumestna, zlasti še ker žali najslavnejše zastopnike bogosldvne znanosti,« je z namršenimi obrvmi ugotovil predsednik. In kadar se je nagubalo njegovo čelo, je bilo to vedno slabo znamenje. Škof je napeto poslušal, kako se bo to nadaljevalo. »Res bi bil morai to povedati v milejši obliki,« je hitro rekel mladi duhovnik. »Reči sem hotel, da so modemi teologi in zdrava človeška pamet prišli do drugih zaključkov.« 5« »Imenujte mi vsaj enega modernep teologa, ki bi si upal nasprotovati splošnemu nauku teologov!« »Ballerini* na primer in universa v SelamankL« »Ha, Ballerini. On bi itak najrajši vse obrnil.« »Za Ballerinija govori tudi mašna knjiga in splošno prepričanje.« »Mašna knjiga?« »Da, le preberite ali pa vam bom jaz.« »Če manjka karkoli, bodisi prava, predpisana snov, forma in namen ali duhovniško posvečenje, se zakrament ne izvrši. Če pa so vsi ti pogoji dani, potem je zakrament veljaven.« »Res je tako. Rešitev našega vprašanjà je odvisna od besede : namen. Cerkev pod smrtnim grehom duhovniku prepoveduje posvetiti hostije v eiboriju, ki stoji izven korporalov. Prepričan sem, da duhovnik tik pred posvečenjem nima namena storiti smrtni greh in seveda tudi ne namena posvetiti te hostije.« »Oprostite, če vam odkrito povem, da je to zelo slab in varljiv dokaz in da slabšega še nisem slišal. Vaše mnenje temelji na popolnoma napačnem prepričanju, da posvečenje, če duhovnik prezre kako rubriko, ki ga veže pod smrtnim grehom, ni veljavno. Če bi na primer rabil kvašen kruh ali bi ciborij ali kelih ne bil posvečen, če bi korporal sam ne bil blagoslovljen, bi bila izven njega oba, kelih in ciborij in bi ne bilo ne daritve ne posvečenja. Če boste tako razlagali rubrike, boete morali reči tudi to, da, če bi ciborij na korporalu ostal pokrit, hostije niso posvečene.« . »To je samo odpustljiv greh,« je pojasnjeval predsednik. * Znan rimski moralist. »ie. Na ta način je tam okrog 80.000 ptic, med temi okrog 20.000 lasla-vic, potem škorcev, pa-staričic. vrabcev in cel« netopirjev. Ugotovili so da te ptice uničijo vsak dan v dolini najmanj 32 »totov ličink. Posledice tega so seveda silno koristne. Te dni se je r dolini nudila bavarska komisija za varstvo ptic, ki je izrekla profesorju baronu Wacquantu svoje priznanje za veliko delo. Ugotovili so, <» sadje tu krasno uspeva in da za zaščito dreves niso potrebna nobena kemična sredstva. Se bolj zanimivo pa je, I>0" mislite, moj sosed, Ia ne-sramnež, je povsod r .iztrebil. da stanuje zrave» norca. Kaj naj storim?« -»Preselite se.« „vražja mirno poviiv«! le prvotno svojo žrtev, v strah«, d« treba nujne pomoči, so v prav hvalevrednem tekmovanju prillitela na kraj ne-«reče poleg domačega gasilnega društva še oua iz Swlraälce, Zumosteca, Zimaric, Vel. Poljau, Dvorske vasi in še celo iz dalnjog« Roba « im>-inrko h Preske so pa kar prinesli v svoji veliki Novi grobovi ročno brizgalno. živino iz hleva, ki je bil poznal, ua z» pisateljevanje, nisem nadarjen. — lil si pustil pisateljevanje? — Ne, tedaj sebi bil že slaven. Na kolodvoru. — Odkrito povem, ljubi ne-ca k. da se mi zdi to zc nezaslišano! Komaj sem stopil z vla.ka, pa me že enkaš za denari Toda stric, ne pohabi, da je imel tvoj 20 minut zamude! Kadar duhovnik mašiije, nima več namena storiti mali ali veliki greli, vrhu tega — je živahno nadaljeval oče Irwin. Bojim se, da bo cas prekratek,c ga je prekinil škof. Zapomnil si bom vaše dokaze, oče Irwin, ker niso slabi, dasi je, kakor trdi predsednik, splošno mnenje vam nasprotno. Pojdimo naprej: o navtlihnje-njii svetopisemskih knjig.- >'0&e Dnff bo prebral svoje predavanje, presvetli in potem se bomo porazgovorili o tem vprašanju.« »Dobro. Oče Duff kar pričnite!« Oče Duff je bil drugi zastopnik mlajšega rodu, jasnega obraza z velikimi, modrimi očmi, ki pa niso popolnoma ustrezale svoji nalogi, ker si je mora), ko je potegnil H žepa obširni rokopis, natakniti na nos zlate naočnike. Mirno je pogledal okrog sebe in pričel počasi brati z razločnim glasom. Glas je bil čudovit, za spoznanje brenčeč in počasi prehajale v mrmranje. Na sobi ate je to izredno vplivalo. Drug za drugim so podlegali njegovemu hipnotičnemu vplivu, povešali glave na prsa in končno zaspali. Celo predsednik in končno tudi presvetli sta po hudem bo.iu podlegla. »To si moram vse zapomniti,« sem si mislil, »morda si zgodovine ne bom veliko zapomnil, toda slišal bom kup neobičajnih in neuporabijivih besed, s katerimi bom mogel obmetavati svojega kaplana. Po glavi so se mi podili najrazličnejši rokopisi, potem se je oče Duff norčeval iz onih, k. so dobesedno razlagali stvarjenje v šestih dneh, kar je vzbudilo mote^ soseda ki mi je «šepetal: »Ta je eel nevermk.« Potem je òsporaval poznanje pisatelja Mojzesovih Ste tvoril vse mogoče in nemogoče o kaldejskih K'blonskih dostavU, zavrgel « da so v-psalmi Davidovi, označil polovico Daniela kot izmi- šljotino, porinil Joba med arabske pesnike, govoril o Janezovem evangeliju in apostolskih delih. Nato je začel popravljati, kar je preje uničil, ko ga je naenkrat premotila slonova trobenta. Vsi so se zbudili in se mi smejali in ker se mi je zdelo, da se ne bo nihče opravičil pri očetu Duffu radi tega neolikanega obnašanja, sem jezen pripomnil: »Presvetli, zdi se mi, da se gospodje ne zavedajo velike krivice, ki se godi najučenejšemu duhovniku, kar sem jih kedaj slišal...« Glasen, neprikrit smeh je bil odgovor na te moje besede in z žalostjo moram povedati, da se je tudi škof smejal. Potegnil je robec iz žepa in si brisal oči. »Zato bi predlagal, presvetli, da mu za nagrado odobrite to razpravo, jo objavite kot prilogo katerega katoliškega irskega ali ameriškega lista. Ce bo razprava izšla v tisku, bodo ti mladi možje imeli vsaj kak pojem o njeni vsebini, saj so sedaj itak vsi spali.« Zopet so se vsi smejali in predsednik se je oglasil: »No, oče Duff. Če niste preveč počaščeni radi pohvale očeta Dana, ki je bil vaš najpozornejši in naj-navdušenejši poslušavec, bi vas jaz prosil, da pojasnite nekatera mesta v vašem predavanju.« »Tako oborožene trdnjave vèndar ne boste napadali,« sem ga odvrača) od tega načrta. »Vrhu tega, gre čas proti koncu,« »Še eno uro boste potrpeli, oče Dan!« je rekel škof, ki je pogledal na uro. Vam čas strašno hitro mineva.« ir . . Nisem razumel, kaj je hotel reči s tem. Kaj že pravi sveto pismo: Kdor išče časti, bo obdan a slavo. Male piaske, ki so sc odigrale pred predavanjem očeta Dulfa niso bile nič v primieri « ostrim streljanj mi, ki se je sedaj pričelo. Naznanila n Običajni romarski shod pri romarski cerkvi sv. Rozalije se vrši koi ranijo leto na Angelsko nedeljo, ki se obhaja teko v ljubljanski iwikor lavantinski škofiji dosledno prvo nedeljo v septembru t. j. letos 4. septembra (16. pobin-koštna nedeljo). Župni urad v Krškem. n Poizvedovanje. Več časa že pogrešam sina. V zadnjem času pa je baje hodil po svetokriški fari na Dolenjskem. Ce bi ga kdo videl, prosim, da mi takoj javi na naslov; Anton Prime, Čatež, Vel. Loka. Fant je slaboumen, močan, zelo porastel, star 35 let; v zgornji čeljusti mu manjkala dva zoba. n Prosveta »Polje« vabi k prosvetnemu večera, ki se vrši v ponedeljek dne 29. avg. ob pol 9 zvečer v domu. Na sporedu je poleg petja, godbe, tudi predavanje. Vstopnina k večeru navadna. Člani-ice udeležite se v obilnem številu. Si LOTERIJA iruštva sv. Vineenea v Belgrada v korist zgradbi rim. kat. katedrale v Belgradu m dne 31 avgusta 1932 »rewssoins zaključil Vzvišeni narren in velik socialni pomen te prireditve si bo pridobil tudi Vašo naklonjenost Kupite torej tik pred žrebanjem srečko za zgradbo katedrale! DOBITKI: 2X2500.000 Din, 2X500.000 Din, 10X100 000 Din, 100X10.000 Din I Cene dvojna '/i '/, lU ] srečk : Din 200-- 100- 50-*25-— Žrebanje 31. avgusta 1932! Dob* •« povaotfl Centralna uprava: Beograd, Ulica Javana Kisli«» 29 Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrtkava nlie* 5 .#6.000i Ako bi bi bili katoličani tako zvesti svo-femu časopisju, kakor so verski nasprotniki avoiemu, bi bilo katoliško časopisje mnogo močnejše käkor je. Materiatizem premagan tudi v naravoslovju f vsako Mi® D@mo!iaba! s» Beseda materialnem pride od latinske besede, materia, kar pomeni snov, tvar. Zato zaznamujemo z besedo materializem oni nauk, oni svetovni nazor, ki uči, da je vse materia, snov, tvar telesnost, ali tvor in pojav snovi. Začeli so učiti ta nauk v prejšnjem stoletju zlasti nekateri nemški naravoslovci kakor: Büchner, Moleschott, Haeckl in drugi. Iz naravoslovne vede pa so prenesli ta nauk tudi na druge panoge zlasti še v družboslovje. Odtod pride, da zaznamujemo kot materialista tistega, ki priznava le tvarne in čutne dobrine in užitke. In vprav materializem je po znani okrožnici sedanjega sv. Očeta Pija XI.: O obnovi družabnega reda po evangeljskih načelih zadnji in poglavitni vzrok sodobne gospodarske mizerije v svetu. Saj pravi v tej okrožnici med drugim: »... Tako je prišlo, da se je začelo mnogo več ljudi kakor poprej gnati samo za bogastvom, kako bi ga na kakršenkoli način pomnožili, da so iskali predvsem in nadvsem sebe in se niso več strašili niti najhujših zločinov zoper druge. Prvi pa, kateri so se spustili na to široko pot, ki drži v pogubo, so zlahka äobili premnogo posnemalcev svoje zločestosti, bodisi z zgledom svojih navideznih uspehov, bodisi z nenavadnim sijajem svojega bogastva, bodisi s tem da so druge, ki so imeli bolj tenko vest, smešili, češ, da so njih strahovi prazni, bodisi, da so bolj boječe po-gazili. Ko so pa voditelji gospodarstva krenili s prave poti, je bilo le naravno, da je tudi delovno ljudstvo začelo drveti v isto brezno; tem bolj, ker so premnogi podjetniki zlorabljali svoje delavce kot mrtvo orodje, brez sleherne skrbi za njih duše, da, brez vsake misli na kaj višjega. Zares groza nas obdaja, če gledamo ... kako je na splošno oslabel tisti resnični čut, ki je dajal časih tudi preprostim in neukim smisel za višje reči, in je na njegovo mesto stopila sama skrb, kako si kakorkoli pridobiti vsakdanji kruh... Mrtva snov prihaja iz tovarne požlahtnjena, ljudje pa se prav tam kvarijo in ponižujejo ...« Materialistični" nazor presajen iz naravoslovja v gospodarsko področje (kjer bi se dosledno izvajan uveljavljal zlasti v rodbinskem življenju: »svobodna ljubezen«, v vzgoji; »laična« to je brezverska vzgoja, v pravu in sodstvu: »zločini so le čini bolj ali manj umobol-nih«, v javnem življenju: »božje ime naj se ne imenuje več v zbornicah in v državnih mestih«) je torej zadnji vzrok gospodarske krize. Hvala Bogu pa, da ga vprav tista veda, ki g« je začela Širiti, danes ie odločno pobija to je naravoslovje in z njo v zvezi zdravo-slovje. Viprav resnobni naravoslovci in zdravniki se namreč vedno bolj oddaljujejo od materia-lizma in mesto njega poudarjajo takoimeno-vani vitalizem to je nauk, ki uči, da je v vsakem bitju poleg materialnih delov še nekaj drugega, nekaj višjega, neka življenjska sila, ki ni ne sama materija, pa tudi ne iz materije. Cujmo samo nekaiterel Dr. H. Much (v knjigi: Vom Wesen des Lebens, Leipzig 1925) dokazuje, da vse mehanično preiskovanje ni moglo in ne more pojasniti, odkod življenje, ker življenje se ne da mehaničnim potom izmeriti. To mehanično preiskavanje in vera v to merjenje je naravnost ubila pravo znanost. Mrtva materija, pravi * svoje strani prof. E. A, Mitschelich, ne more nikdar raztolmačiti dela, ki ga proizvaja življenje. S posebnim poudarkom brani vitalize« H. Driesch. Poleg številnih njegovih del, naj omenimo posebej predavanje, ki ga je imel v Lipskem leta 1930 z naslovom; Naše pojmu-vanje o prirodi v preteklem stoletju in danes, V tem predavanju dokazuje z ozirom na prc. teklost, da je bilo vse zamišljeno v mehanična, materialističnem duhu. Toda današnje nazirj. nje je povsem drugo. Zopet so na vidiku veliki problemi o nadmaterialnem svetu, o nesmrtnosti in svobodi človekovi, ki jih je treba bolj znanstveno obravnavati kot se je to dogajalo v preteklem stoletju. — B. Bawink (»Unsere Welt« marec, 1930) se veseli, da so vprav naravoslovci in fiziki kakor n. pr. sloviti Niels Bohr v Kopenhagnu 1929 naglasih to stran in ta preokret. Vprav fiziki imajo pravico pa tudi dolžnost to dejstvo naglašati; zaka) ravno oni so bili, ki so vtihotapili nauk o golem mehanizmu v bijologijo (nauk o postanku življenja) in ravno oni morajo posebej uvideti v kakšno zmešnjavo so s tem pritirali fizikalno vedo. Mehanizem ne more vsega raztolmačiti niti v fizični, kaj šele v biološki vedi. Pravtako se je nedavno dotaknil »ega vprašanja sedanji rektor monakovske univerze dr. Demolì v svojem nastopnem govoru, kjer je izjavil med drugim: »Minul je čas, ko smo smatrali, da je življenje samo nekak matematični pojav. Sestoj stanic se more razložiti po samem njihovem združenju. Vpoštei je treba vzeti nekaj višjega od zgolj materialnih delov stanic. Razlaga, kakor jo podaja fi; talizem, je povsem upravičena. Goli mehanizem se mora po vsej pravici umakniti, kadar gre za živi organizem-« — Na to dejstvo opozarjata dalje dr. E. Barthel (v znanstvenem časopisju: »Natur und kultur«, 1932, št. 3, 106 do 107) in E. Daqué v svojih delih. Po njih izjavi so moderni pripomočki proučavanja organskih bitij opozorili na premnoge skrivnosti, ki jih s fizikalnim eksperimentom ne moremo pojasniti. Zakaj pri vseh poizkusili preostane nekaj, kar se z eksperimentom ne more pojasniti. Cele cvetlice, da ne omenjamo živali in človeka, imajo v sebi nekaj, kar jih dviga nad golo materijo, kar jim nudi občut svoje vrste in kar očituje take pojave, d» strmijo nad njimi najučenejši prirodoslovci. in vprav to je tisto, kar jih sili, da zagovarjajo vitalizem napram golemu mehanizmu in ma-teri&lizmu. — Podobno obravnava prirodoslo-vec H. W. Behm (v knjigi: Ein Buch von Menschen und Tieren, Sternen und Blumen, 192', 156—162) prirodoslovne pojave, o katerih trdi, da jih človek lahko proučuje celo življenje, pa jih vendar ne more doumeti, to vse izpričuje nadmaterialni svet. — Je torej med sodobnimi naravoslovci samimi gibi za novo vedo, ki poudarja Duhovno Bitje nad materijo Bitja, ki je dalo svetu življenje is Ž1' banje, kar tako lepo dokazuje prirodoslovec Rihard Bolley (v knjigi: Geist, Kraft und Stoff, 1930). Profesorska. — Ukradena mi je bila zlata doza. — Kaj nisi čutil roke v žepu? — Seveda sem jo, pa sem mislil, da je moja. "«TiTrlu slikar. — K znanemu slikarju pfM» nadebudni moderni slikarski umetnik in mu P*" kaže svoje najnovejše delo. — Moje najnovejM delo, mojster: »Propad sveta«. Mojster: K<*, Pr ' va katastrofa! TreznosfnS kongres na Kumu èsse 38. «vgtsat« 1933. « Ministrstvo prometa je z odlokom od 18. avgusta 1932 M. 18.550 dovolilo 50% znižano vožnjo za delavski treznostni kongres na Kumu. Kongres se bo vrti! obenem s cerkvenim «hodom, na cerkveni «hod pridejo letos tudi roautrji iz Kostanjevice in prinesejo nov dar za sv, Nežo, Za kongres vlada povsod veliko zanimanje, zlasti med treznimi delavci. Pozivamo vse častilce sv. Neže ia sv. Jošta, da pridejo na kongres na K um, da «e navdušijo za trezno življenje in razširijo trezno mišljenje med kmetskim in ubogim delavskim slojem. Na «videnje 28. avgusta na Kumu. Znižana vofoja velja od 26. do 29. avgusta. Mail! oglasnik Vsaka drobna vrstioa ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, «ko kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo postov oziroma obrtniki pomočnikov ut i va jencev in narobe. Proton posestvo z novim gospodarskim poslopjem, njive, travniki, gozdovi. 20 minut od postaje Hadobova vas »b banovioski cesti Pluska—Litija v prijetnem kraju. — Na željo vzamem tudi hranilno knjižico. — Naslov pri upravi Domoljuba pod št. 12.131. Mizarskega eajenca sprtjme Ivan Kuhar, Vjžmnje št. 69. pošta St. Vid nad Ljubljano. Pohištvo ni pri Egidiju in Karlu Erjavec, Brod (poleg tacen. mostu) št. Vid nad Ljublj. — Izdelki zajamčeni. Stalno ua zalogi. MnsHia pri tjubljani BMülja sprejme treznega kravarj« z dobrimi spričevali, ludi priletnega, kateri dobro molze. Stalna služba, plača 200 Din. Naslov pove uprava,Domoljuba pod štev. 12197. Hmefska dekle, poštena, srednjih let. vajena kmetskega in hišnega dela. iščestaino službo na deželi. Naslov » upravi Domoljuba pod štev. 12195. Honašliega vsjenca takoj sprejme Kožar Franc, kovač, Domžale. Maio posestvo na Črnučah ugodno naprodaj, Vprašati: Vič, Tržaška cesta 1. Kože v stroj vse vrste ne podplate, ootranjke, črno in ruja-vo gornje usnje, blank, kosmato podlogo i. t d. sprejema J. Lavrič, usnjarija, ét. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. fiiianbt šiftji kravina Din 125, krom Din 140, najtrpožnejs izdelane, nudi Jernej Jeraj, Zapoge 10, pošta Smlednik. ««•»■I«» in cerkvenik organisi iä{e službo, najraje kje na Hrvatskem. Naslov v upravi lista pod štev. 12 240. Minil ga dela vzamem takoj v službo. Jože Cerne, Zg. Šiška 39. Meine pridelke kakor fižol itd. kupujem in prodajam. — Plačujem po najvišji dnevni ceni. — Jakob Pogačar, Sv. Valburga St. 14 Smlednik. Plahta vozne in konj-riOHIB, slte in „o že- lezninonudiPr Stupica Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 1. Posojila dale bm- B&rSStRO To Ig a "in raku p nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — -Iščemo poverjenike. pn« do lastnega doma ul in blagostanja vsakemu odprla. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica, Ljubljana* MiSsioši6eva 15. . Urednik: J«»e S.0Ö»-Izdajatelj: »r. Prane Kufovec. Za JugMiUwsnsko tkkarao: Karel C«*- Za smeti »«dovsk«. Gallai Jud je bil v najhujSi zimi povabljen na« sodišče. Namesto ob devetih dopoldne, kakor je «talo na povabilu, pa pride pred sodnika šele ob Mirih popoldne. — Sodnik ga osor-00 nagovori: > Ali «e «daj pride? Ali je zdaj devet?« »Oprostite, gospod svetnik,« odgovori Jud ponižno, »pot je tako slaba, da nisem mogel nikamor: dva koraka naprej, potem pa tri nazaj.« Sodnik: »Kako pa ste potem prav za prav sem prišli?« Jud: »Obrnil sem se, goepod ivetnlk, in sem hodil, kakor da bi šel domov.« * Kaj j« sunit»? Med drugim je smoìa tudi to, če se kdo vozi v železniškem kupeju z lepo mlado gospodično. Strašno rad bi kadil, pa si ne upa, ker ne ve, ali bo to ženski všeč ali ne. Toda ko se na more več premagovati, vzame iz žepa ciga-retnico, jo odpre, ter reče napram gospodični: »Gospodična, saj dovolite?« — »0, prosim!« odgovori ta iu — mu vzame zadnjo cigareto. * Pri »iiipranju«. »Čarovnik« ee je pripravljal, da pokaže svojo največjo umetnost. Dejal je: Ako se blagovoli katera izmed dam podati na oder, napravil bom, da bo izginila.« Pavle, ki je sedel med gledalci, je zaklical: »Počakajte malo, skočim po mojo staro domov.« Oni na odru pa se ni dal motiti ter nadaljeval: _ »Naredil bom, da bo izginila, nato pa jo pričaram zopet nazaj.« »A tako,« je vzdilmil Pavle ter sedel, >če je pa tako, potem se ne izplača, da bi šel ponjo. * Dobro, da ve. »Gospod, vaš pes mi je po-t)instai kokoš.« — »Hvala, da ste mi povedali, vsaj večerje ne bo dobila, mreina grda.« Otvoritveno naznanilo! lir. Pil. N. Koanofar vljudno naznanja, da je otvorila lekarno m fidi Lekarna je najmoderneje urejena ter prodaja vsa tu- in iuo/einska zdravila in specijalitete. Oddaja recepte na ne bolniške blagajne. PRI JURJU ji) dosti vsega blaga PRI JURJU vedo, da je danes denar drag. Zato kupite PR« JURJU v novi trgovini v Ltublfanl a na Pogačartevem trgu res dobro iti poceni. od 4. do 10. septembru 1932 (Rotonda do /J. septembra) Posebne prireditve: »800 USTNICA DUNAJSKE USNJA RIJE« Pohištvo I Reklama / »Novodobni plinski aparati«, Elektrika v gospodinjstvu / Dunajske modne pletenine, salon za modno kožuhovijio, kožuharji in predelava krzna / RADIO IN SLABI TOK Zimsko-sportna razstava s posebnim oddelkom »Rastline in živali v zimi« Stavbarstvo in gradnja cest, »Rastoča hiša« Železno in patentno pohištvo, »Tehnične novosti in iznajdbe« / Razstava U„d. S. S. R / Poiebna bolgarska razstava, Razšla va hranil in nasiadil / Poljedelska in gozdarska razstava Nikakega vizuma! S sajmsko izkaznico in potnimlietom prost prestop na meji v Avstrijo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmsike izkaznice. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, o.arskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter o» zrakoplovih. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkajBtice (po Din 50) tedobOpri Wiener Mèsse A. O., Wien VII kakor tudi — v dobi tipskega jesenskega se,ma — pri Auskunftsstelle in Leipzig, österr. Messehaus, pri častnihzastopnikih v Ljubljani : Avstrijski konzulat. Dunajska e. 31, Avelia •a tujski promet r Sloveniji (»Putaik«), Dunajska e. 1, Zveča u tajski promet v Sloveniji (»Putnikc). podruinie» hotel Miklič vi» «-vi« glavnega keiodvora Ugoden nakup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, diSeSs mila in vezenine, vse »otrebščime na čevljarje, Šivilje in krojače, itd. itd. pa «ajnttji «eoi dobite le pri tvrdki Josip PETELINC, Ljubljana 8v. Petra nasip ? (» vod«). DEE. O v teb težkih Saših ce more SŽissJ-lažje dobiti fc ustanovitvijo • gantni. Ravnotakšni ii laka za nedel.o lr praznik za ceno Din 1»-—. Vrsta 1037-22 Moški pofeirlji iz črnega «li raj*rega bcfcwi * r inim gamiiastin podplatom. Vrsta 3967-23 Udoben čevelj široke obiike iz močnega bokal z gumijastim podplatom izdrži trikrat tolik» kol usnjeni podplat. 246.- Ä 296,- fsdeiujemo obutev s pomočjo najmodernejših «troje* x rokam i jugoslovanskih čevljarjev in iz usnja 1* jugosJovenskih tovarn. Odstranjujemo neeapoalenoat, »tiramo krizo. OBIŠČITE K ASE PRODAJALCE. USNJENA OBUTEV¥ VSO1RU2TN0 skoro za polovično ceno. Polletni proračun za urad- Proračun za družino, ha- Polletni proračun za niško družino. tere člani hodijo celi dan. družino.