Posamezna številka 1 K. ŠteV, 84. ^oltftgffia pldbma v soio^nL VLMifli, vsreio, une i aprila m »SLOVENEC« velja p« pošti u na strast Jago* slavijo Id t Ljubljani: ta oelo leto naprej. k 130'— n pol lata „ .. „ 9j-_ n četrt lat« „ ., „ n «B ©anac „ .. t, iS'— Balaorsmatvo eololetao E 240--se Sobotna izdaja: =~ Za oalo leto.....E 30 — Ba Inoieautvo. . . , „ 35 — _ Brednletvo ]a v Kopitarjevi tUIoi star. tt/IU. Roioplal aa ao vračajo; netrsaklrana pisma sa »■» sprejemalo. Dreto. tele!. Siv. 50, npravn. šiv. 328. LeioKLVDL m Inserati: sna Gnostolpaa paHhrrcta (M aoa široka trn 2 ram vtaoka aH proator) m oakttt ... po K |-H ■rada! rasglaat, poalasa tU- .... po K « nt vefijma aaroSBi papMk "afaualit oglaa 59/9 «m I« lakaja vaak iaa tnauriU p*> n»d«l)«k la dan po praaaitak •k».ari afrtraj. Uprava |o v Kopitarjevi nI. B. — Ra&m poStaa km, l|nbljanske št. 050 ia naročnino la it 349 m iglaaa, avatr. ln češte 24.797, ojr. 23.511, boan.-hare. 75«. Poljaki so dosegli svoj cilj: Veliko Poljsko. Kakor vse nov« države, nastale po svetovni vojni, se mora tudi Poljska boriti z mnogimi težavami gospodarskega in političnega značaja. Enlenta jc s svojega stališča uvidela velik politični pomen Poljske in jo jc v njenih stremljenjih podpirala. Poljska lo& Nemčijo in Rusijo in ovira tako tesnejšo uemško-rusko zvezo. Ravno to pa je za Poljsko samo nevarnost, ki se jc poljski državniki dobro zavedajo in so zato v mirovnih pogajanjih z boljševiško Rusijo silno previdni. Poljska, je edina obmejna,država, lu se. je lo-epko postavila v bran .boljševiškemu orožju. Tekom enega leta je postavila močno, skoro milijonsko armado, dasi je bila slabo oskrbljena. V boju e boljševiki je zavzela ogromne pokrajine in Se danes drži Belo Rusijo. Poljski pa manjka moralna opora novih slovanskih držav. Z Ukrajino in Čeho-slovaško ima mejne spore, v Jugoslaviji ii pa nedoslaja tradicija v stiku. Poljaki kakor Rusinj v bivši Avstriji so vodili separatno politiko, dočim so Čehi in Sloven-ci skupno korakali. Rusini so imeli uprte oči v svotc brate v Rusiji, obenem so se pa v borbi s Poljaki naslanjali več aH manj n« Avstrijo. Avstrijski državniki so podpisali Poljake, da. so jih v borbi zoper slovanski livejj odcepili od drugih Slovanov. To je bil povod, da med poljskimi in dragimi slovanskimi politiki v Avstriji ni bilo tik do zloma pravih bratskih odnošajev. Kljobtemu so imeli Slovenci ao poljskega naroda velike simpatije in so z dušo in srcem zasledovali težke boje pruskih Poljakov z Nemčijo. Ostali Jugoslovani so imeli za Poljake še mnogo manj smisla nego Slovanci. Erazem Pile, zaslužen poljski poJitik in odličen Slovan, ki si je prizadeval, da bi umiril oasprotstvo med Poljaki in Rusi, je navedel v časopisu »Mi-sao* za to sledeči vzrok; »Poljska izdaja Rusijo iti s tem izdaja slovanstvo! Stara in znana je ta pesent. V njej zvenijo odjeki starih in, kakor bi mislil, za vedno odpravljenih teorij in delovanje slovanofil-«kih organizacij carske Rusije, ki so imele Janovo lice: eno za južne Slovane, ki so bili pod oblastjo Avstrije, Mažarske in Turčije » ki so se borili za svojo: svobodo in. neodvisnost, in drugo za svoje lastne Slovane Poljake in za druge raznoimene narode ogromnega, carstva, ki jih je bilo treba, v interesu države, držati na verigi, jemati jim jezik, kulturo in vero.« Očitek, da kaže Poljska imperialistične tendepce, ker je zasedla tudi Belo Rusijo, zav/ača Pile z razlogom: Bela Rusija je pripadala. Poljski in je bila v letih 1772 do 1795 od nje nasilno odtrgana, Vzhodni in pravoslavni del Bele Rusije je danes nesumljivo pod vplivom t^tske kidture. Zapadni del Bele Rusije pa spaja s Poljsko razen zajednega življenja nekaj vekov versko edinstvo in zajedno kulturno delo. Od 14. do konca 18. veka je Bela Rusija kot del velike litavske kneževine v prostovoljni uniji pripadala Poljski. Ko je poljska vojska zasedla to pokrajino, je vtes poljski parlament od skrajne desnice do skrajne levice enoglasno sklenil, da niti eno od ozemelj stare Poljske ne more biti njej s silo povrnjeno, da mora o usodi teh ozemelj odločiti predvsem volja narodnosti, ki žive na njih. .Jugoslovani nimamo nobenega povoda, da. hi tia ljubo stari, caristični Rusiji ostali tuji katerikoli nori slovanski državi Bodočnost Slovanov j» v konfederaciji Slovanov in ta je mogoča, ako so si. slovanske države pravične. Verujemo v vstajenje Rusije, ki bo močnejša kakor je bila prej kdaj, ako ne bo nasilno določala usode prejšnjih svojih slovanskih podanikov. S tega stališča pa tudi iskreno želimo, da sc Poljska in Ukrajina po načelih pravičnosti sporazumeta glede svojih mej. Demokratična Nemčija, ki je komaj dobojevala borbo s Kappovinii Vsencmci, se mora na zapadu boriti proti vstaji naj-radikalnejših komunistov. Sredi boja z reakcijo so li razljučeni elementi proglasili sovjetsko republiko in napovedali naj-ostrejši boj državni vladi v Berlinu. Ne samo neodvisni socialisti, tudi oficielna komunistična stranka se je izjavila proti takim vratolomnim revohičnim poskusom, trdeč, da spravljajo v nevarnost socializem in da s svojim divilm početjem prigabijo komunistične ideje. Berlinska vlada se je čutila dovoli močno, da je sklenila poslati državno hrambo v ustaško ozemlje. Ker pa leže ti kraji v nevtralnem pasu med Francijo in Nemčijo, se je Francija čutila prizadeto, češ da je z vpadom nemških čet v to ozemlje kršena vcrsaillska mirovna pogodba, G. Millerand je dal francoskim četam nalog, da zasedejo najvažnejša mesta, dokler se nemiri ne poležejo in se nemška vojska ne umakne za derrtar-kacijsko črto. Francozi so vkorakali v Frankfurt, Darmstadt, Hombu;? in Dis-burg in so pripravljeni zasesti še druga zapadnonemška mesta. Težko si je razjožiti ta korak. Nalet okrutnega zmagoslavja, ki hoče še enkrat pritisniti nemški tilnik do tal, spremlja to dogodivščino, francoska vlada si |e cir.volila to pustolovstvo z resnobnim uteme- ljevanjem, da s« čuti ogroženo od Nemčije. Zatrjuje, da operira v ruhrskem ozemlju 150.000 nemških vojakov proti čisto neznatnemu številu komunistov. Francoska poročila vebujajo domnevo, da se za nemško ^kc!)'0 Proti vstašem skriva želja, da Nemčija potihoma na lahek način zasede ruhrsko ozemlje. Temu nasproti izjavlja nemška vlada, da je poslala proti vstašem komaj 43.000 moz, a v nevtralnem pasu samem operira 14.000 vojakov, če se Francija boji, da so ji ti nevarni, potem Francije ne bo rešil ne g. Millerand in ne drugi. Če se jih pa ne boji in je porabila tc notranje socialnc boje v Nemčiji samo za pretvezo, da. more še enkrat udariti obsovraženo Nemčijo, potem je to nerodna militaristična pustolovščina, ki jo utegne f rančija še drago plačati. Pravzaprav je svet podelil ie francoski vladi svoj ukor. Amerika jc energično in odkrito povedala, da ni samo odveč, ampak tudi škodljivo, ustvarjati s lakim nasilnim nastopanjem nove mednarodne zapletljaje. Anglija, ki je prve dni hladno beležila dogodke in v časopisju zatrjevala, da jc solidaren nastop Francijo in Anglije za obe državi življenjske važnosti, jc sto-( pila iz svoje rezerve. Poslala jc francoskemu. poslaniku Cambonu izjavo, da se v tem slučaju nc more strinjali s postopanjem francoske vlade; angleška vlada je mnenja, da so socialni nemiri notranja zadeva one vlade, ki sedaj postavno zastopa nemško ljudstvo. Tudi italijansko časopisje je mnenja, da bi bilo postopanje Francije t opravičljivo šele tedaj, ko bi Nemčija mogla resno misliti na to, da se upre določbam mirovne pogodbe. Danes je to popolnoma izključeno. Iz Rima poročajo, da ie italijanska vlada, pooblastila zunanjega ministra Scialojo, ki se nahaja sedaj v Londonu, da stopi v dogovor z Lloyd Ge-orgem, da nastopita Italija in Anglija v tem vprašanju solidarno. Edino tolažbo nudi razčiljeni francoski javnosti Belgija, lii je izjavila, da jc pripravljena se pri-klopiti francoski akciji in dati v ta namen del svojih čet na razpolago. S to sicer le bolj platonično izjavo si Belgija ne bo pridobila simpatij sveta in se podaja na nevarna pota. Potrebno je, da pride svet do prepričanja, da gospodarske in politične konsolidacije v Evropi ne bo, . dokler tako. Rusija kakor Nemčija ne pojdeta umirjeni na delo. Korak francoske vlade je zavrl konsolidacijo Nemčije in je dokaz, da vladajo na zapadu še stare politične metode, po katerih ne odločuje dalekovidna prevdar-nost in treznost, ampak rožljajoča gesta vročekrvnih nacijonalistov. Dr. Josip Haein: U Z ukazom državnega urada financ % dne 18. aprila 1910 je avstrijska republika izrekla, da stavi pod zaporo vse odprte in zaprte depote, vloge, tirjatvo it.d., katere so last jugoslovanskih državljanov in se n®» hajajo v avstrijski republiki. Na ta način so prišli naši državljani v položaj, da s premoženjem, katero imajo v avstrijski republiki, do danes no morejo prosto razpolagati. Zgoraj citirani ukaz Je izšel v *asu, kp v Avstriji šc niso imeli pojma o tem, kako Ihj izgledala bodočo mirovne pogodba, in jo bil, dasi za nas trenot.no zelo občutljiv in škodljiv, z avstrijskega stališča najmanj silno lahkomiseln. Mirovna pogodba določa v Členu 266, tia ima avstrijska vlada nemudoma vrniti pripadnikom prejšnjega avstrijskega cesarstva, kateri pripadajo sedaj kaki novi državi, vso njihovo premoženje, katero se nahaja na avstrijskem ozemlju. V členu 271 določa mirovna pogodba, da imajo avstrijski državljani plačati pripadnikom prejšnjega avstrijskega, cesarstva, kateri pripadajo kaki novi državi, dolgove v onem denarju, kateri bo v času plačila v drfca-Ti, katere državljan je postal pripadnik prejšnjega avstrijskega cesarstva, zakonito plačino sredstvo, in sicer po povprečnem kurzu ženevske borzo tekom zadnjih dveh mesecev pred 1. novembrom 1018. Ko se je meseca avgusta in septembra 191» v avstrijski republiki začolo slutiti, kako bo izgledala mirovna pogodba, so začeli misliti na sredstva, kako se izogniti kazni za zgoraj omenjeno zaporo, kazpi, ki jo vsebujeta pravkar citirani določbi mirovne pogodbe nehote za zgoraj navedeni ukaz finančnega urada avstrijskega* Takrat nekako so začeli različni denarni zavodi v avstrijski republiki staviti našim upnikom njihove terjatve na razpolago, in sicer so jim stavili na razpolago večinoma nežigosano, deloma pa tudi avstrijske bankovce, kar je bilo čisto prott določbam načrta mirovne pogodbe. Ko nar ši upniki z nežigosanimi bankovci niso hoteli razpolagati, so različni zavodi v . avstrijski republiki nežigosane bankovce de-pobirali pri sodišču, trdeč, da v smislu določil občnega državljanskega, zakonika zadostijo svojim plačilnim obveznostim, ake dolgove, glaseče se na prejšnje avstrijske krone, plačajo v nežigosanih bankovcih. Da to deponirajo pri sodišču, nikakor ne zadošča zahtevam mirovne pogodbe, Je več kakor jasno, in prav tako jasno je Spomini starega dekleta. francoski spisal Renž Barin. Prevel F. P. Hrast. (Dalje.) 18. Svet velikega petka. Nek«ita jutra pred šestimi leti sem bila zopet enkrat pri pobožnosti na veliki petek in ker stanujem precej daleč cerkve, sem videla, kako »o se polagoma razhajali verniki, kojih poznane tilnike ali profile so opazovale moje oči dve uri dolgo. Bila sera torej sama med ljudmi na cesti, ne brigajoč se za ulično življenje, ki ga zanjo, drobno damo ali staro dekle, ki je držala kvišku svoje črno krilo, gotovo ni bilo. Deževalo je bilo vso noč in burja je brila strašno. Pri nas je ljudska tradicija, da sveti teden ne mine brez nevihte. Ko sem zavila v svojo ulico, sc mi je zazdelo, da me hoče nagovoriti neki mož, ki je Sel po sredi cest«. Uganila sem to, če sem tudi imela glavo sklonjeno in klobuk vsled vetra na očeh, ker se je mož, ko me je zazrl, ustavil in čutila sem njegov pogled in njegovo misel obrnjeno nase. In res, ko sem stopila kakih dvajset korakov naprej, je stopil trikrat ob moji strani, pozdravil in rekel: »Oprostite, gospodična ,., Mc Ii poznate?« »Da, gospod, zdi se mi... Kapitan de Harles, kaj ne?« Videla sem ga bila enkrat, ko je prišel k polku; predstavil mi je bil svojo ženo, jako lepo, plavolaso žensko, ko;e veličast-nolepe oči, v katerih so migljale majhne rdeče alge, so iskale najprej moje oči in me izpraševalci »Kak blesk Vam povzročajo moja mladost, moja lepota, moja sreča in moj prihod?« potem pa, ko je dobila odgovor, so se mi zazdele raztresene. Ker sta bila gospod in gospa de Harles iz družbe, jaz pa ne, nista prišla potem več niti eden niti drugi. »Neko nujno, delikatno naročilo imam za Vas, gospodična.,. Slučaj vesti razrešiti,« »Toda, gospod, takih slučajev vesti jaz ne rešujem, zlasti ne v takem času. Nimam niti najmanjše avktoritete, niti.. Sunek vetra je dvignil moj klobuk, iz-ruval mojo iglo na desni in potegnil moje zastiralo postrani. Gospod de Harles bi se moral zopet opravičiti. Pa to mu ni prišlo na misel. Stal je pred menoj, odkrit, z razmršenimi lasmi, ki mu jih je veter obrnil na senca in njegov obraz, po navadi poln in miren, je bil razoran z gubami, ki jih je hotel s .silo svoje volje zabrisati, toda strah in bol. I hujša kot vsaka disciplina in vsaka laž, j jih je takoj zopet začrtala in jih poglobila ! še bolj. jeti gospoda de Harlesa v stanovanju, kjer stanujem sama. Ali bi gospodična Le, moja sobarica, to dovolila? Ne verjame/n, »Stopiva k slarinarju,« sem rekla ui cdovla vrata ki so bila čisto zraven. »D->-*"er moj znanec je, precej g'uh ;r mi ;?u-sti brskati po svoji luknji... Dober dan oče Griin, jaz sem in se zatekam k Vam in Vam dovajam nekega svojega prijatelja. Dober poznavalec je.« »Poglejte torej, kar se Vam ljubi, draga gospica,« je dejal neki glas v sobi zraven, »Imam ravno nekaj slonokoščenih stvari, M sem jih iztaknil prejšnji teden, lepa prilika... V kotu na desno, da, da, tam so .., oprostite mi, imam revmatizem in se grejem.« Sedla sem naglo v kotu trgovine na fotelj s staro tapetovino in gospod de Harles se je ustavil v tesnem hodniku, kamor sem se spravila, dva koraka od mene, med grmado Kurta, vezanih v teletino in neko kredenco izza časa Ljudovika XV. »Kaj je lorej?* sem vprašala. Potegnil jc z roko po čelu in jo položil na eno izmed velikih knjig 7. rdečo obrezo, kot da bi prisegal. »Nekega mojega prijatelja je zadel ravnokar grozen udarec; zaupal mi ga je in vidite, tako mr je pretreslo, da komaj govorim o tem. Njegova žena ga jc. varala! Zena, ki jo je razvadil, za katero se je napol uničil, pri kateri je imel naravnost absurdno življenje; on ni maral za družbo; žena, ki je bila edini ponos njegov in njegova blaznost... Zadelo ga je, kot strela z jasnega, slutil ni niti najmanj.., Bre* priprave ... Smrt je nastopila nepričakovano.« »Jeli on gotov o tem?« »Še preveč! Priznala je « -Bolje tako.« »Mislite?« Pogledal me je drugič, Ostro in zapo> vedujoče — ta drzni pogled me žge Se se, daj v srcu — hoteč vedeti, če mislim resj ->Bo!je tako.« »In sedaj?« jc dostavil, vhoče mol prijatelj vedeti, kaj naj stori. Potov je več, seveda, in strašna so nekatera. V mislih jih.ima vse, vse skupaj in razbija si 7. njim* glavo in sc bori, a drži sc še. Kot da je blazen, tak je, in sveta hoče, sveta zahteva od Vas.« »Toda dovolite, gospod, raka j sm obračate name? Jaz sem mlada, nisem omožena, nimam ,. »Ste li našli slvarice?*. je vprašal sta« rinarjev glas. ^Krasne so, kajne?« »Da, da, očka Griin. Imam jih v rokah.« Čutila sem sc tesno v tej čudni spovedma, v katero sva bila sedla z nasme* hoin na itslih. -Da, zakaj jaz?, seiu ponovila čisto tiho. »Priznali boste, gospod, da je to ču* den korak, ki ga delate Vil« (Dalje.) tudi, da nam imajo avstrijski dolžniki plačati našo tirjatvo takoj, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, pod pogoji, ki so za nas zelo ugodni. Kljub vsemu temu si avstrijski dolžniki, v prvi vrsti denarni zavodi, že vedno skušajo pomagati na najrazličnejše vse obsodbe vredne načine, kateri so vse prej, nego solidni. Tako je podružnica avstrijske L&nder-banke v Gradcu deponirala za več naših upnikov v pokritje njihovih terjatev pri sodišču v Gradcu nežigosane in nekolko-Vane bankovce. Sodišče v Gradcu je naše upnike o tem obvestilo, in ko so se ti stavili na popolnoma zakonito stališče, da tega deponiranja ne smatrajo za plačilo, jim je sodišče v Gradcu postavilo kurator-Jem odvetnika dr. Gvidona Baltinesterja, kateri sedaj razpošilja po Sloveniji dopise, ki kričijo do neba. Ta odvetnik, ki je kot kurator poklican v to, da zastopa interese naših upnikov, kateri so se mu zaupali kot kuratorju, dela v svojih dopisih baš nasprotno, nego je njegova naloga. (Prepričati skuša naše upnike o tem, da so (avstrijski dolžniki postopali popolnoma (pravilno in s tem. da so deponirali pri so-irliščn nežigosane bankovce, zadostili svoji 'dolžnosti. Izjavlja, da ga je sodišče imeno-iralo kuratorjem samo iz tega vzroka, ker se je bati, da bodo nekolkovani bankovci avstroogrske banke, če se takoj ne prodajo ali no spravijo na Poljsko ali v Italijo, kjer se doslej še lahko menjajo, izgubili vso svojo vrednost. Predočuje jim, da je z ozirom na določbe mirovne pogodbe podana nevarnost, da postanejo po likvidaciji avstroogrske banke ti bankovci brezvredni, in jih poživlja, naj vsled tega pravočasno razpolagajo s temi bankovci. Niti besedice pa ne omenja o tem, kakšna določila vsebuje mirovna pogodba glede plačila naših medsebojnih dolgov, tako, da so ti dopisi zmožni, prevari ti enega ali drugega nepoznavalca mirovne pogodbe fn ga privesti do tega, da bi razpolagal s temi nežigosatllmi in nekolkovanimi bankovci in jih na ta način sprejel kot plačilo dolga. Ker sem dobil v roke več podobnih dopisov, se mi zdi potrebno, opozoriti vso javnost nato, da se s temi dopisi samo skuša naše občinstvo varati in pripraviti do tega. da v nepoznavanju mirovne pogodbe izgubi velik del svojega premoženja. Naj nihče v svoji lahkovernosti izvajanjem g. dr. Baltinesterja ali kakega drugega avstrijskega odvetnika, ki morebiti v bližnjih dneh nastopi kot kurator naših upnikov, ne verjame, in naj se ne zadovolji s plačilom v nežfgosanih ali avstrijskih kronah, ker s tem lahko zavrže sam znaten del svojega premoženja. Vsi upniki, ki dobijo podobne dopise, naj se sklicujejo izključno na določbe mirovne pogodbe in zahtevajo plačilo po določilih mirovne pogodbe. Tega plačila danes seveda ša no morejo dobiti, ker mirovna pogodba še ni ratificirana, pač pa ga enkrat dobijo. Postopanja avstrijskih oblasti v tem oziru ni mogoče karakterizirati s primernimi besedami. Najprej so zaprli naše premoženje, in ko se je pokazalo, da je bila to ogromna napaka, ki donese avstrijski republiki velikansko škodo in nam znatno I korist, nas hočejo sedaj na naravnost go- j ljufiv način prevari ti ter prevariti obenem tudi entento. S prodajo nekolkova-nih bankovcev na Poljsko in Italijo ne na- ! meravajo oškodovati samo nas, ampak tu- j dl Poljsko in Italijo ter v skrajnih posle- ' dicah tudi celo entento, ki jo bo nato na primeren način opozoriti. Skoro bi ne bilo pričakovati, da bo na-tod, ki ima za svoje grehe že itak toliko trpeti, z novimi grehi stavil svojo bodočnost v še temnejšo luč. Hftileši is Paiestiffii. Od decembra 1917 vladajo Angleži v Jeruzalemu in Palestini. V Jeruzalemu samem se nova vlada le malo pozna. Mestni svet sestoji iz zastopnikov kristjanov, Židov in muslimanov, ki skrbe za mesto, kot prej pod Turčijo. V vseh palestinskih mestih so se ustanovili pod angleškim vodstvom domači stražni oddelki. Po jeruzalemskih ulicah hodijo čete kristjanov in Židov, muslimanov se je oglasilo v vojno službo le malo. Angleži jih skušajo pridobiti, ker nočejo vzbuditi v sto milijonih svojih moha-medanskih podanikov mnenja, da Anglija protežira kristjane v Jeruzalemu, ki je tudi mohamedancem sveto mesto. — Židovski časopisi zahtevajo, da dobi Palestina samoupravo pod angleškim pokroviteljstvom. Palestino bi hoteli imeti tako veliko, kot je bila pred stoletji za časa največjega razmaha židovske sile. Zahtevajo, da se Palestini priklopi severna Galileja in cela pokrajina za Jordanom. Angleži pa žele ustanoviti samo pravo Palestino brez pokrajin, ki leže v bivših državah Filistejcev jn Feničanov. Ravno tam na leže vse večje Ziuuv&ne fvvj— « ---i* —,.v^.v, vjtnejši Po angleškem načrtu bi štela nova Palestina krog 650.000 prebivalcev, med katerimi je samo 51.000 Židov. KtSčansk m nlohamedansko prebivalstvo tx> ni. na- klonjeno židovskim težnjam in si želi ostati pod angleško in francosko vlado. Novi sirski kralj Fejhal pa proglaša pri vsaki priložnosti, da ni in ne more biti prijatelj kake židovske nadvlade v Palestini. Zahteva, da Palestina. Sirija in Mezopotamija pripadejo Veliki Arabiji, kjer jc pripravljen za-jamčiti Židom popolno enakopravnost z Arabci, LDU Split, 12. aprila. (DDU) V nedeljo je bila v Dubrovniku javna skupščina, kateri je predsedoval upravitelj Jadiinske banke Gjivič. Obrazložil je nevarnost, ki preti Jugoslaviji zaradi dileme: Skader ali Reka. Za njim sta govorila dr. Ljubo Pi-tarevič in dr. Ljubo Leontič, ki je naglašal, da moramo odbiti danajski dar Skader, Ne sinemo biti tlačitelji onih, ki se tudi sami bore za svojo neodvisnost in svobodo. V imenu dubrovniških žena je govorila profesorica Perič-Kaninikova (?), Socialist dr. Vukasovič je poudarjal, da ne smemo slediti Italijanom na imperialističnem potu. Gospa Siljakova iz Sarajeva je pozvala ženstvo: Ako bi hotela usoda, da bi morali žrtvovati Reko, tedaj naj jugosloven-ska mati ob zibelki otroka ne prestane peti pesmi o Reki, kakor srbska majka ni prenehala peti pesmi o Kosovem, dokler jc ni izpela. Po govoru prof, Lovričeviča je predsednik shoda prečital resolucijo, ki so jo sprejeli z viharnim odobravanjem in katera zahteva, od vodilnih krogov, naj nikdar nc popuste v reškem vprašanju, LDU Sarajevo, 12. aprila. Včeraj je bila tu velika manifestacija za Reko. Na skupščini je govorilo več govornikov. Zbrani poslušalci so burno protestirali proti italijanskemu imperializmu. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se naglaša našo pravo na Reko. namerava ustanoviti kompezacijski urad za terjatve in dolgovo med avstrijskimi in italijanskimi drZavljani. Za saldo se bodo dovolili večletni plačilni roki. Italijanska vlada hoče trgovinske pravice, po mirovni pogodbi zagotovljene italijanskim drZav-ljanom, priznati tudi avstrijskim državljanom. Avstrijski trgovci bodo smeli potovati po Italiji, kakor pred vojno. Italijanska vlada namerava kar najhitreje zgraditi predeljsko železnico. Avstrijska vlada je izjavila, da hoče doposlati načrte za to železnico. Glede železniškega osebja na prepuščenem ozemlju so se sklenili dogovori za v&rstvo interesov teh oseb. Sklenili so se tudi dogovori glede dobave angleškega premoga za avstrijsko-italijanski železniški promet. Za avstrijski osebni in blagovni promet v tržaški luki sc uvedejo olajšave. Nnva komunistična stranica. LDU Berlin, 12. aprila. (Brezžično.) V seji novo ustanovljene komunistične stranke, ki je izšla iz krogov berlinske opozicije državne centrale komunistov, je vodja komunistov izjavil, da stranka ne priznava vlade, marveč obratne organizacije, ki jih izvolijo delavci. Vodja komunistov je očita! organizacijam, da so nad prolctarija-tom zakrivili odkrito izdajstvo in jih je pozval, naj stavkajo. Iz zazadenaga ozanma. »Na dveh straneh.« LDU Trst, 12. aprila. Generalni civilni komisarijat v Trstu je izdal nastopni odlok: Od 15. aprila naprej in do nove odredbe se no bo smel izdajati več kot na dveh straneh noben list, ki izhaja na zasedenem ozemlju, bodisi vsak dan ali vsaj štirikrat na teden. Refeviiirauo pohištvo. LDU Trst, 12. aprila. Tukajšnji generalni civilni komisarijat pozivlje vsakega, ki meni, da je njegovo pohištvo v rabi pri vojaških oblastih na podlagi rekvizicije, naj predloži rekvizicijskemu in stanovanjskemu uradu pri tukajšnjem gon. civ. ko-misarijatu natančno obrazloženo prošnjo v svrho, da omenjeni urad lahko ukrene vso potrebno, da se ugotovi, kje je sedaj dotično pohištvo in da se v primeru potrebe tudi povrne. V prošnji se mora pohištvo natančno popisati in je tudi treba, ako le mogoče, navesti osebo, pri kateri se sedaj nahaja pohištvo. K prošnji naj se priloži potrdila, ki ga je izdala oblast, ko je sprejela dotiPne predmete. Izpn55en iz internacije. LDU Belgrad, 12. aprila. V Belgrad jo prišel dr. Josip Cordelazzo, bivši podpredsednik dalmatinske vlade, ki je bil ob prevratu imenovan v Narodno veče. Dr. Cor-delazza so ob okupaciji Zadra po Italijanih odvedli kot talca v Italijo in je bil tam interniran nekoliko mesecev. Na poziv naše vlade je prišel sedaj v Belgrad, da prevzame važen resort v ministrstvu za konstituanto. Cordelazzo je znan kot odličen strokovnjak v upravnih državnih poslih. Prijet italijanski major. LDU Trst, 12. aprila. Tu so zaprli italijanskega majorja Ducca Serenleja, poveljnika avtomobilskega parka. Imel bi prodati nepotreben erarični avtomobil za 506.000 lir, prodal ga je pa drugim osebam za 12.000 lir. Komisija, ki je pregledala njegove račune, je ugotovila, da je vojaški erar oškodovan za 6 milijonov lir. It« Renner c Rlssiis. LDU Rim, 12, aprila. (DunKU) Državni kancelar dr. Renner in njegovi spremljevalci so nocoj odpotovali. Mudili se bodo en dan v Firenzi in v Benetkah. LDU Rim, 12. aprila. (DunKU-Stefa-ni) Državni kancelar dr. Renner je danes zapustil Rim. Na kolodvoru so se od njega poslovili ministrski predsednik Nitti, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Sforza, bivši minister Tittoni in druge ličnosti. Pred odhodom vlaka se je državni kancelar razgovarjal z ministrskim predsednikom in drugimi osebami in je izrazil svojo zahvalo za sprejem in za dosežene uspehe potovanja. Ista čustva jc državni kancelar izrazil pri sprejemu zastopnikov italiianskega časopisja. LDU Rim. 12."aprila. (DKU) Pogajanja v Rimu so imela ta uspeh - Italijanska vlt-da je dovolila Avstriji 20.000 ton moke in žita kot predujom na poJiljatve žita iz Amerike Italiianska vlada jo izjavila, da Wilson. LDU Haag, 12. aprila. (DunKU) — »Nieuw Courant« javlja iz Newyorka: Govori se, da je predsednik Wilson onemogel. Nejasna poročila iz Bele hiše potrjujejo to vest. Predsednik je ukinil svoje dnevne avtomobilske vožnje. Nadalje poročajo, da se prihodnjih deset dni predsednik ne sme baviti z važnimi vprašanji, da ne sme sprejemati ministrov in da mora ostati v postelji, LDU Amsterdam, 12. aprila. (Dun. KU.) »Times« javljajo, da je Wilson prej-koslej odločen, da ne potrdi sklepa, s katerim se določa koncc vojnega stanja z Nemčijo. , posv&t. San Eemo, LDU Lyon, 13. aprila. (Brezžično.) Llovd George je včeraj odpotoval v San Remo. LDU Pariz, 12. aprila. (DunKU) Vest o instrukciji glede neudeležbe pri sejah poslaniške konference, ki jo jc dobil lord Dcrby, se potrjuje. Ta instnikcija je bila izdana, pfeden je dospela francoska nota. r» Sar Izmenjava ujetnikov. LDU Lyon, 13. aprila. (Brezžično.) Vršijo se pogajanja za repatriacijo 200.000 ruskih vojnih ujetnikov, ki se še nahajajo v Nemčiji in 300.000 do 400.000 vojnih ujetnikov osrednjih vlasti, ki se nahajajo v Sibiriji in Turkestanu. Repatriaeija se prične v najkrajšem času. Poljska je že dovolila prost prehod za te vojne ujetnike. Izgredi v Jeruzalemu. LDU Berlin, 13. aprila. (Brezžično.) »Freiheit« javlja iz Amsterdama: Po »Tempsu« so prijeti kolovodje izgredov v Jeruzalemu. Mesto je sedaj mirno. Pri zadnjih izgredih je bilo ubitih pet judov ln štirje mohamedanci, ranjenih pa pet judov, enajst mohamedancev in dva krist-Jana. Japonci v Sibiriji, LDU Amsterdam, 12, aprila. (Dun. KU.) Po listih javlja Kastern Service iz Tokia, da je japonska vlada poslala začasni vladi v Vladivostoku noto, kjer preti, da bo v Sibiriji sama vzpostavila red, ako ne bi kmalu nastopile redne razmere. Ilns novica, -f Narodno predstavništvo. Podpredsednik narodnega predstavništva je določil prihodnjo sejo parlamenta za 19. april. Poslanci so vabljeni, da sc udeleže te seje. -j- Na Jagujenici pri Radečah se je vršil dne 11. aprila volile shod Kmetske zveze, na katerem je govoril g. Hajec iz Št. Jnnža o sedanjem polifi&nom in gospodarskem položaju v naši državi. — Množica je ves čas neprestano poslušala govornika ln burno odobravala njegova Izvajanja. — En satnostojnož jo hotPl nekaj motiti govornika, a ta ga je tako kropfco zavrnil, da se j f takoj potuhnjeno izmuznil. -4- »-Krvava istins« in g. dr. IleSlč, G. dr. IlcKič naznanja v »Slovenskem Narodu«, da je poverjeništvo za uk in bogo-Čast