^ Ptuj, torek, |f-10. julija 2007
letnik LX • št. 53 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Posebej opremljeni za Slovenijo
ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
Ptuj • Usoda turni
loj ura HCa,
4 / W
V
a bo oživi
□
Modeli Si
Domini» d.o.o., Zadniini trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
zelenemu
Šport
Kolesarstvo •
Gazvoda iz »drugega plana« do stopničk Stran 13
cilju, življenju v gradu in njegovi okolici. To poletje so
površin, kot so na tem območju, nima. Odgovorni bi za hortikulturno ureditev lahko že zdavnaj poskrbeli, če je
ve..
Majda Goznik
www.polimaraton.si
Foto: Črtomir Goznik
Po naših občinah	Po naših občinah	Po naših občinah	Po naših občinah	Črna kronika
Kidričevo • Nastopi	Spuhlja • V jeseni	Ormož • Začeli z	Gorišnica • V	Ptuj • Erhatič sodbo
svetnikov panični ali	večnamenska	rokom, končali s	naslednjem letu	v imenu ljudstva
orgazmični?	dvorana?	flamenkom	začetek projektov	sprejel mirno
Stran 3	Stran 4
Po mestni občini
Ptuj • Revizorji so se vrnili v mestno občino
Stran 5
Stran 6	Stran 9
Izobraževanje Ptuj • Počivati ali delati - to je zdaj vprašanje
Stran 10
Stran 24
Slovenija • Kuhinja okoli pokrajin se je začela
Ljubljana - samostojna pokrajina?!
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je konec maja občinam posredovala predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki določa območja in sedeže pokrajin. Osrednjeslovenska pokrajina naj bi po predlogu vlade zajemala 26 občin, vendar dejanska pokrajinska ureditev tega območja še zdaleč ni dorečena. Mestna občina Ljubljana (MOL) je namreč predlagala status samostojne pokrajine, na kar pa so se obljubljanske občine različno odzvale.
Osrednjeslovenska pokrajina s sedežem v Ljubljani po predlogu vlade obsega občine Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log-Dragomer, Logatec, Lu-kovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. Občine imajo še do konca meseca čas, da oblikujejo svoja mnenja do predloga. V prihodnjih dneh bo tako odločitve o prihodnji pokrajinski ureditvi sprejemalo kar nekaj občin.
Ljubljanski mestni svet je na ponedeljkovi seji odločal o predlogu sklepa, da predlog območij pokrajin ni primerna osnova za nadaljnjo obravnavo in ga je potrebno spremeniti tako, da se teritorij MOL določi kot samostojno pokrajino, ki izvaja pristojnosti pokrajine po organih MOL, ter da se v Republiki Sloveniji določi regionalizacija na največ šest pokrajin. "Mestni svet ocenjuje, da bi bilo primer-
Uvodnik
neje postopek predlaganja pokrajinske zakonodaje ustaviti oz. prekiniti do priprave predlogov, ki bodo omogočali ustreznejšo razdelitev, ki naj zagotavlja racionalnejšo uvedbo pokrajin, cenejše in uporabnikom dostopnejše usluge oziroma storitve, dopolnjene in medsebojno usklajene glavne vidike regionalizacije (teritorialni, funkcionalni in finančni) in vključitev občin, nevladnih organizacij in strokovne javnosti v njihovo pripravo," pa navaja drugi predlog sklepa. Ljubljanski župan Zoran Jankovič se je za MOL kot samostojno pokrajino zavzel že v pogovorih z vlado za sklenitev dogovora o glavnem mestu. Ljubljani kot samostojni pokrajini s posebnim statusom je minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar naklonjen, pod pogojem, da se ne bo povečalo število pokrajin. Ob tem je minister opozoril, da bo potrebno najti rešitev za nekatere primestne občine, ki so na Ljubljano bistveno bolj navezane.
Obljubljanske občine so se
Politična norost ne pozna meja
V teh dopustnlšklh dneh, ko je največkrat glavna tema pogovora odhod na dopust ali vtisi z njega, nas naši politiki »maltretirajo« s svojimi političnimi igricami okrog prisluškovanja in Piranskega zaliva, kolektivne pogodbe itd,
Na vsa ta vprašanja in politične teme so odgovori preprosti in v času samostojne Slovenije vedno enaki: slaba vlada, slaba opozicija. Vendar če bi na politična vprašanja odgovarjali kratko in jedrnato, bi se slovenskim politikom kaj hitro zgodilo, da bi ljudi (volivce) pričele zanimati tiste prave teme, ki so pomembne za razvoj in obstoj države Slovenije. Vsekakor je zaskrbljujoča rastoča inflacija, ki je bistveno višja od napovedane. Zadnje napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj ne potrjujejo lanske izjave ministra za finance dr. Andreja Bajuka, ko je za naš časopis izjavil: »Rojen sem za to funkcijo«. Res pa je, daje s to izjavo do solz nasmejal marsikaterega našega bralca, med drugim tudi mene.
Dejanski problem države Slovenije je letna triodstotna inflacija, da so se letos junija cene povečale za 0,4 odstotka in da so v lanskem letu v enakem obdobju cene padle za 0,3 odstotka.
To, kako se imenuje ljubljansko letališče, ali je človek, po katerem se sedaj imenuje bil sodelavec nemške obveščevalne službe BND, ali se bo mariborsko letališče imenovalo po papežu, je za prihodnost Slovenije nepomembno in tega se zaveda tudi vlada, ki za takšnimi »bombicami« spretno skriva prave probleme države Slovenije, kot so inflacija, razpad zdravstvenega sistema, politično obračunavanje itd.
Kljub vsemu razna poimenovanja niso ključnega pomena za razvoj Slovenije, ampak kažejo na stopnjo norosti vladajoče garniture in prepričan sem, da imamo v slovenski politiki veliko zvenečih imen, ki bi bila primerna, da po njih poimenujemo ljubljansko javno stranišče.
Zmago Šalamun
na želje Ljubljane odzvale z različnimi scenariji povezovanja. Na srečanju županov v občini Domžale so se pogovarjali o povezovanju občin severno od Ljubljane. Domžalski občinski svet je tako na julijski seji sprejel sklep naj se MOL oblikuje v samostojno pokrajino. Podoben sklep so sprejeli tudi litijski občinski svetniki, ki nasprotujejo umestitvi Litije v Osrednjesloven-sko pokrajino.
Občine severno in vzhodno od Ljubljane naj se povežejo v samostojno pokrajino, je pojasnil domžalski župan Toni Dragar. Občinski svet se je zavzel za ustanovitev samostojne Kamniško-zasavske pokrajine na območju Podjetne regije ter z vključitvijo zainteresiranih občin. Tako bi se po domžalskem predlogu občinam sedanje Podjetne regije pridružile občine Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani ter Zagorje.
Litijski občinski svetniki vladi predlagajo, da pri pripravi
Bo mestna občina Ljubljana samostojna pokrajina ali središče Osrednje slovenske pokrajine?!
predloga zakona o ustanovitvi pokrajin oblikuje Središč-noslovensko pokrajino, ki bo obsegala območje občin Dol pri Ljubljani, Hrastnik, Litija, Lukovica, Radeče, Trbovlje, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Moravče. Ob tem predlagajo preučitev možnosti, da se v predlagano pokrajino vključijo tudi občine Domžale, Kamnik, Komenda, Men-
geš in Trzin, sedež Središč-noslovenske pokrajine pa naj bo v Litiji. Če vladni predlog ne bo omogočal občini Litija najbolj primerne rešitve, bo občinski svet od DZ zahteval razpis referenduma.
Danes pa bo o umestitvi vrhniške občine v Osrednjes-lovensko pokrajino, kar predlaga vlada, odločal tamkajšnji občinski svet. V primeru, da
postane MOL samostojna pokrajina, pa naj bi se v skladu s predlaganim sklepom občina Vrhnika umestila v Notranjsko pokrajino. Februarja 2004 so sicer vrhniški občinski svetniki že odločili, da vidijo možnost uresničevanja primarnih razvojnih interesov občine v okviru Osrednjeslovenske razvojne regije.
Občina Logatec, ki jo vladni predlog prav tako umešča v Osrednjeslovensko pokrajino, je že pred začetkom javne razprave na službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko poslala pripombo, da bi bilo treba občino Logatec vključiti v Notranjsko pokrajino, saj je pristopila k izdelavi razvojnega programa 2007-2013 v notranjsko-kra-ški regiji. Občinska opozicija (SDS, NSi in Lista za Logatec) se zavzema za vladni predlog in zbira podpise za razpis referenduma. Občinski svetniki bodo o različnih možnostih razpravljali 19. julija.
STA. (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid
SDS za izredno sejo Težave z omejitvijo komisije	tovornega prometa
proti Dolgi vasi
Državne tarče in tarčice
Ustavno sodišče zavrnilo vrnitev Blejskega otoka Cerkvi

Foto: internet
Poslanska skupina SDS zahteva sklic nujne seje komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki naj bi razpravljala o "insinuacijah" poslanca SD in nekdanjega premera Antona Ropa na račun premiera Janeza Janše, ki jih je ta "spretno plasiral v javnost", je na današnji novinarski konferenci poudarila poslanka SDS Eva Irgl. Rop naj bi namreč z izjavo, da se je Janša leta 2004 s hrvaškim premierom Ivom Sana-derjem dogovarjal za incidente v Piranskem zalivu, blatil dobro ime premier Janše. Predsednica komisije Majda Potrata (SD) zahteve poslanske skupine SDS sicer še ni prejela. A je po njenem mnenju vprašljivo, ali je komisija, ki nima statusa preiskovalne komisije in tudi nima dostopa do gradiva z oznako zaupno, lahko razpravlja o takih zadevah, s katerimi se v DZ ukvarja komisija za nadzor obveščevalnih služb. (sta)
Potem ko je 30. junija začela veljati odredba, po kateri je na cesti Maribor-Dolga vas prepovedan promet tovornih vozil od 8. ure v soboto do 22. ure v nedeljo, se je gneča v omenjenem času s ceste premaknila na parkirišča. Poleg tega so vozniki, ker je parkirišč ob vseh slovenskih prometnicah premalo, svoja vozila zapeljali tudi na mesta, ki sicer niso predvidena za parkiranje in povzročili nov kaos, opozarjajo na Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so vozniki ustavljenih kamionov dva dneva preživeli, ne da bi jim bili zagotovljeni temeljni higienski standardi. In ko se je v nedeljo po 22. uri promet tovornih vozil sprostil, je bila po navedbah OZS gneča na cesti tolikšna, da so se razmere normalizirale šele v ponedeljek proti popoldnevu. (sta)
Zaposleni proti privatizaciji ZD Ljubljana
Člani Sindikata zdravstva in so-
cialnega varstva Slovenije (SZSVS) in večina zaposlenih v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana nasprotujejo vsakršnemu podeljevanju koncesij oziroma nadaljnji privatizaciji zdravstvenega doma in s tem preoblikovanju javnega zavoda ZD Ljubljana v zdravniške zadruge oz. skupinske prakse. Menijo namreč, da uvajanje zasebnega dela v zdravstvu ne pomeni večje kvalitete in cenejših storitev, večje pravičnosti ter boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kot razlog za nasprotovanje preoblikovanju zavoda navajajo dejavnosti koncesionarjev, ki je "enaka, kot so jo opravljali v zdravstvenih domovih, v enakem obsegu kot nosilci v ZD, za kar dobijo enaka sredstva kot javni zavod, s to razliko, da je zdravstveni dom javni zavod, koncesionarji pa so samostojni podjetniki, kar pomeni, da za njih ne veljajo enaka pravila glede porabe javnega denarja". SZSVS-ZD Ljubljana zato meni, da bi ob enakih pogojih pridobivanja sredstev moral biti z ustreznimi predpisi zagotovljen tudi enak način spremljanja ter porabe tako pridobljenih sredstev. (sta)
Foto: internet
Ustavno sodišče RS je na seji 21. junija zavrnilo ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, ki je lani zavrnilo denacionali-zacijski zahtevek rimskokatoliške župnije Bled za vrnitev Blejskega otoka v last in posest Cerkvi. Odločbo, s katero Blejski otok ostaja v državni lasti, je Ustavno sodišče objavilo v petek in o njej obvestilo tudi stranke v postopku. Odvetnik blejske župnije Danijel Starman je nad odločitvijo razočaran, o pritožbi na evropsko sodišče pa bodo v župniji še razmislili. "Država je sicer denacionalizirala že vrsto kulturnih objektov, izjemo pa je naredila samo za Blejski otok, ki ga Cerkvi ne želi vrniti v naravi, je nezadovoljen Starman. "Razočaran sem, ker je država oziroma sodišče samo za Blejski otok naredila ta precedens, medtem ko je številne druge kulturne spomenike vrnila denacionalizacijskim upravičencem," je poudaril. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Burno zaradi urednice občinskega glasila
So bili nastopi svetnikov panični ali orgazmični?
Tudi zadnja predpočitniška seja sveta občine Kidričevo je bila izredno zanimiva; med 10 točkami je bilo še posebej zanimiva razprava o pritožbi na sklep o izbiri odgovorne urednice glasila Ravno polje. Ko so razpravljali o imenu bodoče regije, jih je večina menila, da so za regijo Spodnje Podravje s središčem v Ptuju. Dva najbolj vroča razpravljavca pa nista dobila odgovora na vprašanje, ali so bili njuni nastopi panični ali orgazmični.
Glede na čas dopustov je bila 6. redna seja sveta občine Kidričevo v četrtek, 5. julija, dobro obiskana, saj je na njej sodelovalo 14 od sicer 17 svetnic in svetnikov. Preden so se lotili dnevnega reda, je Anton Leskovar opozoril, da svetniška skupina SDS do sedaj ni dobila odgovorov na zastavljena vprašanja, ponovno je vprašal, zakaj kljub sprejetemu sklepu še vedno ne snemajo občinskih sej ter tudi zakaj občina do sedaj ni reagirala na kritično stanje onesnaženja framskega potoka. Zoran Žunko (LDS) je pritrdil, da je Leskovar že nekajkrat zahteval snemanje vseh sej, vendar je menil, da to nima nobenega smisla, dokler v občini ne bodo povezani vsi kabelski sistemi, zato je predlagal, da do tedaj sej ne snemajo. Andrej Napast (SLS) je predlagal, da bi z dnevnega reda umaknili obravnavo pritožbe na sklep o imenovanju odgovornega urednika glasila Ravno polje, župan Jože Murko pa se s predlogom ni strinjal, saj je menil, da je potrebno dodati še nekaj pojasnil.
Sicer pa so se najprej lotili vsebine dokaj obsežnega Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Kidričevo, katerega bistvo je v drugi obravnavi še enkrat na kratko pojasnil Srečko Štajn-baher, vodja območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Mariboru. Med drugim smo slišali, da lahko vpis v register kulturnih spomenikov lastnikom posameznih objektov zagotavlja možnosti pridobitve nepovratnih državnih sredstev ter tudi sredstev Evropske unije, ki so namenjena za adaptacijo. Nekateri svetniki so sicer za vpis v omenjeni register predlagali še nekaj vaških kapel in hiš, vendar je Štajnbaher menil, da ti ne zadostujejo zahtevam. Janko Baštevc (LDS) je ob tem menil, da smo bili vedno polnih ust, kako bomo zaščitili kulturno dediščino, a do sedaj nismo storili skoraj nič, zato je skrajni čas, da ta odlok čimprej sprejmejo. Potem ko je njegov predlog podprl še Bogdan Škafar (SDS), so med prvimi občinami na tem območju omenjeni odlok tudi sprejeli.
V drugi obravnavi so se lotili vsebine dobro pripravljenega Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo. Strokovna sodelavka občinske uprave za področje kmetijstva Mojca Meško je ob ponovni predstavitvi njegove vsebine poudarila, da se je od prve obravnave vsebine precej
spremenila, upoštevali pa so tudi vse dosedanje pripombe in predloge. To je potrdil tudi svetnik Anton Leskovar, ki je dodal, da je pravilnik vzorno pripravljen, s podobnimi mnenji pa so se pridružili še Zoran Žunko, Andrej Napast in Jože Medved, zato so pravilnik soglasno dokončno sprejeli.
Pravi Štajerci so za regijo Spodnje Podravje
Ko so se lotili predloga o območjih pokrajin v Sloveniji, ki ga je vlada poslala vsem občinskim svetom slovenskih občin, se je župan Jože Murko strinjal, da bo sedež pokrajine, kamor sodi občina Kidričevo, v Ptuju, ne glede na to, kako se bo imenovala. S tem, da je sedež pokrajine v Ptuju, se je strinjal tudi Anton Leskovar, a dodal, da se svetniška skupina SDS zavzema za to, da bi v imenu tako ali drugače ostala Štajerska. Zoran Žunko je menil, da imajo Štajersko tudi Avstrijci, zato bi bilo bolje, da se pokrajina imenuje Spodnje Podrav-je. Podobnega mnenja je bil tudi svetnik Andrej Napast, medtem ko se je Jože Medved nagibal na Štajersko, Silvestra Klemenčič je menila, da bo prevladal predlog večine od 19 občin s tega območja, Anton Habjanič pa, da se je zgodba o Spodnjem Podravju pričela že leta 1992, čeprav vsi vemo, da smo Štajerci. A ker je mestna občina Maribor že sprejela sklep, da naj se pokrajina imenuje Osrednja Štajerska, je predlagal, da za našo regijo izberejo ime Spodnje Podravje. Tako so se mnenja kresala še nekaj časa, ob glasovanju pa je z osem proti šest prevladalo mnenje, da se regija s sedežem v Ptuju imenuje Spodnje Podravje.
Čeprav se Janko Baštevc ni povsem strinjal, so brez posebne razprave soglašali s predlaganima sklepoma o podelitvi statusa javnega dobra za parceli na območju k. o. Lovrenc, k. o. Gerečja vas in k. o. Apače. Ob ugotovitvi, da so trije od svetnikov sveta odšli na sejo uredniškega odbora glasila Ravno polje, so na predlog Antona Leskovarja sejo nadaljevali po 15-minut-ni prekinitvi, nato pa brez posebne razprave soglašali s posameznim predlogom prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2007. Gre za 238 kvadratnih metrov občinskega zemljišča, ki ga bodo prodali podjetju Boxmark Leather za izgradnjo krožne poti, ter za prodajo 4649
kvadratnih metrov zemljišča v Parku mladosti sredi Kidričevega, ki naj bi ga odkupila država in naj bi ga namenili izgradnji doma upokojencev.
Vroče zaradi imenovanja odgovorne urednice
Ko so se lotili pritožbe Brigite Tetičkovič na sklep občinskega sveta o imenovanju odgovornega urednika glasila Ravno polje, je župan Jože Murko pojasnil, da je glede na dejstvo, da je bila zadnja številka glasila Ravno polje že v izdelavi ter zaradi kontinuitete zadržal sklep občinskega sveta o imenovanju Saše Peršoh ter z Brigito Tetičkovič podpisal aneks k pogodbi, s katerim ji je podaljšal mandat do preklica. Po pričakovanju se je v razpravo prvi vključil Anton Lesko-var, ki je menil, da je bilo
imenovanje Saše Peršoh čista politična odločitev, da naj bi bile proti Brigiti Tetičkovič neupravičeno izrečene graje in laži. Leskovarjeve trditve je odločno zavrnil Zoran Žun-ko in ponovno zatrdil, da v vseh treh letih urednikovanja Tetičkovičeve pred izidom vsebine glasila niso dobili v vpogled, po njegovem je bilo do sedaj občinsko glasilo preveč monotono, saj so bila objavljena le gola poročila s sej in dogodkov brez kakih intervjujev. Za Sašo Peršoh, ki so jo imenovali za urednico na prejšnji seji, pa je zatrdil, da je sposobna mlada novinarka z dovolj delovnih izkušenj v novinarstvu.
Po tem, ko je v sejno sobo vstopila Brigita Tetičkovič, je Bojan Škafar ostro zavrnil vse očitke o tem, da se do izdaje ni vedelo, kaj bo objavljeno v glasilu, in jih celo označil za laž. Andrej Napast je menil, da je razprava o tem odveč,
saj je urednica glasila s sklepom občinskega sveta že imenovana, da je glasilo potrebno osvežitve in novih moči, da Tetičkovičeva nima pravice do pritožbe. S tem se ni strinjal Jože Medved, ki je zatrdil, da je Tetičkovičeva glasilo dobro urejala, ob tem pa opozoril, da so zaradi imenovanja odgovornega urednika imeli težave že pred leti in tedaj ni izšlo Ravno polje skoraj leto in pol. Silvestra Klemenčič je o vsebini in pestrosti glasila ni želela razpravljati, svetnike pa je vprašala, ali morajo kljub že sprejetemu sklepu o imenovanju urednice o tem še enkrat razpravljati. Tudi Janko Baštevc je menil, da je ponovna razprava o tem nesmiselna, hkrati pa ugotovil, da je bilo ob tem storjenih veliko nepravilnosti. Občinsko upravo je vprašal, kdaj je bil novo imenovani urednici Saši Peršoh vročen sklep o imenovanju, in ponovno zatr-
dil, da ni pomembno mnenje Kviaz-a, ampak sklep občinskega sveta: županu je očital tudi, da bi lahko sklep o podaljšanju imenovanja Tetičkovi časovno določil ter vprašal, kako se je lahko Tetičkovičeva pritožila, če uradnega sklepa sveta sploh ni dobila. Jože Medved je zadevo upraviče-val, češ da je seja javna in da je Tetičkovičeva za to lahko izvedela z Radia Ptuj in Štajerskega tednika. Anton Habja-nič je ponovno opozoril, da ne ve, zakaj se spuščajo nazaj v razpravo o urednici, saj je sklep o tem svet že sprejel; ker pa trajanje županovega aneksa ni bilo časovno določeno, je predlagal, da s 1. avgustom nastopi mandat odgovorna urednica Saša Peršoh. Ker so postali komentarji vse glasnejši in vse ostrejši, Anton Leskovar je celo predlagal, da bi se o tem dokončno odločili na prihodnji seji, je pravni svetovalec občine Kidričevo Egon Repnik svetnike spomnil, da izbira odgovorne urednice ne podlega Zakonu o upravnem postopku ter da je sklep občinskega sveta dokončen. Za predlog Habjani-ča, da 1. avgusta prične mandat novi odgovorni urednici Saši Peršoh, pa je bilo osem svetnikov.
Po krajšem prepričevanju in poročanju strokovne sodelavke občine Zdenke Frank, ki je na zahtevo svetnikov preverjala upravičenost zahtevka, so soglašali s predlogom odbora za družbene dejavnosti in na zahtevo Vrtca Kidričevo sprejeli sklep o 5-odstotnem povišanju cen posameznih programov vrtca, potrdili pa so tudi predlog vrtca o sistematizaciji delovnih mest v vrtcu Kidričevo. Ker je županu Jožetu Murku po štirih urah težkih razprav nenadoma postalo slabo, je sejo moral zapustiti, zato jo je do konca vodil podžupan Jože Medved. Kljub nekaterim nasprotovanjem in ugotovitvi, da je na področju šolstva v občini Kidričevo veliko problemov, najhujši je ta, da je vse manj otrok, so na predlog Odbora za družbene dejavnosti sprejeli tudi sklep o sofinanciranju dela programa 1. razreda v podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju. Po sočnem prerekanju svetnikov, Antona Leskovarja (SDS) in Zorana Žunka (LDS), glede snemanja občinskih sej (prvi je drugemu očital, da so njegovi nastopi panični, drugi pa prvemu, da so njegovi nastopi orgazmični), pa so sprejeli sklep, da dokler kabelski sistemi v občini ne bodo povezani, sej občinskega sveta ne bodo snemali.
M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Srečko Štajnbaher iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine je bil zadovoljen, saj so med prvimi sprejeli odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena.
Ptuj • Koliko za vrtec v času otrokove odsotnosti
Pri mesecu ali dva najavljene odsotnosti polovično plačilo
Pred začetkom počitnic so ptujski mestni svetniki sprejeli sklep o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti. V času opravičene odsotnosti se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. Znižana cena programa je osnova za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki ga zagotavlja lokalna skupnost.
Če starši otrokovo odsotnost najavijo (vrtcu, vzgojiteljici ali njeni pomočnici) prvi dan otrokove odsotnosti, gre za opravičeno odsotnost. Staršem v tem primeru od njegove cene programa odbijejo v ceni določen dnevni strošek živil od tretjega dne dalje, tako je že bilo doslej. Pri 10-dnevni predhodni najavi odsotnosti otroka pa se dnevni strošek prehrane staršem po novem odšteje od njegove cene programa že prvi dan otrokove odsotnosti. Dnevni strošek živil se ne odbije, če starši ne sporočijo, da njihovega otroka ne bo v vrtec.
Ptujski mestni svetniki so sklep o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti sprejeli na pobudo staršev otrok, ki imajo svoje otroke v Vrtcu Ptuj, da se jim v primeru predhodne oziroma pravočasne najave odsotnosti otrok v ceni prizna odbitek stroška živil za vse dni njihove odsotnosti. Dnevni strošek živil na otroka v veljavni ceni programa znaša v Vrtcu Ptuj 1,62 evra ali 389 tolarjev. Dnevni odbitek za neporabljena živila
v primeru opravičene odsotnosti je odvisen od razvrstitve staršev v plačilni razred. V prvem plačilnem razredu znaša 0,16 evra ali 39 tolarjev, v drugem 0,32 evra ali 78 tolarjev, v tretjem 0,48 evra ali 116 tolarjev, v četrtem 0,65 evra ali 155 tolarjev, v petem 0,81 evra ali 194 tolarjev, v šestem 0,97 evra ali 233 tolarjev, v sedmem 1,13 evra ali 272 tolarjev, v osmem plačilnem razredu pa 1,30 evra ali 311 tolarjev.
Že doslej pa so v Vrtcu Ptuj starši imeli možnost, da otroka v času poletnih počitnic začasno izpišejo iz vrtca, ob tem pa za naslednje šolsko leto obdržijo mesto svojemu otroku v ustreznem oddelku, ker če bi ga v času počitnic izpisali, ni garancije, da se bodo otroci septembra lahko vrnili v skupino, ki so jo obiskovali pred izpisom. Za ta čas so starši plačevali 50 odstotkov običajnega prispevka. Ta ukrep ohranjajo tudi z novim sklepom, s tem da morajo starši odsotnost najaviti najmanj deset dni pred načrtovano odsotnostjo. V tem primeru se jim strošek dnevne prehrane odbije že prvi dan otrokove odsotnosti.
V breme proračuna MO
Ptuj to pravico lahko uveljavijo samo starši, katerih otroci so vključeni v Vrtec Ptuj, skupaj z otrokom pa imajo tudi stalno oziroma začasno prebivališče v MO Ptuj. Občani MO Ptuj, ki imajo otroke v vrtcih v drugih občinah, lahko to pravico uveljavijo le, če jo je glede na odločitve teh občin tudi mogoče uveljaviti. Omenjena določila glede
začasnega izpisa otroka v poletnih mesecih pa veljajo tudi v primerih, če starši otrok ne morejo koristiti dopusta v poletnih mesecih.
V sklepu, ki so ga glede obračunavanja plačila vrtca v času otrokove odsotnosti v Vrtcu Ptuj sprejeli mestni svetniki, je podana tudi možnost, da lahko starši v primerih nenadnih ali hudih
bolezenskih stanj otroka, ki zahtevajo daljšo neprekinjeno odsotnost otrok (več kot mesec dni), uveljavijo dodatno znižanje plačila s pisno vlogo in predložitvijo ustreznih zdravniških potrdil. Že doslej so starši za prvi mesec otrokove nepretrgane odsotnosti zaradi bolezni plačevali 25 odstotkov običajnega plačila. Če pa je zaradi bolez-
ni otrok odsoten dva meseca ali več, starši za drugi ali naslednji mesec vrtca ne plačajo. To je nova pravica, ki so jo v korist otrok in njihovih staršev izglasovali ptujski mestni svetniki. Kot je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, takšne pravice starši v drugih slovenskih občinah nimajo.
Rezervacije vrtca predstavljajo dodatno subvencijo mestnega proračuna, ki ni določena z zakonom. S plačilom rezervacij se vsaj minimalno krijejo fiksni stroški vrtca, ki praviloma tudi v poletnih mesecih organizira življenje otrok v vseh enotah, ker je tudi priporočilo ministrstva za šolstvo in šport, da otrok naj ne bi množično združevali. Glede na zakon o vrtcih in pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih je lokalna skupnost dolžna subvencionirati plačilo vrtca po lestvici glede na dohodke in premoženje družine. Možno pa je, da občina glede na finančne zmožnosti plačilo vrtca staršem še dodatno zniža. Rezervacije v Vrtcu Ptuj koristi 2530 % staršev iz MO Ptuj.
MG
Spuhija • Krajani še čakajo na obljubljeno
V	jeseni naj bi pričeli graditi večnamensko dvorano
V	PČ Spuhlja potekajo številne aktivnosti v zvezi z gradnjo večnamenske dvorane in drugih projektov, ki izhajajo iz pogodbe za gradnjo CERO Gajke.
21. junija se je na 14. seji sestal odbor za gradnjo dvorane, sestaja se že tri leta. Tokrat so še enkrat pregledali dosedanje aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije, ki jo pripravlja Projekta inženiring Ptuj in naj bi bila izdelana do konca avgusta oziroma septembra letos. Do tega datuma naj bi bila izdelana tudi vsa druga dokumentacija, potrebna za odločanje na mestnem svetu, je med drugim povedal predsednik sveta PČ Spuhlja Edvard Strelec. Osnova za gradnjo naj bi bil idejni projekt iz oktobra 2005, ki ga je potrebno dopolniti z nekaterimi novimi pogoji, od zakonskih naprej, kot tudi nekaterimi dodatnimi zahtevami, ki so bile usklajene na sestanku predstavnikov Skupne občinske uprave občin in odbora za izgradjo večnamenske dvorane v Spuhlji.
Kot poudarjajo v odboru za
gradnjo, vodi ga Aleksander Bračko, ne gre za nadstan-dardne rešitve, temveč željo po takšnem objektu, ki bo zadostil zahtevam uporabnikom in racionalnosti. Tudi ta gradnja naj bi potekala na osnovi podeljene stavbne pravice, prvo lopato naj bi zasadili še letošnjo jesen.
Večnamensko dvorano bodo zgradili na parceli v centru Spuhlje, ki so jo kupili že pred leti, oddaljena je 50 metrov zračne linije od sedanjega gasilskega doma, ki ga bodo po izgradnji porušili, pustili bodo le kletne prostore, ki jih bodo lahko uporabili kot skladišče oziroma parkirišče. V novi dvorani bodo imeli prostore gasilci in športniki, vsa društva, prav tako tudi PČ Spuhlja, sejna soba bo skupna. Pridobivanje soglasja na priključek na republiško cesto, še ne tako dolgo so govorili, da bo potrebno zgraditi krožišče, je tra-
jalo dobro leto in pol. Zdajšnja rešitev izvoza ni več prometno sporna.
Kanalizacija II. a in II. b etape je zgrajena in dana v upravljanje, končana je tudi III. etapa,
za katero je pridobljeno uporabno dovoljenje, do polovice pa je zgrajena tudi IV. etapa, v teku je priključevanje. V teku so tudi dela na dveh odsekih ceste Spuhlja-Zabovci (spodnji
in zgornji del Spuhlje), izgradnji meteornega kanala bo sledilo polaganje infrastrukture v zemljo, še letos naj bi ju tudi asfaltirali. V letu 2008 naj bi asfaltirali še preostali tretji cestni odsek, ki prav tako kot prva dva krajanom dela Spuhlje dela sive lase od lani, ko so se dela pričela, največ zaradi prahu. Gre skupaj za 2,5 km cest, ki so jih, da bi vsaj delno omilili težave zaradi dvigovanja prahu, do maja letos sami polivali, od maja naprej, ko so dela stekla, pa za to skrbi izvajalec del, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj.
Športno igrišče Spuhlja še vedno ni vneseno v prostorski plan, zato vsa dela stojijo. Do prihodnjega leta, ko naj bi ga pričeli urejati, bo ostalo v gramozira-nem stanju, tudi infrastrukturni priključki so položeni, dostop do športnega parka za zdaj poteka še po makadamski cesti. V funkciji pa je igrišče za odbojko na mivki, ki ga Spuhljani pridno uporabljajo.
Čeprav bi se po pogodbi, ki sta jo zaradi umestitve CERO Gajke v Spuhljo že leta 2002 podpisala takratni župan MO Ptuj Miroslav Luci in predsednica MČ Jezero, s katero je bila dogovorjena tudi ustanovitev nove PČ Spuhlja, morala gradnja infrastrukturnih objektov že končati (leta 2006 vsa infrastruktura, leta 2007 večnamenska dvorana), je še veliko odprtega. Zaradi tega ljudje negodujejo, večkrat je bila tudi že izrečena grožnja po zaprtju
deponije, saj to „omogoča" tudi pogodba. Edvard Strelec, predsednik sveta PČ Spuhlja, je te dni sicer povedal, da se bo marsikateri projekt oziroma objekt, ki bi ga že morali imeti, letos le začel graditi. Ocenjuje, da je v tem trenutku pogodba realizirana s 35 odstotki, do konca leta pričakujejo 50-odstotno realizacijo, v letu 2008, če se bo v resnici letošnjo jesen začela graditi večnamenska dvorana, ki naj bi bila dokončana v prihodnjem letu, bo realizacija dosegla med 80 in 90 odstotki dogovorjenega. Odbor na nadzor nad gradnjo CERO Gajke, ki so ga po ustanovitvi PČ Spuhlja imenovali na novo, se je doslej sestal štirikrat. Višina deponije, ki ni skladna s projektno dokumentacijo, pa je vprašanje, s katerim se najpogosteje ukvarja. Pričakujejo, da bodo tudi za ta problem našli skupno rešitev v letošnji jeseni, ko naj bi bile nekatere zadeve s trenutno še nerealiziranimi projekti bolj otipljive (trije cestni odseki, začetek gradnje večnamenske dvorane). Če bodo deponijo dvignili, naj bi še kaj iztržili, sicer pa se o aneksu k osnovni pogodbi za CERO Gaj-ke pogovarjajo že dve leti, je še povedal predsednik sveta PČ Spuhlja Edvard Strelec.
PČ Spuhlja pa je pristojne v MO Ptuj tudi pozvala, naj pomagajo pri upočasnitvi prometa skozi naselje Spuhlja, ki ogroža zlasti pešce, še posebej otroke.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Edvard Strelec, predsednik sveta PČ Spuhlja: „Za infrastrukturo so pogodbeni roki pretekli že lani, za večnamensko dvorano se rok izteka letos."
Cerkevenjak-Sv. Trojica • Sestanek o zagotovitvi prometne varnosti
Nujno zgraditi pločnike
V petek, 6. julija, sta župana občine Sv. Trojica Darko Fras in občine Cerkvenjak Jože Kraner sklicala sestanek s predstavniki DARS-a in Direkcije za ceste. Zraven obeh županov in predstavnikov občinskih uprav so na sestanku sodelovali dr. Maja Mikluš Moran, namestnica direktorja avtocestnega projekta Severovzhodna Slovenija, inšpektor za ceste mag. Janko Brecl in Aleksander Grecs iz DDC.
Na sestanku so govorili o ukrepih za zagotovitev prometne varnosti na regionalnih cestah Zg. Senarska-Sv. Jurij ob Ščavnici na odseku skozi naselji Sp. Senarska in Cerkvenjak ter na cesti Lenart-Ptuj na odseku skozi naselje Gočova.
Župana sta povedala, da so zaradi neustreznih tehničnih karakteristik in povečanega predvsem težkega tovornega prometa prometnovarnostne razmere na omenjenih državnih cestah izredno kritične, kar dokazuje tudi zapisnik in-
špekcijskega pregleda stanja. Povečan promet in poškodbe na omenjenih cestnih odsekih so predvsem posledica povečane uporabe zaradi izgradnje avtoceste in naraščajočega prometa. Za zagotovitev minimalne prometne varnosti je nujno potreben dogovor in izvedba ustreznih ukrepov, ki so tudi predlagani s strani inšpektorja. Predlagala sta, da se je treba glede na zakonsko določene naloge in razmerja med občino in državo ter obveznosti investitorja izgradnje
avtoceste za zagotovitev nujnih ukrepov za zagotovitev prometne varnosti in odpravo nastale škode zaradi prekomerne uporabe cest skladno z uredbo o lokacijskem načrtu za izgradnjo avtoceste dogovoriti o potrebnih ukrepih in obveznostih navedenih akterjev ter o dinamiki in načinu izvedbe ukrepov.
Na predlog obeh županov so si vsi prisotni na terenu ogledali omenjene lokacije. Po ogledu so se dogovorili za ustrezen predlog ukrepov.
Župan Jože Kraner je povedal, da je omenjeni sestanek posledica že prejšnjih dveh sestankov v Cerkvenjaku in Ljubljani na Direkciji za državne ceste. Povedal je, da je s sestankom zadovoljen, saj so vsi prisotni ugotavljali, da so ti ukrepi smiselni in potrebni. Dogovorili so se, da bodo dogovorjene ukrepe v do-glednem času realizirali. Takoj bodo pristopili k projektiranju pločnikov iz Cerkvenjaka proti »Granati« v dolžini 1.100 metrov in iz Cerkvenjaka proti Brengovi v dolžini 935 metrov. Ko bodo projekti pripravljeni, se bodo dogovarjali o sofinanciranju. Investicija naj bi bila financirana s strani lokalne skupnosti, DARS-a in DDC.
Tudi župan občine Sv. Trojica Darko Fras je po sestanku povedal, da je s sestankom zadovoljen, saj so vsi prisotni prišli do enotnih zaključkov, da je nujno potrebno zgraditi pločnike - hodnike za pešce v naselju Spodnja Senarska kot tudi skozi naselje Gočova. Hkrati je treba celovito urediti vprašanje avtobusnih postajališč v obeh naseljih, urediti ustrezno prometno signalizacijo, javno razsvetljavo in tudi prehode za pešce.
Zmago Šalamun
Ptuj, Hajdina • Pod drobnogledom še kataster komunalnih naprav
Revizorji so se vrnili
Mestna občina Ptuj je konec junija prejela osnutek revizijskega poročila o pravilnosti poslovanja MO v letu 2006. Mag. Miloš Šenčur, vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo, je namreč 15. februarja letos podpisal sklep o izvedbi revizije v MO Ptuj; ta se je začela marca in je trajala do srede maja. Predvidoma naj bi zaključili do konca avgusta letos. Pred tem so bili revizorji računskega sodišča v Mestni hiši na Ptuju leta 2002.
V teku pa je revizija o smotrnosti vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav MO Ptuj in občine Hajdina v Komunalnem podjetju Ptuj, d. d., in v Čistem mestu, d. o. o., Ptuj. Cilj revizije je preveriti, ali so vzpostavljeni katastri komunalne infrastrukture v skladu z zakonodajo.
Za izkaz zaključnega računa proračuna za leto 2001 je bilo podano pozitivno mnenje,
po mnenju revizorjev v revidiranih izkazih zaključnega računa MO Ptuj za leto 2001 ni bilo napačnih navedb. V mnenje o pravilnosti poslovanja občine Ptuj za leto 2001 pa so revizorji zapisali, da je MO Ptuj poslovala skladno s predpisi, razen v nekaj primerih, ko je delavko razporedila na delovno mesto, za katero ni izpolnjevala pogojev zaradi neustrezne izobrazbe po zakonu o delavcih v državnih
organih, enemu delavcu pa je nezakonito izplačala dodatek za „prevoz avtomobila" v višini 20 odstotkov osnovne plače - dodatek, ki ni opredeljen v nobenem predpisu. Pridržek glede pravilnosti poslovanja MO Ptuj v letu 2001 so revizorji računskega sodišča izdali tudi zaradi nepravilne oddaje javnega naročila za redno vzdrževanje občinskih cest.
Osnutku revizijskega poročila o pravilnosti poslovanja MO Ptuj v letu 2006, revizorji so bili v Mestni hiši na Ptuju od marca do srede maja letos, bo sledil razčiščevalni sestanek, nato predlog poročila, ki mu bo MO Ptuj kot revidiran-ka lahko ugovarjala. Kot je povedala mag. Nina Furman, vodja kabineta predsednika računskega sodišča Republike Slovenije, predvidevajo, da bo revizijski postopek končan do konca avgusta letos.
V tem trenutku se v okviru računskega sodišča izvaja 89
revizij. Med temi sta tudi reviziji smotrnosti vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav MO Ptuj v Komunalnem podjetju, d. d., Ptuj in Čisto mesto Ptuj, d. o. o., v letu 2006 ter v občini Hajdina za obe podjetji. Sklep o začetku prečne revizije o smotrnosti vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav MO Ptuj in občin Hajdina, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec ter Ministrstva za okolje in prostor je bil izdan 27. marca letos, je povedala Nina Furman. Cilj revizije je preveriti, ali so vzpostavljeni katastri komunalne infrastrukture v skladu z zakonodajo, in izreči mnenje o smotrnosti vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav v letu 2006. Revizijska poročila bodo predvidoma izdana ob koncu letošnjega leta.
MG
Od tod in tam
Benedikt • Seja občinskih svetnikov
V sredo, 27. junija, so se svetniki občine Benedikt sestali na 7. seji občinskega sveta. Najprej so sprejeli pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za programe razvoja podeželja v občini Benedikt. Novi pravilnik so sprejeli zaradi procesa vključevanja Slovenije v EU, s tem pa so se spremenili tudi pogoji in načini dodeljevanja subvencij na področju kmetijstva. Pravilnik je tudi usklajen z Ministrstvom za kmetijstvo. V nadaljevanju seje so podali mnenje k vladnemu predlogu območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži. Sklenili so, da naj se ime podravska pokrajina spremeni v štajersko pokrajino s sedežem v Mariboru. Svetniki so na seji sprejeli tudi sklep o sprejetju cenika za uporabo športne dvorane Benedikt v sezoni 2007-08.
Zmago Šalamun
Radoslavci • Cesta in most ob krajevnem prazniku
Letošnji sedmi praznik krajevne skupnosti Radoslavci (občina Ljutomer) je bil v znamenju slovesne otvoritve mostu in ceste Radoslavci-Gajševci (na posnetku), posebno obeležje pa je bilo namenjeno rojaku dr. Jakobu Radoslavu Razlagu z odkritjem spominske plošče. Postavljena je na mestu njegove zdaj že porušene rojstne hiše vRadoslavcih. Razlag, 12. julija 1826, sej je javnemu življenju zapisal leta 1865, dve leti pozneje je bil izvoljen v štajerski deželni zbor, leta 1871 pa je postal prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem. Med drugim je bil član štajerske kmetijske družbe, predsednik narodne tiskarne ter podpredsednik pisateljskega društva in slovenske matice. Kot odličen govornik je predsedoval prvemu slovenskemu taboru v Ljutomeru leta 1868. Po njem se imenuje tudi ena od ulic prleške prestolnice. Sicer pa je osrednjo proslavo ob krajevnem prazniku pripravilo prostovoljno gasilsko društvo Radoslavci s povorko do obeh slavnostnih otvoritev. Praznovanje so popestrili vozniki starodobnikov ter mimohod kmetijske mehanizacije, zelo vzorno pa je bila pripravljena razstav ročnih del in kulinaričnih dobrot.
NŠ
Ormož • Umetnostna dediščina od 12. do izteka 19. stoletja
V sklopu prireditev Ormoškega poletja so v tamkajšnjem gradu odprli razstavo umetnostne dediščine ormoškega območja od 12. do izteka 19. stoletja. Ogledate si jo lahko vse do konca leta, želijo pa jo oblikovati v stalno razstavo ormoškega muzeja. V Muzeju Ormož želijo z razstavo laični in strokovni javnosti predstaviti umetnostno dediščino, kije v tem območju izjemno bogata. Razstavljeni predmeti so iz cerkva širšega ormoškega območja, Miklavža pri Ormožu, Velike Nedelje in Grab. Nahajajo se v treh prostorih v drugem nadstropju ormoškega gradu in so razdeljeni v tri večje vsebinske sklope. Prvi del obsega nastajanje kulturnega prostora v srednjem veku, drugi del je namenjen času od 16. do 18. stoletja, v tretjem prostoru pa najdete umetnine iz 19. stoletja. Razstavljeni sta tudi maketi župnijske cerkve sv. Jakoba in ormoški grad, ki ju je naredil Igor Kaučič iz osnovne šole Ormož. Na ogled je še celostenski monumentalni prikaz poslikave Zadnja sodba iz cerkve sv. Jakoba v Ormožu. Na panelih pa so v slovenskem in angleškem jeziku opisane razstavljene umetnine ter zgodovinsko ozadje njihovega nastanka, je povedala Simona Menoni, kustosinja za umetnostno zgodovino v Muzeju Ormož, ki je razstavo postavila. Pri tem ji je pomagala restavratorka Nina Mertik (obe na fotografiji). Ob odprtju razstave je izšla tudi strokovna publikacija, ki prinaša nova spoznanja, zlasti tistih umetnostnih zgodovinarjev, ki so se v zadnjem času poglobljeno posvečali posameznim poglavjem umetnostne preteklosti ormoškega območja.
mat
Foto: NS
Foto: ZS
Foto: MT
Ormož • Tretja triada Ormoškega poletja
Zaceli z rokom, zaključili s flamenkom
Občina Ormož je letos že deseto leto zapored pripravila tritedensko prireditev Ormoško poletje. Na grajskem dvorišču so se in se še bodo med 23. junijem in 14. julijem zvrstile številne kulturne prireditve.
Te dni bodo še zadnje prireditve v okviru že tradicionalnega Ormoškega poletja. Dvorišče gradu, ki sprejme okrog 300 obiskovalcev, so do zdaj med drugimi popolnoma napolnili predstava Naši trije angeli v izvedbi KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, folklorna skupina Orce Nikolov Skopje iz Makedonije in pevski zbor Perpetuum jazzile. Ostale prireditve si je ogledalo od 70 do 100 gledalcev.
»Projekt zajema prireditve, ki predstavljajo pomemben kulturni prispevek naši občini. Vključili smo raznovrstne dogodke, namenjene različnim ciljnim skupinam. Program je tako sestavljen iz gledaliških predstav, razstav,
proslav, plesnih spektaklov, pevskih nastopov, kino predstav na prostem, multimedij-skih predstavitev, koncertov ter programa za najmlajše. Z dosedanjim obiskom smo zelo zadovoljni,« je povedala mag. Karmen Štumber-ger, članica organizacijskega odbora ormoške prireditve.
Tudi vreme jim je bilo naklonjeno, v primeru dežja preselijo dogajanje v Dom kulture. Cena obiska prireditev je enotna, 5 evrov, nekatere prireditve so brezplačne. Pri izvedbi sodeluje ogromno sodelavcev, celotno prireditev pa so podprli številni pokrovitelji.
V torek zvečer (nocoj torej) ob 21. uri je na programu gledališka predstava Nekega
lepega popoldneva (NLP) v izvedbi Dejmo stisnt teatra. Osnovo za predstavo so poiskali v popularni razvedrilni oddaji nacionalne televizije, ki so jo prenesli na odrske deske in jo namerno popu-listično obarvali. V petek bo poletni ples z ansamblom Lojzeta Slaka, Ormoško poletje pa bodo zaključili v soboto s Flamenko spektaklom, kjer se bodo predstavili Kian De Bonaldi, svetovno znani italijanski operni pevec, Ana Dežman kot operna sopranistka, kitarista Nejc Panič in Daniel Gerbec ter španska flamenko plesalka s kastanjetami, Elda Viler pa bo pela zimzelene slovenske popevke.
mat
Pevski zbor Perpetuum jazzile na vaji pred petkovim koncertom na dvorišču ormoškega gradu.
Foto: MT
Skorba • Počitnikovanje s Praho
Življenje v naravi in z naravo
V taboru Robinzon, ki ga že nekaj let zapored organizira društvo Praha v stari obnovljeni hiši v Skorbi, je tudi letos zelo živahno.
V začetku delovanja so letovanje organizirali za ljudi s posebnimi potrebami, kmalu pa so se posvetili aktivnemu preživljanju prostega časa
otrok, je povedala predsednica društva Praha Vida Gaj-ser. Večina članov društva prihaja iz vrst pedagoških delavcev, njihovi člani pa so
Foto: Črtomir Goznik
Bivanje v taboru prinaša tudi nekatere dodatne „obveznosti", med katere sodi pomivanje posode, saj pomivalnega stroja ni.
tudi ljudje drugih poklicev, ki jih veseli delo z mladimi. Vseh članov je 25, trudijo se, da bi bilo letovanje v taboru kar se da pestro, prav tako tudi druge aktivnosti, ki jih pripravljajo za osnovnošolce. Vsako leto jim želijo ponuditi nove vsebine, saj se veliko otrok vrača. Bivanje v taboru ne bi bilo več tako zanimivo, če ne bi spoznavali novega.
Prvo skupino otrok so sprejeli že takoj na začetku počitnic, te dni je zaključila letovanje druga skupina, od ponedeljka pa aktivno počit-nikuje tretja skupina. Letos bo s Praho letovalo okrog sto otrok v starosti od šestega leta naprej. V prvi skupini so letovali otroci iz občine Hajdina, ki je tudi sofinancirala njiho-
vo letovanje v polovičnem znesku. Tabor so vodili Urška, Grega in Mitja. Učili so se tudi ljudskih plesov. Drugo in tretjo skupino sta vodili Vida
Gajser in Silva Forstnarič. Za drugo skupino so pripravili bibliotekarsko-pedagoške ure, Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je
Foto: Črtomir Goznik
Gasilski posnetek prve skupine letošnjega tabora Robinzon.
prinesla literaturo, ubrano na temo nogometa, radioamaterji so jim približali lov na lisico z oddajniki, glasbene delavnice ja vodila Mirjam, Rebeka iz Sožitja jih je vodila v svet oblikovanja z glino, zanimivo pa je bila tudi aktivnost z žogicami s pisanimi trakovi, t. i. ognjenimi kroglami. Svet žon-glerstva pa sta jim poskušala približati brata Malek.
Življenje v naravi in z naravo je otrokom prineslo polno novih spoznanj, predvsem pa, da je življenje v taboru lahko najmanj tako zanimivo kot doma, čeprav ni računalnikov in drugega ugodja, brez katerega si današnji mladostnik skorajda ne more zamisliti vsakdanjika. Če ni bilo vetra, so posedli ob tabornem ognju, za vsak primer pa jim je bila na voljo tudi postelja v hiši, a so se je poslužili redki, saj je spanje v šotoru svojevrstna dogodivščina. V prvi vrsti pa gre tudi pri taborjenju v naravi za druženje in sklepanje novih prijateljstev.
MG
Podgorci • Počitniške delavnice za osnovnošolce
Za kratek čas
Člani Društva prijateljev mladine Podgorci so minuli teden izvedli ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom, starim od 7 do 11 let, vendar so se jih udeležili tudi starejši. Zanje so pripravili pester program.
Prvi dan so se spoznavali preko športnih iger ter se v telovadnici osnovne šole Podgorci učili plesati. V torek so se odpravili na ranč Jezero v Spuhljo, kjer so si ogledali opremo, ki jo potrebujemo za ježo in oskrbo konj. Preizkusili so se tudi v čiščenju in sedlanju konj ter ježi. Naslednji dan so se odpravili k opazovalnici ptic k Ormoškem
jezeru, kjer jim je o pticah veliko povedal ornitolog Boris Kočevar. Otroci so z daljnogledi opazovali ptice, med drugim pa izvedeli, da na tem območju domuje preko sto različnih vrst ptic. Četrtek so namenili izdelovanju nakita iz fimo mase, zadnji dan delavnic pa so se odpravili na pohod po podgorskih gričih, kjer so jih dodatno motivirali
še z iskanjem skritega zaklada.
Delavnici sta vodili Petra Tomažič in Alenka Korpar, članici Društva prijateljev mladine Podgorci, ki je zaenkrat še v ustanavljanju in deluje pod okriljem Medobčinske zveze prijateljev mladine Ormož. Delavnic, ki jih pripravljajo že vrsto let, se je dnevno udeleževalo okrog 15 otrok.
mat
Udeleženci delavnic pred odhodom na pohod s Petro Tomažič in Alenko Korpar, ki sta vodili delavnice.
Foto: MT
Ptuj • Draga mladih
Združili zabavno s koristnim
Tradicionalni intelektualni forum, ki združuje mlade Slovence iz matične države, zamejstva in zdom-stva, je letos prvič potekal tudi na Ptuju, in sicer v prostorih minoritskega samostana sv. Petra in Pavla od petka 6., do nedelje, 8. julija.
Draga mladih je zrasla iz vsakoletnega srečanja »Draga« na Opčinah pri Trstu. Organizirajo jo mladinske organizacije, društva in zavodi iz vse Slovenije in zamejstva, letos prvič se je pridružilo tudi Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega.
»Vsako leto izberemo nove aktualne teme, za katere se nam zdi potrebno, da o njih razpravljamo in tudi sporočamo svoje zaključke javnosti. Na predavanja vabimo znane osebnosti iz znanstvenega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja, ki kot predavatelji in gostje na okroglih mizah dajejo našim srečanjem posebno noto in težo,« je o Dragi mladih povedala Veronika Emeršič, ko-ordinatorica ptujskega dela projekta.
Tema letošnje Drage mladih je duhovnost, poimenovali pa so jo »Fast food duhovnost«, s čimer želijo opozoriti, da živimo v družbi hitre prehrane v vseh smislih. Namen je bil mladim ponuditi priložnost za razmislek o osnovnih človekovih potrebah. Z uveljavljenimi predavatelji in gosti so se udeleženci soočili z omenjenimi temami, delavnice pa so bile namenjene prijetnemu druženje in ustvarjanje ter spoznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti.
Intelektualni forum so slovesno odprli v petek, 6. julija, ob 17. uri v refektori-ju minoritskega samostana,
slavnostni govornik pa je bil prof. dr. Alojz Rebula. Prav tako so imeli v petek voden ogled Ptuja, zvečer pa so si udeleženci ogledali še mono-komedijo Evangelij po Čuši-nu, ki je pred nekaj meseci že gostovala na Ptuju.
Sobota je bila namenjena okroglim mizam. Prva, na kateri so sodelovali mag. Tina Ban, antropologinja, psiholog Bogdan Žorž in teolog doc. dr. Bogdan Dolenc, je potekala pod naslovom »Zakaj postmoderni človek še vedno išče Boga?«.
Zelo zanimiva je bila tudi druga okrogla miza, na kateri je beseda tekla o mladih in njihovem dojemanju duhovnosti in Boga. Poimenovali so jo »Verujem v Boga, ker...«, svoja stališča pa so
predstavili Nevzet Poric, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji, Vladimira Mesarič, evangeličanska duhovnica, in Robert Friškovec, katoliški duhovnik. Sodelovali pa so tudi mladi predstavniki vseh religijskih skupin. Govorniki so govorili o vprašanjih, s katerimi se mladi obračajo na njih, in o tem, na kakšen način spodbujajo njihovo osebno rast.
Vladimira Mesarič je izpostavila dejstvo, da dejansko živimo v času fast fooda in tehnoloških odkritij. Povedala je, da se mladi velikokrat sprašujejo o tem, kdo sploh so, o smislu življenja, izbiri prave poti ipd. Poudarila je, da je odgovor enostaven, da je treba dojeti, da smo Božja stvar in da to tudi mladi, če
Foto: Dženana Becirovic
Z leve: Nevzet Poric, Vladimira Mesarič in Robert Friškovec
želijo, zelo hitro ugotovijo. »Odgovor se kaže v poti v odgovornost, v zaupanje,« je še dejala Mesaričeva. S tem se je strinjal tudi Nevzet Poic, ki je povedal, da je življenje Božje darilo, ki je zaupano vsakemu človeku, ter da je do njega treba ravnati spoštljivo in skrbno. Tudi on je izpostavil dejstvo, da mladi velikokrat iščejo smisel v napačnih stvareh, a da se jih veliko obrne tudi na pravo pot. Na kratko je prebral dva odlomka iz Korana, ki neposredno govorita o mladih. Poudaril je, da v islamski skupnosti veliko delajo na tem, da projekte izvajajo v sodelovanju z mladino. Svojo izkušnjo z mladimi je predstavil tudi katoliški duhovnik Robert Friškovec, ki dela tako z zaporniki kot tudi žrtvami kaznivih dejanj. »Duhovnost pri mladih je velikokrat zaporniška. Ne vedo, kako priti ven,« je na začetku povedal Friškovec. Izpostavil je dejstvo, da se mladi velikokrat počutijo neuslišane in da starejši težko dojamejo, kaj bi mladi dejansko radi.
Tretja okrogla miza v okviru Drage mladih bo izvedena 1. septembra na Opčinah pri Trstu, kjer se bo teden prej odvijal »Festival mladinske kreativnosti Drage mladih« z delavnicami, športnimi, debatnimi in kulturnimi srečanji.
Dženana Becirovic
Ptuj • Poletna klavirska šola
Mladi pianisti pripravili dva koncerta
Minuli teden, od 30. junija do 6. julija, je na Ptuju potekala poletna klavirska šola, ki jo je v sodelovanju z Društvom za glasbeno umetnost Arsana organizirala Glasbena šola Karol Pahor. Mlade virtuoze je poučeval svetovno priznani pianist Siavushi Gadijev.
Gadijev je svoje glasbeno izobraževanje zaključil v Moskvi v razredu velikih pianistov in učiteljev. Velja za vrhunskega metodika, svojevrstno razvija pedagoško aktivnost, vodi mojstrske tečaje, seminarje in prireja koncerte. Poletnih delavnic na Ptuju se je tokrat udeležil prvič, pravi pa, da si je to želel 14 let, od dne, ko je bil tukaj na izletu. »Z vsemi na Ptuju sem izredno zadovoljen. Poučevanje je pač moje delo, garanje. Jaz, učenci, starši in profesorji, vsi delamo in se obenem družimo. Vesel sem, da bomo z našimi delavnicami spodbudili dogajanje v mestnem jedru. Staro mesto, kot je Ptuj, potrebuje resno glasbo, saj gre za harmonijo med
njima. Glede na entuziazem organizatorjev pričakujem, da bomo sodelovanje nadaljevali in nadgradili, morda pripravili tudi kakšen tabor,«
je dejal Gadijev.
Sicer pa se je poletnih klavirskih delavnic udeležilo devet vedoželjnih mladih pianistov. Kot je povedal Mladen
Foto: Dženana Becirovic
Vaje so imeli vsak dan.
Delin, predsednik društva Arsana, gre večinoma za mlade pianiste, ki so določene rezultate že dosegli na tem področju, in ne za začetnike. Prišli pa so učenci iz vseh delov Slovenije, iz Italije ter Bosne in Hercegovine.
Svoje znanje so mladi pianisti pokazali na dveh koncertih. Prvega so izvedli v sredo v prostorih Glasbene šole Karol Pahor, drugega, zaključnega, pa v petek v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Svojega znanja pa niso izpopolnjevali samo mladi glasbeniki, temveč tudi profesorji iz vseh koncev Slovenije, ki so obiskovali delavnice in se od svetovno priznanega pianista tudi sami kaj naučili.
Dženana Becirovic
Od tod in tam
Ptuj • Suha veja v zaključni fazi izgradnje
Foto: Črtomir Goznik
Potem ko se je nekaj let gradilo prvo krožišče na Do-rnavski, se je podobna zgodba odigrala tudi pri kro-žišču Suha veja. Začetek njegove gradnje so dolgo prelagali. Potem ko so lansko jesen tik pred lokalnimi volitvami prvič zabrneli stroji, so se kmalu ustavili. Letošnjo pomlad pa so se dela le pričela, kot vse kaže, naj bi bila kmalu tudi končana. MO Ptuj je za gradnjo tega krožišča zagotovila sto tisoč evrov ali 24 milijonov tolarjev. Ko se bo gradnja končala, naj bi se pričela tudi gradnja dolgo načrtovanih pločnikov od nadvoza do krožišča in avtobusne postaje, kar naj bi prispevalo k povečani prometni varnosti na tem območju.
MG
Maribor • Dan 37. Vojaško-teritorialnega poveljstva
V ponedeljek, 2. julija, je bila v Vojašnici generala Maistra v Mariboru slavnostna prireditev ob dnevu 37. Vojaško-teritorialnega poveljstva Slovenske vojske.
To si je za svoj praznik izbralo 2. julij v spomin na dogodke vojne za Slovenijo leta 1991, ko je Teritorialna obramba zasedla skladišče orožja in streliva Ložnica. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca Brezje. V počastitev dneva 3 7. VTP je bila v Vojašnici generala Maistra razstava letalskega modelarstva. Na prireditvi so najzaslužnejšim pripadnikom enote podelili priznanja. Prejeli so jih Milan Šiker, Marjan Škrinjar, Milan Slana, Branko Posarič in Ivan Arnejčič. Zahvalni listini sta prejela Marjan Cimerman in Zdravko Stolnik., listine za sodelovanje 37 VTP pa so prejeli: Hotel Diana, SK Branik - Pohorska Vzpenjača, Letnik Saubermacher, OŠ Boris Kidrič, Občina Kidričevo in Jurij Ferme.
Zmago Šalamun
Šturmovec • Košnja na stari način tudi po televiziji
Foto. M. Ozmec
Letošnjo 6. košnjo v Šturmovcu na stari način, ki so jo v soboto, 30. junija, pripravili in izvedli člani konjeniškega kluba Nova vas v občini Markovci v sodelovanju z vaškim odborom, prostovoljnim gasilskim društvom in aktivom podeželskih žena, je v celoti posnela tudi ekipa Televizije Slovenija. Jedro ekipe so sestavljali scenarist Stane Sušnik, mlada režiserka češkega rodu Hanka Kastelic ter snemalec Bojan Kastelic. Žal še nismo uspeli izvedeti, kdaj bo televizijska oddaja o ohranjanju starih običajev na Slovenskem na sporedu, zagotovo pa si bodo reportažni zapis iz letošnje 6. košnje kmalu lahko ogledali gledalci lokalnega TV omrežja SIP TV, saj je ta zanimivi stari običaj posnela tudi njihova snemalna ekipa.
-OM
Foto: ZS
Gospodarstvo po svetu
Foto: internet
Bruselj • Nerešeno Kosovo problem za članstvo Srbije v EU
Barroso: Kosovo zna biti velika težava
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Bruslju opozoril, da lahko nerešeno vprašanje Kosova v strateških odnosih Srbije in Evrope povzroči "veliko problemov". Če to vprašanje ne bo rešeno, "ne bomo uspeli doseči tega, kar je, tako mislim, naš strateški cilj - da bo Srbija nekega dne polnopravna članica EU", je poudaril po srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadičem. "Status kandidatke Srbije ni samo tehnično, temveč politično vprašanje," je poudaril Barroso. Komisija "pogajanj o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju sicer ne povezuje s Kosovom", vendar bi nerešeno kosovsko vprašanje povzročilo "veliko problemov v strateških odnosih Srbije in Evrope". Barroso je srbskim državljanom posredoval sporočilo: "Zelo se veselimo krepitve odnosov in močno pozivamo srbske oblasti, naj sodelujejo z nami v tej smeri." To pomeni, naj "celovito sodelujejo s haaškim sodiščem in nam pomagajo rešiti vprašanje Kosova", je pozval predsednik komisije.
"Status quo ni sprejemljiv," je poudaril Barroso. "Potrebujemo multilateralno rešitev, veto ni združljiv z multilateralno rešitvijo," je menil. "V interesu Srbije je, da z nami reši vse probleme, tako bo nekega dne lahko polnopravna članica unije z vsemi prednostmi, ki ji jih to prinaša," je dejal. "Mladi v Srbiji ne bodo srečni, če se bo Srbija ozirala v nacionalistično preteklost," je posvaril.
"Prihodnost Srbije je v Evropi, ne Rusiji ali ZDA," je Barroso komentiral vprašanje, ali ga ne skrbi izguba verodostojnosti EU v procesu reševanja statusa Kosova, v katerem se zaradi neenotnosti držav v EU in njeni nedejavnosti Srbija vse bolj ozira k Rusiji, kosovski Albanci pa k ZDA. "To ni vprašanje, vprašanje je prihodnost Srbije v EU," je poudaril.
"Evropi gre dobro in želi uspeh pri širitvah. Naš cilj je, da bodo vse balkanske države enkrat članice EU," je dejal. "Na Balkanu so problemi, ne v EU. Ne bi zamenjal problemov v EU za probleme na Balkanu," je poudaril. "Poskušamo pomagati državam na Balkanu, da izpolnijo pogoje za članstvo v EU," je opozoril. "EU Srbiji ponuja evropsko prihodnost, vendar so vprašanja, ki jih je treba rešiti," je poudaril. "To je odvisno od Srbije," je sklenil Barroso. (sta)
Španija • V Pamploni se je začel tradicionalni tek pred biki
Devet dni bega pred rogovi
(■
Foto: internet
Na sto tisoče zagretih Špancev in turistov je preplavilo središče Pamplone, mesta na severu Španije, kjer se je pričel tradicionalni letni festival San Fermin, najbolj poznan po teku pred biki, ki je od leta 1924 terjal že 14 življenj. "Živi dolgo, San Fermin," je ob prižigu tradicionalnega ognjemeta ob začetku festivala vpila županja mesta Yolanda Barcina, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Številni navdušenci in ljubitelji festivala so odpirali šampanjec, oblečeni pa so bili v tradicionalna bela oblačila. Festival, ki ga že več kot 400 let praznujejo v čast varuha mesta Sam Fermina, bo trajal 9 dni, poleg priljubljenih bitk pa si bo možno ogledati tudi koncerte in druge prireditve. Ob robu festivala se je zbralo več sto protestnikov in borcev za pravice živali. (sta)
venijo že sredi junija obvestilo, da bo razsodbo v tožbi treh hrvaških varčevalcev nekdanje LB obravnaval veliki senat sodišča. Kot je takrat za STA povedal slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič, skorajšnje odločitve velikega senata ali obravnave ne pričakuje, saj sodni senat "obravnave razpiše kake tri mesece prej". "Prvi rok bi bila lahko pozna jesen," je dejal, dodal pa, da po njegovi oceni "letos obravnava pred velikim senatom ni možna".
Med možnimi odločitvami, ki jih lahko sprejme 17-članski veliki senat, so ob zavrnitvi zahteve, torej potrditve razsodbe nižjega senata, po besedah Bembiča še, da bi sodišče Sloveniji odredilo plačilo, lahko pa bi tudi spremenilo odločitev nižjega senata. Slednjih primerov je po njegovih besedah zelo malo. Teoretično je tudi možno, da bi veliki senat razsodbo razveljavil in jo vrnil v obravnavo, vendar bo po njegovem prepričanju v tem primeru, ki je "čist", potrdil odločitev nižjega, sedemčlanskega senata.
Petčlanski odbor je danes pred veliki senat sodišča napotil še dve tožbi (proti Turčiji in Veliki Britaniji), zavrnil pa 35 tožb, tako da je razsodba v teh primerih dokončna. Med 35 zavrnjenimi tožbami so trije primeri iz Slovenije zaradi sodnih zaostankov. (sta)
Islamabad • Spopadi okrog Rdeče mošeje se stopnjujejo
Žrtve in aretacije brez konca
Spopadi med pakistanskimi varnostnimi silami in islamskimi skrajneži, ki so se pred dnevi zatekli v Rdečo mošejo v pakistanski prestolnici Islamabad, se stopnjujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Gre za zelo intenzivne spopade. Vladne varnostne sile pa so se odzvale, potem ko je bilo iz mošeje izstreljenih več strelov," je potrdil pripadnik varnostnih sil. Viri so poročali, da naj bi bil v spopadih ubit eden od študentov v mošeji. Varnostne sile skušajo sicer uporabljati čimmanj strelskega orožja, saj so v mošeji še vedno tudi ženske in otroci.
Policija je med tem zjutraj vdrla v semenišče v bližini Rdeče mošeje in aretirala 50 oseb, je poročala AFP. Najvišji kleriki v zajeti mošeji pa so sicer pakistanske varnostne sile obtožili, da so ubile več kot 70 študentov. Več sto študentov v mošeji, katere uprava je zadnjih pet mesecev v sporu s pakistanskimi oblastmi, ker želi v mestu uvesti šeriatsko pravo, sicer ostaja odločnih in zavrača brezpogojno predajo, vztrajali pa bodo tudi, če bodo morali za to umreti. (sta)
EU • Tožba varčevalcev nekdanje LB
Varčevalci pred veliki senat Evropskega sodišča
Petčlanski odbor velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je napotil primer treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) proti Sloveniji pred veliki senat sodišča, so danes sporočili s sodišča. S tem je sodišče v Strasbourgu ugodilo zahtevi odvetnika tožnikov Milivoja Žugiča, ki je februarja zahteval presojo razsodbe, s katero je sodišče novembra lani tožbo zavrglo.
Sodišče je novembra lani v primeru "Kovačič in drugi proti Sloveniji" iz leta 1998 tožbo zavrglo. Tožbo Iva Kovačiča in Marjana Mrkonjiča je sodišče zavrnilo, ker sta bila v celoti poplačana že leta 2005, in sicer iz sredstev, pridobljenih s prodajo nepremičnine nekdanje LB v Osijeku. Zavrglo je tudi tožbo tretje tožnice, ker ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem.
V primeru "Kovačič in drugi proti Sloveniji" so trije varčevalci podružnice LB Zagreb tožili Slovenijo zaradi kršitve pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi. Tožbe so vložili leta 1998, sodišče pa jih je nato združilo leta 2001.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Slo-
Foto: internet
Ženeva • Razglasili bodo novih sedem svetovnih čudes
Glasovalo preko 70 milijonov ljudi
Svetovno tekmovanje za izbor novih sedmih svetovnih čudes, ki se je začelo leta 1999, se bo danes na lizbonskem nogometnem stadionu končalo z razglasitvijo zmagovalcev. V veliki finale se je z glasovanjem prek svetovnega spleta in telefona prebilo 21 znamenitosti, med njimi rimski Kolosej, Kitajski zid in inkovsko mesto Mac-hu Picchu v Peruju.
Največ glasov so prejeli še atenska Akropola, majsko mesto Chichen Itza v Mehiki, Petra v Jordaniji, kipi na Velikonočnih otokih, britanski Stonehenge, indijska palača Tadž Mahal, Eifflov stolp v Parizu in druge znamenitosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Idejni oče projekta novih sedmih svetovnih čudes je švicarski filmski ustvarjalec in muzejski kurator Bernard Weber. Začetno število nominiranih z vsega sveta je bilo 200, potem pa se je krog izbrancev postopoma ožil. Skupina svetovno znanih arhitektov in bivši generalni direktor Unesca Federico Mayor so lani izmed preostalih 77 kandidatov za zmago izbrali končnih 21. Glasovanja se je udeležilo približno 70 milijonov ljudi.
Omenjeni projekt so financirali z zasebnimi donacijami ter dohodki od prodaje licence za predvajanje projekta, ki sicer ni povezan z organizacijo Unesco. Ta skrbi za seznam svetovne kulturne dediščine, na katerega so doslej uvrstili že 830 znamenitosti. Doslej so v projekt investirali približno 10 milijonov evrov. Weber meni, da je "prišel čas za nekaj novega, da združimo svet", poroča ameriška tiskovna agencija AP. "Želimo, da ljudje na svet okoli sebe gledajo drugače in da cenijo tako svojo lastno kulturo kot tudi kulturo drugih," je za AFP povedala tiskovna predstavnica projekta Tia Viering in dodala, da je cilj projekta pospešiti kulturni dialog. Kritična pa je bila predstavnica Unesca v Indiji Nicole Bolomey, ki je poudarila, da "ta projekt ni niti demokratičen niti znanstven". Bolomeye-va opozarja, da se projekt za razliko od Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine ne osredotoča na spomenike in ostale znamenitosti, ki so ogroženi. Vieringova pa pojasnjuje, da zmagovalci projekta ne bodo edini, ki lahko računajo na podporo, poroča AFP. (sta)
ŽENEVA - Vodilni gospodarstveniki več kot sto multinacio-nalk so se v petek zavezali, da bodo bolj odgovorno ravnali in tako zagotovili, da bo imelo celotno svetovno prebivalstvo koristi od globalizacije in tržne ekonomije. Kakih tisoč udeležencev srečanja pobude Združenih narodov Global Compact, med njimi 650 direktorjev podjetij in predstavnikov vlad in ZN, se je v izjavi zavezalo h krepitvi transparentnosti, pravic delavcev in okoljskih standardov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Odgovorne poslovne prakse lahko prispevajo k socialni in gospodarski vključenosti, h krepitvi mednarodnega sodelovanja, miru, razvoja in zaščite človekovih pravic - k temeljnim ciljem ZN," je zapisano v ženevski izjavi, ki so jo podpisali ob koncu dvodnevnega srečanja.
LJUBLJANA - Francoski proizvajalec vozil Renault je v prvih šestih mesecih letošnjega leta prodal 1.266.343 vozil, kar je 3,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na evropskem trgu se je prodaja zmanjšala za 9,1 odstotka, na trgih izven Evrope pa je Renault zabeležil 10,1-odstotno povečanje prodaje, so sporočili iz Renault Nissan Slovenija. V Renaultu sicer pričakujejo boljšo prodajo v drugem polletju, saj bosta na trg prišla nova modela twinga in lagune. Prav tako napovedujejo nadaljnjo rast prodaje na trgih izven Evrope.
MUENCHEN - Nemški proizvajalec osebnih vozil BMW je v juniju zabeležil rekordno prodajo vozil. V primerjavi z lanskim junijem se je prodaja povečala za 15,1 odstotka, skupno pa je bilo junija prodanih 150.285 vozil. Povpraševanje po vozilih BMW se je povečalo praktično na vseh trgih, najbolj na Kitajskem za 63,2 odstotka. BMW tako prehiteva največjega tekmeca Mercedesa, pri katerem so junija zabeležili 1,3-odstotni upad prodaje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V prvih šestih mesecih so pri BMW prodali 730.285 vozil, kar je 4,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Mercedes je v omenjenem obdobju zabeležil 1,5-odstotni upad prodaje, skupno pa je letos prodal 617.700 vozil.
SINGAPUR - Cene nafte so se v petek v azijskem trgovanju zvišale. Rast cen je znova spodbudilo nasilje v največji afriški proizvajalki nafte Nigeriji. Za sod (159 litrov) zahodnoteksa-ške lahke nafte z dobavo v avgustu je bilo treba sredi trgovanja odšteti 71,85 dolarja, kar je štiri cente več kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Sod severnomorske nafte brent z avgustovskim dobavnim rokom se je sicer pocenil za 18 centov in je bilo zanj treba odšteti 74,53 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
SINGAPUR - Cene nafte na svetovnih trgih so se v četrtek za malenkost znižale. Za sod (159 litrov) zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v avgustu je bilo treba sredi azijskega trgovanja odšteti 71,35 dolarja, kar je šest centov manj kot ob koncu sredinega trgovanja. Sod severnomorske nafte brent z avgustovskim dobavnim rokom pa se je pocenil za 12 centov in je bilo zanjpotrebno odšteti 72,93 dolarja. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte se je v sredo v primerjavi s torkom podražila za 18 centov na 69,73 dolarja. Naftni trgovci sicer nestrpno pričakujejo redno tedensko poročilo ameriškega ministrstva za energijo o gibanju zalog surove nafte in naftnih derivatov v državi, ki ga bo ministrstvo zaradi sredinega dne neodvisnosti objavilo danes. V ZDA se namreč približuje vrh turistične sezone, v katerem je povpraševanje po nafti največje, obseg ameriških zalog pa vpliva na cene nafte po vsem svetu.
BRUSELJ - Evropska komisija je prižgala zeleno luč za izvedbo 43,7 milijarde evrov težkega prevzema, po katerem bosta italijanski energetski koncern Enel in špansko gradbeno podjetje Acciona skupaj kupila največjega španskega ponudnika elektrike Endesa. Komisija je v svojem mnenju zapisala, da omenjeni prevzem ne bo bistveno vplival na konkurenčnost evropskega energetskega trga. Dovoljenje evropske komisije tako pomeni konec vojne za Endeso, v kateri je sicer sodeloval tudi nemški energetski gigant Eon. Ta je lani za prevzem En-deseponudil 41 milijard evrov, posel pa je odobrila tudi evropska komisija. Vendar pa se je zataknilo pri Španiji; španski urad za energetiko CNE je namreč nemškemu koncernu postavil več pogojev, s čimer pa je po mnenju evropske komisije kršil evropske zakonodaje, zato je zoper Španijo uvedla postopek zaradi oviranja Eona. Eon je nato za dobro milijardo evrov zvišal svojo prevzemno ponudbo, a se je španska vlada kljub temu odločila, da mu svojega 2,9-odstotnega deleža ne bo prodala. Potem, ko sta v borbo za Endeso vstopila še Enel in Acciona, je Eon svojo ponudbo umaknil.
BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila študijo o trenutni zakonodaji Evropske unije na področju znižanih stopenj davka na dodano vrednost (DDV), so sporočili v Bruslju. Komisija v njem med drugim predlaga, da bi obstoječe izjeme glede DDV, ki se sicer iztečejo konec letošnjega ali v naslednjem letu, podaljšali do izteka leta 2010. To velja tudi za znižane stopnjo DDV na področju stanovanjske gradnje in priprave jedi za Slovenijo. Kot med drugim ugotavlja komisija, so nujne poenostavitve in racionalizacija trenutne ureditve stopenj DDV, zlasti pri znižanih stopnjah DDV. Komisija meni, da je moč doseči večjo prožnost, ki bi članicam omogočila, da bi lahko nižje stopnje uporabljale pri izdelkih in storitvah, vezanih na lokalno oskrbo. Vendar pa je treba po mnenju komisije to prožnost uravnotežiti tako, da bo zagotovljeno ustrezno delovanje notranjega trga ter preprečeni nerazumni stroški za podjetja. Komisija je zato nakazala morebitne poti, ni pa predlagala konkretnih ukrepov za nove kategorije izdelkov oziroma storitev z znižano stopnjo DDV, saj morajo politično razpravo o tem najprej opraviti države članice. Komisija zgolj ugotavlja, da izjem ne sme biti preveč in da morajo biti te trajne ter usklajene s cilji nacionalnih politik in političnih zavez na ravni unije.
Gorišnica • S seje občinskega sveta
V naslednjem letu začetek megalomanskih projektov
Gorišniški svetniki so na junijski šesti redni seji potrdili kar nekaj izjemno pomembnih in finančno zelo zahtevnih investicijskih projektov, ki jih bo občina izvajala v naslednjih dveh letih. Kljub temu da gre za milijonske vsote, kjer je župan Jože Kokot prvič omenil možnost ali celo nujnost najetja kredita, pa posebnih vprašanj občinskih mož ni bilo slišati.
Stari gorišniški vrtec (na sliki) naj bi kmalu zamenjal nov, modernejši, 6 -oddelčni vrtec, ki bo prav tako fizično povezan s šolo.
Pa brez zamere
Sproščena Resnica
Platonova lekcija
Dandanes je v okolju, ki nas obdaja, precej govora o sproščenosti. Zdi se, da je temeljni pojem, temeljna oznaka, ki najbolj zaznamuje našo sedanjost, realnost, pojem "sproščenost" (oziroma njegov antipod, "nesproščenost"). Nekateri se hvalijo, kako so sproščeni, hkrati pa drugim očitajo, kako nesproščeni da so, pa karajoče opozarjajo, da je bojda stanje, duh v državi še vedno nesproščen; medtem ko oni, kot rečeno, nalahno plavajo, lebdijo na meglicah sproščenosti, vsi blaženi in razsvetljeni. To pomeni, da nam hočejo povedati, da smo mi, ki smo še vedno nesproščeni, eo ipso tudi nerazsvetljeni, kar v vulgarnem jeziku vsakdana pomeni skoraj toliko kot navadni zabiteži in maloumneži, ki tavamo v temi, in ki nas še ni razsvetlila mogočna luč razodetja in Resnice. Naše oči so torej slabovidne, naš um zamračen in naše ideje napačne. Ker smo nesproščeni. Ker se naša mnenja razlikujejo od tistih, ki zase trdijo, da so sproščeni. In ne vidimo Resnice, ker slepo ne verjamemo njenemu izvoljencu, prinašalcu in razlagalcu, torej troedinemu mesiji z Gregorčičeve 25.
Ob tej celotni propagandi z (ne)sproščenostjo mi na misel pride antični velikan Platon. V knjigi Država Platon zapiše verjetno najbolj legendarno prispodobo v filozofiji, imenovano Prispodoba o votlini. V tej prispodobi ponazori svojo idealistično filozofijo (filozofijo idej) s povsem navadnimi in vsakomur poznanimi pojmi in elementi; v zgoščeni obliki hoče ponazoriti red idej in nato red materialnih stvari - reči. A prispodoba ima tudi močan vzgojen pomen, saj mora tisti, ki je uzrl ideje, ki se je torej od navadnih reči dvignil in uzrl same - čiste ideje, po katerih so reči narejene, nato pa še vrhovno idejo, Idejo dobrega, o tej razsvetlitvi in o "kraljestvu" idej poučiti, razsvetliti tudi druge, da bi ugledali pravo bistvo svetovnega reda (če malo poenostavimo). V zelo strnjeni obliki prispodoba poteka nekako takole: v votlini sedijo priklenjeni ljudje, ki lahko gledajo samo naravnost v zid votline. Za njim gori ogenj, pred katerim (prosti) ljudje prenašajo različne predmete, tako da ogenj meče sence predmetov na zid votline. Priklenjeni zato mislijo, da so sence resnični predmeti. Nato se eden od njih osvobodi in se poda iz votline. Najprej vidi ogenj ter predmete, ki jih prenašajo pred njim, ter spozna, da so sence le posnetki predmetov, in da so le-ti tisti pravi, resnični. Nato se poda iz votline in ugleda svet, na koncu pa še sonce, ki temu svetu zagotavlja obstanek in daje svetu svetlobo. Ta "razsvetljeni", kije ugledal Resnico, se bi naj nato vrnil v votlino in o svojem "razsvetljenju" poučil še druge in jih osvobodil. To pa naj ne bi bilo niti najmanj lahko delo, saj bi se priklenjenci temu upirali, ga označili za norca in tako dalje.
S tem v mislih se vrnimo v sedanjost, v naš svet. Kdo so osvobojenci (sproščeni), ni težko videti. Kdo smo priklenjenci (nesproščeni), ki smo zadovoljni z našim pojmovanjem sveta in ne vidimo Resnice, se pravi, ki nas je treba "razsvetliti" (sprostiti), tudi ni težko uvideti. Seveda ne enačim prispodobe starega Mojstra z današnjo situacijo. Sedanji "sproščenci" Platonu ne sežejo niti do gležnjev. A nekatere podrobnosti v samih konceptih ne moremo spregledati. Pa še to: v kolikor brezpogojno zagovarjate idejo te Prispodobe ter nasploh ureditev, ki jo Platon prikaže v svoji Državi, zgolj v razmislek: veliko kasnejših (tudi modernih) avtorjev meni, da se na ta način, kot ga zastavi Platon v Državi, rojevata diktatura in totalitarizem v imenu ene Resnice, katere nosilci in razlagalci so seveda tisti, ki vladajo.
Odmislite insinuacije, tole je zgolj v razmislek. Sproščen ali nesproščen, kakor pač želite in vas je volja.
Gregor Alič
Foto: SM
Med eno največjih naložb, ki bi se naj začela uresničevati čimprej, je gotovo šteti izgradnjo novega vrtca. Ocenjena vrednost zanj je kar dober milijon evrov! Po predstavljenem projektu naj bi gradili šestoddelčni vrtec; en oddelek naj bi bil namenjen jaslim. „Projekt smo že posredovali na šolsko ministrstvo, saj se razpis za sofinanciranje zaključuje. Vrtec bo grajen kot podaljšek šole. Če se bomo uspeli uvrstiti na sofinanciranje v naslednjem letu, ga bomo drugo leto tudi že zaključili, saj bomo gradnjo pričeli takoj po prejemu ustreznega sklepa. Naša želja je, da bi lahko z gradnjo začeli in končali čimprej," je povedal župan, ob tem pa pojasnil, da je v občini ogromno otrok, ki obiskujejo vrtce drugod, ter takšnih, ki čakajo na vpis.
Nekaj organizacijskih težav pa so imeli letos tudi v OŠ, saj se je v prvi razred vpisalo kar 59 otrok, zato so bili potrebni trije oddelki. Iz vrst svetnikov je bilo slišati vprašanje, kako naprej, saj bo sedanja šola ob morebitnem ponovnem tako visokem vpisu imela resne težave s pomanjkanjem učilnic. Župan je dvome svetnikov pomiril s pojasnilom, da v prihodnjih petih letih tako visokega „prirastka" ni, da pa so sicer že preučili tudi možnost nadgradnje nad enim delom šole, kjer bi lahko po potrebi uredili tri dodatne učilnice, in če bo kdaj nuja, se bodo tega tudi lotili.
Investicijski projekti, ki jih je nato v nadaljevanju seje predstavil župan Kokot, pa so finančno še precej „težji" kot naložba v vrtec, svetniki pa so se brez posebne debate strinjali z vsemi. Župan je sicer predhodno pojasnil, da gre za projekte, za katere bodo črpali evropska ali domača razvojna sredstva, začeli pa naj bi se izvajati v naslednjem letu, razen celovite rekonstrukcije lokalne ceste Moškanjci-Zago-jiči-Muretinci. Obnova naj bi zajemala skupaj kar sedem kilometrov ceste, ob kateri naj bi zgradili še pločnike in javno razsvetljavo, deloma pa naj bi se pod samim cestiščem zamenjale tudi vodovodne cevi: „Gradbeno dovoljenje za to naložbo že imamo, celoten projekt pa je ocenjen na 1,09 milijona evrov Od tega pričakujemo okoli 770.000 evrov z naslova sklada za regionalni razvoj, približno 320.000 evrov pa bomo primaknili iz občinskega proračuna. Trenutno čakamo samo še odločbo oz. sklep za sofinanciranje, takoj zatem oziroma v teh dneh bomo že izdali razpis za izvajalca del, saj je naš namen,
da se investicija zaključi do konca septembra letos, ker bi s tem pridobili denar do konca letošnjega leta. Če bomo ta rok prekoračili, bo sofinan-cerski delež sklada izplačan v naslednjem letu."
Milijoni v kanalizacijo in ceste
V naslednjem letu naj bi se občina po predstavljeni dinamiki investiranja lotila še obnove ceste Muretinci-Formin, prav tako z gradnjo pločnikov in javne razsvetljave, naložba pa naj bi v celoti zahtevala dobrih 900.000 evrov. Tudi s tem projektom se je občina že prijavila na razpis za sofinanciranje Evropskega sklada za regionalni razvoj, od katerega pričakuje 70-odstotni delež potrebnega denarja. Glavnina del na tej cesti naj bi se sicer začela izvajati v letu 2009, razlog za to pa je po besedah župana v sočasni izgradnji sekundarnih kanalizacijskih vodov in omrežja, ki jih bo občina gradila v okviru konzorcija sedmih občin z evropskim kohezijskim denarjem. Zaradi pričakovane izgradnje kanalizacijskega primarnega omrežja, ki naj bi bil večinsko sofinanciran z evropskim denarjem, se bodo v Gorišnici v letu 2009 lotili izgradnje sekundarnega omrežja tudi v drugih naseljih. Za vse investicije so že pripravljeni projekti, po katerih bodo v občini kanalizacijske vode gradili v Moškanjcih, Gorišnici in Forminu. Tako naj bi najprej, že v naslednjem letu, začeli v Moškanjcih, kjer je predvidenih 5,3 km sekundarnih vodov, vrednost izgradnje pa znaša slabega 1,5 milijona ev-rov. Občinski proračun naj bi
X-
kril 455.000 evrov stroškov izgradnje, dober milijon evrov pa pričakujejo iz sklada za regionalni razvoj. Zelo podobna je tudi shema za izgradnjo kanalizacije v naselju Gorišnica, kjer naj bi se dela tudi začela naslednje leto, vrednost projekta pa je ocenjena na 1,8 milijona evrov. Od tega naj bi občina prispevala 587.000 ev-rov, 1,2 milijona pa omenjeni sklad. Skupna dolžina omrežja dosega 6,7 kilometrov vodov. Izgradnja sekundarne kanalizacije v Forminu bo zahtevala približno 3,2 kilometra vodovoda, vrednost projekta pa je ocenjena na 870.000 evrov, pri čemer pa se pričakuje iz sklada dobrih 700.000 evrov sofinanciranja, medtem ko naj bi občina dodala 170.000 evrov.
Glede na izjemno obsežne projekte je župan Kokot svetnikom dal vedeti, da se v prihodnje lahko „zgodi" tudi kakšen kredit, če bo to potrebno.
Sicer pa bodo v občini v naslednjih letih nekaj pozornosti namenili tudi urejanju vodotokov, za kar si obetajo okrog 67.000 evrov državnega sofinanciranja, iz občinskega proračuna pa bodo dodali še kakšnih 100.000 evrov.
Poslovno-
stanovanjski objekt že drugo leto?
Več besed okoli novih naložb v občini pa je padlo pri predstavitvi idejne zasnove poslovno-stanovanjskega objekta, ki ga občina namerava zgraditi na mestu zapuščene policijske postaje tik ob novi občinski stavbi. Gre za objekt, v katerem bodo v pritličju poslovni prostori in lokal, v prvem nadstropju in mansardi pa bo skupno osem različnih
velikih stanovanj. Hkrati naj bi za objektom zgradili več pokritih garaž. Naloga občine kot lastnice zemljišča in sedanjega objekta je pripraviti vso potrebno dokumentacijo za ruši-tev stare stavbe ter za gradnjo nove, nato pa preko razpisa najti najboljšega investitorja, ki bo to zgradil, občina pa si bo v zameno za lastništvo in stroške pridobila nekaj prostorov v novem objektu. Svetniki so se sicer načeloma strinjali z idejno zasnovo, zanimalo pa jih je, ali lahko v novem objektu dobijo kakšne prostore za mlade in kdaj se lahko pričakuje rušitev in novogradnja. Župan je bil v odgovorih nedoločen; povedal je, da občina absolutno potrebuje dve garaži, za poslovne prostore se bodo še dogovarjali in da tudi ne more časovno napovedati začetka gradnje, da pa se bo rušenje zgodilo tik pred začetkom, kar pomeni, da bodo najprej pridobili obe potrebni gradbeni dovoljenji, šele nato pa se bodo lotili izvedbe projekta: „Nikakor ne bomo najprej rušili, potem pa mesece dolgo čakali na novogradnjo!"
Pogajanja s KZ se lahko začnejo
Občutno več negodovanja pa je bilo slišati pri predstavitvi pisma o nameri, ki ga je občini poslala ptujska KZ. Znano je že, da namerava KZ v centru Gorišnice, kjer ima v lasti precej zemlje z nekaj dotrajanimi stavbami, graditi novo trgovino, del zemljišč pa naj bi ponudila v odkup občini. Iz pisma o nameri je bilo razvidno, da KZ ponuja cca 65 arov zemljišč ob osrednjem trgu po ceni 45 evrov na m2, stroške razmejitve pa naj bi pokrili obe stranki; se pravi pol občina in pol KZ. Svetni-
kom pa takšna „ponudba" KZ ni bila niti malo všeč; absolutno so bili proti ceni za m2 zemljišča, češ da je postavljena nerealno, prav tako se niso strinjali z razdelitvijo stroškov razmejitve, pač pa so vztrajali, da so to stroški lastnika, torej KZ. Med drugim je tako padlo celo vprašanje oz. dvom, ali je ponujeno zemljišče občini res potrebno ... Na tej točki pa je Kokota kar malo „pridvignilo": „Gotovo ima lokacija, ki se nam ponuja, za našo prihodnost precejšnjo vrednost. Treba je gledati tudi malo vnaprej, ne samo do jutri. Sicer pa ni še nič dorečeno, gre samo za to, da nam je KZ pač ponudila nekaj po svojih izhodiščih, zdaj pa se lahko začno pogajanja. Koliko in kako bodo uspešna, bomo videli in boste sproti obveščeni, šele nato pa se bomo
tudi odločali o nakupu!"
Kakorkoli že, sklep svetnikov, ki je sledil, je naslednji: pogajanja se lahko začno (ali pač nadaljujejo), vendar pod naslednjimi pogoji: cena zemljišča naj se določi preko uradnega cenilca (in seveda še zniža), občina ne bo krila stroškov razmejitve, preveriti je potrebno, koliko zemljišča občina dejansko potrebuje (na lokaciji naj bi po uradni verziji uredila parkirišča), poleg tega pa naj bi se KZ ponudila še opcija o morebitnem skupnem projektu ...
In za konec še sladka novica za Gorišničane: odslej bodo na svojem osrednjem trgu lahko lizali sladoled. Občinski svet je namreč - sicer po kar hudi razpravi - odobril postavitev sladolednega kioska ...
Izobraževanje • Študentsko delo
Počivati ali delati - to je sedaj vprašanje!
V času poletnih počitnic, ko naj bi večina mladostnikov počivala in uživala v prostem času, se vedno več mladih odloča za počitniško delo. Večinoma gre za dodatni zaslužek, kar nekaj pa je takih, večinoma študentov, ki se na ta način tudi preživljajo. Zakoni so vedno strožji tudi do dela preko študentskih servisov, omejitve pa so v nekaterih delih precej nerazumljive.
Večina tistih, ki si želijo zaslužiti dodaten denar čez poletne počitnice, se ukvarja s strežbo, saj ta prevladuje v ponudbi del vseh študentskih servisov. Na ta način gostinci najenostavneje in z najmanj stroški pridejo do delavca, s katerim nimajo nobene pogodbe. Večina servisov ima že toliko ponudb za strežbo, da te ločujejo od ostalih. V eno mapo zložijo ponudbe za delo v strežbi, v drugo pa ostala dela.
Razlike v plačilu so precejšnje. Strežba je v večini primerov slabše plačana kot druga dela. Dejstvo pa je tudi, da so razlike ne samo med različnimi deli, temveč tudi med različnimi območji v Sloveniji. V Ljubljani na primer lahko za enako delo zaslužite precej več kot na Ptuju. Cena urne postavke za delo v strežbi se v Ljubljani gibljejo okrog štiri evre, medtem ko je povprečna ura dela v Mariboru in na Ptuju plačana evro ali dva manj.
Zraven strežbe se v ponudbi del na študentskih servisih pogosto pojavljajo tudi delo v trgovini, anketiranje, delo v zavarovalništvu, pospeševanje prodaje, delo v administraciji in podobno.
Med precej dobro plačana in priljubljena dela sodijo promotorstvo, degustacije in poučevanje. Tisti pogumnej-ši, ki želijo zraven zaslužka tudi potovati, pa se odločijo za delo v tujini, kamor se kot varuške večinoma odpravijo dekleta.
Kdo lahko dela preko študentskega servisa
Preko študentske napotnice lahko delajo člani kateregakoli študentskega servisa. Osebe, ki so zaključile osnovno šolo v tekočem šolskem letu, lahko že v času počitnic opravljajo delo na podlagi napotnice, vendar samo v primeru, če so dopolnile 15 let in če bodo pridobile status dijaka ob začetku novega šolskega leta, kar bodo dokažejo s potrdilom o vpisu v srednjo šolo. Preko napotnice študentskega servisa smejo delati udeleženci izobraževanja odraslih, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. To pomeni, da ko napolnite 26 let, preko napotnic študentskega servisa ne smete več delati.
Članstvo v študentskem servisu si zagotovite tako, da se vanj vpišete. Za vpis potrebujete potrdilo o statusu dijaka, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, osebno izkaznico ali potni list, davčno številko, številko osebnega bančnega računa, fotografijo, udeleženci izobraževanja odraslih (izredni dijaki) pa morajo imeti še potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, da niso vpisani v evidenco iskalcev zaposlitve.
Naročanje napotnic je večina študentskih servisov precej poenostavila. Medtem ko je bilo pred nekaj leti to možno dvignili zgolj osebno na sedežu servisa, je načinov
danes precej več. Lahko jo naročite tudi po telefonu, elektronski pošti ali internetu.
Napotnico pa si je treba priskrbeti najkasneje na dan pričetka dela, saj se v nasprotnem šteje kot delo na črno in je kot takšno sankcionirano s strani inšpekcijske službe.
Nad 2800 evrov zaslužka dohodninska napoved
Tisti, ki bo od 1. januarja do 31. decembra letos prejel po zakonu o dohodnini progresivno obdavčene dohodke višje od 2.800 evrov, mora prihodnje leto oddati dohodninsko napoved. Enako storijo tudi tisti, ki pričakujejo, da bodo dohodnino dobili vrnjeno.
Država si svoj delež vzame tudi pri izplačilih, ki na eni napotnici presegajo vrednost 400 evrov. Če torej študent zasluži 400 evrov, dobi toliko tudi nakazano. Če pa je vrednost zaslužka na eni napotnici 401 evro, se na osebni račun študenta nakaže zgolj 310,77 evra. Pri tem je treba poudariti, da v kolikor znesek dobite nakazan na dve napotnici, na primer na eni 200 in drugi 201, se 22,5-odstotna akontacija dohodnine ne odtegne.
Čeprav država trdi, da z mehanizmi, ki jih uvajajo, želi zmanjšati delež nezaposlenih, dela obenem škodo tistim študentom, ki delajo na lastno napotnico in od denarja, zasluženega preko
študentskih servisov, dejansko živijo.
Pomembne so tudi izkušnje
Zraven dejstva, da si z delom preko študentskega servisa lahko dijaki in študentje prislužijo lastna sredstva, je pomembno poudariti, da ima takšno delo velik pomen na pridobivanju izkušenj. Res je sicer, da si je ustrezno delo, s katerim bi bili zadovoljni, težko najti. Pa ne samo čez počitnice, ampak tudi drugače.
Za tiste, ki so naveličani počitniškega lenarjenja, je lahko delo rešitev dolgočasja. Izkušnje pa so vsekakor dejavnik, ki ni zanemarljiv. Večina fakultet namreč da le dobro teoretično izhodišče, praktični vidik je velikokrat zapostavljen. Za tiste srečneže, ki jim uspe najti delo na področju, za katerega se šolajo, je lahko delo preko študentskega servisa odskočna deska. Nemalokrat se namreč tisti, ki so prej delali preko študentske napotnice, tudi zaposlijo. Delodajalci na ta način dobijo možnost posameznika spoznati, kar zanj lahko pomeni, če se izkaže, dodatno možnost za nadaljnje sodelovanje. To nikakor ne pomeni, da je treba trpeti morebitne izpade delodajalcev, ki študente izkoriščajo. V primeru, da je zadovoljstvo obojestransko, je takšna vrsta dela nedvomno lahko tudi dobra iztočnica za redno zaposlitev.
Dženana Bečirovič
Ljubljana • Prvi shod kulturnih društev proti politizaciji kulture
Zanemarjena ljubiteljska kultura
V četrtek, 21. junija, je bil v ljubljanskih Križankah prvi shod slovenskih kulturnih društev, ki ga je pripravila Zveza kulturnih društev Slovenije.
Društvena kultura predstavlja v naši državi najmočnejšo civilno iniciativo. Namen shoda je bil predvsem izpostaviti pomembnost društvenega kulturnega delovanja v slovenskem prostoru, v času, ko se aktualna kulturna politika Slovenije do kulture vede mačehovsko. Financiranje in podpiranje delovanja kulturnih društev je s strani vlade in pristojnega ministrstva zanemarjeno, saj daje prednost državnim in pro-fitno naravnanim kulturnim institucijam. Na pobudo
predsednika Zveze kulturnih društev Slovenije Rudija Šim-ca so se na povabilo odzvala številna umetniška in kulturna društva z vseh koncev Slovenije, ki so s svojo ustvarjalnostjo in delovanjem na področju kulture opozorila na to, da je kultura v slovenskem prostoru še kako živa in pomembna.
V manifest, ki so ga sprejeli, so med drugim zapisali: »Pričakujemo in zahtevamo, da se v nastajajočem novem nacionalnem kulturnem programu ter v lokalnih kultur-
nih programih, ki jih večina občin sploh še ni sprejela, ustrezneje opredeli pomen kulturnih društev in da se njihov prispevek h kulturnemu dogajanju ovrednoti z bistveno višjim deležem v javnih sredstvih za kulturo, ki naj dosežejo vsaj 10 %, pri čemer naj bistveno večji delež nameni tudi Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti.«
Prireditev so s svojo prisotnostjo podprli: predsednik Kulturniške zbornice Slovenije Janez Kromar, predsednik Društva slovenskih pisateljev
in številni drugi gostje. V pozdravnem nagovoru je direktor JSKD Igor Teršar poudaril tesno povezanost sklada in društvene dejavnosti. Prisotni so bili tudi predstavniki Ministrstva za kulturo.
Režiserka prireditve Branka Bezeljak Glazer pa je ob dogodku, prvem te vrste v Sloveniji, izjavila, da upa, da ta dogodek ne bo ostal neo-pažen in da bo v nadaljevanju prešel v tradicijo, ki jo bodo odlikovala vsa slovenska kulturna društva.
Maša Vodušek
Na knjižni polici
Michal Viewegh Letoviščarji
Ljubljana. Sanje, 2007
Michal Viewegh je vzhajajoča zvezda na češkem literarnem nebu. V slovenščino so že prevedeni njegovi romani; Vzgoja deklet na Češkem (2003), Čudoviti pasji časi (2003), Roman za ženske (2005), Igra na izločanje (2006) in Letoviščarji (2007). Romani so na Češkem izšli v visokih nakladah, po Romanu za ženske in Letoviščarjih pa so posneli tudi filma.
Pisatelj Max (Michal) se je s štiriindvajsetimi potniki odpravil na letovanje v Italijo in vzel s seboj prenosnik, da bi o tem potovanju napisal roman. Enotedensko potovanje v Italijo ne bo samo svež zrak, temveč tudi italijanska zgodovina in širitev duhovnih obzorij. Letoviščarji so vseh starosti in raznoliki po poklicih, nagnjenjih, pričakovanjih, intelektualnem dojemanju. Oba voznika sta Karla. Niso živali, so ljudje, da ne bi puščali kosti za sedeži, sta jih opozorila, in da naj vrnejo držala za skodelice. Max je moral likom dodeliti imena. Ni si tako lahko izmisliti trideset imen, ki bi odsevala značaj svojih protagonistov. Štirideset jih ne more obvladati, zato potnikom v Budjejovicah sploh niso ustavili. Max je podvomil, ali je misel na roman, ki ga bo napisal med turističnim potovanjem, res tako dobra. Svoj novi roman bo zato napisal v tretji osebi, ki bo prav tako nosila pisateljeve lastnosti, le da jih bo zrisal s »fowlesovsko« ironično distanco.
Letoviščarji so glasna skupina osemnajstletnih puber-tetnikov, družina, hči, ki plača staršema potovanje, starejši zakonski par, študentki v pričakovanju počitniških avantur, vdovi, homoseksualca, poslanec z družino. Denisa že od nekdaj ni marala upokojencev. Nekaterim z leti pešata vid in sluh, pa tudi razsodnost. Vodička Pamela, komaj maturirana srednješolka, je bila vajena vsak dan skrbno negovati svoje telo. Poslanec Hynek se je zaobljubil, da se na potovanju ne bo prepiral z ženo. Osebe se zbližajo, odnosi vzpostavijo, vstopijo v medsebojna razmerja in se tudi razdrejo. Max se ni več natančno spominjal, zakaj bi napisal roman, ki bi se v celoti dogajal na turističnem potovanju. Od nekdaj je rad potoval. Ne bodo njegove avanture banalne v nasprotju s pustolovci, ki potujejo po Ameriki? Primerja se s Kundero, ki pojmuje roman kot meditacijo o človeškem obstoju prek imaginarnih likov. Sprašuje se, ali je tradicionalen pripovedni način primeren za njegov roman. Potnik Pet-rescu meni, da navzočnost romanesknega lika spreminja svet v besedilo. Nasprotno pa se besedilo spreminja v svet, če vanj vstopi avtor. Kdo sta gospod Petrescu in gospa Koštalova? Ostarela ljubimca, ona skrivnostna, on ekshibicionist ali usmerjevalca, vseznalca, vez med zgodbo in bralci? Max pri pisanju ni občutil neke vsena-rodne ali svetovne odgovornosti. Čutil pa je odgovornost do sebe, založbe, do svojih bralcev in kanček državljanske odgovornosti. Avtorjev novi roman se tako v prvem delu odvija v brezčasju bencinskih črpalk, avtocest in klimatiziranih avtobusov. Zanima ga človek sredi leteče zgodovine. Max seje ločil in samoironično ugotavlja, da ni imel kaj prida izbire, saj na primer dopust na Ber-mudih traja dve tedna, ločitev pa je za vedno. Tridesetletna Jolana, kije staršema lahko samo pokosila vrt ali plačala dopust, se je zgrozila ob nenadnem spoznanju, da bosta čez trideset let starša mrtva in bo ostala sama. Letoviščarji so imeli v hotelski restavraciji samostojen kotni salon in takoj je nastalo večno vprašanje dopust-nikov, kje bo kdo sedel, s kom si bodo delili mizo. Hotel je imel lastno plažo in to je za pisca pomembno, da se mu liki ne izgubijo. Napisati zabaven in resničen roman o ljudeh na letovanju, seje veselil Max, ko je delal zapiske. Med zabavnejšimi je domislica, verjetno še iz predtran-zicijskega časa, da Jakub v šoli ni znal napisati H, ne da bi si izpahnil ramo in je tako namesto Husak pisal Rusak. Avtor se zaplete z vodičko, po njej hrepeni. Kako naj hrepenenje loči od pornografskih fantazij?
Motivno roman spominja na Paasilinnijev Skupinski samomor, kjer skupina oseb potuje sicer k dobesedno končnemu cilju, je pa v romanu več duhovitih spontanih doživetij, situacijske komike, literarnih obratov. Prvi del, če bi ne bilo pozabljene potnice, je preveč negiben opis, dopolnjen s citati piscev, s trenutnim poimenovanjem in označitvijo oseb ter vsebinsko razvlečen. Drugi del romana je kompleksnejši, in to je Viewegh v svoji najboljši izdaji.
Bil je prav uspešen dopust. Pripovedovalec jemlje bralce na tvegano in pustolovsko potovanje, na katerem išče smisel celote. Se bodo Letoviščarji še kdaj vrnili v italijanski hotel?
Plavanje
Rekordi Šerbca in Kek-ca!
Stran 12
Nogomet
Žrebanje parov 3. SNL - vzhod
Stran 12
Namizni tenis
Cirkovčani jeseni v 3. SNTL
Stran 12
Nogomet
Stojnčani z novimi močmi in trenerjem
Stran 12
Kolesarstvo
Gazvoda iz »drugega plana« do stopničk
Stran 13
Streljanje
Pragersko navdušilo svetovno javnost ...
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Iz Drave Ptuj
Nogometna temperatura se dviguje
Nogometaši ptujske Drave so opravili veliki del priprav za naslednjo tekmovalno sezono, kjer gojijo visoke, morda tudi celo evropske cilje. V minuli sezoni jim ni uspelo, tokrat bodo to majhno »napakico« poizkušali odpraviti. Razen v prvem letu tekmovanja v slovenskem elitnem nogometnem razredu so Ptujčani vedno bili na polovici ali v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice. S tem so praktično razvadili ljubitelje nogometa na Ptuju in okolici, kakor tudi svoje najzvestejše navijače. Pred minulo sezono je bilo veliko joka in stoka za trenerjem Milkom Djurovskim, vmes je bil nekaj ur trener Primož Gliha, nato pa je malce nepričakovano trenerske konce prevzel hrvaški strokovnjak, sicer nekdanji odlični igralec večih klubov Dražen Besek. Ptuj ni bila prva trenerska de-stinacija in vodstvo Drave ni
nič pogrešilo okoli angažmaja tega trenerja. Na začetku ni bil priljubljen, vendar so tudi »strokovnjaki« iz tribun polagoma pričeli dojemati bistvo. Zelo na tiho in elegantno je prišlo do precejšne pomladitve moštva, kar štirje igralci so postali reprezentamtje U-21 (za Slovenijo: Rok Kronaveter, Marko Drevenšek in Doris Kelenc, za Hrvaško pa Miljenko Bošnjak). Dvignile so se delnice kluba oziroma cene nogometašev iz Ptuja. Kdo pa ne bi v svojih vrstah rad videl kompletnih in discipliniranih ter dela željnih nogometašev. Do sem lepo in prav. Marko Grižonič, Jan Štrukelj in Marko Kmetec so prave okrepitve, sicer ob obstoječem kadru. V naslednji sezoni bi lahko »eksplodiral« še kakšen mlad nogometaš in potem je to, kar so v klubu želeli, da so postali konkurenčni ob rezultatih, nenehnem razvoja kluba
Nogomet • Prijateljska tekma
Poraz Drave s Poljaki
Wisla Krakov - Drava 3:0 (2:0)
Drava: Dabanovič, Grižonič, Soska, Prejac, Berko, Emeršič, Horvat, Bošnjak, Kelenc, Kme-tec in Štrukelj. Igrali so še: Ger-mič, Tisnikar, Goričan in Ne-žmah. Trener: Dražen Besek.
Nogometaši ptujske Drave so v okviru priprav na novo prvenstvo odigrali pripravljalno srečanje v avstrijskem mestecu Grospetensburg, blizu madžarske meje, z ekipo poljske Wisle iz Krakova, sicer peto uvrščene ekipe iz njihovega prvenstva. V bistvu je bil sam začetek oziroma prvih pet minut usoden za Ptujčane, ki so po napaki obrambe prejeli dva prepoceni zadetka. Nato so se hitro zbrali in s Poljaki odigrali dobro tekmo, polno tempa in dobrih kombinacij. Prvi del srečanja je minil v vodstvu in stabilni igri Dravinih nasprotnikov.
V nadaljevanju srečanja pa popolnoma druga slika na igrišču, saj so bili tokrat nogometaši Drave tisti, ki so zamudili nekaj stoodstotnih priložnosti. Dvakrat se je v ugodnem položaju znašel Marko Kmetec, Doris Kelenc pa je v 71. minuti
s prostega strela zadel prečnik. Poljska ekipa je dve minute pred koncem zadela še tretjič v polno in tako samo potrdila zmago. Trener Drave Dražen Besek ni mogel računati kar na nekaj poškodovanih nogometašev.
»Odigrali smo tekmo z zelo kvalitetnim nasprotnikom, mogoče z najmočnejšim v dosedanjem teku priprav. V bistvu nam takšnih tekem primanjkuje. Kljub porazu smo lahko zadovoljni s prikazano igro naših nogometašev. Napake v obrambi so nas stale ugodnejšega izida,« je po tekmi dejal Nikola Janoš prvi pomočnik trenerja Drave Dražena Beska.
Šterbal in Kronaveter pričneta danes!
Dva poškodovana nogometaša Drave Emil Šterbal in Rok Kronaveter bosta po daljši odsotnosti zaradi poškodb sta pričela z vadbo včeraj (ponedeljek). Vratar Tomaž Murko bi naj pričel konec tedna, medtem ko mladi Ivan Filipo-vič danes odhaja na operacijo meniskusa.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Lucas Horvat in Doris Kelenc med treningom.
v organizacijskem smislu, še s kapitalom, ki se mu reče pravi mladi velemojstri. Zilič je odšel nazaj, vendar je tako blizu kot daleč od dresa Drave in če bi ostal, potem bi Drava imela »morilsko napadalno orožje« za nasprotnike.
Prvi tekmec Drave je veliko opevani in hvaljeni Maribor. Nedelja, 22. julija, bo nogometni praznik na Štajerskem, saj se bosta na Ptuju pomerila Drava in Maribor. Vse skupaj
pa še bo toliko večje, ker vijoličasti dobro igrajo v predkolu pokala Intertoto in bo vse to dodatni motiv za ljubitelje in navijače Maribora, da bodo prišli na Ptuj. » Mi smo dobro igrali srečanje proti Wisli iz Krakova. Smešno se sliši, saj smo srečanje izgubili, dobili pa smo vpogled v trenutno formo naših nogometašev. Tekem s tako kvalitetnimi nasprotniki nam primanjkujejo. Igrali smo dobro, vendar se
zavedamo svojih pomanjkljivosti. Do tekme z Mariborom je še daleč, vendar ravno toliko zelo blizu. Naredili bomo vse, da bomo maksimalno pripravljeni pričakali vijoličaste na ptujskem mestnem stadionu pred našimi navijači,« je dejal Nikola Janoš, pomočnik trenerja Drave Dražena Be-ska. Navajeni smo, da veliko ne govori, da je bolj tiho, vendar predano dela. Vse skupaj bodo na tem derbiju začinili
navijači obeh moštev, vendar divjakom iz Maribora ni mesto na Ptuju, še posebej če malce zavrtimo film nazaj in se spomnimo Rač in Slovenskih Konjic. Ljubitelji in navijači nogometa Drave na Ptuju so miroljubni, sicer glasni. Takšni naj bodo tudi gostje in naj bo vsa pozornost namenjena nogometu kot igri in športnemu spektaklu v drugi polovici leta 2007 na Ptuju.
Danilo Klajnšek
Plavanje • Plavalni miting Veronika 2007
Rekordi Šerbca in Kekca!
V letnem bazenu „Pod skal-co" v Kamniku je bil v soboto tradicionalni plavalni miting Veronika 2007. Organizator mitinga je bil Plavalni klub Kamnik in iz Plavalnega kluba Terme Ptuj sta tekmovala Gregor Šerbec in Blaž Kekec. Oba sta plavala 50 in 100 m prosto ter 50 in 100 m prsno. Trinajstletni Blaž Kekec je svoj napredek pokazal prav v vseh disciplinah in izboljšal svoje osebne rekorde, ki jih je dosegel na mednarodnem plavalnem mitingu na Ptuju, ki je bil 12. in 13. maja. Po disciplinah je Kekec izboljšal svoje rezultate na 100 prsno za 4 sekunde, 50 prsno za 3, 100 prosto za 2 in 50 prosto za 0,8 sekunde. Najboljši rezultat je dosegel v disciplini 50 m prosto, kjer je bil med svojimi letniki s časom
32,08 deseti. Trenutno najboljši ptujski plavalec Gregor Šer-bec je svoj napredek pokazal tudi z novimi najboljšimi časi. Sedemnajstletni plavalec je v disciplini 100 m prosto osvojil skupno četrto mesto, medtem ko je bil med mladinci tretji s časom 57,61 (573 točk). Zmagal je Dejan Hercigonja (PK Olimpija), star 24 let, ki je plaval 56,39 sekunde. Oba plavalca sta naredila viden napreden, potem ko ju trenira Mijo Zorko. Na primer Šerbec je lani na 100 metrov prosto plaval 1:00,19, maja 58,58 in sedaj je njegov rezultat že 57,61. Skupno je na Veroniki-nem mitingu Šerbec izboljšal tri svoje osebne rekorde in za izpostaviti je tudi njegov osebni rekord na 50 metrov prosto, ko je plaval 27,34. Oba
Gregor Serbec in Blaž Kekec s hosteso Veroniko
Nogomet
Prijateljska nogometna tekma
Aluminij - Cibalia
1:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Gaši (17), 1:1 Fe-doton (60) in 1:2 Bagarič (75. z 11m).
Aluminij: Rozman, Gašpa-rič, Mlinarič, Krajcer, Bingo, Marinič, Težački, Medved, Gaši, Veselič. Igrali so še: Saga-din, Trstenjak, Puničič, Kram-berger, Fridauer, Brus, Breg, Lalič in Benčič. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so po samo šestih opravljenih treningih odigrali pripravljalno srečanje s hrvaškim prvoligašem Cibalio, ki jo vodi nekdanji strateg ptujske Drave Srečko Lušič. Kidričani so to srečanje odigrali brez Dončeca, Dugolina, Dakoviča in Šimenka, zato pa je domači
trener preizkušal nekaj igralcev, ki so prišli od drugod.
V	prvem polčasu so domačini igrali dobro, predvsem taktično zelo zrelo, saj so gostom pustili terensko pobudo, svoje priložnosti pa iskali v hitrem prehodu v nasprotne napade. V 17. minuti je stari nogometni lisjak Težački z globinsko žogo zaposlil Gašija, sicer igralca iz Švedske, ki je z natančnim strelom premagal vratarja Cibalie.
V	drugem polčasu so gostje izkoristili svojo boljšo pripravljenost in nekaj napak v domači obrambi ter dosegli dva zadetka, kar je za njih pomenilo pričakovano zmago. Škoda je le, da domači niso izkoristili nekaj sto odstotnih priložnosti in bi lahko rezultat bil tudi v njihovo korist.
Danilo Klajnšek
20 do 22. julija, medtem ko bo Gregor Šerbec skočil v bazen na državnem prvenstvu od 28 do 31 julija.
David Breznik
plavalca bosta v mesecu juliju sedaj še bolj zavzeto trenirala, saj ju čakata državni prvenstvi v plavanju. Blaž Kekec bo plaval na državnem prvenstvu od
Kasaštvo
Dušan Zorko uspešen v Avstriji
Član KK Ljutomer Dušan Zorko je na mednarodni dirki v Badnu (Avstrija) dosegel tri odlične rezultate. Z Jasonom GL je na 2100 metrov dolgi stezi osvojil 2. mesto (1:17,5), v prvem predteku badenske milje pa je z Interjem bil tretji. Doseženi kilometrski čas - 1:14,1 pomeni izenačenje lastnega rekorda. V finalni dirki se je pomerilo devet kasačev, po izenačenem boju pa je Inter pristal na 6. mestu s časom 1:15,1, ki sta ga ob Interju dosegla tudi četrto- in petouvr-ščeni tekmovalec.
NŠ
Nogomet • Žrebanje parov
3. slovenska nogometna liga - vzhod
Tekmovanje v 3. SNL - vzhod vodi MNZ Murska Sobota. Vodstvo tekmovanja je opravilo žrebanje tekmovalnih parov za sezono 2007-2008. Iz te lige so se v 2. SNL uvrstili nogometaši Zavrča, iz lige pa sta izpadli ekipi mariborskega Železničarja in Tišine. V ligo pa se je iz 2. SNL vrnila Dra-vinja iz Slovenskih Konjic, kot prvaki Štajerske in Pomurske
tjo, potem pa bo zelo zanimivo in pestro.
Po dolgem času pa ima naše področje samo eden klub v tej konkurenci - Stojnci. Sicer pa v naslednji sezoni ni velikih favoritov za prvo mesto. To bi naj bila Dravinja iz Slovenskih Konjic, vendar je vprašanje, kako so preboleli izpad iz druge lige. Ob njih bi bilo potrebno v ta krog prištevati še
nogometne lige pa so novi člani postali Šmartno ob Paki in Roma. Malo negotovosti je bilo glede razvrstitve ekipe Železničarja, ki je osvojil dvanajsto mesto, zamudili bi naj z vlogo za licenco, ki je zaradi tega tudi niso dobili, zato pa je v ligi ostal trinajsti Dravograd. S tem se v mariborskem tretje-ligašu ne strinjajo in napovedujejo boj za svojo pravico, saj po njihovem mnenju še dva kluba ne izpolnjujeta pogojev za nastopanje v 3. SNL. Če bodo pri Železničarju uspeli s svojo, mogoče tudi sodno po-
Tehnostroj Veržej, pa mogoče novinca v tem tekmovanju Šmartno ob Paki, ki se želi vrniti na stara pota slave, to pa je najmanj v 2. SNL. Ob tem pa se pojavlja vprašanje interesa, organiziranosti kluba, denarja in zadovoljevanja licenčnih pogojev.
Pari 1. kroga: (11. avgust): Stojnci - Odranci, Tehnostroj Veržej - Koroška Dravograd, Pohorje - Dravinja, MU Sent-jur - Šmartno ob Paki, Maleč-nik - Kovinar Štore, Paloma - Roma.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Cirkovčani jeseni v 3. SNTL
Tomo Dankič in Metod Skamlič
V	ŠD Cirkovce že nekaj let zelo aktivno dela tudi namiznoteniška sekcija, ki jo vodi Metod Skamlič. Ta športna panoga je v tem kraju zelo priljubljena.
V	času počitnic so v ŠD Cirkovce pripravili turnir za najmlajše, ki je bil dobro obiskan. V kategoriji od 2.-4. razreda je 1. mesto osvojila Andreja Bezjak (OŠ Lovrenc), 2. Urša Gregorc, 3. Domen Hergan (obe OŠ Cirkovce). V kategoriji od 5.-9. razreda je bil med dekleti naslednji vrstni red: 1. Anja Perčak, 2. Mojca Vek, 3. Mojca Kolarič (vse OŠ Cirkov-ce). Pri fantih so bili najboljši naslednji tekmovalci: 1. Darko Hergan, 2. Denis Hergan, 3.
Nogomet
Domen Skamlič (vsi OŠ Cirkov-ce). Poudariti je potrebno, da brata Hergan v svoji konkurenci zasedata mesti med prvih 30 na računalniški lestvici NTZ Slovenije.
Ob tem zaključnem turnirju v Cirkovcah pa je potrebno zapisati še eno razveseljivo novico: v naslednji sezoni bodo Cirkovčani nastopili v 3. SNTL. Ekipa bi naj bila kombinacija mladih in starejših - izkušenejših igralcev. Cirkovčani so zelo hvaležni Tomo Dankiču za njegovo nesebično pomoč na vseh ravneh, kakor tudi NTK Ptuj, s katerim dobro sodelujejo.
Danilo Klajnšek
Stojnčani z novimi močmi in trenerjem
Nogometaši Stojncev, ki so v minuli sezoni tekmovanja v 3. SNL - vzhod zasedli sedmo mesto, z majhnim zaostankom za ekipami pred njimi bodo v novo prvenstvo krenili v močno spremenjeni postavi. Po odhodu trenerja Ivana Zajca v Zavrč so nogometaši najbolj stabilnega tretjeligaša dobili novega (starega) trenerja. Po letu dni odsotnosti se je na klop »kanarčkov« izpod Borla vrnil Miran Klajderič. Po odhodu igralcev: Sandi Čeh, Matej Murata, Sebastijana Golob in Martin Železnik k novemu dru-goligašu iz Zavrča, so v Stojnce prišli: Matej Rumež (Malečnik), Rok Marinič (Aluminij) in Aleš Belšak (NK Drava). Seznam okrepitev še ni zaključen in zna se zgoditi še kakšna okrepitev. Po ponovnem prihodu Mirana Klajderiča na klop Stojncev, sicer edinega kluba iz področja MNZ Ptuj, je o žrebu dejal naslednje:« Žreb je takšen kot pač je. Za nas bi rekel, da je malce neugoden, čeprav bomo z vsemi nasprotniki igrali dvakrat v prvenstvu. Mogoče je samo moteča situacij glede našega turnirja, kjer bomo igrali z Odranci in Tehnostrojem, na-
šim konkurentom. Ponovna vrnitev na trenersko klop Stojn-cev ni bila lahka odločitev. Kaj pa o ciljih v naslednji sezoni in sodelovanju s sosednjimi klubi misli novi (stari) trener: »Lani smo bili sedmi, v naslednji sezoni pa je cilj: biti v zgornji polovici klubov. Samo tekmovanje ne bo lahko, vendar mislim, da bi bil to naš domet. S pripravami bomo pričeli 12. julija, vadili bomo štirikrat tedensko, vse priprave bomo imeli v Stojncih in okolici, odigrali pa bomo tudi do sedem pripravljalnih tekem. Časa za pripravo bo dovolj. Računamo, da bomo v kadru imeli 20 igralcev in dva vratarja. Pogovarjamo pa se tud o sodelovanju s prvoli-gašem Dravo in drugoligašem Aluminijem,« je nadaljeval trener Stojncev Miran Klajderič.
V Stojncih pa bodo 21. in 22. julija organizatorji močnega nogometnega turnirja, na katerem bodo ob domači ekipi nastopile še ekipe Aluminija, Odrancev in Tehnostroja Ver-žej. Letos ne bo nogometašev Drave, ki bodo ravno v nedeljo, 22. julija, igrali štajerski derbi z Mariborom na Ptuju.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Foto: DB
Kolesarstvo • 18. dirka Solidarnosti, Poljska
Gazvoda iz »drugega plana« do stopničk
Kolesarji Perutnine Ptuj so pretekli teden uspešno nastopali na 18. dirki Solidarnosti na Poljskem. V skupnem seštevku šestih etap je tretje mesto osvojil Gregor Gazvoda in za eno mesto izboljšal rezultat Mitje Mahoriča iz lanskega leta, ki je doslej veljal kot najboljša ptujska uvrstitev na dirki. Med dirko je perutninarjem kazalo še bolje, saj je bil na polovici Matija Kva-sina v rumeni majici vodilnega, a je v posamičnem kronometru s počeno zračnico izgubil preveč. Zmagal je domačin Lukas Bodnar (Intel Action), zraven
Gazvode se je med najboljših petnajst uvrstila še trojica Ptuj-čanov: Kvasina je osvojil enajsto, Andrej Omulec trinajsto, Matej Marin pa petnajsto mesto. Med mladimi kolesarji je Kristjan Burasek zaostal le za Poljakom Lukasem Moželevskim (Legia TV4) in osvojil drugo mesto.
Dirko so Ptujčani pričeli izjemno dobro. Ne sicer v prvi kratki in ravninski etapi, ampak drugi dan, ko je bila na sporedu najtežja etapa. Na 211,9 kilometra dolgi progi Novi Sac-Krosno je karavana prečila šest gorskih ciljev, najtežji vzponi so jih čaka-
18. Dirka Solidarnosti, Poljska, 4.-8. julij, 2.1 UCI
Sreda, 1. etapa: Ribnik - Jastrzebie Zdroj, 103.5 km
1	Piotr Zaradni (Pol, DHL-Author) 2.16.52 (45.373 km/h)
2	Marcin Gebka (Pol, Dynatek)
3	Marek Wesoli (Pol, CCC Polsat Polkowice)
15 Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas Četrtek, 2. etapa: Novi Sac-Krosno, 211.9 km
1	Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) 5.30.06 (38.533 km/h)
2	Kazimir Stafej (Pol, DHL Author) +0.20
3	Andreas Schillinger (Nem, Team Sparkasse), enaki čas 13 Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj +1.23
23	Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj)
24	Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj)
25	Kristijan Burasek (Hrv, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas Petek, 3. etapa: Jaroslaw-Tarnobrzeg, 186.7 km
1	Piotr Zaradni (Pol, DHL Author) 4.30.18 (39.578 km/h)
2	Kristof Jesovski (Pol, CCC Polsat Polkowice)
3	Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj)
13	Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj)
14	Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj)
15	Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj)
18 Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas Sobota, 4. a etapa: Ozarow ITT, 29.8 km
1	Lukas Bodnar (Pol, Intel Action 38.29.90 (46.462 km/h)
2	Denis Kostuk (Ukr, Intel Action) +0.03
3	Blasej Janiacik (Pol, Intel Action) +0.09
4	Eddy Serri (Ita, Miche) +0.09
5	Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj) +0.33
26	Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj) +3.00 40 Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) +3.47 Sobota, 4. b etapa: Skarzysko-Kielce, 101 km
1	Tilo Schüler (Nem, Team Sparkasse 2.31.52 (39.903 km/h)
2	Marek Wesoly (Pol, CCC Polsat Polkowice)
3	Kristof Jesovski (Pol, CCC Polsat Polkowice)
6	Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj)
9 Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas Nedelja, 5. etapa: Radom-Lodz, 217.2 km 1 Piotr Zaradni (Pol, DHL Author) 4.52.18 3. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj), enaki čas Generalna razvrstitev:
1	Lukas Bodnar (Pol) Intel Action) 15.28.08
2	Blasej Janiacik (Pol, Intel Action) +1.02
3	Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj) +1.23 11 Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) +3.07 13 Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj) +4.02 15 Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj) +4.39
Gregor Gazvoda
li prav ob koncu v okolici Kros-nega. Etapo je dodatno otežilo slabo vreme, v zadnjih kilometrih je močno deževalo, temperatura pa se je spustila na pičlih dvanajst stopinj nad ničlo. V za ta letni čas zimskih razmerah se je ponudila priložnost za pobeg, ki jo je najbolje izkoristil Kvasi-na. Najprej se je znašel v osredju s petimi ubežniki, skupina pa ni bila složna in jih je glavnina kaj hitro zatem ujela. A 25-letni Zagrebčan je še enkrat poskusil, tokrat precej bolj uspešno. Njegovemu tempu je uspela slediti le trojica, v zadnjih petnajstih kilometrih pa se je otresel še njih in v »solo« vožnji prečkal ciljno črto. V zdesetkani glavnini minuto in pol za Kvasino je bilo le 29 kolesarjev, med njimi pa od Ptujčanov ni bilo le Stareta, ki ga je počena zračnica »odpihnila« daleč v ozadje. »Nekaj kilometrov pred ciljem sem napadel in videl, da me ostali, ki so bili očitno zelo utrujeni, niti pogledali niso. Bil sem dovolj močan, da sem prišel sam do cilja. Zavedam se da so Poljaki izredno močni, dirka pa se je šele začela,« je bil v cilju vesel in
1
^■EMO - B!

v?
REMO-BUD LÖD t
%
!
j\_I'muiiimi I'm
sekunde. V sobotni popoldanski etapi je Gazvoda moral celo sprintati, in osvojil šesto mesto. Tudi zadnji dan je bilo dramatično vse do konca, a je tretje mesto vendarle ostalo v ptujskih rokah. Za nameček je bil v etapi tretji ponovno Matej Stare. »Bilo je precej taktiziranja, na srečo se je v soboto glavnina tik pred ciljem prepolovila, Gazvoda, ki je bil v ospredju, pa se je otresel dveh tekmecev in lahko je malo lažje zadihal. V nedeljo so še sledili napadi, vendar smo jih uspeli odbiti in obdržati visoko uvrstitev. Dirka je bila zelo naporna že zaradi težkih vremenskih razmer, etape so bile dolge, Poljaki pa so kljub temu, da imensko niso znani, so odlični kolesarji. Na domačih dirkah so izredno motivirani, stopijo skupaj ko je potrebno in je nam tujcem še mnogo težje. Vsako jutro smo
se vozili tri ure na start etape, kar nas je še dodatno utrujalo. Če potegnem črto, moram kljub smoli, ki nas je spremljala, biti zadovoljen z rezultatom in delom celotnega moštva,« je dejal Glivar. Vesel je bil tudi Gazvoda, ki je dosegel največji uspeh v letošnji sezoni. »Braniti tri sekunde prednosti pred četrto uvrščenim je bilo zelo psihično naporno. S pomočjo moštva mi je uspelo. Poljaki se kar niso mogli sprijazniti z uvrstitvami, še zadnji je napadel le kilometer pred ciljem,« je dodal Gazvoda.
Z uspešnim nastopom na Poljskem Ptujčani odhajajo na počitnice. Pravih počitnic bo zelo malo, saj jih čaka naporen drugi del sezone. Počitek bo kratek, potrebno se bo pripraviti na nova tekmovanja, ki jih čakajo v začetku avgusta.
Uroš Gramc
Foto: Marjan Keiner
Matija Kvasina
Foto: Marjan Keiner
previden mož v rumenem.
Troboj kronometri-stov
V petek so kolesarji vozili lažjo, 186,7 kilometra dolgo etapo. V skupinskem sprintu je
bil že drugič najhitrejši Poljak Piotr Zaradni, Matej Stare pa je osvojil tretje mesto. V generalni razvrstitvi ni bilo sprememb, še vedno je bil v vodstvu Kvasina, a je kolesarje čakal odločilen posamični kronometer. Pričakoval se je dvoboj med hrvaškim prvakom, Kvasino ter poljskim Bodnarjem, ki je zaostajal le pol minute, iz ozadja pa je napadal slovenski, Gazvoda. Največ je iztržil domačin, ki je z več kot 46 km/h prevozil 30 kilometrov dolgo progo. Gazvoda se je z zaostankom 33 sekund in petim mestom povzpel na skupno tretje, Kvasina pa je potegnil najkrajšo. Po počeni zračnici že v uvodnih kilometrih je povsem izgubil motivacijo in za zmagovalcem zaostal več kot tri minute. »To je katastrofa, že lani v Franciji je Božič v rumeni majici na kronometru dobil »defekt«, zdaj pa se je zgodba ponovila. Sreča nas je povsem zapustila, na kronometru se kaj podobnega zgodi zelo redko,« je nad usodo tarnal ptujski strateg Srečko Glivar. Na srečo pa je »drugem planu« Gazvoda opravil s progo kot se od specialista za kronometer spodobi. »Počutil sem se odlično, noge so se vrtele zelo dobro, zato tudi rezultat ni izostal. S svojo vožnjo in rezultatom sem zadovoljen,« je dejal 25-letni Makolčan.
Poljaki se niso sprijaznili
Gazvoda je dve etapi pred koncem minuto in pol zaostajal za vodilnim Bodnarjem, dvajset sekund za drugo uvrščenim, bolj tesno pa je bilo v ozadju, saj mu je sledila trojica, ki je zaostajala manj kot deset sekund. Začel se je taktični boj, lov na
Planinski kotiček
Vorarlberg, Švica, Liechtenstein
3.-9. avgust 2007 Drage planinke, spoštovani planinci!
Pred vami je program potovanja, odkrivanja novih planinskih lepoti in uživanja v treh državah. Izlet je namenjen vsem, ki želite preživeti nekaj prelepih dni v osrčju Alp, v neokrnjeni gorski naravi polni planinskega cvetja in pobeljenih vršacev. Za dolino Brand, kjer bomo preživeli večji del našega potovanja, pravijo, da ima najlepšo gorsko kuliso v Alpah. Za Švico velja, da je naj država Alp, Liechtenstein pa je zagotovo naj knežji v tem delu Evrope.
Petek, 3. avgusta
Udeleženci izleta se zberemo ob 21.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z udobnim kombijem podali na pot skozi Maribor, Gradec, Salzburg, Innsbruck in Bludenz v Brand. Nočna vožnja z vmesnimi postanki za malico.
Sobota, 4. avgust
V jutranjih urah prihod v gorsko vasico Brand, ki leži na 1.030 metrih nad morjem. Nastanitev v zasebnem penzio-nu. Prvi dan se bomo podali na lažjo turo čez Niegenkopf do Paludhutte, od koder je čudovit razgled na alpske vršace in ledenik. Zvečer po vrnitvi bomo prvič preizkusili dobrote mladega šefa kuhinje, ki mu drži taktirko Slovenka iz Polenšaka. Po večerji okušanje nočnega utripa Branda.
Nedelja, 5. avgust
Zajtrk nam bo dal moči za odkrivanje lepot v območju Oberzalimhutte. Mimo planšarij in številnih potokov bomo sestopili nazaj v Brand, kjer nas bo čakala okusna večerja.
Ponedeljek, 6. avgust
Zgodnji zajtrk, nato pa odkrivanje lepot Liechtensteina. Po znameniti poti Furstensteig se bomo povzpeli v osrčje gora nad rensko dolino. Popoldan si bomo vzeli čas za ogled glavnega mesta Vaduz, nato pa sledi vrnitev nazaj v Brand. Po večerji pa sladko spanje.
Torek, 7. avgust
Zajtrk bo nekoliko zgodnejši a se splača držati pravila o zgodnji uri. Podali se bomo na 2.964 metrov visoko Schesa-plano, najvišji vrh pogorja. Pot vodi mimo treh planinskih postojank in je lažje narave. Ponuja pa obširne razglede na švicarske Alpe s številnimi ledeniki. Sestopili bomo do jezera Lunersee in se vrnili nazaj v Brand, kjer bomo deležni prepotrebne večerje.
Sreda, 8. avgust
Vzpon na visoko goro nam bo pobral nekaj moči zato bomo ta dan bolj počasi. Mimo slapov se bomo podali do planinske koče Schatalaganthutte in si privoščili originalni jabolčni zavitek ali Apfelstrudel. Delajo ga po starih receptih in je zares odličen. Po vrnitvi v Brand se bomo odpravili nazaj v Slovenijo, kamor bomo prispeli v jutranjih urah. Vožnja mimo Innsbrucka in Gradca v Ptuj.
S seboj vzemite popolno planinsko opremo in ostale stvari za potovanja. Cena izleta vključuje štiri polpenzione, prevoz z udobnim kombijem, cestnine in organizacijo ter znaša 237 EUR. Ob prijavi se vplača 90 EUR, preostali del do 31. julija.
Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni Planinskega društva Ptuj na Prešernovi 27 do zasedbe 6 prostih mest vsak torek in petek med 17. in 19. uro. Vodil bo Uroš Vidovič.
Streljanje	.
Pragersko navdušilo svetovno javnost; samo celotne Štajerske ne!
Z nemškim zmagoslavjem se je končal svetovni pokal v streljanju na glinaste golobe s puško šibrenico, ki je potekal od 26. junija do 7. julija na strelišču v Gaju pri Pragerskem. Prireditev si zasluži odlično oceno, predvsem zaradi odlične organizacije, pa tudi strelci so pokazali obilico znanja. Na zadnji največji strelski dogodek pred olimpijskimi igrami, kjer si še zadnji tekmovalci zagotovili svoj nastop, smo Slovenci lahko ponosni. Veliko nastopajočih, veliko spremljevalcev, veliko gledalcev itd., to so samo presežniki tega tekmovanja, po našem športnega dogodka zadnjih, najmanj dveh mesecev. Na olimpijskem strelišču v Gaju pri Pragerskem se je zbralo toliko pomembnih ljudi, da bi se to moralo izkoristiti. Vsa čast organizatorjem za ta veliki športni dogodek. Oni pa nam v letu 2009 pripravljajo še večjega. Upamo samo, da bo to zaznala politika in gospodarstvo. V spremljanju ob robu smo opazili, da niso bili ravno v velikem številu. Mogoče pa je krivo leto, ko ni nobenih volitev, ob tem pa vsa čast tistim, ki so bili tam.
Dobili smo nove zmagovalce z odličnimi rezultati. V disciplini »skeet« za ženske je zmaga odšla v Nemčijo. Christine Brinker je v finalu premagala Kitajko Xiumin Yu, tretja pa je bila Diana Bacosa Italija. Med moškimi, disciplina »double trap«, je na zmagovalne stopničke stopil Italijan Danielo Francesco, drugi je bil Šved Dahbly Hakan, tretjega mesta pa se je veselil Američan Walton Eller. Tudi v zadnji disciplini svetovnega pokala »skeet« za moške je zmaga odšla med nemške strelce. Axel Wegner je za eno točko (124) zgrešil avtomobil Mercedes, ki je čakal najboljšega strelca in bil za eno točko boljši (123) od Ciprčana Kyriacosa Christofurousa, ki je končal s srebrno medaljo. Tretje mesto je na veliko veselje kuvajt-ske reprezentance osvojil Zaid Almutiari, ki se je tako tudi uvrstil na olimpijske igre. Strelci, trenerji, funkcionarji in gostje iz dvainosemdesetih držav so na račun svetovnega pokala izrekli same pohvale. Tako je generalka pred svetovnim prvenstvom, ki čaka marljive organizatorje strelskega centra Gaj pri Prager-skem, odlično uspela.
»Zadnja ocena tega svetovnega pokal je lahko bi rekli odlična. Zadovoljni smo z organizacijo, čeprav je bilo nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih je vsako leto manj. Toda v primerjavi z evropskim prvenstvom, ki je bilo lani tukaj v Gaju, je bilo v tem tekmovanju za svetovni pokal čutiti veliki napredek.
Več smo pričakovali od samega okolja, predvsem od Slovenske Bistrice, pa tudi Maribora in Ptuja. Morda bi lahko prišlo se več gledalcev, čeprav se prepoznavnost športa s puško ši-bernico zahvaljujoč strelskemu centru v Gaju v Sloveniji močno dviguje. Tekmovalci so bili zel zadovoljni, kar nekaj jih je bilo, ki so osvojili kvote za nastop na olimpijskih igrah. Tudi zadnji finale je postregel z odlično tekmo, tako da smo bili v teh dneh priča razburljivim in zanimivim strelskim obračunom. Samo tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno,« je ob koncu svetovnega pokala povedal predsednik strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič. »V strelstvu smo stalno prisotni na svetovnem vrhu, vsaj z enim tekmovalcev. Če samo omenimo Rajmonda Debevca, imamo tudi svetovne prvake v samostrelu, tudi v puški šibernici se prebijata brat in sestra Maček, imamo enajstega mladinca na svetu in svetovne prvaka v velikem kalibru. Toda res je, da imamo malo klubov in strelcev s puško šibernico. Finančno niso tako močni, da bi lahko vzdrževali tako visoki nivo tekmovanja, kot je bilo to. Tako se težko dosegajo želeni rezultati. Dva velika tekmovanja v tako kratkem času, svetovni pokal letos in svetovno prvenstvo prihodnje leto, bi morala Sloveniji prinesti več. Določena ministrstva bi morala spoznati, da je za Slovenijo to velika priložnost za promocijo v svetu in končni preboj med najboljše tudi v tej strelski panogi,« je še dodal Maloič.
»Izenačena dva svetovna rekorda, to je najbolj bistveno za sam dogodek, zaradi tega tudi tekmujejo. Glede na anketo, ki smo jo pravili med vsemi sodelujočimi, smo lahko zelo zadovoljni, saj smo dobili same pohvale. Visoki in odlični rezultati pa so samo potrdili, da je bilo tekmovališče odlično pripravljeno in da so bili pogoji zares idealni,« je dejal predsednik organizacijskega odbora Igor Rakuša. Beseda je stekla tudi o največjem tekmovanju, ki strelišče Gaj čaka v prihodnosti. »Svetovno prvenstvo je še za štirideset procentov večje od svetovnega pokala. Najprej je potrebno narediti popolno analizo tega prvenstva in pripraviti plan za svetovno prvenstvo, ki bo pri nas leta 2009. Samo tek-movališče je tako rekoč že pripravljeno, saj zadostuje vsem kriterijem. Problemi pa so namestitve in hotelske zmogljivosti. Planiramo gradnjo hotela in upamo, da bo do samega tekmovanja gotov. Po drugi strani pa pokrivaje s festivalom Lent
pomeni koriščenje kapacitet, ki bi jih lahko dvakrat prodali, zato
Fit na kolesu
bo svetovno prvenstvo meseca septembra. Toda sam Maribor
Moje prvo kolo ...
Se še spominjate svojega prvega kolesa? In vseh dogodivščin, ki so spremljale učenje vožnje na samo dveh kolesih? Padcev in bušk, potolčenih kolen in zmagoslavja, ko smo se lahko že čisto sami peljali? Naša radovednost nam ni dala miru in tako smo se sprehodili po mestnih ulicah ter povprašali ljudi po spominih na njihovo prvo kolo.
Maja, 32 let:
»Še predobro se spominjam svojega prvega kolesa. Bilo je bordo rdeče barve, z zelenimi pomožnimi kolesi. Nekega dne sva z očetom šla pred blok vadit vožnjo na samo dveh kolesih. Bilo me je zelo strah, saj se mi je kolo ves čas majalo in bila sem čisto brez ravnotežja. Najprej je oče držal sedalo ter mi tako pomagal, da nisem telebnila po tleh. Bila sem popolnoma navdušena, saj sem se peljala tako kot odrasli! Kar naenkrat pa sem ugotovila, da
očeta ni več za mano in da sem res prepuščena sama sebi na tistih dveh kolesih! In potem je sledila samo panična vožnja naravnost - brez ustavljanja, brez zavojev in direktno v velik zelen kontejner za smeti. In buška je bila tu. Ampak kmalu sem že obvladala vožnjo po dveh kolesih in sem se s svojim ponyjem podila med bloki.«
Darinka, 45 let:
»Prvo kolo, s katerim sem se vozila, je bilo izposojeno. Dekle iz sosednjega bloka je edina v ulici imela kolo - čudovitega po-nyja, s katerim pa smo se potem vozili kar vsi otroci pred blokom. Medsebojno smo si pomagali pri učenju vožnje, saj smo se najprej morali naučiti loviti ravnotežje. Ko sem sedela na kolesu, je z mano tekla prijateljica in me držala za sedalo. Spomnim se, da je bilo to v drugem razredu osnovne šole. Nekega dne sem se zapeljala sama, izgubila ravnotežje in grdo padla. Ampak z dodatno
»KOLESARSKI IZLET TEDNA«
Predlagaj kolesarski Izlet In super kolesarska nagrada bo morda prav tvoja! Veste za čudovito kolesarsko pot, ki ste jo tudi sami preizkusili, oziroma za prijeten kolesarski izlet, na katerem ste uživali sami ali v družbi? Povejte še nam! Gremo kolesarit!
V svoj predlog vključite: ime izleta (poimenujte ga sami), regijo, težavnostno stopnjo po vaši oceni (ocena - 'za začetnike', 'za občasne kolesarje', za 'profije'), približno dolžino poti ter kratek opis poti (izhodiščno točko, poti in ključni zavoji).
Vaše predloge nam pošljite na e-mail naslov info@polimaraton.si s pripisom »Kolesarski izlet tedna«. Seveda pa ne pozabite zapisati tudi vaših podatkov (ime in priimek, naslov, davčna številka, telefon), saj bomo vsak teden objavili enega izmed predlogov ter ga kolesarsko nagradili. Sodelujte in ne bo vam žal!
Če hočeš biti fit
Če si želiš zabaven dan
Če ti je kolo užitek
nima dovolj kapacitet, vključiti bomo morali tako Slovensko Bistrico kot Ptuj, Rogaško in Zreče. Največji »hendikep« pa je letališče. Maribor mora dejansko zaživet z letališčem in čimprej vzpostaviti mednarodne linije. To je osnova, ne samo za tekmovanje, tudi za turizem in tudi za vsakodnevno koriščenje strelišča. Obstaja velik interes večine reprezentanc za priprave, toda letališče v Ljubljani je enostavno predaleč. V kolikor logistično nisi dostopen, je problem. Upam, da bo Maribor kmalu vzpostavil mednarodne linije in da bomo v bližini imeli kmalu več hotelskih kapacitet. Pa tudi turistične organizacije
tako lokalne kot nacionalna se premalo vključujejo v ta projekt. Po informacijah je več kot dva tisoč obiskovalcev v teh dneh iskalo razne spominke, lokalna organizacija se je sicer vključila, toda njihov minus je, ker niso imeli angleških materialov. Potrebna bo celovita ponudba, saj ti ljudje ki prihajajo, po eni strani tekmujejo, po drugi strani pa tudi veliko trošijo,« je o stanju in novih projektih zaključil Igor Rakuša, ki mu seveda s svojim organizacijskim odborom pripadajo največje zasluge za izvrstno organizacijo svetovnega pokala.
Danilo Klajnšek
vajo sem se naučila dobro voziti in tako še danes, predvsem poleti, s partnerjem redno rekreativno kolesariva.«
Domen, 17 let:
»Moje prvo kolo je bilo zelo majhno in je imelo rdeča kolesa in rumena plastična platišča. Na začetku sem se seveda vozil s pomožnimi kolesi. Kolo sem imel tako rad, da sem se z njim želel voziti tudi po stanovanju, vendar mi starši tega niso pustili. Postavili so ga pred vhodna vrata, kjer sem ga moral pustiti do naslednje vožnje pred blokom.«
Silvo, 50 let:
»Svojega kolesa zelo dolgo
nisem imel, zato pa sem skupaj s starejšima bratoma uporabljal očetovega. Ta se je za svoje kolo tako bal, da ga ni pustil voziti nikomur. Sam se je z njim vozil v službo. Tako smo ga vozili na skrivaj. Še dobro se spomnim, da je bilo to sivo moško kolo, ki pa je bilo za nas mulce previsoko. Tako sva navadno dva stopila na kolo - vsak na en pedal. Usesti se namreč nisva mogla, ker potem nisva mogla poganjati kolesa. Oče nas nikoli ni zasačil pri takšnem sposojanju kolesa, priznati pa moram, da je bilo nadvse zabavno.«
Izjave zbrala in uredila: Janja Šuler Di@log Company
Za kolesarski izlet tedna smo izbrali kolesarsko pot »Od Gradca do Šentilja«, ki sta jo predlagala Daniel in Mateja Horvat iz Goriš-nice. Pa veliko kolesarskih užitkov ob preizkušanju nove poti! Naj bo zabavno fit s kolesi!
Ime kolesarske ture: OD GRADCA DO ŠENTILJA
Približna dolžina: 65 km
Zahtevnost: za občasne kolesarje; posameznike ali družine
Kažipot: Z avtomobili se zapeljemo do Spielfelda (avstrijski Šentilj) in od tam z vlakom (kolesa vzamemo seveda s sabo na vlak) do glavne železniške postaje v Gradcu. Tukaj se začne kolesarjenje nazaj proti Šentilju in sicer sprva skozi zanimivo staro mestno jedro Gradca, od tam pa po označeni in vseskozi asfaltirani kolesarski poti ob reki Muri (kolesarska pot "R2" sicer poteka vse od izvira reke Mure v pokrajini Lungau do Gornje Radgone oz. Bad Radkersburga in je v celoti dolga cca. 340 km).Proga je ravninska (peljemo se v smeri padca reke), dolžina znaša okoli 65 km. Na progi ni posebnih nevarnosti, saj le redko naletimo na kakšen avtomobil. Predvsem na prvih kilometrih na poti iz Gradca srečujemo veliko kolesarjev, tekačev in kotalkarjev. Možnosti za počitek, osvežitev in okrepčilo je na pretek, saj nas vso pot spremljajo številne brunarice, namenjene prav kolesarjem in tekačem na poti, kjer vas prijazno postrežejo s pijačo in jedačo. Cilj izleta je mesto, kjer smo pustili avtomobil. Traso je po želji možno podaljšati, na primer z začetkom kolesarjenja severneje v mestu Bruck an der Mur. V tem primeru je pot do Šentilja dolga že približno 115 km in je potrebno razmisliti tudi o morebitnem prenočišču. Možnosti za to je ob progi tudi precej. Pot lahko končamo tudi v Gornji Radgoni (približna oddaljenost od Gradca je 105 km). »Tistim, ki se bodo odločili prevoziti opisano traso, želim veliko užitka na progi! Lep pozdrav, se vidimo na "Poliju"!« Daniel in Mateja Horvat
Nagrada (kolesarski števec), ki jo poklanja Kolesarski center Bike EK, bo poslana po pošti na naslov nagrajencev. Za predlog se vam najlepše zahvaljujemo!
P. S. - Kolesarski izlet Od Gradca do Šentilja in še več predlogov za kolesarjenje najdete tudi na www.polimaraton.si
M A K^ATO f*
www.polimaraton.si
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!
Ptuj • Drugi otroški srednjeveški tabor na ptujskem gradu
Otroci v času vitezov, renesančne glasbe in lončenih posod
Člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj so minuli teden drugo leto zapored pripravili srednjeveški tabor za otroke. Udeležilo se ga je 35 otrok iz Ptuja in bližnje okolice. Zanje je 18 mentorjev pripravilo zanimive delavnice, kjer so se veliko naučili o življenju konec 14. in začetku 15. stoletja na našem območju. Z narejenimi izdelki in pridobljenim znanjem se bodo širši javnosti predstavili 1. septembra na Grajskih igrah.
Foto MT
Vitez Janez Kamniški je otrokom pokazal viteški oklep, ki so si ga kasneje tudi nadeli, ter meče, ki so jih uporabljali vitezi.
Na turnir skem prostoru ptujskega gradu so v času tabora otroci živeli v stilu življenja v srednjem veku kot številčna kmečko-meščanska družina z očetom Milanom Mastenom in mamo Anico Ternovšek. »Otroke so starši do osme ure zjutraj pripeljali na turnirski prostor, kjer so jih sprejeli mentorji. Sledil je zajtrk, temu pa dopoldanske delavnice. Po kosilu so imeli počitek, nato pa še dve delavnici do 18. ure. Otroci so bili na taboru oblečeni v preprosta 'srednjeveška' oblačila in tudi stil prehrane je bil iz tistega časa - zelenjavne juhe, pečeno meso, kaša, krompir itd. Pili so samo vodo in z medom sladkan čaj, saj drugih brezalkoholnih pijač takrat niso poznali. Pri jedi so uporabljali lončene skledice in kozarce ter lesene žlice. Vilic in nožev kot pribora v srednjem veku namreč niso uporabljali,« je
Premierno so jo uprizorili 29. junija, v vseh petih predstavah jo je videlo 3000 ljudi, kar niti v snu niso pričakovali, je zadovoljna povedala režiserka Tatjana Vaupotič. Novih pet predstav predvidevajo v času od 31. avgusta do 4. septembra. S Spomenikom pri Hrastovcu na gostovanja ne morejo, ker gre za predstavo,
povedal Milan Masten, ki je skrbel za materialno oskrbo tabora. Otroci so eno noč prespali v spalnih vrečah na slami v zavetju šotorov, nad čemer so bili še posebej navdušeni.
Otroci navdušeni nad vitezi in njihovimi igrami
Program tabora je bil sestavljen iz delavnic, ki so bile na lanskem taboru za otroke najbolj zanimive. V goste pa so ponovno povabili tudi atraktivnega viteza Janeza Kamniškega iz KUD Klati vitez in Karantanskega viteškega reda okrogle mize iz Dolenjske. Spremljala sta ga vitez Gregor Miklič in princesa Kaja. »Otrokom smo povedali, kako je nekdo lahko postal vitez in kakšne meče so le-ti uporabljali. Pogovarjali smo se o nastanku denarja in jim pokazali, kako so kovali novce. Za vsa-
ki so jo delali izključno za vur-berško grajsko dvorišče.
»Naše sanje so se uresničile. Res smo trdo delali od januarja naprej. Večje nagrade, kot polne tribune Vurberka, si ni mogoče želeti. Ljudje so bili navdušeni, obiskovalci so bili iz vseh generacij. Tudi ne gre za tipično gledališko občinstvo. Obisk je pokazal, da si
kega otroka smo tudi skovali novec, ki ga je lahko odnesel domov. Ogledali in tudi preizkusili so vitezov oklep. Pokazali pa smo jim še, kako so si takratni paži (stari od 7 do 14 let) krajšali čas z viteškimi igrami, ki so izgledale kot prave viteške igre. Ena izmed iger je bilo nabadanje prstana. Pri tem so otroci uporabljali ščit, kopje in konjička. Za konec smo jih učili streljati s klasičnim dolgim lokom (long bow) v tarčo,« je o dejavnostih, ki so najbolj pritegnile najmlajše, dejal vitez Janez Kamniški.
V delavnicah so jim predstavili srednjeveške dejavnosti
Damjan Kobale je otrokom približal renesančno glasbo in jih ob tem učil igrati na kljunasto flavto. Majda Kramberger jih je učila igrati na tolkala, Karmen Zajko
ljudje takih dogodkov na prostem želijo. Letošnja predstava je bila še posebej zahtevna, ker so vključili tudi konje in kočijo. V dramsko skupino so se odlično vključili tudi člani pevsko-glasbene skupine Stari prijatelji iz Kicarja, kot da bi bili z nami že od vsega začetka. Zahvala za uspešno opravljeno delo gre celotni ekipi.
pa plesati renesančne plese. Damjan Kobale je še vodil delavnico izdelovanja zeliščnega papirja. »Otroci so iz toaletnega papirja pripravili papirje-vino, ki so jo zlili v kad. Temu so dodali vodo in zelišča, ki so jih pred tem sami nabrali. Papirno maso so nato zajeli s siti, jo odcedili in iztisnili od-
Vsi, ki so zraven, so z veseljem zraven. Za novo sezono bomo prav tako poskušali najti delo, v katerem bo lahko nastopilo čimveč članov dramske skupine. Nekaj tekstov bom vzela s seboj na dopust, jih pregledala, nato pa se bomo odločili,« je še povedala Tatjana Vaupo-tič.
Dramska skupina je vesela
večno vodo. Po tem postopku so v srednjem veku izdelovali papir. Danes pa izdelke lahko uporabijo kot dekorativni papir ali čestitko. Mitja Va-upotič je malim radovednežem razkazal zunanjost gradu - grajsko stavbo, orožarno, južno topovsko ploščad, severni stolp ter kamnito steno
tudi, da so jih povabili, da z Gospo ministrico nastopijo v okviru Špas teatra v Mariboru.
Konec septembra jih čaka tudi dvodnevni izlet, kot nagrada za vse, kar so vložili v letošnjo predstavo. Izlet je
Romanskega Palacija. Pokukali pa so tudi skozi vrata v ka-zemate (podzemne prostore). Med drugim so izvedeli, da je grad sezidan iz kamnov, ki so jih klesali in ne nabirali ter da stavba grajske žitnice ni bila hlev, kot so mislili nekateri otroci. Izdelovali so tudi izdelke iz gline. »Najprej so izrezali del gline, ga pregnetli in nato začeli izdelovati izdelek. Izdelali so obeske za verižice, skodelice, krožničke in druge izdelke, ki so jih poljubno okrasili še s školjkicami in kamenčki. Pri izdelovanju so si pomagali z 'modelirkami'. Končne izdelke pa so na soncu sušili nekaj ur,« je postopek izdelovanja opisala vodja te delavnice Andreja Panič.
V pedagoški sobi na gradu so imeli še pedagoške delavnice, risali pa so tudi na opeko in opazovali sonce na gno-monski način.
Življenje brez televizije, računalnika in mobilnih telefonov
»Otroci so z bivanjem na taboru in pri delavnicah lahko veliko pridobili. Trudili smo se jim približati strpnejši način življenja, kar je večina otrok zelo dobro sprejela. Prikazali smo jim, kako so živeli v poznem srednjem veku in v začetku renesanse ter da je bilo življenje duhovno kvalitetnejše kot danes. Uvedli pa smo tudi dihalne vaje Divja gos za koncentracijo, ki jih je vodil Andrej Cafuta,« je zgodbo letošnjega tabora zaključila Anica Ternovšek, vodja tabora.
mat
edina nagrada poleg aplavza občinstva, ki jo prejmejo za ves trud pri postavitvi nekega odrskega dela, saj ne izplačujejo potnih stroškov in honorarjev.
MG
Foto MT	Foto MT
Udeleženci 2. otroškega srednjeveškega tabora na Ptuju, oblečeni v srednjeveška oblačila.	Izdelke iz gline so okrasili s kamenčki in školjkami.
Vurberk • Dramska sekcija KD Grajena tudi letos navdušila
Tri tisoč obiskovalcev Spomenika pri Hrastovcu
Dramska skupina KD Grajena, ki uspešno deluje že 57 let, je v sezoni 2006-2007 za oder vurberške-ga gradu naštudirala zgodovinsko tragedijo v petih dejanjih Spomenik pri Hrastovcu. V predstavi sodeluje 40 ljudi. Vsak je opravil svoj del v predstavi, vsi skupaj pa veliko delo.
if
I m %
Foto: Črtomir Goznik
Glavna protagonista ljubezenske drame Tatjana Caf v vlogi Agate Nurnberger in Robert Polanec v vlogi Friderika Herbersteina.
Upravna enota Ormož
Delavec brez poklica, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva Knauf - M/Ž, DČ 3 mes.; delovno mesto je prosto po dogovoru. VGRAJEVANJE, JOŽE LUKMAN, S. P., LIBANJA 13, 2259 IVANJKOVCI. MESAR
Prodaja mesa in mesnih izdelkov, razsek mesa - M/Ž, prodajalec, NDČ, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje
1	leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. JANKO SIRC, S. P., PODGORCI 24, 2273 PODGORCI. AVTOMEHANIK
Voznik mednarodni prevozi - M/
Ž, DČ 6 mes, gibljiv - nestalen urnik; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj, DČ poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B,C,E, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. EX D.O.O., CVETKOVCI 99, 2273 PODGORCI. SLIKOPLESKAR
KV slikopleskar, vsa slikople-skarska dela - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: po dogovoru, DČ, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. STANKO JURKOVIČ, S. P., VINSKI VRH 49, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU.
VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik tovornega vozila C- in E-kat. - nakladanje in razkladanje tovora, vzdrževanje vozila - M/Ž; certifikat voznik v cestnem prometu, DČ 6 mes, gibljiv - nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ voz. izpit kat. C, E, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, izpit za prevoz izrednega tovora. PREVOZI VENTA, D. O. O., CVETKOVCI 48, 2273 PODGORCI. EKONOMSKI TEHNIK Špediter - M/Ž, DČ 1 leto, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje
2	leti, nemški jezik - dobro, špediter-ska licenca. AZ INTERKONTRAKT ALEKSANDER ZOREC, S. P., DOLGA LESA 10, 2270 ORMOŽ.
Upravna enota Ptuj
KOVINARSKI DELAVEC Delavec začetnik - II. stopnje strokovnosti(usposobitev za samostojno delo) - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto: po dogovoru, DČ delovne izkušnje 1 mes., zahtevana usmeritev in poklic: -dokončana OŠ, - USO program, - PKV program. TALUM, D. D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
DELAVEC BREZ POKLICA Pomožna zidarska dela pri izvedbah izolacijskih fasad in strojnih ometov - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmen-sko delo, predvideno plačilo: 800,00 EUR neto, delovno mesto je prosto: takoj, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, delo poteka na višini 3-10 metrov. CIRIL BERANIČ, S. P., APAČE 111, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. Čiščenje gostinskega objekta
-	M/Ž, DČ 6 mes, 6 ur/teden, gibljiv
-	nestalen urnik, delovno mesto je prosto: takoj, DČ poskusno delo 1 mes, možnost podaljašanja delovnega razmerja. LOVRENČIČ IRENA, S. P., OKREPČEVALNICA,PIZZERIA EVROPA, MESTNI TRG 2, 2250 PTUJ. Prevoz pizz - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost
-	delo z ljudmi. MEMORIA D.O.O.,
VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Natakar - M/Ž, DČ 3 mes., 20 ur/teden, gibljiv - nestalen urnik, DČ poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro. BLANKA PUKLAVEC, S. P., CIRKOV-CE 15, 2326 CIRKOVCE. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
Delavec v hladilnici - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, pričakujemo delovne izkušnje na področju skladiščnih del, kjer se pod določenimi pogoji dela - prisotnost nižjih temperatur na delovnem mestu. pri delu se zahteva natančnost, odgovornost, uporaba pripomočkov za komisioniranje. MANPOWER, D. O. O. , PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
Voznik C-kat. - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, DČ poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B,C, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, pričakujemo delovne izkušnje na področju transporta blaga/izdelkov, pri čemer je zahtevan izpit b in c kategorije. opravlja se prevoz blaga po terenu (Slovenija),iznaj-dljivost, natančnost in odgovornost ter fizična sposobnost za nakladanje in razkladanje tovora. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. SLAŠČIČAR
Slaščičar - priprava in peka peciva ter dekoracija nedelje in prazniki prosto - M/Ž, pek, NDČ, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. MARIJA METLIČAR, S. P., ZGORNJE JABLANE 30 A, 2326 CIR-KOVCE.
MESAR - SEKAČ
Mesar - M/Ž, DČ 4 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ fizična moč, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin. EWI MESARSKI TEAM D.O.O., NA POSTAJO 31, 2250 PTUJ.
PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
Monterska dela na terenu - M/
Ž,DČ 3 mes., gibljiv - nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru, DČ delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. BAUKOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. KLJUČAVNIČAR
Ključavničar - varilec Inox materia-lov-tig postopek, izdelava Inox ograj in podobnih izdelkov v delavnici, ter montaža istih v bližnji okolici znotraj Slovenije in sosednjih državah. - M/Ž, varilec, DČ 2 leti, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, izkušnje pri delu z nerjavečimi - Inox materiali: razrez, oblikovanje, varjenje, obdelava, montaža Inox ograj na stanovanjskih, poslovnih in podobnih objektih. RAMAINOKS, D. O. O., KOPALIŠKA ULICA 3, 2325 KIDRIČEVO. Strojni mehanik, DČ 6 mes., dvo ali
več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, želena izobrtazba: KV mehaniki in strojniki, KV elektrikarji, KV obdelovalci kovin, KV metalurgi, KV administratorji in sorodni KV prekvalifikacija in podobnoželeno znanje privezovanja bremen in posluževanja dvigala s tal. TALUM, D. D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Strojni mehanik, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: po dogovoru, DČ delovne izkušnje 1 mes., znanja za privezovanje bremen in po-služevanje dvigala s tal. TALUM, D. D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. STRUGAR
Kovinostrugar - M/Ž, DČ 4 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ fizična moč, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin. PETAR GVOZDENOVIC, S. P., KAJU-HOVA ULICA 15, 2325 KIDRIČEVO. Ključavničar, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 630,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, DČ delovne izkušnje 3 leta, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. POK D.O.O., SEVEROVA ULICA 5, 2250 PTUJ.
Varjenje oglikovih in krom-nik-ljevih jekel po wig postopku, v maloserijski proizvodnji - M/Ž, ključavničar, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 630,00 EUR neto, delovno mesto je prosto: takoj, DČ delovne izkušnje 3 leta, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. POK D.O.O., SEVEROVA ULICA 5, 2250 PTUJ. AVTOMEHANIK
Avtomehanik - M/Ž, NDČ, enoiz-mensko delo, delovno mesto je prosto takoj, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. AVTOCENTER PRSTEC, D. O .O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. ELEKTRIKAR ENERGETIK Elektrikar - M/Ž, DČ 3 mes., gibljiv
-	nestalen urnik delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. BAUKOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. ELEKTROMONTER Elektromonter - M/Ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 mes., fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, poznavanje dela na terenu v tujini, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO, D. O. O., DO-RNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK Elektromonterska dela na terenu v tujini - M/Ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: po dogovoru, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 6 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO, D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. KERAMIK
Polagalec keramičnih ploščic
-	M/Ž, pomožni keramik, NDČ, eno-izmensko delo, predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, delovno mesto je prosto: takoj, DČ delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti. GZD HORVAT ROBERT S.P., JURŠINCI 20, 2256 JURŠINCI.
KERAMIČAR
Polagalec keramike in kamna
-	M/Ž, pomožni keramik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je
prosto po dogovoru, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, pisne vloge poslati na: ZAGREBŠKA C. 66, 2250 PTUJ.
SLIKOPLESKAR
Pomožna dela in slikopleskarska dela - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, DČ poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, možnost priučitve. ROBERT HAMERŠAK, S. P., POBREŽJE 3, 2284 VIDEM PRI PTUJU. SLIKOPLESKARSKA - fasaderska dela - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, delovno mesto je prosto: takoj, DČ poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 mes., fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. VOGLAR JOŽE, S. P. - SLIKO-PLESKARSTVO, ZABOVCI 98, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU. ZIDAR
Zidar fasader - delo na gradbišču - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 420,00 EUR neto delovno mesto je prosto takoj, DČ poskusno delo 6 mes., delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. BOROVA JASMIN, S. P., JADRANSKA ULICA 10, 2250 PTUJ. VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik avtomehanik - M/Ž, DČ 3 mes., gibljiv - nestalen urnik, predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, delovno mesto je prosto: po dogovoru, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. PAAM LOG, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. SKLADIŠČNIK
Razkladanje in nakladanje trgovskega blaga v skladišču, traktorske storitve, razvoz blaga - M/Ž, kmetijski delavec, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, DČ poskusno delo 2 mes., voz. izpit kat. B,F.
KMETIJSTVO POLANEC D.O.O., PLETERJE 34, 2324 LOVRENC NA
V dveh zaključnih razredih je bilo skupno 51 sošolcev, razredničarki pa sta bili Marta Frangež in Marija Viher. Razredničarki se srečanja tokrat nista mogli udeležiti. Ampak gotovo sta bili v mislih nekdanjih učencev, ki so se v prijetnem vzdušju spominjali različnih šolskih prigod, nezgod in ko so kot otroci kakšno ušpičili. Spomnili so se tudi ravnatelja Marjana Debeljaka, ki jim je ob zaključku osmega razreda dovolil imeti nekakšno
DRAVSKEM POLJU.
PRODAJALEC
Prodajalec - trgovinski poslovodja - M/Ž, trgovinski poslovodja, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B. KMETIJSTVO PO-LANEC, D. O. O., PLETERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. NATAKAR
Natakar - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 6 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo. MEMORIA, D. O. O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Prodajalec avtomobilov - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto, po dogovoru, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B. AVTOCEN-TER PRSTEC, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Poslovodja, trgovec - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, DČ voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti. DANIJEL HOJNIK, s. p., RAJŠPOVA ULICA 14, 2250 PTUJ.
Pomožni delavec v terenski ekipi
-	delno višinska, strojna in industrijska čiščenja - M/Ž, DČ 1 leto, gibljiv
-	nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti, vestnost, iznajdljivost, zanesljivost, možnost podaljšanja za NDČ. SERVIS - KOMPLEKS, D. O. O., ULICA HEROJA BRAČIČA 6, 2000 MARIBOR. STROJNI TEHNIK
Vodja proizvodnje - vodenje proizvodnje, programiranje CNC stružnic, nadzor dela ter priprava dela, vodenje manjše skupine - M/Ž, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo, DČ poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 mes., organizacijske spo-
valeto na šoli. To se seveda niti približno ne more primerjati s tem, kar danes razumemo pod besedo valeta. »Pojedli smo nekaj keksov, popili sok ter malo zaplesali, ob 18. uri pa je bilo »valete« konec«, se spominja Stanko Kukovec iz Podgorcev. Poleg šolarjev iz Velike Nedelje so namreč višje razrede OŠ Velika Nedelja obiskovali tudi učenci podružnice Podgorci. Na začetku so v šolo k Veliki Nedelji hodili peš , nekateri s kolesom, leta 1965 pa jih je v
sobnosti, vodenje manjših skupin. CLIO, D. O. O., GAJEVCI 17, 2272 GORIŠNICA.
Posluževalec na CNC stružnici
- M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, DČ ročne spretnosti, natančnost. CLIO, D. O. O., GAJEVCI 17, 2272 GORIŠNICA. ELEKTROTEHNIK ENERGETIK Električar - elektroinštalacijska dela - M/Ž, elektrikar energetik, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, DČ delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. ELEKTRO - KA, D. O. O., ŽNIDARI-ČEVO NABREŽJE 11, 2250 PTUJ. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA Pomožni zavarovalni zastopnik za sklepanje življenjskih, premoženjskih, avto zavarovanj za področje štajerske - M/Ž, DČ 2 leti, gibljiv/nestalen urnik delovno mesto je prosto takoj, DČ voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti. GRAWE, D. D., POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
Pravni svetovalec: pravno svetovanje, priprava in izvajanje projektov - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, DČ delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, opravljen pravniški državni izpit. ZAVOD PIP, GOSPOSVETSKA CESTA 83, 2000 MARIBOR.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG
Psiholog - M/Ž, DČ 1 leto, enoiz-mensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, DČ delovne izkušnje 1 leto, tuj jezik - pasivno. TALUM, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
šolo prvič odpeljal avtobus. Prvič so se po zaključeni osnovni šoli sošolci spet srečali na 20. obletnici leta 1986 in od takrat se srečujejo kar pogosto, saj so njihova druženja zelo vesela. Tokrat se jih je zbralo 27, ki so dobro razpoloženi obudili spomine na vesele dni v šolskih klopeh. Spomnili so se tudi tistih, ki so preminuli, in ugotovili, da se je njihova generacija zmanjšala za deset sošolcev.
vki
Foto: Zalar
V. Nedelja • Srečanje sošolcev generacije '66
Obujali so spomine
Na turistični kmetiji Hlebec so se te dni srečali sošolci, ki so osnovno šolo pri Veliki Nedelji končali leta 1966.
Piše: Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (14)
Pošast iz Loch Nessa
Meseca maja smo na POP TV v 24. urah lahko videli doslej najboljši videoposnetek pošasti iz Loch Nessa, ki ga je posnel laboratorijski tehnik Gordon Holmes (še vedno si ga lahko ogledate na internetu). Pošast iz škotskega jezera je s tem spet opozorila nase in javnost se znova mrzlično ukvarja z mitom, ki izvira že iz 6. stoletja našega štetja. Ali gre za spretno turistično prevaro, ali je Nessie, kot jo ljubkovalno imenujejo domačini in zagovorniki, morda res poslednji živeči dinozaver na Zemlji?
Pisani viri
Legenda o pošasti iz velikega ledeniškega jezera Loch Ness je bila prvič zapisana v knjigi Življenje svetega Kolumba iz l. 565. Kolumb, utemeljitelj krščanstva na Škotskem je enemu od svojih spremljevalcev naročil, naj skoči v vodo po čoln, ki ga je odneslo od obale. Ko je mož zaplaval, »se je iz vode dvignila nenavadna žival« in to le nekaj metrov od njega. Kolumb jo je s kričanjem pregnal in tako rešil moža.
Sledili so še drugi opisi jezerske pošasti. Pisec Nicholas Witchell navaja številne omembe »zveri« oziroma »vodne pošasti« v starih knjigah, izdanih med leti 1600 in 1800. Pričevanje dr. Mackenzie-ja iz Balnaina pravi, da jo je videl dvakrat, leta 1871 in 1972, in da je podobna narobe obrnjenemu čolnu, ki »se zvija kot kača« in drvi s polno hitrostjo, tako da se »voda kar peni«. Zapisano je tudi pričevanje ribiča Alexandra
Macdonalda iz l. 1802 in Jocka Forbessa iz l. 1919.
V tridesetih letih 20. stoletja je zanimanje za Nessie splahnelo, saj ljudje niso več verjeli, da obstaja. Začuda pa se je prav l. 1930 pojavilo prvo »moderno« poročilo o pošasti. Časopis Narthern Chronicle je zapisal, da so 22. julija tega leta trije mladeniči med ribarjenjem opazili, da je voda dobrih 500 metrov proč nenavadno razburkana in da tik pod gladino plava nekaj ogromnega naravnost proti njim. Žival se jim je približala na razdaljo 200 metrov in izginila.
Fotografska pričevanja
Prva fotografija Nessie je nastala 12. novembra 1933. Naredil jo je uslužbenec Britanske aluminijske družbe Hugh Gray, ki se je sprehajal po strmih pečinah nad jezerom. V sončnem nedeljskem jutru je kakih 180 metrov daleč zagledal pošast. Hitro je pritisnil na sprožilec in jo ujel, ko je bila meter nad
vodo. Fotografija ni najbolj razločna, vendar je družba Kodak potrdila njeno pristnost.
Najbolj znamenita fotografija, ki jo imajo mnogi tudi za najboljšo, je nastala 1. aprila 1934. Posnel jo je Robert Kenneth Wilson, profesor na Kraljevem kolidžu za kirurgijo. Zgodaj zjutraj je opazil »žival« in jo ujel v teleobjektiv. Ko je film pozneje razvil, sta bila na slikah vidna glava in vrat, ki sta molela iz vode, pod vodo pa se je videl nejasen obris telesa. Pošast iz Loch Nessa je postala svetovno znana.
Naslednjo pomembno fotografijo je l. 1951 naredil gozdarski delavec Lachlen Stuart. Z ženo sta videla pošast in jo poslikala na razdalji 50 metrov. Slika je razkrila značilne grbe na Nessijevem hrbtu. Strokovnjaki so jo potrdili kot avtentično. Med l. 1972 in 1976 je Frank Sear-le posnel vrsto fotografij, ki pa so bile preveč nejasne, da bi razkrile kaj novega o Nes-sie. 21. maja 1977 je Anthony Shiels naredil posnetek pošasti, na katerem je vidna njena glava, ki gleda iz vode. Kasneje so sledile še številne druge fotografije.
Filmski posnetki
Prvič so pošast iz Loch Nessa na filmski trak posneli l. 1933 pred božičem. To je uspelo domačinu Malcolmu Irvingu. Juž-noafričan G. E. Taylor je bil nato prvi, ki je posnel barvni film, 3 minute trajajoč posnetek hrbta približno 200 metrov oddaljenega bitja. Nato je l. 1960 Tim Dins-dale posnel najznamenitejši film, ki je temeljito spremenil metode lova na pošast in vnesel več reda ter znanstvene sistematičnosti. Nekajminutni posnetek kaže grbo podvodnega bitja, kako plava s hitrostjo 10 vozlov. Center za iz-vidništvo britanskega vojnega letalstva je ocenil, da ne gre za ponaredek. Najnovejši val prahu
pa je dvignil že omenjeni posnetek iz l. 2007, ki velja za doslej najboljšega in ga je zabeležil 55-letni Gordon Homes, laboratorijski tehnik iz Yorkshira. Na jezeru je zagledal črno sled, dolgo okrog 14 metrov, ki se je s hitrostjo 10. kilometrov na uro premikala po mirni vodni gladini.
Znanstvene raziskave
Dinsdalov film je spodbudil ustanovitev Raziskovalnega urada Loch Ness. V uradu so razvrstili in opredelili na tisoče izjav očividcev, preučili njihovo zgodovino vse do 6. stoletja in organizirali dolgoročno raziskovanje na jezeru. Prvo znanstveno odpravo je junija 1960 vodil dr. Denys Tucker, direktor Britanskega naravoslovnega muzeja. Raziskovalci so imeli s seboj 30 študentov prostovoljcev, Maconijev ultrazvočni globinomer in veliko fotoaparatov. Na jezeru so opazili 3-metrsko grbo, ultrazvočna naprava pa je na globini 20. metrov zaznala velik gibajoč predmet. 40 metrov globoko so odkrili tudi velike jate jezerskih postrvi - odgovor skeptikom, ki so trdili, da pošast v jezeru ne bi preživela, ker ni dovolj rib. Zdaj se je pokazalo, da ta teorija ne drži več. Znanstven pristop je pritegnil raziskovalce z vsega sveta. Leta 1970 je prišel letalski podpolkovnik Ken Wallis v svojem »avtožiru«. Sledil mu je Dan Taylor iz Texasa z rumeno podmornico. Ljudje iz britanske televizijske mreže Independent Television News so prišli s podvodnim sonarjem, Bob Love pa je dobil enako opremo od družbe Honeywell. Leta 1969 mu je kar dve minuti uspelo ohraniti stik z nečim, za kar je bil prepričan, da je velika žival. Leta 1973 so na jezero
prišli še Japonci, ki jih je vodil Jošiu Kou. Do najbolj osupljivih odkritij se je dokopala ameriška raziskovalna skupina dr. Roberta Rine-sa, ki je avgusta 1975 snemala globine jezera z dvema podvodnima kamerama, kakršne je uporabljal sloviti naravoslovec Jacques Cousteau. Nejasni posnetki so prikazovali rdečkasto-rjavo žival z debelim trupom.
Za in proti
Ko si je raziskovalec Peter Scott ogledal Rinesove posnetke, je dejal: »Verjetno je spodaj v jezeru 20 do 50 takšnih živali. Domnevam, da so iz rodu pleziozavrov.« Ta vrsta dinozavrov je že pred 7 milijoni leti izginila z zemeljskega površja. Ta teorija razlaga, da so bili Nessiejini predniki ob koncu ledene dobe, ko je nastalo to jezero, odrezani od morja. Jezero je globoko 330 metrov, torej je globje od Severnega morja. Njegova prostranost in zakotnost bi lahko omogočila tem bitjem nemoteno razplo-jevanje tako, da bi se kot živi fosili ohranili do danes.
Druga teorija, ki jo zagovarja tudi britanski zoolog dr. Maurice Burton, pa pravi, da pošasti v Loch Nessu ni, da valove na mirni gladini povzročajo motorni čolni in da je vse skupaj zgolj utvara ali pa celo potegavščina turističnih delavcev, ki si želijo pritegniti čimveč gostov.
Znani astronom, raziskovalec in pisatelj Arthur C. Clarke je zaključil takole: »Dokaz, da v jezeru nekaj obstaja, je realen; povsem drugo vprašanje pa je, ali je to žival, ki je znanost še ne pozna, ali nekaj drugega. Moje osebno mnenje je: ob ponedeljkih, sredah in petkih verjamem v Nessi ...«
Prihodnjič: Kdo je bil Jack Razparač?
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjevi svaljki z drobtinami, zelena solata SREDA
zelenjavna juha, sirov burek ČETRTEK piščančja solata* PETEK
ocvrti lignji s tatarsko omako, krompir s peteršiljem SOBOTA
polnjene bučke**, solata NEDELJA
porova juha, pečen mladi krompir, ražnjiči na žaru, solata PONEDELJEK
špageti po bolonjsko, solata
* * *
RECEPTI

mo. Malo pred koncem dodamo na meso še baziliko (količina je odvisna od okusa posameznika). Pripravimo solato. Očistimo zeleno solato, narežemo paradižnik, čebulo ter dodamo koruzo. Solimo, dodamo kis in olje ter vse skupaj premešamo. Solato serviramo na krožniku, na sredini dodamo piščanca ter obložimo z mozzarelo. Postrežemo z opečenim toastom ali navadnim kruhom.
**Polnjene bučke
*Piščančja solata
Dva piščančja zrezka, zelena solata, 2 paradižnika, majhna konzerva koruze, čebula, mozzarela, bučno olje, kis, sol, poper in bazilika.
Piščanca razrežemo na majhne kocke, dodamo sol in dobro zapeče-
4 manjše bučke, 25 dag mletega mesa, 15 dag sira, 1 jajce, 1 žlička paradižnikove mezge, 1 čebula, 2 stroka česna, 1 žlica olja, sol, poper, sladka mleta paprika, 1 žlica margarine.
Bučke najprej dobro operemo, jih prerežemo na polovico, sredico izdolbemo z majhno žličko, posolimo in jih obrnemo tako, da gleda izdolbena stran dol (da izteka voda, ki jo bučka izpusti). Približno 1/3 izdolbenega bučkinega mesa sesekljamo, ker ga bomo kasneje dodali mesu, s katerim bomo napolnili bučke. Na olju prepražimo čebulo. Ko začne rumeneti, damo v kozico mleto meso, dodamo ščepec soli, popra, sladke mlete paprike ter čajno žličko paradižnikove mezge. Iz-pareti mora vsa tekočina, in ko je meso gotovo, ga odstavimo z ognja ter počakamo, da se ohladi. V ohlajeno meso damo 1/2 naribanega sira, sesekljan česen, sesekljano meso bučk in 1 jajce. Vzamemo izdolbene bučke in jih napolnimo z maso. V pekač damo peki papir in ga na-mažemo z margarino. V pečico, ki smo jo predhodno ogreli na 200 stopinj, damo bučke in jih pečemo približno 20 minut. Vzamemo jih ven, nanje položimo še 1/2 na rezine narezanega sira in pečemo še 5 minut, da se sir stali.
Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 10. julij
Danes goduje Ljubica.
480 p. n. št. se je kopenska vojska Špartancev, Atencev in zaveznikov pred bojem s Perzijci utrdila v soteski Termopile.
1509 se je rodil francosko-švicarski reformator Johannes Calvin.
1830 se je rodil francoski slikar Camille Pissaro.
1856	se je rodil v Liki na Hrvaškem srbski znanstvenik in izumitelj Nikola Tesla.
1940 je, po podpisu premirja z Nemčijo, prepustila francoska narodna skupščina vladi maršala Henri-Philippa Petaina vsa potrebna ustavodajna in izvršilna pooblastila.
1943 je prišlo do izkrcanja zaveznikov na Siciliji. Sreda, 1l. julij
Danes goduje Olga.
Danes je svetovni dan prebivalstva.
1628 se je rodil japonski fevdalni gospod Micukuni Tokugava.
1857	se je rodil irski fizik sir Joseph Laimor.
1906 je francosko vrhovno sodišče izreklo oprostilno sodbo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfusa, ki so ga leta 1894 po krivici obsodili vohunstva.
1921 so revolucionarji pod vodstvom Suhe-Batorja, ob izdatni pomoči SZ osvobodili Mongolijo kitajske nadoblasti.
1979 so na zemeljsko površje nenadzorovano padli ostanki ameriške vesoljske postaje Skylab.
1995 je vojska bosanskih Srbov zavzela s strani ZN varovano enklavo Srebrenico. Četrtek, 12. julij
Danes godujeta Mohor in Fortunat.
1536 je umrl znameniti nizozemski humanist, književnik, filozof in teolog Erazem Rotterdamski.
1690 so protestanti v Severni Irski premagali katoličane.
1790 je francoska narodna skupščina sprejela "civilno kon-stitucijo za duhovnike", s katero je poskušala Rimskokatoliško cerkev v Franciji reorganizirati na nacionalni podlagi.
1813 se je rodil francoski fiziolog Claude Bernard.
1854 se je rodil ameriški izumitelj George Eastman.
1863 se je rodil francoski bakteriolog Albert Calmette.
1884	se je rodil italijanski slikar in kipar Amedeo Modigliani.
1929	je avstrijski ginekolog Hermann Knaus objavil dognanja svojih raziskav, ki jih je pozneje skupaj z japonskim zdravnikom Kjusakom Oginom razvil v Knaus-Oginovo metodo ugotavljanja plodnih in neplodnih dni.
1975 so razglasili neodvisno demokratično republiko Tome-ja in Principa, otočja na ekvatorju v Gvajanskem zalivu, ki ima 123.000 prebivalcev. Petek, 13. julij
Danes goduje Evgen.
100 p. n. št. se je rodil rimski vojskovodja, cesar in pisatelj Gaj Julij Cezar.
1298 je umrl genovski nadškof in kronist Jacobus de Voragine.
1818 so na ukaz srbskega mogotca Miloša Obrenoviča ubili voditelja upora proti Turkom Jurija Kardordeviča Petroviča.
1841 se je rodil avstrijski arhitekt in učitelj arhitekture Otto Wagner.
1878 se je končal berlinski kongres, ki je priznal samostojnost Črni gori, Srbiji in Romuniji, Avstro-Ogrski pa dovolil zavzeti Bosno in Hercegovino, Britancem pa Ciper.
1930	se je začelo v Montevideu prvo svetovno prvenstvo v nogometu.
1985 je irski glasbenik Bob Geldof organiziral spektakularni dobrodelni celodnevni rokovski koncert za žrtve lakote v Afriki. Sobota, 14. julij
Danes goduje Franc.
1737 so Avstrijci izročili v Nišu Turkom uradno vojno napoved.
1789 se je z zavzetjem Bastilje začela francoska revolucija.
1862 se je rodil na Dunaju avstrijski slikar Gustav Klimt, ustanovitelj slikarske šole, ki je postala znana kot dunajska secesija.
1889 so ustanovili v Parizu drugo Internacionalo, mednarodno organizacijo socialističnih in delavskih strank.
1918 se je rodil švedski filmski in gledališki režiser Ingmar Bergman.
1958	so v Iraku ukinili monarhijo.
1959	so ZDA splavile prvo bojno ladjo na jedrski pogon, kri-žarko Long Beach.
1965 je vesoljska sonda Mariner 4 poslala na Zemljo prve fotografije površine Marsa.
1965 se je spodnji dom britanskega parlamenta izrekel za odpravo smrtne kazni. Nedelja, 15. julij
Danes goduje Vladimir.
967 je umrl Boleslav I., češki knez iz družine Premyslovcev, ki je postavil temelje srednjeveške češke države.
1053 so papeževi pooblaščenci položili na oltar svete Sofije bulo o izobčenju bizantinskega patriarha Mihaela Kerularija.
1099 so križarji zavzeli sveto mesto Jeruzalem.
1606 se je rodil Rembrandt Harmenszoon van Rijn, največji holandski slikar.
1841 so sprejeli Londonsko konvencijo o morskih ožinah.
1850 se je rodila v Santangelu v Lombardiji prva ameriška svetnica Frančiška Ksaverija Cabrini, zavetnica izseljencev.
1885	je izšla v Mariboru prva številka anarhističnega lista "Die Arbeit" (Delo), ki je bilo glasilo avstrijskih anarhistov.
1902 se je ponoči porušil stari tisočletni zvonik na Trgu sv. Marka v Benetkah.
1955 so odprli za javnost v Anaheimu v Kaliforniji najbolj razkošen zabaviščni park na svetu Disneyland.
1974 so z vojaškim udarom, ki ga je vodil skrajni ciprski Gr Ni-kos Sampson, na Cipru odstavili predsednika škofa Makariosa.
1997 je Skupščina Zvezne republike Jugoslavije izvolila za predsednika države Slobodana Miloševiča.
AvtoD£OM
Wrangler pooseblja znamko Jeep
Za vsako novo generacijo wranglerja velja, da (le) dopolnjuje jeepa izpred 65 let. Willys je seveda nastal iz vojaških potreb, današnji modeli pa izpostavljajo uživanje na brezpotjih, skratka zabavo namesto dela. Novi wrangler ostaja prepoznavno oblikovan, kot med drugo svetovno vojno, z izboljšavami v tehniki, materialih in pogonskem delu vozila. Še posebej izstopa dizelski motor, ki bo brez dvoma prevzel vodilno vlogo klasičnemu bencinarju. Spremenjeno je skoraj vse, od robustne šasije, notranjosti, terenskega in cestnega obnašanja ter udobja.
Težko srečaš človeka, ki ga beseda jeep ne bi spominjala na terenske avtomobile, ki so namenjeni težje prevoznim brezpotjem, s katerimi se ameriška znamka spopada že vrsto let. Zdi se kot kultni fenomen ameriške avtomobilske filozofije, ki stavi na originalnost, avanturizem ter svobodo, ki jo zagotavljajo posodobljeni terenski avtomobili. Zunanjost razkriva terensko robustnost in trdoživost brez kompromisov. Sodobno »ukrojeni« terenec je še zmeraj podoben predhodnikom, za kar so zaslužni škatlasta oblika, okrogli žarometi, maska z značilnimi sedmimi navpičnimi režami, rezervno kolo na vratih prtljažnika in iz karoserije štrleči blatniki. Wrangler je na voljo v krajši in daljši karo-serijski različici: prvi so v dolžino namerili 4,2 metra, petvratni model pa se konča po 4,7 metra.
V slogu dolgoletne tradicije lahko še zmeraj izbirate me dvema vrstama strehe. Osnova je platnena streha »sunrider«, nadgradnjo pa pomeni trda streha »freedom top« iz umetne mase, s tremi preprosto odstranljivimi deli nad voznikom in sovoz-nikom ter zadnjim delom kabine. Kot ne-
Zdravstveni nasveti
Nega dojenčka
koč, lahko pri wranglerju še zmeraj zložite vetrobransko steklo, za kar je treba odviti nekaj vijakov na strešnih stebričkih.
V notranjosti vozila opazimo armaturno ploščo z novimi merilniki in spremenjeno grafiko, štirikraki volanski obroč in drugačno zasnovo sredinske konzole. Poseben poudarek so namenili tudi zvočni izolaciji potniške kabine, ki naj bi bila za 20 % manj hrupna. Naj omenim, da so pri jeepu uporabili posebne sedežne tkanine »yes essentials«, ki zavirajo rast bakterij in preprečujejo nastanek neprijetnih vonjav. Skratka, ko boste avto želeli oprati, lahko to storite tudi pri odprti strehi! Notranjost je po novem tudi prostornejša, česar bodo veseli predvsem višji potniki, saj je več prostora za njihove noge in ramena. Za pet centimetrov je daljši tudi prtljažnik s 486-litrsko prostornino in dvojnim dnom, v njem pa boste po zaslugi deljive in od-stranljive zadnje klopi lahko prevažali tudi daljše predmete.
Kot že omenjeno, je največja novost dizelski motor, ki si ga je sploh prvič v wran-glerjevi zgodovini moč omisliti pri tem modelu. Evropski trg pač zahteva in želi dizelske agregate, sploh če je govora o teren-cih, pri katerih je motorni navor odločilnega pomena. 2,8-litrski turbo dizel je izdelek podjetja VM Motori, ki je bil do nedavnega v delni lasti družbe Daimler - Chryslerja. Od neslavne zveze je ostal le še štirivaljnik, ki je opremljen z vbrizgom goriva po skupnem vodu, piezo vbrizgalnimi šobami in variabilnim turbopolnilnikom, kar pomeni največjo moč 177 KM in 410 Nm navora. Če si pa vendarle želite bencinske izvedbe, potem je tukaj 3,8-litrski šestvaljnik s 198 KM, ki bo dobavljiv izključno po naročilu. Toliko o skrbi za čistejše okolje!
Paketi opreme so trije, vstopni nosi oznako sport 4 x 4 in vključuje višinsko nastavljiv volan, radijski sprejemnik (ki zna
predvajati aktualne avdio formate), deljivo zadnjo klop, rezervno kolo standardne velikosti nameščeno zadaj in zaščitne plošče podvozja. Sahara 4 x 4 je bogatejša za klimatsko napravo, usnjen volanski obroč, tempomat, prikazovalnik temperature, kompas, osvetlitev motornega prostora, kakovostnejše sedežne prevleke in 17-palčna platišča iz lahkih kovin. Najvišja stopnja opreme rubicon 4 x 4 dodaja razdelilnik pogona »rock-trac« in pripadajoče funkcije.
Jeep wrangler izstopa s svojimi terenskimi sposobnostmi, saj je opremljen s togima premama, ročno vklopljivim štirikolesnim pogonom in reduktorjem. V terensko najbolj dodelani izvedbi rubicon navdušuje z elektromagnetnima zapornima diferencialoma, močnejšo sprednjo premo, sprednjim prečnim stabilizatorjem z električnim odklopom za boljši oprijem na razgibanih terenih in reduktorjem z višjim prestavnim razmerjem. Velik tehnični dosežek predstavlja nova šasija, ki je glede na prejšnjo za 100 odstotkov upogibno in 50 odstotkov torzijsko trdnejša.
Zraven neprimerljivo čvrstejše karoserije skrbita za pasivno varnost čelni večstopenjski zračni blazini, medtem ko si stranska mehova lahko omislite proti doplačilu. Kar pa ni vse; zraven varnostnih mehov skrbijo za varnost še zavorni dodatek ABS, elektronski stabilizacijski program ESP s tremi načini delovanja, ERM, ki prepozna možnost prevračanja ter TCS, ki preprečuje vrtenje pogonskih koles v prazno. Sistem ABS je izboljšan z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile in samodejnim vklopom terenskega režima delovanja. Pravzaprav je seznam dodatne opreme bolj kot ne skromen, ker je kultni terenec solidno opremljen že v osnovi. Serijski so tudi sistemi za smerno stabilnost, za preprečevanje spodrsavanja pogona in sistem proti prevračanju vozila.
Novi wrangler se je torej, kot naslednik legendarnega willysa, začel znova prodajati tudi pri nas in kot zatrjujejo pri uvozniku, še zmeraj velja, da je jeep samo eden!
Danilo Majcen
Kot pravilna in zdrava prehrana je pomembna tudi nega našega malčka. Zavedati se moramo, da je koža največji organ in je tudi najbolj izpostavljena. Koža obdaja telo kot lupina in ga ščiti pred povzročitelji bolezni, veliko vročino in hudim mrazom. Dojenčkova koža mora šele razviti odporno povrhnjico, zato je zelo občutljiva. Ker še nima stabilnega kislinskega plašča, je manj odporna proti bakterijam, glivicam in vnetjem. To so razlogi za pravilno nego otroške kože. Po vsakodnevnem umivanju je potrebno otroški koži dovajati vlago in poskrbeti za njeno elastičnost. Uporabimo lahko različna olja in mleka oziroma losjone za po kopanju. Pri tem moramo paziti, da vsi ti izdelki ne vsebujejoparfu-mov in snovi, ki kožo dražijo. Najbolje je, če uporabimo čisto mandljevo olje ali mešanico mandljevega in olivnega olja. Posebno pozorni moramo biti pri negi ritke, saj je ta večji del dneva zavita v plenice, kjer obstajajo drugačni pogoji. Pri vsakem
previjanju ritko umijemo z mlačno vodo (vlažilne robčke uporabimo, ko smo na poti), jo osušimo in uporabimo kremo namenjeno negi ritke. Če je le-ta pordela in rahlo vneta, uporabimo kremo za vneto ritko. Vse te kreme vsebujejo snovi, ki kožo sušijo oz. tvorijo ustrezno bariero med plenico in kožo. Pri zelo vnetih ritkah si lahko pomagamo tudi s kopeljo, ki jopripravi-mo iz hrastove skorje. Ta deluje zelo blagodejno. Kadar pa se na ritki pojavi kakšen bolj trdovraten izpuščaj, je smiselno obiskati zdravnika. Glede na letni čas, bi rada opozorila na kreme z UV zaščitnimi faktorji. Z našimi otroci smo verjetno veliko v naravi in zato jih je zmeraj potrebno zaščititi pred UV žarki. Namažimo jim izpostavljene dele telesa z ustrezno kremo z visokim zaščitnim faktorjem, na glavico pa nataknimo kakšen klobuček.
Zraven kože ne smemo pozabiti na nohte, ki so zelo tanki, krhki in ostri. Da se naš otrok ne poškoduje
Foto: Črtomir Goznik
Simona Fridl, mag. farm.
oziroma popraska, mu jih moramo pravilno postriči. Enako naredimo z nohti na nogicah. Pri tem uporabljamo škarjice z zaobljenimi konicami, saj je otrokpona-vadi pri tem opravilu zelo nemiren in ga lahko poškodujemo.
Naslednji problem, ki dela sive lase marsikateri mamici, so temenice. Te se ponavadi pojavijo na lasiš-ču in v obrveh. Odstranimo jih tako, da temenice na-mažemo z olivnim oljem, pustimo nekaj časa in nato operemo lasišče z otroškim šamponom. Postopek je potrebno ponavljati. Kadar so temenice bolj trdovratne,
nam bo zdravnik verjetno predpisal pripravek s sa-licilno kislino ali kakšen drug pripravek.
Nego potrebujejo tudi zobki. Čistiti jih pričnemo takoj, ko otroku pokukajo v usta krone mlečnih sekalcev. Očistimo jih z vato ali gazico, namočeno v vodo. Z izrastjo mlečnega kočnika (štirice) je potrebno pričeti s čiščenjem zob z zobno ščet-ko, pozneje pa še z zobno pasto. Le-ta naj bo nepeko-ča in brez dodanega fluora - dokler otrok ne zna pravilno izpljuniti. Če otrok čiščenje s pasto odklanja, mu jih očistimo brez nje. S primerno tehniko bomo dosegli enak učinek, saj zobe čisti ščetka, pasta pa čiščenje le olajša. Pri tem ne smemo pozabiti, da naj bo ščetka prilagojena razmeram v majhnih ustih, biti mora kratka, z mehkimi, zaobljenimi, nežnimi ščetinami iz umetnih vlaken. Živalska vlakna odsvetujemo zaradi razmnoževanja bakterij na ščetinah.
S pravilno prehrano in ustrezno nego bodo naši malčki zagotovo zrasli v krepke, lepe in zdrave korenjake.
Simona Fridl, mag. farm.
Moje cvetje
Za nami je nekoliko manj vroč teden
Osvežitev, ki nam jo je prineslo deževno vreme, nam je bila v začetku vsem dobrodošla. Vendar za rastline takšno vreme ni vedno najbolj ugodno. Zato je še vedno potrebno biti zelo pozoren in jih ves čas opazovati. Predvsem je potrebno biti pozoren na pojave pršic prelk in tripsa. Tudi uši so trenutno zelo razširjene, a so na srečo to večje žuželke, ki jih lažje zatiramo tudi z biološkimi pripravki.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Foto: Miša Pušenjak
Z balkonskim cvetjem nas ima večina letos veliko veselja. Ponosna pa sem tudi, da vidim že veliko novih kombinacij, novih rastlin in pisane, zanimive balkone. V takem vremenu je potrebno še posebej previdno zalivati. Zelo težko določimo, ali so rastline žejne ali ne. Prav gotovo pa so pošteno lačne. Gnojimo jih najmanj dvakrat na teden, enkrat na 14 dni pa dodamo še tekoče železove kelate. Tisti, ki imate surfinije, jih že dobro poznate. Vendar so za gnojenje z njimi hvaležne vse balkonske rastline, predvsem pa bakope, modri čudež in vsi citrusi.
Zelišča
Mnoga zelišča sedaj že režemo in pobiramo. Ne pozabite, najboljši del dneva za nabiranje cvetja in listov je tik pred poldnevom. Največ učinkovin, koristnih snovi, pa vsebujejo zelnate rastline tik pred cvetenjem. Zelišč se nikoli ne dotikamo z železnimi predmeti, trgamo jih z roko. Cvetove trgamo posamezno. Pri zeliščih, kjer uporabljamo samo listje, pa je najenostavneje, da trgamo cele, mlade, še neolesenele vejice. Potrgano zel čimprej spravimo nekam pod streho in razprostremo, da se posuši. Najboljše in najučinkovitejše je naravno sušenje. Nikoli pa ne sušimo v mikrovalovnih pečicah. Zel razprostremo po časopisu ali kakšnem drugem vpojnem papirju zelo natanko. Nikoli ni dobro, da jo posušimo tako, da šelesti. In ne sušimo na temperaturah, višjih od 30o C. Rastlinjaki in drugi podobno vroči prostori torej niso pravi prostor v ta namen, saj izgubimo velik del eteričnih in koristnih snovi pri preveliki vročini namreč razpadejo.
Zelišča pa niso samo v pomoč našemu zdravju, z njimi lahko pomagamo tudi rastlinam: pomagajo lahko že kot zastirka, pri nekaterih lahko kupimo in uporabimo nekaj kapljic eteričnega olja, ki jih damo v vodo, kako naredimo pripravke, pa sem nekoč že napisala. Najenostavnejši je čaj, ki ga skuhamo tako kot zase.
Rastlina Odeania	
bazilika	muhe, komarje, pepelasto plesen, listne uši, molje
borago	različne vrtne žuželke
meta: poprova, mačja	bolhače, mravlje, uši, kapusove muhe in ostale škodljive muhe
hren	koloradske hrošče, monilije, botritis, listne uši
žametnica ali tagetes	talne škodljivce in glive, uši, slabi nekatere plevele: slak, pirnica
ognjič	uši, talne škodljivce, talne glivice, polže, koloradske hrošče
šetraj	uši
pelin	rje, polže, uši, pršice, mravlje, gosenice
žajbelj	plesni, škodljivce
kamilica	plesni, padavice
Miša Pušenjak
torek • 10. julija 2007
Zanimivosti, mladi pišejo
ŠtajerskiTEBKlK 19
Ekonomska šola Ptuj
Podjetno tudi v prostem času
Tudi letos so se dijaki Ekonomske šole Ptuj vključili v okviru prostih izbirnih vsebin v projekt JA-YE-JUNIOR ACHIEVEMENT - YOUNG ENTERPRISE. Gre za projekt, ki ga je razpisal Zavod Junior Achievement-Young Enterprise, Zavod za podjetniško izobraževanje mladih, ki deluje kot nevladna in nepro-fitna organizacija v Ljubljani. Cilja omenjenega projekta sta ekonomsko in podjetniško izobraževanje za mlade v sodelovanju s poslovnimi in izobraževalnimi organizacijami ter javnimi zavodi in prebuditi v mladih željo po znanjih iz ekonomije in podjetništva.
Projekt, imenovan tudi »Moje podjetje«, razvija raznolike kompetence: zmožnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic aktivnosti, razvoj kritične presoje, zmožnosti samostojnega in timskega dela, uporabe raziskovalne metodologije, analize in pisanja poslovnega načrta. V projektu razvijamo mnoge vrednote: podjetniški duh in inovativnost, pripravljenost na prevzemanje odgovornosti, pozitiven odnos do okolja in ljudi, samoorganizacijo, podjetniške, organizacijske in vodstvene lastnosti, odgovornost v odnosu do okolja in soljudi, retorične
spretnosti in druge.
Dijaki s pridobljenimi znanji iz podjetništva in ekonomije izboljšujejo kakovost svojega življenja. Želimo zagotoviti, da bo imel vsak mladostnik na Ekonomski šoli Ptuj možnost pridobiti osnovna znanja o podjetništvu. Dijaki se v ta projekt vključujejo prostovoljno v obliki prostih izbirnih vsebin, delno omenjeni program vključujemo med šolskim letom pri predmetu podjetništvo v programu ekonomske gimnazije.
Namen projekta je tudi v razvijanju podjetniške dejavnosti, ustvarjalnosti, neodvisnosti, dela v skupini, sprejemanja odgovornosti preko poslovanja, gospodarjenja, razvoja kariere in podjetništva. V šoli te lastnosti uresničujemo v partnerstvu z različnimi zavodi, podjetji in drugimi organizacijami. Dijaki iz ekonomske gimnazije s podjetniki začno sodelovati v drugem letniku, saj je prvi korak pri spoznavanju podjetništva ravno obisk in izvedba ankete podjetnika iz njihove okolice.
Program Moje podjetje, ki ga v okviru prostih izbirnih vsebin izpeljemo, je izrazito praktično usmerjen in poudarja pomembnost tržno usmerjenih gospodarstev, vlogo podjetništva v global-
ni ekonomiji, še posebej pa dolžnosti podjetnosti glede okolja, socialnih vprašanj ter etičnih načel. Izpostavljamo tudi pomembnost izobraževanja na delovnem mestu, vpliv gospodarstva na prihodnost mladih in prepoznavanje osebnih potencialov.
Tudi letos smo zadnje dni šolskega leta popestrili z omenjenim projektom. V njem so sodelovali dijaki drugih letnikov ekonomske gimnazije, ki so svojo ambicioznost, zavzetost in lojalnost dokazali s pristopom k projektu, saj se je delavnica odvijala v času prostih dni. V relativno kratkem času so zasnovali zelo dinamična, inovativna podjetja z mladostniškim navdihom, in sicer: Smrček, d. o. o, za-
vetišče za male živali, Zadnja pot, d. o. o., Šarm, d. o. o., kozmetični studio, Anatomik, d. o. o., center za oblikovanje telesa. Omenjeni poslovni načrti so tako izhodišča za delo in nadgraditev poslovnih projektov pri predmetu podjetništvo v naslednjem šolskem letu.
Zavod za podjetniško izobraževanje mladih v sodelovanju z Ekonomsko šolo Ptuj je sodelujočim podelil tudi potrdila, ki jih bodo lahko uporabili pri pridobivanju štipendij, kandidiranju za prosta počitniška delovna mesta in zagotovo tudi kasneje, ko bodo tekmovali za sprejem na svoje prvo delovno mesto.
Mentorica delavnice: mag. Vesna Trančar
Foto: arhiv Ekonomske šole
Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj
Dijaki in matematika
Ali je matematika tudi danes ključ in bistvo sveta? Ali je celotno vesolje harmonija in številka? Tega danes ne vemo več natančno. V to je verjel Pitagora. Dejstvo pa je, da že nekaj let poteka matematično tekmovanje Kenguru, ki se ga z veseljem udeležijo tudi dijaki Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj.
Tekmovanje Kenguru je zastavljeno po sistemu izločanja, in sicer najprej poteka šolsko, nato regijsko in državno. Prav tako je razdeljeno v več kategorij, glede na program izobraževanja. Kategoriji B in C sta namenjeni dijakom srednjih tehniških in strokovnih šol ter srednjih poklicnih šol. Letos je na tekmovanju sodelovalo tudi 90 dijakov iz PTEŠ Ptuj pod mentorstvom Mirka Sušca, Bogdane Hacin, Anje Jesenek, Nataše Granda Krepfl in Nine Kokol.
Dijaki so dosegli izvrstne rezultate, saj je med njimi treba omeniti 29 bronastih priznanj, 10 srebrnih priznanj in 1 zlato priznanje.
Matematika je trn v peti marsikaterega dijaka, vendar se z igrivo in zabavno zastavljenimi matematičnimi problemi lahko približa dijaku ne samo na tekmovanju, temveč tudi pri rednem pouku matematike, kar je dokaz, da je to tekmovanje med dijaki tako priljubljeno.
S tekmovanjem je vsa štiri
leta šolanja bil povezan tudi dijak Jožef Plavec, štirikratni dobitnik zlatega priznanja, letos pa tudi državni prvak v svoji kategoriji, ki trenutno zaključuje šolanje v programu srednjega tehniškega izobraževanja, smeri elektri-kar elektronik.
Skozi zastavljena vprašanja je podal nekaj svojih misli o tekmovanju in matematiki nasploh:
Zakaj si se odločil za tekmovanje v znanju matematike?
Za matematična tekmovanja sem se odločil zato, ker mi je matematika zanimiva že od osnovne šole in ker lahko izveš vedno nekaj novega.
So tovrstna tekmovanja zanimiva za dijake? Zakaj?
Po moje so zanimiva zato, saj se matematičnih tekmovanj vedno udeleži polno dijakov.
Matematičarji hočemo vedeti, kdo zna rešiti več matematičnih enačb in problemov.
Kaj misliš o matematiki v srednji šoli? Zakaj se je dijaki tako bojijo?
Snov ni ravno lahka, ampak če bi vsak rešil nekaj več primerov, se je ne bi bilo potrebno tako bati.
Kaj meniš, da bi učitelji ali dijaki lahko spremenili, da bi učenje matematike postalo zabava in ne
»trpljenje«, vsaj za večino dijakov?
Odnos med dijaki in učitelji mora biti dober in snov predavana zanimivo, potem več ne bo trpljenja pri učenju ne samo matematike, ampak tudi drugih predmetov v šoli.
Srednjo šolo si zaključil z odličnim uspehom? Kaj te je vodilo k doseganju najboljših rezultatov?
Srednjo šolo sem končal z odličnim uspehom. Ko sem končal prvi letnik z odličnim uspehom, sem si zadal cilj, da bom vsa štiri leta srednje šole odličen. To me je vodilo k doseganju najboljših rezultatov in uspehu, ki sem ga dosegel.
Kot dobitnik zlatih odli-
čij v znanju matematike in odličnjak, bi želel ostalim sporočiti kakšno spodbudno misel?
Sproti se je treba učiti in včasih imeti tudi malo sreče. To je moja misel vsem vam.
Naj nadaljujem misel dijaka, kakršnih bi si želeli še več, da je treba znanje, šolo in življenje jemati s polno žlico volje, delavne zagnanosti in pozitivnega razmišljanja, kar se je Pitagora naučil že v Egiptu, ko je doumel dve sferi, ki odpirata vsa vrata sveta, to je nauka o številkah in znanje vladanja nad voljo. Doumimo jih še mi.
Zapisali: Nina Kokol, prof., in Nadja Jager Popovic, prof.
Christina Aguilera domnevno noseča
Los Angeles (STA/dpa) - Šestindvajsetletna ameriška pevka Christina Aguilera z možem Jordanom Bratma-nompričakuje prvega otroka, poroča internetni časopis E-online. Par je po triletnem prijateljevanju v zakonski jarem stopil novembra 2005. Pevkin predstavnik novice še ni komentiral. Aguilero v prihodnjih tednih čaka turneja po Aziji, Avstraliji in Novi Zelandiji, decembra lani pa je v okviru turneje po Evropi v štirih velikih nastopih navduševala oboževalce v Nemčiji, kjer je predstavila svoj tretji album Back To Basics. Februarja je zvezdnica v nekem televizijskem pogovoru gledalcem zaupala, kaj njenemu zakonu daje svoj čar. To so "gole nedelje", kijih z možem preživita doma, cel dan pa sta povsem gola.
Na Norveškem moške, ki obiskujejo prostitutke, čaka zapor
Oslo (STA/AFP) - Norveška vlada je predlagala, da bi plačevanje za storitve prostitutk postalo kaznivo dejanje, pri čemer pa njihovega dela, torej prodaje spolnih storitev, ne želi kriminalizirati. Moške bi lahko doletela denarna kazen in kazen do šestih mesecev zapora. "Norveška ne bo postala vaba za zvodnike in preprodajalce ljudi. Prostituciji na Norveškem želimo narediti konca," je dejal norveški minister za pravosodje Knut Storber-get. Javna razprava o osnutku zakona bo potekala do oktobra, nato pa naj bi pred poletjem 2008 zakon poslali v parlament. Verjetnost, da bo zakon sprejet, je zelo velika. Skupine, ki podpirajo prostitucijo, pravijo, da se bo v primeru sprejetja zakona prostitucija umaknila v podzemlje, nekatere prostitutke pa bodo delo opravljale doma ali pa odšle v tujino. Švedska se je za tak ukrep odločila že leta 1999, Finska pa je leta 2006 odločila, da je plačevanje za storitve prostitutk nezakonito le v primeru, ko gre za žrtve trgovine z ljudmi.
Aretirali sina nekdanjega ameriškega podpredsednika Al Gorea
Los Angeles (STA/AFP) - Ameriška policija je v sredo zaradi prehitre vožnje aretirala Alberta Gora, sina okoljskega aktivista in nekdanjega ameriškega podpredsednika Ala Gora, v njegovem okolju prijaznem avtomobilu pa so nato našli marihuano, pomirjevala in zdravila proti depresiji. 24-letni Gore za zdravila ni imel predpisanih receptov. Varščina za Gora, ki naj bi se v prihodnjih dneh udeležil enega od koncertov Live Earth in pomagal osveščati ljudi o globalnem segrevanju, znaša 20.000 ameriških dolarjev. Gore mlajši, ki je leta 2005 diplomiral na Harvardu, je imel sicer že v preteklosti precej težav z drogo in prehitro vožnjo.
Kitajci kosti dinozavrov uporabljajo za tradicionalno medicino
Peking (STA/AP) - Kmetje v osrednjem delu Kitajske iz dinozavrovih kosti, kijih najdejo na poljih, kuhajo juho ali pa jih zmeljejo v prah, ki se uporablja v kitajski tradicionalni medicini. Prepričani so namreč, da gre za kosti letečih zmajev, ki naj bi imeli zdravilno moč. Dinozavrove kosti so bogate s kalcijem, z njimi pa zdravijo celo otroke s težavami z vrtoglavico in krči v nogah. Kitajski kmetje to počnejo že najmanj dve desetletji, dinozavrove kosti pa so v provinci Henan naprodaj za štiri juane (0,40 evra) za kilogram. V provinci Henan so sicer nedavno našli ostanke 18 metrov dolgega rastlinojedega dinozavra, ki je živel pred približno 100 milijoni let.
Nekdanji češki predsednik obljublja nove gledališke predstave
Praga (STA/dpa) - Češki dramatik in dolgoletni predsednik Vaclav Havel je po skoraj 20-letni odsotnosti z gledaliških odrov znova začel ustvarjati. Le nekaj tednov po zaključku dolgo pričakovanega dela Odhod, ki si ga bo letošnjo sezono možno ogledati v praškem narodnem gledališču, že načrtuje novo igro. Sedemdesetletnik je za praške medije povedal, da se želi jeseni spet posvetiti pisanju, podrobnosti pa ni želel razkriti. Havel je bil za svoja včasih malce absurdna dela večkrat nagrajen tudi v tujini.
Pingvinom pomaga česen
Hongkong (STA/dpa) - Pingvinom v šanghajskem živalskem vrtu težave zaradi visoke vlažnosti med poletnimi meseci lajšajo s česnom. Ker so pingvini izbirčni, jim tudi do pet strokov česna umešajo v ribjo hrano, olajšal pa naj bi jim težave z dihanjem. Česen v kitajski medicini že dolgo uporabljajo za vrsto težav, med drugim naj bi ljudem pomagal pri prehladu in gripi, visokem holesterolu in alergijah.
Smeh ni greh
Lujzek • Dober den vsoki den
Toti mesec julij, ki mu tudi mali srpan galopira kak mlo-di žrebec. Pšenica je zrela in dajte bogec, da bi vsoka hiša debele koloče kruha mela. Tudi tisti, ki si morajo kruheca kupiti, krompir lupiti, od penzije ali pa ploče živeti ali pa od socialne pomoči živeti. Ce glih nam gospod Janša na glos guči, s prstom kaže in laže kak nam Slovencom dobre gre, gospodarstvo rose pa se marsikdo na suhi trovi pose. Je pač tak, da se bogati bogatijo, revni pa hujšajo in pri mlodih letih sivijo. Ce bi jaz meja v toti dr-žovi kokšno besedo, bi najprejpregoja bedo, mlodim zagotovla delo, ta storim pa penzijo zagotova, da bi tudi moja Mica drgoč grota-la mloda. Vete, če jaz včosik malo predugo domu hodim in po vesi od hiše do hiše zablo-dim, se moji ženkici tak odkupim in podkupim: »Droga Micka, lubim te boj kak včeraj in manj kak jutri,,,!« Včosik to pomoga, včosok pa tudi kokšni (po)glovni dobitek dobim, kak
na kokšni tomboli. Ko sem jaz še mlodi bija, so ble v skoro vsoki vesi taprove veselice. Kak nujni rekviziti smo mogli meti kre sebe šurc, ki se mu po slovensko predpasnik reče. Pa vete zakaj? Zato, da si si lehko v šurci čreva domu nesa, saj skoro neje blo veselice, da ne bi ke-rega zaštihali ali pa vsaj žmetno dihali. Drli smo se - kri v luft in čreva na plot pa je blo vseeno si bija tovariš ali pa gospod. V mojih mlodih cajtih je blo boj malo gospodov in so bli na oblosti tovariši. Meli smo gospoda župnika, gospoda dohtara, gospoda in gospo ... , gnešji den pa mrgolijo samo gospodje in gospe, če glih vsem po gospočko ne gre ...
Ker jez še nemam računalnika, me na pa-piri gleda kunec totega pisma, z Mico še župe pojela nisma, gnes nede nič mesa in bom jaz samo šeloto ja. Te pa srečno in ne za večno!
Ja, pa še to vam naj povem, da grema jutri v gorico špricat in švicat. Pridite nama napo-moč, da bota boj vesela den in noč!
(Rradioptuj
89,8° 98,2 °I04t3
^^^^^	www.radio-tednik.si
Nogomet
Sloni in miške igrajo nogomet. Konec tekme. Precej mišk je pomendranih ali poškodovanih. Kapetan slonov se kapetanu mišk zahvali za igro in se opraviči zaradi tolikšnega števila poškodb. Kapetan mišk pa skomigne z rameni in reče: »Kaj hočemo! Nogomet je nogomet! Sicer pa - saj so naši tudi favlali.«
poslušajo njeno vpitje.«
Drugi: »Moja pa vpije tako glasno, da se sliši po celem stanovanjskem bloku.«
Tretji: »Gotovo je moja najglasnejša. Ko ji prihaja, je tako glasna, da jo slišim v gostilno.«
Paštete
»Kako ti gre?«
»Še kar. Prodajam zajčje paštete, ki jih izdeluje moj brat.«
»Kje pa dobi toliko zajcev?«
»No, saj tebi lahko povem. Polovica mesa je konjskega.«
»Kako?«
»En zajec, en konj.«
©©©
Bosanec in avtomat
Pride Bosanec v Ameriko in tam prvič v življenju vidi avtomat za coca-colo. Vrže vanj kovanec in pijača pade ven. Vrže še enega in spet dobi coca-colo. Vztrajno meče nove in nove kovance v avtomat in pločevinke prihajajo brez pre-stanka iz njega ven.
Za Bosancem se počasi nabere dolga vrsta čakajoči. Nekdo za njim nejevoljno vzklikne: "Mar misliš izpraznit ves avtomat?"
Bosanec mu takoj odgovori: "Dokler bom dobival, bom igral."
Oglašanje žensk
Trije možje so se pogovarjali, kako se njihove žene oglašajo ob orgazmu.
Prvi pravi: »Moja kriči tako na glas, da vsi bližnji sosedje
Nabavna cena
Ciganu, ki je prodajal na tržnici, so ukradli dve jakni. Ko se vrne domov, ga žena vpraša, kako je šlo. »Ja, dve jakni.« »Po kakšni ceni?« »Po nabavni.
Potrpljenje
V trgovini z orodjem: »Imate vrtalne stroje?« »Nimamo.«
»Kaj pa motorne žage?«
»Ne.«
»Lestve?«
»Žal ne.«
»Kaj pa sploh imate?« »Potrpljenje.«
PESEM ZORANA PREDINA IZ 2002
PRAKRSCAN-
SKA GNOSTIČNA SEKTA
PALEC, COLA
DRESIRAN SLEDNI PES
TESTENINE Z MESNIM NADEVOM
PEVKA HORVAT
VALOVI GLEDALCEV
BIATLONKA AHATOVA
EVROPSKI VELETOK
NASA FILMSKA IGRALKA (JASNA)
IZBUHLINA ARTERIJE
POLJSKO MOŠKO IME
SESTAVLJIVO POHIŠTVO GORENJA
HČERKA
NOZ ZA SEKLJANJE
KOKOŠ JAJČARICA
GORLJIV PLIN
ŽITARICA
DEL OBRAZA OB STRANI
IZ BESEDE SOLO
MOHAMEDOV STRIC
FRANCOSKI DEPARTMA
KAČA UDAV
KORUZNI STORŽ
ZAZNAVA S
PRSTI
ITALIJ. TISKOVNA AGENCIJA
GORA V
JULIJCIH
LJUDSKA TEHNIKA
DESNI PRITOK WARTE
SVILA (ZASTARELO)
OLGA REMS
TASTER, TIPKALO
BIVŠI SLOVENSKI NOGOMETAŠ PROTEGA
MESTO SZ OD BOMBAJA
PASMA JAPONSKIH PSOV
NATAŠA TAJNIK
Muha in pajek
Muha je ves danpreletava-la pajkovo mrežo, toda pajku do večera ni uspelo, da bi jo ujel. Muha ga je ves čas pro-vocirala in izzivala.
»Te bom že jutri dobil!« je pajek zavpil proti muhi.
»Ne bo ti uspelo!« se je spet nasmehnila muha. »Jaz sem
muha enodnevnica!« ©©©
Policaji in piknik
Trije policaji so šli na piknik. Prvi je nesel košaro s hrano, drugi je nesel pijačo, tretji je nesel podboj od vrat.
Sreča jih možakar in vpraša: »Fantje, kam pa greste?«
Policaji odgovorijo: »Ja, na piknik.«
Pa reče možakar: »Ja, to razumem, ampak ne razumem, zakaj ta nese podboj od vrat.«
Policaj odgovori: »Zato da
bomo lahko steklenice odpirali.« ©©©
Satan in Bog
Inženir umre in se znajde v peklu. Kmalu postane nezadovoljen z razmerami, zato se loti izboljšav. V kratkem imajo v peklu klimo, WC in dvigala.
Nekega dne pokliče Bog Satana in ga povpraša, kako se kaj imajo v peklu.
»Super se imamo. Po novem imamo klimo, WC in dvigala, samo vprašanje časa je, kdaj se bo inženir spomnil še česa boljšega!« mu pojasni Satan.
»Kaj?!?! Inženirja imate? To bo pomota, pri nas bi moral biti, hitro mi ga pošljite!« se razburi Bog.
»Ni šans!« odgovori Satan. »Zelo sem zadovoljen z njim in ostal bo pri nas!«
»Hitro mi ga pošlji, drugače te bom tožil!« zagrozi Bog.
Satan se začne na vse grlo krohotati in odgovori: »Ja, ja, prav gotovo, kje pa misliš dobiti
kakšnega pravnika?«
©©©
Petelin
Na domačiji so sklenili, da zamenjajo petelina. Ko pride novi mladi petelin na kmetijo, ga stari nič kaj lepo ne gleda in ga zbada: »Ej, mali, ti si butelj!«
Mali se ne zmeni za to, stari pa nadaljuje: »Mali, pojma nimaš!«
Mladi petelin je še vedno hladen. Na to stari reče: »Hitreje tečem kot ti! Dam ti pol kroga prednosti in me ne dobiš!«
Mali sprejme izziv. Nekaj časa tečeta in mali čedalje boljzmanj-šuje prednost, ko pa starega že skoraj dobi, nekaj močno poči in mladi petelin obleži mrtev.
Kmet na oknu s puško se jezi: »Mejduš, četrti petelin, pa spet peder!«
Rešitev prejšnje križanke:
vodoravno: prima, revir, akara, keno, dostavek, proslava, ani-malist, Lantier, Montalbetti, Aska, WA, olje, irhar, storno, Moser, nit, ES, til, Iofont, ila, Ipša, Itona, RD, ester, nand, kegelj, elativ, Mačir, AV, tata, radost, Anika. Ugankarski slovarček:AGIT = italijanska tiskovna agencija, osnovna 1950; AJANTA = mesto severozahodno od Bombaja; FALACI-DIN = toksin v zeleni mušnici; LA OLA = simultano gibanje večje skupine gledalcev, ki daje vtis velikega vala; NAASE-NI = prakrščanska gnostična sekta; PRAHLADA = brahman-sko- hindujski demonski kralj; TAKASUKE = japonski grafik Nakajama.
Govori se...
... da je prvi mož mestne občine na nedavni slovesnosti občanom sosednje občine niže Marka čestital za odlično izbiro kraja za postavitev gasilskega doma, pri čemer je z malce zlobnim nasmehom obrnil pogled na bližnje polje z gozdičem ter vse rodne domačine spomnil, da nas je Slovencev zadnje čase vse manj.
... da so med nedavnim obiskom prvega moža direktorata za šport v Zvezdni dolini držali pesti, da ta ne bi opazil njihovega že nekaj let zaprtega in propadajočega letnega kopališča, saj so precej besed namenili tudi pogovoru o številnih možnostih za aktivno preživljanje prostega časa.
... da se neki poetovianski kulinarični poslovnež zaman huduje, ker njegov kratki priimek površneži pogosto zamenjujejo s še krajšim priimkom prvega moža Holermožanov. Res je, da je razlika le v črki K, res pa je tudi, da ta raje kot sok
pije pivo Skok.
... da dejstvo, da imamo letos v širši ptujski regiji le enega novomašnika, sploh ni nobena sramota, saj se na drugi strani lahko pohvalimo, da imamo največ božjih služabnic - nun.
... da se Polenšanarji nimajo kaj pritoževati, če so dobili no-vomašnika šele po osmih letih. Ponekod molijo zanj več deset let.
... da se je minulo soboto zaradi magičnega datuma (07. 07. 2007) poročilo tudi zelo veliko mladih vraževernih parov,
da pa imajo svatje še vedno raje nove maše kot poroke, saj je v prvem primeru gostov (in dobrot) bistveno več.
Vidi se ...
... da rek 'V slogi je moč' še vedno drži. To so dokazali udeleženci sobotnega piknika v okolici Trnovske vasi, ko jim je uspelo z zaradi nevihte razmočenega travnika spraviti osebni avto. Sicer pa je bila to dobra priprava za kake blato-borbe.
Za ostre oči • Najdi razlike
S g.;

Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 13. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Maja Milošič, Spuhlja 38, 2250 PTUJ. Nagrado vam bomo poslali po pošti.
Pa veliko zabave!
Foto: Andreja Kovačec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat je na fotografiji Špela Florjanič, ki se igra z mucama. Fotografija je bila posneta 28. aprila letos. Avtorica posnetka Andreja Kovačec.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	1	2		4	8			3
	3				5	6		
				3		1	2	4
	7				1			6
	5		4	2				8
8			9		6		5	
					2		6	1
	2					8	9	7
	9		8		7	2		
Anekdote slavnih
Francoski duhovnik in pisatelj ter pesnik cerkvenih himen Jean-Baptiste Senteuil se je v mladih letih zadolžil pri neki dami za večjo vsoto denarja. Čeprav se ji je dolgo izogibal, jo je nekoč le moral srečati. Ob srečanju je vzkliknil: "Madam, ta hip vam ne morem vrniti denarja, vendar ste tega sami krivi. Krivi ste, ker ste tako lepi, da pozabim na vse, takoj ko vas zagledam. Tudi na dolgove."
Ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev se je močno zaljubil v znano pevko Paulino Garcia, ki je bila poročena s kritikom Viardotom. Ljubimec in mož sta še naprej ostala prijatelja. Turgenjev pa je zapazil, da se je pevka zaljubila v nekega pianista. Šel je k Viardotu in ga opozoril: "Zelo bova morala paziti. Paulina naju hoče prevarati."
Po predavanju o ženski in moški inteligenci, ki po vsebini ni bilo v prid žensk, je nemško-ameriška filmska igralka Marlene Dietrich dejala: "Morda so res moški inteligentnejši od žensk, vendar še nikoli nisem videla ženske, ki bi tekala za neumnim moškim in občudovala samo njegove lepe noge."
Britanski pesnik in kritik Matthew Arrnold je imel zelo stroga in kritična merila. Zato ga Američani na njegovi turneji po ZDA leta 1883 niso posebno marali. Nekoč mu je gospodinja, pri kateri je bival z ženo, za večerjo prinesla palačinke. Arnold je ponudil krožnik ženi in rekel: »Eno moraš res poskusiti, ljuba. Niso tako neokusne, kot se zdijo na prvi pogled.«
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	000
Bik	vvv	©©©	€€	0
Dvojčka	v	©	€€€	00
Rak	vvv	©©	€	0
Lev	vv	©	€€	00
Devica	vv	©©	€€€	0
Tehtnica	v	©©©	€€	000
Škorpijon	vvv	©©	€	00
Strelec	v	©©©	€	00
Kozorog	vvv	©©©	€€	0
Vodnar	v	©©	€€€	00
Ribi	vvv	©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. julija do 16. julija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Ptuj • Tudi to se zgodi Tomaža Šnebergerja
Iz poezije v svet filma
V Mestnem kinu na Ptuju je 2. julija potekala avdicija za kratki igrani film (20 do 30 minut) pod naslovom TUdi to se zgodi ptujskega scenarista in režiserja Tomaža Šnebergerja. Gre za kratko zgodbo o človeku, ki se slučajno znajde v situaciji, da ga osumijo krivde za dejanje, ki ga ni storil, ker kot sam pravi, se je in se bo tudi v bodoče dogajalo, da v zaporu sedijo ljudje, ki niso krivi.
Na avdiciji je iskal ljudi z igralskim talentom za kratke vloge, 14 do 16 jih potrebuje ob statistih. Ker se to ne dogaja vsak dan, še posebej na Ptuju ne, kjer se že dolgo ni dogajalo nič filmskega, nas je seveda zanimalo, kaj se skriva za tem. Pred desetletji so bile ptujske ulice in trgi sicer hvaležne kulise nekaterim slovenskim filmom, grad pa tudi francoskemu z glavnim igralcem Robertom Hosseinom.
Študij scenaristike je Tomaž Šneberger obiskoval v Avstraliji. Film ga je vedno zanimal, domišljija ga je vedno zaposlovala, na nek način jo je bilo potrebno utelesiti. Zanimajo ga psihološki filmi (drame, trilerji). V svet filma je zašel iz poezije. Ko je bil še mlajši, ga ni nič posebno zanimalo, še najmanj pa 8-urni delovnik, ni pa smeri, ki ga ne bi bila zanimala. Po trgovski šoli, ki jo je končal na Ptuju, je najprej želel iti v Ameriko. Na koncu sta se s prijateljico odločila za Avstralijo.
Novega okolja se ni ustrašil.
"Potrebuješ pa čas, da si najdeš družbo. Za mene, ki sem obiskoval šolo, je bilo toliko lažje navezati stike," pravi Tomaž, ki je postal že pravi mali
svetovljan in mu menjava okolja ne dela več nobenega problema. V svetu se počuti svobodnega, ne tako kot na Ptuju, kjer na vsakem koraku
srečaš malomeščanstvo.
V Avstraliji s študijem sce-naristike ni imel posebnih problemov, opravil je izpit iz angleščine, priložil scenarij
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Šneberger: „Na zalogi imam več scenarijev, vsak ima okrog sto strani, ena stran scenarija je ena minuta filma. Domišljija me je vedno zaposlovala. Zanima me predvsem psihološki film."
Foto: Črtomir Goznik
Prva se je avdicije za kratki film Tomaža šnebergerja Tudi to se zgodi udeležila Majda Gojkovič, ki se svojo prvo filmsko izkušnjo doživela pri osemnajstih letih v filmu Seljačka buna leta 1973, ki so ga snemali v Trakoščanu. Na ptujsko avdicijo je arheološko risarko PM Ptuj opozorila hčerka. Scenarist in režiser filma je bil z naturščico po kratki vaji zelo zadovoljen.
in bil sprejet. Med študijem je tudi delal v tovarni kokakole za 700 dolarjev na teden, v času predavanj pa je kot tuji študent lahko delal le 20 ur na teden. Iz Avstralije se je vrnil, da bi v Sloveniji posnel celovečerni film. Trkal je na vrata številnih oglaševalskih agencij, obiskal producent-ske hiše, nikjer ga niso jemali resno. Za nekaj časa je odšel v Tajvan k dekletu, ki je modna oblikovalka. Tam je poučeval angleščino, pred tem je moral opraviti izpit za učenje angleščine. Kmalu se je ponovno vrnil domov, da bi posnel kratki film pod naslovom Tudi to se zgodi, ki je izpeljanka celovečernega, s katerim želi prodreti na festivale in do tujih producentov.
"Ne bom poveličeval samega sebe, s filmom bom odprl pot tudi drugim, zato pričakujem, da me bodo podprli tudi sponzorji," je povedal.
"Vesel sem, da mi je pripravljen pomagati tudi Tadej Toš." Snemanje je predvideno v začetku avgusta, trajalo bo pet dni, konec avgusta pa naj bi bil kratki film že nared za predvajanje.
"Za bodočnost se ne bojim," poudarja Tomaž Šne-berber, ki je posnel že dva kratka filma. Tudi to se zgodi bo njegov tretji kratki film, v roku enega leta pa naj bi posnel še dva. Želi pa prodreti tudi s svojimi scenariji, v angleškem jeziku jih je doslej napisal pet. Za enega se zanimajo tudi v Hollywoodu. Filmska scena v Sloveniji po njegovem nima niti dovolj interesa do samega sebe, kaj šele do filma.
Svojo filmsko bodočnost vidi v tujini, tudi živel bo tam, navadil se je življenja v velikih mestih. Na Ptuju želi živeti na starost.
MG
Lenart • Poletne prireditve
Pester prireditveni počitniški utrip
V občini Lenart so se letos prvič v poletnih mesecih odločili za organizacijo poletnih prireditev. Večina jih bo na prostem na pokritem odru med knjižnico in občinsko stavbo. Po besedah organizatorjev bodo kulturne prireditve popestrile počitniški utrip v Lenartu.
Prireditve so se pričele 23. junija, ko je v Domu kulture v Lenartu potekalo srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov. Dobro obiskana prireditev je potekala v Domu kulture v Lenartu v sredo, 27. junija, ko je nastopila folklorna skupina, ki prihaja iz najbolj slikovitih in prelepih predelov Južnoafriške republike v majhni kraljevini Swaziland, nastala pa je pred 6 leti. Sestavlja jo 32 članov, od tega 19 žensk in 13 moških. Predstavljajo v glavnem južnoafriško ljudsko glasbo, pesmi in plese. Njihov namen je oživljanje kulturne zavesti med mladimi in na ta način pomagajo ohranjati afriško dediščino, ki je seveda bogata in za nas izjemno zanimiva ter eksotična. Obiskovalci v dvorani Kulturnega doma Lenart so bili prepričani, da je nastop skupine Matsamo več kot le predstavitev njihove kulture. Je čisto veselje in užitek. Z radostjo nas popeljejo v prečudovit svet zvokov, ritma in plesa. Prevzame nas strast in veselje, ki ga afriški ritmi izžarevajo, plesalci pa vedno znova potrjujejo dejstvo, da so jim občutek za
ritem ter prečudoviti glasovi, ki nas prevzamejo s svojo čarobnostjo, položeni v zibko.
Naslednja prireditev je bila 29. junija na odru na prostem. Obiskovalci so si lahko ogledali komedijo Kolumbovo jajce v režiji Uroša Fursta, odigrala jo je Mojca Funkl. Predstava, ki je pre-mierno uprizoritev doživela aprila 2006, ponuja svojstven odgovor jamskemu človeku.
Zgodba sodobne ženske, ujete v svet, ki ga režirajo moški, je plod skupnega dela Gustav filma in Kulturno umetniškega društva Kreker ter nadarjene pisateljice, podpisane s psevdonimom Iskra Ignis. Gre za izvirno slovensko komedijo, ki se postavlja ob bok vsem tovrstnim svetovnim uspešnicam. Uroš Fürst, akter monokomedije Jamski človek, se je tokrat predstavil
Folklorna skupina Matsamo iz Južnoafriške republike
Mojca Funkl na pokritem odru na prostem v Lenartu
v režijskem prvencu, kjer je svoje bogate izkušnje delil z igralko Mojco Funkl.
Ženske, naj bodo sestre, matere, sodelavke, ljubice ali žene, si zagotovo želi razumeti vsak normalen moški, vendar priznajmo, le malokatere-mu to zares uspeva. Obratno je povsem enako. Tudi ženske ne razumejo moških, predvsem ne tistih, s katerimi so poročene. Ženski nikakor ni
jasno, zakaj nogavice ležijo po celem stanovanju, zakaj moški ne zna zamenjati toaletnega papirja in zakaj mu je tako težko vprašati za pot. Razlog je povsem enostaven. Ženske so v vseh pogledih drugačne od moških: izgledajo drugače, mislijo drugače, delujejo drugače, ... So razlike med žensko in moškim res nerešljiv problem? Odgovor se skriva v omenjeni mono-
komediji.
Lenartčani so omenjene prireditve dobro sprejeli. Prireditve se bodo nadaljevala vse do nedelje, 26. avgusta. Naslednja prireditev bo v soboto, 14. julija, ko si bodo Lenartčani lahko ogledali na odru na prostem komedijo Hotel Babilon. Igra Violeta Tomič, režija Tijana Zijanič.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Prireditvenik
Torek, 10. julij
18.00 Maribor, v Muzejskem razstavišču Pokrajinskega muzeja, odprtje občasne razstave iz muzejskih depojev v modnem koraku skoz čas »obutev in torbice«, avtorice dr. Andreje Vrišer 19.30 Ptuj, turnirski prostor ptujskega gradu, vadba na prostem,
organizira Center aerobike, brezplačno 21.00 Ormož, na grajskem dvorišču, gledališka predstava Nekega
lepega popoldneva, gledališka parodija na razvedrilno oddajo Ptuj, prijava na Oratorij 2007, Mesto Ptuj - za vse tri župnije od 20. do 25. avgusta, dodatne informacije na moj.oratorij.net/ ptuj/2007
Sreda, 11. julij
17.00 Ptuj, prostori Mestne četrti, Ljudski vrt, informativno predavanja na temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga
20.00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, koncert komornega zbora Vox Humana
Četrtek, 12. julij
19.00 Maribor, v Singagogi, Židovska ulica 4, odprtje mednarodne
razstave skupine umetnic »Quint Unlimited«, razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka dr. Edith Risse iz Avstrije
Kolosej Maribor
Torek, 10. julij, ob 17.00, 19.05 in 21.10 Fantastični štirje: Prihod
Srebrnega letalca. Ob 16.05, 18.40 in 21.00 Pevec. Ob 21.25 Veter, ki trese ječmen. Ob 16.15, 18.50 in 21.20 Vroča kifeljca. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Disturbia. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Oceanovih 13. Ob 16.10, 18.20 in 20.30 Šola za barabe. Ob 16.00, 18.10 in 20.20 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 15.15, 17.10, 17.15, 19.15 in 19.20 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 15.10, 18.30, 21.15 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 21.15 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 15.15, 17.15 in 19.15 Shrek Tretji, sinhroniziran.
Sreda, 11. julij, ob 20.00 Krvavi hostel 2. Ob 17.00, 19.05 in 21.10
Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca. Ob 16.05, 18.40 in 21.00 Pevec. Ob 21.25 Veter, ki trese ječmen. Ob 16.15, 18.50 in 21.20 Vroča kifeljca. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Disturbia. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Oceanovih 13. Ob 15.40 in 17.50 Šola za barabe. Ob 16.00, 18.10 in 20.20 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 15.15, 17.10, 17.15, 19.15 in 19.20 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 15.10, 18.30, 21.15 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 21.15 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 15.15, 17.15 in 19.15 Shrek Tretji, sinhroniziran.
Četrtek, 12. julij, ob 15.00, 16.40, 18.20, 20.00 in 21.40 Harry Potter in Feniksov red.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS hladilnikov, zamrzovalnikov, šankov in ledomatov, hlajenje kleti. Bojan Čeh, s. p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379.
KMETIJSTVO
NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, metrsko razklana z dostavo. Telefon 02 740 80 18 ali 041 312 621. Horvat Danilo, Moškanjci 1 d, Gorišnica.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
PRODAM počitniško prikolico bra-ko za kampiranje. Telefon 041 485 754.
PRODAM zazidljivo parcelo v izmeri 9 arov, oddaljeno od Ptuja 6 km, telefon 755 42 51.
PRODAM traktorske gume, nove 11 2/28. Telefon 764 71 31.
PRODAM ječmen in dva prašiča. Telefon 766 8091.
KUPIM strešno opeko, stari zare-znik in deske za obijanje 15 do 20 cm širine, 4 m3. Telefon 031 287 139.
MOTORNA VOZILA
PRODAM moped čebelico. Telefon 755 05 71.
IŠČEMO pošteno žensko za pomoč in strežbo na domu. Nudimo tudi stanovanje. Telefon 051 202 740.
23. 06. - 14. 07. "
ORMOŠKO POLETJE2007
NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
datum	ob uri	PRIREDITEV	vstopnina
10. 07.	21.00	Dajmo stisnt teater: NEKEGA LEPEGA POPOLDNEVA, parodijo no razvedrilno oddajo, režija: Sašo Rajakovič in Miha Brajnik	5 EUR
13. 07.	21.00	Poletni ples z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA, koncert legendarnega mojstra z veliko ljudsko veselico	5 EUR
14. 07.	21.00	FLAMENCO SPEKTAKEL IN VEČNO ZELENE SLOVENSKE POPEVKE: Elda Viler, Ana Dežman, Kio De Bonaldi, Nejc Panič	5 EUR
Prodaja vstopnic: Občina Ormož v pritličju na recepciji (vsak dan od 7. do 13. ure), tel.: 02 741 53 11 in enota Turistično informacijskega centra v gradu Ormož (vsak dan razen srede od 14. do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure), tel.: 02 741 53 56 ter 1 uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. Če bo deževalo, bodo vse prireditve v Domu kulture Ormož.
www.slovenia.info/ormoz
VSAAK ČETRTEK Ob 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	VITEZI CELJSKI - Kraljica jodlanja
2.	ZAPELJIVKE - Rdeči mak
3.	Ans. ISKRICE - Na citre
4.	Ans. PRIMOŽA KELENCA - Otroški dnevi
5.	Ans. VIGRED - Izgubljena ljubezen
6.	Ans. VIHAR - Vzemi si čas za sanje
7.	NOVI SPOMINI - Postoj dekle
A
t
POP 7 TOP
1.	NATALIJA VERBOTEN - Obriši sline
2.	KOŠTRUNI - Glej jo glej
3.	MAJA & DOMEN - Barka upanja
4.	ŠTAJERSKI MIŠO - Moja pesem je prisega
5.	NOVA LEGIJA - Noč naju izda
6.	MARKO MULEC - Mornarjeva pesem
7.	CASINO - Casanova
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Stanko Sagadin Hajdoše 45 2288 Hajdina
IŠČEM DELO - pomoč v gospodinjstvu. Telefon 041 345 602.
NEPREMIČNINE
PRODAMO dvostanovanjsko hišo, 320 m2 v Cirkulanah na lepi lokaciji, primerna za obrt, 80 arov, kabelska, kanalizacija. Telefon 041 733 618.
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) a OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
051 804 324
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
no, ¿fiíetu www.radio-ptuj.si
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo.
V
SPOMIN
10. julija mineva deset let, odkar nas je zapustil dragi oče in dedek
Ignac Lazar
IZ KICARJA 92
22. julija minevajo tri leta, odkar si nas zapustila, draga mama in babica
Antonija Lazar
IZ KICARJA 92
Čeprav čas neutrudno beži, spomin na skupne dni še vedno v srcih živi in pogosto v žalosti oko zarosi.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižigate sveče.
Vajini najdražji
Slovo od Angele Haložan!
Lepo sončno jutro se je prebudilo, žvrgolenje ptic in cvetenje lepih cvetic starejše občine Ptujska Gora na njihov praznik je zvabilo, da z vsemi častmi bi jih počastilo.
Angela z veseljem od doma je odšla, peljala jo je njena dobra snaha Marjana, ona nikoli ni ostala sama. Kamor koli je želela, vedno je prevoz imela. Hčerka Zdenka in sin Zdravko za njo sta se zavzela, saj moža Jožeta ni več imela. Tudi vnuki in pravnuki so jo spoštovali, z njo se po svetovali in se skupaj nasmejali. Angelo smo tudi drugi občani radi imeli, saj v njeni družbi vedno smo bili veseli. Dobra volja vedno je bila, mnogo vicev nam povedala, mnogo lepih pesmi vsem zapela, vedno je bila vesela. Občnega zbora »Aktiva žena Majšperk«, se je udeležila, s svojo dobro voljo program je popestrila. Z njo nam vedno je bilo lepo, v aktivu žena nikoli pozabljena ne bo. Na razstavah kmečkih dobrot v Ptuju mnogo priznanj je dobila, k temu tudi snaho Marjano je vzpodbudila. Njeno delo pozabljeno ne bo, saj mnogo mladih parov je bilo, katerim na ohceti je mnogo dobre hrane naredila, nato še vse goste z vici razveselila.
Spoštovana članica Angela, v aktivu žena vedno si bila vesela, lepe nasvete za vse si imela, mnogo lepih priznanj si požela, čeprav prehitro si od nas odšla, nikoli ne boš pozabljena.
Aktiv žena Majšperk
Cirila Purg
Krvodajalci
28. junij - Andreja Prijol, Stanovno 10; Natalie Maj-cenovič, Šolska ulica 17, Središče ob Dravi; Boris Vuk, Strmec 16/a; Jožef Kump, Moravci v Slovenskih goricah; Marko Novak, Jastrebci 35; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Alojz Horvat, Juršinci 77; Radovan Mesarič, Slape 17; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici, Miklavž na Dravskem polju; Marica Vidovič, Do-lena 19/c; Marjan Cvetko, Brstje 23; Jožica Tumprej, Kraigherjeva 12, Kidričevo; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Jurček Lamot, Trnovec 1; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Roman Sever, Trgovišče 24/a; Janez Prevolšek, Tržec 2/b; Bojan Kokol, Bresnica 11; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Aleš Meglič, Spuhlja 61; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/ d; Mihaela Pukšič, Nova vas pri Ptuju 62; Amir Muste-dangic, Poljska cesta 20/a, Ptuj; Franc Zajc, Sela 34; Robert Vauptoič, Majski Vrh 51; Branko Sever, Trgovišče 24/a; Slavica Bezjak, Markovci 12; Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a; Ivan Šibila, Apače 250; Damijan Metličar, Slovenja vas 74; Edvard Lubec, Biš 43; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Vanja Šori, Juršinci 78; Mirjana Šeruga, Bevkova 8, Ptuj; Stanko Rep, Nova vas 1, Markovci; Miran Koser, Vintarovci 29/b; Franc Trafela, Tržec 45; Dragan Kokot, Svetinje 7; Gordana Šori, Juršinci 78; Metka Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj; Damjana Marušek, Draženci 56; Marija Haložan, Podlože 81/a; Janez Furman, Zagorci 71; Srečko Horvat, Kukava 29; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Milan Prapotnik, Mali Okič 43. 2. julij - Danica Prapotnik, Breg 5, Majšperk; Janko Prapotnik, Breg 5, Majšperk; Maksimiljan Senjor, Podgorci 1/c; Peter Mihelič, Ulica 25. maja 15, Ptuj; Franc Cigula, Dornava 141; Jerneja Bombek, Trubarjeva 19, Ptuj; Marija Žmauc, Dragovič 9; Brigita Drevenšek, Lackova ulica 2, Ptuj; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Mile Belmo, Panonska 1, Ptuj; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Nataša Kuhar, Trstenjakova 7, Ptuj; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Dušan Krajnc,
Strejaci 14; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Bernardka Tement, Hajdoše 1/h; Branko Čeh, Podvinci 73; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor.
5. julij - Marjan Markovič, Pavlovci 18; Peter Mlakar, CMD 5, Ptuj; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Robert Belca, Dragonja vas 22; Betka Ameršek, Mestni Vrh 1, Sevnica; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Matej Perkovič, Starošince 28; Žiga Medved, Starošince 2/d; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Anton Oman, Mihovce 3; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3; Štefan Burkin, Vurberg 40/a; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Stanko Lah, Pongrce 15; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Franc Štih, Savinjsko 39; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Simonca Požar, Orešje 95; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Tomaž Jurtela, Zg. Hajdina 44/a; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Jure Novak, Cirkovce 22; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Orehova vas; Aleš Zamuda, Formin 58; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Anton Strm-šek, Zg. Jablane 28; Klaudija Bezjak, Gorišnica 58; Branko Mlakar, Šikole 78; Miran Trantura, Savinjsko 22; Ivan Murko, Zg. Pristava 41/a; Anton Frangež, Zg. Jablane 13; Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n, Jerica Lamberger, Dragonja vas 28; Marjan Peteršič, Dornava 85/b; Oton Unuk, Ul. 1. maja 5, Ptuj; Bernard Kotnik, Stražgojnca 25; Zvonko Gregorc, Zg. Jablane 12; Stane Kelc, Paradiž 90; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Branko Mlinarič, Štuki 35, Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Brigita Medved, Spodnje Jablane 33; Franc Šori, Mihovce 58; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Hermina Zajc, Mihovce 54/a; Uroš Žerak, Savinjsko 44, Majšperk; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Suzana Kram-berger, Mestni Vrh 50, Ptuj; Emil Pravdič, Rucmanci 6; Jože Gerečnik, Stražgojnca 44; Zvonko Perkovič, Starošince 28; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Jožica Karneža, Njiverce vas 11.
Glasujem za
Ptuj • Končan sodni proces po eksploziji hiše na Mariborski cesti
Borut Erhatic sodbo v imenu ljudstva sprejel mirno
Kot smo poročali, se je pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju pod predsedstvom okrožne sodnice Katje Ko-larič Bojnec v petek, 29. junija, končal proces zoper 34-letnega Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta 15. februarja leta 2000 v eksploziji in požaru stanovanjske hiše na Mariborski cesti 33 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič.
Okrožna državna tožilka Sonja Erlač je predlagala, da obdolžencu za očitano kaznivo dejanje prisodijo pet let zaporne kazni, zagovornik obtoženega, odvetnik Stanislav Klemenčič, pa je predlagal, da mu zaradi pomanjkanja dokazov izrečejo le oprostilno sodbo. Sodišče ni prisluhnilo ne enemu in ne drugemu, saj je Boruta Erhatiča spoznalo za krivega in ga obsodilo na tri leta zaporne kazni, pri čemer je vštet tudi čas, ki ga je med preiskavo preživel v priporu.
Po zaključni besedi okrožne državne tožilke Sonje Erlač in zagovornika obtoženega, odvetnika Stanislava Klemenčiča, o čemer smo poročali v prejšnji številki, je k zaključni besedi pristopil tudi obdolženec Borut Er-hatič.
Ta je očitano kaznivo dejanje zavrnil ter izrazil prepričanje, da bo zadevo rešil tako, kot se spodobi, saj po njegovem mnenju ni niti enega dokaza, da bi storil, kar mu očitajo, ter celo vprašal, na osnovi česa ga bo sodišče sploh lahko obsodilo. Ob zatrjevanju, da se bo za resnico boril do konca, je ponovno spomnil, da sta sodna izvedenca najprej trdila, da je bil
v času eksplozije pol metra od vhodnih vrat, po pavzi pa so mnenje uskladili in dopustili možnost, da je stal en meter od vrat. Glede na tako spreminjanje zanj usodnih trditev sodnih izvedencev je menil, da so tudi vsa druga izvedeniška mnenja in izjave brez trdih dokazov. Ponovno je zatrdil, da mu ni nič dokazano, ter izrazil ogorčenje, ker naj bi bila preiskava opravljena površno in je sodišče zavrnilo vse dokazne predloge njega in njegovega zagovornika, verjame pa le besedam izvedencev, ki ne temeljijo na dokazih.
Ob tem je sodišče vprašal, ali bi verjelo, če bi sodni izvedenec napisal, da je hodil po zraku, ter dodal, da je to nemogoče, ker za to ni nobenih dokazov, saj ni nobene priče, ki bi ga videla, da naj bi pred eksplozijo hodil okrog hiše, pa tudi policija naj ne bi našla nobenih dokazov proti njemu. Izvedenki za eksplozije je očital, da ni upoštevala hudih posledic, ki jih je pustila eksplozija na širši okolici, ter odločno zanikal, da bi eksplozijo povzročil on, predsednici senata pa dejal, da govori le o golih dejstvih, ki potrjujejo resničnost njegovih besed. Ponovno je
Foto: M.Ozmec
Tričlanski senat Okrožnega sodišča na Ptuju s predsednico Katjo Kolarič Bojnec med izrekom sodbe v imenu ljudstva.
Foto: M.Ozmec
Borut Erhatič je med izrekom sodbe sicer skimaval z glavo, vendar je odločitev sodišča sprejel mirno.
opozoril, da njihova hiša ni bila le stanovanjski, ampak tudi poslovni objekt, saj sta bila v pritličju dva najemnika prostorov, v katerih se je obračalo mnogo ljudi, in dodal, da ne ve, kdo bi imel interes povzročiti eksplozijo.
Izvedencu Kovačiču je očital, da je sedem let trdil, da ob eksploziji ni bil v zaprtem prostoru hiše, nato pa je v dveh minutah svoje mnenje spremenil; to po njegovem pomeni, da se dela norca iz njega in sodišča. Med drugim je dejal tudi, da če bi to, kar mu očitajo, zares storil on, tega ne bi storil na tak način, ampak bi denimo šel na dopust, kamor bi mu naslednji dan sporočili, da je hiša eksplodirala. Ponovno je zatrdil, da ne ve, zakaj bi to storil, ker ni imel nobenega vzroka ali motiva, saj je bil gostinski lokal star dobri dve leti in je kar dobro posloval, ob koncu pa je še enkrat očital preiskovalcem, da niso podrobneje preiskali ruševin, pod katerimi bi se lahko skrival še kakšen dokaz o storilcu.
Sodba v imenu ljudstva
Po skoraj sedmih urah razprav in zaključnih besed zadnjega dne je tričlanski senat
Napoved vremena za Slovenijo
Če je na Lovrencu (10.) lepo tudi 18/12 ' i ne bo grdo in s
Danes bo oblačno s padavinami in posameznimi nevihtami. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 2000 metrov. Zapihal bo severni do severovzhodni veter. Popoldne bo dež postopno ponehal, ponekod se bo delno razjasnilo. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja. Temperature bodo od 13 do 19, na Primorskem od 18 do 24 stopinj C.
V noči na sredo se bo spet pooblačilo. Zjutraj in dopoldne bo oblačno, občasno padavine. Popoldne se bo delno razjasnilo. Razmeroma hladno bo.
pod predsedstvom okrožne sodnice Katje Kolarič Boj-nec vstal, in ko so vstali tudi vsi drugi v razpravni dvorani, je predsednica senata razglasila sodbo v imenu ljudstva. Obtoženega Boruta Erhati-ča je sodišče spoznalo za krivega, da je 15. februarja leta 2000 ob 4.30 z eksplozijo, ki ji je sledil požar, povzročil nevarnost za življenje ljudi in za premoženje velike vrednosti na ta način, da je v pritličju stanovanjske hiše na Mariborski cesti 33 v prostoru gostinskega lokala Zlata rokavica po separejih, zavesah in ostalih površinah polil motorni bencin, nato pa z zunanje strani notranjih vhodnih vrat lokala z odprtim ognjem bencin prižgal, zaradi česar je prišlo do vžiga bencinskih hlapov in povzročilo eksplozijo, pri čemer je eksplozija porušila del sten ter stropni plošči pritličnega in nadstropnega dela hiše, po eksploziji pa je izbruhnil požar, ki je zajel celotno zgradbo. S tem dejanjem je povzročil nevarnost za življenje Štefanije Kmetec in Jožeta Erhatiča, ki sta spala v prostorih zgornjega nadstropja hiše, dejanje pa je imelo za posledico njuno smrt. Zaradi eksplozije in požara je bila uničena tudi stanovanjska hiša v solasti Jožeta Erhatiča, vredna dobrih 11 milijonov tolarjev, ter vsa notranja oprema, po gostinskem lokalu pa so bili uničeni razni igralni avtomati, vredni okoli 1,3 milijona tolarjev, ter zaloge v skladišču gostinskega lokala, ki so bile vredne okoli 1,5 milijona tolarjev. Uničena je bila tudi pisarniška in računalniška oprema v prostorih gospodarske družbe Podal, v vrednosti 1,5 milijona tolarjev, poškodovana pa je bila tudi sosednja stanovanjska hiša št. 43, na kateri je nastalo za okoli 530.000 tolarjev materialne škode.
Za očitano kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po četrtem ter v zvezi
s tretjim in prvim odstavkom 317. člena Kazenskega zakonika mu je sodišče izreklo tri leta zaporne kazni, pri čemer je v skladu s prvim odstavkom 49. člena KZ obtožencu v izrečeno kazen vštelo čas, prebit v priporu, to je od 10. aprila do 10. oktobra 2000.
Obdolženec Borut Erha-tič je med izrekom sodbe sicer skimaval z glavo, kot da ne more verjeti, kar sliši, sicer pa je sodbo sprejel mirno. Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec je ob koncu pojasnila, da je sodišče izvedlo obsežen dokazni postopek, pri čemer si je pridobilo mnoga izvedeniška mnenja, ki so nedvomno dokazala, da obdolženec v času eksplozije ni stal tam, kjer zatrjuje sam. Borutu Erhatiču je očitala tudi, da je krivdno dejanje izvršil v obliki naklepa in malomarnosti, saj je s sveta spravil svoje starše. Očitala mu je, da bi se kot šolan metalurg moral zavedati, da lahko pri eksploziji pride do neslutenih posledic. Pojasnila je tudi, da je sodišče izreklo nižjo kazen, kot je zahtevala okrožna državna tožilka, pri odmeri pa je upoštevalo tudi oddaljenost od kaznivega dejanja ter dejstvo, da obdolženec s svojo aktivnostjo ni zavlačeval postopka, ampak se je ves čas držal korektno. Sodišče je upoštevalo tudi okoliščino, da dokazni postopek ni dokazal obremenjujočih okoliščin v zvezi z odnosom obdolženca do staršev. Ena zadeva pa po mnenju predsednice senata ostaja nepojasnjena, saj še vedno ne vedo, zakaj sta bila oba starša med spanjem tako močno oblečena, oba sta namreč imela prek pidžame oblečena še druga oblačila. Po mnenju predsednice je bil senat ves čas nevtralen, dokazni postopek obrambe pa ga očitno ni prepričal, zato so se odločili za izrečeno sodbo.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Alenka Metličar, Zg. Hajdina 173 - Aneja; Vesna Mirkovič, Skorba 36/b, Hajdina
-	Lovra; Damjana Hliš, Lanco-va vas 90/c, Videm pri Ptuju
-	Saro; Vesna Ploj, Gunduličeva 12, Maribor - Brino; Nina Čeh, Kicar 48/b, Ptuj - Anžeta; Srd-ana Krajnc, Groharjeva ul. 5, Maribor - Aljoša; Sonja Mikša, Kamence 1, Rogaška Slatina -Zojo; Matejka Vidovič, Lancova vas 53, Videm pri Ptuju - Roka; Vanja Ana Orovič, Škvarčeva ul. 4, Celje - Evo; Marieta Šoštarič, Panonska ul. 1, Ptuj - Maja; Angela Bele, Spodnje Sečovo 74/a, Rogaška Slatina - Mojco; Simona Muršec, Ločki Vrh 9, Destr-nik - Majo; Katarina Gorčenko, Pečke 3, Makole - Nikola; Silva Petek, Trnovska vas 31 - Nino; ValerijaJazbec, Selepri Polskavi 8, Slovenska Bistrica - Tonjo; Petra Varvoda, Arbajterjeva 10, Ptuj - Zojo; Anita Serec, Pušenci 40, Ormož - Ano; Marta Kuster, Šolska ul. 8, Srdišče ob Dravi
-	Melani; Milica Plajnšek, Gor-ca 59, Podlehnik - Niko; Žana Cvetko, Zavrč 9 - Aneja; Mojca Lešnik, Svetinci 41/a, Destrnik -Anejo; Nataša Gabrovec, Dolane 21/d, Cirkulane - Ano; Bojana Frčec, Ormoška 85, Ptuj - Evo; Barbara Polanc, Zg. Bistrica 12, Slovenska Bistrica - Gabra; Nataša Letonja, Dol pri Stopercah 10, Stoperce - Matica.
Umrli so: Franc Arnuš, Kicar 103, rojen 1927 - umrl 27. junija 2007; Franček Rižnar, Kicar 113, rojen 1947 - umrl 27. junija 2007; Marija Kovačec, rojena Pintarič, Mihovci pri Veliki Ne-delji95, rojena 1930 - umrla 27. junija 2007; Silva Žalar, rojena Kolednik, Veliki Brebrovnik 12, rojena 1948 - umrla 29. junija 2007; Ivana Korže, rojena Krap še, Lešje 40, rojena 1928 - umrla 30. junija 2007; Jožef Zorec, Tržec 29, rojen 1949 - umrl 01. julija 2007; Marija Marušič, rojena Veit, Krčevina pri Vur-bergu 20, rojena 1922 - umrla
28.	junija 2007.
Poroke - Ptuj: Matjaž Zelenik, Pohorje 12/a, in Martina Thaler, Zgornji Duplek 90/h; Darko Ši-rovnik, Rodni Vrh 17/a, in Ksenija Cafuta, Vareja 44; Danilo Hvalec in Darinka Jagarinec, Majski Vrh 54; Marjan Molnar in Sonja Slana, Obrtniška ul. 8, Ptuj; Ivan Potočnik in Nada Mesarič, Stogovci 34. Andrej Vozlič, Zamušani 4/a, in Kse-nja Janša, Ul. 5. prekomorske 1, Ptuj. Istok Sečki, Zgornji Le-skovec 13 in Klavdija Polanec, Videm pri Ptuju 5/b; Ferdinand Štrucl, Zagrebška c. 23, Ptuj in Maja Kosi, Lahonci 117; Miran Lenart, Mežanova ul. 9, Ptuj in Slavica Mandič, Zagrebačka 15, Planina donja, Hrvaška. Poroke - Ormož: Peter Luk-njar, Hum pri Ormožu 8/b, in Katja Goričanec, Skoliborva 4, Ormož; Danilo Hanžel, Novinci
29,	Vitomarci, in Petra Ivančič, Velika Nedelja 3/a; Miran Mo-horko, Dobrava 9, Ormož, in Nataša Križan, Dobrava 9, Ormož; Denis Petrovič, Zamušani 83/b, Gorišnica, in Petra Marinič, Za-mušani 83/b, Gorišnica.
Črna kronika
Vlomi
Neznani storilec je v noči na 29. junij vlomil v prostore gostinskega lokala pri Sveti Trijici, kjer je odtujil denar, cigarete in pijačo ter povzročil za okoli 800 evrov škode.
Neznani storilec je med 22. in 29. junijem vlomil v hišo v Novi vasi pri Ptuju in iz nje odtujil kamero in denar. Lastnika je oškodoval za okoli 2200 €.
Neznani storilec je v noči na 30. junij vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Slovenske Bistrice in iz nje odtujil LCD televizor.