ORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 294 (6272)
TRST, sobota 11. decembra 1965
ZARADI JAMSTEV PROMETNEGA MINISTRA GLEDE REFORME FF. SS.
Napovedana stavka železničarjev preklicana Senat je odobril začasno izvajanje proračuna
Medministrski sestanek pri Moru - Tesnejše sodelovanje senatorjev PSI in PSDI - Minister Mancini predlaga «konkreten razgovor» z gradbenimi podjetniki - Min. Mariotti o pomanjkanju sredstev za zdravstvo - Minister Tremelloni o cenah tobaka - Kongres evropskih demokristjanov v Taormini
RIM, 10. — Napovedana 24-urna stavka železničarjev, ki bi morala biti v nedeljo in ponedeljek 12. in 13. tm. je bila preklicana. Danes zjutraj so se namreč predstavniki treh največjih sindikalnih organizacij, ki so stavko napovedale, sestali in spričo odgovorov prometnega ministra Jervolina, s katerim so
se sestali včeraj zvečer, sklenili stavko preklicati. Minister Jervolino je namreč dal določeno jamstvo glede koordinacije transportov in glede reforme podjetja državnih železnic.
Z zadovoljstvom so sprejeli obveznost vlade, da bo do 31. januarja prihodnjega leta predložila par- ^vanje najbolj zanimajo, lamentu zadevni zakonski
tek. Sindikalni predst.---^
poudarjajo, da njihov deva vsebine napove pov, o katerih bodo pi je mnenje šele tedaj, 1 znali njihovo besedilo.
Minister Pieraccini pa je sprejel danes predstavnike delavskih sindi-
katov v okviru sistematičnih posvetovanj vlade o načrtovalni politiki. V svojem nagovoru je minister poudaril predvsem nujnost čim večje pomoči «vseh sil v državi« za razvoj gospodarstva. Povedal je, da bo v zvezi s tem ministrstvo za proračun poslalo sindikalnim organizacijam posebno vprašalno polo, ki bo vsebovala tiste točke, ki načrto-
palači Chigi je bil danes va-sestanek gospodarskih mini-iv, ki mu je predsedoval pred-lik .Moro. Kot je povedal za-!adni minister Colombo, so o-jravnavgli '.ukrepe glede gradnje šolskih poslopij ter finančno vprašanje šolskega načrtovanja. Dodal j<i, da bodo morali zaslišati sedaj
•V.
iiiihhihiiiiiiihihihihhiiihi mm im m m m iiiiiiimniii 111111^111111111111111 m um umi m itiiiiiiHHitiiimiit
De Gaulle in Mitterrand govorita danes po radiu
Mittcrrandovc izjave o važnosti delovanja «Zvcze demokratične in socialistične levicc»
PARIZ, 10. — Izvršni odbor «zve-ze demokratične in socialistične le. vice« je na svoji včerajšnji seji soglasno imenoval za svojega predsednika kandidata na predsedniških volitvah Frangoisa Mitterran-da. V izvršnem odboru je 51 politikov, ki predstavljajo socialistično stranko, demokratično zvezo socialistov odpora, radikalno stranko in razne demokratične politične skupine.
Po izvolitvi je Mitterrand izjavil: «Zveza deluje sedaj kot predstavniška politična organizacija. Sestajala se bo periodično in bo od blizu sledila razvoju med volitvami in po njih ter izvajala posledice. Mnenja smo, da je ustanovitev zveze v skladu z važno spremembo političnih struktur v deželi. Politične sile, ki so združene v zvezi, se zaradi tega ne odrekajo lastnemu obstoju, toda vodile bodo skupno bitko za republiko z vsemi svojimi silami in z vso odločnostjo.« Izvršilni odbor bo imel izredno sejo 21. decembra, t. j. po ožjih predsedniških volitvah.
Sinoči so se sestali golistični parlamentarci. Na sestanku je govoril Predsednik vlade Pompidou, ki je Poudaril, da je potrebno voditi odločno bitko proti Mitterrandu z gesli, da ta predstavlja «avanturo, odpoved in nemoč«, medtem ko de Gaulle predstavlja «varnost in upanje«. Dalje je Pompidou trdil, da morajo med volilno kampanjo poudarjati, da Mitterrand lahko naslanja svojo kandidaturo «na zelo Protislovne politične elemente, zlasti kar se tiče Evrope, njenih zavezništev in njenega gospodarstva«. Pozval je poslance in senatorje, naj odločno pobijajo «Mitterrandov Poskus, da se pri ožjih volitvah Predstavi kot kandidat demokratov«. Pompidou je tudi povedal, da bo osebno govoril po televiziji, dru. gi ministri pa bodo govorili na zborovanjih v večjih mestih.
... .....
n a lliSSI
Včeraj so po vsem svetu praznovali dan človekovih pravic. Ob tej Priložnosti je glavni tajnik OZN U Pant objavil poslanico, v kateri Poudarja med drugim, da je na svetu še vedno veliko zla, zoper katero se je treba boriti. Razširjena je diskriminacija, ki jo naravnost ali prikrito izvaja človek proti človeku, skupnost proti skupnosti, narod proti narodu, in sicer iz rasnih, etničnih ali verskih nagibov, izjava o človeških pravicah, ki so P* sprejeli 10. decembra 1948, je trdna podlaga, ki se na njej mora nadaljevati specifična dejavnost vlad in človeštva sploh.
Včeraj je glavna skupščina OZN izvolila tri nove nestalne članice varnostnega sveta, poleg tega pa še ?t*ri nestalne članice, ker se bo Število članic zvišalo od enajst na
Petnajst.
, V Vietnamu se nadaljujejo srditi °.OJl in VVashington ni še odgovori1 na predlog osvobodilne fronte p dvanajsturno premirje za božič, redsednik Johnson jc izjavil, da 0 ZDA «pripravljene iskati mir, Preden sprejemajo ostre ukrepe«, j “lede Rodezije je Harold VVilson zjavil, da se ne bo pogajal s Smi-"°m, «razen v primeru, da gre za zpostavitev zakonite oblasti«. Na Pl.ošno pa so bile njegove izjave ejasne, pri čemer pa je poudaril, s «obnovitev zakonitosti ne po-neni uvedbe večinske vlade Afričanov«.
v Y. Franciji se bo danes začela /. dna kampanja za ožje volitve, v n°do 19. t. m. Nocoj bosta go-»2S"a po televiziji de Gaulle in mitterrand.
Volilna kampanja po radiu se bo začela jutri zvečer. Govorila bosta de Gaulle in Mitterrand.
Načrt za graditev elektroenergetskih objektov
BEOGRAD, 10 — Gospodarski svet zvezne skupščine je sprejel na današnji seji več zakonskih predpisov s področja gospodarstva, ki bodo stopili v veljavo, ko jih bo sprejel tudi zvezni svet, ki je bil sklican za 15. decembra. V sklepih o zakonskih predpisih je tudi zakon o finansiranju graditve elektroenergetskih objektov od 1966 do 1970, ki ureja način graditve in kapacitete za proizvodnjo 5.4 milijarde kilovatnih ur toka in 12.5 milijona ton premoga prvenstveno za potrebe električnih central.
Farkaš umrl
BUDIMPEŠTA, 10. — Eden najbolj zagrizenih madžarskih stalinistov Mihaly Farkaš je prejšnjj teden umrl v Budimpešti. Glasilo KP Madžarske javlja danes v treh vrsticah, da je Karkas umrl 5. decembra.
Farkaš, ki je bil desna roka stalinista Rakosija, je bil minister za obrambo in za notranje zadeve ter član političnega urada CK KP Madžarske. Izločen je bil iz vlade in iz partije v začetku leta 1956. Po madžarski vstaji je bil obsojen na šestnajst let zapora, toda aprila 1960 je bil izpuščen. V zadnjih letih je delal pri nekem založništvu v Budimpešti.
še tehnične urade ter da bo o tej zadevi razpravljal ministrski svet še pred božičem.
Senatorji so danes odobrili zakonski načrt, na podlagi katerega se dovoljuje začasno izvajanje državnega proračuna za prva dva meseca prihodnjega leta, ker redni proračun še ni bil odobren. Ko je poslanec De Luca obrazložil nujnost tega ukrepa, je povedal, da je moral italijanski parlament v zadnjih 115 letih kar 84 krat odobriti začasni proračun, ker vlada in parlament nista pravočasno odobrila rednih proračunov. Opozicijski poslanci levice in desnice, ki so glasovali proti, so poudarili, da to ne more biti izgovor ter so ostro kritizirali vlado. Nato so senatorji razpravljali o izrednem prispevku v znesku 25 milijard lir za obvezno bolniško zavarovanje kmetov.
Senatna komisija za javna dela pa je na zakonski stopnji odobrila zakonski osnutek, s katerim se podaljša do 31. decembra 1966 zakonski odlok glede poenostavljenja postopka za izvajanje javnih del. Senatna finančna komisija je prav tako na zakonski stopnji odobrila zakon, s katerim se dovoljuje letno doplačilo upokojenim bolničarjem in sodnim uradnikom. Ista komisija je odobrila tudi sklep, da se italijanski prispevek za mednarodni denarni sklad poveča za 25 odst. Socialistični in socialdemokratski senatorji pa so sklenili, da bodo spričo perspektive združitve obeh strank v senatu tesnejše sodelovali.
Poslanska zbornica je razpravljala o zakonu za ustanovitev državnih otroških vrtcev ter bo razpravo nadaljevala v ponedeljek. Poslanska ustavna komisija je razpravljala na svoji današnji seji o predlogu ustavnega zakona, ki določa podaljšanje mandatne dobe deželnih svetovalcev od štirih let na pet let v deželah Sardinija, Dolina Aoste, Tridentinsko — Visoko Poadižje in Furlanija — Julijska krajina.
Predsednik republike Saragat je danes sprejel podpredsednika vlade Nennlja; predmet razgovorov ni znan. številni ministri pa so se udeležili danes raznih važnih sestankov. Tako je minister za javna dela Mancini govoril na zborovanju gradbenih podjetnikov, ki jim je predlagal ((konkretni razgovor« med državo in med podjetniki na podlagi ((realističnega presojanja položaja«. Med drugim je navedel tudi podatke o poseganju države v gradbeno dejavnost v zadnjih desetih letih. Najgloblje je država posegla leta 1959, ko je odstotek državnih investicij v gradbeništvu znašal 23,8 odst., najmanjši odstotek pa je bil leta 1963, ko je znašal samo 5 odst.
Minister Mariotti se je udeležil sestanka vrhovnega sveta za zdravstvo ter je v svojem govoru med drugim poudaril pomanjkanje finančnih sredstev za zdravstvene organizacije ter pohvalil razne pobude sestanka vrhovnega zdravstvenega sveta.
Minister Preti pa Je izjavil danes, da se ne strinja s predlogom republikanskega voditelja La Mal-fe za ukinitev pokrajin, s tem da bi se njihova oblast osredotočila v deželnih upravah. Dejal je, da bi bil postopek zelo dolg in težaven.
Finančni minister Tremelloni pa je izjavil v odgovorih na vprašanje tednika «Europeo», da je nemogoče znižati cene za cigarete. Govoril je tudi o reformi državnega monopola ter poudaril, da bi bilo potrebno proučiti pogoje proizvodne učinkovitosti in predloge za njen dvig ter izdelati petletni
načrt proizvodnje, kakor tudi načrt za reformo strukture. Nato je navedel podatke o tihotapstvu in dejal, da je bilo samo v letošnjem letu zaplenjenih 265 tisoč kilogramov tobaka ali 22 tisoč kilogramov mesečno.
V Taormini na Sicijili se je nadaljeval 17. kongres Evropske de-mokristjanske zveze. Od italijanskih demokristjanov je govoril tudi minister Colombo, ki je obravnaval vsa pereča evropska vprašanja, zlasti pa stališče Francije do njih. Delo je potekalo v številnih komisijah in se bo nadaljevalo do nedelje. --------------
MOSKVA, 10. — Danes so sporočili, da bo prvi tajnik KP SZ Leonid Brežnjev obiskal januarja Mongolijo.
Jutri pa bo odšel na uraden o-bisk v Prago sovjetski zunanji minister Gromiko.
Magnago o zaščiti vseh etničnih skupin
BOČEN, 10. — Na današnji seji pokrajinskega sveta pokrajine Bočen je predsednik SVP dr. Magna-go izjavil, da je sodelovanje predstavnikov obeh etničnih skupin ter SVP, KD in PSI v pokrajinskem odboru ((dokaz skupne odgovornosti ter pot, po kateri je treba hoditi v korist vseh«. Nato je poudaril ((nujnost zaščite vseh etničnih skupin« ter zahteval ((resnično avtonomijo za bocensko pokrajino«. Dejal je, da niti letos ni prišlo glede tega do sporazuma ter dodal, da «sta vladi Italije in Avstrije prepričani glede nujnosti nagle in dobre rešitve«
Podpisan sporazum Montecatini - vlada SZ
MOSKVA, 10. — Ob navzočnosti podpredsednika sovjetske vlade Kirilina sta danes predsednik
•	Montecatini« Faina in podpredsednik državnega odbora za koordinacijo tehnično-znanstvenih raziskav v ZSSR Gvišanij podpisala okvirni sporazum. Faina je pozneje novinarjem povedal, da določa sporazum graditev raznih naprav, dogovore za izkoriščanje proizvodnje podjetij, izmenjavo končnih izdelkov in surovin, dogovor za tesno tehnično in znanstveno sodelovanje med »Montecatini« in u-streznimi industrijami v Sovjetski zvezi. Za izvajanje sporazuma bodo podpisali od primera do primera posebne dogovore. Sporazum je zelo obsežen in bo znašal 40 odst. vse proizvodne kapacitete
•	Montecatini«
Proslava dneva človekovih pravic v OZN Poslanica glavnega tajnika U Tanta
Sedem novih elanov varnostnega sveta - Sprejeta resolucija o Jugozahodni Afriki - 27. januarja se bo nadaljevalo delo ženevske razorožitvene konference
NEW YORK, 10. — Danes so v Združenih narodih praznovala dan človekovih pravic s slovesnostjo in koncertom v dvorani glavne skupščine. Ob tej priložnosti je imel kratek govor predsednik skupščine Fanfani.
Glavna skupščina je pred se-
demnajstimi leti, to je 10. decembra 1948 sprejela in objavila splošno izjavo o človeških pravicah. V spomin na ta dogodek so razglasili 10. - december za dan človekovih pravic ter ga praznujejo vsako leto v OZN in po vsem svetu.
Glavni tajnik OZN U Tant je naslovil ob tej priložnosti poslanico, v kateri pravi med drugim, da se moramo nenehno zavedati, da je OZN prevzela trdno obveznost, po kateri je smoter njenih nalog in dejavnosti blagor vseh ljudi in vsakega posebej, njih svoboda in možnost, da uživajo dostojanstvo človeškega bitja, ne glede na raso, jezik, vero ali politično prepričanje. To je sestavni del osnovne filozofije OZN in naravno je, da je našel svoj izraz v deklaraciji. Tudi sam smoter ohranitve mednarodnega miru in varnosti je neposredno spojen z zajamčenim spo-
.......................................
IZMIKANJE BRITANSKE VLADE GLEDE RODEZIJE
Nejasne izjave Wilsona glede pogajanj s Smithom
Predlagal je, naj bi guverner sestavil vlado pod svojim predsedstvom ob sodelovanju svetovalcev vseh plemen - Izključil je bližnjo možnost priznanja večjih pravic Afričanom
LONDON, 10. — Predsednik britanske vlade Wilson je izjavil davi v spodnji zbornici, da britanska vlada odklanja pogajanja z rodezijskim nezakonitim režimom «z izjemo pogajanj Za obnovitev zakonitosti in ustavnega režima«. Dodal je, da
povratek zakonitosti v Rcdezit, —--------—------- „ ,	,
ne bi avtomatično pomenil ^" dai ,prtiče rodezijskemu ljudstvu,
vedbe afriškega večinskega režima. Dejal je, da je njegova vlada pripravljena razpravljat: o vsakem predlogu za rešitev krize, ki bi ga sporočil lan Smith kot privaten državljan, toda ne kot predsednik nezakonitega režima.
Wilson je dalje izjavil, da Je smoter gospodarskih sankcij proti Rodeziji pripeljati to deželo na pot ustavne vlade. ((Sprejeti ukrepi, je dejal, so trdi in bodo povzročili težave, toda vlada je mnenja, da nagli in učinkoviti ukrepi povzročijo manj trpljenja, kakor dolgo umiranje. Namen teh ukrepov je zmanjšati nevarnost, ki bi nastala, če bi dvomili v njih učinkovitost, ker bi drugi uporabili silo. Hkrati proučujemo z drugimi državami vprašanje petrolejskih sankcij. Na tem sektorju je lahko učinkovita samo večstranska akcija.«
Wilson je nato dejal, da Smithovi načrti niso bili nikoli podvrženi demokratičnim volitvam ali referendumu, in da Smith ni Imel pooblastila za ’ nezakonito razglasitev neodvisnosti. Wilson je dejal, da se «del Rodezije boji«, da bi prenehanju nezakonite neodvisnosti sledil režim večinske vlade. Pripomnil je: «To ni naša politika in to sem jasno izjavil v izjavi rodezijskemu ljudstvu 30. oktobra. Se-
..................m.....Hlinili............................im............................
VOJNA V JUŽNEM VIETNAMU
Nadaljujejo se srditi spopadi blizu oporišč Culaj in Danang
Spopadi tudi v bližini Sajgona - Prejšnji mesec je dezertiralo dva tisoč sajgonskih vojakov - Demonstracije kmetov proti ameriškemu bombardiranju - Izjave Johnsona in Ruska
SAJGON, 10. — Včeraj so poslali na področje med ameriškima oporiščema Culaj in Danang odred ameriških vojakov na pomoč sajgonski vojski. Na tem področju je predvčerajšnjim in včeraj divjala srdita bitka, med katero so partizani zadali hude izgube sajgonski vojski. Sinoči so ameriški vojaki napadli osvo-bodilno vojsko iz zaledja. Boji so se nadaljevali tudi danes in vanje je poseglo letalstvo.
Danes se je južno od Dananga ----------------
izkrcal nov odred ameriških voja-
kov, ki so obkolili osvobodilne sile, katere so bile uničile en sajgonski bataljon. Osvobodilne sile se močno držijo na utrjenih položajih. Ameriška letala neprestano bombardirajo ta področja, toda zdi se, da bombardiranje ni mnogo učinkovito, ker ima osvobodilna vojska na tem področju o-brambni sistem predorov in bunkerjev.
Do bojev je prišlo tudi okoli Sajgona, kjer so se ameriške in saj-gonske čete spopadle z enoto osvobodilne vojske, ki je skušala prodreti v notranjost obrambnega sistema prestolnice.
Iz Hanoja poročajo, da je novembra nad tri tisoč južnovietnamskih vojakov dezertiralo in se pridružilo osvobodilni vojski.
Preteklo noč so partizani napadli
oddajno postajo «Glas Amerike« blizu Hue in povzročili veliko škodo.
V pokrajini Binh Dinh je več sto kmetov demonstriralo proti bombardiranju nekaterih tamkajšnjih vasi. Demonstranti so prišli v glavni kraj tamkajšnjega okraja, kjer so vojaki streljali nanje. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Mnogo so jih tudi aretirali. Podobne protestne demonstracije so bile septembra v pokrajini Kuang Nam proti bombardiranju tamkajšnjega področja.
Ameriški senator Robert Kenne-dy je pozval danes ameriško vlado, naj raztegne dobo premirja, ki ga je ponudila osvobodilna vojska za božič in ki bi moralo trajati dvanajst ur. Kennedy, ki je govoril na zborovanju v New Yorku, je dodal, da bi morale ZDA dati pobu-
do za podaljšanje dobe premirja v Vietnamu, «ker nastaja zelo velika nevarnost za vse človeštvo«. ((Zaradi tega je naša dolžnost, da raziščemo vse možnosti, da pride do ustavitve ognja.«
Ameriški predsednik Johnson je vče-aj naslovil po telefonu pozdrav kongresu ameriške sindikalne zveze AFL-CIO. Med drugim je izjavil, da so ZDA «odločene izčrpati vse možnosti za mir v Vietnamu, preden sprejmejo ostre ukrepe«.
Danes je na kongresu, ki zaseda v San Franciscu, govoril državni tajnik Dean Rusk, ki je ponovil včerajšnje Jonhsonove besede in je dodal, da «nihče ne zahteva od Severnega Vietnama, naj prepusti najmanjši del svojega ozemlja«. Nadaljeval je: «Vse, kar se zahteva od komunistov, je, naj končajo vsiljevati svojo voljo Južnemu Vietnamu s pošiljanjem deset tisočev vojakov in velikih količin orožja proti južnim Vietnamcem.«
Glede pogajanj za mir v Vietnamu je Rusk dejal, da ne gre za pomanjkanje stikov, temveč da «ni bilo mogoče najti podlage za mir.').
da po svojem guvernerju pokaže svojo željo za povratek k zakonitosti. če bo ta želja izražena prek guvernerja, jo bo britanska vlada upoštevala.«
Wilson je tudi izjavil, da britanska vlada nima nobenega namena začeti pogajanja s Smithovim režimom, bodisi neposredno ali pa posredno. Dodal je, da je Smithov režim policijski in v nasprotju z načeli, «na podlagi katerih britanska vlada priznava neodvisnost«.
Ob dnevu človečanskih pravic, ki se praznuje danes, je Wilson objavil poslanico, v kateri omenja tudi rodezijsko krizo. Rodezijsko vprašanje označuje za ((vprašanje človeških pravic« in dodaja, da je angleška vlada trdno odločena, da ne popusti glede temeljnega vprašanja, da se rodezijskemu ljudstvu v celoti zagotovijo njegove temeljne pravice.
Voditelj opozicije Heath je izjavil, da je Wilsonova izjava prinesla zmedo namesto jasnost. Dejal je, da zahteva vlada od Rode-zijcev brezpogojno predajo. Wilson je odgovoril, da po njegovem mnenju večina rodezijskega prebivalstva želi povratek k ustavnemu režimu in da se je rodezijska vlada med pogajanji z britansko vlado hlinila, ker je bila že sklenila, da bo šla po poti nezakonite razglasitve neodvisnosti. Zanikal je, da je guverner sporočil ministrstvu za odnose s Commonwealthom ali pa njemu, da so mogoča pogajanja z nezakonitim režimom.
Po mnenju Wilsona bi mogli povratek k zakonitosti uresničiti s tem da bi nekaj časa guverner predsedoval vladi ob sodelovanju rodezijskih svetovalcev vseh plemen. Samo britanski vladi pritiče določiti, kakšne spremembe bi bile potrebne za popoln ustavni režim, da se zagotovi večja obramba manjšin.
Zambijski predsednik Kaunda je sporočil v parlamentu program za povečanje števila vojakov in za zgraditev hidroelektričnega bazena, ki bo izključna last Zambije. «V prihodnosti, je dodal Kaunda, si ne smemo več dovoliti, da bi bili odvisni od zunanje pomoči, če ta ni absolutno potrebna.« Zgraditev novega bazena bi imela namen osvoboditi Zambijo odvisnosti od Rodezije, kar se tiče dobavljanja električne energije, ki je potrebna za rudnike bakra. Bazen bodo zgradili v kraju Kafue v južnem delu države. Končno je Kaunda izjavil, da ni pripravljen sprejeti britanskih čet v Zambiji, razen če ne zasedejo obeh bregov reke Zambezi, kjer je karibski jez. V Lusako je prišel medtem britanski posebni odposlanec Macdonald na novo posvetovanje s Kaundo.
Predstavnik afriške narodne unije Zimbabve (ZAPU) v Dar Es Sa-lamu je izjavil, da Joshua Nkoma, voditelja južnorodezijskega osvobodilnega gibanja, ni več v koncentracijskem taborišču Gonakudzingva in da so ga skupaj z nekaterimi njegovimi najbližnjimi sodelavci že konec novembra odpeljali iz taborišča neznanokam. Po nekaterih ne. potrjenih informacijah se zdi, da so Nkoma ter njegove sodelavce
prepeljali v Mozambik in jih izročili v varstvo portugalski policiji.
Novi bankovci po 500 lir
RIM, 10. — V poslanski zbornici so razdelili načrt zakona, ki pooblašča državni zaklad, da tiska in spravi v promet nove bankovce po 500 lir. Poročilo pravi, da ima tiskanje novega bankovca namen kriti nadaljnjo razliko med srebrnimi petstotaki. ki so jih spravili v promet, in tistimi, ki so dejansko v prometu. Obtok srebrnih petstotakov je sedaj zelo majhen.
Tiskanje novega bankovca bo samo začasna rešitev v pričakovanju, da se pripravi organski načrt za kovinski drobiž, ki se bo moral prilagoditi reformam o denarnem obtoku, ki se pripravljajo ter — kar se tiče formata in zlitine značilnostim drugega evropskega denarja.
Ital.-bolgarski trgovinski sporazum
SOFIJA, 10. — Danes so podpisali dolgoročen trgovinski sporazum med Italijo in Bolgarijo za dobo 1966-1969. Sporazum predvideva povečanje trgovinske izmenjave za 20 odst. Italija bo izvažala v Bolgarijo kompletne objekte kemijske, tekstilne in živilske industrije, orodne stroje, opremo za težke transporte, kable, cevi, zdravila, umetna gnojila, južno sadje, riž, papir itd. Bolgarija pa bo izvažala predvsem živo živino, jajca, koruzo in tobak.
štovanjem človeških pravic in temeljnih svoboščin.
U Tant ugotavlja zatem, da je še vedno veliko zla, zoper katero se je treba boriti. Razširjena je diskriminacija, ki jo naravnost ali prikrito izvaja človek proti človeku, skupnost proti skupnosti, narod proti narodu, in sicer iz raznih, etničnih ali verskih nagibov. Najhujšim surovostim so izpostavljeni nedolžni ljudje, ki so iznenada pritegnjeni v konflikt srditih sporov med narodi in celo znotraj narodov. Prikrajšani so ljudje, ki nimajo dovolj jesti, ki niso oblečeni, kakor je treba, ki po nepotrebnem trpijo zaradi bolezni in okužb, ki nimajo človeka vrednih bivališč, v katerih bi bilo mogoče živeti, in ki njihovi otroci ne morejo obiskovati šol.
Splošna deklaracija o človekovih pravicah sama po sebi ne zadostuje, da bi iztrebili to zlo. Toda podobno kot ustanovna listina je ta deklaracija trdna podlaga, ki se na njej mora nadaljevati specifična dejavnost OZN, vlad in človeštva sploh.«
Argentina, Bolgarija in Mali so bili izvoljeni za člane varnostnega sveta za dve leti, ker 31. decembra poteče mandat Bolivijp, Slonokoščene obale in Malezije Argentina je dobila 113 glasov, Bolgarija 108, Mali pa 105.
Glavna skupščina Je poleg tega izvolila za nove člane varnostnega sveta (katerih število se zviša od 11 na 15) Nigerijo, Ugando, Novo Zelandijo in Japonsko. Sedaj mora skupščina odločiti, katere cd teh držav bodo članice eno leto in katere dve leti.
V torek se bo sestal varnostni svet, da odloča o predlogu U Tanta naj se podaljša mandat mirovnih sil OZN na Cipru, ki poteče 26. decembra. Odbor za neavtonomna o-zemlja je sinoči odobril s 83 glasovi proti dvema (Južna Afrika in Portugalska) ter 15 vzdržanimi (med katerimi Francija) resolucijo, k! poudarja pravico ljudstva Jugozahodne Afrike do svobode in neodvisnosti.
Resolucija, ki jo je predložilo 30 afriškoazijskih držav skupno z Jugoslavijo, zahteva od Južne Afrike, naj ukine oporišča in vojaške na prave v Jugozahodni Afriki in naj ne uporablja tega ozemlja kot vojaško oporišče za notranje in zunanje operacije. Dalje poudarja resolucija, da bi vsak poskus razdelitve ozemlja pomenil kršitev mandata, ki ga je Društvo narodov poverilo Južni Afriki, ter obsoja finančna interese, ki neusmiljeno izkoriščajo človeške in materialne vire tega ozemlja, kakor tudi množično priseljevalno politiko Južne A-frlke, katere namen je preprečiti domačemu prebivalstvu, da bi uživalo politične in gospodarske pravice.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je sporočil, da bo ženevska razorožitvena konferenca nadaljevala delo 27. januarja. Datum so določili po posvetovanju sopredsednikov konference z drugimi državami članicami odbora osemnajsterice.
Glavna skupščina je 19. novembra pozvala konferenco, naj nujno upošteva sklenitev pogodbe proti širjenju jedrskega orožja in naj v najkrajšem času obnovi pogajanja za tak sporazum.
HONKONG, 10. — Kitajske oblasti so izpustile I7-letnega ameriškega mornarja Armstronga, ki je pred devetimi dnevi po pomoti zašel na kitajsko ozemlje.
Mikojan odlikovan
Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgorni je včeraj odlikoval Mikojana z Leninovim redom. Na sliki: levo Podgorni desno
Mikojan
V BEOGRADU
Prve seje mešanega odbora za manjšinska vprašanja
BEOGRAD, 10. — Delo mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora za manjšinska vprašanja, ki se je včeraj dopoldne sestal v Beogradu na XII. zasedanju, poteka «za zaprtimi vrati«. Podobno kot pri dosedanjih zasedanjih, se ne more ničesar konkretnega zvedeti razen tehničnih podatkov od članov jugoslovanske delegacije.
Odbor je imel včeraj in danes dopoldne redno sejo, popoldne pa so sc sestali strokovnjaki, ki so dokončno formulirali tisto, o čemer so razpravljali in sklenili dopoldne. Današnja dopoldanska seja se je pričela s precejšnjo zamudo zaradi zakasnitve članov italijanske delegacije, ki so se verjetno malo več časa, kot je bilo predvideno, zadržali na posvetovanju na italijanskem veleposlaništvu.
Odbor razpravlja, podobno kot na zadnjih zasedanjih, o vseh aktualnih vprašanjih etničnih skupin, med katerimi seveda prevladujejo vprašanja, ki izhajajo iz še neizpolnjenih obveznosti Italije do slovenske manjšine. Kaže pa, da bodo na tem zasedanju posvetili posebno pozornost vprašanju šolstva, kajti poleg članov in strokovnjakov odbora sta na zasedanju navzoča tudi pedagoška svetovalca prof. Mihelič in prof. Sal-sano.
Jugoslovansko delegacijo sestavljajo predsednik Mitja Voš-njak, član odbora dr. Murko, namestnik člana odbora Vuko-bratovič, strokovnjaka Kolenc in Zornada in tajnica Ružiča Antič; italijansko delegacijo pa sestavljajo predsednik Giulio Fascucoi-Eighi, član prof. Moll-nari, namestnik Gerin, strokov n jaka prof. Tavella in prof. An gioletti ter tajnik dr. Cosenza Poleg teh, kot smo že omenili, sta navzoča tudi pedagoška svetovalca.	b. B.
Ivičcvic pri Lupisu
RIM, 10. Državni podtajnik za zunanje zadeve Lupiš je v palači Farnesina sprejel na vljudnostni obisk podtajnika zveznega izvršnega sveta SFRJ Petra Ivičeviča, ki ga je spremljal jugoslovanski poslanik Ivo Vejvoda.
Ameriška pšenica za Indijo
NOVI DELHI, 10. — Predsednik indijske vlade Sastri je sporočil, da se bo 1. januarja prihodnjega leta sestal z ameriškim predsednikom Johnsonom. Sporočil je, da so podpisali z ameriško vlado sporazum za dobavo milijon petsto tisoč ton ameriške pšenice Indiji, ki ji grozi pomanjkanje. Na podlagi sporazuma so se ZDA obvezale, da bor’ uporabile 80 odstotkov rupij, ki jih bo Indija plačala za pšenico, za dolgoročna posojila za gospodarski in socialni razvoj Indije. Pšenica bo začela prihajati tez šest tednov. Zatem je Sastri ponovil, da se bo sestal v Taškentu s pakistanskim predsednikom Aju-bom Kanom, in je pripomnil, da je prepričan, da bo moč obnoviti dobre odnose.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše je v zvezi s sporazumom o doba 1 pšenice Indiji izjavil, da je predsednik Johnson mnenja, da bi morali uvesti mednarodno sodelo-. vanje med državami, ki imajo presežke žita, da pomagajo Indiji, ki ji grozi pomanjkanje.
Bonska vlada o govoru Gromika
BONN, 10. — Podtajnik bonske vlade za informacije von Hase je prebral na tiskovni konferenci izjavo vlade, v kateri je rečeno, da je Gromiko v svojem včerajšnjem govoru ttskušal sejati na svetu sovraštvo proti nemškemu ljudstvu«. Von Hase je dodal, da Sovjetska zveza na ta način kaže, da «niti v najmanjši meri ne upošteva načel miroljubnega sožitja, ki jih sama pridiga«. Izjava pravi dalje: ((Nemška vlada je bila svobodno izvoljena, je naslonile svojo politiko na ■ načela svobode, pravice in enotnosti. Revanšistični duh ji je popolnoma tuj.« Izjava omenja vladno izjavo Erharda «kot dokaz, da želi zvezna republika pomirjenje, ki je mogoče, če bo Sovjetska zveza dovolila pravico samoodločanja vzhodnim Nemcem«.
BEOGRAD, 10. — Na železniški postaji Vinkovci sta danes malo pred 14. uro trčili dve lokomotivi, ki sta se pri tem iztirili. Clo-veših žrtev ni bilo, pač pa je materialna škoda precejšnja. Zaradi trčenja je prišlo do večurnega zastoja prometa na progi Beograd-Vinkovci.
Sestanek v Taškentu samo še vprašanje časa
NEW DELHI, decembra. — Ce ne bodo prišle vmes kakšne težave in če se medtem ne bodo premislili, bi utegnil biti Taškent nedvomno prizorišče najznameni-tejšega političnega dogodita po u-radnem koncu neuradne indijsko-pakistanske vojne. Predsednik A-jub Kan in premier Sastri za konferenčno mizo — to Je bila v zadnjih štirih mesecih daljna in neverjetna možnost. A če bi se tudi po tem sestanku glavna akterja razšla brez rezultatov in uspehov, bo tretjemu — Sovjetski zvezi kot pokrovitelju — politični u-speh zagotovljen že tedaj, ko bosta glavna akterja sedla za mizo ln se začela pogovarjati.
Zamisel o sestanku med Aju-bom in Sastrijem je sprožil premier Kosigin ln tedaj se Je zdela ta možnost skoraj nerealna. Na fronti so še divjali boji, letalstvo Je bilo sredi akcij in predlog o indijsko - pakistanskem sestanku na najvišji ravni naj bi torej u-•tvaril pogoje za sklenitev premirja tam, kjer so bili napori OZN začasno obtičali.
Premier Sastri Je privolil v sestanek, predsednik AJub Kan je to odklonil, medtem pa Je bilo sklenjeno premirje s sodelovanjem varnostnega sveta, tako da je prvotni povod za pobudo odpadel; vendar pa je Sovjetska zveza še nadalje vztrajala pri svojem predlogu. Prenehanje bojev še zdaleč ni pomenilo, da je spopada konec, te manj pa, da so urejeni vsi tisti problemi, ki so v indijsko-pakistanskih odnosih sprožili spopad.
Ko je že kazalo, da lz predloga ne bo nič, so nedavno v Ra-valpindiju iznenada razglasili, da Je Pakistan pripravljen udeležiti se pogovorov na na j višji ravni v uzbeškem glavnem mestu, nedaleč od kitajske meje. V Delhiju so se najprej vprašali, o čem se bodo pogovarjali. Premirje je bilo že sklenjeno, kar pa se tiče bodoče usode Kašmira, odklanja Indija vsak pogovor na mednarodni ravni, ki ne bi upošteval načela, katerega je pravkar potrdila Sovjetska zveza — da je Kašmir namreč del Indije in potemtakem tudi njena notranja stvar.
Sam Sastri je po pakistanski privolitvi odločno odklonil kakršnekoli pogovore o bodočem statusu Kašmira, pač pa je omenil, da tudi ravnotežje na širnih azijskih bi bilo mogoče razpravljati o ob-
mejnem problemu, o beguncih, o vodnem režimu — o vsem tistem, kar kali dobre odnose in sodelovanje obeh sosed na podkontinen-tu. Ta program pogovorov se sklada s prizadevanji, da bi predvsem zboljšali splošno atmosfero med državama — kar je tudi predsednik Radakrišnan nedavno označil kot pošten in časten razvoj, temelječ na stvarnem položaju.
Nedavno se je ta nit še nadalje razpletla. Sam pakistanski zunanji minister Buto, eden izmed najbolj vnetih zagovornikov kaš-mirske akcije, je med obiskom v Moskvi privolil v takšno vsebino pogovorov. Tako Je zdaj samo vprašanje časa in priprav, da se dogovore, kdaj bo prvi formalni sestanek najodgovornejših predstavnikov Indije in Pakistana.
Dejstvo Je, da Delhi ta čas nima razlogov za naglico, čeprav v nedavnem spopadu ni formalnega zmagovalca v klasičnem voj-nopravnem smislu, pakistanska vojaška akcija ni dosegla namena. To priznajo danes že tudi tisti dvomljivci med tujimi opazovalci, ki so sredi najhujših bojev precej skeptično spremljali poročila o indijskih uspehih. Vdor v Kašmir po prvem nenadnem vpadu je odbit in Indija je popoln gospodar položaja v Kašmirski dolini kot tudi zunaj nje.
Indijska vojska je zavzela trikrat več pakistanskega ozemlja, kakor se je Pakistanu posrečilo zasesti indijskega. Pakistanske izgube so po vseh strokovnih ocenah precej večje od indijskih. Vse to je onemogočilo tudi politične špekulacije od zunaj, ki so se razodevale v aktivnem ali molčečem odobravanju pakistanskega o-boroženega vdora, ki pa so — ne brez razloga — računale z možnostjo, da bi uspeh Ravalpindija hudo omajal pozicije Sastrijeve vlade.
Po tukajšnjem političnem računu bi to avtomatično pomenilo o-kret na desno, pa tudi nevarnost za tradicionalna indijsko politiko nepovezovanja. Prav s to politiko in vplivom v Aziji je Indija hudo napoti ameriškim koncepcijam in načrtom na eni ter kitajskim na drugi strani. Ce bi se ta politika omajala, bi to na stežaj odprlo vrata vplivom, ki hočejo spremeniti sedanje notranje odnose, pa področjih.
Za Ameriko je na primer Indija, ki iz načelnih razlogov ostro
•MiimiMiiiiiiiiitiiiiifiiiiiMiiiiiitniHiiiiiimmiMiititiimiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiii
Tudi na Koroškem
V	zadnji številk| celovškega Slovenskega vestnika je Blai Singer pod naslovom Nauki Rebrce objavil članek, iz katerega je razvidno, da je tudi na Jušnem Koroškem — podobno kot pri nas — težko za delo m delovna mesta. Iz zaključka članka pa se vidi, da gre še za kaj drugega ... (Zaradi zanimivosti članek ponatiskujemn.)
Kakorkoli bo že rešeno vprašanje zaposlitve 345 delavcev in nameščencev tovarne celuloze Rebrca, njen primer je tak, da upravičuje resna in kritična razmišljanja. To tem bolj, ker prvič ni o-samljen in ker je — drugič — prišlo do njega na Južnem Koroškem, na koroškem dvojezičnem ozemlju, kateremu sta pred devetimi leti deželna in zvezna vlada slovesno zagotovili, da bosta podvzeli ukrepe za odpravo njegove gospodarske zaostalosti in za pospešitev razvoja obstoječe industrije in u-stanovltev nove. Ta deklaracija o-beh vlad Je bila v skladu z najosnovnejšo zahtevo, da je treba avtohtonemu prebivalstvu Južne Koroške zagotoviti delovna mesta na domačih tleh, ker Je le po tej poti mogoče odpraviti zaostalost pretežnega dela tega ozemlja in povzročiti iniciativni vžig za njegovo gospodarsko okrepitev in preusmeritev.
V	razvoju industrializacije naše države m dežele Je bila Južna Koroška dotlej potisnjena ob stran, njeno avtohtono prebivalstvo pa obsojeno, da živi življenje tistega, ki mora ob drobtinah z razkošne mize vzgajati in Solati otroke, da jih potem, ko so dorasli, lahko pre. vzame tuja industrija kot kapital, ki brez vsake njene Investicije že takoj donaša obresti in dobičke. Tukaj ne bomo raziskovali koliko Je v zadnjih desetletjih z odseljevanjem za delo sposobnih ljudi iz na ših krajev profttiralo gospodarstvo drugih predelov dežele ln države ter tujina, zadostuje, kar je h gospodarski in socialni problematiki Rebrce in velikovškega okraja v do nedeljek objavil rebrški delavski obratni svet. Njegove z uradno statistiko potrjene številke docela potrjujejo našo odrinjenost od blaginje v deželi ln državi. V desetletju 1951—1961 se Je zaradi pomanjkanja delovnih mest lz velikovškega okraja odselilo nad 4000 oseb. lz območja Rebrce, torej iz občin železna Kapla Bela ln žltara vas pa 618.
V	desetih letih se Je moral zaradi odrinjenosti od razvoja industrializacije lz velikovškega o traja ln iz imenovanih občin odseliti vsak deseti prebivalec. Sedaj pa stojimo pred nevarnostjo, da bo samo v Imenovanih občinah i enim mahom zgubilo 345 delavcev svoje delovno mesto, ker Industrijskemu kapitalu ln njegovim lastnikom ter krogom osebnih špekulantov ne gre v račun konkurenca tega 75 let cb stoječega podjetja. Za teh 345 delavcev v okraju Velikovec in tudi na Južnem Koroškem ni razpoložljivih stalnih delovnih mest Ob tej tragični resnici, ki zasluži najostrej-šl protest, pa ni več nobena tajnost, da preti podobna nevarnost
• ••
nadaljnjemu ' industrijskemu -podjetju v Podjuni.
Taka Je resnica ln tak Je položaj po devetih letih, od slovesnega zagotovila obeh vlad, da bosta od pravili gospodarsko zaostalost ln nerazvitost Južne Koroške. Več sto milijonov šilingov je bilo sicer zazidanih v Podjunsko železnico, po kateri vozijo sedaj med Pliberkom in St. Pavlom večinoma prazni vlaki. Veliki Javni krediti pa so bili brez zagotovitve kontrole vtaknjeni v podjetja nenasitnih industrialcev, ki sedaj brez vsake brige za sočloveka zapirajo vrata tovarn.
Namesto pred prepotrebnimi novimi stalnimi delovnimi mesti stoji naše prebivalstvo v Podjuni pred skoraj neodvrgljivo nevarnostjo, da zgubi velik del obstoječih, obrt, trgovina in kmetijstvo pa nadaljnje svoje naročnike in odjemalce. Namesto da bi se po poti ustanavljanja novih delovnih mest stabilizira! v Podjuni trg z delovno silo, namesto da bi se stabilizirala po tej poti odkup in cena kmetijskih pridelkov in se približala splošni Koroški ravni in namesto da bi po tej poti celokupno Južnokoroško gospodarstvo končno krenilo na pot pro-speritete, kakor Je drugod že pred leti krenilo, stojimo pred vso težo gospodarske negotovosti. Primer Rebrce nas tako uči, kako nebogljeni sta vladi, če gre na eni strani za to, da izpolnita svoja zagotovila, na drugi pa za to, da pokličeta na odgovornost dejanske krivce krize, k’ se ujeda v gospodarsko in socialno življenje Južne Koroške. Primer Rebrca nas namreč tudi uči, da se prav lahko zgodi, da pride s tujim kapitalom naseljena Industrija do rebrškim podobnih zaključkov, ko se bo enkrat njen vloženi kapital amortiziral.
S svojo demonstracijo lz Rebrce proti Celovcu, pred deželno vlado in pied zbornico obrtnega gospodarstva so rebrški delavci odločno protestirali prott ustavitvi Rebrce in Jasno vprašali: «Ali spada dolina Bele še h Koroški? — Kje ostaja tako hvalisana pomoč za Južno Koroško? — Kje ostajajo obljube od leta 1920?» — Taista in podobna vprašanja ob tem primeru lahko postavlja vse naše prebivalstvo, kmetje in delavci enako kot obrtniki in trgovci. Naj bi primer Rebrce končno naučil vse odgovorne, da se Je treba prebivalstvu Južne Koroške končno oddolžiti za vso zvestobo tn za ves doprinos h gospodarskemu razvoju In blaginji v naši državi z akti, ki mu bodo dejansko zagotovili stalna delovna mesta na domačih tleh.
Primer Rebrce pa naj bi odgovorne končno tudi naučil večje kontrole ter pravočasne ln strožje intervencije proti privatnemu velekapitalu, kadar je v nevarnosti eksistenca našega prebivalstva in kadar se ukrepi velekapitala približujejo meji narodnostne diskrimt nacije. Odvzem delovnih mest našemu prebivalstvu na domačih tleh Je vendar podobna narodnostna diskriminacija, kakor sta vsakoletno prosjačenje za materni Jezik v šoli in prepoved slovenske govorice na delovnem mestu.
BLAŽ SINGER
nasprotuje akcijam v Vietnamu, tudi če so te akcije posredno naperjene proti sovražni Kitajski, prav tako težko sprejemljiva, kot je za vellkodržavne smotre Kitajske nesprejemljiva indijska politika sožitja — ki Je trden branik proti še širšemu političnemu prodiranju Pekinga v Azijo.
Vse te kombinacije so doživele polom tisti trenutek, ko je Indija odgovorila na pakistansko oboroženo akcijo tako srdito, da s tem ni računala nobena politična ali vojaška kombinacija. Tako je bil tudi rezultat drugačen, kakor so pričakovali. Namesto da bi Indija oslabila in bi se njena vlada omajala, je Sastrijeva avtoriteta, predvsem notranja, pa tudi avtoriteta njegove politike, zrasla bolj kot kdajkoli poprej v njegovi premierski karieri, ko je bil pogosto prisiljen reševati probleme z neizogibnimi kompromisi, da bi ohranil ravnotežje notranjih sil.
S takšnimi aduti v rokah vladi v Delhiju zares ni treba hiteti in si lahko pridržuje, da po pakistanski privolitvi v pogovor postavi pogoj, da prenehajo incidenti na novi in stari črti premirja, ki se zadnja dva meseca venomer ponavljajo. Odkar so prenehale odkrite sovražnosti, so našteli nad 1600 kršitev premirja. V Delhiju sodijo, da se ni mogoče pogajati za zeleno mizo o splošnem zboljšanju ozračja in odnosov, če hkrati na mejah umirajo vojaki pogajajočih se strani.
Pakistanski korak je zbudil toliko presenečenja kot tudi začudenja. Čeprav je znano, da je v pakistanski vladi sami struja, ki ni proti temu, da bi poiskali pot do sodelovanja z Indijo, pa v pakistanskih korakih po sklenitvi premirja ni bilo videti simptomov, ki bi napovedali, da se bo Pakistan odločil za pogovore v Taškentu, ne da bi hkrati trdno vztrajal pri zahtevah o politični ureditvi kaš-mirskega problema.
Položaj vlade v Ravalpindiju je manj obetajoč kot položaj vlade v Delhiju, čeprav si v Pakistanu na moč prizadevajo, da bi vsaj doma prikazali izid oboroženega spopada kot uspeh Pakistana. Toda septembrska avantura ni zapustila Pakistanu samo bridkost neuspeha, ampak tudi precej grenko razočaranje nad njegovimi pokrovitelji in zavezniki. Ameriška pomoč se med spopadom ni nadaljevala tam, kjer se je ob zboljšanju pakistanskih odnosov s Kitajsko pretrgala, medtem ko je Kitajska odtegnila aktivno podpori), v ,J<adflk,u jn Sikkimu že prej, preden se ‘ je ta podpora pravzaprav začela.
Te izkUšnjer niso toliko brez pomena, da rte bi bilo treba pakistanske zunanje politike usmeriti v iskanje novih poti in zaveznikov. To pa bi utegnilo biti v nekem smislu tudi opozorilo — ali, kakor pravijo v Delhiju, ultimat — dosedanjim zaveznikom, s katerimi še niso pretrgane vse vezi.
Vsekakor Delhi ne gleda na pakistansko odločitev glede kašmir-skega sestanka brez nekoliko sumničenja. Ni še tako dolgo tega, ko so sklenili prijateljski sporazum o prenehanju spopada zaradi Kutcha, pozneje pa so iz zaplenjenih dokumentov posneli, da je bil že takrat sestavljen «načrt Gibraltar« o vtihotapljenju v Kašmir.
Nadalje so še na dnevnem redu množične kršitve črte premirja, kaže pa, da nadomestilo za uničeno orožje — čeprav ne tudi uradno — priteka tudi po premirju v Pakistan. Računajo, da je v Kaš-miru samem še vedno okrog 2000 skritih komandosov.
In naposled se Pakistan ni odpovedal svojim aspiracijam do Kašmira, pa tudi neuradno izraženim zahtevam po plebiscitu. Vse to narekuje Delhiju malce previdnosti, čeprav pozitivno sprejema vsako prizadevanje za normalizacijo odnosov med sosedoma, ne glede na dolgoletne nesporazume preteklosti.
Sporazum za tovorno letalsko progo Moskva-Pariz
PARIZ, 10. — Podpisan je bil sporazum za skupno vodstvo proge za tovorna letala Moskva-Pariz-Moskva. Sporazum sta podpisala general Valerij Bačklrov, generalni ravnatelj mednarodnih letalskih prog SZ in Louis Lesleux, generalni ravnatelj Air France. Na podlagi sporazuma bo na progi vozilo letalo »Antonov 12» sovjetskega Aeroflota od 3. februarja dalje. Ce bo promet pokazal, da bi bilo treba več letal, bo Air France uporabila na progi še lastna letala.
Tamar pri Planici; v ozadju na desni Jalovec
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SKORAJŠNJI RENDEZ-VOUS V VESOLJU
Jutri popoldne izstrelitev vesoljske ladje «Gemini 6»
Walter Schirra in Thomas Stafford pri zadnjih pripravah, medtem pa Borman in Lovell mirno nadaljujeta let v «Gemini 7»
HOUSTON (Texas), 10. — Astronavta James Lovell in Frank Borman nista uspela izvesti prvega poskusa, da bi govorila z zemljo z uporabo žarka «laser» koncentrirane svetlobe. Poskus je bil napravljen, ko je «Gemini VII» ob zaključku svoje 79. orbite letelo nad Havajskim otočjem. Poskus bodo danes ponovili. Sovjetski znanstveniki so že uporabili ((laser« za prenos telefonskih znakov v Moskvi.
Sicer pa vesoljski polet «Gemi-ni VII » ne predstavlja problemov in nadaljujejo se priprave za izstrelitev »Gemini VI», ki je določena za nedeljo ob 7.36 (po ital. času). Borman in Lovell sta zaspala, medtem ko je kabina pričela 73. orbito po 131 urah leta. Njun počitek bi moral trajati osem ur.
Z oporišča Cape Kennedy bodo 21. decembra istočasno izstrelili štiri satelite, ki jih bo ponesla v višino raketa «Titan-3C», sestavljena iz dveh stopenj na trdo gorivo, ki bosta ločeni od tretje stopnje na tekoče gorivo. Gre za dva satelita za telekomunikacije, enega za prou-
čevanje sončne dejavnosti, četrti pa je določen za prenose radioamaterjev. Ta izstrelitev bo ena izmed najtežjih, kar jih je doslej opravilo ameriško vojaško letalstvo.
Kontrolni center v Houstonu je kozmonavtoma dovolil, da nadaljujeta svoje vesoljsko kroženje najmanj do 103. orbite.
Medtem pa se druga dvojica kozmonavtov — Walter Schirra in Thomas Stafford — določena za bližnji polet vesoljske ladje ((Gemini 6». pripravljata na izstrelitev, ki bo po najnovejših predvidevanjih anticipirana na nedeljo s pričetkom ob 15.54 (po ital. času). Vse priprave za izstrelitev «Gemini 6» s Cape Kennedy se v redu nadaljujejo. Tudi vremenske napovedi so zelo ugodne, tako na področju izstrelitve kakor na raznih področjih pristanka na morju.
Danes dopoldne sta Schirra in ^tafford prisostvovala vrsti kontrol nosilne rakete. Popoldne pa sta imela spet vajo 'za vse težke manevre, ki jih" bosta morala opraviti.
Korak naprej v spoznavanju atoma
HAMBURG, 10. — Skupina ameriških in nemških znanstvenikov je v Hamburgu sporočila, da je napravila nov korak naprej v spoznavanju atoma, ko je prvič proizvedla antiprotone (delce nekega ((negativnega« sveta) s pomočjo luči ter tako potrdila dvajset let staro teorijo. Gre za skupino enajst znanstvenikov pod vodstvom prof. Petra Staehelina, ki je izjavil, da je njegova skupina proizvedla 30 an-tiprotonov. Antiprotoni ((eksplodirajo« ter pri tem sprostijo velikansko količino energije, kadar pridejo v stik z njim nasprotnimi delci.
Profesor Staehelin je izjavil, da je bil tok fotonov ali delcev luči naperjen proti »cilju« iz tekočega vodika. Antiprotone so dobili, ko so s protoni «udarjali» v protone.
Poskusu, ki je bil narejen pred dvema dnevoma^ 1 so prisostvovali trije mladi ameriški znanstveniki. Prof. Staehelin ni maral povedati imen znanstvenikov, ki so prisostvovali poskusu, ker Je šlo za »delo skupine«. Končno je dejal, da ta poskus ne pomeni koraka naprej k virom energije, ki bi lahko nadomestili jedrsko energijo konvencionalnega tipa; pomen poskusa je le v metodi, uporabljeni za pridobitev antiprotonov.
Ce Je vse res, bomo šele videli ali preskusili... namreč trdijo, da so v Neinčijl Iznašli neko »čudežno« blago. Gre sicer za navadno blago, na katerega pa je pritisnjena tanka plast neke snovi, tako da je potem to blago nepremočljivo, ne prepušča vetra, pač pa omogoča dihanje; je lahko, se lahko pe-
re, šiva, lika in kemično čisti, kolikor je to sploh potrebno, saj je neobčutljivo za maščobo in olja. Blago ni drago in dobi se ga v raznih barvah; idealno Je za športne in predvsem za otroške obleke. Toda manekenke so pokazale, da je blago primerno tudi za plašče (na sliki) in obleke za cocktail. Kot rečeno... bomo videli.
iiiiiniiHiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinnniiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
V senatu šele zakonski osnutek za prepoved kajenja v gledališčih
ŽENEVA, 10. — Močna eksplozija je v Oerlikonu (Zuerich) skoraj popolnoma uničila poslopje neke tovarne projektilov. Po prvih poročilih je našla smrt neka ženska,
qlpdnlikce
glnhba ^ bliltrViblvn
Včeraj so podelili Nobelove nagrade
STOCKHOLM, 10. — Danes je bila tukaj slovesnost podelitve Nobelovih nagrad 1965. Navzoči so bili predstavniki kulturnega, družabnega in ekonomskega življenja Švedske ter predstavniki diplomatskega zbora. Drug za drugim so trije ameriški in trije francoski znanstveniki ter sovjetski pisatelj Solohov prejeli iz rok kralja Gustava Adolfa znake Nobelove nagrade, medaljo in diplomo. Letošnji Nobelovi nagrajenci so:	francoski profesorji
Jacques Monod, Andre Ltvoff in Frangois Jacob za medicino; a-meriška profesorja Julian Schwin-ger in Richard Fegman ter japonski profesor Schinichiro To-monaga za fiziko; ameriški profesor Robert Woodward za kemijo ter ruski pisatelj Mihail Solohov za literaturo. Edini odsoten je bil Japonec Tomonaga, ki ni mogel odpotovati, ker še preveč čuti posledice nedavne nesreč4-, Prejel pa je Nobelovo nagrado v Tokiu iz rok švedskega vele-1 poslanika na Japonskem.
V	Oslu pa so med podobno ce-rimonijo v navzočnosti kralja O-lava V. ter princa prestolonaslednika Haralda podelili Nobelovo nagrado za mir Fondu OZN za otroke (UNICEF). Nagrado je za UNICEF sprejel izvršni ravnatelj organizacije Henrg Labouisse.
Josip Vidmar je postal dopisni
član romunske akademije
V	prostorih SAZU je v torek romunski veleposlanik v Jugoslaviji Aurel Malnasan izročil Josipu Vidmarju, predsedniku te osrednje slovenske kulturne m znanstvene ustanove, diplomo dopisnega člana akademije znanosti SR Romunije ter srebrno Značko.
V	Parizu velik uspeh
razstave makedonskih ikon
Razstava makedonskih ikon, ki so jo odprli sredi oktobra v muzeju dekorativnih umetnosti v Parizu, je doživela velik uspeh tako pri najširšem občinstvu kakor tudi pri strokovni kritiki. Razstavo je doslej obiskalo 25.000 ljudi. Ujjrava louvrskega muzeja, kt upravlja muzej dekorativnih umetnosti, sodi, da je to ena izmed najbolj uspešnih razstav tuje umetnosti, kar jih je bilo v minutih letih. Razstava je zbudila zanimanje tudi zunaj Francije, obiskali so jo že številni poznavalci srednjeveškega slikarstva z vsega sveta. O razstavi je doslej pisalo skoraj 70 strokovnjakov in kritikov; froncoska televizija pa je razstavi posvetila dve svoji oddaji. Predstavniki nekaterih tujih muzejev so izrazili željo, da bi razstavo prenesli še v druge dežele. Uprava louvrskega muzeja pa želi, da bi bila razstava odprta še mesec dni, ker je zanimanje obiskovalcev še zmeraj veliko.
Dirigent Ciril Cvetko
ravnatelj Slovenske filharmonije
Svet Slovenske filharmonije v Ljubljani je izvolil za ravnatelja Slovenske filharmonije dirigenta Opere in profesorja Akademije za glasbo Cirila Cvetka. Prof. Ciril Cvetko je opravljal po osvoboditvi že več pomembni h funkcij Bil je najprej šef glasbenega oddelka Radia Ljubljane, nato je bil glasbeni šef in nekaj časa tudi umetniški ravnatelj Triglav filma. V letu 1950 je odšel v Maribor, kjer je bil dirigent in ravnatelj mariborske Opere ter Mariborske filharmonije. Po vrnitvi v Ljubljano je postal dirigent Opere SNG in profesor na Akademiji za glasbo. Poleg obsežnega dirigentskega in pedagoškega dela se intenzivno posveča publicistiki in je eden najvidnejših glasbenih delavcev.
■ <(Zlati Marc’Aurelio», ki ga vsako leto podelijo tehnikom filma, televizije in industrij-cem, ki so si pridobili zaslug na področju filmske in televizijske proizvodnje, ter osebnostim kulture in umetnosti, je bil danes popoldne podeljen na Kapitalu. Med nagrajenci je tudi minister Preti, kateremu je nagrado izročil častni predsednik odbora za nagrado senator Tupini. Slovesnosti sta prisostvovala predsednika ANICA in AGISA Monaco in Gemini, občinski in pokrajinski odborniki ter predstavniki drugih civilnih in cerkvenih oblasti. Senator Tupini je potem povabil ministra Pretija, naj z njim vred izroči ostale nagrade, ki so jih med drugimi prejeli Oscar Morel-li, stavbenik (gledališča), Sandro Messina (tehnik televizije), scenograf Lucio Lucentini, scenograf Amerigo Bartoli, založnik Cappelli, Giorgio de Chirico, Giuseppe Sala ter Ettore Della Gio-vanna. Isto nagrado «ad honorem» pa sta prejela senator Tupini in lord Snovidon, soprog princese Margaret. . , .
PARIZ, 10. — Bolj pomembna gledališka dela bodo odslej fil-mali. Tako je sklenilo ravnateljstvo za kulturne zadeve pri francoskem zunanjem ministrstvu. Ti filmi potem ne bodo v prodaji, pač pa bodo shranjeni v arhivu in jih bodo lahko poslali v inozemstvo, zlasti na univerze in veleposlaništva za kulturne prireditve.
MILAN, 10. — Včeraj zvečer je bila v Scali druga premiera te sezone. Na vrsti je bil «Rigolet-to» z novimi pevci v treh glavnih vlogah; protagonist je bil Anglež Peter Glossop, Gilda Mar-gherita Rinaldi, vojvoda iz Mantove pa Luciano Pavarotti. Vsi trije, zlasti Glossop, so se dobro uveljavili. Dirigiral je Francesco Molinari-Pradelli, režirala pa je Margherita Wallmann.
. 11111111111111 11 IM IM IIIIII lili IH lil     ■■■ IIMIII Ml  .... l m I n I lil lil   III m MII
Danih Lokar.- DVA UMETNIKA
(Novele primorskega pisatelja)
Pri Cankarjevi založbi v Ljub- I konskem paru, predvsem o možu. Ijani je Danilo Lokar izdal pred I ki se spominja nekdanjih dni. Nje-
Kar na smeh nam gre in obenem se moramo čuditi, ko beremo sledeče poročilo:
RIM, 10. — Ožji odbor senatorjev bo pretresel razne probleme, ki so v zvezi z zakonskim osnutkom, ki sta ga predložila senatorja Terracini (KPI) in Alberti (PSI) in ki se nanaša na prepoved kajenja v kinematografskih, gledaliških in koncertnih dvoranah. Tako /e sklenila danes komisija za zdravstvo v senatu, ki je, kot je znano.
v preteklem tednu že odobrila prvi člen ukrepa, ki ga določa ta prepoved. Komisija se namreč nagiba k mnenju, da se prepoved omeji na dvorane, ki niso opremljene s pripravami za zračenje. Ožji odbor bo moral namreč zaslišati višji zdravstveni svet za določitev, kakšne naj bodo omenjene naprave. Po-
ker je v Trstu (in še v marsikateri deželi) prepoved kajenja v dvoranah za prireditve nekaj, kar je samo po sebi umevno. Res je pred časom neki list pisal o tej stvari ter navajal prav Trst kot mesto, kjer je omenjena prepoved že od nekdaj v veljavi. Razlago za tako stanje v Trstu je člankar našel v
tem bo odbor poročal komisiji ter i tem, da je pač Trst bil nekoč —
sprejel primerne sklepe.
pod Avstrijo. Toda kje je že Av-
Smešno in čudno obenem se nam • strija — rimski senat pa šele se-ob branju tega poročila tdi zato, 1 daj razpravlja, ali bi ali ne bi...
kratkim svojo novo knjigo, zbirko štirih novel z naslovom «Dva umetnika«. Kakor že dvoje Lokarjevih knjig je Cankarjeva založba tudi najnovejšo Lokarjevo knjigo uvrstila v svojo elitno knjižno zbirko Bela krizantema ter poskrbela za primerno opremo, ki je v ščitnem ovitku skladna z vsebino, na platnicah pa bi bila lahko do-miselnejša. Po knjigah Podoba dečka, Sodni dan na vasi, Leto o-semnajsto, Hudomušni eros, Zakopani kip, Z glavo skozi zid in Dva obraza dneva, je to že osma knjiga Lokarjeve proze. Z njo se nam ta originalni primorski pisatelj, ki je tako pozno, a tako originalno in dozorelo stopil v slovensko književnost, ne kaže več v presenetljivi luči Zbirka Danila Lokarja Dva umetnika predstavlja pisatelja prav takega, kot ga poznamo iz njegovih dosedanjih knjig: kot zrelega umetnika, ki skuša z nezadržano elementarnostjo spregovoriti iz sebe, kot pisatelja, ki ima jasen koncept glede izbire snovi, avtobiografske ali doživete po ljudeh, ki so mu blizu, ki skuša zajeti in predstaviti predvsem podobo človekove notranjosti in se zato ne more sprostiti v tekočo pripoved, tako da vzbuja njegovo pisanje vtis fragmentarnosti in mozaičnih podob življenja; pa vendar za pisatelja, ki ustvarja zrele umetnine.
Knjiga Dva umetnika vsebuje štiri novele, od teh dveh daljši (Ptičarjeva žena, ki knjigo uvaja, in Dva umetnika, ki je dala knjigi naslov) in dve krajši, skoraj fragmentarni deli (Narazen in Janezove pole). Tudi motivno lahko knjigo razdelimo na dva dela. Na eni strani je Ptičarjeva žena, na drugi pa ostale tri novele, v katerih se pisatelj dotika problema umetniškega ustvarjanja. Glede na snov, pa tudi glede na zaokroženost, dognanost in izklesanost je Ptičarjeva žena prav gotovo najboljša. In tudi bralcem bo po vsej verjetnosti najbližja. V njej pripoveduje pisatelj o ostarelem za-
govo ženo je ob dejstvu, da ni imela otrok, nemir gnal po svetu, pa ji je mož kupoval in redil ptiče, da bi jo pritegnil na dom. Kljub temu pa je od časa do časa, zlasti, ko so se ptiči odprav-ljali na jug, začela nemirno begati, kakor da bi bilo v njej nekaj ptičjega. Ob drobni zunanji zgodbi rešuje pisatelj človeški problem V pripovedi je skop, statičen in nakazuje vsebino le v toliko, kolikor se mu zdi neobhod-no potrebno za razumevanje. Ves poudarek pripovedi je na reševanju življenjskih problemov, na notranjih karakteristikah ljudi in njihovem ravnanju, ki je prav izraz notranjih lastnosti. Čeprav izrazno skopa, lapidarna in vsebinsko preprosta je Ptičarjeva žena gotovo ena najboljših, stilno dognanih in izrazno močnih novel, ne samo Lokarjevih, temveč vse sodobne slovenske kratke proze.
Med ostalimi tremi novelami z motiviko problematike umetniškega ustvarjanja izstopa najdaljša novela Dva umetnika, ki je povezana s pisateljevim prijateljem, slikarjem Venom Pilonom. Novela obravnava izsek iz Pilonovega življenja v Parizu, njegova srečanja z ljudmi, ki nam jih predstavlja, njegovo iskanje umetniških doživetij, pa njegovo osebno životarjenje v velikem svetu. Vse ob primerjavi z drugim »umetnikom«, frizerjem slovenskega rodu, ki je istočasno v Parizu dosegel velike uspehe. Tudi ta Lokarjeva pripoved je razbita, neenovita, tudi vsebinsko manj zaokrožena kot prva; gre pa vendar za pristno podoživljanje drobcev usode slikarja in njegovega umetniškega oblikovanja v svetu. Prav tako se s pisateljevim prijateljem u-kvarja novela Narazen, napisana v obliki dnevnika in pripovedujoča o zadnjih dneh slikarja na domači zemlji pred odhodom v veliki svet. Gre pa bolj za fragment, za bežen izsek iz slikarjevih doživetij kot pa za dognano izpoved. Tudi zgodiba o literatu, ki je ob
odhodu na vojsko uničil liste s svojimi pesmimi, predstavlja bolj fragmentaren izrez, bolj za formo, v kateri hoče pisatelj izpovedati nekaj tega, kar mu leži na duši in v mislih.
Ob knjigi Dva obraza dneva smo pred dvema letoma bapisali, da ne pomeni bistvenega koraka naprej v Lokarjevem pisanju. Ob najnovejši knjigi Dva umetnika pa lahko zapišemo, da se nam s to knjigo še utrjuje spoznanje o pisatelju, njegovi umetniški poti in značaju njegovih del, da pa pomeni prav novela Ptičarjeva zena eno najboljših kratkih stvar,tev slovenske proze današnjega časa. To pa za knjigo štirib novel veliko pomeni. Seveda gre v vsej knjigi za izrazito intelektualno branje, na kar je treba posebej opozoriti, da ne bi utegnil biti 1 kdo razočaran.
Sl. Ru.
Akademija
Lincei
ob 700-letnici Danteja
RIM, 10. — Nacionalna akademija Lincei bo imela jutri, pojutrišnjem ln v ponedeljek več zasedanj, na katerih bodo strokovnjaki razpravljali o nekaterih temah iz fizike, matematike in prirodoslovnih ved ter v zvezi s 700-letnico Dantejevega rojstva. O prvih temah bodo razpravljali v soboto, dočim bodo v nedeljo in ponedeljek na dnevnem redu Dantejeve proslave. Na dnevnem redu je najprej otvoritev posebne razstave, ki jo o velikem pesniku urejajo v biblioteki akademije in ki jo bq gostom prikazal Raffaello Morgen. v ponedeljek dopoldne pa bo o velikem pesniku govoril Antonino Pagllaro, popoldne pa bo Emesto Sestan predaval o temi «Dante v odnosu do političnih dogajanj svoj« dobe*
JU GOS LA VIJ A IN EFTA
Informativni razgovori v Ženevi
Ugoden sprejem jugoslovanskega predloga - Vprašanja primanjkljaja plačilne bilance z deželami EFTA - Hitrejše naraščanje uvoza od izvoza - Negativen vpliv carinskih omejitev ter obremenitev - Nadaljnja liberalizacija jugoslovanske zunanjetrgovinske izmenjave bo olajšala razgovore
V	Ženevi so se začeli informativni razgovori med predstavniki Jugoslavije in Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA), katerega člani so Velika Britanija, Švedska, Norveška, Danska, Avstrija, Švica in Portugalska. Jugoslovansko delegacijo na teh razgovorih vodi načelnik zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, dr. Petar Tomič.
Kazgovori med delegacijo Jugoslavije in predstavniki EFTA zadevajo predvsem vprašanje trgovinske izmenjave in širokega •konomskega sodelovanja z deželami — članicami te organizacije, kot tudi vprašanje odprave tež-koč, ki so nastale kot posledica delovanja trgovinsko-carinskega mehanizma EFTA. Gre za začetne informativne razgovore, na katerih naj bi se določile oblike sodelovanja Jugoslavije z deže lami, ki so članice EFTA.
Pred nedavnim je Jugoslavija ministrskemu svetu EFTA izročila posebno spomenico, v kateri so navedene težkoče, nastale' v trgovinski izmenjavi Jugoslavije z deželami-članicami te organizacije, obenem pa so v njej nakazane možnosti izboljšanja ekonomskih odnosov.
V	omenjenem dokumentu je Jugoslavija predložila, da se te težkoče v trgovini prouče ter poišče praktične rešitve za njihovo odpravo. Potem ko je bil na zadnjem zasedanju v Kopen-hagenu jugoslovanski predlog proučen, je ministrski svet EFTA pristal, da se z Jugoslavijo začnejo informativni razgovori.
Jugoslovanski korak pri ministrskem svetu EFTA je naletel na ugoden sprejem pri večini dežel, ki pripadajo tej organizaciji. A tudi v zahodni Evropi je ta korak povzročil dokajšen odmev. Vendar pa se v nekaterih krogih na Zahodu netočno prikazuje, in sicer tako, kot da bi se Jugoslavija hotela pridružiti EFTA. V resnici pa ne gre za podobne želje Jugoslavije, marveč za njene napore, da se odpravijo nekatere težkoče v trgovinski izmenjavi in omogoči širše ekonomsko sodelovanje z deželami — članicami te organizacije.
Dežele, članice Evropskega združenja za svobodno trgovino, posebno Vel. Britanija, Avstrija in Švica, so tradicionalna tržišča za jugoslovanske izvozne proizvode ter skupno zavzemajo enega od vodilnih mest v zunanji trgovini Jugoslavije. V celotnem jugoslovanskem izvozu odpade na dežele EFTA okrog 13 odst., vtem ko Po drugi strani iz istih prihaja okrog 12 odst. jug. uvoza.
Poleg trgovinske izmenjave so dokaj razvite tudi druge oblike ekonomskih odnosov:	proizvod-
no sodelovanje industrijskih podjetij, finančno-kreditni odnosi, znanstveno-tehnično sodelovanje, turistični promet, sodelovanje v transportu itd.
Vendar jugoslovansko trgovino z deželami EFTA spremljajo tudi nekatere neugodne težnje. Eno od glavnih težkoč predstavlja trgovinsko neravnovesje Jugoslavije z deželami — članicami EFTA, iz katerega izhaja tudi primanjkljaj njene plačilne bilance s tem Področjem. Spričo čedalje neugodnejših pogojev za plasma jugoslovanskih proizvodov na tržiščih omenjenih dežel, ki so v dobri naeri rezultat delovanja mehanizma EFTA, pa se ta primanjk-
ljaj še povečuje. O tem najbolje govore nekateri podatki.
Povečanje izvoza v dežele — članice EFTA zaostaja za splošno stopnjo naraščanja jugoslovanskega izvoza Od leta 1959 do leta 1964 se je izvoz v dežele «sed-morice« povečal za 55 odst., vtem ko se je v :stem razdobju celotni jugoslovanski izvoz povečal za 87 odst. Za jugoslovansko plačilno bilanco pa je še bolj neugodno, da se uvoz iz dežel EFTA razvija znatno hitreje od plasmaja jugoslovanskih proizvodov na tem področju. Zaradi tega se je primanjkljaj jugoslovanske plačilne bilance v zvezi s tem področjem dvignil od 10.6 milijona dolarjev v letu 1959 na okrog 35 milijonov dolarjev v preteklem letu. Spričo teh neugodnih pogojev za plasma jugoslovanskih proizvodov na tržiščih dežel EFTA, je v zadnjem času celo prišlo do zmanjšanja trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in omenjenim področjem. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je jugoslovanski izvoz v dežele — članice EFTA zmanjšal za 23 odst., vtem ko je uvoz, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, padel za 12.5 odst. Nedvomno je, da je zmanjšanje jugoslovanskega izvoza delovalo tudi na skrčenje uvoza.
Zaradi negativne plačilne bilance Jugoslavije, ki se predvsem nanaša na dežele, s katerimi se izplačevanja vrše v konvertibilnih valutah, pač sleherno zmanjšanje izvoza na pravkar omenjeno konvertibilno področje neogibno vpliva tudi na obseg uvoza iz teh dežel. Jugoslavija nima nikakega diskriminacijskega odnosa do dežel — članic EFTA, kot tudi ne do katerekoli druge dežele, vendar pa so zaradi pomanjkanja konvertibilnih sredstev nujno omejene tudi možnosti uvoza tega področja.
Očitno je, da carinski in drugi mehanizmi dokaj neugodno vplivajo na jugoslovanski industrijski izvoz v te dežele, še prav posgbno glede na to, da se jugoslovanski industrijski proizvodi izloženi večjim obremenitvam, kof-jim je izloženo isto blago v okviru izmenjave znotraj -'samega področja. S trgovinsko-carin-skim režimom EFTA sta prizadeti približno dve tretjini jugoslovanskega izvoza v te dežele. Najbolj izvoz proizvodov lesne industrije, oblačil, obuvala, usnjene galanterije, steklenih proizvodov, zdravil, kemičnih proizvodov itd. Jugoslovanski izvoz v dežele EFTA, pa mora premagovati tudi druge zapreke, kot na primer neenako ravnanje glede kvantitativnih u-voznih omejitev, nadalje uvedbo omejitev za uvoz nekaterih jugoslovanskih proizvodov, nepopolno stopnjo liberalizacije uvoza iz Jugoslavije ipd.
Uspešen razvoj jugoslovanskega gospodarstva in njegova reforma za nadaljnjo sprostitev celotne zunanjetrgovinske izmenjave, pa bosta vsekakor olajšala razgovore za odpravo težkoč v ekonomskem sodelovanju med Jugoslavijo in članicami EFTA. A po drugi strani tudi že izražene želj^ Evropskega združenja za svobodno trgovino v zvezi z napredkom trgovinske izmenjave z ostalimi deželami lahko predstavljajo trdno osnovo za uspešne razgovore z Jugoslavijo.
fnd
■Hi
Z -///////. Ja 'Avr/
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Los Espafioles; 12.00 Kulturni odmevi; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
14.45	Tamburaši; 15.00 Glasbena
oddaja za mladino; 16.00 «Volan»;
16.30	Kavarniški koncert; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 širimo obzorja:	«Jezera	naše dežele«;
17.45	Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Edith Piaf in Modugno; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 športna tribuna; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Oktet ((Planika«; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Malipiero: Koncert za violino in orkester; 22.55 V ritmu in melodiji.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Istrske in dalmatinske; 13.30 Operetni program; 13.50 G. Pen-tich: «Le scarpe dei poveri«.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Uspele melodije; 11.20 Valčki; 11.30 Glasbeni vrtiljak; 12.00 ln 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.40 Pojeta A. štefok in M. Novosel;
18.00	Pisma poslušalcev; 16.20 Izbrali ste...; 17.00 Iz operetnega sveta; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL;
19.00	športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Naiionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-
II. program
7.30	Jutranja glasba; 8.30 Fantazija in orkester; 9.35 Glasbeno-govorni spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 12.25 Bizet in Verdi; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Plošče; 17.20 Pianistka Dora Musumeci; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.00 Mali ansambli; 21.40 Znanost; 22.00 Jazz.
III. program
18.30	Glasben! pregled; 18.45 Pourcellove skladbe; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski spored; 20.40 Stravinski: Capriccio za klavir in orkester; 21.20 Pesnik Elio Paglia-rani; 21.30 Simf. koncert.
Slovenija
8 05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: S poštarjem od vrat do vrat; 9.25 Mladi glasbeniki;
9.45	Akordeon in godala; 10.15 Odlomki iz romantičnih oper; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Domača orke-
V vseh modernih državah se iz leta v leto bolj razširja omrežje velikanskih modnih trgovin, kjer lahko žene zadoste vsem svojim zahtevam. Slika nam prikazuje nakup ženskih klobukov v eni od teh
trgovin v Italiji
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Slikarska razstava kiparja Jožeta Pohlena v Piranu
V petek 10. decembra se je v
piranski galeriji zaključila samostojna slikarska razstava akademskega kiparja Joieta Pohlena iz Kopra. Razstavo — bila je prirejena z namenom, da bi se z njo poudarilo praznovanje dneva republike in dvajsetnice o-svoboditve — so odprli dne 26. novembra.
Teh nekaj besed naj bo namenjenih tistim, ki niso imeli priloinosti, da bi si bili razstavo ogledali. Zamudili so pomemben kulturni dogodek. Res je, da se redko ponudi priložnost, da bi na neki samostojni razstavi lahko občudovali tako veliko število del enega samega umetnika in povrhu še domačina. Kipar Jože Pohlen je domačin iz Hrastovelj pri Cmem Kalu. Menimo, da ni potrebno poudarjati, da je v Hrastovljah znamenita romanska cerkvica s še bolj znamenitimi freskami iz leta 1490. Te freske je leta 1949 prvi odkril prav domačin, kipar in slikar Jože Pohlen. Njegov oče je rad bral stare knjige, prav tako sin Jože. V nekem starem kole-
................................................................■iiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiitiMiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiitimiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiniiiimiimmmiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinii
B0NDARČUK 0 SVOJEM VELIKEM FILMU «V0JNA IN MIR>
Lusja Saveljeva bo prava podoba Tolstojeve Nataše
Prvi poskusi z umetnico, ki se prvič pojavlja pred snemalno kamero, so propadli - Vsestranska lepota, ki je še lepša na platnu
V filmskih krogih zahodnoevropskih dežel se je pred leti veliko govorilo o tem, kako kvarno vpliva na filmsko proizvodnjo in umetnost tako imenovano zvezdništvo, ki ga je Evropa po vojni povzela po ZDA. S tem v zvezi so se omenjali izredni honorarji, ki jih dobivajo nekatere filmske umetnice. Počasi smo se na to navadili in danes je sloves neke filmske umetnice včasih malone bolj odvisen od višine njenih honorarjev, kot pa od njene umetniške sposobnosti. V filmskem svetu socialističnega,sveta tovrstnega zvezdništva ne poznajo. Kljub temu pa so tu nekatere filmske umetnice , izredno popularne. Posamezna filmska imena kar zablestijo.
Kaže, da se bomo v bližnji bodočnosti tudi pri nas seznanili z enim teh «imen», v kolikor bodo italijanska razdeljevalna podjetja poskrbela, da pride tudi na naša platna filmski kolos «Vojna in mir«, ki ga po istoimenskem romanu dela sovjetski režiser Bon-darčuk. Film bo izredno dolg in doslej so «pod streho« že trije deli, v prihodnji pomladi, ali sredi poletja bo dokončan tudi četrti, tako da bo ves film trajal okoli devet ur in se bo zato predvajal v odlomkih.
Kot pišejo sovjetski listi, se Je Bondarčuku pri tem filmu posrečilo najti tak nov lik sovjetske filmske umetnice, ki bo — zablestel. Je to Ljudmila Saveljeva ali kratko Lusja, ki igra v filmu — Natašo. Za njo je Bondarčuk rekel, da razpolaga z izrednim umetniškim darom, da se spremeni, da se vživi, tako da njemu kot režiserju ne preostaja drugega, kot da umetnico vodi, ne pa da jo uči, da ji diktira, kako naj igra.
«Njena neposrednost je tako su-

ys//////A
mm
Y/'/SS'
SOBOTA, 11. DECEMBRA 1965
ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Hačaturianove skladbe; 11.45 Godala; 13.25 Večni motiviC 14.00 Radijske kronike; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Nepozabne pesmi; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Straussove skladbe; 20.30 Ital. narodna glasba; 21.00 Rossinijeva opera «Wilhelm Tell«.
stralna glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. ansambli; 13.30 Priporočajo vam...;	14.05	Slov.
pevci v Puccinijevih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Najljubše popevke tedna;
18.00	Aktualnosti; 18.20 Studio Maribor; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert lahke glasbe; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino; 21.30 Vedri zvoki; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizijo
8.30	Šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.15 Teden dni v parlamentu; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni program, sodeluje Rita Pavone; 22.00 TV razprava; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Recital Maria Petrija; 22.15 Filmska dpku-mentarja: «Siamo donne« in «Spec-chio segreto«.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 17.30 Kje je, kaj je; 17.45 Gregčev oče gre v partizane — prva zgodba iz lutkovne serije Kurir Gregec; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik;
18.45	Mladinska igra; 19.25 Ko sem bil še majhen — pripoveduje S. Gligorič; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.45 Peščena ura — kultur, oddaja; 21.10 Pri sodniku za prekrške; 22.00 Zgodbe za vas — film; 22.25 Zadnja poročila.
gestivna, da spominja na igro otrok: ona se vživlja v dogajanje in zato ne igra. Razen tega je Ljudmila zelo živahna, impulzivna in različna v navadnem človeškem obnašanju,« pravi dobesedno Bondarčuk, in nadaljuje: «In še nekaj, kar je izredno pomembno: Saveljeva je izrazita Rusinja, po lastnostih svoje duševnosti. To njeno rodoljub je, iskreno in jasno izražena ljubezen do vsega, kar je ljudsko, narodno, je važen pogoj za uspeh pri u-stvarjanju lika, kakršen je v romanu lik Nataše.«
Zanimivo pa je, da je bil prvi poskus Ljudmile Saveljeve pred filmsko kamero porazen. Ko so napravili z njo prvi poskus brez neke določene vsebine, je povsem odpovedala. Ko pa ji je Bondarčuk dal del scenarija in ji naročil, naj se za naslednji dan pripravi, je prišla na snemanje povsem drugačna, tako da je potegnila za seboj tudi stare filmske ljudi, ki jim je bilo življenje pred filmsko kamero normalno, vsakdanje.
Poleg tega je Ljudmila Saveljeva tudi lepa. Tega se je zavedla pri svojih šestnajstih letih, ko je začela sanjati o gledališču in tudi o filmu. Toda Ljudmila je opažala le svoj zunanji videz, ki pri filmu lahko nekaj pomeni, vendar pa ni vse, gotovo celo manj, kot pomenijo razni drugi elementi, saj se zunanjost da popraviti; noben strokovnjak za šminko pa ne bo mogel umetnici ali umetniku posredovati sposobnosti, duhovnega bogastva in u-metniške vneme.
O tem, kako Je Ljudmila Saveljeva resnična umetnica, Je Bondarčuk rekel:
«Ko so nekateri moji delovni tovariši gledali že dokončane dele filma «Vojna in mir«, so se navduševali nad lepoto Saveljeve. Ko pa so po ogledu filma srečali lepo umetnico na hodniku, je niso niti opazili. In vendar ni Saveljeve napravil lepe strokovnjak za šminko, pač pa je samo sebe kot lepo Natašo napravila sama Saveljeva s svojo umetnostjo, s svojim u-metniškim zanosom.« ... «Prava umetnica ne misli na to, kako jo je snemal operater, niti na to, kakšna bo v filmu, odnosno na platnu. Prava umetnica se ne boji, da ne bo lepa.«
«S tem, pravi Bondarčuk, ne trdim, da lepota ne sestoji iz pravilnih potez obraza in idealne postave. Tolstoj na primer ni dodelil Nataši niti enega niti drugega. TojstoJ piše o Natašinih velikih ustih in o njenih izraženih ključnicah. Toda pri vsem tem je ona lepa. Zakaj? Zaradi tega vendar, ker njene poteze v celoti izražajo resnično lepoto in to tako fizično kot duševno. Ta lepota pa ni le zunanja, pač pa vsebinska lepota. Potemtakem bi mogli reči, da je imela Ljudmila Saveljeva srečo v tem, ker se njena vsestranska — duševna in fizična — lepota sklada z značajem junakinje iz Tolstojevega romana in dekle je s tem moglo ustvariti Uk — Natašo.«
Kako Je Bondarčuk ocenil novo filmsko zvezdo sovjetskega filma, bolje povedano, kako je ta primer orisal v dveh besedah? «Za nas, avtorje filma, je rojstvo u-metnice Saveljeve — v prvi in hkrati tako veliki ter zapleteni vlogi — v določenem smislu naključje. Za njo pa je to predvsem zakonitost. Saveljeva se je • morda celo podzavestno pripravljala za to vlogo. Kolikor mi je znano, se Je vpisala v baletno šolo proti volji staršev. Bila Je slabega zdravja. Dolgo je bole-
hala za tbc na pljučih.
Ko Bondarčuk Še govori o novem sovjetskem filmskem imenu, pravi: ((Izkušnje so me prepričale, da bi Saveljeva mogla v kakršni koli okolnosti postati igralka. popolnoma druga stvar pa je, kakšna igralka bi postala, odnosno ah bi sploh postala — umetnica. Jaz v bistvu nisem režiser, pač pa enostavno umetnik. Kot takšen nudim Saveljevi primerne pogoje, da bi ona mogla ustvarjati po svojem značaju, prirodno in svobodno. Njej ustvarjam vzdušje, razpoloženje — in to je vse. Bojim se, da bi ona, če bi se znašla v rokah tistih, ki bi njenega talenta ne razumeU, mogla tudi odpovedati.«
Sovjetski režiser svoja izvajanja o Ljudmili Saveljevi zaključuje takole: «Končno moram ponoviti, da je talent predvsem — delo. Saveljeva dela z lahkoto in zadovoljstvom. ' Le ena scena, tista poleg materine postelje, v kateri Nataša v Tolstojevem romanu iz-liVa svojo dušo, ta dolga in zapletena scena, v kateri je bilo povsem nemogoče uporabiti kakršno koli drugačno tehniko, je od Saveljeve zahtevala več ponovitev.
00 SREDE V BOLOGNI
Akcija za zgodnjo prognozo raka
BOLOGNA, 10. — Od srede dalje se bo v Bologni začela akcija za sistematično zgodnjo prognozo raka na genitalnih organih žensk. Preventivna kontrola, ki je neboleča, bo zajela vse odrasle ženske, ki bodo pripravljene podvreči se pregledu. Pregledi se bodo vršili v raznih ambulantah. Odvzeti vzorci tkiva bodo poslani onkološki posvetovalnici pri centru za borbo proti raku, ki že več let vrši ustrezno kontrolo nad nameščenci in njihovimi družinskimi člani. Izvide bodo dali na onkološki pregled šestim specialistom, ki jih vodi prof. Maltoni.
Ta obsežen strokovni pregled Je prvi tovrsten poskus v Italiji in bo zajel čimveč žensk, od kakih 300.000, kolikor jih živi na območju, ki je v kompetenci bolonjskega zdravniškega^centra, Sicer so pred časom nekaj podobnega napravili tudi v Ferrari, le da je tedanji poskus zajel le 30 tisoč žensk in je bil izvršen na zasebni osnovi
Zgodnja diagnoza raka na ženskih genitalnih organih omogoča pravočasno zdravljenje, ki privede vedno do ozdravitve, če se začne pravočasno, že tedaj, ko ženska še ne začuti bolečin ln niso opazni še nobeni zunanji znaki. Ce pa se bolezen odkrije pozno, ali celo prepozno, je možnost ozdravitve le neznatna, ali Je celo ni.
>■• •' ■' l '
| II
!VS
I 5
-fe. - . s-
. f 7
% , ®
»;■!< I Š *>
Šr|
iste®
f r t
A ’’ ' ' I

I,j •>
I S
y § * Ji!
■... Lm
■ . -T ■ 1
>¥®y
lak. " ;
, > ■<
J** r®®	'
a	'
darju je zasledil izvleček neke razprave tržaškega zgodovinarja P. Naldinija, v kateri je bilo med drugim zapisano, da so v hrastoveljski cerkvi znamenite freske. Začudil se je, saj je kot domačin dobro poznal notranjost cerkve, fresk pa še ni nikoli videl. Novica, ki jo je bral v koledarju, mu ni več dala miru. Sel je v cerkev in v temnem kotu na koru začel luščiti omet in belež. Ze pri prvih kvadratnih decimetrih odkrite površine, je spoznal, da se pod ometom res skrivajo zelo stare freske. Od-krušil je polagoma omet na kakih treh kvadratnih metrih. Prikazale so se prve barvne slikarije. Pohlen je nato odpotoval v Ljubljano in na Zavodu za spomeniško varstvo sporočil, kaj je odkril. Tako je svoje ime povezal z odkritjem tega dragocenega spomenika ob slovenski obali.
Poslej smo Pohlena poznali kot kiparja, zato smo še z večjim zanimanjem odšli na ogled razstave. V dveh razstavnih dvoranah je bilo razstavljenih kar 46 del 32 lovirank in 14 temper. Pri o-gledovanju teh del se je pred nami vrstilo življenje in delo istrskih žena in mater. Umetniku smo zastavili vprašanje, kako da prav žene in matere tako privlačujejo njegov čopič. Dobili smo ta-le odgovor:
eZene, ki so tako pogost motiv mojih del, so bile skozi stoletja steber istrskih družin. Privlačuje me odločnost, ali bolje heroizem teh žena v borbi za vsakdanji kruh družin. Mlekarica ni trenutna slika, pač pa predstavlja tisočletne generacije mlekaric. Moje spoštovanje do žena in mater je spoštovanje, ki gre v rodove za tisočletja nazaj. Slika matere pri delu mora na gledalca delovati mogočno in monumentalno.»
Ko smo na razstavi ogledovali umetnikova dela, smo našli potrditev teh besed. Videli smo žene — Savnnke — z jerbasi na glavah, žene s košarami v rokah, mlekarice, matere z otroki v naročju itd. Našo pozornost je zbujala žena z majhno primitivno posodico na kolenih, v kateri mesi testo za kruh. Pohlen je s to sliko dokazal svojo navezanost na rodno Istro in istočasno izpovedal svoje spoštovanje do vseh mater, ki so skozi tisočletja skrbele, da otroci niso bili lačni kruha. Pohlen se k omenjenim motivom — žene, matere — redno vedno rad vrača, vrača tako Icot zejenr po potnik k srebrno čisti vodi žuborečega studenca.
Naj poudarimo; da’ Pohlen zelo rad prisluhne pripovedovanju nekdanjih borcev — partizanov. Prizori in dogodki iz narodnoosvobodilne borbe so že večkrat zaposlili njegov čopič. Ob obisku na domu nam je pokazal veliko sliko s pretresljivim prizorom iz NOB. Nekje v Bosni so ustaši izvršili grozen zločin. Postrelili so večje število ljudi, med njimi tudi več izseljenih Slovencev in jim porezali glave. Vse skupaj so potem zmetali v globoko jamo, na vrh nasult debelo plast živega apna in vse skupaj zasuli z zemljo. Živo apno se je v dotiku z vlago m krvjo začelo razkrajati m kuhati. Razvijajoči plini so bruhnili na površino kot oživel gonje-nik. Kri pomešana z zemljo in apnom se je razlila na veliki površini, Ta prizor je s tenkim posluhom umetnika prenesel na platno.
Jože Pohlen je zelo plodovit umetnik. Trenutno razstavlja doma m v inozemstvu Iz Italije ima več vabil za udeležbo na slikarskih razstavah.
Za konec naj povemo še to:
V	razrvanem povojnem času je bil Pohlen tisti, ki je prvi dokazal, da še tako divjaško raznarodovanje in zatiranje ne more v narodu ubiti duha in težnje do umetniškega ustvarjanja. Njegova umetnost je >zklila iz nekdanje zatirane «tužne /stre«.
V	njej rase in se bohotno razvija. Zato verjamemo, da nam bo Pohlen ustvaril še veliko u-metnin, ki bodo izraz in odraz dela in življenja njegovih Istranov, poezija življenja in barv njegove sončne Istre
A. PAGON — OGAREV
LIBRI E RIVISTE DTTAL1A. Ras-segna blbliografica menslle. N. 189. Anno XVII. Novembre 1955. Presidenza del Conslglio del Ministri. Servizi informazionl e pro. prieth letteraria. Roma.
BUCHER UND ZEITSCHRIFTEN ITALIENS. — BCCHERRUND-SCHAU.. (Zweimonatlich.) N. 5.-6. Jahrgang VIII. Mai-Juni 1965. Ministerpr&sidium. Informations-dlenste und Llterarisches Eigen-tum. Rom.
ZADNJI TAJNIK ZMD
Andrej Savli 60-letnik
Sedanji prosvetni svetovalec v Zavodu za napredek šolstva SRS
v Ljubljani, Andrej Savli, je nekaj tednov po izdu Spangerjeve-ga ((Bazoviškega spomenika« praznoval 60. obletnico svojega življenja. Rodil se je na Tolminskem, kjer je prebil svojo mladost do 1. 1925 v mali vasici Usnik ob glavni cesti, ki pelje skozi to vasico do Volč in naprej proti Kobaridu. Maturiral je na slovenskem učiteljišču, ki so ga italijanske oblasti že zgodaj preselile iz Gorice v Tolmin. Vodilni duh tega učiteljišča in dijaškega doma v Tolminu je takrat bil Francesco Spazzapan, italijanski predvojni mazzinijevec, ki pa je ob meji popustil pod pritiskom obmejnega nacionalizma in usmerjal delo učiteljišča manj v smislu pedagoške izobrazbe slovenskega učitelja s posebnim poslanstvom glede varovanja in učenja slovenskih učencev v duhu vrednot materinega slovenskega jezika, bolj pa v smislu povzdigovanja neke višje italijanske kulture, nasproti slovenski kulturi. Mladi Savli je že bil preveč zakoreninjen v kulturnih izročilih lastnega slovenskega ljudstva na Goriškem, da bi to raznarodjval-no tendenco po zgledu učiteljišča (drene Spilimberg« v Spetru ob Nadiži mogel sprejeti brez kritike. Zato je le s težavo dobil začasno učiteljsko službo v Bor-jani, v kobariškem kotu. Po o-pravljeni vojaški službi so ga z veseljem sprejeli leta 1926 na Ci-ril-Metodovi slovenski zasebni šoli v Trstu, ker so ga že po vseh slovenskih krajih Julijske krajine poznali kot vnetega organizatorja slovenske in še posebej dijaške mladine, kot rednega sodelavca večine takratnih slovenskih periodičnih publikacij, kot predavatelja in debaterja na mladinskih in dijaških zborovanjih. Ni se čuditi, da se je Andrej Savli znašel kaj kmalu sredi največjega organizacijskega dela (Zveze mladinskih društev«, ki je bila takrat v najbujnejšem poletu. S svojo globoko kulturno Izobrazbo in trezno preudarnostjo hribovskega izobraženca je Andrej Savli vnašal organizacijsko smotrnost v velikansko in požrtvovalno navdušenje, ki je takrat prešinjalo vse slovenske mladinske kroge na Tržaškem in po Krasu. Bil je tudi zadnji tajnik ZMD pred njenim razpustom in sodeloval je kot pomožni tehnični urednik Franca Bevka pri mladinskem glasilu »Naš glas«. Sodeloval je tudi najtesneje s takratnimi voditelji mladinskega gibanja: Jožetom Deklevo, Dragom in Romanom Pahorjem, Dor-četom Sardočem in drugimi. Ko so fašistične oblasti razpustile ((Zvezo mladinskih društev« in vsa v ‘njej včlanjena mladinska društva, sta ilegalno delo in tudi odpor proti fašističnim organizacijam in aparatu še naprej klila v raznih oblikah. Prišlo je do atentatov na Cerkvenika in Kureta ter na druge agente ali člane fašističnih miličniških in obveščevalnih organov. Fašistične oblasti so udarile najprej proti tistim osebam, ki so malo prej, vodile zakonito obstoječo »Zvezo mladir.akih društev, ker niso vedele, kdo je napadal slovenske fašistične odpadnike. Konfinirale so Deklevo, Sardoča in druge, iskale Šavlija,1 ki ga pa niso mogli najti, ker je menjal stanovanja. Takrat je nastopil, kot vedno, skrbno čuječi »narodni krt* dr. Just Pertot, ki je interese svoje zdravniške ambulante zmerom žrtvoval za duševno, gmotno in zdravstveno blagostanje kateiegakoli Slovenca, ki se je zatekel k njemu. Dr, Pertot se je obrnil na svojega prijatelja dr. Josina Wilfana za nasvet, kam s Šavlijem. A dr. Wilfan je kot po navadi modro presodil: »Fašistične oblasti bodo skušale insce-nirati velik proces, da bi v kali zatrle sleherno podtalno delo. Tudi ce bi kmalu do procesa ne prišlo, bi verjetno Šavlija internirale. Dnevi slovenske Ciril-Meto-dove šole (bilo je to v avgustu 1928) »o šteti in s tem odpade sleherna možnost, da bi se Andrej Savli tu zaposlil kot slovenski prosvetni delavec«. — S tem je odločitev padla in Andrej Savli je zbežal preko meje, kjer je čez nekaj mesecev dobil učiteljsko mesto na nasprotnem robu slovenskega ozemlja, v Prekmurju, kjer je prav tako neutrudno delal. Sele po vojni se je vrnil na Primorsko, v Tolmin, nekaj let nato so ga republiške oblasti poslale v razne strokovne organe za slovensko šolstvo, ki so najbolj ustrezali njegovemu več desetletij trajajočemu pedagoškemu proučevanju. Ni pozabil svojih sodelavcev iz tržaške mladosti in napisal je »Spomine« o mladinskem gibanju. Hvaležni smo mu za njegovo posebno ljubezen do tržaških Slovencev in mu želimo še nadaljnjih uspehov na njegovem sedanjem področju dela.
A. R.
Kot je razvidno iz pričujočega članka, se poleg že znanih tržaških likovnih umetnikov na tej naši slovenski obali na področju umetniškega ustvarjanja lepo uveljavljajo tudi mladi talenti na Koprskem. Med temi je ime Joieta Pohlena domače ne samo njegovemu ožjemu krogu, marveč tudi tostran meje, saj je z lepim uspehom razstavljal svoja dela že v raznih italijanskih mestih. Gornja slika nam prikazuje njegovo delo ttZrcalo, 1965».
..........................................mmiiiMiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiimiilii......................n,,,,,,,,,....iuiiiiiimmiii*...n......
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Proučite še enkrat svoj delovni načrt. Ne
pokvarite si prijetnega dne z prepirom.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišlo bo do napetih odnosov med vami in delovnimi kolegi. Nepredvideno vprašanje, ki ga boste morali nujno rešiti.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pazite, da zaradi svoje neučakanosti ne zapravite neke edinstvene priložnosti. Izboljšali se bodo odnosi z drago osebo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Sprejeli boste neki sklep samo iz ambicioznih razlogov. Ne hvalite se s svojimi čustvenimi podvigi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z neko originalno zamislijo vam bo le uspelo izboljšati svoje poslovanje. Ostro
se boste spopadli z nekim prepirljivim sorodnikom.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite bolj previdni glede svojih izdatkov. Skušajte z večjim uspehom obvladovati svojo razburljivo naravo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne zaupajte popolnoma obljubam oseb, ki niso najbolj resne. Odlična priložnost za mlajše osebe, ki si žele močnih doživetij.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Varčujte s svojimi močmi, ker ste že nekoliko preutrujeni. Bodite po-
trpežljivi in ljubeznivi z vsemi.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes boste uspešno opravili dober del svojega programa. Ne obravnavajte v družinskem krogu nekega delikatnega vprašanja
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V kratkem Doste zelo spretno premagali nekatere organizacijske težkoče. Vaše razpoloženje danes ne bo najboljše.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Čeprav ne v polni meri, bo sreča danes vendarle na vaši strani. Ne dovolite, da bi vas obvladovale pesimistične misli.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne Izgub-Ijajte svojih energij v različnih dejavnostih, marveč jih osredotočite na en sam cilj. Pokažite več razumevanja do prijatelja, ki potrebuje pomoči.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.3. najnižja 4.6, ob 19 uri 6.8; vlaga 84 odst., zračni tlak 990.6 pada, veter 6 km severovzhodnik, neDo pooblačeno, padavine 18 mm, morje skoro mimo, temperatura morja 12.1 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, li. decembra
Danijel
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 19.10 In zatone ob 10.31
Jutri, NEDELJA, 12. decembra
Aljoša
NAD 5000 DELAVCEV V POVORKI S TRANSPARENTI SKOZI MESTO
Mogočna protestna stavka in povorka tržaških kovinarjev v obrambo Sv. Marka
Na zborovanju v kinu Alabarda sta sindikalna predstavnika Fabricci in Burlo najavila splošno stavko vsega mesta, če v najkrajšem času ne bo prišlo do konkretnih sklepov in ukrepov glede usode tržaške ladjedelnice
Tržaški kovinarji ladjedelske »troke in uradniki vseh ladjedel-skih' obratov so včeraj ponovno dokazali, kako jim je pri srcu ob-itoj ladjedelnice Sv Marka in kako bodo znali odločno nadaljevati ostro borbo, ob sodelovanju vsega prebivalstva, da se največja tržaška ladjedelnica ohrani in obnovi.
Po sklepu obeh sindikalnih organizacij so včeraj stavkali delavci Sv. Marka, ladjedelnice Felsze-ghi, podjetja Oflicina meccanica navale, Tovarne strojev, Tržaškega arzenala, uslužbenci osrednjega sedeža CRDA, uslužbenci in delavci ladjedelnice Giuliano, delavnic, ki se ukvarjajo s popravljanjem in vzdrževanjem ladij, delavci zunanjih podjetij, delavci Sv. Marka, ki so zaposleni v Tržiču in uslužbenci Disprala, ki skrbi za delavsko menzo. (Delavci popoldanske in nočne izmene ter delavci Sv. Marka, ki so zaposleni v Tržiču, ne bodo stavkali danes, kot smo včeraj pomotoma poročali.)
V ladjedelnicah Sv. Marka in Felszegbi ter pri podjetju Offici-na navale, se je stavka začela ob 9.30, v drugih podjetjih pa ob 10 uri Stavka, ki je popolnoma uspela, se zaključi danes ob 6. uri.
Ce v bližnji prihodnosti ne bo prišlo do konkretnih sklepov in zagotovil glede usode ladjedelnice Sv. Marka, bodo vse sindikalne organizacije prav gotovo napovedale splošno stavko, kot v februarju. Vse prebivalstvo mesta in dežele pa bo ponovno izkazalo svojo solidarnost in podprlo borbo za rešitev ladjedelnice Sv. Marka.
Kako delavci in uradniki ladjedelnice Sv. Marka in drugih lad-jedelskih obratov čutijo nevarnost, kako se zavedajo dolžnosti odloč ne borbe, so dokazali z včerajšnjo enotno stavko, s pohodom po mestnih ulicah in z zborovanjem. Po odhodu z dela iz ladjedelnice Sv. Marka so krenili v povorki po Sprehajališču sv Andreja, združili so se z delavci Tržaškega arzenala in Tovarne strojev, po obrežju so prišli na Trg Unita in šii mimo občinske palače, kjer je ravnokar zasedal deželni svet, na to po Korzu in Trgu Goldoni na Trg stare mitnice.
Kljub slabemu vremenu in dežju je bilo v povorki veliko število delavcev in uradnikov skupno s predstavniki sindikalnih organi zacij. Zaradi tega je povorka napravila na občinstvo še močnejši vtis. Zaradi dežja pa zborovanja ni bilo na Trgu sv. Antona, kot je bilo napovedano, pač pa v ki no dvorani Alabarda. ki je bila nabito polna. ‘
Na zborovanju sta govorila tajnika obeh sindikatov Burlo in Fabricci.
Dr. Fabricci je predvsem izrazil priznanje stavkajočim delavcem in uradnikom, nato je poročal o raz govorih, katerih se ie osebno udeležil, ki so bili predvčerajšnjim v Iiimu med predstavniki vlade, delodajalcev ih delavcev. Na tem sestanku na ministrstvu za proračun so nadaljevali z razpravo, ki se je začela 4. junija, o italijan skem ladjedelstvu sploh, in še posebej o usodi ladjedelnice Sv. Marka. Do konkretnih zaključkov ni prišlo. Prihodnji sestanek mešane komisije (predstavniki vlade, delodajalci in sindikati), bo 16. decembra. Dr. Fabricci je dejal, da so predstavniki vlade in delodajalci sprejeli na znanje a-govore in pripombe sindikalnih predstavnikov, tako glede ureditve italijanskega ladjedelstva sploh kot ladjedelnice Sv. Marka, da bodo ta vprašanja proučili z izvedenci in predstavniki krajevnih oblasti. Obe tržaški sindikalni or-
okrepitev in modernizacijo ladjedelnic. Nato je zavrnil neutemeljene trditve o proizvodnih stroških in dejal, da je treba reorganizirati produkcijo, modernizirati naprave in znižati režijske stro-
ške. Ob koncu govora je še poudaril, da bo vse mesto spet enotno nastopilo v obrambo ladjedelnice Sv. Marka, če v bližnji prihodnosti ne bo s konkretnimi u-krepi zagotovljen njen obstoj.
ganizaciji sta predlagali nekega svojega kandidata — izvedenca za vprašanja ladjedelstva. S tem se je zadeva premaknila za majhen korak naprej, je dejal dr. Fabricci, toda potrebna je nadaljnja, dosledna in odločna borba delavcev, sindikatov in krajevnih oblasti, da bo prišlo do pravilne rešitve, da se bo ladjedelnica Sv Marka obnovila in modernizirala, ne pa ukinila. Govornik je tudi pripomnil, kako se ladjedelstvo v mnogih državah, ki nimajo tradicije, razvija, medtem ko v Italiji nazaduje in se celo govori o ukinitvi ladjedelnice, ki ima stare tradicije in možnost razvoja ter je glavni steber industrijske dejavnosti v Trstu. Ne ukinitev ali preusmeritev dejavnosti ladjedelnice Sv.
Marka, ampak njena modernizacija! V tem je rešitev problema.
Ko je dr. Fabricci zaključil svoj govor, je nepričakovano prišla k mikrofonu neka ženska in protestirala; »Tržaške ladjedelnice so stare nad sto let in morajo ostati pri življenju. Ze 50 let samo nazadujemo. Kar je Italija dobila v Trstu, mora ohraniti, ne uničiti. Naj živi Sv. Marko!»
Zadnji je govoril tajnik sindikata kovinarjev CGIL Burlo, ki je poudaril, da je nujno potrebna stalna budnost, da nas k temu sili usoda ladjedelnice Sv# Roka, da odgovori »Nič novega; nismo še ničesar sklenili* pomenijo, da se je treba še boriti, ker po toči bi bilo zaman zvoniti. Poudaril je, da se bo italijanski pomorski promet v prihodnjih letih povečal, pristojni organi pa ne mislijo na
fllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lll|||||U||||||||||||||||||1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll||||||||||||||||l|||||||||l||||M||||lll|,||mill,l||lllU„|,inilll„|M|||,||,||||||||m||||l|||,|l„ll,m,||im
Protestna povorka kovinarjev po Korzu
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Kritične pripombe opozicije v razpravi o deželnem proračunu
Svetovalec Šema (KPI) je s svojim zanosnim govorom večkrat dregnil v sršenovo gnezdo in tudi liberalca Morpurgo in Bertoli sta brala odboru levite
Včeraj Je bil v deželnem svetu drugi dan splošne razprave o proračunu za leto 1966. Tudi včeraj, kot že predvčerajšnjim, je poseglo v razpravo sedem svetovalcev. Ker jih je največ pripadalo opoziciji, so včeraj prevagale pritike proračuna in programa večine sploh.
Prvi je posegel v razpravo prof. Šema (KPI), ki je s svojim prirojenim zanosom govoril kar poldrugo uro in zaradi svojih ostrih puščic povzročil marsikatero pikro opazko prizadetih demokristjanov, tako da se je moral predsednik de Rinaldini truditi, da je krotil vročekrvneže. Po drugi strani pa je treba tudi ugotoviti, da vlada v dvorani večinoma precejšnje mrtvilo, saj se je res priglasilo k razpravi kar 45 svetovalcev, a je bilo včeraj v kakšnih trenutkih prisotnih v dvorani vsega skupaj le 17 odbornikov in svetovalcev z govornikom vred.
Šema je obsodil dejstvo, da se je «dežela rodila z zamudo«, za kar so po njegovem mnenju odgovorne vladne stranke. Zatem je obširno orisal vzroke, ki so dovedle do tega, da je bila naši deželi priznana posebna avtonomija. V zvezi s proračuni ie Šema obsodil prisilno zapostavljanje naše dežele v zvezi s sedanjo evropsko stvarnostjo. To izvira iz obveznosti, ki si Jih je naša država naložila nasproti SET in deželni odbor hoče te obveznosti spoštovati, kar utesnjuje deželno avtonomijo.
Zemljepisni položaj naše dežele zahteva širše in večje tokove prometa in trgovine, zlasti z vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami in ne le s Koroško in Slovenijo, kot je izjavil predsednik Berzantl.
Šema je nato omenil hudo gospodarsko krizo v deželi ter precej
NASLOVLJENA NA PREDSEDNIKA VLADE IN VSA PRISTOJNA MINISTRSTVA
Spomenica k resoluciji občinskega sveta nujni rešitvi gospodarskih vprašanj Trsta
Spomenica dokumentirano navaja vse posamezne zahteve od modernizacije pristanišča do Javnih skladišč\ pristaniške ustanove, ladjedelnice Sv. Marka in drugih Za modernizacijo pristanišča bi bilo potrebnih 22 in pol milijarde lir
Tržaški občinski svet Je 26. novembra sprejel resolucijo o nujni rešitvi mestnih gospodarskih vprašanj. Uvodoma se resolucija sklicuje na rezultate gospodarske konference za Trst, na kateri so ugotovili nazadovanje mestnega gospodarstva. Nadalje ugotavlja, da je delež Trsta v okviru prispevkov za modernizacijo Italijanskih pristanišč nezadosten. Zatem poudarja, da je treba čimprej sprejeti ukrepe za rešitev iz sedanjega težkega položaja ladjedelske industrije in pristanišča.
Resolucija zahteva, da Je treba čimprej razpravljati o položaju Trsta na sestankih pri predsedstvu senata, poslanske zbornice in vlade, da se koordinirajo pobude prizadetih ministrstev. Teh sestankov se morajo udeležiti predstavniki deželne, pokrajinske in občinske uprave, trgovinske zbornice in sindikalnih organizacij.
Ob zaključku je v resoluciji rečeno, da občinski svet izjavlja, da so krajevne izvoljene uprave v primeru, da ne pride do hitre in u-strezne rešitve teh vprašanj, pripravljene izkoristiti vsa demokratska sredstva, da se uveljavijo pravice tega obmejnega področja, ki temeljijo na pravilih rimske pogodbe.
Resolucijo in spomenico, ki jo. je vsota dveh milijard in pol, ki so podrobneje razlaga, so zatem po- jo pred kratkim dodelili za izbolj-sla.ll predsedniku vlade ter mini-1 šanje pristanišča, docela nezadost-
strom državnih udeležb, proračuna, zaklada, trgovinske mornarice in javnih del kakor tudi predsednikoma poslanske zbornice in senata. Ta dva so tudi prosili, če bi lahko sprejela ob navzočnosti vodij parlamentarnih skupin tržaško delegacijo.
Spomenica, priložena k resoluciji, ki jo je včeraj razdelil tisku tržaški župan in katero objavljamo v povzetku, ima naslednjo vsebino:
Najprej poudarja veliko važnost, ki Jo ima ne le za Trst marveč za vso državo zgraditev avto ceste Videm—Trbiž, ki bi učinkovito povezala našo deželo s Srednjo Evropo, tako da ne bi bila več tako izolirana, kar povzroča gospodarski zastoj.
Zatem poudarja važnost moderniziranja tržaškega pristanišča, ki edino v Italiji operira zvečine z mednarodnim prometom s srednjo Evropo. Spričo tega prinaša državi tudi mnogo deviz.
Gospodarski strokovnjaki so izračunali, da bi bilo potrebnih za temeljito modernizacijo tržaškega pristanišča 22 milijard in pol lir, pri čemer ni vštet pomol VII. Zato
liiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiliiiiiiiiiiiillilliiiirtiniiiiiiiiliiiiiiiiiliilllllliiiiiniilillMiiiiliriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiv
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Sprejet sklep o razširitvi Furlanske ceste do svetilnika
Odslej bodo prometne nesreče na področju občine ugotavljali mestni redarji - V ponedeljek izročitev 60 stanovanj občinskim uslužbencem
V začetku sinočnje seje tržaškega. dela Mocchi odgovoril na vrsto
. i i   l _ ; „	/4 <• Pron. ' v.aro 6on j ctrotntrolnovr Irt cn na nr>n
občinskega sveta je župan dr. Fran zil sporočil, da bodo v ponedeljek ob 11. uri uradno izročili ključe 60 novih stanovanj uslužbencem občine in Acegata, ki so jih zgradili v Ulici delle Cave pri Sv. Ivanu v okviru INA-Casa na občinskem stavbišču.
Nato je odbornik za šolstvo dr. Babille odgovoril na vprašanje liberalnega svetovalca dr. Trauner-ja, zakaj občinska uprava ni priredila uradne spominske svečanosti ob 700-letnici Dantejevega rojstva. Odbornik Je dejal, da se je na pobudo tržaške univerze že preteklega maja ustanovil prireditveni odbor, v katerem Je zastopana tudi občinska uprava, ki je priredil že nekaj svečanosti, katerih se je občina uradno udeležila. Poleg tega se je občina uradno udeležila tudi raznih proslav v drugih italijanskih mestih, ter da bodo v Trstu do prihodnjega maja še druge svečanosti o počastitvi Danteja.
Zupan dr Franzil je odgovoril na vprašanje socialdemokrata Lovera, ki ga je vprašal, ali je res, da bo pokrajinska uprava zaradi pomanjkanja denarja ukinila s 1. januarjem prihodnjega leta posebno pomoč bolehnim otrokom, podvrženim tuberkulozi. Župan je poudaril, da mu je pokrajinski predsednik dr. Savona zagotovil, da pokrajinska uprava ne bo ukinila te pomoči, za katero je v preteklih letih izdala na stotine milijonov lir in da se bo ta pomoč nadaljevala. Nato je odbornik za javna
vprašanj svetovalcev, ki so ga opozorili na nujnost popravil raznih ulic, cest in podpornih zidov. Odbornik Je zagotovil, da so vsa ta dela sedaj v načrtu in da so bila že nakazana zadevna denarna sredstva, ker spadajo vsa v širši okvir popravila občinskih cest in drugih javnih del. V okviru tega programa bodo popravili cestišče Ulic Claudio Fulvio, Tintoretto, Kolonija in razkopano cestišče na križišču Ul. Roma z Ulico Milano.
Komunistična svetovalka Laura Weiss pa je vprašala župana, ali mu je znano, da je ravnateljica slovenskega znanstvenega in klasič. nega liceja grajala dva dijaka, ter jima zaplenila letake Združenja demokratičnih dijakov, ki sta jih 27. novembra delila dijakom ob vhodu šolskega poslopja. Letaki so pozivali dijake, naj se udeležijo pohoda miru, ki je bil napovedan za isti dan zvečer. Svetovalka meni, da Je ravnateljica s tem dejanjem kršila demokratične pravice dijakov in vprašuje župana, ali se mu ne zdi primerno posredovati pri šolskih oblasteh, da se taki dogodki preprečijo v omenjeni in v katerikoli drugi šoli. Odgovor bo svetovalka dobila na eni prihodnjih sej.
Zatem je občinski svet prešel na obravnavanje upravnih vprašanj. Najprej so svetovalci potrdili nekaj sklepov, ki jih je predložil odbornik za javna dela Mocchi, med katerimi tudi sklep o nadaljevanju del za razširitev Furlanske ceste
med Ulico Aquileia in svetilnikom. Za ta dela bodo porabili 25 milijonov lir ter sklep, o katerim smo sicer že pisali, o najetju 491 milijonov 932.000 lir posojila za obnovitev kanalizacije v raznih mestnih ulicah. Nadalje so svetovalci odobrili sklep, ki ga Je predložil odbornik za ekonomat Hreščak, o nakupu treh avtomobilov-furgonov za ugotavljanje prometnih nesreč. Odbornik Hreščak je v obrazložitvi sklepa poudaril, da je kvestura, ki je doslej s svojimi agenti ugotavljala prometne nesreče, odpovedala to službo, ki jo mora sprejeti občina v svoje breme in jo bodo odslej dalje vršili mestni redarji. Odbornik za finance pa Je predložil sklep o izredni podpori 16 milijonov lir gledališču Verdi za letošnje leto, ki so ga svetovalci odobrili. Nato so svetovalci potrdili veliko število upravnih sklepov, ki jih je odobril odbor z nujnim postopkom.
Pred koncem seje je socialdemokratski svetovalec Callegari obrazložil svojo interpelacijo v zvezi z naraščanjem prometnih nesreč in z ukrepi, ki naj bi jih v tem pogledu sprejela občina. V interpelaciji poziva svetovalec tudi časnike, naj se vključijo v kampanjo proti naraščajočim prometnim nesrečam. Odbornik dr. Venier je svetovalcu zagotovil, da mestni redarji posvečajo temu vprašanju vso skrb in da bodo tudi za nadalje poiskali vse možnosti in vložili vse sile za preprečitev prometnih nesreč.
na in ne bodo mogli opraviti z njo niti najbolj nujnih del. Poleg tega je napravila zelo neugoden vtis v Trstu vest, da so dodelili Genovi 18 milijard, Benetkam pa 13. čeprav sta morda ti dve pristanišči zaradi zgrešene pretekle politike prenatrpani in bi si lahko s tem razlagali prednost, ki so jima dali v začetni fazi, bi morali v Rimu takoj zagotoviti, da bodo drugače ravnali z drugim obrokom 185 milijard v tem petletju. To bi moraio biti popolnoma logično za načrt, ki hoče odstraniti neravnovesja.
Drugo važno delo za tržaško pristanišče je zgraditev krožne železniške proge v predoru. Z zadovoljstvom smo zvedeli prav te dni, da se bo delo, ki je bilo več mesecev prekinjeno, nadaljevalo k letu in da bodo uporabili dve milijardi, ki sta še na razpolago iz sklada zakona o 45 milijardah. Nujno pa je dati na razpolago denar za dograditev vse proge.
V sporočilu vlade 14.10.1954 Je bila formalno obljubljena položitev drugega tira na progi Trst—Benetke. čeprav bi to odstranilo izolacijo Trsta in je vlada priznala nujnost teh del. Je del proge še vedno enotiren.
Najbolj nujno vprašanje pa je kritje primanjkljaja Javnih skladišč, da se izognemo zvišanju pristaniških tarif, kar bi imelo hude posledice za promet z inozemstvom, čez nekaj mesecev bodo Javna skladišča zabredla v hudo krizo. To se ne bi zgodilo, če bi odvzeli Javnim skladiščem breme izdatkov za vzdrževanje železniškega omrežja v pristanišču, kot je bilo že obljubljeno in kot se dogaja v vseh drugih večjih italijanskih pristaniščih. To breme znaša 600 milijonov na leto.
Temeljito rešitev položaja pa bomo dosegli le s Pristaniško ustanovo, ki jo določa člen 70 deželnega statuta in ki bi morala biti usta-
novljena že leto dni po uveljavljenju tega statuta. Zato je treba takoj izdati zakon o ustanovitvi pri-
staniške ustanove, tako da bo lahko tržaški emporlj vzdržal konkurenco drugih pristanišč in ponovno pridobil izgubljeni promet.
Spomenica, ki navaja najbolj nujne infrastrukture, ne poudarja nujnosti podvojitve tira na trbiški progi, ki pa bo v kratkem nujna.
Kar se tiče ponovne porazdelitve pomorskih prog PIN med Tiren-skim in Jadranski morjem, Je treba nadaljevati akcijo, ki Jo Je začel minister Spagnolli, z vrnitvijo Trstu proge za Daljni vzhod, na kateri vozita ladji «Asia» in «Victo-ria«.
Vprašanje ladjedelnice Sv. Marka in drugih tovarn, ki spadalo pod CRDA v Trstu, ki postaja vedno bolj resno iz meseca v mesec, ker niso ladjedelnice modernizirali, čeprav so že začeli z delom in ga potem prekinili, je bilo že predmet raznih spomenic. Prav tako so že druge spomenice obravnavale vprašanje zidanega suhega doka, ki je nujen, saj bo zaradi naftovoda prihajalo v Trst mnogo ladij.
Druga važna investicija za prihodnost vse dežele bi bila zgraditev protosinhrotrona CERN v Doberdobu. O tem je poslala izčrpno dokumentacijo že dežela.
Končno je treba upoštevati posebne norme rimske pogodbe in naslednje predpise organov SET za obrobna področja, ki propadajo in
ki so še posebno občutila posledice vojne in novih meja. Med temi predpisi sta člen 80 pogodbe, kar se tiče prevozov, in člen 93 glede uresničitve smernic, ki se nanašajo na ladjedelnice.
obširno obravnaval krizo v Trstu, kjer se je brezposelnost v zadnjem letu še povečala in od koder se domačini stalno izseljujejo zlasti v druga severnoitalijanska mesta. Kriza ne vlada le v industriji, marveč tudi v trgovini in drugih dejavnostih. Toda v Berzantijevem poročilu ni niti besede o tem, kako naj bi rešili krizo s pomočjo dežele. Kriza v Trstu je že sama po sebi zgovoren dokaz za kritiko delovanja deželnega odbora. Rešena namreč še niso bila vprašanja pristaniške ustanove, klasifikacije tržaškega pristanišča, Javnih skladišč, ki so na robu stečaja, zapostavljanje tržaškega pristanišča v primerjavi s Hamburgom in Bremenom, itd. Vse to ogroža tržaško gospodarstvo. Šema je pri tem tudi poudaril, da je promet v reškem pristanišču prekosil tržaškega ter da narašča promet celo v Kopru. Celo tržaški ((italianissiml« brodarji raje pošiljajo svoje ladje na Reko kot v Trst (tu je Šema povzročil hudo razburjenje in kričanje misovca Morellija).
Kar se tiče ladjedelstva, je Šema dejal, da je Italija podvržena SET, kar povzroča hudo škodo zlasti Trstu, saj ni nobenih dobrih vesti glede Sv. Marka in se kopičijo oblaki tudi nad tržaškim arzenalom. Svoj govor je končal z zahtevo, da je treba bolj poudariti vlogo Trsta kot glavnega mesta dežele.
Drugi je govoril videmski liberalec, industrialec Rlnaldo Bertoii, ki je najprej polemiziral s Šemo glede izdatkov za delovno silo. Zatem je kritiziral delovanje deželnega odbora ter rekel, da je deželni svet odobril v prekratkem času preveč zakonov, ki so bili zato le površno sestavljeni. Kar se tiče proračuna, je 22 milijard že vezanih, tako da preostaja le razpravljanje o osmih. To pa tudi pomeni, da je proračun zelo tog. Poudaril je tudi, da upravni stroški stalno naraščajo in če pojde tako naprej, bo opravljala dežela samo še u-pravne naloge. Izrekel je pridržke tudi glede finančne družbe, ki jo bodo ustanovili prihodnje leto. Končno se je pritožil nad deželnim odborom češ, da ni izrekel jasne besede glede sedeža univerzitetnih fakultet v Vidmu in še posebno ne o medicinski fakulteti. Pri tem je omenil tudi študentovske demonstracije v Vidmu in se pritožil nad ravnanjem policije z demonstranti. Ker je rekel, da govori v imenu vsega videmskega prebivalstva, mu je začel socialist Gia-cometti ugovarjal ter očitati liberalcem, da so oni plačali sramotne letake ter povzročili to demonstracijo, ker jim je -deželna ureditev sploh trn v peli 'Tn bi radi nahujskali ljudstvo proti njej.
Demokristjan Zanin je govoril o kmetijskih vprašanjih ter rekel, da se bo kmetijstvo lahko moderniziralo le, če se okrepijo kmečka posestva, in sicer z mehanizacijo, s strokovnim šolanjem kmetov itd. Kmetom pa je treba preskrbeti tudi boljša stanovanja, da bodo ra-
S CANKARJEVIMI «HLAPCI»
Tudi v Kopru velik uspeh SG
12. dec. v Kulturnem domu
Občni zbor Sindikata slov. šole
V nedeljo, 12. dec., ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu.
Na dnevnem redu:	Otvoritev,
izvolitev predsedstva, branje zapisnika lanskega občnega zbora, poročila tajništva, referentov, nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razreš-nica, volitve novega odbora, predlogi, razno.
Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno predlože odboru Sindikata slovenske šole, Ul.
Fabio Filzi 8/1. do 10 dec.
Vabljeni tudi nečlani	__________
MiiiiiiiiiiiiiiHmitiiiiiimimiiiiiiiiiiHiimirmiiuiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Na razgovoru z nabrežinskim županom Dragom Legišo
Dr. Mazza zagotovil sredstva za ceste v nabrežinski občini
Še v tem mesecu bo dal na razpolago potrebnih 25,5 milijona lir
Prof. Ubald Vrabec danes 60-letnik
Danes obhaja prof. Ubald Vrabec svojo 60-letnico. K temu lepemu življenjskemu jubileju mu Iskreno čestitajo Primorski dnevnik, odbor in učiteljski zbor Glasbene matice, SKGZ in Slovenska prosvetna zveza, z željami, da bi še dolga leta bil zdrav in čil ter da bi s prav tak'nim elanom kot doslej deloval na glasbenem in prosvetnem področju za kulturni napredek naše narodne skupnosti v Italiji.
Generalni vladni komisar dr. L. Mazza je včeraj sprejel župana de-vinsko-nabrežinske občine Draga Legišo, ki mu je orisal načrt javnih del, ki jih občina namerava izvršiti na področju pod njeno u-pravo. Gre v prvi vrsti za ureditev ceste, ki pelje v devinski pristan in za druga dela na cestah, ki vodijo iz Nabrežine v stranske vasi. Vladni komisar je županu Legiši zagotovil, da bo vladni komisariat dal na razpolago potrebna denarna sredstva (25,5 milijona lir) še v tem mesecu.
Obvestilo konzorcija razlaščencem iz Doline
Konzorcij obvešča prizadete naj ne sprejemajo nobenih ponudb glede višine odškodnine od kogarkoli, da se ne bodo kesali za prenagljene korake. Konzorcij bo po zaključenih pogajanjih sklical zopet sestanek prizadetih druge skupine in jim svetoval, kaj je treba sprejeti.
Obvestilo konzorcija oškodovanim na Krasu
Konzorcij razlaščencev in oškodo. vancev obvešča vse prizadete zem. ljiške lastnike zaradi gradnje naftovoda, da se konzorcij ni še dokončno zmenil s SIOTOM o pogodbi za postavitev pravice služnosti. Zato vabi vse prizadete lastnike po Krasu naj še ne podpišejo pogodbe.
Izsiljeval je prednost
Avtomobil »Fiat 1100» z evidenčno tablico TS 34150, ki ga je u-pravljal 35-letni Giovanm Cuffaro iz Ul. sv. Frančiška 48, je včeraj popoldne malo pred 14.30 naglo privozil iz Ul. Lorenzetti na križišče z Ul. Doda. V istem trenutku je na križišče privozil tudi avtomobil »Austin« z evidenčno tablico TS 52183, v katerem so bile tri esebe Austin je imel prednost, ker je prihajal z desne, vendar se Fiat 1100 ni ustavil, kakor to zahteva cestni pravilnik, nepripravljeni šofer drugega vozila pa se je zaletel vanj s precejšnjo hitrostjo. Pri močnem sunku so se ranili vsi trije potniki v fiatu: 31-letni delavec Silvano Gentile iz Ul. Del Bosco 15, ki je upravljal vozilo, in ki se bo moral zdraviti 7 dni zaradi številnih udarcev na glavi, 15-letna Filomena Pellegri-ni, prav tako iz Ul. Del Bosco 15 zaradi rane na čelu in udarca na desni roki in 24-letna gospodinja Carmen Scandussi iz Ul. Del Ven-to 14. Tudi Scanduss'jevo je močno vrglo v vozilu, tako da se je ranila na desni roki, vendar je po pregledu in prvi pomoči v bolnišnici lahko odšla domov. Vse tri ponesrečence so pripeljali v bolnišnico z zasebnimi avtomobili.
Z Danes zvečer ob 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka «Rodol-fo Morandi« na Trgu San Giovan-ni 1 kritik Orio Caldiron, sodelavec revije ((Cinema nuovo«, ki je nedavno objavil svojo • antologijo revij «Cinema», govoril o temi «Ita. lijanska kinematografija med fašizmom«.
je ostali na zemlji.
Rigutto (KD) je obširno orisal težkoče občin na desnem bregu Tilmenta, ker še ni bil v celoti uresničen člen 66 statuta. Zato naj odbor resno načne vprašanja bodoče pordenonske pokrajine. Zatem je govoril o nujnosti gradnje avto ceste Meschio—Humin. Na koncu Je omenil tudi finančno krizo občin.
Bergomas (KPI) je poudaril, da ni dežela glede podjetij IRI dovolj uporabila svojih pogodbenih možnosti nasproti vladi, čeprav ji to omogoča statut. Zatem se je pritožil nad pomanjkljivo dejavnostjo odbora in odbornika za delo glede socialnih pobud. Storila tudi nista dovolj, da bi se seznanila s položajem delavcev v zvezi z zaposlitvijo, nesrečami na delu, poklicnimi boleznimi, socialnim skrbstvom itd. Pri tem je omenil nekaj zakonov, ki so jih odobrile druge dežele v tej panogi. Končno Je dejal, da je odbor zelo konservativen, kar se tiče izvajanja deželnega statuta.
Liberalec Morpurgo je izkoristi^, priložnost razprave o proračuni^, da se je pritožil glede prenaglega. dela v občinskem svetu, tako da se zlasti opozicija ne more preko številk dovolj podrobno seznaniti s po-litično-gospodarsko usmeritvijo deželnega odbora. Zatem je kritiziral ravnanje osrednjih oblasti, Ki skušajo omejevati deželne posege zlasti na socialnem področju. Rekel je, da ni odbor dovolj upošteval mednarodnega poslanstva dežele in ni v zvezi s tem niti proučil vzrokov množičnega izseljevanja. Kritiziral je prevelika nakazila za poljedelstvo, to je skoraj 25 odstotkov v primeri z 18 odstotki za industrijo, čeprav je industrijskih delavcev dvakrat več kot kmetov. Zvišati je treba tudi nakazila za javna dela, ki znašajo samo 15 odstotkov proračuna, saj se bo le na ta način zmanjšala brezposelnost.
Odbor bi moral tudi bolj upoštevati zahteve in potrebe Trsta. Pri tem je orisal tukajšnjo krizo. Pritožil se je tudi nad prevelikimi tekočimi izdatki in rekel, da dežela potroši 8 milijard za to, da jih u-pravlja 22. Kritiziral je tudi dejstvo, da ima odbor preveč pooblastil glede nekaterih izdatkov, kar je pravi škandal, saj bo pripomogel k bohotenju vladne podrasti in k partenalistični in dobrodelni politiki. Kritiziral je tudi napovedano politiko načrtovanja, češ da je to fetiš levega centra. Glede socialistov je dejal, da upa, da ne bodo z vstopom v odbor postali podrepniki demokristjanov, katerih- inte-gralizem je zelo kvaren.
RepublikSheč Cumbat','Iti je bil za včeraj zadnji na vrsti, je analiziral proračun in ga primerjal s potrebami načrtnega gospodarskega razvoja v deželi in v zvezi z urbanističnim načrtovanjem. Pomanjkanje načrtnosti omejuje učinkovitost proračuna. Na koncu je dodal, da se s tem proračunom bližamo normalnemu stanju, saj se izdatki določajo na podlagi že sprejetih zakonov, ki bodo privedli h gospodarskemu in socialnemu razvoju.
Nevsakdanji tovor na ladji «E1 Coral»
V tržaškem pristanišču čaka na ladjo nenavadna pošTjka skupina 400 kobil iz neke vzhodnoevropske države, ki so namerjene v Indijo. Kobile bodo natovorili na ladjo El Coral, na kateri pa že »potuje« večja skupina barcelon skih oslov, ki je prav tako namenjena v Bombay.
Druga novost v pomorskem prometu je napovedan prihod 35.000-ton.ke motorne ladje za prevažanje razsutih tovorov »Sandalion«. ki so jo pred leti zgradili v Tržiču in ki bo pripeljala tovor rudnin za Italsider. To bo prva ladja teh dimenzij, ki bo pristala ob novem pomolu železarne pod Skednjem.
Posebni nabiralniki za voščilne razglednice
Pokrajinsko ravnateljstvo tržaške pošte bo tudi letos za božične in novoletne praznike povečalo število obstoječih nabiralnikov z osmimi posebnimi nabiralniki izključno za zbiranje voščilnih razglednic. Pet od teh nabiralnikov bo prepleskanih z rumeno barvo in bodo postavljeni poleg navadnih nabiralnikov za redno pošto, imeli pa bodo v plavem napis »Samo za oddajanje voščilnih razglednic in vizitk«
Ti rumeni nabiralniki bodo nameščeni v Ul. Roma 9, na Trgu Barriera Vefichia 0, na Trgu Verdi 2, na Trgu S. Giacomo 6 in V Drevoredu XX settembre 2.
Od treh sedanjih nabiralnikov na Ponte della Fabbra 3 bo eden preurejen kot ostalih pet, druga dva pa bosta nameščena, kot v prejšnjih letih, v atriju palače poštnega ravnateljstva na Trgu Vittorio Veneto.
Ti izredni nabiralniki za voščil-no pošto bodo začeli delovati 16. dec. in bodo prebivalstvu na razpolago do 3- januarja 1966.
Prevzemanje pošte iz teh nabiralnikov bo tudi pogostejše kot za običajno pošto.
Slovensko gledališče iz Trsta, ki je predsinočnjim z velikim uspehom nastopilo s Cankarjevimi «Hlapci» v Tartinijevem gledališču v Piranu, se je sinoči predstavilo tudi koprskemu občinstvu. V popolnoma razprodanem gledališču je uprizoritev «Hlapcev» tudi tu doživela popoln uspeh. Občinstvo je večkrat poklicalo pred oder nosilce glavnih vlog Lukeša, Raztresena, Starešiniča, Martinuzzija, Kobala, Kozlovičevo in druge in jih nagradilo s toplimi ovacijami. Vsega priznanja sta bila deležna tudi režiser Danko Gombač in scenarist Avoust Lavrenčič.
Ob zaključku so nastopajoče obdarili z rdečimi nageljni. V im+ nu gledališkega občinstva in kul-turno-prosvetnih organizacij iz Kopra je tržaškemu gledališkemu kolektivu čestital ob 20-letnici Ivan Mausar. Zahvalil se jim je za številne umetniške užitke, ki jih je ta kolektiv nudil primorskemu prebivalstvu v dvajsetih letih na gostovanjih v Kopru in po drugih primorskih centrih. Hkrati je zaželel, da bi se tradicije gostovanj tržaškega Slovenskega gledališča na Primorskem nadaljevale tudi v prihodnjih letih.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Luzzattove opere aJudith«. ki bo jutri ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih In z Istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi.
Nazionale 16.00 «Ipcress» Technlco-lor. Michael Caine, Guy Dobman.
Arcobaleno 16.00 «Perchfe uccidi an-cora« Techmeolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ehccelsior 16.00 «La decima vlttima* Technicolor. Marcello Mastroianni, Uršula Andress. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Fenice 14.30 «La guerra segreta« Vittorio Gassman, Henry Fonda, An-nie Girardot.
Grattacielo 15.00	18.30	21.45 «My
fair lady» — Technicolor. Panavi-slon. 70 mm, Audrey Hepburn. Ftex Harrlson.
Alabarda 16.30 «Agente segreto Jer-ry Cotton operazione uragano« — George Nader.
Filodrammatico 16.00 «La montagna di luce« Colorscope. Richard Harri-son.
Aurora 16.00 ((Castelll di sabbla«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Crtstallo 16.00 «Prlma vittoria« John Wayne, Kirk Douglas.
Garibaldi 16.00 «1 figli del leopardo« Technicolor. Franco Frarchl. Cic-cio Ingrassia.
Capitol 16.00 «Uno stranlero a Sacra-mento« Technicolor. Michael Har-gi,tay.
Impero 16,00 «Le bambole« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «11 colonnello von Ryan» Technicolor. Frank Sinatra, Trevor Hovvard.
Moderno 21.15 Beniamino Magglo, Lola Cray in Alfredo Rizzo v reviji «11 vestito di Eva«.
Astra 16.30 «Pazzo per le donne« — Technicolor. Elvis Presley.
Astorla 16.30 «Tentativo sentlmenta-le» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazla 16.00 «Taggart 5000 dollarl vivo o morto« Technicolor. Dan Diureya.
Ideale 15.00 «La storla del dottor VVassell« Gary Cooper. Technicolor.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. decembra 1965 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je H oseb.
UMRLI SO: 69-letni Giovanni Co-ciancich, 88-letna Imelda Furlan vd. Bernetti, 85-letna Carla Coppa vd. Lupi, 76-letna Andreina Achtschin vd. Bucavetz, 60-letni Arturo Feltrin, 56-letna Vittoria Stepančič por. Bru-nettin, 41-letna Angela Racman por. Čufar, 71-letni Bortolo Maraspin. 36-letna Anita Sturnega, 68-letna Ma-rianna Di Palo por. Loverde, 78-let-ni Romano Žvanut.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (6. 12. do 12. 12.)
AlUAlabarda, Ul. deli Istria 7, Cen-tauro, Ul. Buonarotti 11, le Lelten-burg, Trg S. Giovanni 5, Mlzzan. Trg Venezia 2, Barbo — Carniel, Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra, Ul. Com-mercialc 26, Vielmetti, Trg della Bor-sa 12. Miam Drevored Miramare 117. Od 13. do 16. ure Barbo-Carnlel. Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26, Vielmetti, Trg della Borsa 12, Mia-ni, Drevored Miramare 117.
Nočna služba lekarn AirAlabarda Ul. deli'Istria 7, Cen-tauro. Ul. Buonarojti 11, de Leiten-burg Trg S, Giovanni, 5. Mizzan, Trg Venezia 2,
LADJE V PRISTANIŠČU
El Giza (RAU), Omis, Melohia, Or-jula, Kolasin, Orjen (Jug.), San Gior-gio, Vicenza. Carso, Artemide, Iris. Olimpia, A. Volta, Europa, A. Uso-dimare, Aquileia, Settemari, Oceanus, Saipa II, Esperide, Enotna, VUlca-nia, Isarco, A. M. Martini, Mongloia (It.), Pescara (Li.), Dagfred (Nor.), Exchester (Am.). Holena (Nor.), Ar-changelos G., Annika, Bremerhaven Grigorousa , (Gr.), Valeria, Orion (Pa.), T. Stavros (Ma.), Mati, Partizani (Al.), Golzvvardersand (Nem.), Marietta (LI.), Hector Heron (Br.).
Darovi in prispevki
V počastitev spomina prve obletnice smrti dragega moža Frančka Ca-harije daruje žena Angelca 4000 lir za Dijaško Matico.
V 84. letu starosti nas Je za vedno zapustila naša draga mama in nona
ANTONIJA BABIČ vd. BABIČ
Pogreb bo v nedeljo, 12. t. m. ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: sin STANKO in hči MARIJA z družinama BABIC in TRAMPUŽ ter družina BUCCI
Trst, Videm, 11. dec. 1965.
TRAGEDIJA NflD RICMANJI PRED PRIZIVNIM POROTNIM SODIŠČEM
Morilcu Primiju potrjena obsodba zaradi umora sestrične Ade Spadaro
Sodniki so sprejeli svojo odločitev po kratkem posvetovanju - Primi je njihovo razsodbo sprejel mirno
Sinoči je prizivno porotno sodišče (predsednik Franz, generalni prokurator Marši, zapisnikar Salimbe-ni, obramba Poillucci in Giromet-ta) potrdilo razsodbo tržaškega porotnega sodišča, ki je 20. februarja letos obsodilo Maria Primi ja na 26 let zapora zaradi umora lastne sestrične Ade Spadaro, ki je bila v trenutku tragedije nad Ricmanji stara komaj 14 let.
Obtoženi Primi je sprejel razsodbo prizivnega porotnega sodišča na videz popolnoma nujno, še malo prej, preden so porotniki odšli v posvetovalnici, je dejal, da nima ničesar več dodati svojim prejšnjim izjavam. Posvetovanje porotnikov je trajalo razmeroma le malo časa. Pripomniti moramo le še, da so porotniki dovolili obtožencu, da prisostvuje zadnjemu delu obravnave na njegovo lastno zahtevo. Kot o-meniamo pozneje, je predsednik dr. Franz ukazal že v jutranlih u-rah procesa, naj Primi ne prisostvuje obravnavi, dokler mu sodišče ne bo tega dovolilo.
O zločinu, do katerega je prišlo 30. novembra zvečer na cesti, ki Pelje nad Ricmanji proti Boljuncu, smo svoj čas že obširno pisaili. Tu bomo priklicali našim bralcem v spomin samo nekaj bistvenih dogodkov. Tistega večera je Primi Povabil sestrično Ado Spadaro na kratek izlet v bližnjo okolico mesta. Med niima se je že ustalilo določeno ljubezensko razmerje. Zdi Pa se, da je pri vsej tej zadevi treba upoštevati tudi neke materialne interese, kajti Ada Spadaro Je v določenem trenutku očitala Primiju, da ji ni izročil zahtevane vsote denarja.
Kaj se je v resnici zgodilo tisti večer konec novembra nad Ricma-riii, bo ostalo verjetno vedno nekoliko zavito v meglo. V določenem trenutku se je v avtu, ki je bil parkiran ob cesti, odigrala žaloigra. Primi je zgrabil sestrično za vrat ter jo začel stiskati. Ko je odmaknil roke, je dekle omahnilo brez rnočl na naslonjalo avta. Primi je izstopil iz vozila, odprl vrata na strani nezavestnega dekleta ter jo Potegnil ven in vrgel navzdol po bregu pod cesto. V navalu divje jeze in razjarjenosti je še zgrabil nekaj kamnov ter jih zalučal v svojo žrtev
Potem je Primi šel na svoj dom, se poslovil od žene in se odpeljal z avtom v Švico, že naslednji dan Pa se je vrnil v Italijo ter je telefoniral v Trst svoji teti ter jo vprašal, če se je Adi zgodilo kaj hudega. ženska pa o zadevi še ni vedela nič, ker tedaj trupla pokojnice še niso našli. Primi se je potem vrnil v Trst ter se prijavil po-ucijskim oblastem.
Na podlagi ugotovitev policijskih organov so Primija prijavili sodi-Sču zaradi namernega umora, posilstva, zavajanja mladoletnega dč-kleta ter skrunitve trupla.
Porotno sodišče je začelo soditi Primiju že leta 1963, toda tedajlo sklenili, da ga mora pregledati specialist za duševne bolezni. Dr. Man-to, ki je pregledal obtoženca, je fhenil, da gre za osebo, ki ni sposobna pravilnega presojanja in hotenja. Na ponovni razpravi pred Porotnim sodiščem je javni tožilec dr. Ballarini skušaj ovreči trditve Prof. Manta in tako so porotniki sklenili, naj obtoženca pregleda kolegij treh zdravnikov. To pot je bila diagnoza popolnoma nasprotna: Mario Primi je po mnenju kolegija popolnoma priseben ter je dp'an1e izvršil v tem stanju.
V februarju letos je Primi spet Prišel pred porotno sodišče. Javni Jožilec je zahteval dosmrtno kazen, j°da porotniki so menili, da obstajajo določene okoliščine, ki ne dopuščajo, da bi mu prisodili kazen. Obsodili so ga na 20 let zapora ter “?u pomilostili eno leto kazni. Bistveno pri tem sklepu je bilo dej-• tvo, da so porotniki menili, da ni {"rimi zagrešil umora zato, ker je note! posiliti sestrično, temveč za-to, ker je hotel zadostiti svoji po-bbini strasti v blažjih oblikah. Kot js znano, italijanski kazenski zakon Predvideva dosmrtno kazen za te jrste zločinov samo, kadar gre za Posilstvo.
teJ razsodbi se je pritožil o soienec. ki je trdil, da bi mu
orali znižati kazen predvsem za-protislovja med diagnozami p'hiatrov. V njegovem primeru bi Jborali torej upoštevati vsaj delno "“Sposobnost pravilnega presojanja b hotenia. Nadalje so obtoženčevi ^govorniki trdili, da Primi ni ho-ci umoriti sestrične. Po njihovem "jenju ji je le hotel preprečiti, da tri fričala In tako opozorila mimo-na to, kar se je dogajalo v tn* Konfno so trdili, da je ob-ri!-ec zagrešil nekatera pohotna tpe_,anja. ko je bila žrtev že mrtva knf t0reJ nR gre za pohotna dejanja uc taka, temveč za skrunitev trup-
la. Ta obtožba bi se seveda zlila v ( novno operirala na nabrežjih: v en sam prekršek skupaj z obtožbo nekaj urah je napadla in oropala
skrunjenja trupla zaradi lučanja kamenja.
Včerajšnja razprava se je začela ob 9.30 ob prisotnosti obtoženca Že na začetku razprave pa je predsednik dr. Franz vprašal generalnega prokuratorja dr. Marsija, če meni, da bi bila razprava za zaprtimi vrati. Dr. Marši je odgovoril pritrdilno. Zato je poročevalec dr. Cariglia podal poročilo v odsotnosti občinstva in novinarjev. Tudi zasliševanje Primija je poteklo v teh pogojih. Vrata porotnega sodišča so se odprla javnosti šele, ko je začel govoriti generalni prokurator. Medtem je Primi začel postajati vedno bolj živčen. Ko je govoril dr. Marši, je obtoženec večkrat zamahnil z roko, kot da bi hotel reči, da so prokuratorjeve trditve izvite iz trte. Predsednik dr. Franz se je naveličal obtoženčevega ravnanja ter ukazal, naj ga odpeljajo iz dvorane. Dr. Marši je v svojem govoru trdil, da je obtoženec premišljeno umoril svojo sestrično ter je zahteval, naj prizivni porotniki potrdijo prvotno razsodbo.
Za generalnim prokuratorjem je govoril odv. Poillucci. Po kratki opoldanjjjji prekinitvi je zagovornik spregovoril še na popoldanskem zasedanju. Za njim je govoril odv. Girometta. Oba zagovornika sta pojasnila zahtevo, ki sta jih postavila že v obrazložitvi priziva.
Avto so mu ukradli
Za 32-letnega trgovca Arriga Zaninija iz Ul. Porta 52 se je včerajšnji dan začel z neprijetnim presenečenjem. Ko se je namreč zgodaj zjutraj hotel odpeljati po svojih poslih, se je Zanini zaman oziral za svojim novim »Fiatom 1500» z evidenčno tablico TS 61634, ki ga je prejšnji večer parkiral na ulici pred hišo Neznani zlikovci so mu ga v nočni ti—ini odpeljali neznano kam. Mladi trgovec se je peš odpravil na najbližjo policijsko postajo, kjer je povedal, kaj se mu je dogodilo, in potožil nad škodo 800.000 -ir.
Psa so reševali
Poklic gasilca mora biti razmeroma pester posel: zdaj v borbi z vodo, zdaj v boju z ognjem, včasih pa manj zahteven podvig, kot je na primer reševanje golobov, mačk in psov. Tudi včeraj je bil na vrsti tak podvig' v milj-ski ladjedelnici Felszegv je zgodaj zjutraj neki pes med klatenjem padel v jarek, iz katerega si ni znal pomagati. Žival je začela tuliti, čez nekaj časa pa so mimoidoči poklicali na pomoč ga silce. Ti so z običajno spretnostjo spravili štirinožnega človekovega prijatelja iz jarka ponovno na površje.
kar pet črpalk, last petrolejskih družb Total, Shell in Super-cortemaggiore, ki so razmeščene od bivšega Zelenega mostu do Marsovega polja. Zlikovci imajo pri tem poslu kaj lahko dele, saj so stojnice zgrajene povečini iz stekla, ter se z lahkoto prebijejo. Zgodaj zijutraj so upravljavci črpalk po vrsti prijavili policiji u-trpelo škodo, iz njihovih izjav pa je razvidno, da je tolpa tudi to pot realizirala le pičel plen. saj je bilo v blagajnah le po malo drobiža, poleg tega pa so upravljavci povedali, da so jim nočni vandali odnesli le neka) limenk olja.
V kiosku pri črpalki Shell so vandali povzročili 10.000 lir škode odnesli pa prav tako 10.000 lir v gotovini. V kiosku «Total» so povzročili 10.000 lir škode, v kiosku «BP» so naredili 10.000 lir škode in odnesli približno 5.000 lir drobiža, v drugem kiosku «Total» so povzročili 5.000 lir škode in odnesli 2.500 lir, v zadnjem kiosku, ki pripada organizaciji «AGIP», pa so povzročili 5.000 lir škode in odnesli prav toliko iz blagajne.
V zaprtem stanovanju podlegla srčni kapi
Ko se je 73-letna Paolina Ba-stiancich predsinočnjim spravljala spat v svojem stanovanju v Ul. Corridoni št. 7, prav gotovo ni slutila, da ne bo nikoli več vstala s postelje. Ponoči je starka podlegla srčni kapi in šele pozno popoldne, ko je k nji prišla na običajni obisk 40-letna snaha Nada Volk, in ko ni nihče odgovarjal na njeno trkanje, so se sosedje začeli vznemirjati in poklicali policijo. Ker so se vrata, za katerimi je vladala popolna tišina, upirala vsakemu poskusu, da bi se odprla, so policisti poklicali na pomoč gasilce, ki so s posebno lestvijo prišli v stanovanje skozi kuhinjsko okno. Bastiancicheva je ležala v svoji postelji, legalni zdrav, nik dr. Nicolini pa je po kratkem pregledu ugotovil, da je starka nekaj ur poprej podlegla srčni kapi.
Dijak v bolnišnico namesto v šolo
Na Rossettijevem drevoredu v višini križišča v Ul. Porta se je zgodila včeraj ob 8.30 zjutraj prometna nezgoda, katere žrtev je postal 20-letni dijak Fabio Suban, do. ma iz Ul. Porta št. 85, ki se je pravkar odpravljal v šolo. Suban je prečkal drevored, ko je z leve strani pripeljal fiat 1100 z evidenčno tablico TS 51562, ga rahlo zadel in vrgel na tla. 33-letni šofer Remigio Banova, po poklicu klepar, doma iz Valentinijeve ulice št. 38, je ustavil vozijo in priskočil ponesrečencu na pomoč. Suban je zadobil pri padcu močan sunek v tilnik ter se opraskal po obeh nogah. Iz bližnjega bara so poklicali rešilni avto, ki ga je nemudoma odpeljal v bolnišnico.
. Bencinske kioske so vandalsko izropali
Neka tatinska tolpa, ki se je v skladu s časom specializirala v vljamljanju v stojnice pri bencinskih črpalkah, je preteklo noč po-
iiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiitmiMiimimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiitiitiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Položaj v gradbeni industriji je še vedno zelo kritičen
Kljub izboljšanju prodaje so zaprli tekstilno tovarno v Ronkah
Zadnja številka vestnika trgovinske zbornice v Gorici prinaša podatke o položaju industrije na Goriškem v preteklem oktobru. Iz teh podatkov Je razvidno, da Je ostal položaj od prejšnjih mesecev brez kakšnega bistvenega izboljšanja. Na nekaterih področjih Je opaziti celo nadaljnje poslabšanje.
V	ladjedelnicah v Tržiču je delo potekalo normalno: v OET se stanje še vedno ni normaliziralo, čeprav so dobri izgledi za bodoče, vendar je še nekaj delavcev v dopolnilni blagajni.
Kritično je stanje v tovarni tekstilnih statev, kjer se je še povečalo število delavcev v dopolnilni blagajni. Tudi v manjših kovinarskih podjetjih se je položaj poslabšal s skrajšanjem delovnega časa, z Izjemo tovarne hladilnikov.
«Cotonificio Triestlno« je ta mesec dokončno zaprl svojo tovarno v Ronkah, čeprav je sedaj manj težav pri prodaji izdelkov, kar je omogočilo, da so lahko zopet prevzeli na delo nekaj delavk. Tudi v drugih tekstilnih tovarnah položaj ni zadovoljiv.
Kemična industrija Je delovala normalno; na lesnem področju ni bilo sprememb razen manjšega izboljšanja v pohištveni industriji. Pač pa povzroča vedno veliko zaskrbljenost položaj v gradbeni industriji, ker se bo poznal učinek sprejetih zakonskih ukrepov šele čez nekaj časa. Zato se držijo prizadeti krogi v pričakovanju tega iz- j boljšanja. Nastop zimske sezone je položaj na tem področju še poslab-! šal, kar se pozna tudi stavbeni in-1 dustriji. V kratkem bodo zaprli dve opekarni in predvidena Je sezonska prekinitev dela tudi v drugih podobnih obratih.
V	papirni industriji Je položaj še kar dober in pravtako v jestvinski industriji, žgan jamah in slaščičarski industriji, ki čutijo bližnje praznike.
Nekoliko se Je izboljšal tudi položaj v prevozništvu po hudi krizi v prejšnjih mesecih. Precej se Je skrčil promet tudi v pristanišču Portorosege, kjer so manipulirali za 50 od sto manj blaga kot prejšnji mesec.
bi k udeležbi člane in simpatizerje. Na njem bodo pregledali dosedanje delo ter začrtali smernice za prihodnost. Izvolili bodo tudi delegate za pokrajinski kongres, ki bo meseca januarja.
Razgovori za uskladitev sejmov na področju dežele
V četrtek popoldne je bil na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek, na katerem so proučili koledar sejmov na področju dežele v letu 1966. Sestanek je organiziral odsek za trgovino in industrijo ter se ga je udeležil tudi deželni odbornik Marpillero in predsednik deželno zveze trgovinskih zbornic.
Uvodoma je inž. Rigonat pozdravil goste, potem pa je odv. Marpillero govoril o potrebi, da se uskladi koledar za razne sejme na področju dežele tako, da si ne bodo delali nepotrebno konkurenco. Zastopniki posameznih sejemskih ustanov so iznesli tudi svoje pripombe. Ponovna seja v tej zadevi bo 16. decembra v Trstu.
Nezgoda delavke pri delu
Včeraj popoldne ob 17.15, ko je delala pri stroju za zavijanje bombonov v tovarni «La Giulia« v Gorici, se Je ponesrečila 22-letna delavka Lidia Medeot iz Moše. Spodrsnilo ji je, da je padla na gladkem podu. V civilni bolnišnici so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi zloma desne noge v gležnju.
V ORGANIZACIJI <CORALE SEGHIZZI»
Danes in jutri v Gorici koncerti pevskih zborov
Danes ol> 16. in 20. uri bodo zbori peli folklorne pesmi - Jutri koncerti ob 10. in 15. uri - Razdelitev nagrad in zaključni koncert ob 21. uri
Danes se pričnejo v Gorici koncerti pevskih zborov Italije, Slovenije in Koroške v okviru mednarodnega tekmovanja, ki ga letos v četrtič prireja «Corale Seghizzi«. Svojo udeležbo je najavilo 38 zbp-rov, kar tako po številu kakor tudi po njihovi kvaliteti postavlja tekmovanje na visok mednarodni nivo.
Prvi koncert bo danes ob 16. uri, drugi pa ob 21. Na obeh bodo zbori peli folklorne pesmi po prosti izbiri. Na popoldanskem koncertu bodo peli zbori iz Trevisa, Padove, «Slava Klavora)) iz Maribora, «Sant Ignazio« iz Gorice, «Monta-sio», «Ulersberg» in «Arupinum» iz Trsta ter «Tone Tomšič« iz Ljubljane in «Grion« iz Tržiča.
■ Ob 21. uri pa bodo peli zbori iz I Rovereta, nemška zbora iz Bočna,
iiiHiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiMiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiufuiitiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiimiiiiiiMiiitiiiiitiiiiiiii
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V GORICI
Obtoženci so v svojem priznanju dali podrobne in karabinjerjem neznane podatke
Zaslišanje prič obtožbe - Munarin je izpovedal, da je rabil v UGG ukradeno lasuljo in samokres - Brigadirju Ceschiju se je zahvalil za lepo ravnanje v Ločniku
Priča Colaut je potrdil svojo obtožbo
Po precej razburljivem vzdušju, ki je vladalo v porotni dvorani pretekli četrtek pri zasliševanju prič obrambe, pri katerem je prišlo nekajkrat do prerekanja med obrambo in državnim tožilcem, je bili včeraj dopoldne v dvorani precej mirno in lahko bi rekli monotono.
Drevi v Doberdobu kongres sekcijtKPI
Danes ob 20. uri bo v Doberdobu kongres sekcije KPI. Odbor va-
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Vedno več dijakov se vozi z avtobusi iz Beneške Slovenije v šolska središča
Nekatere šole bi morale biti bližje gorskim beneškim vasem Gojitev čiste furlanščine v tečajih «ScueIe libare friuliane* - Tudi na čistočo slovenskih narečij v Benečiji bi morali bolj paziti
Kmuna
Sestanek čedadskega župana, nekaterih članov občinskega sveta in pa direktorjev srednjih šol v Čedadu je bil pomemben predvsem za vasi Beneške Slovenije v bližnjih dolinah Nadiže, Kosiče, Arbe-ča, Aborne in še drugih potokov. Razpravljali so. kako bi preuredili vožnje avtobusov tako, da bi bilo prav za pouk v šolah in za dijake Beneške Slovenije, ki obiskujejo srednje in strokovne šole v Čedadu. Mimo šol v Spetru in Sv. Lenartu pa so potrebne našim otrokom še druge šole, ki jih v Beneški Sloveniji ni. Diplomiranih učiteljev in učiteljic na učiteljišču v Spetru imamo še preveč, ker morajo mnogi čakati dolga leta, da dobijo kako začasno učiteljsko službo ali iti v navadne poklice, za katere ni ravno potrebna učiteljska diploma. Strokovna profesionalna šola v Spe-
predvaja danes, dne 11. t. m. z začetkom film v Cinemascope:
ob 18. uri barvni
(SILOVITE2I)
Ljubezen in brzina — Fanatiki volanov in divje vožnje po avtocestah
Igrata: JAMES DARRELL — PAMELLA TIFFIN
KlIO «IHIS» P KOSI E M
Predvaja danes, 11. t. m. ob 19.30 barvni film:
COME UCCIDERE VOSTRA MOGLIE
(KAKO UBITI VAŠO ŽENO)
Poroka: karkoli bo narejeno — bo zgrešeno hirata: JACK LEMMON — VIR NA LISI'
tru je koristna za tiste, ki gredo v emigracijo delat kot stavbinski delavci — edill, medtem ko pa doma bolj slabo kaže za zidarje in stavbene mizarje. Kdor se hoče izpopolniti v metalurških poklicih, v avtomehaniki, v električni tehniki, mora priti v čedadske šole; prav tako se bo trgovskih ved naučil le v šolah izven Beneške Slovenije. Ce hoče pa obiskovati industrijske šole, ali pa celo inštitute, mora tudi obiskovati šole ali v Čedadu ali Vidmu. Liceji so tudi daleč od Beneške Slovenije. Naši ljudje hočejo, da se naučijo njihovi otroci takih poklicev, ki zahtevajo večjo kvalifikacijo in se zato bolj izplačajo ter prinašajo mladim ljudem več zadoščenja. Zato je čedalje več dijakov na avtobusih, ki vozijo zjutraj v Čedad celo od Trinkov, iz Cepletišč, Gornjega Tarbija, Sovodenj. Sv. Lenarta, Podbonesca in seveda iz bližnjega Spetra. Zaradi precejšnjih daljav so bili vozni redi avtobusov zelo nerodno sestavljeni in se niso ujemali z začetki šolskega pouka. Zelo pametna je bila torej akcija čedadske mestne občine. da bi uskladili pravočasno prihajanje avtobusov k začetku pouka in tako povečali število dijakov v vseh vrstah šol. Po priimkih dijakov, ki diplomirajo vsako leto v čedadskih šolah, se vidi, kako raste število slovenskih dijakov iz sosednih krajev Beneške Slovenije. Iz narodno mešanih občin ob vznožju zahodne Beneške Slovenije pa se vozijo dijaki naravnost v videmske šole, ki so bližje in jih je tudi več na izbiro.
Tudi Beneška Slovenija pozna torej novi jutranji ritem modernega življenja, ko preplavljajo njene avtobuse dijaki za šole v njenih manjših središčih: Speter, Sv. Lenart, Ravenca, Neme, Fojda, Ahten, Tar-čent, ali pa še dlje v mestne šole Čedada in Vidma.
* * *
S svojim furlanskim večerom «Se-rata friulana« so organizatorji furlanskih tečajev v Pinzanu, Morte-ljanu, Sutriu in z ravnokar odprtim tečajem v S. Giorgio di No-garo preizkusili, koliko ti tečaji ladinskega jezika v Furlaniji veljajo, koliko se učenci naučijo pravilne izgovarjave furlanščine, kot Jo določajo slovnice ladinskih jezikov, kaj vedo o furlanski literaturi, o stavkoslovju in pa tudi o domačih furlanskih običajih. Na večeru «Se-rata friulana« se vse to preizkusili in opazili, koliko so dijaki napredovali Odprli bodo tri nove tečaje v Moimaccu, Vergnaccu in Majanu. I Precej se naučijo pravilne izgovar-1 Jave furlanščine tudi v prosvetnih
društvih, ki imajo dramske krožke (filodrammatiche), kot mladi člani teh društev nastopajo na amaterskih odrih.
Tečaji «Scuele libare frlulane« niso samo učili slovnice in izgovarjave, ampak tudi recitiranja furlanskih pesmi. Nastopali so tudi s furlanskimi plesi. Posebno pritegnili poslušalce s petjem narodnih furlanskih pesmi «villotte».
Organizatorji teh prireditev, zlasti pa sistematičnega prirejanja vsakoletnih tečajev furlanščine v «Scue-le libare friulane«, se namreč zavedajo, kako mladina čim dalje manj zna furlanščino, kako mešajo mladi furlanski ljudje v svojem pogovornem jeziku furlanske in italijanske besede, čemur se ni čuditi, saj ne dovoljujejo uporabe furlanščine v šolah in še celo v cerkvi ne ter tako prodira čedalje bolj italijanščina zlasti v obliki narečja «ve-neto» v večje kraje in pa tudi v vasi. Ti tečaji furlanščine pa so zamišljeni prav zato, da bi oživili pravo izgovarjavo furlanščine in uporabo Izvirnih furlanskih besed v vsakodnevnem govoru.
Nekaj podobnega se zavedajo tudi zavedni beneški Slovenci, zlasti tisti, ki bi radi, da bi se iz prosvetnega društva «Ivan Trinko« razvile podobne pobude med beneškimi Slovenci, da bi skušali gojiti čista slovenska narečja Beneške Slovenije, ki so tako privlačna po svoji pisani raznovrstnosti. Večji del vasi vzhodne Beneške Slovenije že tako govori lepo in čisto slovensko narečje, prav tako kot ga govorijo v Soški dolini okoli Kobarida. Mnogo lepih starih slovenskih besed so ohranili še bolj v Beneški Sloveniji kot pa na Kobariškem, kjer so s šolo prodrle nekatere knjižne oblike slovenščine. Nastopili so ugodnejši časi tudi za «slovenJščino» Beneške Slovenije in najti bi bilo treba način, da kot Furlani ohranimo bogastvo naših lepih slovenskih narečij med nami. Furlanija naj bo pisan mozaik raznih narodnosti v skladni vezi prijateljstva. ...
Nekoliko kasneje po zaključku kmečke razstave v Tarčentu so razdelili tudi nagrade za razstavljeno živino. V primerjavi s furlanskimi kraji se kmetje iz Beneške Slovenije niso nikdar posebno izkazali na kmetijskih razstavah. Tudi zdaj so dobile nagrade kmečke organizacije iz slovenskih krajev Beneške Slovenije ne pa posamezni kmetje. Četrto nagrado je dobil družbeni hlev v Viskorši za krave in tretjo za junice. Prvo nagrado med mlekarnami sta dobili Sedigla iz Tar-čenta in iz Korit v Reziji.
Predsednik dr. Rossi Je najprej poklical pričo majorja Carla Ber-lando, poveljnika bataljona karabinjerjev v Gorici. Major je poudaril, da je bil prisoten pri več zaslišanjih obtožencev in da lahko zagotovi, da so dali svoje izpovedi prostovoljno ter brez kakršnega koli pritiska. Omenil je tudi, da so bile pri gledalšlču v UGG ukradene nekatere lasulje in tudi kromi-rana pištola za rabo pri predstavah. To da je razvidno tudi iz zapisnikov, ki so jih napravili karabinjerji ob tatvini v UGG. Poudaril Je tudi, da so obtoženci v svojih izpovedih navedli take podrobnosti, za katere karabinjerji ne bi mogli vedeti in da je poznejši ogled na mestu te podrobnosti potrdil.
Major je povedal tudi, da je Zan-chirella pustil samokres v Muna-rlnovl brivnici, Lo Presti pa Je pri ogledu pokazal točno pot, ki so jo privozili s fiat 1300. Munarin sam pa je pri zaslišanju Izjavil, da je šel tistega dne ob 16.30, ko so se vrnili po ropu v banki iz Roman-sa, z ženo v Stando zaradi nakupov. Kar se obljub tiče, da jih bodo izpustili če priznajo krivdo, kot so pozneje izjavili obtoženci, Je major pojasnil, da so jim obljubili samo manjšo kazen, zlasti če bodo povedali, kje imajo skrit denar; dodal Je, da bi Jim ne mogel obljubiti svobode, ko pa so poleg ropa v Romansu obtoženi še za o-krog 17 ali 18 manjših tatvin in vlomov.
Sledilo je zaslišanje brigadirja Ezia Cesca iz Ločnika, ki je prvi zaslišal obtožence in kateremu so najprej priznali svojo udeležbo pri ropu v Romansu. Ta je v glavnem potrdil majorjeve izjave in dodal še naketere podrobnosti. Med drugim je povedal, da sta bančna uradnika Tortul ln Fraioli spoznala ob priliki' ogleda v Romansu Dorni-Ja, ki Je bil v avtomobilu na cesti, kot tistega napadalca, ki je prvi vdrl v banko s samokresom v roki in lasmi čez desno oko ter sta to izrecno potrdila. Brigadir Je na vprašanje odv. Devetaga, če ni prišlo morda do pretepa z Munari-nom pri katerem naj bi Munarin
iitiiiiiiiiiiikiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111(111111111,1,1,111,1 im ll|in|||||||,|iai m a,||||„a„||llll||l||||||ia||||
V OKVIRU ANDREJEVEGA SEJMA
Podelili so nagrade za najboljše izložbe
Komisija se je pohvalno izrazila o okusni ureditvi izložb
udaril s pestjo po obrazu brigadirja Livecchija, ki Je bil tudi takrat prisoten, odgovoril, da se mu je Munarin preden so ga odpeljali v Gorico, zahvali! za lepo ravnanje z njim. Te izjave Je potrdil pozneje tudi brigadir Livecchi, ki Je izrecno poudaril, da ga Munarin ni nikoli udaril, pa čeprav je ta z zatožne klopi kazal na nos, češ ,«tam si jo dobil«.
Po opoldanskem premoru se Je razprava nadaljevala ob 15.15. Na zahtevo državnega tožilca so ponovno poklicali brigadirja Cesca in Livecchija, ni sta povedala, da je Munarin izjavil, da je lasuljo in samokres ukradel gledališču v UGG ter ju upotabii. .pri ropu. v Romansu. Tega pa ni bilo v zapisniku, ker so pozabili. Na predsech nikovo vprašanje sta tudi' izjavila, da Je priča Colautti, ki je čakal, da pride kot priča na vrsto, povedal nekaterim prisotnim karabinjerjem, da je Munarinova žena v zadnjem času večkrat prišla k njemu na dom ter ga prosila, naj ne pove kar ve ln naj pomaga njenemu možu.
To je potrdil tudi naslednja priča marešal Piacentini, ki Je vodil nekatera zaslišanja ali bil pri njih prisoten. Povedal je nadalje, da imajo pri gledališču v UGG zaboj z raznimi potrebščinami za igre, iz katerega je lahko kaj odnesti, ne da bi se poznalo. Dejal Je nadalje, da je v UGG kradel Lo Presti po nagovarjanju Munarinija.
Popoldne so nadaljevali Se z zaslišanjem nekaterih drugih prič.
Po zaslišanju karabinjerskih častnikov in podčastnikov je pred-sednik dr. Rozzi poklical na pričevanje tudi Licia Colauta iz Ver-se, ki ga smatrajo za glavno ob-tožilno pričo v tem procesu, ker je bil prvi, ki je govoril o ropu v banki v Romansu. Tudi sinoči je potrdil vse svoje prejšnje izjave Tako je potrdil generalno po-skušnjo za vlom, pri kateri ie tudi sam sodeloval .n omenil neki drug vlom, pri katerem je bil za stražo. Kategorično je zarikal, da bi imel Dorni 2. januarja brado in brke in je bil kvečjemu le neobrit.
Na izrecno predsednikovo vpra-
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Posebna ocenjevalna komisija si je ogledala trgovske izložbe v Gorici v okviru natečaja za najboljše Izložbe, ki ga je organizirala pokrajinska zveza trgovcev ob pri-liki Andrejevega sejma s sodelovanjem občine, trgovinske zbornice in pokrajinskega turističnega združenja. Na osnovi ocenitve je takole razdelila določene nagrade:
Za jestvinske trgovine: Prvo nagrado prejme podjetje ANTONIO ORZAN; drugo nagrado SERGIO SCORIANZ in tretjo DELAVSKE ZADRUGE.
Za manufakturne trgovine: Prvo nagrado MILANO MARTELLI; drugo LIBERO FRANCO, tretjo pa so podelili skupaj trgovinama LEO-POLDO LARISE in ARTURO ZIT-TER.
Za trgovine z raznim blagom: Prvo O. KRAINER & CO.; drugo TERMOTECNICA — GIANNI MARINO in tretjo CASABELLA.
Poleg teh trgovin se je komisija pohvalno izrazila tudi o izložbah
podjetij MISERI, LIARTIGIANA in GIUSEPPE RUSSIAN.
Ocenjevalni komisiji je predsedoval prof. Fulvio Monai; člani so bili odbornik Agati za občino, Um-berto Merlo za trgovinsko zbornico, Spangher za PTU, m dr. Sca-rano za zvezo trgovcev. Komisija se je zlasti pohvalno izrazila o okusno urejenih izložbah konfekcij, skih trgovin.
sanje je dejal, da ga je Munarinova žena nekajkrat obiskala, vendar pa ji glede svojega pričevanja ni hotel ničesar obljubiti in se je izogibal jasnemu odgovoru.
S tem je sodišče zaključilo razpravo nekaj po 19. uri. S svojim delom bo nadaljevalo v ponedeljek ob 10. uri. Na vrsti so še nadaljnje priče, ki jih morajo zaslišati.
Medalja in ček vdovi po umrlem v Mattmarku
Goriški prefekt dr. Princivalle bo v torek 14. decembra ob 11. uri na prefekturi podelil zvezdo za zasluge pri delu vdovi dčlkvt& De Cil-lia Maria, ki je izgubil življenje pri izgradnji jeza v Mattmarku v Švici Ob tej priliki bo vdovi izročil ček za dva milijona lir, ki ga je odobrilo ministrstvo za delo z zakonom 1231/B od 29. oktobra letos.
slovenski zbor Jacobus Gallus - Petelin iz Celovca, Prosek - Kontovel, Dolomiti iz Trenta, Komorni moški zbor iz Celja in zbor iz Ra-venne. Ob zaključku večernega kon. certa bodo nagradili prva dva najboljša zbora, ki bosta zapela še nekaj pesmi.
V nedeljo bodo koncerti ob 10. uri in ob 15., nagrajevanje in nastop najboljših zborov bo ob 21. uri. Vsi koncerti bodo v dvorani Ginnastica Goriziana na Trgu Ce-sare Battisti.
Čestitke goriških zborov prof. Vrabcu za 60-letnico
Ob 60-letnici prof. Vbalda Vrabca, požrtvovalnega pevovodje, prosvetnega delavca in bivšega predsednika Slovenske prosvetne zveze, se pridružujeta čestitkam številnih prosvetnih društev, pevskih zborov in drugih organizacij tudi moška pevska zbora «Kras» iz Dola-Poljan in «Srečko Kosovel« iz Ronk, skupaj s svojo pevovodkinjo Pavlino Ko-melovo.
Jubilantu želijo še dolgo let življenja, da bi bili še v bodoče deležni njegovega plodnega delovanja na prosvetnem torišču, ki ga jt znal vedno uveljaviti na dobrohoten in spodbujevalen način.
Župan sprejel predstavnike CRI
župan Martina je v četrtek sprejel voditelje Zelenega križa, s katerimi se je pogovarjal o važnosti te tako koristne ustanove. Zadržali so se posebno pri finančnih vprašanjih za ureditev sedeža. Skle. nili so, da se bodo še srečali in temeljiteje proučili možnosti občinske pomoči.
Župan je izrekel voditeljem Zelenega križa prefekturnemu komisarju cav. Fantuzziju in zdravniku Gallianiju in Kollu, ki sta predsednik in podpredsednik odbora, kakor tudi direktorju prof. Volpiju zahvalo mesta ter pripravljenost sodelovanja občine, da bi se še izpopolnilo delovanje te ustanove.
Prispevajle .sa DIJAŠKO MATiiCO!
n
I
IMIIIIIIIIIIIIIIII„llll|||,|||,„|,||||||||,|l„l„,„f, •„„,11, ,1,1,11, |„||| II, I,llf li ,1111,11,iilHiMUiiuiiiliilUHiiU
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Pomoč gorskemu kmetijstvu in ureditev krajevnih cest
Prispevek dežele iz za to določenega posebnega sklada
Pokrajinski odbor v Gorici je na svoji običajni tedenski seji poslušal najprej poročilo (-dbomika za kmetijstvo Vezila o zanimanju pokrajinske uprave za potrebe pasivnega gorskega področja okrog Dolenj v okviru zakona za pomoč gorskim predelom. Za izvedbo pomoči so zainteresirali tudi deželnega odbornika za kmetijstvo odv Comellija, ki je obljubil od svoje strani pomoč.
Odborniki so nato obravnavali problem ureditev krajevnih cest, ki so važne za turizem. Sklenili so, da bodo napravili seznam takih cest, skupaj z navedbo del, ki Jih Je treba na njih izvesti. Ta-ko sestavljeni splošni načrt bodo nato vključili v deželni program v korist krajevnega gospodarstva. V kratkem bi morali objaviti deželni zakon, ki bo urejeval to zadevo. Kot je videti bo deželna akcija posredovala predvsem za ureditev cest v gorskem in gričevnatem predelu. Odborniki so sklenili, da bo pokrajinska uprava začela s pripravljalnim proučevanjem ter bo pri tem zbrala in upoštevala tudi nasvete pokrajinske turistične ustanove. Prizadetim občinam pa priporočajo, naj bi prevzele razliko pri stroških za ceste, ki bodo prišle v poštev za ureditev in za katere bo dežela dala svoj prispevek.
Pogovorili so se tudi o uradni otvoritvi industrijskega inštituta v Gorici, za katerega je pokrajinska uprava potrošila pol milijarde lir. Otvoritev bo verjetno v Januarju z udeležbo krajevnih in deželnih predstavnikov oblasti.
Ob koncu so odborniki sprejeli več ukrepov upravnega značaja.
Ukraden in najden tovornjak-vlačilec
V noči na 8. december so neznanci ukradli pri Pieršu tovornjak, vlačilec fiat 682 z registracijo UD 100546. Včeraj ga je policija našla v bližini Tržiča. Na vozilu ni zmanjkalo ničesar; tudi natovorjen ni bil. Policija ga je vrnila zakonitemu lastniku. Ce bomo šli tako naprej, se ne smemo čuditi, če bo nekega lepega dne zmanjkala ladja v pristanišču; ne bi bilo prvič.
VESTI IZ TRŽIČA
V sredo seja občinskega sveta
Občinski svet v Tržiču bo imel ponovno sejo v sredo 15. decembra z začetkom ob 20.30 uri. Na dnevnem redu je kar 33 točk, med nji. mi je tudi načrt za organizacijo sejma ter jamstvo za 18 milijonov posojila, ki ga bo najela pristaniška družba. Nekaj ur bodo vzele tudi predložene interpelacije ln resolucije. Zato bo potrebnih več za-
sedanj, da bodo lahko izčrpali ves dnevni red.
NESREČA NA DELU
Včeraj se je ponesrečil pri delu v svoji tiskarni 42-letni Guido Ma-pelli iz Ronk, Ul. D*Annunzio 91. V tržiški bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v desetih dneh zaradi rane na kazalcu leve roke.
Pri cestni nesreči je bil ranjen 64-letni Giovanni Pian iz štaranca-na, Ul. Primo maggio 23. Včeraj ob 13. uri so ga sprejeli na zdravljenje za deset dni v tržiški bolnišnici zaradi poškodbe na levi strani prsnega koša.
S Predsednik ECA v Ronkah j« razkazal občinskim upraviteljem, ki so prišli na obisk v občinski Dom onemoglih, obnovitvena dela, ki so jih izvedli na poslopju in za katera so potrošili 11 milijonov Kr. Ustanova je krila te stroške s prodajo zemljišča, na katerem bodo zgradili novo šolo.
Gorica
CORSO. 16.30: «Una ragazza da se-durre«, R. Hudson in L. Caron. Ameriški film v barvah.
VERDI. 17.00: «Giulietta degli spi-riti«, G. Mašina in S. Millo. Italijanski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.30: «Ipcress», Mihael Calne, Higel Green in Guy Doleman; angleški barvni kine-maskopski film.
VITTOR1A. 17.00: «Da OSS a 077 — Spionaggio a Tokio«, R. Wag-ner in J. 0’Brien. Ameriški barvni kinemaskope.
CENTRALE. 17.00: «Berlino annun* tamento per ie spis«, D	-»s
in A. Pierangeli; Italiji v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj v Gorici Je bila najvišja temperatura 4,2 stopinje ob 12.30 in najnižja 1,4 stopinje nad ničlo ob 19. uri prejšnji večer. Povprečna vlaga 100-odstotna.
6
11. decembra 1965
GORIŠKI NOGOMET
Sovodenjci v Šlovrencu igrajo za prvo mesto
V Štandrežu jutri Juventina-Audax
Sovodenjski nogometaši bodo igrali jutri popoldne v Šlovrencu * domačini, s katerimi delijo prvo mesto na lestvici. Zato tekma ne bo lahka in gostje bodo morali napeti vse sile, če bodo hoteli iztrgati domačinom, če že ne obe, vsaj točko. Prav zato pa je tekma važna, saj bo odločala katera od ekip bo ostala na vrhu. Sovodenj-
ci se bodo morali torej pošteno potruditi ter igrati ves čas disciplinirano in borbeno. Obenem vabijo svoje navijače, naj pridejo v čim večjem številu na to važno tekmo. Igralci naj se zberejo ob 13.30 v gostilni v Sovodnjah za odhod v Slovrenc, kjer se bo tekma začela ob 14.30.
Juventina pa bo jutri popoldne igrala na svojem igrišču v štandrežu proti ekipi Audax. Ta je sicer na slabšem položaju kot domačini, vendar pa je ne smejo podcenjevati, ker utegne priti tudi do presenečenja. Vsekakor se morajo domačini na tekmo dobro pripraviti in dobro zaigrati, da bodo re-I šili čast svojega igrišča.
Domači nogomet
Jutri v Boljuncu derbi Breg - Rosandra Zerial
Jutrišnja amaterska nogometna nedelja bo zopet polna zanimivih in verjetno tudi razburljivih zavrtljajev. Upamo le, da neugodno vreme ne bo zavrlo poteka prvenstvenih tekem v vseh ligah
II. AMATERSKA KATEGORIJA
Proseško Primorje bo Jutri v go steh enajsterice ladjedelnic CRDA. Tekma bo ob 10.30 na igrišču pri Sv. Ivanu.
III. AMATERSKA LIGA
Brez dvoma najbolj zanimiva in tudi privlačna tekma bo v Boljuncu, kjer se bosta v derbyju dolinske občine spoprijela domača tekmeca Breg in Rosandra Zerial. Za dvoboj, prvi v letošnji sezoni, vlada seveda veliko zanimanje, ne samo, ker gre za domači ekipi, temveč
MOŠKI ZA POKAL FURLANIJE-.JULIJSKE KRAJINE
Jutri bo padla odločitev: Kras ali CGS v C ligi?
Jutri bo padel zastor na letošnji turnir za pokal Furlanije — Julijske krajine, ki velja obenem kot promocijski turnir za neposreden vstop v C ligo. Prejšnjo nedeljo je zatonila zvezda goriške Olimpije, ki je brez možnosti rešitve podlegla boljšemu zgoniškemu Krasu, ki je predvajal lepo in tehnično odbojko. S tem porazom je Olimpija dokončno črtana s seznama kandidatov za končni uspeh, kljub dejstvu,
da je poslala na igrišče svojo do sedaj najboljšo šesterko.
Teoretično možnost osvojitve prvega mesta imata tako Kras kot CGS, vendar so trenutno slovenski odbojkarji v znatno boljšem položaju, saj bi Jim pripadlo prvo mesto tudi v primeru poraza s CGS z 2:1. če pa bo CGS zmagal s čistim izidom, potem bo Kras izločen. čeprav je na mestu, je vendar tak pesimizem prevelik, saj dosedanje odvijanje dogodkov na igrišču ne dopušča dvomov.
Kakšno nevarnost predstavlja s tehnične plati CGS? Bilo je že govora o šibkih točkah te ekipe, ki ne razpolaga z zadovoljivo povezavo med obrambo in napadom. Obramba je, vsaj kolikor Je do sedaj po-
kazala, lahko ranljiva. Ravno ob' ratno velja za napad, kjer pridejo do izraza dolgini, in če imajo lepo podane žoge, je težko ubraniti njihove udarce. K sreči so take kombinacije dokaj redke in morda tem tiči nevarnost, da bi predstavniki Krasa vzeli tekmo preveč ria lahko. Kras bo moral biti buden in to velja predvsem za blok. če Jim bo uspelo zajeziti napade nasprotnikov, lahko gledajo s precejšnjim optimizmom na končni izid. Za utemeljitev te trditve govori dejstvo, da so igralci Krasa, in tu mislimo predvsem na tolkače, dosegli prav sedaj višek svoje forme. Zato slovenski odbojkarji ne skrivajo svojega orožja, ki obstaja v udarni sili, v tolčenju na moč in če ne bo šesterka zašla v skrajno slab dan, jo lahko že sedaj smatramo
■llllll•llllmlll■llllllll|||||||It||||||||||||||||||||||||||||||||||UIM■UIIIII|||||||||||||||||||||•l|||||H||||||f||||||||||||||
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Nocoj šesterka Bora v Milanu proti CSI
Predvideni zmagi Menegole in Čelane
V njenetn zadnjem nastopu pred prekinitvijo prvenstva zaradi praznikov, čaka Borovo moško šesterko najtežja naloga. Nocoj bodo namreč borovci nastopili v Milanu proti tamkajšnjemu CSI. Ta ekipa je letos ojačena z nekaterimi zelo dobrimi igralci, med katerimi izstopa državni reprezentant Colom-bo. Do sedaj so Milančani želi sa-
me uspehe in njihov cilj je dokončno napredovanje v prvo ligo. Slovenski odbojkarji bodo torej
Nocoj košarka na stadionu «Prvi maj»
Nocoj ob 20. uri bo v dvorani stadiona »Prvi maja prijateljska košarkarska tekma med peterkama Bora in Kluba zamejskih študentov iz Ljubljane.
morali nastopiti proti nasprotniku, ki se zaveda svoje moči in če Jim bo po sedemurni vožnji z vlakom uspelo vseeno zmagati, potem Jih lahko brez skrbi štejemo med najboljše te skupine.
Na lanskem prvenstvu so borovci v Milanu doživeli gladek poraz. Zato so se tem bolj potrudili in vrnili milo za drago na domačih tleh. Nedvomno je bil domači nastop najboljši preteklega prvenstva.
V drugih dveh tekmah na sporedu pa veljata za favorita domači postavi. Tako bo Menegola verjetno z lahkoto odpravila gasilce iz Padove, težje pa bo morda šlo Čelani, ki bo sprejela v goste gasilce iz Piacenze.
za končno zmagovalko in novega člana C lige.
Druga tekma dneva med Krasom in CRDA bi morala biti le formal nost in ne morejo obstajati dvomi, kateri šesterki se bo nasmehnila zmaga.
Kljub optimističnim zaključkom visi še vse v zraku in potek na igrišču nam bo šele dal verno sliko razmerja sil. že ker se obeta lepa in napeta igra ter obstaja možnost, da se uveljavi in si izbojuje mesto v C ligi slovenska ekipa, v.abimo vse simpatizerje zgoniškega Krasa, pa tudi tiste, ki jim je pri srcu slovensko športno udejstvovanje, da se tekme zanesljivo udeleže in da moralno podprejo belo-rdeče barve zgoniškega moštva.
Tekmi bosta na sporedu jutri, 12. t.m. na stadionu »Prvi maj», s pričetkom ob 9. uri.
—bs—
F.—J.K.
Za ženski pokal
Brežanke v Vidmu
Tor ned#lj<» - bodo Borova dekleta počivala, na igrišče pa bodo stopile Brežanke, ki se bodo tokrat za tekme turnirja za pokal Furlanije Julijske krajine odpravile v Videm. Njihova naloga ni lahka, a če bodo nastopile v popolni postavi mislimo, da bodo s furlanskega mesta odnesle marsikatero točko in upaj-ipg zmago. Tekme nedeljskega kola, 5H bodo v telovadnici na Trgu Ospedale Vecchio z začetkom ob uri, so naslednje:
Pordenone — Porzio AGI B — Breg Pordenone — AGI B Porzio — Breg
f. v.
predvsem, ker gre za srečanje moštva s starejšimi in že izkušenimi nogometaši (Rosandra) in enajsterico, ki je zbrala v svoji sredi sicer nadebudne, a mlade ljubitelje nogometa, ki so se šele pred nedavnim spoznali s tehniko te športne zvrsti. Clou tekma dneva bo ob 14.30 na igrišču v Boljuncu.
Naj še omenimo, da bo na istem igrišču ob 12.30 predtekma med ju-niorsko enajsterico Brega in drugim moštvom istega športnega društva.
V Nabrežini pa bo Vesna sprejela ob 10.30 v goste nevarno enajsterico Gipo Viani, ki pa vseeno ne bi smela ogrožati kriškim predstavnikom zmage.
Drugo moštvo Primorja pa bo v gosteh Esperie. Tekma bo ob 14.30 na igrišču Ponziane.
MLADINSKI TURNIR
Mlada enajsterica proseškega Primorja bo jutri nastopila ob 11. uri na igrišču ? Ul. Svevo proti Ponziani.
-■ mm*
MOŠKA C LIGA
Tretji poraz Hausbrandta
Rekordna zmaga peterke Italsider
Upravičeno smemo trditi, da se Don Boscu prilegajo tekme, ki se končajo v podaljških, že v prejšnjem kolu so salezijanci prišli do dveh povsem nepričakovanih točk v dvoboju s Hausbrandtom, v zadnjem kolu pa so podvig ponovili. Povsem nepričakovano so namreč prisilili na poraz doslej nepremagano peterko iz Trevisa.
Don Boscova zmaga predstavlja največje presenečenje kola. Trevi-so je namreč zaigral doslej v takem slogu, da so ga smatrali za favorita, medtem ko niso Tržačani, če izvzamemo zanje posrečen zaključek v tržaškem derbiju pokazali igre vredne boljšega plasmaja.
Treviso je tako prepustil prvo mesto na lestvici ekipi iz Marghe-re, ki se je morala pošteno potruditi, da je odpravila tržaško Friz-zattijevo peterko. Kljub temu, da se je morala še vedno odreči trem standardnim igralcem, je tržaška ekipa enakovredno kljubovala domačinom, ki so izvojevali prav tesno, a zanje zelo važno zmago. Negativna serija treh zaporednih
iiiMiiiiiiiiisiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniii,umu,mm

CATANIA
Branduardi; Buzzacchera, Ram baldelli; Magi, Bicchierai, Fan-tazzi; Fanello, Blagini, Calva-nese, Cella, Facchin.
LAZIO
Cel; Zanettl, Vitali; Carosi, Pa-gni, Dottl; Mari, Bartu, Rozzo-ni (D’Amato), Governato, Clc-colo.
ROMA
Cudicini; Tomasln, Ardizzon; Carpenetti, Losi, Benaglia; Leonardi (Nardoni), Tamborini, Francesconi, Salvori, Barison. TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Rosato; Orlando, Fer-rini, Meroni, Moschlno (Schutz ali Bolchi), Simoni.
FOGGIA Moschioni; Capra, Valadč; Ta-gliavini, Corradi (Bertuolo), Faleo; Favalli, Lazzotti, Noče ra, Majoli, Oltramari.
SPAL
Cantagallo; Pasetti, Bozzao; Reia, Colombo, Moretti; Mas-sel, Bertuccioli, Innocenti, Ca-pello, Muzio.
ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, Nodari; Canuti (Casati), Signorelli, An-
HOGOMCT
MILAN, 10. — Milan in CUF Se-tubal bosta morala izbrati drug da. tum za izvedbo tretje tekme za u-vrstitev v osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest. Voditelji klubov so se domenili za 6. januar, ker so tedaj na sporedu tekme za italijanski pokal, kjer nastopa tudi Milan, turnirske tekme ne bodo mogli igrati.
1.
2.
S.
4.
5.
e.
prvi drugi	X 2 2 X	Atalanta—Sampdoria Bologna—Milan	1 1 X
prvi	1	Brescia—Vicenza	1 X
drugi	X	Catania—Lazio	I X
prvi	1 I	Foggia—Spal	1
drugi	I X	Inter—Fiorentina	1 X
prvi	1	J u ventus—Cagliari	1
drugi	2	Napoli—Varese Roma—Torino	1 1 X
prvi	1 1	Lucchese—Temana	1
drugi	2 X	Perugia—Cesena	1
prvi	2 1 1	Bari—Salemitana	1
drugi	X 1 2	Casertana—Cosenza	1 X
guilletti; Magistrelli, Milan, Hltchens, Mereghetti, Nova.
SAMPDORIA
Battara; Vicenzi, Delfino; David, Morlni, Masiero (Dordo-ni); Salvi, Giampaglio (Catala-no), Cristin, Frustalupi, Novel li.
BRESCIA
Geotti; Robottl, Fumagalli; Rizzolini Mangilli, Bianchi; Manfredini, Beret-ta, De Paoli, Bruells, Pagani.
LR VICENZA
Reginato; Volpato, Savoini; Tiberi, Pini, Carantini; Menti, De Marco, Vinicio, Colaussi, Maraschi.
JUVENTUS
Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-cellino I., Castano, Salvadore; DeirOmodarme, Del Sol, Da Costa (Traspedini), Cinesinho, Menlchelli.
CAGLIARI
Mattrel; Martiradonna, Tiddia; Cera, Vescovi, Longo; Gallar-do, Rizzo, Nenč, Greattl, Rlva. BOLOGNA Negri; Furlanis, Micelli; Muz-zini, Janich, Fogli; Perani, Bul-garelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti.
MILAN
Barluzzi; Schnellinger, Trebbi Lodetti, Maldini, Santin; Mora, Maddč, Sormani, Rivera, Amarildo.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso.
FIORENTINA
Albertosl; Rogora, Castellettf; Bertini, Ferrante, Brizi; Ham-rin, De Sisti, Nuti, Merlo, Mor-rone.
NAPOLI
Bandoni; Nardin, Gatti; Sten-ti, Panzanato, Girardo; Canč, Juliano, Altafini, Sivori, Bean.
VARESE
Dal Pozzo; Soldo, Maroso; Beltrami, Magnaghi, Ossola; An-dersson (Bagatti), Gioia, Strada, Ferrario, Bonlnsegna.
porazov je že pustila sledove na morali Hausbrandta, ki pa se zavedajo okoliščin, ki so jih privedle do neuspešnih nastopov in so vseeno prepričani, da bodo do zaključka prvenstva še krepko izboljšali svoj plasma.
Tretja tržaška peterka Italsider pa Je slavila rekordno zmago. V nasprotnikov koš so spravili skoro devetdeset točk. Odkar ima moštvo stalnega voditelja in ni prepuščeno več samemu sebi, igra od kola v kolo bolje ter se večajo njegove možnosti do častnega mesta.
Virtusa iz Vidma in Murana sta igrala na smrt, da bi si zagotovila prvo letošnjo zmago. Gostitelji so ob podpori navijačev le iztrgali gostom uspeh, ki je stalno nihal, kot priča tudi končni rezultat, ki je prisodil zmago Videmčanom z eno samo točko razlike.
Tudi Bassano se je prav kmalu opomogel po svojem prvem in edinem porazu. Privoščil si je peterko CRDA iz Tržiča, ki jo je odpravil z dvaindvajsetimi točkami razlike ter se tako deloma maščeval za spodrsljaj preteklega kola.
I. PATRIZIO
LESTVICA Leacril Margh. 4 4 0				248	200	8
AP Treviso	4	3	1	238	210	6
Giov. Bassano	4	3	1	279	257	6
Don Bosco TS	4	3	1	230	213	6
Italsider TS	4	2	2	268	255	4
Virtus Murano	4	2	2	218	211	4
Hausbrandt TS	4	1	3	201	216	2
V. Moretti Vid.	4	1	3	285	335	2
Castel. Veneto	4	1	3	285	335	2
CRDA Tržič	4	0	4	198 243		0
Prihodnje tekme (12. t.m.)
Don Bosco - Leacril; Hausbrandt-Glov. Bassano; CRDA - V. Moretti; Virtus Murano - Italsider; AP Treviso - Castelfranco Veneto.

LONDON, 10. — Jack Solomons je danes javil, da bo 18. marca 1966 na ringu Wembleya dvobol za svetovni naslov mušje kategorije med Italijanom Salvatorejem Burruni-jem in Škotom VValterjem McGo-wanom.
Snežne razmere na goriških smučiščih
Po podatkih goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj na raznih goriških smučiščih stanje snega naslednje:
LOKVE 2 stopinji nad ničlo, 20 cm južnega snega; ČRNI VRH nad Idrijo +1, 35 cm, južni; LIVEK +1, 20 cm, južen; VOJSKO +1 20 cm, južni; LOG pod Mangartom +1, 7 cm, južni. Popoldne je povsod snežilo.
PRIMORSKA
Dovolj prostora Je v hotelu Adria v Ankaranu, v Kopru pa v hotelih Triglav, Galeb in žusterna. Motel v Rižani priporoča za soboto in nedeljo rezervacije. Prostor je tudi v hotelih Zora in Belvedere v Izoli. Dovolj prostora je v hotelih in pri zasebnikih v Portorožu.
Prireditve: V Portorožu pripravljajo silvestrovanje v hotelu Palače, v Piranu pa v hotelu Sidro. Silvestrovanje bo tudi v hotelu Lucija pri Portorožu. V sredo 15. t.m. bo v Kopru gostovalo Ljubljansko Mestno gledališče z Mikelnovo «In-veturo 65». V četrtek 16. t.m. bo v Kopru v glasbeni šoli koncert sovjetskega violončelista Jakova Slo-bodkina. V hotelu Riviera v Portorožu imajo nočni bar z artističnim programom.
GORIŠKA
Dovolj prostora je v Bovcu, Trenti, Logu pod Mangartom, Tolminu, Mostu na Soči, Novi Gorici, Ajdovščini, Idriji, Cerknem, na Vojskem in v črnem vrhu nad Idrijo. Ceste Idrija-Vojsko, Trenta-Vršič-Kranj ska gora in cesta na Mangart sta zaprti. Dostop na Vojsko je možen z osebnimi avtomobili. V Koritnici pri Bovcu obratuje nova smučarska vlečnica.
Prireditve:	Silvestrovanje pri-
pravljajo v Park hotelu v Novi Gorici za 6.000 dinarjev, v Alp hotelu v Bovcu (cena od 5.500 do 7.500; samo vstopnica z rezervacijo 2.000 din) in v hotelu Kanin v Bovcu (vstopnica z rezervacijo 1.200 dinarjev).
GORENJSKA
V Bohinju je zaseden Mladinski dom od 11. do 12. decembra. Hotel Zlatorog ima 90 prostih postelj. Pod Voglom 90, Jezero 40, zdravilišče Stane žagar 30, zasebniki 250, restavracija Triglav v Stari FUžinl 20, in hotel črna prst v Bohinjski Bistrici 50. Na Bledu bodo odprli hotel Toplice, Park hotel in Krim 20. decembra. Dovolj prostora je v hotelu Jelovica in pri zasebnikih. Prostor je v šlandrovem domu v Radovljici in v gostišču Kunstelj.
V	Kranjski gori bo do 20. decembra zaprt hotel Erika. Dovolj prostora je v hotelu Razor, hotel Prisank pa bo zaseden od 20. decembra dalje. Prostor je v Domu v Planici in v hotelu Vitranc v Podkorenu. Hotel špik v Gozd Martuljku ima 15 prostih postelj, gostilna Pri Jožici pa 5. Na Vršiču je zaprt Tičarjev dom, Mihov dom pa Je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Dovolj prostora je v Erjavčevi koči in Koči na gozdu., Prostor je tudi pri zasebnikih v Kranjski gori, Gozd Martuljku in Podkorenu. Cesta čez Vršič je plužena do hotela Erika. Na Jesenicah je v hotelu Korotan 6 prostih postelj, v hotelu Pošta pa 58. Dom pod Golico ima 38 prostih postelj, smučarski dom na črnem vrhu 24 in žičnica Planina 8. Zasebniki imajo na Planini 12 prostih postelj, v Žirovnici 60, Hriišlpi 5 in na Potokih 7. Dovolj prostora je v Tržiču, na Kofcah pod Storžičem, in Podljubelju, žičnica za Zelenico obratuje vsak dan od 9. do 17. ure. V Kranju ima hotel Evropa 35 prostih postelj, hotel Jelen 20 in zasebniki 15. Hotel Air-port na Brniku ima 15 prostih postelj, smučarski dom na Joštu 15 in dom na Krvavcu 150. V Preddvoru je v hotelu Grad hrib 50 prostih postelj, pri zasebnikih 50 in v Domu Rade Končar v Baši ju 20. Na Jezerskem Je v Domu 78 prostih postelj, pri zasebnikih pa 182; češka koča je zaprta. Zasebniki v Naklem imajo 40 prostih postelj.
V	Škofji Loki je v gostišču Krona 25 prostih postelj in pri zasebnikih 35. Planinski dom na Lubniku ima 22 prostih postelj. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 35, in v Trebiji
iiiiiiiiimiiMiiiiiiiiniiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiuiitiimiiiiiiiiiiiMmiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiimii|||||,l,|lnilimll„|
Snežne razmere v Sloveniji
Pohorska vzpenjača, oblačno, 1 stopinja, 35 cm južnega snega; žičnica Krvavec, —2, 55 cm na 20 podlage; žičnica na Vogel, —3, 170 cm, žičnica in vlečnica obratujeta; žičnica na Zelenici, spodnja postaja Ljubelj, 2 stopinji, 6 cm; srednja postaja Vrtača, 1, 80 cm; zgornja postaja Zelenica, 120 cm, prvi del žičnice obratuje; žičnica na Španov vrh, —2, 80 cm, žičnica obratuje; Bled, 2, 10 cm; Pokljuka, 2, 60 cm,
(v petek 10. t. m.)
cesta težko prevozna; Rakitna, 2, 40 cm, dostop možen, spodnja vlečnica obratuje; Koča pod Uršljo go. ro, 7 cm; črna na Koroškem, 5 cm; Dom na Komni, —1, 50 cm na 80 podlage, tovorna žičnica o-bratuje, cesta do Savice je plužena, pot na Komno prehodna; Ku-rešček, 19 cm; Polževo, 35 cm; Kredarica, 230 cm; Zaplana 15 cm, cesta prevozna.
24. Hotel Dom pod Planino v Trebiji ima 60 prostih postelj. V Loški koči na Starem vrhu je 40 prostih postelj. V Selški dolini imajo zasebniki v Selcah 22 prostih postelj, v Železnikih pa 30. Na Soriški planini je pri zasebnikih v Sorici 30 prostih postelj in v planinskem domu Litostroj 60.
Prireditve:	Silvestrovanje pri-
pravljajo v hotelu Topilce na Bledu, v hotelu Park, hotelu Jelovica in hotelu Krim. Na Jesenicah bodo imeli silvestrovanje v hotelu Pošta in v hotelu Korotan.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V	Ljubljani je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Na Vrhniki je v hotelu Mantova 16 prostih postelj, pri zasebnikih pa 34. Prostor je tudi v hotelu Krpaa in pri zasebnikih v Logatcu. V Rokovem Škocjanu je 14 prostih postelj. Na Rakeku je pri zasebnikih 13, v Cerknici v restavraciji Jezero 4 in pri zasebnikih 4, v Domu na Slivnici 40, pri zasebnikih v Begunjah 4, v žlicah 6, na Velikih Blokah 22 in Loški dolini 10. V Zasavju je v planinskem domu na Mrzlici 60 prostih postelj, planinskem domu Kumu 16, domu borcev NOV na Vrheh 6 in sindikalnem domu na Partizanskem vrhu 30. Gostišče Klok ima 7 prostih postelj in gostinsko podjetje Rudar v Trbovljah 12. Turistični dom na Travni gori ima 15 prostih po stelj in 30 ležišč v skupnem pro štoru. V Litiji je v restavraciji Po šta 20 prostih postelj in pri zaseb nikih 25. Zasebniki imajo v Ga brovki 10 prostih postelj in v Šmartnem pri Litiji 10. Dom v Kamniški Bistrici ima dovolj prostora.
Turistični transportni biro v Ljubljani organizira od 12. decembra dalje vsako nedeljo tako imenovani beli vlak iz Ljubljane v Kranjsko goro. Potrebna pa je predhodna prijava v Turistično transportnem biroju od četrtka do sobote.
Prireditve:	Silvestrovanje pri-
pravljajo v hotelu Lev v Ljubljani. Cena je 6.700 dinarjev, v dancingu pa 8.700 dinarjev. Turistično transportni biro Organizira Silvestrov vlak na silvestrovanje v Postojni. DOLENJSKA
Prostor je v hotelih Metropol in Kandija v Novem mestu. Dovolj prostora je pri zasebnikih in v zdravilišču v Dolenjskih toplicah, v hotelu Grad Otočec, v hotelu Sremič v Krškem in v planinskem domu na Mirni gori. Nekaj prostora je tudi v šmarjeških in čateških toplicah.
ŠTAJERSKA
V	vseh turističnih krajih na štajerskem Je še dovolj prostora. Izje ma je le žeelzničarski dom na Ma riborskem Pohorju, ki je zaseden
Prireditve:	Silvestrovanje pri
pravljajo v hotelih Celeia in Evropa v Celja, gostišče Stari grad v Celju, Dom na Svetini, Celjska koča pri Celju, zdravilišče Dobrna, Dom na gori Oljki, hotel Paka v Velenju in restavracija Jezero, Kajuhov dom v Šoštanju, zdraviliško gostinsko podjetje v Rogaški Slatini, gostinsko podjetje Jelen v Slovenskih Konjicah, Dom na Menini planini in gostišče Turist v Gornjem gradu. Razen tega bo silvestrovanje tudi na gradu Bori; rezervacije sprejema uprava pri »Belem križu» v Ptuju in na Borlu samem.
KOROŠKA
V	Slovenjem Gradcu Je v hotelu Korotan 15 prostih postelj, v hotelu Pohorje pa 10. V hotelu Planinka v črni na Koroškem Je 35 prostih postelj. Pri Ravnah na Koroškem je v smučarski koči 20 prostih postelj, v Poštarskem domu pa 10. V hotelu Peca v Mežici je 8 prostih postelj, v Poštarskem domu pa 10. V hotelu Peca v Mežici je 8 prostih postelj, v hotelu Košenjak v Dravogradu 23, v hotelu Kozjak v Radljah ob Dravi 13 in v gostišču Vesna v Bibnici na Pohorju 8. Na Ravnah na Koroškem Je odprt zimski plavalni bazen.
POMURJE
V	Murski Soboti je v hotelu Zvezda 62 prostih postelj, v hotelu Central pa 14. Dovolj prostora j® v Radencih. V Moravcih je prostor pri zasebnikih, v Gornji Radgoni je v hotelu Grozd 28 prostih postelj V Ljutomeru v gostišču Jeruzalem 14 in v gostišču Prlek 11, v Gornjih Petrovcih v Domu na Goričkem 8 in v Beltincih v gostišču Zvezda 13.
I Piero Caleffi: LAHKO
š JE REČI LAKOTA...
15. ****************************
«Zunaj? Komu pa?» sem pomislil. «Zunaj» nisem imel nikogar, dokler ne bi izpustili Mary.
Franco mi je predstavil tovariše. Razen naju dveh ni bilo «političnih». Bili so reveži, «ki so si pomagali» v pristanišču s krajo iz nemških skladišč ali pa z malce tihotapstva. Za vsako malenkost so jih trpali v ječo v tistem času, ko so morali biti reveži skoraj junaki, da niso kradli tistega malega, ki bi jim pomagalo, da ne bi umrli od lakote. Na splošno niso teh revežev niti zasliševali: naložili so jih na živinske vagone in jih odpeljali v Nemčijo kot »prostovoljne delavce«. Med prejšnjimi represalijami so tudi kakšnega izmed teh revežev vključili v sezname ((političnih«, namenjenih za ustrelitev.
Gino, deček ki mi je odstopil svoje ležišče na plohu prejšnji večer, je dopolnil tiste dni sedemnajsto leto. Bil je, kot pravijo, iz dobre družine. Izkoristil je svoj prosti vstop v pristanišče kot nameščenec za «zapisavanje ur« delavcev in je nadomestil obrabljeno zračnico kolesa z novo zračnico last Nemcev. To je bil njegov zločin. Nikoli ni miroval. Hodil je gor in dol po celici, ni se udeleževal nikoli razgovorov drugih in vedno brundal predse opolzko popevko: «Si boš snela hlačke, si jih boš snela ali neee...«
Včasih ga je prevzemal strah in je vpraševal starejše:
«Povej mi, kaj bo z mano...?« Tolažili so ga in mirili, toda v tistih trenutkih se revež ni mogel pomiriti. Jokal in ihtel je kakor otrok.
Ob desetih so se vrata odprla in povabili so me, naj grem ven. Uklenjenega so me odpeljali iz ječe in me naložili na mali tovornjak. Na njem so že bili drugi moški in ženske. Med njimi je bila gospodinja penziona. Bila je tudi Mary, bleda in z zabuhlimi očmi, a hkrati vedra. Njen nasmešek se mi je zdel dobro znamenje, čeprav sem vedel, koliko napora jo je stal.
VSE SE JE DOBRO IZTEKLO
Ta dom je bil ločeno poslopje, svežega in skoraj elegantnega videza na koncu Korza Giulia Cesare na najvišjem predelu nasproti bolnišnice San Martino in gričem. V domu se namestili esesovci in vsak dan so oficirji, podoficirji tolmači zasliševali, pretepali in mučili aretirance, ki so vozili tja vsako jutro iz Četrte sekcije v Marassiju, vsak večer pa vozili nazaj v zapor, če niso bili že mrtvi.
Jetnike, ki so čakali, da pridejo na vrsto, so zaprli v podzemlje v celice, ki so nekoč služile za stranišča in prhe in ki so bile komaj dober meter široka. Nadzirali so jih pripadniki Guardia Nazionale Repubblicana, ki niso bili vedno kruti in ki so včasih celo kaj pomagali, ženske so po navadi morale čakati na hodniku.
V eno izmed teh celic so me odvedli po mojem prihodu. Zelo sem bil zagrenjen, ko sem naletel v njej na nekaj svojih uradnikov, ki so bili stisnjeni na klopi, vzidani v steno, in ki so sovražno in prezirljivo odvrnili od mene pogled. Predstavljal sem si stisko teh ubogih ljudi, ki so bili kar blazni od strahu, ker so bili vpleteni v tako nevarno zadevo. Prav oni, ki niso brali niti česopisov, da ne bi jim pretila nobena ne-
so
in
jih
varnost. Nagovoril sem najmlajšega, da bi pomiril vse: «žal mi je, prijatelji; kako je mogoče, da so vas pripeljali semkaj? Ne vem, kaj se bo zgodilo z menoj, toda bodite mirni, saj bom povedal o vas le golo resnico in še manj; rekel bom’ da niste vedeli niti za moje poetične ideje.« Mladenič pa mi ni odgovoril in je sovražno molčal. Neka ženska, stara devica srednjih let, ki ni nikoli prikrivala svojih simpatij za fašiste in Nemce, mi je kislo dejala: «Vi ste strahopetec, ste sovražnik domovine, in to jim bom povedala. Dobro se spominjam, kaj ste rekli za časa Badogliove vlade, čeprav ste pozneje molčali, da ste lahko laže in bolje uganjali svoje svinjarije.«	J
To je mladeniča pretreslo. Segel mi je v roko in mi jo močno stisnil.	J
Iznad st®11, ki so se nehale en meter pred stropom, se je čul kričeč glas	gospodinje	penziona:	»Da,	recite mu	da
je strahopetnež, da je podlež. Spravil je v nevarnost toliko ljudi, ki niso imeli s tem nobenega opravka, uničil le mol penzion, uničil mene in moje otroke.«
«Smo v vojni,	gospa.	Bodite	mirni,	saj	boste svobodni
pred večerom,» sem ji rekel in nisem poslušal napadalnega in ubupn.ega odgovora te uboge ženske, ki se je začela obupno jokati.	^
Razmišljal sem, da je vojna vedno grozna, pošastna, toda toliko bolj grozna in pošastna je bila ta vojna, ki je zasejala takšno sovraštvo med Italijane. In pri tem nisem mislil na malo število tistih, ki so se udinjali v službo Nemcem marveč na vse tiste, ki še niso razumeli, ki še niso moeli’ razumeti, da se antifašisti borijo proti Nemcem tudi zanie in še zlasti zanje ter za njihovo prihodnost in prihodnost njihovih otrok; da ne bi bila tudi naša domovina potegnjena v poraz nemškega ljudstva, ki je dvakrat v enem pokolenju •povzročilo pokol mladine vsega sveta, da ne bi tudi naše dežele preplavil val sovraštva, ki bo trajalo cela pokolenja val ki bo preplavil hitlerizem, Wahrmacht, SS in vso njihovo
grozno, krvoločno ureditev. In kaj naj bi jim moral reči da bi ti ljudje razumeli vse te resnice, če so tiste dni vsi tisk, radio, lepaki in govorniki imenovali partizane in anti fašiste bandite in izdajalce. Kako bi lahko zahtevali, da b: »V\)?lal0mešean1, ki 50 dva-iset !et živeli v vzdušju naglušne rasistične propagande, nenadoma prepričali, da je resnica dru gačna, da je bilo vse trpljenje tistega časa ter tudi tista sama njegova nesrečna pustolovščina le usodni proizvod tistega režima tiste politike, tistega pošastnega zavezništva, v katere je večina njih verjela in na katere je prisegala.
In takrat sem se s hvaležnostjo in občudovanjem spominjal preproste vere, velikodušnih nagibov in bistrega nagona delavcev iz Sestnja m Sampierdarene, ki so reševali italijanske tovarne pred izropavanjem Nemcev in pri tem tvegali deportacijo ali še kaj hujšega. Spominjal sem se revnih in žalostn h kmetov iz ligurskih dolin, ki so mi pomagali reševati toliko ljudi ki so bili v nevarnosti, bivših ujetnikov in mfrfioi ^ t0VanŠ.ev/,kl so se skrivali pred preganjanjem. Spo-Sh™ Se deklet’ ki so s smehljajem na ustih tvegale ^larifn k' Pomagale v antifašistični borbi. Spominjal sem se m adeničev, ki so sledili svojemu zdravemu in poštenemu prve-SV°*J h dvajsetih let ter se pognali z vso silo v prl tem tvegali življenje. Vse to sem primerjal z ", e,m m strahom teh ljudi in z malenkostnostjo njihove relnn ue®nostl> ki s0 si jo pridobili v šoli. In mislil sem na resno nalogo na veliko odgovornost, ki čaka vodilni razred,
zave °ti ^judf1 °blast po vo-ini> da izvede moralno preobrazbo
Cf™P^1Šl1 S° nas pokllcat- Mene so odpeljali v gornje nadstropje v neko sobo. Čakala sta me Conter in neki možiček, „LmU Af Conter rekel brigadir in ki je bil revnega, izlačnje-nega videza. Eil je vsekakor pripadnik policije, morda kak nesrečnež s kopico otrok, ki se je udinjal v tako službo iz obupa.
(Nadaljevanje sledi)
—--------------------------------- ------------------ ------------------------------------------------------------------------------------------------- f ivuuuijevanje sieui/
UREDNISIVO: TRST — UL MONTECCH1 6,11 TELEFON 93-8(18 in 94-838 - Poštni predal 559 — POUKU2N.CA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II Telefon «82 _ uprava- trst ttt ^— -----------------------------------------------------—______________________ _____________________
četrtletna i-250 1ir. polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna Številna v tednu m nedeljo 50,- din, mesečno 1000,- in letno 10.00(1 ‘ din - Postni tekoči račun Žaložništv^ tr7aiJRANf?IČKJUt" 20 ~ Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna BOO lir - Vnapre fon 22-207. tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani 60014-603-86 - (MILAMI: Cene og.asov: Za vsak mm . širini enega stolpca: trgovski h, finančno upravni%0 osLmcTlSO£-IJTS	^L11'5374 " Za SFRJ: ^IT. DZS, Ljubljana, Stari trg S/l" tel
________________________________,_________________ - Iz vseh drugih pokrajin Italije on (Societfa Pubbllcltš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega Uska Trst581881 tržaSke 111 *oriske Pokrajine se naročajo pri upra\