Letno poročilo meščanske šole v Krškem
2a Š. L 1933./34.
ipi.
bEsB: . t -
Dvajsetpeto letno poročilo
državne deske meščanske šole v Krškem
za šolsko leto
1933.-34.
I
V Krškem, na Vidov dan 1934.
Izdalo in založilo upravitcljstvo državne deške meščanske šole v Krškem. Tiskala tiskarna br. Rumpret v Krškem (predstavnik Ivo Rumpret).
Poslopje meščanske in osnovne šole v Krškem.
I.	Nastavmški zbor.
VUTKOVIČ JOSIP, upravitelj, VI. pol. skup., usposobljen za slovenščino, zemljepis in zgodovino. Poučeval petje v vseh razredih, zborno petje ter 2 skupini goslanja. Tedensko 9 ur.
BITENC DRAGO, učitelj narodne šole, dodeljen mešč. šoli v službovanje, VIII./l. pol. skup., razrednik 1. razreda. Poučeval slovenščino, prirodopis, geometrijo in geometrično risanje v L, deška ročna dela v 1. in 2. ter deško in dekliško telovadbo v vseh razredih. Tedensko 21 uro.
FENC JULIJA, nastavnica, VI. pol. skup. Usposobljena za srbohrvaščino, nemščino in zgodovino. Poučevala slovenščino v 3. in 4, zgodovino v 1., 2. in 3., državoznanstvo v 4, higijeno v 2, ter ženska ročna dela v 3. razredu. Tedensko 18 ur. (Kot absolventinja višjega tečaja višje pedagoške šole je usposobljena tudi za pouk na učiteljskih šolah iz pedagogike, psihologije in nemščine.)
KRAMARIČ IVA, nastavnica, VI. pol. skup. Usposobljena za zemljepis, prirodopis in kemijo, razredničarka 4. razreda. Poučevala računstvo v 1., zemljepis v 1., 2. in 3., prirodopis v 2., kemijo in mineralogijo v 3. in 4., higijeno v 4. ter ženska ročna dela v 4. razredu. Tedensko 21 uro.
MASTEN ANTONIJA, nastavnica IX./1. pol. skup., dodeljena mešč. šoli v službovanje. Usposobljena za srbohrvaščino, zgodovino in nemščino. Poučevala slovenščino v 2., nemščino v 1., 2. in 3., higijeno v 1., gospodinjstvo v 1. in 2. ter ženska ročna dela v 1. razredu. Tedensko 18 ur.
STIPLOVŠEK FRANJO, učitelj narodne šole, dodeljen mešč. šoli v službovanje, VII. pol. skup., razrednik 3. razreda. Poučeval računstvo v
2., prostoročno risanje v vseh razredih ter deška ročna dela v 3. in 4. razredu. Tedensko 19 ur.
ŠTUPICA MARIJA, nastavnica, V. pol. skup. Usposobljena za srbohrvaščino, zemljepis, zgodovino in lepopis. Poučevala srbohrvaščino v vseh razredih, nemščino v 4., zemljepis v 4., zgodovino v 4., higijeno v
3., gospodinjstvo v 3. in 4. ter ženska ročna dela v 2. razredu. Tedensko 20 ur.
ŽABKAR JOSIP, nastavnik, VII. pol. skup. Usposobljen za matematiko, geometrično in prostoročno risanje ter lepopis, razrednik 2. razreda. Poučeval matematiko v 3. in 4., geometrijo in geometrično risanje v 2.,
3.	in 4., fiziko v 3. in 4. ter lepopis v 1. in 2. razredu. Tedensko 21 uro.
FILIPIČ IVAN, veroučitelj in mestni župnik. Poučeval verouk v vseh razredih. Tedensko 8 ur.
Tekom š. 1. je bila imenovana na šolo z odlokom ministrstva prosvete SNbr. 2321 z dnem 3. II. 1934. nastavnica Masten Antonija, z odlokom kr. banske uprave IV. No. 4481/2 z dnem 16. V. 1934 za veroučitelja Filipič Ivan.
Upravni odbor.
Vsled odloka kr. banske uprave IV. No. 4135/20 z dne 2. maja 1934. ima krška mešč. šola sledeči upravni odbor:
predsednik: Pfeifer Joško, predsednik občine Krško, poslovodja: Vutkovič Josip, upravitelj mešč, šole v Krškem, zdravnik: dr. Vidmar Drago, sres. san. referent v Krškem,
Vanič Franc, zastopnik upr. občine Krško, ,
Radanovič Ivan,	„	„	„	Krško,
Strgar Franc,	„	„	„	Leskovec,
Godler Jožef,	„	„	„	Videm,
Presker Mato,	„	„	„	Rajhenburg.
Proračun za budž. leto 1934 35.
Proračun za budž. leto 1933/34, ki ga ]e potrdila kr. banska uprava s IV. No. 13766/10 z dne 24. III. 1934., izkazuje na potrebščinah 28.000 Din. Vsled odločbe kr. banske uprave prispevajo za kritje izdatkov banovina 8.707'— Din, upravna občina Krško 12.150'— Din, Leskovec 3.954 — Din, Videm 1.654-— Din in Rajhenburg 1.535 — Din.
II.	Šolski letopis.
Šolsko leto 1933/34 se je pričelo dne 1. septembra 1933. z vpisovanjem, ki se -je vršilo 1., 2. in 3. septembra. Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika, so se udeležili učenci in učenke sv. maše v župni cerkvi. Dne 9. septembra je bila otvoritvena služba božja, popoldan otvoritvena konferenca nastavniškega zbora, z rednim poukom se je pa pričelo dne 11. septembra. Učitelj Drago Bitenc je bil pozvan za dobo od 7. do 21. septembra na štirinajstdnevno orožno vajo. Vsled odloka kr. banske uprave IV. No. 10466 se je vršila začetkom šol. leta spominska proslava dvajsetletnice ptujskih dogodkov, koncem meseca septembra so se vršila v posameznih razredih vsled odloka kr. ban. uprave IV. No. 9909 predavanja o Jadranski straži. V vsakem razredu se je potem pisala šolska naloga s temo o pomenu morja za našo državo. Dne 4. oktobra se je vršila skupna spoved in sv. obhajilo.
Prvi teden o oktobru so predavali v razredih nastavniki higijene o čim večjem konzumu presnega sadja in grozdja. Dne 8. oktobra je predaval o isti temi po sv. maši v 1. razredu odraslim banovinski zdravnik
g. dr. Ravnihar in sreski ekonom g. Ambrož; po predavanju so si ogledali poslušalci razstavljeno grozdje iz banovinske trtnice. Pri razstavi in med prodajo grozdja je igral v 1. razredu oddelek sokolskega orkestra. Vsled ukaza kr, banske uprave IV. No. 10524 se je osnovala za mešč. šolo „Zajednica doma in šole“. Prvi roditeljski sestanek je bil 15. oktobra, kjer so se pogovorila in sprejela od učiteljskega zbora sestavljena pravila, ki jih je potrdilo potem ministrstvo prosvete z odlokom SNbr. 39863 z dnem 6. novembra 1933. V mesecu oktobru so govorili nastavniki računstva vsled odloka kr. banske uprave IV. No. 14425 učencem in učenkam po 1 uro o potrebi in pomenu štednje. Za praznik Vseh svetnikov in Vernih duš so učenci in učenke osnažili in okrasili z venci vojaške grobove na pokopališču v Žadovinku. Začetkom meseca novembra se je uvedlo v 1. in 2. razredu vsled min. odloka v smislu zakona o mešč. šolah po 1 uro lepopisje. Isti mesec se je proslavil v vsakem razredu dan miru; učenci in učenke so pisali o potrebi svetovnega miru naloge, 3 najboljše naloge so se poslale glavnemu odboru Podmladka Rdečega Križa v Beograd v konkurz. Meseca septembra so se vršila v razredih še sledeča od ministrstva prosvete zaukazana predavanja, in sicer: o Petru II. Petroviču Negošu, o jugoslovansko-poljski vzajemnosti, o šestdesetletnici rojstva E. Gangla in o naših izseljencih. Narodni praznik dne
1.	decembra in rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra dne 17. decembra so proslavili učenci, učenke in nastavniški zbor s službo božjo in s šolsko prireditvijo, ki je obsegala predavanja, deklamacije, pevske in muzikalne točke. Prvi teden v decembru je bil propagandni teden za sokolski tisk v smislu odloka kr. banske uprave IV. No. 1289. Dne 12. decembra je umrla gospa Ana Romih - Schmidinger, upokojena učiteljica krške osnovne šole ter soproga drugega ravnatelja krške meščanske šole, g. dr. Tomaža Romiha. Pokojnica je bila velika dobrotnica šolske mladine, radi tega se je udeležila njenega pogreba in sv. maše zadušnice vsa šola z nastavniškim zborom. Dne 22. decembra je bila zaključna konferenca za I. polletje. 23. decembra so se zadnjo učno liro razdelile učencem dijaške knjižice, nakar so se pričele božične počitnice, ki so trajale do 9. januarja 1934. Dne 27. januarja se je vršila Svetosavska in dne 4. februarja pa Strossmayerjeva proslava s predavanji o delovanju in pomenu obeh velmož ter deklamacijami, recitacijami, pevskimi in glasbenimi točkami; oba dneva sta bila pouka prosta. Na dan sv. Save se je udeležila mladina skupno z nastavniki v kopališčni cerkvi tudi spominske črne sv. maše za pokojnim dobrotnikom krške mešč. šole g. Ivanom Globočnikom. Meseca februarja se je porabila v vsakem razredu po 1 učna ura za predavanje o stotridesetletnici Karadjordjevega ustanka. Dne 24. marca popoldne so se pričele duhovne vaje in so se zaključile 26. marca zjutraj s skupnim sv. obhajilom. Velikonočne počitnice so trajale od 29. marca do 11. aprila. Meseca aprila se je porabila vsled ukaza prosvetne oblasti v vsakem razredu po 1 učna ura za proslavo dvajset-
letnice vstopa rekrutov iz Južne Srbije v našo vojsko. Meseca maja se je proslavil Materinski dan. Po razredih so bila predavanja o materinski ljubezni in dolžnosti otrok do matere. V vseh razredih so se pisale naloge o materi in materinski ljubezni. Tri najboljše naloge so se poslale Glavnemu odboru Podmladka RK v Beograd v konkurz. Meseca maj-nika so se še vršila v posameznih razredih predavanja o Jadranski straži, zaščiti dece, treznosti, tuberkulozi in dvestoletnici rojstva slovenskega čebelarja Antona Janše. Dne 13. maja se je vršila po sv. maši na prostem pred šolo skupno z osnovno šolo, Rdečim Križem in Kolom jugoslovanskih sester proslava materinskega in dečjega dne. Na vzporedu sta bila govora g. ban. zdravnika dr. Ravniharja in gospe Erženove, nadalje uprizoritev kratke igrice osnovnošolske dece ter petje mladine obeh šol- Po proslavi so se pobirali prostovoljni prispevki, ki so se oddali Uniji za zaščito dece in Kolu jugosl. sester. Dne 24. marca se je vršila zadnja skupna spoved in sv. obhajilo. Vsled zahteve društva za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu se je praznoval v juniju dan zdravja. Dne 30. maja so se vršili celodnevni poučni majniški izleti, in sicer: 1. in 2. razred v Zagreb, 3.. v Ljubljano, 4. pa v Novo mesto. Dne 29- maja je končal s poukom 4- razred, isti dan se je vršila popoldan za ta razred redovalna semestralna in letna konferenca. Dne 20. junija so končali s poukom ostali trije razredi, isti dan se je vršila zaključna konferenca. Končni izpiti za 4. razred so se vršili v dobi od 11. do 15. junija. Ker ni bil za pregled šolskega dela in šole ob koncu leta imenovan ministrski odposlanec, je ministrstvo prosvete s svojim odlokom SNbr. 14343 imenovalo za vršilca dolžnosti ministrskega odposlanca ravnatelja Josipa Vutkoviča- Šolsko leto 1933/34 se je zaključilo dne 28. junija s službo božjo in običajno proslavo Vidoveca dne. Ob koncu šolskega leta je bila razstava pismenih, risarskih in ročnih izdelkov učencev in učenk ter razstava del akademičnega slikarja, nastavnika Frana Stiplovška. Obe razstavi sta bili odprti dne 28. in 29- junija. Po razdelitvi izpričeval dne 28- junija so se pričele šolske počitnice. Tekom šolskega leta so imeli razredni nastavniški zbori za vsak razred po 9 konferenc, celokupni na-stavniški zbor je imel 8 konferenc, izpitni odbor za končne izpite pa 4 konference. Strokovne konference so bile tri; pri prvi je imel predavanje „O barvah in njih uporabi pri risanju“ nastavnik Fran Stiplovšek, pri drugi nastavnica Julija Fene „O pismenih vajah na meščanskih šolah“, na tretji je predavala nastavnica Marija Stupica „O pouku zgodovine“. Vzorne nastope so imeli: nast. Kramarič iz nemščine v 1. razredu, nast. Stiplovšek iz risanja v 3. razredu, nast. Bitenc iz priropopisa v 1. razredu in nast. Kramarič iz zemljepisa v 3. razredu. Tekom šol. leta so imeli bolezenske dopuste: nast. Stiplovšek Fran 16. 3.— 23. 3. (mumps), nast. Masten Antonija 21. 3.-26. 3. (angina), nast. Masten Antonija 7. 4. — 7. 5. (vnetje plučnih vršičkov) in nast. Bitenc Drago 2. 5. — 27. 5. (kostolom na desni nogi).
III. Seznam učnih knjig za šol. 1. 1933-34.
l. razred.
Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma. Katoliški katekizem.
Brinar: Slovenska čitanka za meščanske šole, I. del.
Brinar: Slovenska vadnica.
Jedrlinič: Druga srpska ali hrvat-ska čitanka.
Dr. Rupel: Prva srbohrvatska vadnica.
Fink-Kožuh: Erstes Lesebuch. Fibel.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del. Fink: Zemljepis za mešč. šole. Brinar: Zgodovina za mešč. šole, I. del.
Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva.
Črnivec: Računica za mešč.š., I. del.
2. razred.
Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma.
Katoliški katekizem.
Brinar: Čitanka za mešč. š., II.del. Brinar: Slovenska vadnica. Jedrlinič: Druga srpska ali hrvat-ska čitanka.
Dr. Rupel: Prva srbohrvatska vadnica.
Fink-Kožuhi Erstes Lesebuch. Fibel.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del. Fink: Zemljepis za mešč. šole. Brinar: Zgodovina za m. š., I. del. Bevk: Prirodopis.
Črnivec: Računica za mešč. šole, I. del.
3. razred.
Stroj: Liturgika.
Brinar: Čitanka za mešč.š., III. del. Brinar: Slovenska vadnica.
Dr. Čajkovac: Četvrta čitanka.
Dr. Rupel: Druga srbohrvatska vadnica.
Fink-Kožuh: Zweites Lesebuh.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, II. del. Fink: Zemljepis za mešč. šole.
Brinar: Zgodovina za m. š., II.del.
Črnivec: Računica za mešč. šole, II. del.
Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije.
Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
4. razred,
Mlakar: Katoliški veronauk. Brinar: Čitanka za mešč š., IV. del. Breznik: Slovenska slovnica.
Dr. Čajkovac: Četvrta čitanka.
Dr. Rupel: Druga srbohrvatska vadnica.
Fink-Kožuh: Zweites Lesebqch. Bezjak: Nemška vadnica, II. del. Pirc: Zemljepis kraljevine Jugoslavije.
Brinar: Zgodovina za mešč. šole, I. in II. del.
Črnivec: Računica za m. š., III. del.. Kunc: Fizika za nižje razr. sr. šol. Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije.
Kocen - Šenoa: Geografski atlas. (Za vse razrede.)
Pri pouku risanja se rabijo sledeči učni pripomočki: risalna deska, položno ravnilo, 2 trikotnika, risalno orodje ter barve: Indijsko rumeno,
ali Gummigutte, Kadmij (svetli), Sepia, Žgana siena, Cinobrovo rdeče, Karmin II, Kobaltova modra, Ultramarin modra, Prusko modra, Svetlo zeleni cinober, Črna. Za 1. — 3. razred črni in rdeči tuš, za 4. razred še moder tuš.
IV. Seznam nalog iz narodnega jezika.
Slovenščina, 3. razred: Gozd v jeseni. Moj psiček. Na pokopališču. Kaj pripoveduje smrečica, Kdor kruha vbranega ne je, ta ne pozna življenja. Prvi zvonček v našem razredu. Zgodovinske zanimivosti našega mesta. Letošnji april. Moja mati.
4. razred: Povodenj v Krškem. Živali, naše pomočnice in prijateljice. Mir koristi veličini in slavi naroda. Prvi sneg. Moje potovanje v ... Danes pust — jutri post. Pomen morja za našo državo. Burdev danak — hajdučki sastanak. Ob priliki materinskega dne.
Srbohrvaščina, 3. razred: Dva pluga. Stari konj. Naše more. Božična radost. Zimsko predveče. Štrosmajer o narodnem jeziku. Štedljiva kučanica. Majčina ljubav.
4. razred: Pred početak novog rada. Modra grobnica. Čuvajmo naše more! Božična priča. Sveti Sava i dva bogataša. Što su zvijezde nebes-koj pučini, svijetla lica to su domovini. Rodena gruda. Prva lasta. Majka, tvoje je srce deo neba.
V.	Zajednica doma in šole, roditeljski sestanki ter dijaška društva.
1.	Zajednica doma in šole.
Poleg šolskega dela samega je za vzgojo in pouk mladine nesporno važno in prekoristno medsebojno sodelovanje staršev in učiteljstva. Gibanje, ki ga je povzročilo potreba časa, ima svojo notranjo vrednost v tem, da bliža dom in šolo v korist mladine, kajti vzgoja in prosveta sta sveta dolžnost staršev in učiteljstva. Pri skupni mizi je mesto, da izražajo starši svoje želje, nasvete glede važnih življenskih vprašanj, posvet glede izbire poklica, otrokovih posebnosti, vzgoje itd. Uspeh tega gibanja, katerega gonilo so bili ponajveč starši sami, je, da so danes na vseh meščanskih šolah organizirana društva „Zajednica doma in šole“.
Osnovo tej zajednici na naši šoli je dal roditeljski sestanek dne 15. oktobra 1933-, na katerem so bila predelana in sprejeta društvena pravila, ki jih je odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom S. N.br. 39863 dne 6. novembra 1933.
Na občnem zboru je bil izvoljen izvršni odbor, katerega sestavljajo gg.: predsednik dr. Jan Jakob, podpredsednik dr. Borštnik Vladimir, taj-
nik Bitenc Drago, blagajnik Žabkar Josip, odbornika dr. Rajar Janko, Simončič Josipina, pregledovalca Pungerčar Franc, Metelko Alojz ter vsi nastavniki šole. Članarina je bila določena na 12 Din letno. Tekom letošnje poslovne dobe sta bili prirejeni dve predavanji. Ravnatelj Vut-kovič Josip je predaval „O namenu in pomenu meščanske šole“, nastav-nica Fene Julija pa „O vzgoji“.
Tako na občnem zboru, kakor tudi na dveh roditeljskih sestankih, se je pokrenilo marsikaj za dobrobit meščanske šole ter nje absolventov.
Želeti je, da bi postali vsi starši člani te zajednice in vselej polnoštevilno posečali njene sestanke.
2.	Podmladek Rdečega Križa.
(Poverjenica nast. Kramarič.)
Vsi učenci in učenke, 159 po številu, so člani Podmladka Rdečega Križa. Vsak razred ima svoj razredni odbor, ki skrbi za red in čistočo v razredu. Večkrat na leto, po možnosti vsak mesec, ima razredni odbor seje, ki se jih udeleže vsi učenci razreda in ki so združene s poučnimi predavanji učencev samih. Vsak razred ima svoj Glasnik P. R- Kr.
Šolski odbor vodi vse ostalo delo Podmladka. Letos je napravil 3 poučno-zabavne izlete v okolico. Mala domača lekarna služi za prvo pomoč v nezgodah. Ubožna knjižnica P. R. Kr. ima nekaj šolskih knjig, ki jih izposoja najubožnejšim učencem in učenkam. Tuintam nudi tudi skromna blagajna denarno pomoč najpotrebnejšim.
Smoter vsemu delu Podmladka je, posvetiti se součencu - součenki v bedi, pomanjkanju in nesreči, zakaj le tedaj in samo tedaj se izkaže pravo tovarištvo in prijateljstvo.
3.	Podmladek Jadranske straže.
(Poverjenik uč. Bitenc.)
S polnim razumevanjem se je mladina čvrsto oklenila najmlajše, a silno naglo napredujoče mladinske organizacije PJS na šoli. Z razrednimi razgovori in predavanji se je vplivalo, da se je dvignila pomorska zavest podmladkarjev, ki so 100% organizirani v Podmladku. Z ozirom na težave današnjega časa se je najrevnejše učence oprostilo plačevanja članarine, nekaterim pa se je ista znižala na 2 Din letno. Podmladek je priredil med letom pešizlet na Libno, oskrbel Podmladkarje z znaki in legitimacijami ter pokrenil akcijo za izlet na morje. Redni dohodki Podmladka so znašali Din 698 50, izdatki Din 483'59; imovina Din 215'—. Izletni fond: nabiralna akcija 1900 50 Din, prispevek Podmladkove blagajne 300'—, skupaj 2200'50 Din. Izdano 42 učencem in učenkam za izlet na Sušak in otok Krk 2200'50 Din. Odboru, ki je vodil vsa dela in izvršil vse predpriprave za izlet obeh višjih razredov na otok Krk, je predsedoval učenec IV. razreda Cimperman Janko Sestavljali so ga še tajnica Marolt Hermina, blagajničarka Gagern Ruti ter odborniki Lilleg Vinko, Presker Marijan, Krušič Mila, Pečnik Ana in Rehar Maery. Posebna zahvala pa bodi izrečena vsem staršem in prijateljem naše mladine, ki so z razumevanjem stopili mladini nasproti in s svojimi prispevki stremljenja Podmladka tako izdatno podprli!
Čuvajmo naše morje!
4.	Trezvena mladež.
(Poverjenik nastav. Žabkar.)
Na šoli deluje že več let treznostni odsek, ki ima nalogo, da odvrača mladino od uživanja alkoholnih pijač. V ta namen se vrše predavanja, sestanki in izleti, kjer se mladini predočuje škodljivost alkohola v zdravstvenem in socijalnem oziru. Opaža se, da pada na šoli zadnja leta zanimanje za abstinenčno gibanje, ker imajo učenci v vinorodnih krajih preveč priložnosti, ter jih starši ob raznih prilikah naravnost silijo k zavživanju alkoholnih pijač.
VI.	Knjižnice in zbirke učil.
1. Učiteljska knjižnica	(varuh	ravn.
Vutkovič) šteje:		
pod A (pedagogika) . . .	. 194	knjig
B (nemščina) . . . .	. 61	„
C (slovenščina) . . .	. 432	n
D (francoščina) . . .	. 34	n
E (zemljepis) . . . .	. 99	n
F (zgodovina). . . .	75	n
G (prirodopis) . . .	. 336	n
H (fizika)		71	„
1 (matematika) . . .	. 50	„
K (geometrija). . . .	. 15	n
L (risanje)		60	n
N (telovadba) . . . .	. 39	n
P (srbohrvaščina) . .	69	n
0 (razno)		. 48	»
stanje koncem š. 1. 1933/34.	. 1589	knjig
Š. 1. 1932/33.	. 1557	„
prirastek v š. 1. 1933/34.	. 32	knjig
2. Šolarska knjižnica (varuh nast. Fene) šteje (slovenske in srbehrvatske):
za 1.	razred 125	knjig
za 2.	„	122	.
za 3.	„	135	„
za 4.	„	148	„
nemške za vse razrede . . ■ 333	„
stanje koncem š. I.	1933/34	.	863	knjig
š. 1.	1932/33	.	853	,
prirastek v š. 1.	1933/34	.	10	knjig
3. Knjižnica učnih knjig za ubožne učence (varuh ravn. Vutkovič) šteje:
Katekizem........................20 izvodov
Liturgika........................33	„
Cerkvena zgodovina ...	11	„
Zgodbe sv. pisma ....	9
Čitanka za mešč. šole 1. razr.	23	„
2.	„	26	„
3. „	13	„
4. *	13	„
Slovenska vadnica ....	50	„
Slovenska slovnica ....	5	„
Druga srpska ili hrv. čitanka	36	„
Četvrta hrvatska čitanka . .	14	„
Srbohrvatska vadnica, I. del	42	„
II. del	17	„
Erstes Lesebuch, Fibel . .	18	„
Zweites Lesebuch ....	11	„
Nemška vadnica, I. del . .	43	„
II. del . .	18	„
Zemljepis za mešč. š. (Fink)	25	„
Zemljepis kraljev. Jugoslavije
(Pirc) .......	48	„
Zgodovina za mešč. š. I. del	54	„
II. del	22	„
Zgodovina za nižje r. sr. šol	5	„
Prirodopis za mešč. š. I. del	32	„
II. del	18	„
(Bevk)	1	„
Računica za mešč. š. I. del	56	„
II.	del	12	„
Osnov, pojmi opis. geometrije	16	„
Fizika za nižje razr. sred. šol	14	„
Kemija in geometrija za niž-
razrede srednjih šol . .	20	„
Slovenski pravopis ....	3	„
Atlas...............................25	„
Stanje koncem š. 1.	1933/34	.	753	izvodov
Š. I.	1932/33	.	708	„
Prirastek v šol. letu	1933/34	.	45	izvodov
4. Zemljepisno-zgodovinska zbirka. (Varuh nastav. Fene in Stupica.) 23 velikih geografskih zemljevidov, 1 zgodovinski zemljevid, 22 malih stenskih geograf, zemljevidov, 193 zemlj. slik, 130 zgodov. stenskih slik, 1 globus, 2 reliefa, 4 razni modeli; skupno 376 kosov.
5. Veroučna zbirka. (Varuh katehet župnik Filipič.) 24 stenskih slik.
6. Prirodopisna zbirka. (Varuh uč. Bitenc.) Zbirka rastlin in semen 67, stenske slike 393, modeli organov 6, kosti 18, nagačene živali 155, preparati v špiritu 39, 6 zbirk z 877 hrošči, 2 zbirki s 48 metuljev, minerali in hribine 1132, kristalni liki 33; skupno 2768 kosov.
7. Fizikalna zbirka. (Varuh nastav. Žabkar.) Mehanika trdnih teles 45, mehanika tekočin 24, mehanika plinov 22, toplota 21, magnetizem 8, elektrika 93, akustika 8, optika 35, stenske slike 52; skupno 308 kosov.
8. Kemija. (Varuh nastav. Kramarič.) Steklenice s kemikalijami 306, stekleno o-rodje 56, keramično orodje 3, leseno orodje 5, gumijasto orodje 10, kovinsko orodje 11, eprovete 27, zamaški iz plute 101, zamaški iz gume 10, steki, ploščice 24, steki, cevi 5, prazne steklenice 38; skupno 596 kosov.
9. Risarska zbirka. (Varuh uč. Stiplovšek.) Steklenice 52, prsteni lončki 40, vaze 28, krožniki 4, kozarci 6, žarnice 23, kipi 2, lončene steklenice 6, železni predmeti 54, leseni predmeti 29, skodelice 3, školjke 39, pahljače 3, šiške 2, storžev 6, rogovje 1, knjige 23, škatlje 12, sadni plodovi 8, kruh in gnat 2, veliki leseni modeli 12, metulji in hrošči 66, veliki leseni modeli za geometrijo	34,	mali	57, stenske	slike za	geometrijo	10, za
risanje 72; skupno 594 kosov.
10. Delavnica. (Varuh uč. Stiplovšek.) 1 stružnik, 7 skobelnikov, 15 obličev, 7 žag, 2 sekiri, 17 dlet, 3 škarje za pločevino, 6 klešč, 6 kladiv, 14 pil, 2 svedri, 12 vložnih sveder, 9 pil za les, 7 pil za železo, 5 spajalnikov, 3 lonci, 1 meter, 1 strugalo, 1 škarje, 2 kotnika, 2 držali za rezlanje, 1 žaga za rezlanje, 6 stiskal, 1 brus. I miza, 1 omarica za vodo, 1 omarica za ilovico, 5 batov; skupno 138 kosov.
11. Telovadnica. (Varuh uč. Bitenc.) 14 ročk, 23 kijev, 1 mala in 1 velika skakalna deska, 3 stojala za skok, 1 vrvica, 1 konj, 1	koza, 1 mala in	1 velika	bradlja, 1 drog, 2
kompl. kroga, 2 lestvi, 2 plezalni vrvi, 2	plezalna	drogova, 2	gredi, 1	kolebnica,	1 bla-
zina iz usnja in 1 iz žaklevine, 1 par lesenih ročk za stoje; skupno 61 kosov.
12. Ženska ročna dela. (Varuh nastav. Štupica.) 2 šivalna stroja, reviji „Ženski svet“ in „Wäsche und Handarbeitszeitung“, zbirka „Jugoslovanska domača umetnost“, Sičeva zbirka „Narodne vezenine“, zbirka vzorcev blaga in niti iz volne, bombaža in svile, modeli za predtiskovanje zobcev, škarje.
Vrtnarsko orodje. (Čuvar uč. Bitenc.) 11 motik, 1 lopata, 1 železne grablje, 1 kramp, 2 vile, 16 cep. nožev, 2 strgulji, 1 samokolnica, 1 vrtna škropilnica; skupno 36 kosov.
VII.	Zdravstveno stanje učencev in učenk.
(Sreski san. referent dr. Drago Vidmar.)
Šolsko zdravniško službo na zavodu je vršila šolska poliklinika Zdravstvenega doma v Cerkljah ob Krki- Ob začetku in koncem šolskega leta so bili izvršeni sistematski pregledi učencev 1. in 4. razreda ter je bilo ob tej priliki pregledanih skupno 78 učencev. Poleg navedenih pregledov je tekom leta vsako sredo dopoldne poslovala ambulanca, kjer je zdravnik Zdravstvenega doma pregledoval obolele učence iz vseh razredov. Ambulanco vzdržuje Zdravstveni dom v Cerkljah ter jo preskrbuje z najnujnejšimi sredstvi in zdravili za revne učence.
Zdravstveno stanje učencev na zavodu je v splošnem povoljno, čeravno je med njimi nekaj slabotnih in slabokrvnih ter večje število učencev, ki žive v slabih gmotnih razmerah. Telesno so v splošnem vsi dobro in pravilno razviti. Pri pregledih se je opazilo, da je osebna higijena učencev dobra, učenci so snažni in čisti, vedno skrbno umiti in snažno oblečeni.
Na zavodu sta se tekom šolskega leta pojavili dve epidemiji in sicer v zimskih mesecih v manjšem obsegu hripa, koncem šol- leta pa mumps (vnetje priušne slinavke), za katerim je obolela skoro tretjina učencev. Vendar pa obe bolezni, razen številnejšega izostajanja iz šole, nista imeli nobenih kvarnih posledic za zdravje učencev.
V	ambulanci je bilo tekom leta pregledanih 74 učencev, pri katerih so se ugotovile sledeče bolezni:
1. Telesne	pcškodbe	...	14
2. Hripa......................10
3. Tuberkuloza................ 1
4. Bolezni	dihalnih organov .	16
5-	„	prebavnih	organov	8
6. Bolezni kože .
7. Očesne bolezni 8- Živčne bolezni 9. Paraziti . . .
10.	Ostale bolezni
10
6
1
2
6
Pri pregledih se je nadalje tudi ugotovilo, da je število učencev, ki imajo slabe, gnile zobe, precej veliko. Kriva je temu predvsem slaba nega zobovja, ker si učenci ne umivajo in snažijo redno zob, kakor je to potrebno, vsaj dvakrat dnevno t. j. zjutraj in zvečer.
Omeniti je še treba, da nekaj učencev prihaja v šolo iz oddaljenih krajev z vlakom. Ker pride vlak v Krško zelo zgodaj, v zimskih mesecih ob 4'30 uri, morajo ti učenci zgodaj vstajati in po prihodu v Krško čakali skoro tri ure na začetek šole. To za zdravje učencev gotovo ni koristno, ker so vsekakor prikrajšani v spanju in odpočitku. Treba bi bilo temu odpomoči, bodisi z izboljšanjem železniških zvez, bodisi z ureditvijo prikladnih prostorov, v katerih bi učenci lahko do začetka šole počakali.
VIII.	Redovanje učencev in učenk.
I.	razred.
Izdelali so razred z odličnim uspehom:
Brandner Janja Colner Vida Dobnik Leon Gramc Josip
Nunčič Danijela Facek Angela Pohle Marija Serne Marijan
S prav dobrim uspehom:
Stritar Josip Zorič Nada
Bizjak Franc	Mustar Anton	Wassner Regina
Briii Emilija	Naglič Slava	Voglar Edvard
Gregoršanec Vinko	Preskar Anton	Voglar Franc
Ivačič Ivan	Radanovič Sonja	Vrščaj Zdenka
Komučar Olga	Rehar Dana	Zupančič Anton
Komučar Ladislav	Sajovec Ana	Žarn Josip
Lovrenčič Olaf	Stupar Nevenka	
Metelko Bogomir	Šobak Marija	
Z	dobrim uspehom:	
Arh Štefanija	Levičar Franc	Pompe Karl
Černetič Stanislav	Marjetič Marija	Popelar Ivana
Dubrovič Milivoj	Mlakar Amalija	Pungerčar Franc
Godler Milan	Pirc Anton	Roštohar Albin
Klobučar Bogumil	Podobnik Milan	Žagar Vladimir
Kostevc Albin	Pompe Frančiška	
Popravni izpit imata: Kolešnik Ciril, Levičar Olga. Ponavljata razred: Ernst Marijan, Gabrič Janez.
II.	razred.
Izdelali so razred z odličnim uspehom:
Belina Marija Cimperman Bogomir Debelak Vera
Jan Vlasta Lebar Marta Novak Ivan
Pirc Ana Vidovič Marija Vodopivec Darinka
S prav dobrim uspehom:
Baznik Anton Borštnik Borislav Derenda Danijela Glas Anton Jurčec Franc Jurečič Dragica
Kerin Angela Mastnak Zora Požun Štefanija Salmič Vinko Vene Rozalija Vodišek Marija
Volarič Franc Zavrl Hema Ztmljak Stanislav Žagar Stanislav
Avsec Alojzij Čulk Janko Fischer Marija Klavžar Ivana Marolt Franc Popravni izpit imajo:
Ponavlja razred:
Z dobrim uspehom:
Metelko Marija Mlakar Alojzija Murovič Alojzij Pirc Ana Pungerčar Ana Avguštin Ljudevit, Godler Miroslav, Štefanija, Šerbec Justina,
Robek Drago.
Račič Josip Stupar Vera Žigante Marija Sadar Milena
Kukovičič Alojzija, Popelar
III.	razred.
Izdelali razred z odličnim uspehom:
Dimnik Anica	Hafner	Gema	Rajar	Majda
S prav dobrim uspehom:
Brine Zdenka Gorenc Albina Hahn Julij Jeras Silvestra Korošec Ana Leskošek Slavka
Levičar Alojzij Mavsar Marija Pavlovič Ivana Pirc Milena Počivalšek Božo Radanovič Dušan
Simončič Nada Škoda Leopoldina Zavrič Marija Zorko Stanislav
Bizjak Ivana Brili Zvonimir Cener Zdenka Cerjak Ljudmila Gomilšek Alojzij
dobrim uspehom:
Kaplan Josipina Klobasa Marija Kukovičič Franc Musec Herman Pavlinič France
Ponikvar Marjan Pungerčar Stanislav Stergar Maks Tuma Milena Vanič Marija
Popravni izpit ima: Planinc Stanislava. Ponavlja razred: Libenšek Pavla.
IV.	razred.
Izdelali razred z odličnim uspehom; Krušič Vlastimila	Marolt	Hermina
S prav dobrim uspehom:
Cimperman Janko Lilleg Vinko Mii t Janez Petelinšek Konrad Presker Marijan
Z
Arh Stanko Fischer Karl Gregoršanec Ivan
Falkner Vera Gagern Rut Jurešič Slava Nunčič Justina Pečnik Ana
dobrim uspehom:
Jarh Josip Kocjan Angela Račič Julija
Rehar Marija
Polc Vida Požun Ana Preskar Antonija Radej Kristina
Vanič Frančiška Žigante Dragica
IX.	Završni izpit.
K završnemu izpitu so se javili vsi učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred.
Izpitni odbor je bil sledeče sestavljen:
predsednik: ravnatelj Vutkovič Josip,
stalni član: razredničarka 4. razreda nastav. Kramarič Iva,
izpraševalec za slovenščino: nastavn. Fene Julija,
„	„	srbohrvaščino: nastavn. Stupica Marija,
„ zemljepis in zgodovino: nastav. Štupica Marija,
„	„	matematiko: nastav. Žabkar Josip.
Završni izpiti so se vršili v dobi od 11. do 15. junija. Pismeni izpit iz slovenščine je bil dne 11. junija. Naslov naloge je bil: „Zgodovinske osebnosti, ki so delale za ujedinjenje Jugoslovanov".
V	smislu čl. 9. pravilnika o opravljanju završnih izpitov na meščanskih šolah so bili ustmenega izpita iz slovenščine oproščeni: Falkner, Gagern, Jurešič, Kocjan, Krušič, Marolt, Nunčič, Petelinšek, Radej.
Završni izpit so napravili: z odličnim uspehom: Krušič Vlasta, Marolt Hermina, Rehar Marija, Pečnik Ana;
s prav dobrim: Cimperman Janko, Lilleg Vinko, Mirt Janez, Petelinšek Konrad, Presker Marjan, Falkner Vera, Gagern Rut, Jurešič Slava, Nunčič Justina, Radej Kristina, Polc Vida, Požun Ana, Preskar Antonija;
z dobrim: Gregoršanec Ivan, Fischer Karl, Kocjan Angela, Račič Julka, Vanič Frančiška, Žigante Draga;
popravljalni izpit iz 1 predmeta za dobo 2 mesecev imata Arh Stanko in Jarh Josip.
X.	Statistika učencev.
A.	Začetkom šolskega leta se je vpisalo:
1. razred 32 dč in 22 dkl skupaj 54 uč
2.	„	18	„	26	„	„	‘»'J	„
3.	a	13	„	23	,i	,,	36	„
4.	„	9	„	16	„	„	25	„
72 dč in 87 dkl skupaj 159 uč.
B.	Koncem šolskega leta je ostalo:
1. razred 31 dč in 22 dkl skupaj 53 uč.
2.	„	18	„	27	„	„	45	„
3.	„	13	„	23	,	„	36	„
'»•	..	9	..	16	„	„	25	„
71 dč in 88 dkl skupaj 159 uč
C. Po narodnosti so vsi učenci in učenke ]ugoslovani, po veri so vsi rimokatoliki, edino en učenec je pravoslivne vere.
D. Po starosti je bilo v I. razredu		II. razredu	III. razredu	IV. razredu		skupaj
11 let 11 in	10	2 in —	—				23
12 „ 10 in	5	3 in 7	—	—		25
18 „ 9 in	4	8 in 10	3 in 4	—		38
14 „ 1 in	3	4 in 8	3 in 9	— in	1	29
15 „		1 in 2	6 in 8	2 in	8	27
16 „		—	1 in 2	5 in	4	12
17 „ -		—	—	2 in	2	4
18 „		—	—	— in	1	1
Skupaj 31 in	22	18 in 27	13 in 23	9 in	16	159
E. Starši učencev in učenk imajo sledeče poklice:
	I.	razred		II.	razred		III.	razred		IV.	razred		skupaj
V državni službi	4	in	2	4	in	10	5	in	3	5	in	5	38
V občinski ali priv.službi	4	in	2	2	in	2			in	5		in	1	16
Trgovci in obrtniki	10	in	9	6	in	8	5	in	6	2	in	7	53
Kmetovalci	11	in	8	6	in	4			in	7	2	in	2	40
Fizični delavci	2	in	1	—	in	3	3	in	2		in	1	12
Skupaj	31	in	22	18	in	27	13	in	23	9	in	16	159
F. Učni uspehi ob koncu 1933/34.
I. razred II. razred III. razred IV. razred skupaj z odličnim uspehom	4	in	6	2	in	7	—	in	3	—	in	3	25	uč.	in	učenk
s prav dobrim uspehom	12	in	10	8	in	8	5	in	11	5	in	9	68
z dobrim uspehom	12	in	5	5	in	9	8	in	7	4	in	4	54	„
ponavljalni izpit imajo	1 in 1	2	in	3	—	in	1	—	8	„
ponavljajo razred	2	in	—	1	in	—	—	in	1	—	4	„
nerazredovani —_____________________________ —	—	—	—
skupaj	31	in	22	18	in	27	13	in	23	9	in	16	159	uč.	in	učenk
K slovesu dr. Tomaža Romiha,
upokojenega ravnatelja krške meščanske šole.
Ugledni in zaslužni g. dr. Tomaž Romih, ravnatelj meščanske šole v p., se je skoraj po polstoletnem bivanju in uspešnem delovanju v Krškem preselil k svojemu sinu g. B- Romihu, sod- svetniku, v Novomesto.
Ta dogodek ne sme neopaženo mimo zgodovine naše meščanske šole, s katero je bil g. dr. Romih tako tesno povezan. Polnih 34 let je v svojstvu strok, učitelja in ravnatelja delal za kulturni podvig našega naroda v šoli, pa tudi izven nje pri raznih prosvetnih organizacijah, kjer
je njegovo pozitivno in nesebično delo pokazalo popolne in trajne uspehe. O njegovi veliki priljubljenosti in sposobnosti govori dejstvo, da si ga je ljudstvo izbralo v štirih zaporednih dobah po tri leta za župana. Kot tak je v prid napredku iz najčistejše ljubezni pokazal narodu pot osamosvojitve na gospodarskem polju, ustanovil občinsko hranilnico, občinsko bolnico, obnovil uničene vinograde ter oskrbel okoliš s številnimi vodnjaki z dobro pitno vodo. Povsem nemogoče je, da bi zamogli ob tej priliki oceniti vse zasluge, ki si jih je dr. Romih pridobil v Krškem za razvoj in dvig meščanske šole ter splošnih javnih koristi. Njegovo plodovito delo na pedadoškem, gospodarskem in organizatoričnem polju ga je samo uvrstilo med najvidnejše javne delavce, o katerih bodo zamogli še zanamci z vsem spoštovanjem govoriti. G. dr. Tomaž Romih je pač zgled ravnatelja, učitelja in mladinoljuba, ki se je iz najčistejše in iskrene nacijonalne ljubezni žrtvoval v prid napredku, zdravju in moči naroda! Dela, zidana na temelje, ki jih postavljajo narodu celi možje, bodo ostala večna! In taka so dela g. dr. Romiha!
Kljub temu, da je v maju od nas odšel, smo prepričani, da še vedno zvesto spremlja naša dela in se veseli z nami vred uspehov. Iskreno želimo, da preživi v krogu svojih najožjih sorodnikov, znancev in prijateljev še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
Naznanilo o pričetku šol. leta 1934/35.
Šolsko leto 1934/35- se bo pričelo dne 1. septembra 1934. Vpisovanje bo dne 1-, 2. in 3- septembra za učence in učenke vseh štirih razredov v ravnateljevi pisarni, II. nadstropje, vsakokrat od 8. do 12. in 15. do 18. ure. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole brez slabe ocene, če niso starejši od 14 let.
Vsak učenec prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (Izkaz o šolskem napredku) in krstni list. Pri vpisu plača vsak učenec 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev in izpolni s 5 Din kolkovano „Prijavo“.
Vsak učenec se mora izkazati pri vpisu s pravilno kolkovanim (20 Din) potrdilom pristojne davčne uprave o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo njegovi roditelji, v svrho odmere šolnine, ki jo je treba plačati takoj pri vpisu.
V	smislu finančnega zakona za budž. leto 1934/35- se plačuje za meščanske šole šolnina za vse leto po nastopni razpredelnici:
pri davku od 300 do 1-000 Din se plača šolnine 50'— Din
1-000	„	3-000	„	„	„	„	75-—	,,
3.000	„	5.000	„	„	„	„	100—	„
5.000	„	10.000	„	„	„	„	150—	„
10-000	„	20-900	„	„	„	„	259—	„
20.000	„	50-000	„	„	„	„	400—	„
Če znaša davek manj kot 300 Din na leto, se ne plača nikaka šolnina. Starši, ki imajo več otrok na šolah, kjer se plačuje šolnina, plačajo za prvega celo šolnino, za ostale polovico.
Popravni izpiti bodo 31. avgusta. Pismene prijave za popravni izpit, kolkovane s kolkom za 5 Din in s kolkom 10 Din za vsak predmet, je treba oddati v ravnateljevi pisarni do 1. avgusta.
Učenci in učenke se opozarjajo na čl. 39 disciplinskih pravil, ki se glasi: Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali šolskih počitnicah, kakor da bi bila storjena v šolskem času.
Otvoritvena služba božja za šol. 1-1934/35. bo v nedeljo, dne 9- septembra 1.1. ob 9. uri- Po končani maši se bo naznanil učencem in učenkam v razrednih sobah disciplinski red in urnik. Z rednim poukom se bo pričelo v ponedeljek, dne 10- septembra ob 8. uri.
Ubožne učne knjige bo od šol. 1- 1934/35 dalje delil resnično potrebnim učencem in učenkam izvršni odbor društva „Zajednica doma in šole na mešč. šoli v Krškem“, kamor bo treba predložiti nekolkovane prijave. Tekom počitnic se ubožne učne knjige ne bodo izdajale nikomur.