Dobra volja je najbolja
Kako je bilo v starih časih
V starili časih ni bilo tako kakor je sedaj, ko so novi časi. V starih Časih smo pri nas imeli uro, ki jo je oče od jeze metal po kolarnici. Ura je namreč vsakih pet minut stala po eno uro in je šla le tedaj, kadar jo je naganjal oče. Drugi dau jo je nesel oče h kovaču, da jo popravi. Ko-vač jo je potipal parkrat s kladivora, da je ura za-#agala. Potem je šla le, če je šel tudi oče. To je oceta tako razkačilo, da jo je udaril po hrbtu in jo od jeze prodal kovačti za sta-ro železo.
Potem smo bili pol leta brez urc iu jo hodil oče glcdat na dvorišče, koliko je ura. Tam je namreč iinei star lonec in tocno ob dvanajstih je nanj posijalo sonce. Zato je oče vedno vedel, kdaj je dvauajst. Kadar je bilo oblacno, pa je dejal: >Le tiho bodi, Jurek! Ko bo zazvonilo pri cerkvi poldan, bo ura točno
dvanajst. Zato je vseeno, ali sije sonce na smrdljivo dvorišce ali ne!<
Take ure so bile kaj  priročne. Ni jih bilo treba ne navijati, ne po-
pravljati. Šle so kar same od scbe, kakor da so namazane.
Moj oče pravi, ko je še on platno prodajal po vasi, so pri njih doma |-        predli. SliŠaL je, da so nasadili na njivo lan in ga potem pretepli  s pali-
r cami. Tega se je lan tako ustrašil, da se je pri priči spremenil v predivo. I' Zdaj jih ni vec dobil. Predivo so obesili na kolovrat in stara babica je I        pričela preeti. Zraven pa je pela:
K                        »Le predi, UrŠka, predi, prav tako nit naredi,
Hj                       da se ne bo trpincila in tud' ne palca trgala,
K                       dr, dr, br, br, dr, dr!<
^P           To pesem je baje zložil slavni Slomšek, ki je bil lavantinski škof na
^¦i     KoroŠkem, a je potem šel na Šiajersko in so nesli za njim škofovski stol.
^M     Tako je prišel v Maribor in je tam ostal. Bil je edini škof, ki je poznal
^M     Blažeta  in Nežico tcr ju poslal  v šolo. Tisto šolo so imeli ob nedeljah.
^P     Ves teden so bili prosti, le ob nedeljah ao se učili. V tako šolo bi tudi jaz
B      rad hodil. Škoda, da je Slomšek umil. Če bi še živel, bi šel k njemu in
V      ga prav lepo prosil, da bi imeli pri nas samo ob nedeljah šolo in to kveč-
W       jemu  eno uro.  Slišal sem, da je bil  Slomšek  dober in  blag mož ter bi
¦       gotovo ustregel moji prosnji.
I*            Ko je  v  starih  Časih  napredla babica poin kolovrat niti,  so  te  niti
¦       navili v štrene ter jih zanesli k tkalcu v framsko Pohorje. Tam je sta-
¦        uoval v krasni koči učenjak, ki jv nosil na nogah cokle in ki je metal
¦        take niti križem kražem, sem tcr tja, počez in navzkriž, povprek in okoli, M        naprej  in nazaj  — in  tako naredil iz saraih niti balo platna.  Platno so I        potem nesli domov in ga belili na gmajni. Ako je bilo vročc, so ga poli-K       vali z vodo, da se ni vžgalo. Na tako platno so rade sedale goske in delale &.      na njem kupe. Tako je dobilo platno lepo m trpežno barvo.
^E           Potem   je prišla  na  gmajno  stara   babica  ter  urezala  s  škarjami  iz
^M     platna srajcc, brisace, robcc, prtc, rjuhe, klobuke, copate in drugo domačo
H      robo. Tako so se oblekli vsi in so rekli, da imajo narodne noše. Na hrbet
K      so si napravili  z rdeco kredo narodne okraske. Tovarne so imele takrat
W      v starih časih malo dela in so večinoma stale prazne. Le iz dimnikov se
¦       je še kadilo,  kadar je bila megla. Ko se je  babici polomit kolovrat, so ^^      prišle na vrsto tovarne. Moj oče pravi, da so potem skurili tisti kolovrat. ^B           V Šoli  nam  je  pravil   gospod  učitelj,  da  so  šli  v  starih  časth   trije ^H    gospodje iz Maribora na Veliko kapo. S seboj so nesli dva debela kilograma ^V   kave. Kava pa ni bila zmleta, niti pražena, uiti kuhaiia. ainpak šc surova ^H   iu zrnata. Na hribu so naročili stari ženki Kuniguiidi, ki je pusla ovce in ^^M   tri koze, naj jim skuha kavo. Kunigunda je mislila, da sc kuha kava tako ^^B   kakor bob in fižol. ia je pristavila k ognju poln lonec vode. V njo je vrgla ^^B   vso kavo ter jo pričela kuhati. Dve uri je vrela kava. pa je še bila trda. ^V   Ker pa Knnigunda  ni  imela zob. je  ni mogla pokusiti, če je že mehka. ^H    Zato jo je kar odccdila in lepo zabelila ter jo postavila na mizo. Gospod ^^ft    učitclj   ni  pravil   naprcj.   Jaz  pa   si   mislim:   Ko  so  priŠli  gospodje  nazaj. ^^B   so sedli k mizi ter jedli kuhano kavo. Pri  tem, ko so jo grizli,  so jim ^^m   švigale iskre izpod čeljnsti. Moj oce pravi. da je nekoč poleg fižola pre-^^    griznil kamcn, ki se  mu je  zasvetil  v ustih. Ko  so  se  trije gospodje na-
jedli take kave. jih jc začelo ščipati po trebuhu in so se skotalili preko Ribnicc v Dravo. Tako so prišli domov. Doma so hitro povedali, kako je bilo v starih časih, ko še stara ženka Kunigunda pod Veliko kapo ni poznala kave.
V starih Časih se tudi ni bilo treba umivati vsak daii. To so si izmislili v šoli. Zobe so si snažili s črnim kruhoin in so se jim svetili kakor dim-nikarju. V iednn Rdečega križa so dobili vsi gibanice in so jih jedli. da
219
je bilo veselje. Ako jih je zeblo v ušesa, so se namazali z mastjo, roke pa 60 tisčali v Žep. Tako so čakali, clokler ni prišla poinlad in z njo novi časi.
Mi živimo v uovih časih. Nekateri jim pravijo tudi moderni časi. Zato je tudi naša šola lahko moderna. Gospod učitelj pravi, da bodo moderai časi postali nekoč tutli stari Časi in bodo oBiveli kakor Jemačeva Bedračka, ki je dancs stara že preko sto let in bi bila še bolj, da ni lani umrla.
Lo bodo postali naŠi časi stari časi, se boino mi mazali z mastjo in cakali novih Casov. Nove čaee najdemo v koledarjih in jih lahko že sedaj gledamo. Jaz sem včeraj gledal tak novi čas. Bil je zelo lep in Še prav nič umazan. Videl sem ga v Mohorjevem koledarju, ki ga je priuesel oče iz župnišča.
Kakšen pomen ima šola
šola ima velik in zelo lep pomen. Moj oče pravi, da se je takrat krasno 2aalužilo, ko so zidali pri nas novo šolo, in da nima on ničesar proti temu, ako bi postavili vsako leto novo šolo. On je poinagal zidarjem in ko ti niso imeli več dela, je šel med tesarje in nazadnjc še med po-krivače. Njegove zasluge za naso šolo so torcj silno velike in koristne.
»Ni ga kota v Šoli, ki ga ne bi jaz povohal!« pravi oče.
šola ima tudi ta pomen, da ni učitejj brez dela. Da mu ni preveČ dolgčas, pokliče učence v šolo. Sam ni rad v šoli. Ako kateri manjka, se vedno b.uduje;
>Kje si pa včeraj bil?«
Za učence ima šola pomen, da se lahko pozimi grejemo, poleti pa nam ni treba delati. Šola tudi zelo koristi steklarju. Ko sem Šel vceraj v Šolo, mi  reče gospod steklar Firbec:
»Jurček, stegni se malo in razbij nekaj šip v šoli, da bom spet kaj zaslužil! Kupim ti zato presto!<
Tudi peŽar se vedno veseli šole. Silno je vesel, kadar ga pokličejo v šolo. Pečar nikoli ne zamudi. Vsako leto popravlja peči in jih popravlja tako vncto in natančno, da se mu kar kadi  za hrbtom.
Tudi mizar se zelo zaniraa za šolo in naše ročno delo.
»Fantje, ali kaj pridno režeie klopi in razbijate podnice?« nas je vprasal  zadnjič.  >Le pošteno  jih  zmikastite, potem  vara naredim nove!«
Šola je torej zelo koristna. Najbolj koristna pa je v poČitnicah, ko jo lahko popravljajo na vseh koncih in krajih. Naš goapod učitelj nam je pravil zadnjič:
»Veste, otroci, koliko stane letoo vzdrževanje našfe šole? Kaj mislite?«
»NiČ ne mislimo!« odvrnem jaz. »Moj oce veduo pravi: .Jurek, le ne misli preveč, če te drugi vprašajo, kaj misliš, ampak raisli le takrat, ko te ne vpraŠajo!' Zadnjič eem mislil, kako bi prišel na Čebularjcvo Črešnjo. Ako bi me vprašal gospod Čebular, kaj inislim, bi jih dobil! Tako pa nisem nič raislil in ko je odŠel gospod Čebular, sem splezal na črcšnjo in se jih nazobal do sitegaU
Takrat reče gospod učitelj:
sNe kvasi neumuosti, Jurek! Sedaj imamo praktično znanje! Torej k stvari! Dragi moji, ali veste, da stane Šolo vsak izmtd vas najmanj 50 dinarjev na leto?<
»Kaj bi tisto?« se vmeša Grilov Nacek, >dajte mi polovico tega, pa ostanem dorna!«
»Jaz tudi, jaz tudiU smo se drli vsi povprek. Jaz pa vstancm ia rečem;
220
»Tako jc, gospod učiteljl To je praktična stvar! Šola bo zastužila polovico in mi polovico! Jaz bi si takoj kupil frnikul, malo žogo, pest smodnika in tri preste. Če bi še bil kje kaj dolŽan, bi tisto naložil v hra-nilnico in za obresti bi si kupil kratke hlace. Te so mi malo predolge in mi Žmurkov Polde vedno stopa nanje. Potem bi Šel nalagat kamen na kamcu in bi napravil palačo, iz zrnja pa pogačo. Pogačo bi pojedel, palačo pa prodal. Potem bi začel zopet iznova. Postal bi kapitalist kakor je moj oče in bi šel med delavce. To bi bil praktičen konecU
Dihurjev Tone ni bil tako brihten kakor jaz. Drugega ni vedel, lcakor da mu je pravil krojac Krivobrkec, da strgamo šolarji premalo hlač. Pri-poročal je, da bt se bolj drsali po klopeh in da bi se videlo iz hlač kaj svetlega!     Pozimi srao se menili  z voznikom Glisto, ki nam je svetoval:
»Kurite, fantje, kurite, da vas ne bo zeblo in da se kateri ne prehladi in ne umrje! Če bo zmanjkalo drv, jih bo Že naročila šola" in jaz jih bom vo-zil! Šola je dobra in zelo potrebna reč!<
Kakor vidimo, ima Šola veliko le-pih pomenov in ni Škoda tisfcga de-narja! Gospod uČi-telj nam je razla-gal tudi, da je šola zaio na s-v etu. tla napravi iz divja-kor postenjake in pametne ljudi. Jaz bi to skoraj verjel. Kajti divjaki žro Ijudi, mi pa, ki hodimo v šolo, je-mo krompir in ki-slo zelje. Moj oče vedno pravi:
»Kislo zelje je za hudimana dobra jed, posebno še, če stopi vanj kakšna svinjska noga ali pa rilec!«
Nisem še videl, kako bi hodil rilec ali pa svinjska noga po zelju. Zato bora prihodnjič prinesel k mizi znalega pujska in ga postavil t skledo. To bo oče vesell
Kakor se mi zdi, ima šola najlepsi pomen o božiču, ko je božičnica in delijo darila. Takrat smo vsi v šoli, tudi tisti, ki pridejo na leto le enkrat. Jaz mislim, če bi bila božičnica vsak dan, bi nihče ne raanjkal in bi hodila vsa Žabja vas v šolo. Jaz scm dobil lani za božicnico nove čevlje. Takrat je imela šola zame najlepši pomcn. Takih pomenov bi Še rad irael več!