23
Problem valorizacije gradiva nekdanjih hranilnic in posojilnic
Stane Granda
3oscdamc raziskave zadružnega gibanaja1 na Slovenskem so si za čas do začetka II. svetovne vojne dokaj soglasne v njegovi oceni. Ugotovljene je, da so bili veliki rezultati doseže li predvsem v kreditnem zadružništvu2. To je v veliki meri omililo agrarno krizo, kije trajala nekaj dcscllcl;j. Sumarni podatki o dejavnosti hranilnic in posojilnic, zlasti Pa tisti o višini hranilnih vlug v letih pred 1. svetovno vojno in njihovem razmerju do posojil, pa odpirajo vrsto temeljnih vprašanj iz gospodarske in so-cialn' preteklosti nase vasi. V okviru gesla Gospodarski obrat kmetije v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev, Zgodovina agrarnih panog jih je jasno definiral Bogo Grafenaucr\ Strnemo jih lahko v:
a)	vzroki zadolževanja
b)	izvor hranilnih vlog
c)	praktičen potek reševanja finančne plati agrarne krize.
Med ohran,, nim arhivskim gradivom v naših arhivih nudi razmeroma veliko pojasnil na zastavljena vprašanja zapuščina hranilnic in posojilnic. Li--ratura o teh vprašanjih je razgirorrl obsežna4. V zadnjih letih je iz/J a vrsta novih del. Po zaslugah Marka Waltrilseha, Salvatorja Žilka, Janeza Kramarja in Milana Pahorja so dokaj dobro obdelane Slovenska Istra, Trst' in Goriška*. Aleksander Vide likf'je opisal isto problematiko za precejšen del .Štajerske n jugoslovanski del Koroške. Tudi °n'tran ;cvcrne državne mcic se ta vprašanja po t zaslugah Mirta Zwittra in Jakoba Sitlerja kar zadovoljivo pojasniena? Jranilnišlvo na delu Gorenjec je opisal France Šlukl, na Dolenjskem in v Beli Krajini pa Zorka SkrabR Skoraj /a vse avtorje je značilno, da jih pri opisovanju delovanja teh zavodov zanima širši politični in gospodarski okvir v cas nastajanja, datum nastanka, ustanovitelji in sestava vodstev, likvidacija. O finančni dejavnosti navajajo običamo malo podatkov, zadovoljujejo se Z'hnai'!iln|nl glavnih postavk letnih bilanc Dlje J večina ne seže. Pri analizi uporabljenih virov opazimo, da se naslanjajo na vpise v register, liska-"cMaiuic. poročila občnih zborov, zapisnike sej na' ~lr.va, redkeje nadzornega odbora. Izjcmomr so -'Jpni ali uporabljeni deli revizijskih poročil, 'nogi so premalo pozorni in pozabijo izrecno nano kakšnii principih je hri-nilnica in posojilnica delovala, je bila toni liberalna ali klerikalna, ak je odločila po razkolu znotraj SLS med Jrvo svctovffl) vojno, je osla'a zvesta Krekovi orga-izaeiji, ali se je pridružila ŠušteršiČu oziroma Lam pci u
Z arhivskega stališča je problematiko naidclajl-n^J c obdelala Zorka Skr- bi. Navedla je tudi grad i -p,0, kl so ga ustvarile hranilnice in posojilnice'^.
avn- izraba zapuščine, ki jo hranijo v Zgodovin-3Kt:m arh»vu Ljubljana, enoti za Dolenjsko in Belo
krasno v Novem mestu, ter primerjava podatkov o tovrstnem gradivu, ki sc hrani drugod, ter nekateri ustnih razgovorih s kolegi arhivarji narekujejo opozori li na naslcdnj: izkušnje.
Večino delavcev naših arhivov predstavljajo zgodovinarji. Po Študiju in siceršnjem posluhu za vsakodnevne živ je nje imajc posluh predvsem za politično zgodovino in družbeno, ali bolje, društveno dejavnost, znamenite posameznike, pri Čemer se kriteriji pogosto čez noč popolnoma obrnejo, razmeroma malo posluha namcr.jajo gospodarski in socialni problema! ':i. To sc odraža tuci v ohranjenem arhiv-kem gradivu in njegovi urejenosti. Zlasti za gospodarsko problematiko velia. da k ub ne-dvomr m naporom in dobri volji ni pravih rezultatov, še huje. Vcl-ko je že zavoženega in to nepopravljivo. Krivcev za to ne gre javno iskali, r i znanih javno razglašali, ker v n ihovih odločitvah ni bilo načrtne zlobe, prej neznanje in nepremišljenost. Prizna i jim 'e treba, da je dciansko nemogoče predviden razvoj znan osi i, da ne moremo vedeli, kaj bodo čez dcscllc':a iskali, zaradi prostorske stiske pa sc je treba naijlo odločali. Prešibke so ludi povezave z uporabniki o -iroma imajo li kot najo-slrcjši knliki dela arhivarjev premalo posluha za njihove težave. Vse to posipal,je s pepelom pa kljub vsemu ne more popravil škode. Na podlagi nekaterih primerjav in pri"alnih poizvedovanj sem ugotovi1, da so bile v orel ck losi i žrtev valorizacij predvsem različne Aračunske kn,,gc, med njimi zlasti glavne knngc hianilnih vlog n g'avne knjige posojil. Veliki formati, na 1 idez dolgočasne tabele, polne nekih šlc\ilk, daicjo lako glede obiike kol vsebine razumeli ozadje lakih odločitev, še zlasti, če sc zavedamo, da ic b'la mnogim zgodovinarjem v sredni Šoli matematika šibkejša stran. V bistvu pa ravno izločitev te dokumcnlacjc pomeni, nekoliko gorbo rečeno, odpravo smisla varovanja tovrstnega gradiva. Skors vse ostale podatke lahko najdemo v časopisju, vpisnih registrih ali pa iih na podlagi računskih knjig izdelamo sani, zlasti v dobi uvclja-vljanaj računal šiva. Zapisniki letnih skupščin so običajne brez neke večje vrednosti, člane posojilnice lahko ugotovimo iz vlagateljev in še bolj posoji-loicmalccv, bilanco lahko izdelamo sami, če žc ni objavljena, statuti so bil {iskani, vp.sali je bilo treba le kraj in nekaj drugih podrobnosti. Brez glavnih knjig posojil in h anilnih vlog ne moremo prestopili deskriptivne laze raziskovanj, ni mogoče odgovorili na vprašanja, t jih pred nas kol bistvena poslavlja zgodov na zadružništva tn podeželja.
Analiza glavnih hr .r.ilnih vlog in posojil za Smarjelo in Št. Pcler (Oločcc), oba nI Dolenjskem ob ccsli Nove mesto - Mokronog, pa je pokazala še drug pomemben rezultat. Pri odločitvi, kaj ohraniti ir> kaj nepovratno zavreči, ni mogoče izhajati iz nekakšnega vzorca, amnak c treba izhajali iz pozna-
24
ranja zgodovinskega dogajanja. Pri privatnikih zadolženi kmetje so se v iskanju pomoči najprej zatekli v na;starejšo posoj mieo ne ;em območju, ki je bila 1897. leta ustanovljena v Škoejunu. Svoj položaj so take olajša'i, ne pa rešili,- Zelo verjetno so v skladu z določili statuta vračanje posojili podaljšali. Ko sta bili ustanovljeni posojilnici v Šmaijcti in ^t. Petru (obe 1908), so se zatekli tja, da so vrnili Škocjanski. Tako so se postopoma rešili dolgov. Ni torej dovolj ohraniti le gradivo ene izmed teh pomembnih ustanov, treba je upoštevati tudi kronološko zaporedje njihovega nastajanja in vpliv lokalnih centrov.
Zgoru.i navedene misli želiio odpreti širšo dhku nlio. Ker pa so izkušnje o takih pobudah zelo slabe, pripravljeni smo se ure in ure pogovarjati o ljudeh, posameznikih, ne pa o problemu, ki so ga ti izzvali, bi začasno predlagal nasledni j rešitev. Arhivarjem mora biti osnoven cilj, da prevzamejo največ možnega gradiva. Pri izloeaniu naj bo na preje »žrtev« tisto, za katerega lahko s popolno gotovostjo domnevamo, da se je enako ali podobno ohranilo v drugih nahajališčih. Pred nujnimi odločitvami o izločanju je treba opraviti ali pa naročiti, tudi prekn ustreznega ministrstva, ustrezno raziskavo. Njene rezultate je potem potrebno podrobno analizirati in prediskutirati strpno in argumentirano v naj-širštm krogu zainteresiranih strokovnjakov in šele po skupnem razmi~)cku sprejeti načelno nehvaležno odločitev. Razmišljanje brez stvarno opravljenih analiz, sklicevanje na večdcsctletnc izkušnje, tuje primerjave ali eelo nekakšne vzorcc, jc izkaz nekritičnosti predlagatelja konkretne rešitve. Pri odločitvah, kjer napak ni mogoče popravljati, jc treba biti skrajno previden in dostopen za vsako sugestijo.
OrOMlilZ
1. Gospodarska in družbena zgodovina Slovenccv, Zgodovina agrarnih parog 1., Ljubljana 19"?0, str. 539. Glc)
tudi tam navedeno literaturo. — 2. ravno tam, str. 637.
—	3. ravno tam, str 639. — 4. ravno tam, str. 640. — 5. Marko WaJtritsch, Slovensko bančništvo in posojilništvo na Goriškem, Gorica 19S2, Savator Žitko-Janez Kramar, Hraniinirtvo in posoiilmštvo v slovenski Istri, Koper 1985; Milan Palior, Slovensko denarništvo v Trstu, Trst 1989. — 6. Aleksander Vidcčnik: Denarništvo v Celju od liranilnice do banke, Celjc 1989; Denarništvo v Še-leški in 7gornji Sa' injski dolini, Vclcnie 1989; Denarništvo v Koroški krajin. Slovenj Gradée 1989; Pasojilni-št\ o in hranilnišvo v Savinjsk dolini, Celje '991. — 7. Mirt Zwitter, 30-letniea samostojnega zadružnega srcd'ä-ca za Slovensko Koroško. Koledar Slovenske Koroške 1952, Celovec 1951, str. 115-130, Jakob Sittcr, Die Anfange des slowen seilen Genossenschaftswesens in Siid-kanten und dçjsen heutige Struktur, Einordnung und Position in der österreichischen ländlichen Genossenschaft-so'ganisation unter besonderer Berücksichtigung der Warenorganisation (dipl. delo), Linz 1981. — 8. Zorka .Skrabl ITranilntölvo na Dolenjskem in v Fïeli krajini. France Štukl. Hraminištvo v Školji Loki. Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 5, Ljubljana 1983.
—	9. ravno tam, str. 25
ZUSAMMENFASSUNG
l'rohlcm dtr DntNHnl des Schriftcuics ehemaliger ■Spar und Darldinskasscn
Slam- (iranda
Der Autor macht auf die voreilige Aussonderung der Rcehnunysbüchcr der Spar- und Darlehnskasscn aufmerksam die er Für wesentlichen Teil des Archivnaeh-lasscs dieser Anhalten halt. Er sehliigt vor, vor den endgültigen Entscheidungen betreffs der Bewertungen clXJr-tigen Arehivgutes eine vorhergehende Erforschung v.u machen. Die Ergebnisse dieser Erforschung brauchen di skutiert zu werden und erst dann sollte man sich cndgiil tig entscheiden, was aulVucrhalten und was auszusondern ist
Kazensko maieriaino pravo na Slovenskem od 1852 do 1930
,/clka \\felik
V preisnji Številki Arhivov smo na kratko opisah pnstojnost sodišč in kazenski postopek na prvi stopnji od leta 18"r4 do 1930. Kazenski postopek se začne na prvi s'.opnji izvajati v konkretnem primeru verjetnosti ozroma suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in sicer z namenom, da sc ugotovi, ali je bilo tudi v resni 'i storjeno, da sc najde storilec in kaznuje. Sistem norm. ure ajo kazenski postopek, imenujemo kazensko formalno pravo. Le-to pa obstaia le zaradi zvedbe materialnega kazenskega prava, sistema norm, s katcr;mi se v neki državi določijo kazniva dejanja, kazenske sankcije
za storvce teh kaznivih drjanj ter pogoje za uporabo kazenskih sankcij.
Zaradi tesne povezanosti formalnega in materialnega prava ti za rad' nujnosti poznavanja vsaj temeljnih pojmov kazenskega prava za dobro strokovno obdelavo arhivskega gradiva sodišč smo sc odločili tokrat na kratko predstavit- kazensko materialno pravo, ki jc veljalo na Slovenskem od septembra 1852 do |anuarja 1930.
Določbe kazenskega materialnega prava jc vseboval predvsem splošni kazenski zakonik imenovan Kazenski zakon o hudodcl tvih, prcgreskili in