VlII. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". 53 Politično oblastvo poklicano je k odmeri in prisoji zastop-ni.ških stroškov zgolj v gotovih, v pojedinih zakonih določenih slučajih; k takim slučajem ni šteti kazenskega postopanja po zmislu ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, št. 96. drž. zak. Da bi se pa vtikala politična oblast v zasebnopravno razmerje med stranko in njenim zastopnikom gled^ njegovih opravil, ni nobenega naslova. Istemu nazoru pridružilo se je tudi c kr. m i n i s ter s t v o za notranje stvari. Potrdilo je z naredbo z dne 18. decembra 1894, št. 27152 naredbo druge instance iz njenih razlogov in pa uvažuje, da je zahtevana ingerenca političnega oblastva posebno z ozirom na § 17., al. 2. odvetniškega reda z dne 6. julija 1868, št. 96. drž. zak. izključena. —oe— VIII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". Une 28. januvarija t. 1. ob polu osmi uri zvečer imelo je društvo »Pravnik« v prostorih ljubljanske čitahiice svojo VIII. redno glavno skupščino. Došlo je na zborovanje 20 društvenikov. Dnevni red skupščini objavili smo že v zadnji številki. V naslednjem priobču-jemo poročilo letošnje glavne skupščine: L Društveni načelnik, gosp. dr. A. F e r j a n č i č, konštatujoč sklepčnost, otvori zborovanje ter pozdravi vse došle društvenike. V svojem ogovoru nariše v kratkih potezah delovanje društva »Pravnika« in njegovega odbora v zadnjem društvenem letu. Društvo »Pravnik« ostalo je tudi v preteklem letu zvesto svojim smotrom in izvrševalo svojo dolžnost, izdajajoč, kakor prejšnja leta, strokovni list; posebno pomembno bilo je pa minolo leto, ker je izšla nemško-slovenska pravna terminologija, katera se je v društvu pripravljala toliko let. Tudi glede zbirke zakonov v priročni obliki storilo se je korak naprej in odbor tudi ni pustil v nemar društvene knjižnice. Posebno veselo znamenje za društvo so pa društveni shodi, kateri so se v zadnjem času bolj oživeli, kakor je bilo to doslej v navadi. Obžalovati je samo, da društvo toliko ne napreduje glede števila društvenikov, posebno, ker se mlajši krogi pravnikov ne oklepajo društva, kakor bi bilo želeti. Treba bode torej v bodoče 54 VIII. redna glavna skupščina društva ,.Pravnika". misliti na to, kako bi se privabili mlajši pravniki v društvo s tem, da se jim olajša pristop. Na to sledila so letna poročila odborova: II. Društveni tajnik, gosp. dr. Makso Pire, poroča v imenu odborovem: Slavna skupščina! Društvo „Pravnik" završuje danes šesto leto svojega obstanka in naloga mi je, da v kratkih potezah poročam o delovanji in uspehih našega društva in njegovega odbora v preteklem tečaji. Odbor, kateri se je bil volil za šesto društveno leto na lanski glavni skupščini dne 30. januvarija pret. leta, izbral je večinoma prejšnje funk-cijonarje in sicer izvoHl se je v prvi odborovi seji dne 8. februvarija pret. leta načelnikovim namestnikom g. dr. Val. Krisper, blagajnikom g. Iv. Gogola, knjižničarjem g. Fr. Milčinski, tajnikom poročevalec, v odsek za društveni list pa gg. dr. Janko Babnik, Ivan Kavčnik in Fran Milčinski. Z večinoma vršilo se je društveno delovanje tudi v prošlem tečaji v mejah, v katerih se je gibalo že prejšnja leta. Prvi smoter, kateri ima naše društvo, je izdavanje in vzdrževanje strokovnega lista ^Slovenski Pravnik". V koliko je „Slovenski Pravnik" dosegel svoje smotre v preteklem tečaji, prepuščam razsodbi slavne skupščine. Mishm pa, da se sme trditi, da je naš društveni li.st tudi v tem letu nekoliko napredoval. To vidi se v prvi vrsti pri razpravah, katere so se priobCevale v prvem delu „Slov. Pravnika' in katere tudi glede kakovosti niso zaostajale za razpravami, kakor je priobčujejo strokovni listi pravne vede drugih in večjih narodov. Znanstvenih razprav priobčil je „Slovenski Pravnik'' v zadnjem tečaji petnajst. Ker zanimajo vse pravniške kroge najbolj načrti novih zakonov in sicer posebno civilnega postopnika, bavile so se, kakor v drugih strokovnih listih, tudi v našem razprave večinoma s temi načrti. Razprave v našem listu se pa niso omejevale na golo naštevanje in navajanje določeb v načrtih novih zakonov, ampak razmotrivale so kritično posamezne določbe in opozarjale na nedostatke v njih, pa tudi na ono, v čemur se odlikujejo od sedaj obstoječih zakonov. Tudi drugi deli .Slovenskega Pravnika" ostali so nespremenjeni od prejšnjih tečajev in je priobčil društveni hst preteklo leto 74 odločeb najvišjih instanc in sicer izključno izvirnih. Delfe se na razne stroke tako, da je bilo natis-nenih 54 odločeb zadevajočih civilno pravo, 8 zadevajočih kazensko pravo, in 12 iz upravne prakse. Razen književnih poročil in sicer z nekaterimi daljšimi ocenami, ter raznih vestij, nadaljevala se je v zadnjem letniku tudi zbirka odločeb najvišjega sodišča v pregledu pravosodstva in se je v tem pregledu iz drugih strokovnih listov, v kolikor se da, kratki obhki, posnelo doslej že 419 odločeb. „Slovenski Pravnik" dovršil je lani svoje prvo desetletje. Ni treba naglašati pomena, kateri ima naš list tudi za slovensko uradovanje. Ako se je iztrebil vsaj deloma iz naših uradov oni vin. redna glavna skupščina društva .,Pravnika". 55 nestvor, v katerem so se spisavali nekedaj uradni spisi, reči se sme, da je k temu nekoliko pripomogel tudi „Slovenski Pravnik". Nikakor si pa ne smemo prikrivati, da naš list ni vsega dosegel, da mu je še marsikaj treba do dovršenosti. Uprav slovenskim proizvodom, bodisi literarnim, bodisi drugim, očitajo se od strani tujih pa tudi domačih nasprotnikov kaj rade napake, katere se proizvodom drugih narodov pregleda. To nas pa nikakor ne sme plašiti, temveč bodi nam vzpodbuja, da sami iztrebimo te napake. Radi tega prosi danes odstopajoči odbor za društveni list C. gg. skupščinarje dvojne podpore in sicer v prvi vrsti literarne, v drugi vrsti pa je prosi, da razširjajo naš list med pravniki. „Slovenski Pravnik" izvrševati bi mogel tem lažje in uspešneje svojo nalogo, ako bi res vsak slovenski pravnik stopil v krog njegovih sotrudnikov ter vsako leto pripravil vsaj jedno razpravico, po jeden ali dva praktična slučaja. Poleg tega treba pa tudi, da se naš list razširi med kolegi in da si pridobimo vedno več naročnikov. Najvažnejši uspeh, kateri je doseglo naše društvo v preteklem letu, in na kateri sme gledati s ponosom, je ta, da se je tekom meseca julija pret. leta dotiskala v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaji in izdala nemško-slovenska pravna terminologija. Že od njegovega rojstva bila je prva in poglavitna naloga našega društva, da se priredi in izda pravna terminologija. Ne bodem navajal posameznih faz iz zgodovine tega dela, ker so č. gg. skupščinarjem itak predobro znane iz prejšnjih poročil odborovih in urednika terminologije g. dr. J. Babnik a. To svoje nalogo je torej naše društvo v preteklem letu dovršilo. Da je izdaja tega dela epohalnega pomena ne samo za slovensko uradovanje, ampak tudi v po-btičnem oziru za naš narod, naglašalo se je takrat, ko je terminologija zagledala beli dan. Ta pomen spoznala so pa tudi najvišja oblastva, katerim je društvo naše poklonilo izvode te knjige. Radi tega opozarjala so vsa ministerstva po svojih ukaznikih podrejena oblastva na našo terminologijo in je posebno ministerstvo za notranje zadeve naročilo svojim organom, da se ravnajo pri slovenskem uradovanji po njej. Naše društvo sme torej pač z zadovoljstvom gledati na ta uspeh in sme zapisati preteklo leto z zlatimi črkami v svojo kroniko. Da se je pa dosegel ta uspeh, zahvaliti imamo razun vse one sotrudnike, kateri so na ta ali oni način pripomogli k temu delu, v prvi vrsti urednika g. dra. Janka Babnik a, kateri je posvetil vse svoje moči trudapolnemu urejevanju terminologije. Tretja društvena naloga je izdaja zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. Doslej izdala sta se prva dva zvezka, obsegajoča kazenski zakon in kazenskopravdni red. Tretjega zvezka, kateri bode ob-sezal trgovinski zakon in menični red, pa odbor sporazumno z društveniki samimi še ni izdal, ker je hotel počakati, da izide terminologija, s katero se morajo v sklad spraviti tudi pravni termini, nahajajoči se v imenovanih zakonih. Ko se je tekom preteklega leta izdala nemško-slovenska pravna terminologija, mislilo se je tudi na to, da se mora sedaj nadaljevati z iz-davanjem te zbirke. Pripravljalna dela za izdajo tretjega zvezka, obse- 56 VIII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". gajočega navedena zakona z judikati, so se nadaljevala in upati smemo, da izide ta zvezek tekom bodočega leta, ako bode slavna skupščina temu pritrdila in ako se bode našel založnik. Naloga prihodnjega odbora bode torej, da nadaljuje v tem oziru že pričeto delo. Z ozirom na slabe gmotne razmere društvene odbor ni smel misliti nato, da bi pomnoževal društveno knjižnico z nakupovanjem knjig. Vender prirastlo je naši knjižnici tudi v preteklem letu lepo število deloma jako di-agocenih knjig. Zahvaliti imamo v tem oziru v prvi vrsti svojega člana č, g. vladnega svetnika v p. Antona pl. G lo bočni k a, kateri je povodom svoje preselitve iz Ljubljane na Dunaj poklonil našemu društvu skoro vso svojo l)ogato knjižnico pravoslovne vsebine. Bodi mu tu izrečena naša topla zahvala. Sicer je pa bila omejena naša knjižnica iz preje navedenega razloga na prirastke, katere je prejelo naše društvo na ta način, da so se mu pošiljale knjige deloma v recenzijo v društvenem listu, deloma v zameno za svoj hst, deloma v dar. Vsi, kateri so pripomogli, da je „Pravnik" tudi v tem oziru napredoval, naj blagovole sprejeti našo iskreno zahvalo. Žal pa, da se naša knjižnica in posebno letošnji prirastki niso mogli še urediti. Krivo temu je, da naše društvo nima lastnih prostorov. Upati pa je, da se te razmere zboljšajo z otvoritvijo „Narodnega doma". Doslej shranjena je društvena knjižnica v prostorih, katere je dala si. čitalnica Ljubljanska radovoljno na razpolago. Misliti bode pa bodočemu odboru tudi, na kak način bi se ustreglo č. g. članom, kateri upravičeno žele, da bi bila društvena knjižnica lažje dostopna, ker imajo le tedaj društveniki od nje kaj koristi, ako si morejo vsak čas posluževati njenih knjig. Z veseljem konstatujem tudi napredek, kateri nam je zabeležiti glede društvenih shodov. V lanski sezoni priredil se je v tem društvenem tečaji meseca februvarija pret. leta zadnji društveni večer. Da bi odbor odpomogel nedostatku, kateri je bil v tem oziru prejšnje tečaje, sklical je na 10. dan novembra pret. leta v tej sezoni prvi društveni shod, na katerem so vdeležniki sklenili, naj se prirejajo taki večeri mesečno vsaj jedenkrat in se je storil posebno velevažni sklep, naj se razpravlja na teh shodih, ako ne bode oglašenega predavanja, kontradiktorično preje določen praktični slučaj. Ker se je takoj na prvem večeru oglasil vele-zanimiv slučaj, sklicati je mogel odbor drugi društveni večer že na dan 19. decembra pret. leta, na katerem sta razpravljala slučaj gg. dr. K. Triller in dr. J. Babnik in o katerem je spisal g. dr. K. Triller razpravo, ki se je priobčila v prvi številki letošnjega ,,Slov. Pravnika". Tretji društveni shod v tej sezoni vršil se je dne 17. januvarija t. 1. in je predaval na njem član g. dr. E. Volčič o agrarnih zadevah, posebno pa o agrarnem zakonu za Kranjsko. Obljubil je tudi, da bode svoje predavanje sestavil in izročil nam v porabo za naš list. Ker se je sklep, kateri se je storil na prvem društvenem shodu v tej sezoni, z veseljem pozdravil od vseh stranij, nadejati se smemo, da bode tudi glede društvenih shodov v prihodnje bolje in da se bodo taki večeri prirejevali v istini vsaj mesečno enkrat. Seveda pa VIII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 67 morajo C. gg, društveniki sami odbor podpirati s tem, da se oglašajo za predavanja, pa tudi s tem, da se številneje vdeleže shodov. Koristi bode imel od teh shodov posebno društveni list, ker se bodo v njem priobčevale razprave, ki se bodo predavale. Izvršuje sklep lanske glavne skupščine, priredil je odbor tudi letos društveni izlet in sicer v Novomesto. Vsem vdeležnikom, kateri so se dne 15. julija pret. leta sešli s svojimi kolegi v Novemmestu, ostal bode pač ta dan v živem spominu. Da se je ta izlet tako posrečil, zahvaliti nam je v prvi vrsti g. c. kr. deželnosodnega svetnika dra. K. flestrina, kateri je na čelu tamošnjega odbora vse potrebno za ta izlet preskrbel. Vsled sklepa odborovega odzvalo se je naše društvo tudi povabilu odbora za odkritje Cigaletovega spomenika in se vdeležilo te slavnosti dne 26. avgusta pret. leta po deputaciji. Naš društveni načelnik imel je pa pri odkritji slavnostni govor. Tudi je naše društvo poklonilo za spomenik izdatno svoto, katera se je nabrala med društveniki. Iz mojega poročila blagovoli naj si. skupščina povzeti, da je bilo delovanje našega društva in njegovega odbora tudi v preteklem letu uspešno in plodonosno in da smemo zabeležiti v tem oziru prav izdaten napredek. Žal, da tega ne morem tudi poročati o rasti našega društva. Ne samo, da ne morem koncem tega tečaja poročati o nobenem prirastku, kon-statovati moram celo, da se je število društvenikov skrčilo od 176 na 174. Ako je že samo na sebi število 174, oziraje se na obilico slovenskih pravnikov veliko premajhno, obžalovati moramo tembolj, da naše društvo ne prospeva tudi v tem oziru, čeravno vsako leto mnogo slovenskih pravnikov stopa v urade in javno življenje. Bodi naloga prihodnjega odbora, da pridobi za naše društvo posebno med mlajšimi pravniki večje zanimanje. Smrt nam tudi v preteklem tečaji ni prizanesla in nam ugrabila dva člana deželnosodnega svetnika g. Ivana Brica in sotrudnika našega lista g. Maksa Logarja. Koncem svojega poročila izrekam toplo zahvalo si. čitalnici Ljubljanski, kije radovoljno prepuščala svoje prostore za našo knjižnico, za društvene shode in odborove seje. V formalnem oziru pa prosim slavno skupščino, naj poročilo blagovoljno odobri! O le-tem odborovem poročilu vname se glede točke o knjiž niči in njeni prihodnji namestitvi ter o društvenih prostorih živahna debata, in sicer predlagal je član gosp. dr. M. Hudnik, da se pre naredi dotična točka. Debate vdeležili so se še društveni načelnik, kateri je pojasnil, da se je ta odstavek sprejel v letno poročilo v zmislu odborovega dogovora, potem gg. dr. J. Babnik, dr. Val. Krisper, K. P lesko, Iv. Gogola in dr. K. T r i 11 e r. Konečno predlagal je gosp. dr. Valentin Krisper, naj se ta odstavek iz poročila sploh izpusti. Le-ta predlog vsprejel se je jednoglasno in na to odobrilo se je tajnikovo poročilo. 58 VIII. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". III. Poročilo društvenega blagajnika, gosp. Iv. G og a le, slove: Slavni občni zbor! S predležečim poročilom predložim račun o dohodkih in izdatkih društva „Pravnik" v Ljubljani v pretečenem letu 1894. I. JJolnodk:!. 1. Članarina in naročnina za društveno glasilo . . . 1461 gld. 02 kr, 2. Do konca leta 1894, natekle hranilnične obresti od hranilne knjižice mestne hranilnice Ljubljanske štev 2880 ................ 23 „ 12 „ 3. Honorar državne tiskarne na Dunaji za rokopis „Nemško-slovenske terminologije" vsled dopisa vo- diteljstva te tiskarne z dne 9. julija 1894 št. 3321 , 791 ., 25 „ skupaj . . . 2275 gld o9 kr. II. Izdatki. 1. Odpraviteljici društvenega glasila pri Narodni tiskarni 5 gld. — kr. 2. Naročnina na ..Jurid, Blatter" za leto 1894 ... 5 ,, 05 „ 3. Marke in papir za opominalna pisma, 2krat ... 11 ,, 59 .. 4. Kupnina za knjige iz zapuščine dr. Frana Škofica . 50 ,, — ,, 5. Stroški društvenega izleta.......... 2 „ 73 „ 6. Račun tvrdke Ign. pl. Kleinmayer iz leta 1892. (Civil- process- und Streitgenossenschaft)....... 6 „ — „ 7. Pismonošama za novo leto.......... 2 „ — „ 8. Poštne marke za dopise blagajnikove...... — „ 50 „ 9. Pobiralcu članarin in naročnin od Ljubljanskih članov in naročnikov .............. 5 „ — „ 10. Nagrada urednikoma............ 360 „ — „ 11. „ sotrudnikom............ 267 ,, 77 „ 12. Tisek, papir in odprava društvenega glasila . . . 650 „ 22 „ 13. Za terminologijo; a) uredniku......... 300 gld. — kr. h) sotrudniku........ 200 „ — „ c) pet iztisov lično vezane terminologije ........ 17 „ 50 „ d) kolek za pobotnico državni tiskarni .......... 2 „ 50 „ e) za vezanje terminologije ... 17 ,, 50 „ /) za razpošiljanje terminologije na oblasti in odlične osebe ... 5 ,, 97 ,, g) za razpošiljanje terminologije sploh ........ 4 ,. 05 ,. skupaj za terminologijo......... . 547 ,, 52 ,. vsi izdatki skupaj........... . 1913 gld. 38 kr. VIII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 59 Ako se od dohodkov........... 2275 gld. 39 kr. odbijejo ti skupni izdatki........... . 1913 ,, 38 ,. ostane prebitka................ 362 gld. 01 kr. III. 13i-uštveno premoženje. 1. Prebitek iz predležečega računa........ 362 gld. 01 kr. 2. Blagajnični preostanki koncem leta 1893 . . . . . 217 „ 31 ,. skupaj.................. 579 gld. 32 kr. — naloženo v mestni hranilnici Ljubljanski na knjižici št. 2280 od te glavnice pripade za terminologijo 347 gld. 78 kr. 3. Zaostanki članov in naročnikov in sicer; a) iz leta 1892 ...... 60 gld. 50 kr. b) „ „ 1893 ....... 110 „ 50 „ C) ,, „ 1894 ...... 200 „ __ skupaj.................371 gld. — kr. 4. Nekaj knjig, časopisov in inventar. Ko podam to poročilo prosim konečno; Slavni občni zbor blagovoli predležeči račun vzeti na znanje in novemu odboru naročiti, da izkazane zaostanke takoj primernim potom iztirja. IV. Preglednik računov, gosp. dr. Fr. Munda, poroča, da sta z g. dr. J. Zu pance m pregledala blagajnikove račune in našla vse v redu in polnem soglasji, radi tega predlaga, da se podeli blagajniku in vsemu odboru absolutorij in izreče blagajniku še posebna zahvala na njegovi trudoljubivosti, kar se vsprejme. Obžaluje pa, da naraščajo zastanki na članarini in naročnini vsako leto bolj. Predlaga torej, naj se prihodnjemu odboru naroči, da iztirja te zastanke primernim potom. Prosi torej, da se sprejme naslednji predlog: »Denašnja glavna skupščina naročuje novemu odboru, da iztirja zaostanke na članarini in naročnini primernim potom.« K temu predlogu oglasi se gosp. dr. J. Kušar ter ga toplo podpira, vender nasvetuje, naj se odboru da tudi na razpolago sredstvo, s katerim bode mogel prisiliti vplačevanje zaostankov. Predlaga torej, naj se nasvetu gosp. dr. Fr. Munde dostavi še, da sme odbor onim gospodom, kateri ne zadoste svojim dolžnostim, ustaviti društveni hst, in nasvetuje, naj se ta sklep glasi tako-le: »Denašnja glavna skupščina naročuje novemu odboru, da iztirja zaostanke na članarini in naročnini 60 VIII. redna glavna skupšCina društva „Pravnika". ter tistim gospodom, ki v določenem roku ne zadoste svoji dolžnosti, ustavi po poprejšnjem opominu društveni list.« Član g. dr. M. Hudnik nasvetuje, naj se sprejme samo predlog gosp. dr. Fr. Munde, gosp. dr. J. Babnik pa opozarja, da bi bilo jedino sredstvo, s katerim bi se prisililo redno plačevanje, da se ustavi dru.štveno glasilo onim, ki ne plačujejo. Član gosp. dr. A. F r a n k o meni, da bi odbor ne smel ustaviti lista, ker ima vsak član po pravilih pravico, dobivati list brezplačno in bi se torej oni, kateremu bi se ustavil list. ob jednem izključil. Načelnik gospod dr. A. F e r j a n č i č odgovarja pa, da bi se z ustavo lista nikakor ne izključil dotični član, ampak bi po nasvetu gosp. dra. Kušarja odbor imel le pravico, na ta način vplivati na društvenike, da redno zadoste svoji dolžnosti. Ko je še vzdrževal gosp. dr. Kušar svoj predlog, vsprejmeta se oba predloga. V. Gosp. načelnik določi na to skrutinatorjema gg. dr. J. Kušarja in K. Pleiweissa. Izvrši se volitev po listkih. Oddalo se je 20 glasovnic, in bili so izvoljeni: a) n a č e In i k o m za 1. 1895. gosp. dr. A. F e r j a n či č jednoglasno, i^) odborniki, in sicer ljubljanski, potem ko je gospod dež. sod. K. Pleš ko, katerega je velika večina skupščine izbrala odbornikom, volitev odločno odklonil, gg. dr. J. Babnik (z 19 glasovi), dr. Val. Krisper (z 18 glasovi), Iv. Kavčnik (z 18 glasovi), Ivan Gogola (z 17 glasovi), dr. Danilo Ma-jaron (z 17 glasovi), dr. Makso Pire (z 16 glasovi) in dr. Viktor Supan (z 10 glasovi); vnanji: gg. Bogdan Ternovec, c. kr. dež. sod. svetnik v Trstu, dr. Juro H raso vec, odvetnik v Celji, in Anton Leveč, c. kr. sodnik v Ložu; preglednikoma računov za bodoče leto izvolila sta se per acclamationem gg. dr. Jernej Zupane, c. kr. notar, in dr. Fran Munda, odvetnik v Ljubljani. VI. Pri posameznih nasvetih predlaga gosp. dr. Val. Krisper, oziraje se na prejšnja odborova poročila, da mlajši pravniki ne pristopajo društvu, kakor bi bilo želeti, naj današnji občni zbor sklene, da sme novo izvoljeni odbor nekaterim kategorijam pravnikov znižati članarino, oziroma naročnino na 2 gld. Le-ta predlog Književna poroCila. 61 sprejme se jednoglasno brez debate. — Član g. dr. Fran ko vprašuje, kaj je odbor ukrenil glede sklepa lanske glavne skupščine, da naj skuša pridobiti naše društvo knjižnico nekdanjega društva »Juristische Gesel Ischaft«. Gosp. dr. K. Pleš k o pojasnjuje, kaj je v tej zadevi storil ter pravi, da zadeva sedaj še ni godna. Gosp. dr. Fran ko vzame poročilo na znanje in predlaga, naj se vsprejme resolucija, da novi odbor te zadeve ne izpusti iz očij. Le-ta resolucija se vsprejme. — Član dež. sod. svetnik gosp. K. Pleš ko predlaga, naj se izreče zahvala njegovi ekscelenci visokorodnemu grofu Schon-bornu, kateri je kazal toliko naklonjenosti društvu pri izdaji terminologije, visokorodnemu grofu Gleispachu, kateri se je o terminologiji jako laskavo izrazil, in uredniku terminologije gospodu dr. J. B a b n i k u. Dež. sod. svetnik gosp. J. Ma r t i n ak predlaga pa, naj se izreče še zahvala vsemu bivšemu odboru, kateri je vestno izpolnjeval svojo nalogo. Vsi ti predlogi se jednoglasno vsprejmo. Gosp. načelnik zahvali vdeležnike in zaključi 2';2 ure trajajoče zborovanje. Književna poročila. Mjesečnik pravnUkoga družtva u Zagrebu prinaša v br. 12. za mesec december 1894. 1. konec prevoda dr. H. Dernburgove razprave: Fantazija u pravu ter razpravico dra. Križa: Čestimična prodaja zadružnoga posjeda, v br. 1. za mesec januvarij tekočega leta pa začetek razprave: Nova kaznena škola, napisal A. Lioy in spis: „Bližnji rod ili ino koje osobito obvezanstvo" u kaznenom zakonu od 27. svibnja 1852, napisal dr Nikola Ogorelica. Poleg tega prinaša slučaje iz državljanskega, kazenskega in trgovskega prava ter iz upravne prakse, razne in književne vesti. Bah-ouske pravo ustavni. Dr. Jifi Pražak. I. del. Avstrijsko ustavno pravo — Praga,. 1895, — Fran Rivnač, Zaloga „Pravnicke Jednoty v Praze," S pomočjo Ceske akademije znanostij izšel je nedavno prvi del tu naznanjene knjige, kateri je sam zase samostojna celina, V njem razpravlja se občinsko pravo, ter se razlaga češki in moravski občinski red, statut kr. stolnega mesta Pražkega, kateri se doslej še nikdar ni obdeloval znanstveno, in češki zakon o okrajnih zastopih Ker zadevajo imenovani zakoni praktično življenje, došla bode knjiga dobro ne samo pravnikom, ampak vsakomur, kdor deluje v javni upravi. Posebno vrednost ima ta knjiga radi tega, ker se ne ozira samo na vsa dosedanja dela, tičoča se imenovanih zakonov, ampak navaja tudi odločbe državnega sodišča in upravnega sodišča, katere se dotikajo tega predmeta. Praktikom godilo bode posebno, da se je knjigi dodal odtisek o občinski in deželni ustavi (ob-