fAZBILI MREŽO DILERJEV? Stran 26 KOLIKO DELNIC IMA VRH CELJSKE BANKE? Stran 6 NEZAKONITO DO NAJBLIŽJEGA SOSEDA? Stran 3 ' NOVI TEDNIK ST. 16 - LETO 58 - CELJE, 17.4.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn KRISTALNA KNJIGA ZA EU Stran 10 GREGORJEVA SPREMLJEVALKA JE ZLATA PRINAŠALKA Stran 13 PODVIG, NATO SPODRSLJAJ Stran 23 2 DOGODKI UVODNIK Mi praznujemo. Zemlja pa ječi v leta je okoli dvajset svetovnih praznikov, ki večinoma opozarja- jo na napake in zmote človeštva: nekdanje, še kar trajajoče in na tiste vedno bolj vpijoče ter grozeče. Vsako leto jim posvetimo vsaj po en dan - da bi se spomnili, kje smo bili, kje smo in kam plovemo. Bliža se 22. april, svetovni dan našega planeta, zaenkrat edine- ga skupnega doma, ki nam je bil dan na razpolago in v varovanje, da bi bil to prijeten dom tudi za naše otroke, otrok otroke... A kaj, ko se do prostora, v katerem živimo, obnašamo skrajno neodgovorno, ubijalsko, prav zločinsko. In za te zločine, ki se dogajajo dan za dnem, nihče ne odgovarja, še nikogar niso posadili na zatožno klop. Pohabljanje Zemlje in življenja na njej se zato odvija nemoteno, kljub opozorilom ekologov in ostalih znanstvenikov, da se nam Zemlja za napake že maš- čuje, iz leta v leto pogosteje, iz leta v leto huje. Industrijsko, s kemijo podprto kmetijstvo, zastruplja našo prst, vodo, hrano. Podobno se obnašata prehrambena in far- macevtska industrija, obe pa imata za svoje v profit usmerjeno ravnanje blagoslov odgovornih državnih ustanov in politike. In samo s prehrano sprejmemo v svoja telesa več kot 90 odstot- kov vseh strupov! Število rakavih in nekaterih drugih obolenj strmo narašča, psihologi in psihiatri služijo kot še nikoli prej. Zaradi splošnega onesnaževanja in zastrupljanja zemlje ter podtalnice s pesticidi in ostalimi strupi je ogrožen najdragoce- nejši naravni vir, pitna voda. Njeno pomanjkanje lahko po- stane najtežji problem človeštva že v najbližji prihodnosti, mar- sikje pa se je ta prihodnost že začela. Z izumiranjem živalskih vrst, ki je posledica človekovih neodgovornih posegov v različ- ne ekosisteme ter posledica dobičkonosnega ubijanja živali, izumira tudi naša vrsta. Začelo se je stoletje biotehnohgije; bomo znali ta razvoj umno usmerjati v naše splošno blagosta- nje ali pa bo neučakana znanost krenila v nasprotno smer, v posledično maščevanje matere narave in pogubo čbveštva? Vprašanja, ki jim danes nihče nežna in ne upa dati odgovora. Petega junija bo svetovni dan ekologije, tretjega oktobra bo dan otroka, desetega decembra pa dan človekovih pravic. Vse- binsko so ti trije dnevi med sabo (in z dnevom Zemlje) tesno povezani. Za prihodnost in zdravje naših otrok gre ter za pra- vico slehernika do bivanja v zdravem okolju. Predvsem pa za takojšnjo reševalno akcijo najbolj odgovornih in vsakega pre- bivalca tega planeta. Ura je pet minut pred dvanajsto. MARJELA AGREŽ MARJELA AGREZ Trije kandidati za direictorja bolnišnice Na razpis za direktorja Splošne bolnišnic Celje so se pravočasno prijavili trije kandidati, eden pa je prijavni rok zamudil. Kot je povedala predsednica komisije za izvedbo razpi- snega postopka Marijana Dolenc, so se pravočasno prijavi- li prim. Jože Arzenšek, dr. med., sedanji predstojnik der- matovenerološkega oddelka v bolnišnici, ki je pred leti že vodil bolnišnico, Marjan Ferjanc, univ. dipl. ekon., seda- nji pomočnik direktorja bolnišnice za finance ter Štefka Presker, univ. dipl. org., sedanja vršilka dolžnosti direk- torice bolnišnice, prej pa dolgoletna pomočnica direktorja za kadre. Komisija je še ugotovila, da mag. Božidar Jager, univ. dipl. ekon., svoje vloge ni oddal pravočasno. Svet javnega zavoda Splošne bolnišnice Celje bo med tremi kandidati, ki so vloge oddali pravočasno in izpolnjujejo raz- pisne pogoje, izbiral direktorja danes, v četrtek, 17. aprila. MBP Kdo bo plačal 100 let rogačana? < Direktor SŽ ne bo sprejel niti funkcije častnega predsednika Ali želijo Slovenske želez- nice zares slaviti 100-letni- co rogačana na račun ob- soteljskih občin, tamkajš- njih davkoplačevalcev? Le- tos namreč mineva 100 let od izgradnje železniške pro- ge Grobelno-Rogatec ter 45 let proge Stranje-Kumrovec. Na šmarskem sestanku, ki so se ga udeležili štirje ob- soteljski župani, predstavni- ca Slovenskih železnic, druš- tva ljubiteljev železnic ter tu- ristični delavci, so predlagali takšen scenarij. Zataknilo se je, ko so obsoteljske občine prejele od vodstva SŽ dopis, naj plačajo polovico stroš- kov vožnje muzejskega vla- ka. Gre za znesek 1,2 mili- jona tolarjev. V obsoteljskih občinskih stavbah menijo, da bi mora- le Slovenske železnice ome- njeni znesek plačati v celo- ti, saj gre za praznik ter pro- mocijo železnice. Pri tem omenjajo, da bodo občine sa- me krile stroške prireditev na postajah ter izdajo knji- ge Obsoteljski progi, ki jo bo z občinskimi novci založila šmarska knjižnica. V Obsotelju pa so še po- sebej presenečeni zaradi dejstva, ker glavni direktor SŽ mag. Andrej Godec ne želi sprejeti funkcije pred- sednika organizacijskega odbora. Niti kot častni pred- sednik ne. Iz železniške službe za organizacijsko ko- municiranje so nam na na- še vprašanje odgovorili, da je direktor »prezaseden«. Po Obsotelju se že šalijo, da to tako, kot da bi praži vali občinski praznik bi župana. ] Kakorkoli že, obsoteljski progama se slabo piše. V ta kajšnjih vlakih je vse manjf nikov, s tem tudi manj vlai Zato se ponekod sprašujf ali ne pomeni 100-letnica gačana njegovo počasno sr BRANE JERAN Progo so zgradili, da bi turisti iz dežel srednje Evrope lažje potovali v znamenito zdravilišče Rogaška Slatina. Pozneje je služila tudi za izvoz zdravilne slatine. Trasa med Grobelnim ter Rogatcem je bila pred gradnjo le ena od mogočih različic: v igri je bila tudi morebitna gradnja predora iz Poljčan. Obsoteljska proga je bila zgrajena pred sto leti zaradi potreb zdravilišča v Rogaški Slatini. Danes je slatinsko železniško poslopje edino na progi, ki odraža duh nekdanjega časa. ' Šmarsko sodišče uspešnejša v Šmarju pri Jelšah je bil prejšnji teden prvič na obisku pravosodni minister Ivo Bizjak, ki je predstavil podrobne podatke o delu sodišč v Šmar- ju in Šentjurju. Sodišči sta si podobni, vendar je v Šentjurju bistveno več nerešenih zadev iz preteklosti. Tako so šmarski sodniki uspeli lani znižati število po- membnejših nerešenih zadev za 27 odstotkov, v sosednjem Šentjurju pa za komaj 7 odstotkov, na kar je delno vplival odhod ene od sodnic. S tak- šnim delom se obetajo na šmarskem sodišču raz- mere, ki si jih lahko le želimo, je poudaril mini- ster. Prav tako se vsa leta tudi v Šmarju srečujejo s kadrovskimi težavami, tudi zaradi napredovanj na okrožna in višja sodišča, je povedala predsednica okrajnega sodišča Zinka Strašek. Šmarčani so us- pešni tudi pri reševanju zaostankov na področju zemljiške knjige. Sicer pa imajo od letos v sodnih prostorih varnostno službo, saj so kršitve javnega reda in miru ter druge neprijetnosti vse pogostejše. Minister je združil obisk Šmarja z udeležbo na rednem letnem srečanju sodnikov za prekrške, ki so se zbrali v Rogaški Slatini. BJ Med obiskom pravosodnega ministra Iva Bizjaka. Srečal se je s predsednico oki^ ga sodišča Zinko Strašek, načelnikom upravne enote Vinkom Habjanom, župa Jožetom Čakšem ter notarjem Pavlom Rojsom. KRATKE-SLADKE Celjski Viktolji Tudi Celje je dobilo svoje Viktorje. Viktorja Berka, Vik- tnria Pr>\75ota in ViHia ASir^a »Le delajte, Celjani... ...in to otroke, da bom imela še več »mušterij«...,« je svoj bronasti grb pokomentirala popularna Lilijana Praprotnik Zupančič - Miša. Tudi sicer je Miša obarvala slovesnost či- sto v svojem slogu. Nekateri nekdanji in sedanji svetniki so z obžalovanjem ugotavljali, da na sebi ni imela legendarne mini minice in svojih svetniških časov, zato pa je imela s seboj ogromno zeleno plastično vrečko, v kateri je županu v dar prinesla eno svojih imenitnih knjig. Regionalizem po Glinovo Zgodba iz Glina: kaže, da bo bivši velenjski predsed- nik izvršnega sveta bivšemu velenjskemu izvršniku odžrl 90 malic. Bivši velenjski predsednik izvšnega sveta To- dor Dmitrovič je namreč podpredsednik stranke ekološ- kih gibanj, ki se zavzema za zaprtje Glinove »iverke«. Znotraj kompleksa Glin pa je bivši velenjski izvršnik Fra- njo Bartolac najemnik restavracije, popularno imeno- vane menza, kjer se prehranjujejo Glinovi delavci. Srečne številke? Projekt »kristalna knjiga«, namenjen zaposlenim v Evroi uniji ob upokojitvi, je slovenska avtorska agencija zaš^ dne 03. 03. 2003 pod številko R-030/03. Avtor Zlatko N dič upa, da bo ta zanimiva kombinacija številk proj< prineslo srečo. Cyber caffe z otvoritvijo računalnice v Mladinskem centru sin Celjani le dobili prvi cyber caffe, saj je računalnica odp tega tipa. Tako so mladi krepko prehiteli občinski oddi lek za informatiko, ki je že za lansko jesen napovedovi otvoritev cyber caffeja v nekdanji Šketovi pekarni na St netovi ulici. Pa v njej še vedno stoji le peč za peko kruh' o računalnikih pa ni ne duha ne sluha. Št. 16 - 17. april 2003 DOGODKI 3 r Nezakonito do najbližjega soseda? je Občina Šentjur menjala zemljišče brez pravne podlage? - V Akvoniju si za najbližjega soseda ne želijo Mercator pelni program prodaje ifinskega premoženja, ki ga šentjurski občinski jdiiki sprejeli v začetku jjca - v času, ko je obči- brez sprejetega letnega jfačuna in v obdobju za- 5nega financiranja - še jno odmeva v javnosti, [svetnikov opozarja, da ,il program prodaje spre- nezakonito, pred dnevi je je s pismom, ki ga je junieti tudi kot pritožbo per sklep občinskega sve- na župana Štefana Ti- I obrnil tudi šentjurski Jjetnik Franc Zupane, ^•anc Zupane je poznan 5ti po svojem trgovskem itru Akvonij, ki so ga z ve- ini pompom odprli jese- leta 2000, slovesnost pa lakrat vodil prav zdajšnji jian Štefan Tisel. »Razlo- da sem se odločil za pri- i)0,« našteva Zupane, »bi 1(0 strnil v tri točke. Na em mestu je po mojem ne- [onito ravnaje občinske asti, na drugem osebno iateljstvo,-ki me veže z žu- lom Tislom, in zaradi ka- iga mi ni vseeno. Šele na jem mestu je naš »strah«, bi za najbližjega soseda bli poslovni sistem Mer- 0-. Konkurence se ne bo- 0, menim, da bi še en tr- ski center v neposredni ini povečal frekvenco kup- .0 tem, kje bi slednji puš- denar, pri nas ali v Mer- )rju, pa bi odločala po- lha in cene.« Zakone je treba spoštovati sprejemom delnega pro- na prodaje občinskega noženja, v katerem je bi- la tudi menjava parcel med občino in podjetjem Alpos, so v Šentjurju pohiteli. Spre- jeli so ga, še preden so ob- činski svetniki dobili na mi- ze letni program prodaje pre- moženja (katerega sestavni del bi moral biti tudi delni program) in v času, ko je ob- čina brez sprejetega letnega proračuna v obdobju začasne- ga financiranja. Občina sme v tem času po veljavni zakonodaji poslovati le v obsegu, ki je potreben za redno delo. Gospodarje- nje in s tem tudi morebitni promet s premoženjem pa že sodita v okvirje, ki jih mora zakoličiti proračun. Vodstvo šentjurske občine je naglico, s katero so sprejemali delni program prodaje občinske- ga premoženja, pojasnjeva- lo s tem, da želijo zaintere- sirani investitorji z deli za- četi še letos. Podjetnik Zupane pa je pre- pričan, da sprejeti sklep ne omogoča gospodarskega raz- voja občine, pač pa vsaj v de- lu, ki se nanaša na menjavo parcel med občino in Alpo- som, velja zgolj za Alpos. Pri tem občina nima nobenega zagotovila, da bodo v družbi na teh zemljiščih resnično ši- rili svoje proizvodne zmog- ljivosti ter s tem povečevali tudi zaposlenost v občini. Prepričan je, da je sklep ob- činskega sveta nezakonit, žu- pan pa bi ga moral kot tak- šnega zadržati. Opozarja še, da svojega dela ni opravil ni- ti pred kratkim imenovan Nadzorni odbor Občine Šentjur, ki bi moral nadzo- rovati poslovanje občine in preveriti, ali je promet z ob- činskim premoženjem re- snično zakonit. Ob tem Zupane v pismu opozarja še na domnevno »dvomljivo cenitev nepre- mičnin, ki jo je opravilo pod- jetje Abeceda iz Ljubljane, ki tesno poslovno sodeluje s šentjurskim Alposom in po- slovnim sistemom Mercator.« Slednji se je za ta zemljišča neuradno zanimal že pred ča- som. »Družba Alpos lahko zdaj s pridobljenim zemljiš- čem v celoti tudi pravno-for- malno razpolaga, zato ni no- benih ovir, da ga ne bi na ka- kršenkoli način prenesla na Mercator kot svojega partner- ja,« pravi Zupane. V Šentjur- ju pa tako ali tako še ptički na veji čivkajo o tem, da bo Mercator trgovski center ob obvoznici v Šentjurju začel graditi že letos. Občina ni dober gospodar Po opravljeni cenitvi (Zu- pane oporeka izboru cenil- ca ter opozarja na dokaj vi- soke stroške opravljenih ce- nitev, ki naj bi znašali preko 500 tisoč tolarjev in za pla- čilo katerih občina v času za- časnega financiranja tudi ni- ma pravnega pokritja) so v Šentjurju zemljišča med ob- čino in Alposom zamenjali z neposredno pogodbo. V pismu oziroma pritož- bi, ki jo je podjetnik Zupane naslovil na župana Tisla, terjajo odgovore še pomi- sleki, kako je glede proda- je občinskega premoženja po delnem programu svoje delo opravila posebna ko- misija (če je bila sploh pra- vočasno imenovana), ki bi morala voditi celoten posto- pek. In nenazadnje - če bi bila občina resnično dober gos- podar in bi svoje premože- nje prodajala zato, da bi z iz- trženo kupnino lahko poskr- bela za nov naložbeni zagon na svojem območju, potem bi skušala iztržiti čim' več. Slednje pa je veliko bolj kot z neposredno pogodbo o me- njavi mogoče doseči na jav- nih dražbah, kjer bi tudi po mnenju podjetnika Zupanca morali Šentjurčani prodaja- ti prav vse občinsko nepre- mično premoženje. »Z me- njavo nepremičnin je Obči- na Šentjur dokazala, da ji je gospodarno ravnanje z nepre- mičninami tuje, hkrati pa tudi to, da zasleduje cilje in inte- rese samo določenih subjek- tov v občini,« je še prepričan Zupane. Je še mogoč popravni izpit? Podjetnik Zupane poziva župana Tisla, naj v skladu s svojimi pristojnostmi izkori- sti vse možnosti, da se popra- vijo storjene nepravilnosti. »V izogib začetka sodnih postopkov pred računskim in upravnim sodiščem ter mo- rebitni oceni ustavnosti in za- konitosti sprejetega akta ob- čine,« pojasnjuje in dodaja, da bo sicer v slednje prisi- ljen, da bi dokazal utemelje- nost svoje pritožbe in hkrati nezakonitost ravnanja občin- skih organov. Ob ravnanju vodstva šentjurske občine, njenih organov (župana in ob- činskega sveta) ter odborov in komisij pa Zupane opo- zarja še na vprašanj odškod- ninske odgovornosti, zlasti pa moralne odgovornosti do vseh občanov. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Sedanji šentjurski župan Štefan Tisel kot voditelj na slovesnost ob odprtju Akvonija. Podjetnik Franc Zupane se pritožuje zoper sklep občinskega sveta. o zdravljenju epilepsije Rogaški Slatini je bila konec tedna dvodnevna med- odna učna delavnica na temo Zdravljenje epilepsije s tiepileptičnimi zdravili. 'rganizirali so jo Liga proti epilepsiji, Center za zdravlje- ^pilepsije otrok in mladostnikov. Evropska akademija za fpsijo in nevrološki oddelek celjske bolnišnice. Del sre- 3 je bil tudi v Olimju, kjer so udeleženci spregovorili o 'l^ih Mozartove glasbe na spoznavne sposobnosti, prisluhnili ^tudi koncertu zdravniškega orkestra iz Ljubljane, delavnici je sodelovalo preko 60 udeležencev iz Slove- • Italije, Nemčije, Norveške in Hrvaške, ki so slišali in "Ogovorili o številnih novih zdravilih za zdravljenje epi- in njihovi uporabi. MBP Svetnica iz Celja %ister za zdravje dr. Dušan Keber je prejšnji teden '^lil nazive svetnik ali višji svetnik 17 slovenskim zdrav- za njihov aktivni prispevek na strokovnem, organi- ^iskem, pedagoškem in znanstveno raziskovalnem po- ''^u. Med njimi je tudi prim. Marta Križman Škapin, ^tom., iz Zdravstvenega doma Celja, ki jo na celjskem '^očju poznamo po njenem odličnem delu v mladin- zobozdravstvu. MBP ZA IN PROTI Študentsicim servisom manj denarja s prvim aprilom je začel veljati nov pravilnik, ki dolo- ča pogoje za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlo- vanje, torej tudi za študentske servise. Do leta 2007 bodo vsi študentski servisi morali Študentski organizaciji Slo- venije (ŠOS) odvajati polovico prihodkov od 10-odstotne koncesijske dajatve. Spremenila se je torej razdelitev de- leža dajatev, pri čemer bodo najbolj prizadeti manjši ser- visi. Novost je tudi, da bo ŠOS po lastni oceni klubom namenil določen del sredstev. Ministrstvo za delo, družino in so- cialne zadeve: Ministrstvo za delo, družino in social- ne zadeve je, na pobudo Študentske or- ganizacije Slovenije (ŠOS) in koncesio- narjev, v drugi polovici leta 2002 pristopilo k spremembam Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. Omenjeni pravilnik je bil v veljavi od leta 1999 in je rezultat takratnih razmer v panogi. V vmesnem obdobju je ministrstvo podeljevalo koncesijo vsem konce- sionarjem, ki so izpolnjevaU zakonske pogoje. Tako je na- raščalo število študentskih servisov (ŠS), povečeval pa se je tudi skupni promet dela preko ŠS-jev (za približno 30 od- stotkov letno, kar pomeni, da gre za eno najhitreje rastočih gospodarskih panog pri nas). Zaradi spremenjenih okoliš- čin je ministrstvo pristopilo k spremembi pravil, ki to po- dročje urejajo. Po mnenju ministrstva je na prvem mestu interes študen- tov in dijakov, ker gre za gospodarsko panogo, ki služi za- dovoljevanju javnega interesa. Predstavniki ŠOS-a so pose- bej poudarjali zahteve po povečanju odvedenih sredstev od 10 odstotkov koncesijske dajatve, stekanju teh sredstev na enoten račun, s katerim bo razpolagal ŠOS ter zahteve po izboljšanju oziroma povečanju učinkovitosti nadzora nad poslovanjem študentskih servisov. Ministrstvo je usklajene argumente predstavnikov študen- tov za spremembe pravilnika upoštevalo. Ker gre za zelo obsežne spremembe (praktično je spremenjen vsak člen prejš- njega pravilnika), se je ministrstvo odločilo, da pred pri- pravo sprememb in dopolnitev pravilnika preko Inšpekto- rata RS za delo opravi dve akciji nadzora nad zakonitostjo dela agencij za zaposlovanje (junij 2002 in februar 2003) ter se sestane tudi s predstavniki koncesionarjev. Gregor Planteu, Študentski servis Celje: Z novim pravilnikom se je omejila veljavnost napotnice, ki po novem ve- lja 90 koledarskih dni od datuma izda- je napotnice. Stalnih napotnic torej ni več. S tem bodo ime- li delodajalci več administracije, študenti oz. dijaki, ki de- lajo preko študentskega servisa, pa bodo morali večkrat priti po napotnico. Ključna sprememba, ki se nanaša na delovanje študent- skih servisov, pa je sprememba v količini odvajanja prihod- kov Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Po starem pra- vilniku je naš servis, ki sodi med srednje velike, od desetod- stotne koncesijske dajatve Klubu študentov celjske regije odvajal 35 odstotkov. Priznanih stroškov od koncesijske dajatve je bilo namreč za 65 odstotkov. Po novem pravilni- ku se nam bo za letošnje leto štelo le 60 odstotkov prizna- nih stroškov, naslednje leto 5 manj, skratka na koncu bomo pristali na 50 odstotkih (tako kot vsi servisi do leta 2007). Vsako leto bomo imeli tako za 5 odstotkov manj akumuli- ranega denarja. Ta denar smo do sedaj namenjali za razvoj. Ustanovili smo podružnico v Rogaški Slatini, omogočali smo akontacije za opravljeno delo, imeli smo različne po- puste, dajali smo tudi donacije. S tem novim pravilnikom pa presežka ne bo oziroma bo veliko manjši. Večina denar- ja bo tako porabljena za pokrivanje stroškov, torej za preži- vetje. Pravilnik bo po mojem mnenju silil predvsem manj- še servise in tudi srednje velike v povezovanja in združeva- nja. Po starem pravilniku so študentski servisi nakazovali določen del koncesijske dajatve lokalnim klubom. Tega ni več, saj se bo sedaj denar stekal na enoten račun ŠOS-a, kjer se bo potem razdeljeval posameznim klubom po Slo- veniji. Za klube, ki delujejo v krajih, kjer nimajo svojega študentskega servisa, je to verjetno dobro. Konkretno za Celje pa menim, da ta rešitev ni dobra. Naš servis je na- mreč opravljal veliko stvari, ki so dejansko stvar kluba. Sem so sodili na primer popusti, sponzorstva in že prej omenjene dejavnosti. Problem pa je tudi dejstvo, da je Celje predvsem dijaško mesto, ŠOS pa je študentska orga- nizacija. Celjski dijaki bodo torej delali, denar pa bo šel v Ljubljano. Št. 16 - 17. april 2003 4 AKTUALNO Tihi krilci mojstra samouka Diplomirani pravnik, pred- sednik Fotografskega društva Celje in Fotografske zveze Slovenije se je začel s foto- grafiranjem ukvarjati bolj po naključju, leta 1986. Skoraj v trenutku, ko je prvikrat za- res prijel v roke fotoaparat, je, popolni samouk in zapri- seženi ljubiteljski fotograf, postal eden najboljših foto- grafov v Sloveniji, skoraj od samega začetka pa se enako- vredno meri tudi s priznani- mi mojstri iz tujine. Kritike že vrsto let navdu- šuje njegova kolekcija Kore- nine; zbirka fotografij pre- prostih ljudi, ki večinoma ži- vijo v skromnih razmerah v hribih okoli Celja in okoli- ci. »Pri teh ljudeh lahko spoz- naš naravno, preprosto živ- ljenje, življenje, ki bo kma- lu izumrlo. Ki ga mi, ki živi- mo v mestu, nismo vajeni...« Motive, portrete, katerih obrazi povedo več kot kate- ra koli beseda, išče naključ- no, med hojo po hribih, med sprehodi v naravi. »Večino- ma so to ljudje, ki jih je živ- ljenje utrdilo, pa vendar so prijazni. Vsak od njih je po- seben na svoj način...« Veči- no fotografij posname v čr- nobeli tehiiiki; tako lažje izra- zi nravnost, poudari vso nji- hovo stisko in srečo... Kako se koreninam, lju- dem, ki pogosto veljajo za samotarje, približa, jih pre- priča, da svo- je skrivnosti, življenje, raz- galijo pred objektivom? »Če želiš nare- diti dober portret, je po- membno, da človeka naj- deš v njego- vem vsakda- njem okolju, ne pa, da se za priložnost posebej ure- di... To ni več pristna foto- grafija...« Z dobro opremo in pravil- no izbranimi dodatki (ima jih kar nekaj; za vsak tip fo- tografije posebnega) je, pra- vi, mogoče narediti vse. »Z uporabo dodatkov te lahko fotografiram tako, da bo tvoj obraz videti vesel, zaskrbljen, žalosten, zamišljen, presene- čen... In pomembno je, da si med fotografiranjem v kav- bojkah, tako kot vsak dan - razen, če se dogovoriva dru- gače...« Lani se je zaradi družine, življenjske sopotnice Kar- men in 6-letnega Jošta, ne- koč zapriseženi individualist prvič odrekel potovanju. »- Za sina je pomembno, da ta čas preživim z njim. Mislim, da gre za leta, ki jih ne bo mogoče nikoli nadomestiti... In mislim, da se že lahko ne- koliko prilagodim...« Videl je večino Evrope, Azije, Ame- rike, med deželami in moti- vi, ki ga najbolj privlačijo, je Južna Amerika. Med njegovim poklicnim delom in fotografiranjem je nekakšna samoumevna loč- nica; z njo se sploh ne obre- menjuje več. »Do treh, pol štirih sem v službi, popold- ne pa je kup drugih obvez- nosti.« Če se kje obeta pri- ložnost za dobro fotografi- jo, pusti vse, vzame kovčke z opremo in gre. »Na to, ali boš posnel dobro fotografi- jo ali ne, vplivajo številni de- javniki; od tega, kako sem razpoložen sam, kako je člo- vek, ki ga fotografiram, ka- teri del dneva je, kakšno je vreme...«In prav nobene pri- ložnosti ne želi izpustiti. V petnajstih letih je pre- jel številne domače in med- narodne nagrade; v strokov- nih krogih je zakoreninje- no mnenje, da |e Vinko Skale »navdih celjske fotografske šole«. Zadnja nagrada, ki fb je prejel, |e srebrna plaketa Sklada za ljubiteljske kul- turne dejavnosti RS za po- sebne dosežke na področju ljubiteljskih dejavnosti. Med priznanji, ki pomenijo naj- večje lani pridobljeni častni naziv MFIAP - mojster med- narodne zveze za fotograf- sko umetnost. MFIAP je od- likovanje za celotno ustvar- janje na področju fotografi- je in je najvišja stopnja priz- nanj za fotografske uspehe. Vinko Skale je prvi Slove- nec, ki je pridobil ta častni naziv. Trenutno pripravlja novo kolekcijo, v kateri bodo por- treti žensk in otrok. Medtem Korenine ži- vijo svoje živ- ljenje in se na- daljujejo; so kot cikel, ki ne bo nikoli zaključen. Koliko časa nastaja kolek- cija? »Ko sem fotografiral rejv parti v Berlinu, je nastala v dveh dneh, ampak šlo je za repor- tažno fotogra- fijo. Nastaja- nje cikla por- tretov traja več let. »Vsaka fo- tografija v ciklu govori zgod- bo zase; pomembno je, da se ne navezujejo...« Pred kratkim je sodeloval pri pripravi monografije Šent- jurja in v mestecu vsak te- den preživel po več dni. »Če slikaš neko mesto, kraj ali ljudi v njem, jih moraš do- tjro poznati.« Kaj bi storil, če bi mu ponudili sodelova- nje pri pripravi monografije katerega od bolj oddaljenih krajev? »Zahteval bi, da v tem mestu živim mesec dni v vsa- kem letnem času. Tega pa da- nes nisem več pripravljen sto- riti...« Ljudje odhajamo, delo, predvsem umetniško, je več- no. Fotografije predstavlja- jo zvrst umetnosti, ki bo čez leta zgovorno pričala o zna- menju časa, ki nas na prete- klost že danes spominja zgolj z obrobja. Če ne bi bilo moj- stra Vinka Skaleta, bi bilo to obrobje že zdavnaj zakopa- no v zgodovino tudi za da- našnji čas. ALMA M. SEDLAR Foto: GK Vinko Skale Zdravo živim, rad se smejim Humor je pol zdravja - Druga polovica so zdrave življenjske navade Konec marca je bila na Bledu že 3. evropska kon- ferenca Humor in zdravje. Z njo je Društvo za promo- cijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, ponovno opozorilo ljudi na pomen humorja za zdrav način življenja, na nujnost njegove vsakod- nevne uporabe. Nasmeh in humor sta najcenejši, pre- verjeno učinkoviti metodi pri obvladovanju stresov, napetosti in težav, ki jih do- življamo vsak dan. Ob humorju, ki ga druš- tvo poudarja zadnja leta, pa si že od svoje ustanovitve pred 13. leti nenehno priza- deva za filozofijo nekajenja. »V Sloveniji se je že dobro prijela. S tem nadaljujemo, saj smo prepričani, da je vzpodbujanje nekajenja pra- vi način za preprečevanje ne le posledic kajenja, temveč za pozitivno razmišljanje in s tem za krepitev zdravja,« pravi predsednica društva Viktorija Rehar. Društvo za promocijo zdravja pripravlja vrsto de- lavnic, konferenc in drugih oblik izobraževanja, name- njenih nekajenju. Zadovolj- ni so lahko s podporo, celo finančno, ki jo je društvo do- bilo od Ameriškega združe- nja za rakava obolenja. To združenje je lani v Varšavi organiziralo izobraževanje za preprečevanje kadilskih rakov. Na njem je društvo predstavilo svoje poglede na promocijo zdravja in neka- jenja. Posledica - ameriško združenje letos že sofinan- cira slovenski projekt pro- mocije zdravja in nekajenja ter preprečevanja kadilskih rakov. To društvu omogoča še več delavnic in konferenc, izdajo posterjev... »Naše de- lo je namenjeno vsem, še po- sebej pa smo se usmerili na izobraževanje dijakov in študentov. Začeli smo z zdravstvenimi šolami in s štu- denti obeh univerz, ljubljan- ske in mariborske, nadalju- jemo z zaposlenimi v zdravstvu in šolstvu. Pova- bili smo vse, ki želijo sode- lovati v tem projektu. Z njim smo seznanili tudi župane vseh slovenskih občin. Na njihov odziv še čakamo,« opisuje razvejanost dela društva njegova predsedni- ca. MILENA B. POKLIČ Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je skupaj z društ« nekadilcev izdalo privlačne plakate in nalepke, ki jih bodo razdelili vs slovenskim vrtcem. Za gomoč Žigi Gorenšicu V eni prejšnjih številk Novega tednika smo pi- sali o 9-letnem Žigi Gp- renšku iz Zreč, ki je zbo- lel za posebno obliko ra- ka. Žigi, ki ga je rak napa- del že petkrat, so se bulice na trebuhu ponovno poja- vile dan preden so člani Leo kluba Celjski vitezi pri- pravili dobrodelno prire- ditev, na kateri so zbirali sredstva za pomoč druži- ni. Na prireditvi se je zbra- lo okoli 200 tisoč tolarjev. Na račun, ki je za Žigo od- prt pri Rdečem križu Ža- lec, pa se je po objavi član- ka v Novem tedniku zbra- lo še za okoli 98 tisoč to- larjev. Žigina starša Irena in Andrej se zahvaljujeta vsem dobrim ljudem, ki družini v težkih trenutkih kakorkoli pomagajo. Žigo v teh dneh ponovno vozijo na obsevanje trebuha in na kemoterapijo v Ljubljano. Vsi upajo, da bo Žigino te- lo bolezen uspešno prema- galo. Prostovoljni prispevki za pomoč Žigi in njegovi dru- žini lahko še vedno nakaže- te na račun Rdečega križa Slo- venske Konjice, št. 06000- 00074 3 0693,_ z obveznim pripisom Za Žigo Gorenška. AMS Ogorčeni vojni invalidi Društvo vojnih invalidov Celje, ki združuje preko 700 članov s celjskega območ- ja, se je odločilo, da pošlje ogorčeno pismo predsedni- ku vlade, ministroma za delo in gospodarstvo ter Skladu za izplačilo odškodnin Re- publike Slovenije. Kot opozarja predsednik društva Rudi Žugelj, je pov- prečna starost članov druš- tva preko 80 let, več kot 100 članov pa živi na samem so- cialnem robu in nujno po- trebuje stalno pomoč. Tudi zaradi tega so še toliko bolj ogorčeni, ker se določila^za- kona o žrtvah vojnega nasi- lja v tistem delu, kjer daje vojnim invalidom posebne pravice, ne izvaja. »Zakon o ustanovitvi Sklada za izpla- čilo odškodnin iz tega naslo- va, sprejet leta 2001, je med drugim določil, da so vojni invalidi kot žrtve vojnega na- silja upravičeni na izplači- lo 10 invahdnin, za kar je bil določen rok za izdajo od- ločb in izplačilo odškod ne po uradni dolžnosti n pozneje do konca leta 201 Žal do danes od tega zakl skega določila ni bilo ni sar,« so zapisali invalidi, p zadeti, ker država ne spo^ je zakonskih določil ravno| njih. Pričakujejo, da bd pristojna ministrstva ukrei la zoper kršitelje zakonsi določil in da bodo z izdl odločb in izplačilom zai sko določene odškodnine pravila krivico. N Št. 16 - 17. april 2003 TEMA TEDNA 5 Dostojanstvo pri stransicem viiodu feverjali smo, kako se počuti invalid na vozičku, ko se v celjskem mestnem središču sooča z opravki in spopada z arhitektonskimi ovirami Hlesto Celje se diči z mo- g knežjo krvjo, skrb za f^vje meščanov mu je na- krono _bbzdravega me- v katerem imajo prebi- le! tudi nešteto možnosti priložnosti za kulturno jjstvovanje, zadovoljeva- ipotrošniških in vseh dru- I potreb. A ne vsi in ne i enako. V tokratni temi [inio opozoriti, s kakšni- iovirami se v mestu ob Sa- iji srečujejo in spopada- invalidi, ki jih je usoda iklenila na invalidski vo- iek, imajo pa enake po- ibe kot vsi ostali ljudje. Se Celje lahko kmalu poh- jilo, da je tudi invalidom ^no mesto? Pravilnik o zahtevah za pro- liranje objektov brez gra- ih ovir podrobno določa iteve za projektiranje, da bil invalidom omogočen sa- jstojen in varen dostop do jekta, vstop vanj ter upo- la vseh tistih prostorov, ki namenjeni javni rabi. In ka- to izgleda v praksi? Kako se oseba na invalid- m vozičku spopada z vsak- ajikom v Celju, v mestnem Mišču, kamor invalida, ena- ikot vse ostale občane, vo- 0 njegove potrebe? Kaj je bv tem pogledu narejeno adnjih nekaj letih? Pri tem m je bila v pomoč razisko- ina naloga iz leta 1999, ki jo opravili učenci (takrat) Jmega razreda iz IV. osnov- šoli v Celju. Pod naslovom stopnost mestnega jedra za ralide so ti učenci (Lučka dar, Samo Selimovič, Lea laler. Jure Kreča in Nina Pe- f) pod mentorstvom Moj- rja Mosbrukerja razisko- li in med drugim v nalogi pisali, da je v celjskem stnem jedru za invalide ne- ehodnih kar 33 odstotkov fh prehodov čez promet- ne in da lahko vstopijo le v Inino vseh javnih zgradb ustanov v mestu. Iz usmiljenja 'Invalidska politika posta- Politika o pravicah vseh Vsemogočni Bog, ki si ustvaril nebo in zemljo, naj se X ne odpočije, ne je in ne spi, dokler ne bo upošte- val(a) moje volje!< Ta klic ponovite trikrat, nato nare- dite tri znamenja križa nad oljko.« Torej, knjige same po se- bi niso nekaj svetega. Nav- kljub vsemu pa lahko re- čemo, da smo Slovenci gle- de na vse okoliščine narod, ki se dosti ne sme pritože- vati glede knjižnega trga, glede širine izbora knjig, glede možnosti, da s knji- go v roki obsedimo nekje v senci poletne vročine, v knjižnici, na kavču... Knjiž- na produkcija v Sloveniji je po eni strani, glede na maloštevilnost populacije. še zmeraj osupljiva. Zno- traj posameznih strok sicer nimamo tako širokih spek- trov, kot jih imajo večji na- rodi, zagotovo pa imamo znotraj vsake stroke kar ne- kaj referenčnih knjig, ki lah- ko v poljudnem smislu za- dovoljijo marsikoga. Dosti- krat se mi je na mojih po- tovanjih zgodilo, da sem obiskal šole, vrtce, knjiž- nice... in le redkokdaj sem dobil vtis, da česa pri nas ni, prej obratno. Nekoč, v Egiptu, smo vstopili v ne- kakšno osnovno šolo, ki je imela prostor na ogromnem notranjem dvorišču neke davno pozabljene kolonial- ne hiše. Otroci so sedeh na odejah, v enem razredu si našel otroke od petega pa tja do desetega leta, ki so nemo, presunljivo zrli v nas in čakali, da pride učite- ljica, ki je medtem mora- la po nekaj skočiti domov. Razgledal sem se naokrog in opazil pred »razredom« veliko zeleno tablo, na ka- teri so bile otroško nakra- cane arabske črke. Ko je prišla učiteljica nazaj, nam je demonstrirala pouk. S palico je spremljala dolo- čene črkovne odseke, otro- ci pa so zanjo ponavljali, verjetno kakšno koransko suro. Knjig niso imeh, ka- kor tudi česa drugega ne. Bih so zgolj od Alaha po- zabljeni otroci iz neugled- ne nubijske vasice, ki mor- da vedo, da obstaja nek svet, kjer lahko prebiraš ču- dovite slikanice, poslušaš neverjetne zgodbe in bereš nekaj omamnega. Knjiga ni tako samoumevna stvar, kot se nam zdi! V njej se skri- va preteklost, sedanjost in prihodnost, kot v nekih be- sedah, ki sem jih našel v Tacitovih Analih: »Bil pa je nek senator Kato, ki je ves čas pred rimskim senatom ponavljal en sam stavek, da je potrebno v Noriku na- rediti hmeljarsko-pivovar- niški muzej.« MOHOR HUDEJ ptoMEV Dvig kvalitete Novega tednika Spoštovani g. Grom, Vaše mnenje o mojem mnenju me ne zanima toliko, da bi o tem morala razpravljati še z Va- mi osebno ali preko telefo- na. S tem, ko sem prebrala nekaj vaših člankov, sem Vam namenila dovolj pozornosti. Moj namen je bil le podati svojo oceno strokovnosti in moralnosti Vaših pisanj. Gre predvsem za nestrinjanje z ugotovitvami dveh bralcev v eni izmed preteklih številk Novega tednika. Če ste to ra- zumeli drugače (ali drugače niste hoteli razumeti), mi je žal, vem pa, da so ga razu- meli vsaj »mrtvi princi«. Izpostavila sem le nekaj stvari iz Vaših člankov. Pri »la- janju« nisem mislila na Vas (in Vam pri tem nisem gro- zila - verjetno bi bilo za Vas najbolj ugodno, če bi uspeli bralce prepričati, da gre le še za eno grožnjo (poleg mno- gih!) proti Vam) ampak za zdravnika, ki ste mu Vi v enem izmed člankov pripi- sali to lastnost. Iz mojega mnenja je bilo to jasno raz- brati. Ne zanima me, koga poleg g. Kebra še dobro poz- nate (tudi s CNN); očitala sem Vam samo razpravljanje o njegovih intimnih stvareh. Pustite to rumenemu tisku. In na tak način dvigujte kva- liteto Novega tednika. Če Vam povem še drugače: zame je ena izmed lastnosti dobrega novinarja ta, da v po- dobnih pisanjih uspe najti pra- vo pot skozi kolizijo pravic 34. (vsaj) in 39. člena »utele- šenja« naših najpomembnej- ših pravnih in družbenih vred- not. Če mu to vedno ne uspe, pa je vrlina dobrega novinar- ja tudi ta, da sprejme nega- tivno kritiko. Iz Vašega napa- da name je razbrati, da Vi moje niste. Kaj bi šele naredili s pro- testniki proti vojni v Iraku, če bi Vam bilo res za en dan omo- gočeno, da ste predsednik G. Bush, ml. V Vašem prihodnjem pi- smu (mojih več ne bo) pa me lahko kličete tudi Klotilda. Recimo Bingeljc. Če Vam bo lažje. A. NOVAK, Žalec P.S. Pripis bralcu, ki mo- jega mnenja morda ni razu- mel. Recimo, da ima javnost pravico biti informirana tudi o vašem delu in s tem tudi o vas. Verjetno se strinjate, da se lahko te stvari zapišejo ta- ko, da vas bodo vsi videli kot kralja. Vendar, roko na srce, dale bi se zapisati tudi tako. da nihče v vas ne bi videl niti kaplje modre krvi. Verjetno bi bili veseli vsaj objektivno- sti in strokovnosti tistega, ki bi pisal o vas. Razmislite pa o tem, kje bi postavili mejo po- sega v vašo zasebnost in do kod bi tolerirali kršitve vaše- ga dostojanstva. PREJELI I SMO Javno vprašanje županu Sem invalidski upokojenec s stoodstotno telesno okvaro. Pred pol leta mi je umrla že- na. Pomoč mi je do sedaj nu- dil center za pomoč na domu v Celju. Njihove negovalke so mi v naprej določenem času postorile skoraj vsa gospodinj- ska dela za primerno ceno. Ne samo njihovo delo, tudi njihova prijaznost in marlji- vost mi je dajalo moč za pre- magovanje vsakdanjih tegob. In vendar! Kot strela z ja- snega me je presenetila no- vica, da se s 1. aprilom 2003 povišajo cene storitev centra za pomoč na domu za 88,34 odstotka. Pokojnine so se us- kladile le za 4,9 odstotka, let- na inflacija v mesecu marcu je 6-odstotna, mesečna pa 0,7- odstotna. Ob vsem tem si po- moči centra za pomoč na do- mu ne morem privoščiti. Ni- sem banka! Gospod župan Bojan Šrot, kot predstojnika občine vas sprašujem, na čem temelji ta- ko zelo visoka povišica sto- ritev tega centra? Takšna je skrb občine Ce- lje za starejše in pomoči po- trebne občane! Občina Ljub- ljana pa ima za občane, ki takšno pomoč potreb^ vse storitve zastonj (vir vod za oskrbo na domu l Ijana). Ali nismo vsi dj Ijani Republike Slove, skladno z določili ustave kona in drugih zakoin predpisov, enaki, iz čes^ haja, da imamo vsi ef pravice pa tudi dolžnoš Občutek imam, spošt ni gospod župan, da vam ditev športne dvorane vei meni, kot občani, ki so movini darovali vse svoje či. Ne le moje mnenje, t nje večine Celjanov, je, ( športna dvorana zadnje, bi Celjani potrebovali, c ni potrebujemo nova df na mesta, reševanje zap tve mladih, nova stanov itd. itd., ne pa športne d\ ne za tistih nekaj športni natikov. Pod udarom so predv ljudje, ki niso poznali r{ zentance (čeprav so bili n dilnih mestih), niso ime plih malic, niso bili del zdravljenja v zdravilišči drugih zdravstvenih sto na račun davkoplačevai kot si jih lahko privoščij( nes razni direktorji in p mezniki na vodilnih delo mestih. Kljub temu, da mi, da nji upokojenci, ki smo letih, nismo bili deležni' teh ugodnosti, ki jih dane ristijo posamezniki, smo; živeti bolj skromno, pa dar z veliko dobre volje, ti veljajo je načelo: »Dela danes za boljši jutri!« In ta tri« je za nas starejše ljud nes in tu! Namesto teg imamo pravico hlapca Jen Gospod župan, prosim govorite mi na vprašanje kaj ste sprejeli takšno od tev in zakaj smo starejši di Ijani v Celju manj vredni so starejši občani v Ljubi: VIKTOR MED^ C Št. 16 - 17. april 2003 INTERVJU 9 Devetletka z iomovinsko pravico f »Reforma je ena najbolj temeljitih v Sloveniji,« je prepričan šolski minister dr. Slavko Gaber ^tembra bodo v vseh slovenskih os- lih šolah prvič pozdravili 6-letnike, solci pa bodo po koncu počitnic sedli ilske klopi 7. razreda. Postopen pre- pa še ni zaključen, saj bodo letos v h, kjer začenjajo z novim 9-letnim pro- nom, še zadnjič všolali tudi 7-letnike. }šanja, kako smo na tako zahteven y pripravljeni, so bila tudi izhodišče logovor s šolskim ministrom dr. Slav- I Gabrom, ki je prepričan, da je devet- a pri nas že dobila domovinsko pravi- lu je zagotovo ena najbolj temeljito iz- anih reform v državi, pevetletko v prvem razredu začenjamo bla- zelo mehko in prijazno, ob učiteljici je iriloma tudi vzgojiteljica. Otroci so mlaj- tlislim, da jih lepo sprejmemo in popelje- V svet iskanj, omike in znanja. Številčne ne uvajamo postopoma, prej pa morajo opisne dovolj jasne in razumljive. Na kon- nanje obvezno preverimo še ekstemo. Prve išnje kažejo, da je to pametno, da je kom- idja smiselna. Prvi tuj jezik uvedemo prej, nci lahko v 7. razredu izberejo še drug tuj It. V devetletki si učenci tri predmete iz- ejo sami, šola pa jih ponudi toliko, koli- jih lahko. Zdi se, da je doslej velika veči- iičencev med njimi našla svojo prvo izbi- Večja izbirnost, drugačen vstop in drugi ocenjevanja so ključni momenti nove šo- jam pa upam, da tudi bolj živahen način nišljanja in primerna omika ter znanje. Uega bomo zgrešili cilj.« D konca aprila se po Sloveniji vrstijo reti o devetletki. Kako smo pripravlje- a frontalni prehod na 9-letno šolanje? posveti preverjamo, kje nas še čakajo imični problemi, izzivi in vprašanja, hkra- a ocenjujemo tudi stanje pripravljeno- Na terenu zaznavamo osnovno klimo in el sem, da se sklada z oceno zavoda za itvo, da so priprave zelo dobre. •riznam, da bi mi bilo zelo težko, če bi loral sam odločati o odpiranju novih inazij v Slovenskih Konjicah in Slo- ski Bistrici. Je pa res, da je na Celj- n specifičen položaj in je delež všola- gimnazijcev pod slovenskim povpreč- , kar bo ostalo tudi po odprtju konjiš- limnazije z 62 dijaki. Želim, da bi bili uspešni, zlasti še, ker so se v Sloven- I Konjicah celo zavezali, da bodo za- »vili prostore za gimnazijo.« • najbrž lahko pripišemo dejstvu, da a devetletko prehaja postopoma? ■seni 1999 smo začeli s prvim krogom fcl, ki so zdaj s šolami drugega kroga itorske šole. V šolah, ki bodo na dvetlet- Jot zadnje prešle letos, so jim za pomoč hvaležni in jih znajo pohvaliti, •elo pa še ni končano, življenje v šolah devetletko spreminja... 'stveno manj negotovosti je, kot je je bi- ri šolah iz prvega kroga. Devetletka je v letih dobila domovinsko pravico v Slo- iji in pokazalo se je, da zna poiskati od- ^re na vprašanja tam, kjer vse še ni zapr- li tudi nikoli ne bo. Mislim, da smo lah- lirni. Dogovorili pa smo se, da moramo izboljševati ves čas. Marsikje mora- le izboljšati prostorske pogoje, v Slove- le odprtih 65 naložb, ki bodo zaključe- •^jkasneje v naslednjem letu. ^ prehod je prvi pogoj zagotavljanje us- ^ih prostorov, kar se zdaj zaključuje... da, na ravni temeljnega standarda. Slo- fe pa bo dvigovala raven še nekaj let. ^'i smo leta 1993 in do lani v prenovo 300 šol vložili 20 milijard tolarjev. ^Ijevali pa bomo še vse do leta 2007. Pa šole, ki prostorsko ne bodo prilago- jene? Bodo vseeno začele z devetletko? Seveda in ne pričakujemo večjih težav. Pra- vih izmen zaradi devetletke nikjer ne bo. Je pa nekaj šol po Sloveniji, ki so v izmenah že zdaj in tudi v njih izmenskost rešujemo dol- goročno. Seveda pri tem upoštevamo, da se število otrok zmanjšuje in bi bilo nesmisel- no graditi nove prostore za nekaj let, potem pa bi samevali prazni. Drug pogoj so kadri. Doizobraževanja učiteljev je bilo že veliko, pa je ciklus tudi že zaključen? Začeli smo leta 1996, tako da je reforma ena najbolj temeljitih v Sloveniji. Ponekod je dodatno izobraženih učiteljev že več, kot jih bomo potrebovali letos. Do šolskega leta 2008/ 09, ko bo devetletka v celoti uvedena, bomo z izobraževanjem nadaljevali. Nekaj dela nas še čaka, ogromno pa ga je že za nami. Pomembna novost devetletke je uzako- nitev všolanja otrok s posebnimi potreba- mi v redne programe. Je kaj zapletov? To je ena šibkejših točk pripravljenosti. Pri tem ne mislim na samo integracija otrok, kjer smo blizu končnih odločitev in bo pra- vilnik objavljen aprila. Otoke smo lani us- merjali še po starem, vendar tudi nov pra- vilnik ne bo bistveno spremenjen. Več- ji problemi so tam, kjer bodo še vedno šole s prilagojenimi pro- grami oziroma standardom, saj vseh otrok ni mogo- če integrirati v redno devetletko. Strokovni svet je marca za te šole sprejel predmetnike za dve področji, ča- ka pa nas še veliko dela. Tu smo v zao- stanku. Nekatere šole so se za integracijo odloča- le pred leti, ko k temu še niso bile zakonsko zavezane. Ste jih v mi- nistrstvu spremljali? Ko je šlo za usmerjanje, smo šole spremljali in ob- neslo se je zelo dobro. Ven- dar imamo kar nekaj divje integracije brez odločb o us- meritvi in zato potem tudi ni v zadostni meri poskrbljeno za otroke. Oči si zatiskamo pred ško- do, ki jo s tem povzročamo otro- kom. Pri tem bomo morali tu- di v lastnih glavah še marsi- kaj razčistiti. Ni vsaka inte- gracija dobra, dobra je le ti- sta, ki je premišljena, kjer so zagotovljeni pogoji, da bo otrok kaj imel od nje. To je pomembnejše od ob- čutka staršev, da so ga le vpi- sali v redno šolo. Šolski si- stem prevečkrat popušča pred takšnimi zahtevami in željami in zdi se, da je zato tudi bolj hu- man. Pa de- jansko ni! Potrebu- jemo in- tegracijo z vsemi potrebni- mi sredstvi in ljudmi, kjer je to le mo- goče. Še vedno pa potrebujemo tudi šole, ki se na drugačen na- čin ukvarjajo z otroki, ki jih ni mogoče inte- grirati. In še nekaj je pomembno; vsakogar ni mogoče integrirati povsod. Če potrebuje po- seben kader, ki ga nimam, potem ne tiščite otroka v mojo šolo! Na Celjskem prihaja do pobud, da bi se šole specializirale; da bi tam, kjer imajo izkušnje z učenjem slušno prizadetih otrok, všolali te, šole brez prostorskih ovir pa in- validne otroke, naprimer. Je to prava pot? Je. Tam, kjer gre za zahtevnejše programe usmerjanja in ukvarjanja z otroki, je celo edina mogoča. Kjer lahko pomagajo mobil- ni strokovnjaki, seveda to ni potrebno. Kom- binirali bomo oba pristopa, a prepričan sem, da nas v procesu navajanja na nov način raz- mišljanja čaka še dosti trdih orehov, ki jih bo treba streti. Osnovna usmeritev pa je tudi meni blizu. Znanje osmo- in prvih devetošolcev ob koncu šolanja, ki ga pokažejo na ekster- nem preverjanju, lahko primerjamo. V jav- nosti je slišati očitke, da so kriteriji za de- vetošolce bolj blagi. Drži ali ne? Sam tega ne upam presojati, odgovoriti bodo morali predmetni strokovnjaki. Mislim pa, da v jedru ne drži. Splošne stopnje zah- tevnosti se oblikujejo ob novih učnih načr- tih, to je menda vsem j a - sno. Lani smo pr- vič eksterno preizkusili znanje še zelo majhne- ga števila otrok, celotno generacijo to prvič čaka šele v letu 2005/06. Mero bo treba še nastaviti, tako da se bo lahko ob opravljenih mednarodnih primerjavah šele takrat natanč- no odgovorilo. Zaenkrat pa je splošna oce- na, da je bila stopnja zahtevnosti podobna. »Kje in za koliko bomo morali omejiti vpis v srednje šole in kje bomo odpirali dodatne oddelke, bo znano 18. aprila. Me- nim pa, da bo morala skozi obvezno ek- sterno preverjanje znanja in s tem nabi- ranje točk za vpis manj kot tretjina gene- racije.« Sprašujem, ker se bosta generaciji os- mo- in devetošolcev še nekaj let prepletali v srednjih šolah. V slednjih bistvene pre- nove učnih načrtov še ni? V letih 1995 do 1999 smo vzporedno s pre- novo v osnovnih šolah prenavljali programe na gimnazijah. Res je, da smo vanje posegli manj kot pri osnovni šoli. Res je tudi, da se zdaj pogovarjamo, da bi se osnovno- in sred- nješolski učitelji začeli srečevati v skupnih študijskih skupinah, kjer bi se dogovarjali, kje naj srednješolski nadaljujejo delo osnov- nošolskih. Največ opozoril, da je treba prevetriti pre- zahtevne učne načrte, prihaja prav iz gim- nazij, za katere se odloča vse večji delež učencev. Strinjam se, da je to vredno razmisleka. Ali pa je res tako zelo enostavno, da je treba samo manj znanja...? ... morda na drugačen način? Morda pa se je treba ukvarjat tudi s celot- nim sistemom zagotavljanja kakovosti dela v šoli in še čim drugim... Zaenkrat še ne b želel odgovoriti, saj smo sredi razmisleka kam zapeljati gimnazijo. Gre za celovito di daktično-metodično prenavljanje vključnc z ocenjevanjem, preverjanjem razlik, novi- mi prijemi pri pouku. Čez čas bom lahke postregel z boljšim odgovorom. Bo to leta 2004, morda 2006? ^ Leta 2006, ko bomo imeli v srednjih šo- lah prvič celotno generacijo devetošolcevj zagotovo. Računam pa, da bodo odgo^ vori znani že leto prej. IVANA STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Št. 16 - 17. april 2003 10 REPORTAŽA Kristalna knjiga za Eli v Kozjem so po zamisli Zlatka Magdiča izdelali predlog za darilo upokojencem Evropske unije - Vrhunski izdelj so že poslali v Bruselj, a brez »predragih« dodatkov Po temeljitih pripravah so v ponedeljek, 14. aprila, iz Rogaške Dekor Kozje posla- li v Bruselj na naslov EU pošiljko, od katere si v Koz- jem veliko obetajo. Vodstvo skupine Rogaška crystal je zaupalo pripravo prijave na natečaj Evropske unije družbi Rogaška Dekor proi- zvodnja unikatnih stekle- nih izdelkov Kozje d.o.o. (Studio Gry) Na osnovi po- slane prijave in referenčnih gradiv je komisija pri EU uvrstila Rogaško Dekor v najožji izbor za izdelavo spominskega darila, ki ga bodo dobili delavci, zapo- sleni v EU, ob odhodu v po- koj. Direktor Jože Božiček je povedal, da so takoj, ko jim je bilo zaupano odgovorno delo, k pripravi povabili vr- sto svojih in zunanjih sode- lavcev za izdelavo idejnega projekta. Izhodišče je bila že- lja po oblikovanju kristalne posode okvirne velikosti 20x16x10 cm z uporabo De- korjevih značilnih izdelo- valnih tehnik. Oblikovalci so imeli na voljo le mesec dni. Pri pregledu idejnih podlag se je vodstvo Rogaške Dekor odločilo za idejni predlog zunanjega sodelavca, obliko- valca Zlatka Magdiča iz Slo- venskih Konjic, ki je pred- ložil osnutek izdelka šatu- Ije v obliki kristalne knjige s prepričljivo argumentaci- jo in celovito spremno opre- mo. »S Studiom Gry že nekaj let uspešno sodelujem. Po- vabilo za sodelovanje v pro- jektu za EU je prišlo tik po zaprtju razstave kristalnega konjiškega keliha, ki je tudi plod skupnega dela. Nove zahteve so me povsem prev- zele, ideje so kar kipele. Nav- dih sem našel v Bibliji. Od- ločil sem se za kristalno knji- go, ki ima simbolično in praktično vrednost in je pri- merno darilo za žensko ali za moškega ob zaključku živ- ljenjskega dela v EU. Prilo- žen je ekskluzivni certifikat, zloženka s kozjansko raz- glednico, ki izvirno predstav- lja delček slovenske pokra- jine ter kraj, v katerem je na- stala,« zavzeto opisuje pro- jekt Zlatko Magdič, ki je za- misel tudi takoj priglasil pri avtorski agenciji za Sloveni- jo. Knjigi na pot v svet Knjigo so na pot pospre- mil s svojimi mislimi avtor, Jože Božiček in umetnostni zgodovinar Aleš Stopar iz Pokrajinskega muzeja Celje, ki med drugim pravi: »Av- torjeva kristalna knjiga raz- kriva, da je steklo nezdruž- ljivo povezano s svetlobo. Vgravirani ornamenti na platnici, skrbno izbrani po egipčanskih, antičnih, kelt- skih in zgodnjeevropskih vzorih, že vzbujajo misel na združeno Evropo. Na hrbtiš- ču knjige je v simbolnem ok- viru prostor za ime nagraje- nega, ki je častno opravljal delo in skrbel za sožitje na- rodov in prihodnost Evro- pe...« Vredno je bilo truda Izdelek je tehnološko ze- lo zahteven in so se ga lotili steklarji v matičnem podjet- ju Steklarne v Rogaški Sla- tini. Brusilci in graverji Ro- gaške Dekor, GRY studia so izvedli nekaj različic, na koncu pa ostali pri prvotni avtorjevi zamisli. Embalažo in mapo z referenčnimi li- sti je ročno izdelala Emba- laža Kunej iz Podsrede. Av- tor izdelka je istočasno pri- pravil tudi nov certifikat GRY v sodelovanju z Dino Color- jem iz Vojnika, ki bo upo- rabljen za nadaljnje oprem- ljanje proizvodov unikatne proizvodnje Rogaška Dekor - GRY. Če bodo uspeli na zahtev- nem natečaju - rezultati bo- do predvidoma znani še ta te- den - bodo letno v Rogaški Dekor v Kozju za upokojene delavce v EU izdelali po okoli 800 spominskih daril. In če ne? »Trud ne bo zaman. Vsi si sicer želimo, da bi našo knji- go sprejeli, a že uvrstitev v ožji izbor je velika čast za vse nas. Upam samo, da bo za evropski vrh dovolj zanimi- va tudi okrnjena knjiga. V Bruselj je namreč odpotova- la brez drobnih dodatkov, ki so ji dajali simbolno vsebi- no: dveh kozarčkov za zdra- vice, kristalne vazice, ki jo je bilo mogoče uporabiti tu- di kot stojalo za pisala, brez skritega prostorčka, katere- ga uporaba je bila prepušče- na domišljiji posameznika. Menda bi bili predragi...,« ni čisto vseeno Zlatku Magdi- ču. A že razmišlja naprej: »Če knjiga ne bo sprejeta za rilo zaposlenim v EU ob ii kojitvi, pa bi jo lahko z trezno spremembo simb ke namenili za darila ob šokih življenjskih jub jih...« TONE VRi MILENA B. PON Foto: MATEJ NARI Avtor projekta Zlatko Magdič in direktor Dekorja Kozje Jože Božiček še zadnjič preverjata, če je vse tako, kot mora biti. Izjemno domišljeno in izdelano kristalno mojstrovino so v Bruselj poslali brez notranje vsebine. Bo vseeno dovolj prepričljiva? Odprta kristalna knjiga s simbolno vsebino. Št. 16 - 17. april 2003 INFORMACIJE 11 Št. 16 - 17. april 2003 12 Mesto z velikim IVI Celje je proslavilo praznik in z mladostno zagnanostjo počastilo dobitnike občinskih grbov živimo v mestu z velikim M. Tako nekako je na slo- vesnosti v celjskem Narod- nem domu sklenil občutja prisotnih župan Bojan Šrot, ko so se iztekale zadnje mi- nute osrednje slovesnosti ob celjskem občinskem prazniku. Prav to, biti Celjan in biti ponosen na ljudi, ki jih pre- more to mesto, bi moralo biti vodilo za še večje poenote- nje pri iskanju in uresniče- vanju največjih mestnih pro- jektov. Ti pa letos so, je opo- zoril župan, dokončanje či- stilne naprave, izgradnja no- gometnega stadiona in šport- ne dvorane, oživljanje mest- nega jedra, vzpostavitev eko- loške tržnice in razvijanje kulturnega utripa v mestu. , Med izvirno in mladost- no razigrano prireditvijo v režiji Vladimire Skale so po- delili 11 občinskih priznanj, najvišje - zlati grb - Zdravs- tvenemu domu Celje. Po- vsem v svojem slogu je Vla- dimira Skale k sodelovanju povabila mlade. Slovesnost sta sproščeno povezovala gimnazijca Aleks in Luka ter (še) osnovnošolka Sabrina, za posnetke je poskrbel gim- nazijec Luka. Med nastopa- jočimi, ki so povezovali po- delitev priznanj, je spet ble- stela vsestranska Polona Dovžan, navdušila sta Orf- fov orkester in pevski zbor- ček OŠ Lava, s plesom so se izkazale Živa, Katja in Ma- ša iz Harlekinove skupine Akt. Slovesnost so prenašali tu- di na video steno, postavlje- no na Trgu celjskih knezov, za prenos v domove Celjanov pa je poskrbela televizija Ce- lje. Ko so ugasnile kamere, se je proslava ob bogato ob- loženi mizi nadaljevala s sproščenim druženjem po- vabljenih z nagrajenci. Po pri- čakovanjih Viki Ašič harmo- nike ni pustil doma in kar ne- kajkrat je, v veselje zbranih, raztegnil meh. Ob robu le še to - na Trgu celjskih knezov so biseri ob prazniku prvič zažareli v so- ju mavričnih barv in s tem pokazali, kako pravzaprav si je, vsaj približno, podobo tr- ga zamislil Nande Korpnik. BRST Foto: GREGOR KATIČ Vseh enajst občinskih nagrajencev se je zasluženo veselilo priznanj domače občine. Viki Ašič se ni izneveril tradiciji in je po končani slovesnosti za zbrane veselo raztegnil meh. Pol cone še naproda v Štorah je naprodaj še bli- zu polovica nove obrtne co- ne, ki jo je pripravila občina pri lokalu Cibi. Na njenem območju že deluje obrat ve- likega laškega podjetja Eho, proizvajalca izolacijsldh ele- mentov za hladilno tehniko. V Štorah zaposluje 17 ljudi, sicer pa več kot sto. V obrtni coni Štore-vzhod, kot so jo poimenovali, je za- čelo lani z gradnjo tudi šent- jursko podjetje Fast d.o.o.. Na zemljišču gradi veliko mizar- sko delavnico ter razstavni sa- lon lastnega pohištva. Z grad- njo šeststo kvadratnih metrov velikega objekta želijo zaklju- čiti jeseni. Letos nameravata začeti gra- diti še dve podjetji, manjše podjetje Pilih d.o.o iz Žalca (s proizvodnjo in trgovino pa- pirne galanterije) ter štorsko podjetje Etiks. Etiksova nalož- ba v obrtni coni Štore-vzhod pomeni obenem širitev tega tr- govsko-servisnega podjetja za ogrevalno tehniko. Naprodaj je še približno 10 tisoč kva- dratnih metrov zemljišč v ob- činski lasti. Kot kupca nepro- danih zemljišč si v občinski stavbi najbolj želijo kakšii od trgovskih podjetij, kat veda ni pogoj. Sicer pa se je v Štorah Vj teklih letih dobro uveljavil prva obrtna cona, ki so jo^ dili v obratni, celjski sn Tam bo prišlo letos do šii z gradnjo novega proizvo( ga objekta podjetja Bosio delovalca peči za taljenje vin. Omenjene naložbe po nijo tudi nekaj novih de nih mest. V občini Štore je mreč še vedno zelo veliko zaposlenosti. BRANE JERAl^ Obrtna cona Štore-vzhod, pri lokalu Cibi. Najprej je bil zgrajen veliki objekt laškega podjetja Eho, trenutno gradi še šentjurski Fast. Letos bosta začela z gradnjama podjetji Pilih ter Etiks. Roševsica pomlad Na osnovni šoli Frana Roša v Celju so minuli petek pri- pravili dan učencev. Letos je dan potekal drugače kot v vseh prejšnjih osmih letih. Dogajanje so namreč presta- vili na dopoldanski čas. Učencem so ponudili aktiv- nosti, med katerimi so izbrali dvanajst najljubših. Na raz- redni stopnji so predvsem iz- birali dejavnosti, ki vklju- čujejo ustvarjanje, športne aktivnosti ter ogled filma, na predmetni stopnji pa so si najbolj zaželeli športnih ak- tivnosti, ogleda filma, ek- skurzije v Ljubljano, delo z računalnikom in ustvarjanje. S.B., foto: GK Izmenjave bogatijo Več celjskih srednjih šol sodeluje v projektu Leonar- do da Vinci - Mobilnost in mednarodno sodelovanje. Srednja zdravstvena šola Celje je letos vzpostavila stik s šolo iz kraja Naestved na Danskem. Prvi teden aprila so gostili dansko delegacijo šo- le. Ob tem so predstavili in med seboj primerjali učne na- črte. Učitelji so bili prisotni pri uri strokovnega predme- ta anatomija in fiziologija, ki so jo dijaki skupaj z učitelji- cama pripravili v angleškem jeziku. Omogočili so jim tu- di obisk v zdravstvenih insti- tucijah v Celju. Poleg strokov- nega dela so za dansko dele- gacijo pripravili strokovne og- lede in izlete ter jim predstav- ljali lepote Slovenije. Dijaki Srednje šole za go- stinstvo in turizem Celje pa so se v okviru programa Leo- nardo da Vinci izobraževali v najbolj mondenih hotelih v nemškem Altottingu, špan- skem Gosta del Solu in avstrij- skem Kitzbiihlu. Izpopolnje vali so se na vseh področij go- stinstva in turizma. Delali so v recepciji, kuhinji, kot nata- karji in tudi kot paži. Šola je bila izbrana tudi za program izmenjave učiteljev, ki s( izobraževali na področju i kovnega jezika. Z našiiri jaki so bili v tujini zado^ ni, tako da je že prišlo poi^ lo za novo izmenjavo. Na p stavitvi v Celju so dijaki j stregli z jedmi, ki so se jih d čili pripravljati, zmešali tudi alkoholne koktejle. I*) jih po novem alkoholnem' konu ne smejo več pokuS KPŽJ Št. 16 - 17. april 2003 13 Gregorjeva spremljevalka je zlata prinašalka fed leti se je danes 21- li Gregor Janežič iz Ce- pri skoku v Šmartinsko fro hudo ponesrečil ter 0\ tetraplegik. Njegovo Ijenje je od tistega usod- na dne dalje postalo od- ijo od nege in pomoči igih. Zdaj ima Gregor še I pomoč, mlado in prav njegove potrebe izšola- psičko Sani. (reviji Moj pes poteka ak- Pomagajmo prijatelju in jta spremljevalka invali- je postala zlata prinašal- ki so jo minulo soboto v (šču Hochkraut v Tremer- izročili Gregorju. Dveletno psičko so za po- trebe invalida izurili v ome- njeni akciji, denar zanjo in njeno šolanje pa so zagoto- vili v podjetju Philip Mor- ris d.o.o. iz Ljubljane. To podjetje je letos financiralo nakup in šolanje že tretjega psa pomočnika invalidu, uredništvo revije Moj pes pa je začetnik in pobudnik to- vrstnega šolanja psov. V ak- ciji Moj pes - Pomagajmo prijatelju sodelujejo še Zve- za paraplegikov Slovenije in Inštitut za rehabilitacijo Re- publike Slovenije. Za sobot- no srečanje ob izročitvi zla- te prinašalke Gregorju Jane- žiču so v gostišču Hochkraut poskrbeli v Društvu paraple- gikov jugozahodne Štajer- ske. Psičko Sani je izšolal stro- kovnjak dr. Jože Vidic. Mi- roljubna in prijazna Sani zna pobirati in prinašati in- validu različne predmete, hodi ob vozičku, obvlada osnovne vaje poslušnosti, hkrati pa je dober čuvaj. Na sprehodu se ne oddaljuje od človeka, ki ga spremlja, je zelo ubogljiva in se od- zove že na prvi klic. Sani bo živela skupaj z Gregor- jem v njegovi sobi, ležišče bo imela ob oknu, da jo bo lahko imel vedno na očeh. Gregorja in njegove doma- če bo treba zdaj še nekaj dni učiti pravilnega dela s psič- ko, ob vsaki morebitni te- žavi pa se bodo lahko obr- nil na Jožeta Vidica, ki je izšolal že deset psov pomoč- nikov invalidom. Med invalidi je precej za- nimanja za psa spremljeval- ca, zato v uredništvu revije Moj pes upajo, da jih bodo s pomočjo donatorjev lahko priskrbeli in izšolali še veli- ko za številne invalide z raz- hčnimi potrebami. M.A. Foto: ALEKS ŠTERN Gregorjeva pomočnica in zvesta prijateljica je zdaj tudi psička Sani. K računalniku in po knjigo Mladinskem Centru Ce- Janes slavijo. Potem, ko red dnevi odprli raču- lico, danes odpirajo še žnico, ki so jo poime- ali Daš-dam. njižnico so si zamislili kot redovalnico pisane bese- in v njej že doslej zbrali ko število del. Do njih bo goče priti le na en način. !r bo hotel eno od knjig, noral prinesti in v zame- anjo podariti drugo knji- go. Knjižni tok bo hitro ste- kel, so prepričani, saj so, predvsem od šolskih knjiž- nic, dobili v dar lepo število del. Prav tako se veselijo no- ve računalnice s petimi, v svetovni splet povezanimi računalniki. Odprtje raču- nalnice je z milijonom to- larjev podprl program Pha- re, v prihodnje pa bo po- memben pripomoček čla- nom in obiskovalcem, zla- sti pri sodelovanju v med- narodnih projektih mladih. Sicer pa v računalnici omo- gočajo članom brezplačno delo, tudi deskanje po In- ternetu, nečlani pa lahko ra- čunalnike uporabijo po ze- lo zmernih cenah. Zapisanemu je treba do- dati še, da so v MCC-ju od- prli tudi kreativno sobo, ki se je je takoj oprijelo ime Pajzl in v kateri je prostor za delo različnih društev. In to, da je MCC ustanovil svoj klub. Mladi do 28 let lahko z včlanitvijo v klub prido- bijo kopico ugodnosti, med drugim uporabo računalni- kov, popuste pri koncertih in ogledu športnih tekem, izobraževalnih tečajih, pri vstopninah na športno re- kreacijske objekte, pa tudi cenejšo pijačo in hrano ter popuste v trgovinah. Letna članarina znaša 600 tolarjev. BS Na Krib po cesti Včeraj so v Celju slovesno predali namenu obnovlje- no in asfaltirano lokalno cesto Breg-Anski vrh-Košni- ca. Gre za 200 metrov lokalne ceste od Lise do Anskega vrha. Obnova, izvedli sta jo podjetji VOC in Hudournik, je bila zahtevna, saj je teren, na katerem so cestišče razši- rili na štiri in pol metre, plazovit. Zato so morali breži- ne utrditi in urediti odvodnjavanje. Naložba je komu- nalno direkcijo občine Celje stala kar 42 milijonov to- larjev. Z včerajšnjo otvoritvijo obnovljenega odseka ce- ste so zaključili prvi del projekta, ki se bo nadaljeval z drugo etapo, med katero bodo posodobili in asfaltiraU še preostalih 300 metrov makadamske ceste do Košni- ce. BS la volanom z zastarelim znanjem ^'Jorek zjutraj se je v sed- ^ avtošolah po Sloveniji 'Ijučila akcija Radia Slo- 'ija Za volanom s prvim l^njim programom, v ka- je 50 voznikov, starej- od 50 let, od 1. aprila l^valo svoje vozniško znanje. V Celju je akcijo iz- vedla Avtošola Prah. Od osmih udeležencev ak- cije v Celju sta dva uspešno opravila teoretični del izpi- ta. Trije, med njimi tudi 78- letna Marija Bartolo iz Hrast- nika, pa so uspešno opravili tudi izpitno vožnjo. »Akcijo in zanimanje udeležencev ocenjujem kot zelo uspešno. Udeleženci so preverili in do- polnili svoje znanja s po- dročja prometa, vsi skupaj pa smo ugotovili, da bi bilo do- bro, da bi se po nekaj letih vožnje več starejših voznikov odločilo za to, da se ponov- no udeležijo vsaj dveh, treh ur predavanj iz cestno-pro- metnih predpisov,« je pove- dal Igor Prah. AMS Foto: IP Celjski udeleženci akcije Za volanom Turnšek in Sentočnik na vrhu GZ Celje Na 47. občnem zboru ga- silske zveze Celje so dele- gati štirinajstih prostovolj- nih gasilskih društev iz Mestne občine Celje in ob- čine Štore za predsednika izvolili Albina Turnška. Po- veljnik celjskih gasilcev je postal Vinko Sentočnik. Zbrani gasilski delegati so zadnja širi leta ocenili za us- pešna, prav tako pa niso imeli pripomb na pripravljeno gra- divo. Vinko Senetočnik je v razpravi opozoril na pomanj- kanja denarja za uresničitev programa minimalnega opremljanja enot po merilih Zakona o gasilstvu iz leta 1999. Denarja je vedno manj in tako ga bo v dveletnem spre- jetem programu že letos za približno 35, prihodnje leto pa 90 milijonov tolarjev pre- malo oziroma do leta.2009 že za približno 500 milijo- nov tolarjev. Naloga novega vodstva bo, da takoj uskladi pripravljen program z razpo- ložljivimi sredstvi, ki bodo oklestila izobraževanje, opre- mo in obnovo gasilskih do- mov. Delegati na kongresu slo- venskih gasilcev 24. in 25. maja na Bledu bodo predsed- nik Turnšek in poveljnik Sentočnik ter po razrezu ga- silske organizacije Sloveni- je še dve gasilki. Prva naloga novega vods- tva bo imenovanje delovnih komisij in operativnega vods- tva, za kar morata poskrbeti prva moža Gasilske zveze Ce- lje, Albin Turnšek in Vinko Sentočnik. Podpisali so tudi drugi del listine o prijateljskem sode- lovanju med Gasilskima zve- zama Celje in Grevenbroich iz Nemčije, ki traja od leta 1988. TV Dražba za Sonček Rotary klub Celje priprav- lja nocoj ob 19. uri v Mu- zeju novejše zgodovine Ce- lje že četrto dobrodelno dražbo likovnih del. Draž- bo umetniških del 22 priz- nanih slovenskih likovnikov bo vodil Drago Medved, ce- loten izkupiček pa bodo po- darili celjskemu Centru Sonček. BS FACTORV STORE D.O.O. Smo podjetje, specializirano za prodajo koles in kolesarske opreme. Razpisujemo delovno mesto za prodno in svetovanje na področju kolesarstva. Od vas pričakujemo: - V. ali višjo stopnjo izobrazbe - aktivno znanje angleškega jezika - komunikativnost - poznavanje kolesarstva - poznavanje dela z računalnikom. Zaposlitev je za določen čas, kasneje možnost za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Factory store d.o.o., Griže 125, 3302 Griže Št. 16 - 17. april 2003 14 Projekt za pogumne Podjetniški krožki zaživeli tudi na Celjskem - Regionalni podjetniški forum bo 24. aprila v Žalcu Kar v 23 osnovnih šolah na širšem celjskem območ- ju so se odločili za sodelo- vanje v podjetniških krož- kih. Svoje delo, od ideje in realizacije do predstavitve bodo podjetniške skupine prikazale prihodnji četrtek v Žalcu, podrobneje pa so pro- jekt predstavili na ponedelj- kovi novinarski konferenci. Program Podjetniški krož- ki za osnovnošolce v Slove- niji letos v 123 slovenskih šo- lah že osmo leto izvaja pod- jetje Sun iz Gornje Radgone, vlogo regionalnega menedžer- ja na širšem celjskem območju pa je prevzelo podjetje Tute- la iz Šmartnega v Rožni doli- ni. Učenci, predvsem v višjih razredih, preko projekta spoz- navajo osnovne pojme pod- jetništva, saj morajo v obliki mini poslovnih načrtov po- drobno razdelati poslovno ide- jo od predstavitve, tržne ra- ziskave, potrebnih finančnih sredstev, trženja in končne predstavitve. Lani je s celjskega območ- ja veliko pozornosti pože- la podjetniška skupina POŠ Gotovlje. Učenci, ki letos obiskujejo 2. in 3. razred, bodo svoj poslovni načrt v angleškem jeziku predsta- vili tudi na Svetovnem kon- gresu ženskega podjetniš- tva, ki bo 15. maja v Ljub- ljani. Posebna komisija bo tudi v Žalcu, kjer bo 24. aprila Re- gionalni podjetniški forum za šole s Celjskega, ocenila po- slovni načrt in poslovni koti- ček (slednji je letos novost), zmagovalni skupini pa se bo- sta predstavili na Vsesloven- skem podjetniškem forumu 24. maja v Gornji Radgoni. Podjetniške krožke izvajajo s pomočjo Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo ter številnih sponzorjev, po be- sedah Nataše Lorber iz pod- jetja Sun pa želijo svoj pro- jekt uvrstiti med izbirne pred- mete v zadnji triadi 9-letke. »Učencem želimo približa- ti podjetništvo in jim omogo- čiti, da v skupinah pokažejo svoje znanje, po drugi strani pa želimo pokazati, kaj s tem znanjem početi,« je poudari- la Mateja Dolar iz podjetja Tu- tela. Tudi zato bo Regionalni podjetniški forum v Žalcu predvsem srečanje učencev in gospodarstvenikov, ki jih za- nimajo realno obvladljive in izvedljive ideje ter mladi, ki sicer niso odličnjaki, obvladajo pa druge veščine in se ponaša- jo s pogumom ter inovativnim razmišljanjem. Med gostitelje se je vpisala tudi I. OŠ Žalec, kjer podjetniške krožke izva- jajo že več let. Po besedah rav- natelja Adija Vidmajerja je med učenci veliko zanimanja, ki je tudi porok za uspeh pro- jekta. V žalski šoli bodo na dan regionalnega podjetniš- kega foruma, ki ga bodo po- magali organizirati študen- ti in lanski krožkarji, pripra- vili športni dan ter revijo pevskih zborov. Udeleženci foruma bodo kot pravi pod- jetniki svoje druženje zaklju- čili z rekreativno-spoznav- nim popoldnevom, tako da se prihodnji četrtek obeta v Žalcu zanimiv in pester dan. URŠKA SELIŠNIK Učenci so se pri izdelavi mini poslovnih načrtov med drugim ukvarjali z organizacijo koncerta, kuharskim dvo- bojem, zabavo v petek popoldne, različnimi športnimi de- javnostmi, izdelavo ljubenskih potic, snemanjem doku- mentarcev, modnim presenečenjem, gojenjem bio jagod... Načrte bodo podrobneje predstavili v poslovnem kotičku. Mateja Dolar med drugim vodi tudi poseben podjetniški krožek v Prevz- gojnem domu Radeče. Obnova pesničine his\ Občina Polzela je že pred leti odkupila rojstno hišo znane slovenske pesnice Neže Maurer v Podvinu, ki jo bodo začeli temeljito ob- navljati. Hiša je kljub starosti soraz- merno dobro ohranjena. Iz is- tega obdobja je tudi kozolec v bližini, oba skupaj pa pri- čata o načinu življenja, gos- podarjenja in bivanja v pre- teklosti. Pred dvema letoma so polzelski svetniki sprejeli odlok o razglasitvi rojstne hiše Neže Maurer za kulturni spo- menik lokalnega pomena. Kletni del hiše je zgrajen iz ponekod že razpadajočega prušnega kamenja, zato so naj- prej izvedli statično sanacijo temeljev, člani Turističnega društva Polzela pa so notra- njost očistili navlake, ki je os- tajala za obiskovalci. Lani so v občini dokupili še kozolec, pod katerega nameravajo po- staviti primerne mize in klo- pi za obiskovalce, zlasti za šol- sko mladino, ki je najpogo- stejši obiskovalec domačije. Nadaljnja obnova bo pote- kala v soglasju z Zavodom za kulturno dediščino iz Celja. Na domačiji je potrebno ob- noviti ostrešje in zamenjati kritino, sanirati lesene stro- pove ter restavrirati in zašči- titi lesene dele. Zaradi po- manjkanja finančnih sredstev je bil začetek del odložen, pri- jetno presenečenje pa je pri- pravil neznani darovalec, je namensko daroval lOO soč tolarjev za obnovo pe; čine rojstne hiše. Ta prispev oplemeniten še z občinski sredstvi, bo zagotovo pripoj gel k nadaljnji obnovi. Kij temu člani TD-ja Polzela ob rojstne hiše Neže Maure Podvinu priporočajo že s« Rojstna hiša pesnice Neže Maurer je zaščitena kot lokalni spomen VeČina zlatih turističnih podmiadkoi Minuli petek se je v OŠ Vransko-Tabor zaključil 17. festival Turizmu pomaga lastna glava z letošnjim na- slovom Bili so in ostajajo veliki ljudje. V finalu je sodelovalo 14 osnovnih šol, podelili pa so kar 12 zlatih priznanj. Šo- le so tekmovale z razisko- valno nalogo, razstavo in odrsko predstavitvijo. Po- delili so tudi priznanja za posamezne dele tekmova- nja. Priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo je do- bila OŠ Lava Celje z nalo- go o Almi Karlin, najbolj- šo razstavo so pripravili v OŠ Šempeter, kjer so pred- stavili Antični park (Nekro- pola) - Skrivno sporočilo v kamnu, najboljšo odrsko predstavitev pa je pripravi- la OŠ Naklo o Ivani Kobil- ci. Podelili so še priznanje za najboljšo igralko, ki ga je dobila Hana Volfand iz OŠ Lava. Na finalnem tek- movanju je sodelovalo prib- ližno 200 otrok, skozi vsa (tudi regijska) tekmovanja pa se je med sabo pomei 89 osnovnih šol, več 1 2.100 učencev in 290 m torjev. ŠO, Foto: Zlato priznanje je prejela tudi šola gostiteljica. OŠ Vransko-Tab« Umetniki za brezdomce V Galeriji Mozirje so v četrtek odprli pro- dajno razstavo likovnih del z naslovom Umetniki za Karitas. V Mozirju so na ogled in naprodaj li- kovna dela, ki so jih darovali številni slo- venski slikarji, ter tudi dela, nastala na osmi likovni koloniji na Sinjem Vrhu, kjer je lani sodelovalo 10 slikarjev. Umetniki za Karitas ustvarjajo že osmo leto, letošnji izkupiček od prodanih del pa bo name- njen brezdomcem. Projekt Umetniki za Ka- ritas sta ob odprtju prodajne razstave po- drobneje predstavila Jožica Ličen in Jurij Repenšek iz mozirskega kulturnega druš- tva Jurij, ki je prav tako sodeloval v lik' ni koloniji na Sinjem Vrhu, o delu sodf jočih umetnikov pa je spregovorila ui" nostna zgodovinarka Anamarija Stibilj S^ Razstavo je odprl pomožni maribor škof dr. Anton Stres, ki je govoril pf vsem o daru, ki ga umetniki tako ali (i gače delijo z drugimi. Kulturni progf' so pripravili člani mozirskega kvinteta' ledniki. Razstavo, ki bo v prostorih ^ zirske galerije na ogled do 26. aprila, ob pomoči mozirskega zavoda za kult' in kulturnega društva Jurij pripravili v' prski škofijski Karitas. ' Dr. Anton Stres, v ozadju pa mozirski Koledniki Št. 16 - 17. april 2003 15 ptrah pred ekološko senco Zgornjesavinjsko ekološko društvo Nazarje v boj za čisto okolje - Brez podpore nazarskega občinskega vodstva ^ponedeljek je tudi urad- ,zaživelo Zgornjesavinj- j ekološko društvo (ZED) ^rje, ki naj bi s preobli- janjem iz civilne inicia- e dobilo večjo moč in bi- bolj uspešno v boju zo- f različne onesnaževal- iMamen ustanovitve druš- ije predvsem boj za čisto olje,« je poudaril predsed- ; Zvone Jelen. V Zgornji flnjski dolini je kar nekaj javnikov, ki vplivajo na esnaževanje vode in zra- , sporni so odvoz gramo- ,polivanje gnojnice, golo- ti, črne gradnje, zastrup- oje podtalnice... Najbolj foženo je okolje v Nazar- I, kjer imajo že več let te- s hrupom, prahom in jgimi izpusti, v društvu pa se bojijo tudi različnih seži- gov. »Meritev, ki bi jih kot občani morali dobiti v roke, nismo nikoli videli,« je ome- nil Jelen ter dodal, da za Na- zarje zahtevajo le standarde, kot veljajo v Evropi. Na ustanovnem zboru je bilo med drugim slišati, da v Nazarjah ni hiše, kjer se ne bi soočali z rakavimi obo- lenji, ter da veliko težav v delovanju društva povzro- ča majhnost kraja, kjer se vsak boji svoje sence. Največji onesnaževalec je po trditvah članov društva podjetje Glin Tip Brest (biv- še Pohištvo, bolj znano kot »iverka«), kjer »bi sicer žele- li nekaj narediti, vendar ni- majo denarja in zato posku- šajo pridobiti na času«. ZED se bo vključil v zvezo sloven- skih ekoloških gibanj, pred- sednik zveze Karel Lipič pa je v Nazarjah predstavil pri- zadevanja zveze in tudi druš- tva ekoloških gibanj za čistej- še okolje. »Nazarska iverka je ena najslabših, zato je tre- ba takoj pristopiti k sanaci- ji,« je poudaril Lipič, za dru- ga ekološko sporna področ- ja v Zgornji Savinjski doline pa meni, da so problemi ob- vladljivi. O dilemi nazarskega občinskega sveta in župana Ivana Purnata med čistejšim okoljem in delovnimi mesti je spregovoril podpredsednik SEG Todor Dmitrovič. Pre- cej ostrih besed so udeleženci ponedeljkovega ustanovnega srečanja poleg vodstva obči- ne namenili neučinkovitim inšpekcijskim službam, ki opravljajo meritve v času, ko »iverka« obratuje z dvotret- jinsko zmogljivostjo. Tudi za- to bi po besedah Lipiča mo- rali v podjetju pokazati štu- dijo vplivov na okolje. »Če v Nazarjah ne bo izboljšanja, se bomo borili za zaprtje to- varne,« je poudaril Lipič. Nas- protno je predsednik ZED Zvone Jelen zatrdil, da se ne bodo zavzemali za zaprtje podjetja Glin Tip, temveč bo- do zahtevali, naj namestijo ustrezne čistilne naprave in posodobijo proizvodnjo iver- nih plošč. Že na ustanovnem zboru so člani ZED napove- dali, da bodo maja sklicali okroglo mizo, na kateri bo- do zahtevali vsaj nekaj kon- kretnejših odgovorov. URŠKA SELIŠNIK Predsednik Zgornjesavinjskega ekološkega društva Nazarje Zvone Jelen Nepotrebno zapiranje vrat v dnevnih centrih Želva in Eureka v Žalcu so zadovoljni s podporo občine, pogrešajo pa razumevanje podjetnikov, ki bi uporabnikom lahko ponudili priložnostna dela v dnevnem centru Želva, ki je namenjen mladostni- kom, ki uživajo drogo in njihovim svojcem ter v dnevnem centru Eureka, v katerem se zbirajo ljudje s težavami v duševnem zdravju v Žalcu, so v torek pripravili dan odprtih vrat. Natalija Zupančič, vod- ja dnevnega centra Želva, ki združuje 72 uporabnikov, v zadnjem letu pa jih je cen- ter redno obiskovalo 22, je povedala, da se je kot zelo dobra izkazala združitev obeh centrov v istem objek- tu. »Med uporabniki obeh centrov je na začetku vla- dalo veliko nezaupanja, ki je izhajalo tudi iz predsod- kov enih do drugih. V zad- njem letu pa smo spoznali, da >zapiranja vrat< niso več pomembna in sedaj so ak- tivnosti v obeh dnevnih cen- trih organizirane skupaj,« je povedala Zupančičeva in dodala, da v dnevnih cen- trih pogrešajo le boljši od- nos predstavnikov podjetij, ki bi lahko uporabnikom občasno ponudili prilož- nostna dela. »Občina Žalec podpira delovanje obeh dnevnih cen- trov, posebej pozitivno pa je, da dnevni center Želva vse bolj uspešno sodeluje z ustanovami in z nevladni- mi organizacijami, v kate- rih se ukvarjajo s pomočjo uživalcem trdih drog,« je po- vedal žalski župan Lojze Po- sedel in kot pozitivno na- vedel dejstvo, da so stano- valci v bližini obeh dnev- nih centrov lepo sprejeli svoje nove sosede. Občina Žalec, ki za delovanje obeh centrov iz proračuna letno nameni preko 10 milijonov tolarjev, bo njuno delova- nje podpirala še naprej, je zagotovil župan Posedel, ki je na okrogli mizi ob dne- vu odprtih vrat obljubil, da bo mogoče poslej izdelke, ki jih izdelujejo v obeh dnev- nih centrih, kmalu kupiti tu- di v pred kratkim odprtem Varstveno delovnem centru Žalec. ALMA M. SEDLAR M dnevom odprtih vrat Želve in Eureke je bilo mogoče kupiti tudi zelo lepe izdelke uporabnikov obeh dnevnih centrov. Pomladi v pozdrav žalska izpostava javne- I sklada za kulturne de- dnosti je v sodelovanju s ilturnim društvom Go- ilsko pripravila območno f^ijo odraslih pevskih zbo- ki se je je udeležilo 24 prov in skupin s 548 pev- If^evijo so pripravili v dveh Hih v dvorani Doma kraja- Na Gomilskem. Po uvod- ^ besedah moderatorke Jo- Ocvirk je občinstvo in Npajoče pozdravil župan Ne Braslovče Marko Ba- K Po nmenju člana nad- ^nega sveta žalske izposta- t Marka Slokarja je revija rk pevske sezone na ob- Spodnje Savinjske do- Pevske nastope je oce- Nal strokovni spremljeva- I Tomaž Faganel. Zbranim !§omilski dvorani so se '^stavili moški, ženski in pevski zbori, ki jih pOsto srečujemo na prire- v različnih spodnjesa- vinjskih krajih, poleg njih pa še kvintet Dobroveljski fant- je, dekliški skupini Vrane z Vranskega in zbor iz Galici- je ter vokalna skupina Can- temus Žalec. V Kulturnem domu Mozir- je so se na območni reviji predstavili zgornjesavinjski otroški in mladinski pevski zbori. 44. srečanje z naslo- vom Mi smo pomlad so pri- pravili mozirska izpostava javnega sklada za kulturne de- javnosti, kulturno društvo in Osnovna šola Mozirje. Na re- viji je sodelovalo 7 otroških in 4 mladinski pevski zbori s 6 šol, prvič pa so se pred- stavili tudi malčki iz male šole petja nazarske glasbene šole pod vodstvom Katje Gruber. Približno 450 pevcev in šte- vilno občinstvp je pozdravil ravnatelj mozirske šole An- ton Venek, revijo pa je oce- njevala strokovna spremlje- valka Urša Lah, ki sta jo nav- dušila otroški pevski zbor iz Luč pod vodstvom Mitja Ve- nišnika in pevci iz Gornjega Grada pod vodstvom Marti- ne Štiftar. TT, US Tabor praznuje Občina Tabor praznuje naslednji teden svoj praznik. Že v sredo, 23. aprila, se bodo z razstavo fotografij pisa- nic začele prireditve, ki bodo do nedelje zaznamovale občinsko dogajanje ob praznovanju. Osrednja prireditev bo v petek, 25. aprila, ob 20. uri v Domu krajanov, ko bodo na slavnostni seji Občine Tabor podelili občinske nagrade. ŠO Veliki kupi smeti v občini Braslovče so zaključili z akcijo zbiranja kosovnih odpadkov in starega železa. Zbirna mesta so bila na Gomilskem, v Trnavi, Letušu, Parižljah in Braslovčah. Kot je povedal vodja občinske uprave Milan Šoštarič, so v akciji zbrali rekordnih 640 kubikov kosovnih odpadkov, kar pomeni 32 zabojnikov, ter približno 600 ton starega železa in drugi kovin. Takšne količine zbranih odpadkov niso pričakovali niti v celjskih Javnih napravah, ki so poskrbele za odvoz. Zbiranje kosovnih odpadkov in čiščenje okolice pa bodo predvidoma še danes organizirali tudi v občini Polzela. TT Kot v drugih krajih, se je tudi v Parižljah nabral velik kup odpadkov. Št. 16 - 17. april 2003 16 Koalicijski ali občinski? v Šentjurju proračun za dve leti - »Proračun ni slab, saj z delitvijo denarja ni zadovoljen nihče,« komentira župan Štefan Tisel Šentjur še nima spreje- tega proračuna za letos, občinski svetniki pa so na predlog župana Štefana Ti- sla izkoristili tudi možnost za podaljšanje začasnega financiranja proračunskih porabnikov do konca juni- ja. V občinski upravi so v četrtek svetnikom v prvo branje ponudili proračun- ska predloga za leti 2003 in 2004, in čeprav z deli- tvijo dobrih 2 milijard to- larjev za vsako leto svet- niki niso bili najbolj zado- voljni, so vendarle prižga- li zeleno luč za njuno do- končno potrditev v maju. »Dveletni proračun smo pripravili zato, ker omogo- ča dolgoročnejše planiranje, priložili pa smo tudi štiri- letni program razvoja obči- ne,« je pojasnjeval direktor občinske uprave Jože Palč- nik in dodal, da so načrt pri- hodkov za prihodnje leto za- stavili konzervativno, z le 4-odstotno rastjo, čeprav je država predvidela 7- do 8- odstotno rast. Svetniki so predlagani delitvi proračun- skega denarja nasprotovali zlasti v imenu krajevnih skupnosti, ki se kar vse po vrsti čutijo odrinjene in pre- zrte. Najbolj oster je bil Marko Diaci (SMS), ki je proračun označil za koali- cijskega in ne za občinske- ga ter dodal, da so namesto enakomernega razvoja ce- lotne občine pri sestavi upo- števali zgolj naložbe v do- mače kraje snovateljev pro- računa. »Kje je centralna či- stilna naprava, pa promet- na študija, ki je nujna za gradnjo obvoznice sever-jug ter razbremenitev mestne- ga središča,« se je spraševal in po vprašanjih glede (pre- povedanih) novih zaposli- tev v občinski upravi v času začasnega financiranja na koncu še vprašal, kdaj lah- ko Šentjurčani pričakujejo prvi rebalans proračuna. Podžupan Jože Artnak je večino vprašanj zavrnil kot neutemeljena ter znova pou- darjal, da se razvojna narav- nanost občine odraža skozi 4-letni razvojni načrt, večje naložbe pa bodo umestili v dolgoročno razvojno strate- gijo, ki bi jo v Šentjurju radi dokončali do konca leta. »V občini ukinjamo prakso drob- ljenja denarja v majhne na- ložbe, odslej ne bomo več kr- pali, pač pa skušali posamez- na dela v celoti opraviti.« Svet- niki so predloga proračunov potrdili s potrebno večino, čeprav so v razpravi kritike o tem, da je denar nepravič- no razdeljen, prinašali dobe- sedno iz vseh koncev obči- ne. »In prav to, da kritike pri- hajajo od vsepovsod, je do- bro,« je župan Tisel pospre- mil proračunska predloga v pripravo za drugo branje in dokončno potrditev. IVANA STAMEJČIČ Foto: MATEJ NOVAK Veliko svetnikov je zanimalo, koliko denarja se v proračunu nabere s taksami od plakatiranja. Daleč največ plačujeta koncesionarja; Prore- klam-Europlakat 4,8 milijona in Madison 900 tisoč tolarjev. Iz časa volilne kampanje sta ostali dolžnici še stranki ZLSD in SLS, največ težav pa imajo v občini z divjim plakatiranjem. Laški podžupan z aprilom so laški občin- ski svetniki za podžupa- na v tem mandatu potrdili 44-letnega Andreja Vese- njaka. Odločitev ni bila težka, saj so se v koaliciji strank LDS, DeSUS in ZLSD, ki so z županom Jo- žetom Rajhom na volitvah dobile največ glasov, že vnaprej dogovorili, da bo podžupansko mesto pri- padlo svetniku stranke, ki bo na volitvah dosegla naj- boljši rezultat. V občinski politiki ime An- dreja Vesenjaka ni neznanka, saj je svetnik v občinskem sve- tu že tretji mandat. Laščani ga poznajo kot prvega moža družinskega podjetja Aina Ve- senjak, ki se ukvarja z grad- beništvom in sta ga s soprogo Andrejo na noge postavila že pred desetletjem. Zadnja le- ta se vse bolj posveča tudi ko- njeništvu, saj je predsednik Konjeniškega kluba Laško, njegova 13-letna hči Mirjam pa je tudi državna prvakinja v preskakovanju ovir s ko- njem v kategoriji mlajših mla- dink. »Doma v Jagočah smo postavili manežo in poligon za preskakovanje ovir, kjer so že klubski treningi. V hle- vu imamo tri konje, ko jih bo devet in bomo konjeniš- ki center še dodatno uredili, pa bomo vrata odprli tudi za nečlane kluba.« Podžupansko delo v Laš- kem bo Andrej Vesenjak opravljal nepoklicno, ob tem pa pravi, da: »Vselej v dogo- voru z županom Rajhom, ki mu bom skušal pomagati po svojih najboljših močeh.« IS Andrej Vesenjak Jurjevanje še maja Jurjevanje je osrednja šentjurska turistična prireditev. Letos ob že tradicionalnem dogajanju pripravljajo še ne- kaj novosti, prvič pa se bodo prireditve raztegnile še v prvi majski konec tedna. Glavni organizatorji so KS Šentjur-mesto, Občina Šentjur s Turistično informacijskim centrom ter območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, kot soorganizatorji pa se vključujejo še v številnih društvih, šolah in drugih kra- jevnih skupnostih. Jurjevanje se je začelo že 9. aprila z ob- močno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov občin Šentjur in Dobje, v petek so v Ipavčevi hiši odprli razstavo upodobitev konj, ki so jih ustvarili člani društva likovnih ustvarjalcev Rifnik, glavnina prireditev pa bo strnjenih v zadnji aprilski in prvi majski konec tedna. V začetku prihodnjega tedna bodo v Kmetijski in gospodinjski šoli Šentjur ocenje- vali vina šentjurskih vinogradnikov. Uvod v osrednje prire- ditve pa bo srečanje z New Swing Quartetom v Planinskem domu na Resevni, kjer so pred 35 leti prvič javno nastopili, svoj jubilej pa bodo 25. aprila zaokrožili z večernim slav- nostnim koncertom v šentjurskem kulturnem domu. IS Učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja v Laškem pri- pravljajo že tradicionalni Jur'jev sprevod po mestnih uli- cah z rajalnimi in pastirskimi igrami na šolskem igrišču v četrtek, 24. aprila, dopoldne. Zeleni Jurij s svojim sprevo- dom bo tudi letos glasno ropotal in visoko poskakoval, da bi šolarji zbrali čim več darov za peko cvrtnjaka. Pri stotihi brez sprememi Helena Borovšak je v to- rek, 15. aprila, dopolnila 100 let. V krogu družine, ki zdaj šteje pet generacij (od petih otrok živita še hči in sin, kroš- njo družinskega drevesa pa širi 8 vnukov, 16 pravnukov in trije pra-pravnuki), ter šte- vilnih obiskovalcev so ji praznovanje pripravili v Do- mu starejših Šentjur. Ob ve- liki 100-listni knjigi-torti je s penino nazdravila svojim stotim, v katerih nikoli ni pristajala na dejstvo, da je po bitki lahko biti general. In tudi zato v življenju, tu- di če bi lahko, zdaj ne bi ni- česar spreminjala. Prvoborka in nosilka par- tizanske spomenice, rojena na manjši kmetiji na Svedni, se je kot aktivistka Rdečega kri- ža in Rdeče pomoči kalila v hrastniških revirjih, previha- rila vojne grozote, ki so ji de- setkale družino in se kot po- slanka zvezne skupščine ko- nec petdesetih let upokojila. Kot mati štirih otrok in posi- novljenca v zakonu s češkim rudarjem je pri 33. letih vsto- pila v KPS, sodelovala v par- tijskih akcijah v revirjih, zbi- rala hrano za stavkajoče ru- darje in njihove lačne druži- ne. Pomoči soljudem, socia- li in razvoju zdravstva pa se je zapisala tudi po vojni. Iz aktivnega življenja se je umak- nila konec osemdesetih let in kot članica z najdaljšim sta- žem izstopila iz Združene li- ste, »ker se je nakopičilo toli- ko sprememb, sama pa nisem imela več moči, da bi aktiv- no sodelovala«. Z okupacijo je nemška ob- last aretirala vso družino, moš- ke so internirali v Mauthaus- sen, kjer so ji moža no\ bra 1941 pobili, v taboriši umri tudi posinovljenec. so s tremi hčerkami interi li na Hrvaško, kjer je v S leta 1942 vzpostavila zve NOV in v začetku 1943 i pila v Moslovački odred. 1 peto ofenzivo so jo okup ji s skupino 30 partizanom jeli na območju Papuka i preko zaporov v Daruvarj Sisku odpeljali na prisilno i v nemšld Niirnberg. V n ku leta 1944 je od tam pd nila in po vrnitvi v domače je vstopila v Kozjanski od Po osvoboditvi je delala v lju kot članica okrožnega bora OF, sekretarka AFŽ, čelnica okrajnega ljudsk odbora za socialno varsn Opravljala je več pomemt partijskih funkcij, bila Čl ca glavnega odbora zveze cev, republiškega sveta za cialno varstvo... in dve leti slanka republiške skupši štiri leta pa še poslanka t ne skupščine. Poleg parti) ske spomenice je nosilka denov za hrabrost, bratstv enotnosti ter zaslug za nan srebrnimi in z zlatimi ž^ reda republike s srebrnim* cem in plakete Zveznega bora ZZB NOV Jugoslavii Jesen polnega, težke^ tudi lepega življenja pi"^ Ija v Domu starejših ŠenI kjer so ji kot »svoji« prvi| letnici v torek pripravili! srčno praznovanje. S št^ nimi povabljenci, ki so sf klonili njenemu jubileji'; s pesmijo, ki ji za svojo | žino in prijatelje vselej K mika ostaja zvesta tudi v^ gem stoletju življenja. , I. STAMEl^ Prisrčno pramovanje so »svoji« prvi stoletnici pripravili v D starejših Šentjur. ^ Št. 16 - 17. april 2003 17 Stanovanja v prodajalni? občini Rogaška Slatina ij listi čakajočih za so- ija stanovanja 25 prijav- ah, Z izgradnjo 16-sta- f^njskega bloka, ki ga je jdila lani, je dobilo klju- ll srečnežev, potrebe po jofitnih stanovanjih pa ^krili v celoti, latinska občina se zdaj iravlja, da bo pridobila v ^dnjih letih precej novih alnih stanovanj. Med is- jem lokacije se je občini j časom porodila zami- da bi kupila veliki ob- [ industrijske prodajalne arne Kors, ki je v stečaju, bjektu v Ratanski vasi so nreč kar tri etaže, meri pa [kvadratnih metrov. Ob- jbi tam lahko uredila od do 15 stanovanj. Ibčinski svet je dal že mar- zeleno luč za prijavo na 10 zbiranje ponudb. V pri- m, da do kupčije v Korsu ne bi prišlo, namerava obči- na reševati stanovanjsko problematiko s posamičnimi nakupi, pri čemer računa na nakup od treh do petih sta- novanj na leto. Sicer pa je slatinska obči- na na podoben način kupila ter preuredila počitniški Bje- lovarski dom, kjer je od leta 1998 blok s šestnajstimi so- cialnimi stanovanji. BJ Velika industrijska prodajalna tovarne Kors v Ratanski vasi sameva. Občina želi urediti v objektu od 10 do 15 socialnih stanovanj. MODRI fELEFON unemaijena Mubljanska 6 pralec Kari iz Celja na je ^zoril na zanemarjene ppne prostore stavbe na plovil Ljubljanska 6 v Ce- ^»Vse propada. Kolesar- P. hodniki, vse je razbi- [elektrike ni, povsod so Mi. Večina lastnikov sta- ranj je raztresena po vsej Kniji, tisti, ki živijo tu- I' pa zaman čakajo na pničitev obljube, da bo l^vljavec uredil skupne Nore. Kako dolgo še?« 'ašuje. Ogovarja vodja upravnikov '^Pra - stan d.o.o. Robert »Bralca lahko potola- '•da bomo skupne prostore ■s Vendarle uredili. Tako se vsaj dogovorili z last- 'stanovanj. Težave nasta- '\'es čas zaradi financira- ■ Večina lastnikov je na- ^ starejših, s skromnimi ''odki. Pričakujem, da bo- 'lahko uredili vsaj najnuj- kot je popravilo elek- napeljav in oplesk stop- morda pa še kaj več.« MBP prihodnjega četrtka bo vaše I na Modrem telefonu spreje- I novinarka Ivana Stamejčič. telefonsko številko 031/569- jo lahko pokličete vsak dan MO. in 17. uro. Svoja vpraša- la Modri telefon lahko med po- i|kom in petkom zastavite tu- ili po telefonu 42-25-190. Fundacija za obnovo Olimja Na osnovi zaprosila Žup- nijskega urada Olimje in tamkajšnjega samostana je župan občine Podčetrtek Marjan Drofenik predlagal občinskemu svetu, da pri- stopi k ustanovitvi nepro- fitne fundacije, ki bi poma- gala pri zbiranju denarja za obnovo cerkve, lekarne in samostana. Akcijo je vzpodbudilo Mi- nistrstvo za kulturo, ki ima v načrtu, da bo v naslednjih dveh letih za obnovo prispe- valo okoh 30 milijonov to- larjev, župnija kot lastnik pa je dolžna zagotoviti najmanj 50 odstotkov vrednosti inve- sticije. Z denarjem ministrs- tva naj bi obnovili predvsem opremo (oltarje, freske in drugo). Ker župnija nima dovolj sredstev, bi preko neprofitne fundacije skušali pomagati zbrati manjkajoča sredstva. Svetniki so zamisel podprli, saj se zavedajo, da so cerkev, lekarna in samostan Olimje kot celota izjemno pomem- bno kulturno zgodovinski spomenik, ki privablja veli- ko število obiskovalcev in ta- ko kvalitetno dopolnjuje ce- lotno območje. V fundaciji naj bi bili Župnijski urad Olim- je, občina Podčetrtek, Terme Olimia in drugi, pričakujejo pa tudi vključitev zunanjih do- brotnikov. Marjan Drofenik je povedal, da bo delež obči- ne v skladu z odločitvijo ob- činskega sveta pri vsakolet- nem sprejemanju proračuna. Fundacija naj bi zaživela čez dobra dva meseca. TONE VRABL Iz gozda v stiskalnico V občini Kozje so tudi le- tos pripravili očiščevalno akcijo, v katero so z vabili vključili vsa gospodinjstva. V prvem delu so po večjih naseljih postavili okoli 50 kontejnerjev. Na posebne deponije v Le- sičnem, Zagorju, Podsredi in Bučah pa so pripeljali never- jetne količine starih avtomo- bilov, gospodinjskih in dru- gih aparatov. V tem tednu bo- do delavci OKP Rogaška Sla- tina s posebno stiskalnico na omenjenih mestih zmleli pločevino v večje kocke in jih odstranili na za to pri- merno mesto. Pomagalo bo tudi šest delavcev, ki so pre- ko javnih del zaposleni na občini Kozje. Vozila so na omenjene lokacije vozili lastniki sami ter tako čistili okolico hiš in gozd. V obči- ni Kozje so z letošnjo akci- jo zelo zadovoljni, predvsem pa z odzivom občanov. V dneh, ko so bila vozila od- ložena na zbirnih mestih, pa so jih do dobra izpraznili mnogi obiskovalci. TV Zbirno mesto za večje odpadke pod Pilštanjem ob glavni cesti Lesično- Kozje. Kanalizacija v Kozjem Med pomembnimi letošnjimi komunalnimi deli v Koz- jem je popolna obnova dela cesta od Monta do Božička. V teh dneh zaključujejo kanalizacijo, ki jo bodo kasneje pri- ključili na novo čistilno napravo. Položili bodo nov vodo- vod, postavili hidrant, uredili cestno razsvetljavo in pre- plastili cesto. Vrednost del je okoli 16 milijonov tolarjev. Večino bodo zagotovili iz proračuna, del pa s takso za vodo. V športnem parku končujejo fasado na športnem objektu, ki ga sofinancira ministrstvo za šolstvo, šport in znanost, končali pa so tudi tretjo fazo izgradnje mrliške vežice na pokopališču v Dobležičah. TV Dan zemlje v Kozjanskem parku v Kozjanskem parku so za letošnji dan zemlje, 22. april, tudi letos objavili razpis za pisanje prostih spisov med učenci osnovnih šol na območju parka. Učenci razredne stopnje se bodo preizkusili v pisanju prav- ljice o vodi, učenci predmetne stopnje pa se bodo preizku- sili v dramatizaciji prikaza problema pitne vode, ki je tudi osrednja tema mednarodnega leta celinskih voda. Na osrednji prireditvi v Kozjanskem parku v torek, 22. aprila, bodo podelili priznanja najboljšim šolarjem ter pripravili preda- vanje Lidije Globevnik in Borisa Kompareta o pomenu va- rovanja celinskih voda. 23. aprila bo Kozjanski park vse nagrajence odpeljal na ogled bodočega Krajinskega parka Goričko. TV Praznik vina in salam Od cvetne nedelje do sobote, 26. aprila, poteka v Bistri- ci ob Sotli Praznik vina in salam 2003, ki ga že enajsto leto pripravlja Društvo vinogradnikov in kletarjev Šem- peter. Najprej so zbrali vzorce vin domačih vinogradnikov, ki jih bo danes (17. aprila) ocenila komisija s predsednikom, znanim vinogradnikom, mag. Antonom Vodovnikom. 23. aprila bodo zbirali salame, ki so jih k tekmovanju vin doda- li lani. Salame bodo ocenjevali v petek, 25. aprila, zaključ- na prireditev s podelitvijo priznanj in obiskom vinske kra- ljice Simone Štraus pa bo v soboto, 26. aprila, ob 19.30 v Kuhurnem domu v Bistrici ob Sotli. TV Obnova Strmola pred koncem Obnova graščine Strmol v Rogatcu je pred koncem. Občina in država sta uspeli v komaj osmih letih temelji- to obnoviti stavbo, ki se je že podirala. Večino zunanjih in notranjih del so uspeli opraviti lani, trenutno poteka- jo zadnje priprave na otvoritev, ki bo 9. maja. Takrat bosta v pritličju nared grajska restavracija in črna kuhinja, v kleti vinoteka, v drugi etaži razstavišče ter v zgor- nji etaži dve grajski dvorani ter poročna soba. Grajsko re- stavracijo ureja rogaško gostišče Jutriša, najemnik vinote- ke pa bo okoliško podjetje GIC Gradnje. Obnovljena sta celo dva starinska grajska prizidka. V ene- ga se namerava v prihodnjih letih preseliti občinska uprava, v drugem bo turistični apartma. Za obnovo Strmola sta dr- žava in občina samo lani investirali vsaka po 28 milijonov tolarjev. BJ Prizor, ki si ga pred osmimi leti ni bilo mogoče predstavljati. Takrat se je prazni Strmol podiral. Ob njegovem odpiranju se vsiljuje vprašanje, kaj bo z bližnjima graščinama v Podčetrtku in Šmarju pri Jelšah. Št. 16 - 17. april 2003 Santiago in icaribsica eicsotiica Santiago de Cuba leži na čisto drugem Koncu Kube kot prestolnica Havana. Do tja sem prišel po celonočni vožnji na škripajočem in poskakujočem vlaku, kjer mi je skozi okna, ki se ni- so dala zapreti, vseskozi pi- halo v lase. No, po tistem reku, ki pravi, da je važno, da piha, sem bil lahko ve- sel, da sem sploh dobil se- dež na vlaku. Domačini mo- rajo nanj čakati nekaj me- secev, Je pa tudi res, da sem v primerjavi z njimi plačal dvajsetkrat več. Tudi to je Kuba. Vabilo na plavanje pod slapom Na dokaz, da »ljubezen« med Kubankami in belimi tu- risti obstaja, mi ni bilo po- trebno dolgo čakati. V San- tiagu, središču kubanske glas- be, kjer so lokali in »Čase de la trova« posejani na vsakih nekaj metrov, res ni lepšega, kot zvečer zaviti na pivo in uživati ob zvokih salse in dru- gih karibskih ritmih. Mične, nič kaj sramežljive mladen- ke so kmalu pri tebi in ker nimajo za kokakolo ali rum, jim jo seveda plačaš. Stari ata nima za cigare, umetnik pro- daja zgoščenko z najboljšo kubansko glasbo vseh časov. Treba je biti kar bogat, da bi osrečil vse. Mamljivim vabi- lom Angeline za plavanje pod samotnim slapom naslednje- ga dne pa sem se izognil z izgovorom o glavobolu in strahu pred vodo, opazil pa sem, da to ni uspelo trem Ita- lijanom, ki so z novimi lju- beznimi odhajali v temno noč. Prostitucija in »seks tu- rizem« sta eden od velikih problemov, predvsem v več- jih mestih, ki bi se ga tudi večina Kubancev rada znebi- la, na drugi strani pa pred- stavlja za mnoga dekleta edi- ni vir zaslužka in preživetja. Verjetno si že zdavnaj osi- veli general Castro ni mislil, da se bo tudi to dogajalo v mestu, kjer se je 26. julija 1953 z napadom na utrdbo Moncado začela kubanska re- volucija, ki je dokončno zma- gala 1. januarja 1959. Bliž- nje gorovje Sierra Maestra je bilo prizorišče slavnih bitk, kjer sta legendarni, nikoli po- zabljeni in z nešteto plaka- tov zroči Che in večno mladi Fidel začela »osvobajati« Kubo pred imperialistično Ameri- ko in gnilim kapitalističnim zahodom. Lep pogled na go- rovje se nam pokaže tudi z izjemno ohranjene španske utrdbe E1 Morro, ki straži vhod v odlično naravno pri- stanišče, ki ga predstavlja zaliv okrog Santiaga. V njegovih temnicah so dolgo umirali čr- ni sužnji, Španci pa so od tu z lahkoto nadzirali morje in piratske ladje, čeprav napa- da legendarnega gusarja He- nryja Morgana vseeno niso mogli preprečiti. Vroči ritmi kotumbe Santiago je še danes naj- bolj črnsko med vsemi ku- banskimi mesti, saj črnci predstavljajo približno četr- tino vseh prebivalcev. Njihovi predniki so v največjem šte- vilu pribežali po množičnih suženjskih uporih na sosed- njem Haitiju ob koncu 18. sto- letja in so na Kubi začeli de- lati na plantažah kave, bom- baža in sladkornega trsa. Črn- ci so svoje sledi zapustili tu- di v kulturi, predvsem glas- bi in plesu. Zelo zanimiv je na primer obisk Teatra Orien- te, kjer lahko uživamo ob zvo- kih in korakih kotumbe, ene- ga od najbolj značilni kuban- sko-afriških ritmov. Med predstavo so nekateri od mla- dih izvajalcev padali v pravi delirij. Kljub dopoldanskim nedeljskim uram je predsta- vo spremljalo veliko doma- činov, ki so z navdušenjem in ploskanjem pozdravljali uspešne izvedbe. Romanje v El Cobre Santiago, ustanovljen že davnega 1514. leta, njegov pr- vi župan je bil celo slavni os- vajalec Hernan Cortez, ki je nekaj let kasneje podjarmil Mehiko in zrušil azteško kra- ljestvo, je zaradi vseh zgodo- vinskih vplivov, mešanja ras in vladarjev, prava karibska eksotična mešanica vsega. Kljub temu, da so desetletja gospodarske osame pustila pečat tudi na zgradbah in ne samo na ljudeh, še vedno lah- ko občudujemo prefinjeno kolonialno arhitekturo, se sprehajamo po lepih parkih z veliko zelenja ali vstopimo v izredne muzeje, kot je na- primer Bacardijev, ki ga je ustanovil istoimenski slavni proizvajalec ruma in je sploh najstarejši muzej na Kubi. Mnoge stavbe sicer propada- jo, na nekaterih pa se ven- darle začenjajo tudi restavra- torska dela, ki Santiagu obe- tajo, lepše čase. Upanja in vere, ki ju po- trebujejo res veliko, pa Ku- banci lahko najdejo tudi pri Devici usmiljenja v čudoviti cerkvi El Cobre, kakih dvaj- set kilometrov iz mesta. To je najpomembnejše romar- sko središče na Kubi, kamor prihajajo ljudje iz vse drža- ve ter prosijo in se zahvalju- jejo za prejete darove. Eden od bolj znanih Kubancev, ki se je prišel sem zahvalit za svoje uspehe, je tudi svetov- ni rekorder v skoku v višino, Javier Sotomayor, ki je tu pu- stil eno od svojih medalj. Na enem od svojih najbolj raz- vpitih potovanj pa je El Co- bre pred leti obiskal tudi pa- pež Janez Pavel II. ALEN BRAJNIK Kubanke, čakajoče na turiste Št. 16 - 17. april 2003 19 Zahtevajo piste račune )do nedorečeno financiranje skupnih javnih zavodov na Konjiškem plačali uporabniki? podobno kot drugod v ^reniji se tudi na konjiš- D območju zapleta pri so- pciranju javnih zavo- , ki delujejo za potrebe občin. Zaplet je najbolj med občinama Sloven- ! Konjice in Zreče. )tem so konjiški občin- i svetniki spregovorih ob favna vi zaključnega raču- proračuna za preteklo le- Ugotavljali so, da je bre- ivečine materialnih stroš- I, pa tudi samih naložb v rogradnje glasbene šole in jižnice v Slovenskih Ko- čah, obležalo na njihovih lenih. Občini soustano- eljici. Zreče in Vitanje, po liovem svojih obveznosti izpolnjujeta. Medtem ko jelež občine Vitanje skro- n, pa denar, ki ga ni iz čine Zreče, ni zanemar- I. To povzroča tako teža- skupnim javnim zavodom kot tudi načrtovalcem ob- činskega proračuna, so pou- darjali in se dogovorih, da do prihodnje seje občinske- ga sveta pripravijo celovit pregled financiranja vseh jav- nih zavodov v občini s pou- darkom na vseh oblikah do- govorjenega in dejanskega sofinanciranja. Podobne so tudi zahteve Občine Zreče. Na zadnji seji občinskega sveta je ravna- teljica Glasbene šole Slo- venske Konjice Olga Zbičaj- nik opozorila svetnike, da glasbena šola že tri leta ni dobila denarja Občine Zre- če, čeprav bi naj samo lani za sofinanciranje material- nih stroškov šole nakazala 1,2 milijona tolarjev, kar je v skladu z 28-odstotnim us- tanovnim deležem te obči- ne. »Z območja Zreč je vpi- sanih 64 učencev. Če obči- na ne bo izpolnjevala svo- jih obveznosti, bomo prisi- ljeni za te učence povišati šolnino za 2.500 tolarjev, tako da bi bila skupno 7.500 tolarjev mesečno,« je opo- zorila svetnike. Odgovora, ali bodo denar dobili ali ne, tokrat ni bilo, saj so se svet- niki odločili, da na Občino Slovenske Konjice naslovi- jo pisna vprašanja, kako je s porabo denarja, ki ga ta občina dobi za delovanje skupnih javnih zavodov. Prepričani so namreč, da so njihove obveznosti bistve- no manjše, saj dobi konjiš- ka občina v ta namen 4 od- stotke več denarja, kar bi pomenilo 42 milijonov to- larjev letno. Vprašanja sofinanciranja so po mnenju Zrečanov še bolj zapletena pri knjižnici. Ta deluje v okviru Zavoda za kulturo Slovenske Konjice, zato je njeno poslovanje ne- pregledno. Zrečani torej ter- jajo čiste račune, denar pa bodo prispevali šele potem, ko bodo od knjižnice. Osnov- ne šole V parku (šola s prila- gojenim programom) ter glasbene šole dobili bilance njihovega poslovanja. MILENA B. POKLIC Olga Zbičajnik I NA KRATKO Strokovno o predšolskem otroku i'petek se je v Slovenskih Konjicah zbralo preko 150 jojiteljic iz različnih slovenskih krajev na celodnev- ni strokovnem srečanju. S pomočjo predavateljev iz cev, pedagoške fakultete in drugih inštitucij so spre- rorile na temo Predšolski otrok danes. Organizator us- lega srečanja je bil Vrtec Slovenske Konjice, ki je tudi [al zbornik predavanj. i Obisk Petra Vriska Ha delovnem srečanju z najodgovornejšimi za razvoj kme- ^va je na povabilo župana Janeza Jazbeca prejšnji teden iskal konjiško občino predsednik Kmetijske gozdarske ornica Slovenije Peter Vrisk. Po seznanitvi s stanjem in frti gospodarjenja in kmetovanja na podeželju Konjiške- so največ pozornosti namenili usmeritvam in delu zbor- ;e. (MBP) blagoslov za tMenbachovce člani motoristične sekcije Tattenbach, ki deluje v ok- viru Avto moto društva Slo- venske Konjice, so v sobo- to napovedali novo sezono s kratkim programom in blagoslovom motorjev in voženj, ki ga je v Starem tr- gu opravil konjiški arhidia- kon Ivan Pa j k. Sekcija združuje 54 čla- nov, ki jih od ustanovitve 2. maja lani vodi predsed- nik Franc Potočnik, bolj znan kot Kuki (na posnet- ku v ospredju). Lani so or- ganizirano prevozili 5 tisoč kilometrov, letos jih načr- tujejo še več. Prve so kljub dežju prevozili že v soboto kar v domači občini. MBP V dom po praznikih? V novogradnji težko pričakovanega doma sta- rejših v Vojniku je bil v četrtek opravljen tehnič- ni pregled, »Pripombe so takšne narave, da bomo lahko vse do 20. aprila od- stranili,« |e povedal po pregledu Dragan Žohar iz podjetja Contraco, ki |e investitor. Največ pripomb je bilo iz zdravstvenega inšpekto- rata, od koder imajo pri- pombe glede posameznih higienskih pogojev, doka- zil o izvršenih dezinfekci- jah, na funkcionalnost in podobno. Med drugim mo- ra investitor postaviti še nadstrešek. »Ne gre za pri- pombe, ki bi zahtevale po- sebne predelave, veliko ča- sa in finančnih sredstev,« pojasnjujejo v celjskem podjetju. V Contracu so v ponede- ljek omenjali, da bodo za- čeli z vseljevanjem oskrbo- vancev v dom prihodnji te- den, takoj po veliki noči. Pri tem omenjajo, da so edini pravi naslov za pri- jave za bivanje v domu pod- jetje Contraco, Občina Voj- nik ter centri za socialno delo. V zadnjem času naj bi prišlo do posredovanja nekaterih zasebnih podje- tij, ki so zahtevala za svoje delo plačilo. BJ ZOBCINSiaH SVETOV Lesjakova za direktorico SLOVENSKE KONJICE Občinski svet je dal pozitiv- no predhodno mnenje k ime- novanju Valerije Lesjak za di- rektorico socialno varstvenega zavoda Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah. Valeri- ja Lesjak je že vrsto let zapo- slena na Občini, kjer skrbi za področje družbenih dejavno- stih. Na novem delovnem me- stu, za katerega potrebuje le še soglasje ministra, ji bo v pomoč dosedanji direktor An- ton Leban. Brez odločitve SLOVENSKE KONJICE - Za vod za šport Slovenske Konji- ce bo še nekaj časa brez direk- torja. Med tistimi, ki so se pri- javili na razpis, je svet zavoda izbral dva kandidata, ki pa sta dobila enako število glasov podpore (3:3). Konjiški občin- ski svet zato ni mogel dati svo- jega mnenja, pač pa je predla- gal, da se dopolni statut zavo- da tako, da se poveča število članov sveta zavoda za enega člana, torej skupno na 7 čla- nov. Vprašanje, ali bo treba raz- pis za direktorja ponoviti ali pa bodo lahko na svetu zavo- da ponovno odločali o dveh že izbranih v ožji krog, mora- jo razrešiti pravniki. (MBP) Cvetje v mestu cvetja Sobota je bila v konjiškem Starem trgu kljub dežju živah- na. Poleg prvega letošnjega sejma starin, ki se bodo v pri- hodnje vrstili ob večjih dogodkih in vsako drugo soboto v mesecu, so cvetličarji ponujali cvetje, za katerega je občina Konjičanom poklonila bone v vrednosti tisoč tolarjev. Od- ziv občanov je bil velik (tudi dan prej v Ločah), zaradi bolj- še organizacije delitve bonov pa tudi ni bilo neprijetnega čakanja v vrstah. MBP Spet s kočijo po Dobrni Najstarejše slovensko zdravilišče praznuje letos 600 let turizma - Stalne razstave in strokovna srečanja Na Dobrni, kjer praznujejo letos 600-letnico turizma, bodo v prihodnjih mesecih pripravili vrsto prireditev, s katerimi se želita kraj in Terme Dobrna kot najstarejše zdravilišče v Sloveniji na novo umestiti na domačem in tujih trgih. Z vsemi dogodki želijo poudariti predvsem razvojne možnosti in prednosti zlasti v tistem delu svoje ponudbe, ki temelji na tradiciji. V sodelovanju z obema celjskima muzejema in arhivom bodo pripravili tri velike stalne razstave, od katerih sta dve že dogovorjeni, tretja, velika razstava o 600 letih turizma na Dobrni, pa je odvisna od tega, ali jim bo uspelo dobiti finanč- no podporo kulturnega ministrstva. V prenovljeni stari ko- njušnici bodo 25. aprila odprii stalni depo kočij, v katerem bo razstavljenih okrog dvajset eksponatov. Kot je povedala Darja Pirkmajer, direktorica celjskega Pokrajinskega muze- ja, sta dve kočiji zelo dobro ohranjeni in bosta zopet lahko vozili goste po zdravilišču in okoliških krajih. Gre za del zbir- ke znanega zbiratelja Kariija Lebra iz Vojnika, katerega celot- "•no zbirko z več kot sto predmeti je muzej odkupil, ne pa tudi še v celoti plačal. Tretjino sredstev je prispevala celjska obči- na, tretjino Banka Celja, nekaj denarja pa so dale tudi občine. »To je prvi primer, da so pri odkupu kakšne zbirke sodelovale tudi manjše občine in temu pravim prvi korak za uresničeva- nje kulture regije,« je poudarila Pirkmajerjeva. Prav tako 25. aprila bodo v stari stiskalnici ob vili Higiea odprli stalno razstavo fotografij mojstra Josipa Pelikana, ki je imel vrsto let na Dobrni svoj atelje in je bil tudi uradni fotograf zdravilišča. Na ogled bo okrog 300 fotografij Dobr- ne, zdravilišča in obiskovalcev. Največji finančni zalogaj bo razstava o 600 letih turizma, ki naj bi jo v prvi polovici junija ali pa najkasneje septembra postavili v nekdanji kavarni nasproti hotela. V obnovo ob- jekta so Terme Dobrna pripravljene vložiti 20 milijonov tolarjev, vendar bodo razstavo lahko postavili le, če bodo dobili denar tudi od države. V okviru praznovanja se bodo letos na Dobrni zvrstili še trije simpoziji. Že prihodnji mesec, 8. in 9. maja, bodo znane slovenske poslovne ženske govorile o karieri žensk v novem stoletju, septembra bo simpozij o turizmu na podeželju kot razvojni priložnosti Savinjske regije, dober mesec kasneje pa bo še medicinski simpozij o pomenu naravnih faktorjev pri zdravljenju ginekoloških in uroloških bolnikov. JANJA INTIHAR Št. 16 - 17. april 2003 20 REPORTAŽA Gnezdo kot simbol družine Od cvetne nedelje do velike noči - Slovenske županje na Ljubnem Minulo nedeljo so pri mnogih slovenskih cerkvah v vsej lepoti zažarele oljčne vejice, butare, snopi ali potice - odvisno, kako v posameznih krajih imenujejo zelenje, ki ga na cvetno nedeljo v spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem prinesejo k blagoslovu. Seveda so s svojo domišljijo, izvirnostjo in trudom spet blesteli na Ljubnem, kjer je bilo med mnogimi radoved- neži opaziti veliko pravih, ljubenskih potic. Že vstop na Ljubno, preko okrašenega mostu, je dal vedeti, da se v kraju dogaja nekaj posebnega. Cvetnonedeljski blagoslov, ki prehaja med etnografsko izročilo, so si ogledale tudi nekatere slovenske županje. Poleg gostiteljice, Ijuben- ske županje Anke Rakun, so na Ljubno prišle ljubljan- ska Danica Simšič, bohinjska Evgenija Rogelj Korošec in dravograjska Marjana Cigala, vsem pa so marljivi Iju- benski organizatorji izdelali prav posebne potice, ki so kot gnezdo simbolizirale družino. Županje so si po bi goslovu ogledale še eno izmed ljubenskih posebnosti, F! sarsko zbirko, ter zakladnico mašnih plaščev v Radni ju, ki prav tako velja za enega slovenskih turističnih bii rov. ! Seveda so na cvetno nedeljo tudi v drugih slovenskih kj jih blagoslovljali zelenje, ki bo domačije varovalo pred li do uro in preganjalo druge nevšečnosti. Št. 16 - 17. april 2003 REPORTAŽA 21 j velike )či pni velikim p verniki ob- ^n na zadnjo ^čenjajo pra- fni prazniki. je Jezus ielikih dejanj. P umil noge, fament sv. Ev- 5V. mašniške- flja. Jezus je jrazlomil, dal ijcem in rekel: telo, ki se da- I delaj te v moj (J tedaj naprej I duhovnikov, [j daritvi, kruh Jezusovo te- jezusovo kri. [je dan Jezu- V cerkvah ta ijajo svete ma- li prazni, brez [likov, prtov in dajejo videz ti in razdeja- pa je to dan )Sta. Ijota je dan ža- išine, ki se za- ranjim blago- ^e in ognja. ;ni ogenj fant- D po vseh hi- ji, ki si to želi- potem z njim t) mnogih hi- reč krušnih pe- jikov na drva, krbijo svečko, jana z blago- ognjem velike da do veliko- tra. Popoldne !ov velikonoč- iprava in uži- pnočnih jedil n običaj, brez Si težko pred- bnočne praz- j naj bi pred- gal h globlje- iju velikonoč- 3sti. Urejeno praznična ob- irava jedil us- Jžini vzdušje ia. Priprave je- islov naj bi se idružinski čla- Magoslova naj žila cela dru- Dč se po neka- prične z vsta- cesijo. Po sta- gredo najprej o otroci, pev- ik z najsvetej- dekleta in že- maši sledi ve- ajtrk, ki naj bi fno v spomin 0 trpljenje, se- •o meso, kruh, 1 Hkrati je ve- nedelja dan ubranosti, Ijud- ostajali doma. li ponedeljek "lan sprostitve, ^ obiske, po- ^i obdarujejo !>ce... Ponekod •Jije velike noči ' v beli teden, ijučil s prihod- '^enovano be- "^ziroma malo io. ^A SELIŠNIK ''KGOR KATIČ Butare mladih in stariii v celjskem domu upokojencev so se v petek lotili izdelave butaric za cvetno nedeljo skupaj z otroki iz vrtca Anice Černejeve. Petnajst butaric so podarili materinskemu domu in varni hiši v Celju, vsem pa je bilo skupno delo v veliko veselje. Foto: ALEKS ŠTERN Št. 16 - 17. april 2003 22 KULTURA Tam za hribi je taico icot tuicaj v času, ko je vključeva- nje Slovenije v evropske to- kove postajalo vse bolj ak- tualno, so se trije sloven- ski muzeji s podobnim po- slanstvom, osredotočeni na zgodovino in kulturno de- diščino 20. stoletja (Muzej novejše zgodovine Sloveni- je, Muzej narodne osvobo- ditve Maribor in Muzej no- vejše zgodovine Celje), od- ločili, da pripravijo skup- no razstavo. Minuli petek jo je v Muzeju novejše zgo- dovine Celje na praznik Mestne občine Celje odprla ministrica za kulturo An- dreja Rihter. Namen razstave je v prvi vrsti seznaniti evropsko jav- nost z življenjem v našem prostoru, na križišču kultur- nih tokov ter na meji različ- nih geografskih svetov. Raz- stavljenih je 22 predmetov, ki kronološko razvrščeni vo- dijo gledalca skozi različne izbrane teme 20. stoletja. Razstava se ne omejuje le na pomembne dogodke in us- pehe posameznikov, pozna- ne onkraj državnih in narod- nih meja, ampak predstav- lja tudi utrip vsakdanjega življenja. Pri nastanku razstave je sodelovalo več kot 20 av- torjev iz vseh treh muzejev. Iz Muzeja novejše zgodo- vine Celje pa so sodelova- le: Marija Počivavšek, s te- mo Mestni utrip med sve- tovnima vojnama. Tanja Roženbergar Šega je pris- pevala del z naslovom Kruh kot simbol tradicionalne ljudske kulture, Iris Zako- šek o razvoju turizma v Slo- veniji in Darja Jan pa s pris- pevkom V demokracijo in samostojnost. Razstava, katere naslov je vzet iz pesniške zbirke Po- ker Tomaža Šalamuna, z raz- stavljenimi predmeti, foto- grafijami in arhivskim gra- divom pripoveduje o življe- nju v burnem in prevratnem 20. stoletju. Stoletju, v kate- rega smo Slovenci vstopili pod okriljem Avstroogrske in ga zapustili kot prebivalci sa- mostojne države. Pripovedu- je o izbranih poglavjih, s ka- terimi smo skušali zajeti čim- bolj celovito sliko preteklo- sti - o Slovencih in Evropi ali še bolje o Slovencih v Evropi. Razstava bo v Celju na og- led do 11. maja, nato pa bo začela svojo pot po evropskih mestih: Atenah, Strassbour- gu, Ankari, prihodnje leto go- stovanje v Dublinu... MP Foto: GK Razstavo je odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter. Cvet, s pesmijo prežet Vokalna skupina medicinskih sester slavi deset let prepevanja Pred desetimi leti je šest medicinskih sester iz Celja in bližnje okolice postavi- lo temelje današnje osem- članske vokalne skupine. Pevke so se poimenovale Vokalna skupina Cvet. To od vsega začetka vodi priz- nana glasbena pedagoginja in odlična pevka Vida Bu- kovac, dobitnica zlate Gal- lusove značke in več viso- kih priznanj. V jubilejnem letu priprav- ljajo v Narodnem domu v Ce- lju 23. aprila jubilejni kon- cert in 11. junija, ob medna- rodnem dnevu medicinskih sester in zdravstvenih tehni- kov, slavnostni koncert z zna- nimi gosti, na katerega bodo povabile tudi članice in čla- ne Društev medicinskih se- ster iz Slovenije. Zlata nit, s katero je pove- zano jubilejno, deseto leto, je prispevek Vide Bukovac, ki je svoje življenje posveti- la zborovskemu petju. Tako ji je uspelo v teh letih ustva- riti skupino, ki jo krasi štiri- glasno petje, bogat izbor pe- smi in visoka kakovost pre- pevanja. Danes prepevajo pe- smi iz zakladnice slovenskih in tujih ljudskih pesmi, pri- redbe filmske glasbe, popevk, črnske duhovne pesmi in bo- žične pesmi. Kot pravi vodja skupine Olga Nezman, je za njimi veliko opravljenega dela: naštudirale so 116 pesmi, nastopile na 82 koncertih in več kot 100 drugih na- stopih na gostovanjih in do- ma. Bile so na številnih go- stovanjih v Italiji, Avstriji in Madžarski. Gostovanja so izmenjevale tudi z dru- gimi sorodnimi skupinami. Ob 5. obletnici so izdale ka- seto z naslovom Slovenka sem. Sodelovale so pri iz- daji notnih zvezkov, s pri- redbami pesmi za ženske sestave, ki sta jih izdala Pa- vle Bukovac in Jože Lesko- va r. Večer s cvetkami bodo v drugem delu koncerta oboga- tili še pevec Oto Pestner, ci- trar Peter Napret, pianist De- jan Jakšič, Kvartet Akord p.v. Matjaža Brežnika, Ženski pev- ski zbor z Ljubečne in Vokal- na skupina Prijatelji. MP OCENJUJEMO Goljufivo devištvo Repertoar letošnje sezone so v celjskem SLG zaokrožili zgledno zgodaj s premiero Mirakla o sveti Neži, kakor ga je leta 1977 objavil v knji- gi pesnik in dramatik Ervin Fritz in je poslej doživel dve odrski oživitvi (1984. leta v režiji Bogomira Verasa v Vrb- ju pri Žalcu in leto pozneje v režiji Aleša Jana v Drami SNG Maribor). Satirično parodi- jo na mirakel kot srednjeveš- ko odrsko zvrst uprizarjanja življenja krščanskih svetni- kov ter na veroučne cvetobe- re cerkvenih naukov o deviš- tvu in svetništvu so celjski gle- dališčniki ponudili svojemu občinstvu za komedijsko sproščajoč in tudi nekoliko razuzdan zaključek sezone neposredno pred praznikom svete Neže, ki po ljudski mo- drosti »kuram rit razveže«. Fritzev farsični obračun z drastično razliko med cerk- venimi vznesenimi življenj- skimi nauki ter njihovimi z minljivostjo in telesnostjo obremenjenimi (in omejeni- mi) oznanjevalci se zdi tudi četrt stoletja po nastanku odr- sko izzivalen, čeravno se je med tem pri nas spremenil družbeni red in položaj cerk- ve v družbi. V besedilu ne manjka duhovitosti, posebej ne v načinu, kako komedio- graf prepleta okvirno verouč- no uro z ilustrativnim sveto- pisemskim eksemplom, da bi prav z njim drastično posta- vil po vprašaj sam nauk o de- vištvu in svetništvu ter nje- govega oznanjevalca (Kate- heta), a tudi ne bistroumno- sti in okretnosti, s katero pe- snik dosega presenetljive učinke rafinirane dvoumno- sti ter namerno spotakljive robatosti in neposrednosti. Režiser Vinko Modemdor- fer je ob sodelovanju drama- turginje Tine Kosi izkoristil besedilo kot izhodišče nabrite in kdaj za koga najbrž tudi spotakljive komedije, kiji nič človeškega ni tuje. Bolj kot z ideološko subverzivnostjo predloge se je ukvarjal z odr, sko živostjo protagonistov, nji. hovih napak in slabosti, raz. merij med njimi ter situacij ki iz vsega izhajajo. Kontrasl no scenografijo in kostumo. grafijo je zasnovala Angeli na Atlagič (ob asistenci Mq. teja Filipčiča), kije postavi la nasproti bleščeč bel krii na črnem ozadju in telesnosi varno prikrivajoča črna ob. lačila v katehetovi veroučr}\ učilnici (v ospredju) ter prav. Ijično topel, svetel, mavri^. no barvit in s prekipevajočo telesnostjo nabit predkrščan- ski svet starih Rimljanov iz Nežinega eksempla (v ozad, ju). Za mestoma duhoviti glasbene aranžmaje posa- meznih prizorov je poskrbi Uroš Rakovec, za naravno izreko pa lektor Simon Šer- binek. V vlogi ognjevitega Kate- heta, ki iz lastne izkušnje pozna pregrešnosti mesa, za- radi česar jih more imeno- vati in preganjati, je z votk in hrupno vznesenostjo ter kancem trpke samoironije gnal dogajanje Janez Ser mež. V naslovni vlogi Svete Neže je utelesila pravljično neenakopraven spopad med deviškostjo in strastjo Man- ca Ogorevc, ki ji je z belo an- gelsko brezgrešnostjo v opo- ro stal ob strani David Čeh kot Desni angel. Strastno brezbožnega lovca na deviš- tvo svetnice in pozneje (sa- mo) kastriranega spokorjenca Prokopa je odigral Maric Še- lih, pogansko razvratno he tero Lavinijo pa Tina Gore njak. Vidnejše vloge so pris- pevali še Drago Kastelic kot rimski namestnik Simfronij, Tarek Rashid kot premeteni Grk in Zvone Agrež kot go- stobesedni Rabelj, v ostalih vlogah pa so nastopili še Pri mož Ranik, Damjan Trbovc, Igor Žužek, Simona K. Li- čen, Barbara Medvešček, Neva Jana Flajs, Breda De kleva in Maja Dnšej. SLAVKO PEZDIK Knjiga v enajstih urah Svetovni dan knjige, 23. april, bo letos v Celju v zna- menju podiranja rekordov. Poskusili bodo ustvariti najhitreje nastalo knjigo na svetu. Knjigo bo spisalo 12 pisateljev, opremilo s foto- grafijami 12 fotografov, od začetka pisanja do izdaje pa naj bi preteklo le 11 ur. Poleg tega projekta, ki so ga poimenovali Celjske zvezde, pa že cel april po- tekajo prireditve v čast knji- gi- Ideja za najhitreje nastalo knjigo na svetu je prišla iz nemške ustanove Lesen iz Mainza. Romanu Repniku, koordinatorju za odnose z jav- nostmi v Mestni občini Ce- lje, je bila všeč in jo je skle- nil speljati tudi v Celju, k so- delovanju pa je povabil us- tvarjalce edinega vodnika ur- bane kulture Filter. Svetov- ni dan knjige se bo za ustvar- jalce knjige začel ob sedmih zjutraj, ko bodo pisatelji po elektronski pošti dobili na- slov knjige, pri čemer bodo morali v treh urah napisati svoj del. Naslov knjige bodo dobili tudi fotografi, ki bo- do morali narediti nekaj fo- tografij na določeno temo. Ob desetih bodo oddani tek- sti že v lekturi, ob enajstih pa se bo začela grafična pri- prava. Ob 13.30 uri bo knji- ga že v tisku. Približno ob 18. uri bo nova knjiga na ogled na literarnem večeru v Likov- nem salonu. Izdanih naj bi bilo približno 100 izvodov, od katerih jih bodo nekaj do- bili ustvarjalci, nekaj pa jih bodo prodali na dražbi, ka- tere izkupiček bo namenjen nakupu knjig za eno izmed knjižnic. Pisatelje za »hitro« knjigo je izbral celjski pisatelj Mo- hor Hudej, fotografe pa fo- toreporter Dnevnika Bojan Velikonja. Cel projekt je na- menjen predvsem promoci- ji knjige in želji, da se lju- dem približajo branje in bral- ne navade. Knjižni mesec se je začel že 2. aprila ob svetovnem dnevu otroške knjige. Dnevi knjige bodo v Celju potekali od 22. do 25. aprila, organizirajo pa jih knjigarna in antikvariat An- tika, Osrednja knjižnica Celje, Filter in KUD Paradiž. Ob de- seti uri se tako odpira knjižni bolšji sejem pred knjižnico na Gledališkem trgu. Od 10. do 17. ure bo pred Muzejem no- vejše zgodovine Celje knjižna tržnica, potekal pa bo tudi tra- dicionalni natečaj za najstarej- šo slikanico, učbenik in otroš- ko knjigo, ki se bo zaključil z razglasitvijo rezultatov 25. aprila ob 12. uri na knjižni trž- nici. ŠPELA OSET Št. 16 - 17. april 2003 ■p^RT 23 Podvig, nato spodrsljaj Celjski nogometaši tretjič v finalu pokala NZS - Poraz v Šiški precej skazil podobo - V soboto pred kamerami nacionalke Nogometaši CMC Publi- liuma objektivno prvič na- jkakujejo naslov državne- ga prvaka, pokalno lovori- ko pa bodo po osamosvoji- tvi poskušali osvojiti že tret- jič, potem ko jim v finalih i Olimpijo in Muro ni us- pelo. Po desetih letih bo tek- mec znova Vega Olimpija. V sredo, 14. maja, bo prvi obračun za Bežigradom, po- vratni pa teden dni kasne- je na Skalni kleti. Vmes bo Publikum gosto- val v Šmartnem ob Paki. Ocena: prav dobro V tretji finale pokala NZS so se Celjani uvrstili lažje kot je bilo pričakovati. Na prvi tekmi doma so namreč ug- oali Dravograd le z 2:1, na povratni tekmi na Koroškem pa potem ni bilo nikakršnih dvomov, kdo je boljši. Go- stitelji so bili zdesetkani, brez kaznovanega Božiča ter poškodovanih Drobneta, Ti- snikarja, Rožajca in Vrhnja- ka. Simon Sešlar, edini, ki se je s Publikumom trikrat uvrstil v finale, je že v 8. mi- nuti izkoristil oster, doma- la idealen predložek s pro- stega strela Sebastjana Gob- ca. Tik pred Laličem je žo- go preusmeril v gol in se sko- raj zaletel v domačega vra- tarja. V 11. minuti jena drugi strani Aleš Kačičnik odlič- no zaposlil Romana Ples- ca, ki je streljal neovirano, a le za las mimo desne vrat- nice. Publikumovci so si po- vsem oddahnili deset minut kasneje. Po nesporazumu Čadikovskega in Kvasa se ni predal Robert Koren. Od- vzel je žogo nazaj in jo po- dal na desno stran. Dragan Čadikovski se tokrat ni za- pletal, temveč mu jo je v lo- ku vrnil takoj, bivši igralec Dravograda pa je po visokem skoku in natančnem strelu z glavo zelo zgodaj odločil celotni dvoboj. Domači bi namreč morali doseči kar štiri gole. V drugem, nepri- čakovano mirnem polčasu je bil še naprej zelo prodoren Andrej Kvas. Sprva je pri- boril prosti strel 20 metrov od gola (odlični Vladislav Lungu je zatresel zgornji ok- vir gola), nato pa je presla- lomiral koroško obrambo, a premalo odločno zaklju- čil lepo samostojno akcijo. Še petič je Publikum v tej sezoni slavil proti Dravogra- du, po štirih zmagah za gol, tokrat prvič za dva. Trener Marijan Pušnik je obenem lahko še preizkusil Robni- ka, Plaznika in Sršo. Sešlar je leta 1995 na tekmah z Muro že igral (skupni poraz z 1:2), dve leti prej pa je s klopi spremljal zmago Prašnikar- jeve Olimpije z 2:1 na Skal- ni kleti. Edini gol za Publi- kum (po hat-tricku v polfi- nalu v Novem mestu) je do- segel Suad Beširevič. Ocena: nezadostno v 24. prvenstvenem kro- gu je Publikum zapravil na- skok treh točk na vrhu raz- predelnice, zaradi visokega poraza v Šiški pa ga je zaradi boljše razlike v zadetkih pre- hitela Olimpija. Med 30. av- gustom in 13. aprilom, torej v sedmih mesecih in pol, Ce- ljani na uradnih tekmah ni- so doživeli poraza. Bilo jih je 21; 16 v ligi Simobil in 5 v pokalu NZS. V Šiški je Ljub- ljano vodil Suad Beširevič in z izjemno motiviranim moš- tvom zadal hud udarec svo- jemu bivšemu klubu. Mari- jan Pušnik se je odločil za iz- jemno napadalno taktiko, kjer so kar trije ali celo štir- je napadalci (Čadikovski po- vsem spredaj, levo Maletič, desno Brulc in za njimi še Ko- ren) čakali na dolge podaje iz obrambe. Že v 4. minuti je ena uspela. Robert Koren ni bil v popolnem položaju, tako da je žoga končala v ro- kah vratarja Daliborja Var- kaša. V 10. minuti je Koren poslal predložek v kazenski prostor, Gjergji Dema pa je s komolcem še povišal žogin let. A nekaznovano, čeprav je v znak prostesta proti sod- niku Damirju Skomini iz Kopra skočila cela celjska klop. Smola pa se je nada- ljevala. Branilec Marijan Budimir je začutil mravljin- ce v stopalu in zapustil igriš- če. Medtem, ko so mu sne- mali povoj, nihče ni zapol- nil njegovega mesta! Ljublja- na je povedla z 1:0. Akcijo je na desnem boku začel 22- letni Boštjan Kreft, ki se je pozimi pripravljal prav s Pub- likumom, zaključil pa Dra- žen Žeželj, ki mu je do od- mora uspel klasični hat-trick. Na 3:1 je znižal Darko Ma- letič po podaji Andreja Kva- sa, a ob polčasu je bilo 4:1. V 57. minuti je Dejan Pla- stovski dobil še drugi rumeni karton, nato pa je Olimpija v Novi Gorici povedla z 2:1. Zvečer se je večina celjskih nogometašev zbrala na pija- či in zagotovo dobro prem- lela dogodke. Analiza Marijan Pušnik je v Dra- vogradu malce v šali, malce zares poudaril, da njegovim varovancem ni zmanjkalo adrenalina. Po debaklu z Ljubljano pa je pripovedoval: »Čestitam domačim za zaslu- ženo zmago, saj so bili bolj- ši v vseh elementih nogomet- ne igre. Mi smo odigrali ze- lo slabo. Nisem pričakoval, da bo naša serija trajala v ne- dogled. Nismo bili pravi ne v obrambi ne pri zaključkih napadalnih akcij. V nekaj zad- njih tekmah smo se izvlekli, zmagovali ob slabši igri, kar je tudi določena kvaliteta. Ve- del sem, da je Ljubljana do- bro igrala proti Olimpiji. Ko je bil Budimir izven igrišča, sta napaki storila Šeliga in Šnofl. Pri drugem zadetku je slabo zapiral Križnik, tudi pri tretjem. Žeželj je nato zadel še med našimi štirimi igral- ci.« Kasneje je celjski strateg nadaljeval z razmišljanjem: »Upam, da se bomo kaj nau- čili iz poraza. Morda je vse skupaj celo pozitivno. V gla- vo mi je šinilo nekaj primer- jav. Maribor je v kvalifikaci- jah za ligo prvakov povedel proti Genku, ki je še bolj na- padel, potem pa prejel do- datne štiri gole. Real je prejš- nji teden v Madridu v LP de- klasiral Manchester United. Slednji je nato v DP Newcast- lu nasul 6 golov, Madridčani pa so doživeli polom v San Sebastianu. Pred sezono bi se takoj strinjal in podpisal za naš niz, tudi ob takšnem njegovem koncu. Slutil sem, kaj se lahko zgodi, zato sem nenehno opozarjal. Šok lah- ko koristi »glavam«. Zelo se je trudil Simon, tudi Gobec v napadu, nad Plastovskim pa nisem razočaran. Smo v kri- zi igre. A fantom sem dejal: začenjamo znova! Nastop v evropskih pokalih je praktič- no zagotovljen, pa tu ne mi- slim na Intertoto. Čeprav ne- kateri igralci manj tečejo, ker mislijo, da so že prvaki, sem prepričan, da bodo že v so- boto zaigrali tako, kot zna- jo.« Pušnikova trditev, da na novinarskih konferencah po zmagah pravzaprav vprašanj ni bilo, sedaj pa so se vsula, povsem drži. A tudi mnenje mnogih, da je tokrat tvegal preveč. Tudi zato, ker pred obrambo ni bilo Vladislava Lunguja. Ni vsemogočen, to je jasno, a za to moštvo je zlata vreden. Ker je povsem izgubljen Plastovski, ki se si- cer zelo dobro znajde na tek- mah mlade reprezentance, bi še Andrej Jožef prišel prav. Obrambne in vezne igralce pa bi še najlažje razbreme- nili napadalci. Publikum je v tej sezoni na štirih tekmah zabil Gorici 13 golov... Šesti zaporedni poraz Rudar spomladi še ni osvo- jil točke, petič pa je izgubil z golom razlike. Ob jezeru so no- gometaši Maribora zmagali z enakim izidom kot pred dve- ma tednoma. Povedli so že v 9. minuti po drugem kotu z le- ve strani, W ga je izvajal Velenj- čan v vijoličastem dresu Amir Karič, zadel pa je Ermin Ra- kovič. V prvem polčasu so bili Velenjčani v podrejenem po- ložaju, reševal pa jih je izvrst- ni vratar Janko Šribar. Po za- pravljenih priložnostih gostov pa so zadeli. Alen Mujanovič je po hitri akciji streljal v levi zgornji kot, Kuzma je žogo od- bil, a le do Željka Spasojevi- ča. Po izenačenju je Rudar ce- lo prevzel pobudo. Ko je že ka- zalo, da bo osvojil prvo točko, je sledil hladen tuš. Po lepem preigravanju je Rakovič s po- dajo našel Damirja Pekiča, ki je svojemu moštvu zagotovil vse tri točke in obenem lov za Olim- pijo in CMC Publikumom. V zelo nezavidljivem položaju pa se je znašel Rudar. Jutri bo igral za Bežigradom, v sredo doma s Publikumom, potem pa se bo spopadel z neposrednimi tek- meci, Ljubljano, Gorico, Dra- vogradom in Muro. Trener Franc Oblak je bil potrt ob od- hodih Boruta Arliča m Rusmi- na Dediča, njegova opozorila vodstvu pa so naletela na gluha ušesa. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Kadar bo katero moštvo s Celjskega v ligi Simobil pro- sto, enajsterice kroga ne bomo izbirali. Tokrat ni nasto- pala Era Šmartno. CMC Publikum bo počival v 28., Ru- dar pa v 31. krogu. Robert Koren se vselej dobro znajde med svojimi bivšimi soigralci. Št. 16 - 17. april 2003 24 ŠPORT Gorenje melje vse pred seboj Sanjski polčas gostiteljev v Rdeči dvorani proti Preventu Od nesrečnega poraza z Rudarjem v začetku marca so velenjski rokometaši ne- premagljivi. Poleg Celja Pi- vovarne Laško so edini, ki so letos v domači konku- renci ugnali državne prva- ke iz Ljubljane. V šaleško-koroškem derbi- ju, ki je odločal o 3. mestu po rednem delu DP, pa so su- vereno osvojili točke za bolj- še izhodišče v končnici. »S L polčasom sem bil resnič- no zadovoljen. Obramba je delovala po dogovoru, vra- tar Škof je bil izjemno raz- položen, v napadu pa smo zadnje čase tako ali tako ze- lo učinkoviti. V nadaljevanju je bilo drugače. Še vedno ima- mo padce v igri. Tokrat smo imeli velik kapital, toda če bi gostje zaostajali z manjšo razliko, bi bila končnica tek- me gotovo zelo napeta. Po- leg tega so bili nekateri proti koncu preveč živčni. Če že- limo premagovati boljše eki- pe, moramo popraviti tudi te prvine,« je po tekmi zadovo- ljen, a še vedno z določeno mero kritike razlagal trener Gorenja Ivan Vajdl. Kako di- namično in učinkovito igra- jo Velenjčani v napadu, na- zorno kaže izjava Vida Kav- tičnika: » S svojo igro nisem zadovoljen. Verjamem, da bo že naslednjič bolje. Res je, da so me bolj tesno po- krivali kot ponavadi, zato pa je ostalo več prostora za soi- gralce. Praktično so vsi v do- bri formi, tokrat pa sta moj učinek iz prejšnjih tekem prevzela Sovič in Bedekovič. Dobelšek in Mlakar sta se od- lično dopolnjevala. Tekmec mora biti resnično zbran, saj nevarnost preti z vseh stra- ni.« Velenjčani so vse posto- rili že v prvi četrtini tekme, ko so povedli za deset golov. Tudi minuta odmora v 8. mi- nuti strategu Preventa Iliji Pu- Ijeviču ni prinesla uspeha. Ob polčasu je bil izid 20:9. V na- daljevanju so domači sicer imeli nekajminutni strelski post in z delnim rezultatom 6:0 so igralci Preventa, pred- vsem pa kapetan Aleš Leve, ki je bil z-11 goli najučinko- vitejši strelec derbija, zmanj- šali visoko razliko, ki je zna- šala že 13 zadetkov. Kakšnih tisoč gledalcev je zadovolj- no zapuščalo dvorano. Če bo obisk takšen tudi v končni- ci, potem lahko pričakujemo še boljše igre, kajti najbolj- še letošnje predstave je Go- renje prikazalo prav v polni Rdeči dvorani. MITJA GAVRILOSKI o sporu Sergej Rutenka - Drago Rifelj smo slišali tudi drugo plat zgodbe. Rokometaš Celja Pivovarne Laško priznava, da sožitja z menedžerjem ni več, vendar naj bi bil za to po Rutenkinem mnenju kriv predvsem omenje- ni mož, ki je pred leti poskrbel za njegov prihod iz Belo- rusije v Velenje. Igralec je dodal, da ga je zapis »na cedi- lu pustil menedžerja« zelo prizadel. (D.Š.) Šaleške graščake je z devetimi zadetki navdušil kapetan Gorenja Sebastjan Sovič. Ogorčenje v Žalcu z zmago v Kranju potrdile 3. mesto - Štirje rdeči kartoni Krog pred koncem DP so žalske rokometašice na že- lenem in načrtovanem tret- jem mestu na lestvici. Pet točk zaostajajo za Pira- nom, prav takšna pa je nji- hova prednost pred Burjo. Ko je bilo pričakovati le no- vice o pripravah na zadnjo tek- mo s Škofjo Loko v Žalcu in na slavnostni zaključek sezo- ne, je gostovanje v Kranju pri Savi razburilo duhove. Žalec je zmagal kar s 34:18, vendar so se pred zadnjo četrtino tek- me začele dogajati nenavad- ne stvari. »Razlika v kvaliteti med ekipama je ogromna, a je žal prišlo do incidentov, za kar je kriv domači trener Slav- ko Cuderman, ki slabo vpliva na svoje igralke. Bilo me je sram, da delujem v rokome- tu. Ne vem, kaj so si mislili gledalci. Naša Nina Potočnik je namreč pri sedemmetrovki zadela vratarko v glavo, seve- da nenamerno. Cuderman nas je takoj obtožil, sodnika pa sta nepričakovano pokazala Nini rdeči karton. Po nekaj minu- tah pa sta sodnika zaradi zmer- janja upravičeno izključila tudi Savinega trenerja. Tekmice so zaigrale še bolj nešportno. V 52. minuti je naša Jelena Aga- fonova storila prekršek nad La- jovicevo, ki je padla, nato pa začela brcati. Ko so jo odvle- kli stran, se je iztrgala obje- mom in napadla Jeleno, ki pa se je le branila. Obe sta dobili rdeča kartona. Na žalost pa so v medijih nas obtožili za inci- dente, čeprav smo ob visoki razliki le čakali, da se tekma konča,»je pojasnil trener Žal- ca Igor Razgor, ki bo med pri- pravami mladinske reprezen- tance pogrešal Nino Potočnik in Danijelo Savič. Pogodbo z Žalcem ima do 31. maja. Šport- ni direktor Iztok Ščurek že nekaj časa razmišlja o novi sezoni: »Ponovili bi radi le- tošnji uspeh, a obenem še do- dali kakšno izkušeno igralko, ki bi dvignila raven ekipe. V Kranju smo pričakovali neu- godnosti. Očitki z domače klo- pi so bili zelo nizki. Mlade rokometašice se od takšnih ljudi nimajo česa naučiti. Ko- nec meseca bomo sodelovali na zaključnem turnirju mla- dink. Naš nasprotnik v polfi- nalu bo Škofja Loka, favorit Celeia pa se bo pomeril z Olim- pijo.« D.Š. Foto: T.T. iztok Ščurek (levo) in predsednik kluba Boštjan Ribič ob snovanju uspešne ekipe. Temeljni kamen za dvorano Včeraj so na krajši slovesnosti ob grad- bišču bodoče športne dvorane pod Golov- cem položili temeljni kamen za to dvorano. Pred slovesnostjo so v županovi pisarni pod- pisali pogodbo o gradnji dvorane s podjetjem SCT Ljubljana, temeljni kamen pa so vzidali predstavnik tega podjetja Jure Prosen, Bojan Šrot in predsednik Rokometne zveze Sloveni- je Zoran Jankovič. Slavnostnega dogodka so se udeležili najvišji predstavniki občine Celje, ministrstva za šolstvo in šport ter drugi. Kot smo že poročali, ljubljanski SCT, ki v Celju gradbene operative nima, te dni še skle- pa dogovore z morebitnimi podizvajalci, kar so potrdili tudi predstavniki za odnose z jav- nostmi v podjetju SCT. Dogovor naj bi bil skle- njen že v naslednjih dneh. BS Najboljši 88-ietni Andrej Drnovšeic Na memorialnem turnirju v namiz- nem tenisu v Gaberju drugi mesti Ve- lenjčanki Meži in Celjanu Končanu športno društvo Gaberje je pod pokroviteljstvom NT- RC in ob pomoči mnogih do- brotnikov pripravilo že 40. memorialni turnir v namiz- nem tenisu v spomin na tri odlične igralce namiznega tenisa in člane društva, Frenka Rebeuška ter Mila- na in Pavleta Božiča. V petih kategorijah je na- stopilo 40 igralcev iz mno- gih krajev Slovenije, ki jih je v nagovoru pozdravil tudi Ludvik Rebeušek, častni meščan Celja. Spomnil se je začetkov igranja namiznega tenisa v Celju ter predlagal, da se za ohranitev zanimive- ga memoriala prihodnje le- to izda knjižica, v kateri bi bilo tekmovanje vzorno po- pisano. Ker sodi v program prireditev ob prazniku Mest- ne občine Celje, je prizadev- ni organizator. Športno druš- tvo Gaberje na čelu z Meto- dom Trebičnikom, pogrešal kakšnega vidnejšega pred- stavnika občine. Med veterankami so prva tri mesta osvojile Marjeta Orešič (Maribor), Boža Me- ža (Velenje) in Marija Vok (Petrovčei Med člani so bili najboljši Marjan Vitanc (Go- milsko), Dragan Stankovič (Ljubljana), Jože Pogačar (Kranj) in Boris Škoberne (Celje). Med starejšimi čla- ni je zmagal Tone Korenjak (Kranj) pred Jožetom Hafner- jem (Ljubljana), Vinkom Benkom (Kranj) in Milanom Hohnjecem (Celje). Med ve- terani je slavil Lado Petrovič (Kranj) pred Stanetom Juri- jem (Maribor) in Jernejem Korbarjem (Jesenice). Med super veterani je 88-letni An- drej Drnovšek (Ljubljana) premagal 81-letnega Konra- da Končana (Celje) in osvo- jil prehodni pokal Frenkove- ga in Božičevega memoria- la. Bolj kot tekmovanje je po- membno srečanje prijateljev, ki se zaradi vneme in vztraj- nosti Športnega društva Ga- berje dobivajo vsako leto aprila v Celju. TONE VRABL ŠPORTNI KOLEDAR PETEK 18. 4. NOGOMET L SL, 25. krog, Ljubljana; Vega Olimpija - Rudar. 2. SL, 21. krog. Slovenske Konjice: Dravinja - Grosup- lje (17). MALI NOGOMET Polfinale, prva tekma, Li- tija: Svea Lesna - Dobovec. SOBOTA 19. 4. NOGOMET l.SL,25.krog, Celje: CMC Publikum - Gorica (14), Šmartno ob Paki: Era - Pri- morje (16.30). 3. SNL - sever, 19. krog; Kozjak - Vransko, Šoštanj - Mons Claudius, Paloma - Šmarje (17). MČL - Celje, 14. krog: Op- lotnica - Šentjur 2001, Kovi- nar - Vojnik (17). KOŠARKA 1. SKL - moški, od 1. do 8. mesta, 6. krog, Koper - Pi- vovarna Laško, Domžale: He- lios - Elektra, Ljubljana: Union Olimpija - Rogla. Od 9. do 14. mesta, 8. krog, Šentjur: Alpos Kemo- plast - Zagorje (19), Ljublja- na: Birokrat - Hopsi. ROKOMET 1. SRL - moški, 21. krog, Velenje: Gorenje - Slovan (19), Slovenj Gradec: Prevent - Celje Pivovarna Laško. TOREK 22. 4. NOGOMET MČL - Celje, 14. krog: Zre- če - Laško (17). SREDA 23. 4. NOGOMET 1. SNL, 26. krog, Velenje: Rudar - CMC Publikum (16.30), Šmartno ob Paki: Era - Dravograd (15). KOŠARKA 1. SKL - moški, od 1. do 8. mesta, 7. krog. Laško: Pi- vovarna Laško - Geoplin Slo- van (19), Šoštanj: Elektra - Koper (20), Zreče: Rogla - Helios (19). Od 9. do 14. mesta, 9. krog, Ljubljana: Birokrat - Al- pos Kemoplast, Polzela: Hop- si - Kraški zidar (20), Kranj: Triglav - Zagorje. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zabukovica vabi: v ponedeljek, 21 aprila na izlet po idrijsko-cerkljanskem hribovju na Sivko (1.008 m) in Bevkov vrh (1.051 m). Odhod ob 6.30 iz Mi- gojnic. Informacije na tel. 571 70 78, 031 860 188. Planinsko društvo Celje Matica vabi: 21. aprila na Mijo (1.237m). Odhod ob 5.00 uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Informacije na tel. 492 48 51. Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 26. aprila na Stegovnik - Pozabljena gora v poraslem grebenu. Odhod ob 6.00 uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 21. aprila na tel. 545 29 27 ali 040 324 669. Št. 16 - 17. april 2003 ŠPORT 25 Laščani ponovno samo blizu Hopsi dvakrat klonili proti Triglavu - Kemoplast potrdil obstanek v ospredju košarkar- jlcih dogajanj je bil za- l^ljučni turnir pokala Slo- y-enije, odigran v Domža- lah, kjer je naslov po pri- čakovanju ponovno osvo- jila ekipa Uniona Olimpi- je, že enajstič. Že prvi dan jta Olimpija in Pivovarna Laško odigrali finale pred linalom. Laščani so bili znova »zelo blizu«, a so po istem scena- riju spet izgubili srečanje. To se ponavlja že vso sezo- no in očitno postaja, da eki- pa Predraga Kruščiča ne zna odigrati prave končni- ce. V Domžalah je bilo sla- be štiri minute pred koncem še 74:74, minuto pred kon- cem pa je odločitev prine- sel kapetan Olimpije Ja- smin Hukič s trojko, za šest [očk prednosti, kar je bilo za laške pivovarje neulov- ljivo. V zadnji sekundi je si- cer skoraj s sredine še po- skusil izvleči podaljšek Smiljan Pavič, a neuspe- šno. Tako ni pomagala niti nova vrhunska predstava Kenyana Weaksa, ki je po poškodbi okreval in dose- gel 26 točk. Laščani so se namučiii v Zrečaii v sredo so odigrali sko- raj celotni krog v skupini za prvaka, z izjemo sreča- nja Elektra - Union Olim- pija, ki je bilo odigrano že prejšnjo nedeljo. Lokalni derbi v Zrečah so pričako- vano dobili Laščani, ob od- sotnosti poškodovanih Ken- yana Weaksa, Radeka Ne- časa in Primoža Kobaleta pa je bila po pričakovanju zmaga le stežka priborjena. Rogla, ki je igrala brez Slo- bodana Beniča, je namreč v 35. minuti zaostajala le za 4 točke, ob koncu pa pri izidu 85:88 celo imela pri- ložnost za podaljšek. A se najboljši domači igralec na tej tekmi Jure Brolih (17 točk, 80-odstotni met) ni najbolje znašel, potem ko je prestregel podajo Lašča- nov in je zmaga izpod Ro- gle odšla v mesto piva. Za njo so najbolj zaslužni vi- soki igralci Smiljan Pavič (23), Ermal Kuqo (20) in vse boljši Balša Radunovič (19). Minuli vikend so v sku- pini za prvaka počivali, že včeraj pa je bil odigran 5. krog, z gostovanjem Rogle v Šoštanju in Heliosa v Treh lilijah. V soboto pa odhaja Rogla k Unionu Olimpiji, Elektra k Heliosu, Laščani pa v Koper. Spodrsljaja Polzelanov Velik spodrsljaj so si v sre- do doma privoščili Hopsi, saj so izgubili proti nepo- srednemu tekmecu za ob- stanek Triglavu. V izenače- nem srečanju se nobena od ekip ni uspela resneje od- lepiti. Odločitev je padla v zadnjih minutah, ko so bili Kranjčani bistveno bolj zbrani. Osamljena Matjaž Tovornik (32; 12 skokov) in Jadranko Čovič (17; 6 skokov) sta bila odločno premalo proti homogenim gostom, pri katerih je pet igralcev dalo več kot deset točk. Najbolj se je pri Hop- sih poznala slaba igra Ja- smina Čatoviča, ki je pa- del v formi, proti Triglavu pa je igral vsega osem mi- nut ter dal zanj mizerni dve točki. V soboto sta se tek- meca srečala še v zaostalem srečanju 1. kroga, z novo zmago pa so se Kranjčani skoraj že rešili izpada iz li- ge, medtem ko Polzelane še čaka težko delo. V Kranju so Hopsi vodili večji del sre- čanja, bolje je zaigral Ča- tovič (20), a to žal ni bilo dovolj. Tako so sedaj Pol- zelani skupaj s Sežanci glav- ni kandidati za izpad iz li- ge, iz katere se je že poslo- vil Birokrat. Hopsi imajo zmago in tekmo več od Kraškega zidarja, s katerim se bodo na Polzeli pomeri- li 24. aprila, v najverjetne- je odločilnem srečanju. Šentjurčani nadaljujejo zmagovito serijo v Hrušev- cu, pa čeprav so proti Se- žancem igrali s polovično močjo. A tudi to in pa po- manjkanje motivacije jih ni ustavilo na poti do nove zmage, pri kateri je bilo od- ločilnih pet minut zadnje četrtine, v katerih so po se- riji Robija Ribežla (trojke 3-5) in povratnika po poš- kodbi Damjana Novakovi- ča (16; 5 skokov) prišli do prednosti desetih točk, kar so do konca kljub naporom gostov zlahka obranili, za 14. zmago v sezoni. Ome- niti velja novo odlično pred- stavo Bojana Novaka (22; 6 skokov), ki je v zadnjih krogih gonilna moč sicer homogene ekipe Igorja Pučka, v kateri v prvi plan vsako tekmo stopi še eden od igralcev s klopi. Sinoči je že bil lokalni derbi na Pol- zeli, kjer so Hopsi gostili Šentjurčane, v soboto pa so le-ti domačini ekipi Zagor- ja, medtem ko odhajajo Pol- zelani k Birokratu. JANEZ TERBOVC Peterka tedna: J. Brolih (Rogla), Ribežl, Novakovič (oba Alpos Kemolast), Weaks, Radunovič (oba Pi- vovarna Laško). Igralec tedna: Damjan No- vakovič (Alpos). Trener tedna: Predrag Kruš- čič (Pivovarna Laško). NA KRATKO Ekipni naslov Sankakuju Oplotnica: Na DP v judu so varovanke Marjana Fabjana osvojile kar 10 medalj in postale ekipne državne prvakinje. Tri odličja so si priborili tudi varovanci Štefana Čuka iz Ivo Reye, naslov prvaka pa je osvojil Matjaž Ceraj. Med zmago- valkami iz vrst Sankakuja je presenetila Maja Šuster v kate- goriji do 70 kg, naslove pa so po pričakovanjih potrdile tudi Nives Pere, Petra Nareks, Urška Žolnir in Lucija Polauder. (JK) Skutnikova premalo Škocijan: Rokometašice Celja so v nadaljevanju l.B lige gostovale pri lanskoletnem prvoligašu Škocijanu. Nuša Skut- nik je dosegla 10 golov, kar pa je bilo premalo za zmago. Domačinke so slavile s 36:30. (JK) Finale ŠKL v Velenju Velenje: Včeraj so se v Rdeči dvorani na zaključni prire- ditvi Šolske košarkarske lige pomerile najboljše ekipe os- novnih šol, danes pa bo še srednješolski finale. Svoj prvi naslov bodo v boju s škofjeloškimi gimnazijkami poskuša- le osvojiti dijakinje I. gimnazije Celje. V velikem finalu za dijake pa bo Šolski center Velenje igral z Gimnazijo Beži- grad. Drsalci zaključili sezono Jesenice, Bolzano: Celjski drsalci so sezono zaključili z dvema velikima mednarodnima tekmama. Starejši drsalci so nastopili na Triglav trophyju, kjer je Daša Grm osvojila 12., Urban Kalšek pa 15. mesto. Mlajši so se pomerili na tekmovanju za evropski kriterij. Pina Umek je bila četrta. Matic Hrovat in Nastja Uspenska pa sta bila šesta. Poženelovci tokrat drugi Rečica pri Laškem: Strelci Dušana Poženela so na za- ključnem tekmovanju v streljanju z zračno pištolo osvojili ekipno 2. mesto. Peter Tkalec pa je osvojil tudi posamično srebrno odličje. Ekipa pionirk je bila v streljanju s puško druga, mladinke pa so bile v isti disciplini tretje. Prejele medalje Celje: Hokejistkam Celja in njihovemu vodstvu je na za- ključku sezone bronaste medalje za osvojeno tretje mesto v DP podelil športni delavec Ernest Marguč. Mojca Duh je dobila posebno priznanje za najboljšo igralko in strelko Celja, kariero pa je zaključila vratarka Suzana Končan. Na prijateljski tekmi sta se Celje in Triglav razšla z izidom 1:1. »Ob pridnem delu se lahko ekipa v prihodnji sezoni potegu- je za sam vrh,« je dejal trener Miran Koštomaj. (JK) Oživela košarka v »Slatnicc v Rogaški Slatini je do- mače društvo pripravilo za- ključni turnir DP (letnik 90). Domačinke, ki jih vo- di Milan Bastašič, so v pol- finalu prepričljivo premaga- le Šentvid (72:32), v razbur- ljivem finalu pa še ljubljan- sko Ježico s 46:43. Po dveletnem intenzivnem delu so v društvu dokazali, da je v Rogaški Slatini do- volj perspektive za oživitev košarke v tem kraju. Če bo- do tako nadaljevali, se letoš- njim junakinjam obeta lepa košarkarska prihodnost, ki bo čez nekaj let morda pred- stavljala temelj uspešne član- ske ekipe. Najboljša igral- ka turnirja je bila domačin- ka Tina Bastašič, v prvo pe- terko pa sta se uvrstili še njeni Soigralki Katja Starček in Ži- va Božičevič. V ekipi Jani- tie so bile še Katja Kregar, Sabina Plemenitaš, Tamara Cesarec, Iva Jurov, Žana Ki- tak, Lana Gobec, Tjaša Ku- raj, Katja Klančnik, Ajša Zdovc, Klavdija Skok in Ne- ža Hren. PETRA ŠAFRAN 12- in 13-letne košarkarice so za uspeh trenirale kar dvakrat na dan. PANORAMA NOGOMET POKAL SLOVENIJE Polfinale, druga tekma: Dravograd - CMC Publikum 0:2 (0:2); Sešlar (8), Koren (21). 1.SNL 24. krog: Ljubljana - CMC Publikum 4:1 (4:1), Žeželj (18, 23, 45), Zeljkovič (32); Maletič (37). Rudar - Mari- bor Pivovarna Laško 1:2 (0:1); Spasojevič (52); Rako- vič (9), Pekič (87). 2. SNL 20. krog: Krško Posavje - Dravinja 1:1 (1:1); Panič (35); Koljič (42). Vrstni red: Domžale 52, Grosup- lje 40, Aluminij 38, Drava 36, Bela krajina 32, Jadran 29, Izola 28, Livar 25, Kri- ževci 24, Krško 23, Zagor- je, Goriška Brda 22, Dravi- nja, Triglav 20, Nafta 18, Že- lezničar 10. 3. SNL - sever 18. krog: Vransko - Šmar- je pri Jelšah 2:0, Mons Clau- dius - Stojnci 1:5, Pohorje - Šoštanj 0:1. Vrstni red: Po- horje, Bistrica 36, Šoštanj 34, Paloma 33, Šmarje 30, Krš- ko 26, Središče 25, Stojnci, Hajdina, Kozjak 24, Maleč- nik 23, Vransko 19, Fužinar 13, Mons Claudius 3. MČL - Celje 14. krog: Zreče - Oplotni- ca 0:1, Laško - Rogaška 1:3, Šentjur 2001 - Kovinar 1:2, Vojnik - Odred 3:0 (b.b.). Vrstni red: Zreče 35, Oplot- nica 31, Kovinar 25, Rogaš- ka 22, Laško 14, Šentjur 11, Vojnik 9, Odred 6. MALI NOGOMET 1. SL, četrtina finala, dru- ga tekma: Dobovec - Napoli Intelsat Pernica 11:4; Koser- nik (3, 31), Lazič (12, 15), Vrečko (16, 38), Dobovičnik (17), Stres (19, 36), Brečko (33, 33). KOŠARKA POKAL SLOVENIJE Polfinale: Union Olimpi- ja - Pivovarna Laško 89:86 (63:61,40:41, 22:15); Weaks 26, Radunovič 16, Kuqo 15, Pavič 13, Brolih 6, Dojčin 5, Popovič 3, Evans 2. 1. SKL - moški Od 1. do 8. mesta, 4. krog: Rogla - Pivovarna Laško 85:89 (55:66, 40:41, 17:25); Dundovič 18, Brolih 17...; Pa- vič 23, Kuqo 20, Radunovič 19... Vrstni red: Krka, Slo- van 8, Union Olimpija 6, Pi- vovarna Laško 6, Helios 5, Koper, Rogla, Elektra 4. Od 9. do 14. mesta, zao- stala tekma 1. kroga: Triglav - Hopsi 84:79 (56:59, 39:36, 14:20); Čatovič 20, Cizej 18... 6. krog: Hopsi - Triglav 73:83; Tovornik 23, Čovič 17... Al- pos Kemoplast - Kraški zidar 90:85 (58:59, 44:44, 25:29); Novak 22, Petrovič, Novako- vič 16... Vrstni red: Alpos Ke- moplast 40, Zagorje 37, Tri- glav 36, Hopsi 35, Kraški zi- dar, Birokrat 33. 1. SKL - ženske Polfinale, prva tekma: Mer- kur - Jesenice 90:50 (65:43, 43:30, 17:17); Čonkova 19, Jocič 17, Ramšak 15, Perlič 11, Temnik, Kvas 7, Jereb 6, Markovič, Tratsiak 4. ROKOMET 1. SRL - moški 19. krog: Koper - Celje Pi- vovarna Laško 27-3 3 (12:17); Rutenka 10, Kokšarov 6... 20. krog: Celje Pivovarna Laško - Inles Riko 34:26 (16:12); Maksič 7, Vugrinec 5... Gorenje - Prevent 33:27 (20:9); Sovič 9, Bedekovič 8, Mlakar 7... Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 38, Mobi- tel Prule 36, Gorenje 30, Pre- vent 28, Trimo 20, Rudar 19, Termo 16, Cimos 15, Velika Nedelja, Inles Riko 13, Slo- van 9, Pivka 3. 1. SRL - ženske IZ krog: Sava - Žalec 18:34 (10:16); Randl 7, Savič, Krajnc 6, Potočnik 5... Loka kava - Celeia 29:27 (11:15); Strmšek 9, Čerenjak 8, Ki- kanovič 5... Vrstni red: Krim 30, Piran 28, Žalec 23, Bur- ja 18, Izola, Celeia 15, Olim- pija 13, Loka kava 12, Gra- miz 9, Sava I. POKAL SLOVENIJE - ženske četrtina finala, druga tek- ma: Celeia - Olimpija 27:28 (18:14)j Strmšek 8, Kikano- vič 7, Čerenjak 6... Št. 16 - 17. april 2003 26 KRONIKA Razbili mrežo diierjev? Stari znanci policije že vajeni policijskih skritih prijemov - Na mesec zaslužili do sedem milijonov tolarjev Na ponedeljkovi novinar- ski konferenci so celjski po- licisti na mizo položili do- kaz o še eni zaključeni prei- skavi. V njihovo mrežo naj bi se ujela ena večjih ma- milaških združb, ki naj bi drogo preprodajala na celj- skem, žalskem, konjiškem in tudi velenjskem območ- ju. Gre za deseterico, ki naj bi s prodajo heroina in ko- kaina znala dobro obračati denar in služiti velike zne- ske. Mesečno naj bi prodali okrog 700 gramov droge in s tem zaslužili tudi do sedem milijonov tolarjev. Na namige o sumljivih kupčijah so celj- ski policisti naleteli že v drugi polovici leta 2001, takrat so se tudi lotili intenzivnega preiskovanja. Informacije so nakazovale, da gre za večjo skupino, ki se je preprodaje droge lotila organizirano in ni dovoljevala nobenih na- pak. Nekaj stroškov so ime- li tudi zaradi prevoza in pla- čila kurirjev, toda to jim men- da ni odtrgalo veliko od za- služka. Kot v vsaki tovrstni združ- bi je tudi v tej prihajalo do kratkih stikov. Drogo, ki so jo dali človeku, ki naj bi jo prodal naprej, je le-ta pora- bil zase, denarja zanjo pa ni priskrbel. Zato naj bi se go- vorilo tudi o izsiljevanju in medsebojnih pretepih, ki pa jih posamezniki niso prijav- ljali. Nekateri iz skupine naj bi imeli na vesti tudi do dvaj- set vlomov v stanovanjske hiše in prodajalne. Načelnik Urada krimina- listične policije Policijske uprave Celje Robert Mravljak pravi, da je preiskava potekala »v specifičnih okoliščinah«, kar z drugimi besedami po- meni, da so člani kriminalne združbe kriminalistom med preiskavo dodobra pomešali štrene. Vendar ne toliko, da bi bili neulovljivi. »Ker gre za osebe, ki so bile zaradi po- dobnih kaznivih dejanj že obravnavane, so jim bile tudi skrite metode policijskega de- la dobro znane in so se jim spretno izogibali,« pravi Mrav- ljak. »Nekateri izmed njih so bili že v zaporu, a so se po vrnitvi na prostost vrnili tudi na stara pota,« še dodaja. Lani so na Celjskem za- segli 91,5 kilograma konop- lje, 60 gramov heroina in 686 tabletk ekstazija. Vseh prekomernih zaužitij drog je bilo preko dvajset, pri če- mer so umrle tri osebe, dve zaradi heroina in ena za- radi metadona. V sredo, 9. aprila, so na našem območju opravili kar trinajst hišnih preiskav in is- tega dne na policiji zadržali devet oseb. Vse je v posamez- nih fazah zaslišal preiskoval- ni sodnik, ki se je odločil v priporu pustiti štiri osebe. Trije izmed teh naj bi delo- vali kot organizatorji, 40- letni M. P, državljan BIH, ki začasno stanuje v Celju, 35-letni Ž. Ž., prav tako dr- žavljan BIH z vloženo proš- njo za stalno bivanje v Ce- lju in 28-letni Celjan M. M. V priporu je ostal še 25-let- ni J. K. Peterica, ki naj bi še sodelovala v verigi prodaje droge, je stara med 20 in 29 let in je trenutno na prosto- sti. Zoper deseterico so ta- ko celjski kriminalisti spi- sali kar dvainštirideset ovadb. V aprilski akciji so polici- sti zasegli okrog 150 gramov heroina in 100 gramov ko- kaina. »V celotni preiskavi nam je uspelo zbrati dokaze in potrditi 42 prodaj droge, ki so jih izvrševali posamez- niki ali skupina osumljencev. Večinoma je šlo za manjše preprodaje, kjer smo zasegli od 0,2 do 20 gramov droge,« pojasnjuje Mravljak. Preiska- va pa je kriminaliste pripe- ljala še do dovolj močnih do- kazov, ki bi naj posamezni- ke iz skupine obremenili še kaznivega dejanja omogoča- nja jemanja prepovedane droge. Krivi naj bi bili torej za štiri predoziranja v lan- skem letu na našem območ- ju. V enem primeru je, sredi decembra, zaradi prevelike količine mamil namreč umrl M. Z. Kazen za nekatere, če se bo primer končal na so- dišču, se torej utegne še po- višati. Zadnja večja uspešna ak- cija Mravljakovih krimina- listov je bila lani decembra. ko so na območju Velenj razkrinkali dvanajsterici ki naj bi v obdobju dveh ll pripeljala iz območja BI^ v Slovenijo in nato prepr^ dala več kot tisoč kilogra^ mov konoplje. S tem naj tj zaslužili več kot sto miliji nov tolarjev. SIMONA SOLIN! 35-letni Ž. Ž. je dobj znan tudi celjskemu sodi ču, saj so ga tam pred j« že enkrat obsodili na šti leta zapora zaradi prodajj mamil na celjskem narld manskem tržišču. V takr^ ni t. i. heroinski navezi prav tako sodelovalo vi oseb. Znanje o prikritih p licijskih metodah mu je ož no ostalo še od takrat, a so jih kriminalisti ujeli ra no s pomočjo tajnih policH skih sodelavcev. J PROMETNE NESREČE Drzno preiiitevanje Osmo smrtno žrtev je letos zahtevala sobotna nesreča na glavni cesti izven Petrovč. Umrl je 58-letni voznik osebnega avtomobila, dve osebi pa sta bili huje poško- dovani. Gmotne škode je za skoraj dva milijona tolarjev. 23- letni J. B. iz Celja je z osebnim avtomobilom v bla- gem preglednem levem ovinku, kjer je vozišče ločeno s pre- kinjeno ločilno črto, dohitel kolono vozil. Vozili pred se- boj je začel prehitevati kljub temu, da vozišče iz nasprotne smeri ni bilo prosto. Nasproti so mu pripeljala kar tri vozi- la, ki so se mu uspela izmakniti, bočno pa je trčil v vozilo 58- letnega M. D. iz Malih Braslovč. 23-letnik je nato trčil še v eno nasproti vozeče vozilo, nakar ga je preko desne bankine vrglo na travnik. Avtomobil M. D. pa je zaradi silo- vitega trčenja odbilo v zrak, ga obrnilo za 180 stopinj, za- tem pa je obstalo na travniku. V njem se je voznik tako hudo poškodoval, da je umrl med prevozom v bolnišnico, lahko telesno poškodovani pa sta bili sopotnici v navedenem vo- zilu, 50- letna D. D. prav tako iz Malih Braslovč in 31- letna A. D. iz Podloga v Savinjski dolini. Foto: SHERPA Zbil icoiesarja S hudo telesno poškodbo se je končala prometna ne- sreča, ki se je zgodila v četrtek, 9. aprila, v križišču Ma- riborske in Dečkove ceste v Celju. Ena oseba se je huje ranila. 32-letni J. D. iz Novega mesta je s tovornim kombinira- nim vozilom zapeljal desno na pas za zavijanje na Dečkovo cesto. Takrat je vzporedno z njim po kolesarski stezi pripe- ljal 37-letni S. A. iz Celja. Kolesar je pred prehodom sicer nekoliko zmanjšal hitrost, nato pa nadaljeval z vožnjo pre- ko označenega prehoda za pešce. Voznik tovornega vozila je kolesarja opazil, a kljub zaviranju trčenja ni mogel pre- prečiti. 37-letnik je z glavo udaril v vetrobransko steklo vozila, nato pa padel po vozišču. Zaradi hudih poškodb so kolesarja odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. 58-letnik. ki je vozil pravilno, ni preživel silovitega trčenja. Morilec, ki ni moril? Koga so prijeli v Italiji? - Obravnava preložena za nedoločen čas Prijetje Nenada Mirovi- ča na milanskem letališ- ču v Italiji je pred tedni dalo upanje, da se bo ozadje lanskega brutalnega umo- ra 25-letnega Matjaža Vol- ka iz Velenja vendarle dalo razjasniti. Toda Mirovič, ki naj bi bil domnevni mo- rilec, menda sploh ni Mi- rovič. Najbolj osupljivo je, da naj bi se ujemali vsi podatki, ra- zen prstnih odtisov. Kako je to možno in kdo potemtakem je mladenič, ki naj bi bil še vedno v italijanskih zaporih? Pretekli teden pa se je na- daljevalo in za nedoločen čas ustavilo sojenje 24-letnemu Gregorju Britovšku zaradi na- peljevanja k umoru in goljufi- je. Prej je namreč potrebno za- slišali Miroviča, ki naj bi po mnenju tožilstva znal pojasniti marsikatero podrobnost o umoru. Minuli teden so tudi zaslišali dve priči. Nekdanje dekle, ki še vedno ostaja pri svojem mnenju, da je obtože- ni »neumen«, vendar takšne- ga kaznivega dejanja ni spo- soben storiti, in njegovega znanca, ki naj bi obtoženej enkrat že dobil na laži. Pn senat pa bosta, ko bodo z obra navo nadaljevali, morala ste piti še balist in strokovnjak i mobilno telefonijo. Oba najB znala odgovoriti na nekate« Id j učna vprašanja, ki ostajaj^ še vedno odprta. Britovšek d zaenkrat ostaja za zapahi. ' SIMONA ŠOLINll Št. 16 - 17. april 2003 KRONIKA Obsojeni roparji Kreicove banice Pobudnik ropa še vedno na begu, na zaporno kazen obsojena tudi nekdanja uslužbenka banke Barbara Knep petčlanski senat okrožnega sodiš- v Celju, ki mu je predsedovala sod- nica Ingrid Lešnik, je v minulih dneh [lajnija Koširja, Edisa Nuhanoviča Barbaro Knep, ki so osumljeni, da ^ maja lani oropali enoto Krekove lianke na Prešernovi ulici v Celju, jpoznal za krive in jih obsodil na dalj- še zaporne kazni. Edisu Nuhanoviču je obtožnica očita- da je skupaj s sostorilcem (šlo naj bi Ji Danijela Borojeviča, ki je še vedno ^ begu) 29. maja lani vstopil v prosto- le Krekove banke, kjer naj bi Borojevič jslužbenki banke Nataši Litrop zagro- jl s pištolo in jo zaklenil v trezor. Nato f od uslužbenke banke Barbare Knep zahteval, da mu v nahrbtnik spravi de- nar, Edis Nuhanovič pa je v tem času s pritiskom na gumb zaprl vhodna vrata [lanke. Barbara Knep je roparju izročila nahrbtnik, v katerem je bilo za okoli 30 milijonov tolarjev v različnih valutah. Hajni Košir je pri ropu pomagal tako, ila je 28. maja, ko je od svojega tedanje- ga dekleta Barbare Knep izvedel, da je naslednji dan primeren za izvršitev ro- pa, o tem obvestil Nuhanoviča in Boro- «viča, nato pa ju naslednji dan dopold- ne pripeljal v stanovanje Barbare Knep na Trubarjevi v Celju, kjer jima je dal maskirna oblačila, ju odpeljal v Košni- co, kjer so izkopali skrivališče, kamor »nameravali skriti ukradeni denar. Okoli trinajstih ju je Košir pripeljal v bližino Krekove banke, po ropu pa ju je odpe- ljal do skrivališča v Košnici. Barbara Knep, obtožena naklepne po- moči pri ropu, je na dan ropa pri sebi zadrževala ves denar banke in s tem omo- gočila največji bančni rop v zadnjih le- tih v Sloveniji. V času pred ropom je izpolnila položnici in opravila nekaj drugih bančnih poneverb, z namenom, da bi odplačala lastni kredit in proti- pravno pridobila finančna sredstva še za dve znanki. Hajnija Koširja je senat obsodil na sedem let zapora. Barbara Knep, ki se je branila s prostosti, je bila zaradi so- delovanja pri ropu in poneverbe banč- nih dokumentov obsojena na pet let in šest mesecev zapora, Edis Nuhanovič pa bo v zaporu presedel šest let in šest mesecev. Obtoženi morajo banki povr- niti stroške v skupni vrednosti okoli 30 milijonov tolarjev, Barbara Knep pa mora banki vrniti še denar, ki ga je protipravno pridobila s poneverbami Ukradenega denarja v vrednosti okoli 30 milijonov tolarjev policisti še niso našli; najverjetneje je izginil skupaj z domnevnim vodjem ropa, Danijelom Borojevičem, za katerim je, tako kot za ukradenim denarjem, takoj po ropu izginila vsaka sled. ALMA M. SEDLAR Foto: GK Barbara Knep, nekdanja delavka Krekove ban- ke, obsojena na pet let in šest mesecev zapora. Pošicocibe pri delu in igri v poslovni stavbi na La- vi v Celju je v četrtek, 10. aprila, prišlo do' delovne nesreče, ki se je končala s hudimi telesnimi poškod- bami. Skupina delavcev je pri- pravljala ogrodje za monta- žo stropa iz mavčnih plošč. Ker so delo opravljali na vi- šini, so pri tem uporabljali premične podeste na kole- sih, visoke približno tri me- tre. Delavec M. M. iz okoli- ce Ptuja je nameraval pre- staviti podest tako, da je pri- jel za že montirano konstruk- cijo na stropu, z nogami pa ga je poskušal prestaviti. Pri tem se je podest nagnil v stran in podrl, delavec pa je pa- del nanj in se huje telesno poškodoval. Njegov kolega, ki je bil z njim na podestu, je takrat odskočil in se pre- vrnil po tleh, tako, da se ni ranil. V ponedeljek zvečer pa se je delovna nesreča zgodila tudi v Paški vasi pri Velenju, kjer je lastnik A. J. kosil travo okrog stanovanjske hiše. Med delom je k njemu pristopila soseda M. T. in ga opozorila na dogovor, po katerem naj ne bi kosil trave po njenem zemljišču. Ker je ni slišal, je stopila proti njemu. Kosec je poskušal samohodno kosilni- co zaustaviti, vendar mu ni uspelo, pri čemer je kosilni- ca zapeljala preko njenih nog in jo hudo poškodovala. S hudimi telesnimi posle- dicami se je končala tudi igra na toboganu pretekli torek, 11. aprila. Učenec prvega raz- reda osnovne šole Ljubečna se je s svojim sošolcem pri podaljšanem bivanju igral na šolskem igrišču. Pri preriva- nju je prvošolec padel z vrha tobogana na travnato površi- no in se huje poškodoval. Rokometaši v hišo Kot smo izvedeli, se je na Dečkovi cesti v Celju v noči na nedeljo zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeleže- na vsaj dva znana celjska rokometaša. Kot so nam potrdili, je avtomobil, ki naj bi trčil v bližnjo hišo, vozil Sergej Ru- tenka, poleg njega pa naj bi bili v vozilu še trije. Ena oseba, gre za sopotnika, je bila telesno poškodovana in prepeljana v celjsko bolnišnico. Kot so nam še povedali, rezultatov, ali je bil pri vozniku prisoten alkohol, še ni, obstaja pa sum, da je vozil pod vplivom alkohola. SŠ Št. 16 - 17. april 2003 28 Od Ruševin do miarmelade Kaj bomo gledali na festivalu slovenskega filma? Festival bo. Datum je določen: od 24. do 27. septembra. Stran- ska dogajanja so še za- vita v plašč skrivnosti, zato pa se - načeloma - ve dovolj o glavnem, nosilnem programu. O premiernih (ali pa tu- di ne) domačih celove- čercih, ki si jih bo lah- ko ogledalo občinstvo. Povsem zanesljivo bosta na sporedu filma, ki še nista bila nared za prejšnji festival v Porto- rožu in sta padla v praz- nino »med prireditva- ma«. To sta Slepa pega Hanne A. W. Slak in Re- zervni deli Damjana Ko- zoleta. Povsem zanesljivo bo na sporedu tudi koprodukcij- ski film Lilijina zgodba, ki je drugi tovrstni poskus Stu- dia Maj {Čedomirja Kolarja in Dunje Klemene). Film so delali Grki, predstavil pa se je na lanskoletnem festivalu v Cannesu. Po Lilijini zgod- bi se že znajdemo v skupini filmov, ki bodo najverjetne- je pripravljeni do septembra. Obeta se nam še ena kopro- dukcija: Poletje v zlati doli- ni Srdjana Valetiča, za kate- rega je scenarij napisal Ab- dulah Sidran. Najverjetneje bodo dokončani tudi... ... Naplanincah. Drugi ce- lovečerec Mihe Hočevarja, znan tudi pod naslovom Slo- venija, obljubljena dežela. V filmu o dveh fantih iz Mo- starja, ki se preselita k nam, med drugimi igrata tudi Mi- lena Zupančič in Mustafa Nadarevič. ... Ruševine Janeza Bur- gerja - iz intimizma filma V leru, ene od tistih uspešnic, ki je »prebudila« up v sloven- ski film, se je Janez Burger preselil v bolj gigantski pro- jekt. Film o gledališkem re- žiserju, ki vara in izigrava na vseh koncih in krajih, je po- snet v sinemaskopski tehni- ki, v njem pa med drugimi igrata Nataša Matjašec in Matjaž Tribušon. ... Omnihus Marmelada je eden od najbolj dolgotrajnih projektov zadnjega časa. Štiri zgodbe so delali režiserji Hanna A. W. Slak, Varja Močnik, Boris Petkovič in Zo- ran Živulovič. Skupni junak vseh zgodb je potujoči kinoo- perater, ki se mu dogajajo po- vsem filmske dogodivščine, igra pa ga Ivan Volarič - Feo. Ostaneta nam še dva filma, ki sta v postprodukciji in sta sklad zaprosila za povečavo. Glede na dosedanje iz- kušnje lahko predvide- vamo, da bosta na spo- redu - če bo prošnji za povečavo ugodeno - v tekmovalnem progra- mu, drugače pa kot del stranskega progra- ma. Tu je Kajmak in marmelada Branka Duriča - Dure, ki v njem tudi igra skupaj s Tanjo Ribič, zgodba pa govori o prepirih in spravah para, ki ga loči različno kultur- no ozadje. On je Bo- sanec, ona Slovenka. Ostane nam še doku- mentarni film Vlada Škafarja, ki trenutno nosi delovni naslov Primož Peterka. Film spremlja slav- nega skakalca v letu njego- ve vrnitve med najboljše. Morda ni odveč omeniti, da bo precejšnji programski zalogaj tudi retrospektiva zmagovalcev vseh festivalov slovenskega filma. To pome- ni približno 30 filmov (festival slavi 30 let, toda nagrade ni- so bile podeljene vsakič), od Cvetja v jeseni do Šelestenja, vsaj nekateri od teh pa naj bi se zavrteli z angleškimi pod- napisi, da bodo dostopni tu- di tujim gostom. PETER ZUPANC Prizor iz filma Rezervni deli Brez povratica 2 Prvi del filma se je poro- dil v glavi enega od režiser- jev Dosjejev X in je dišal po boljših trenutkih serije: za- radi atmosfere, zaradi tona ironične grozljivosti, ki se ne jemlje povsem resno. Pr- vi del je bil »zabaven šoker«, ki se je nenehno zavedal, da je hudič v detajlih - ki je pre- mogel res hudičeve detajle - in ki mu je bilo jasno, kam pelje paranoja glede teh de- tajlov. V oblazinjeno sobo s popolnim varovanjem in sprejemanjem gostov le v naj- bolj nujnih okoliščinah. »- Totalen strah pred smrtjo je totalen strah pred življe- njem.« V nadalje- vanju se v takšni oblazinjeni sobi znajde edina pre- živela iz prvega de- la. _bbStrahopet- na si,« ji zabrusi nova junakinja. To zadostuje, da Clear Rivers [Ali Larter) spakira in se od- pravi ven, v »nevarni svet«. V borbo z znamenji, ki na- povedujejo _bbnekaj groz- nega«. Kar je vsekakor mal- ce preveč poenostavljeno, ampak še vedno dovolj zav- zeto. Drugi del se začne v stilu: vizija, ki odreši tiste, ki jim je namenjeno umre- ti... par originalnih grozlji- vih smrti... borba z usodo - ki je vse, kar nas obdaja. Teh- nologija in narava versus člo- vek. In noben človek nima toliko domišljije kot okoli- ca, ki se je odločila za smrt- no zaroto. Kajti v svoj prid lahko porabi vse, od mag^ netne črke na hladilniku do^ plastične ribice. Toda dlje ko gredo junaki v logiko' smrti... bolj ko ugotavljajo,^ kdaj smrt deluje za nazaj in kdaj za naprej... dlje ko gre-i do po poti brez povratka..^ bolj ko nenavad-1 no umirajo... bolj; ' jasna postaja nelo-j gičnost dogajanja.. Ni videti, da ima Smrt zares načrt! Ni videti, da ima- jo ustvarjalci (re-^ žiserja David Ellis in David R. Ellis) načrt Smrti. Kako' izgleda. Kaj hoče. Zakaj po; šilja znamenja. Ali pa to zad- nje počne kak angel. In še^ več kot to. Navsezadnje se zdi, kot da so se sami us- tvarjalci predali v smislu^ »ah, saj vse skupaj nima smisla, smrt nima logike,1 štos je v tem, da v filmu Ijudii pobijaš.« Tudi prav! Ampak; tega se ne moreš spomniti; sredi snemanja - verjetno^ ni bilo sredi snemanja, vse-, kakor pa se je zgodilo pre-^ pozno. PETER ZUPANC! Piše: PETER ZUPANC Glas tišine in koncertni hrup Pedro Almodovar vedno bolj postaja filmska eminenca: iz kralja ženskih razgovorov in kiča se je prelevil v enega redkih mojstrov, katerim jedo iz roke tako žirije različnih filmskih festivalov in prireditev kot publika. Vendar to ne pomeni, da snema blockbusterje, pomeni pa, da je povsem sprejemljiv tudi za publiko, ki »avtorskega filma« sicer ne mara. Njegov Govori z njo je v Planetu Tuš igral le kratek čas, zato se film ponavlja tudi v Metropolu. Vsebina: Lydia je po nesreči na bikoborbi padla v komo. Marco se znajde ob njeni postelji, njuno razmerje je neza- ključeno. Medtem Benigno že več mesecev skrbi za svojo Alicio, ki je prav tako v komi. Moška se spoznata in posta- neta prijatelja... Govori z njo (Habla con ella, Španija) Režija: Pedro Almodovar Vloge: Javier Camara, Rosario Flores V tretjem vikendu Glasbenih scen nastopa Emir Kustu- rica, ki ga v naših kinih še nismo videli kot dokumentari- sta. Posvečeni vedo, da Emir v »prostem času« nastopa s skupino Zabranjeno pušenje (ki tudi ni le rok skupina, temveč smo jo gledali na TV-ju v odtrgani satirično ko- mični oddaji Top lista nadrealista). Superosmičke so na- stale kot vsak amaterski film: v dobri družbi nekdo iz zafrkancije prižge kamero. Le da tokrat ta nekdo ni kdor- koli... Vsebina: Superosmičke je koncertni film z gostovanja benda leta 1999. Tu so nenehne avtobusne vožnje, koncert- ni posnetki iz Berlina in Pariza - ter veliko zakulisnega do- gajanja. Superosmičke (Super 8 stories, Nemčija / Italija) Režija: Emir Kusturica Vloge: Dr. Nele Karajlič, Goran Markovski Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (7. 4. do 13. 4.)- Št. 16 - 17. april 2003 29 TEDENSKI SPORED r RADIA CELJE 1^0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- ^iija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- j|,op, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- l^^ila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašeni- bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, ,7,00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celj- Jega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Lnika, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 /ečerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolo- ^es, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni ^ni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.0O Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- foskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravi- lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Po- doba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.40 Halo, Zdravi- lišče Laško, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Do-" jodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 Sročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio- nalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Cisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Do- godki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pt, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po- staj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, ZOO 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 No- vice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdra- vi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- nije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 14.00 Novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije t !l' illl IMBlIilBiHBnr 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- močila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Pou- darjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni fiočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- nije NE PRESLISITE NA RADIU CELJE 23. APRIL OB 18.00: FULL COOL K Mišku Knjižku v sredo, 23. aprila, ob sve- tovnem dnevu knjige, bo Si- mona Brglez v oddaji gostila Ido Kreča, vodjo otroške knjižnice pri Mišku Knjižku v Celju. Osrednja pozornost bo namenjena slovenskemu knjižnemu kvizu, ki letos po- teka na temo Miško Kranjec in Prekmurje. Podelili bomo nekaj knjižnih nagrad. "MT^rilobTT^" POP ČVEK RAF Daleč od vsega Skupina Rafband iz Rogaš- ke Slatine je posnela novo ploščo Daleč od vsega. Na njej je enajst novih avtorskih skladb. Za skladbo Umri mlad so posneli tudi videos- pot. Več boste lahko izvede- li v sredo zvečer. 24. APRIL OB iJ];^ POP ČVEK 35 let Nevif Smring Ouarteta New Swing Quartet letos praznuje 35 let. Slavnost- no bodo prvi javni nastop obeležili 25. aprila ob 14. uri na Planinskem domu Re- sevna. Ob 19.30 uri bo še slavnostni koncert s pred- stavitvijo monografije New Swing Ouartet 35 let. Poseb- na gostja koncerta bo mi- nistrica za kulturo Andreja Rihter. Ob 22. uri bo sku- pino v Ipavčevi hiši sprejel župan občine Šentjur Šte- fan Tisel. RAF Metuljček za najmlajše že tretje leto zapored Metuljček Radia Celje ob- ljublja 14. junija številna igra- la za najmlajše, od tistih na- pihljivih do toboganov, ple- zal, avtomobilčkov, prav ta- ko bodo otroci lahko ustvar- jali v številnih ustvarjalnih de- lavnicah Mravljice, Prome- teja, Tuševe otroške šole pro- stega časa ali se pomudili v računalniškem kotičku. Vstopnine in plačil igral ter posameznih delavnic ne bo. V delavnicah bodo lahko otroci ustvarjali od 14. do 18. ure, igrala pa jim bodo na vo- ljo od 14. do 20. ure. Tudi dogajanje na odru bo pestro vse od 14. do 20. ure. Nasto- pili bodo številni ustvarjalci za otroke. Predstavili se bo- do plesalci Plesnega vala. Top Fita, zabavali vas bodo Sten Vilar, Damjana Golavšek, Spidi in Gogi, Andreja Zu- pančič, Ronald Mc'Donald, klovnesa Mika Maka, Boris z zmajčkom Jurčkom, Med- vedek in Rozi, Mehta Osoj- nik. Slepi potnik, Vojo in Ple- sni forum Celje s Piko Noga- vičko, pridejo Pupe, Mojca in Kaličopko in še nekateri drugi zanimivi izvajalci. Mojca in Kaličopko se že veselita obiska v Celju in predstavitve Kaličopkove nove hiške. Izbiramo najlepše poslikano jajce Najlepše poslikano velikonočno jajce, pirh, remenico, praskanko... ali kakor ji/mu pravite v vašem kraju, pričakuje- mo najkasneje do velikonočnega pone- deljka do 10. ure v našem oglasnem od- delku. Tudi letos bomo izbirali naj velikonočno jajce in ga zamenjali za bogato obloženo ve- likonočno košarico. Akcijo že peto leto pri- pravlja in vodi novinarka Mateja Podjed, ki tudi letos pričakuje vaše sodelovanje. Veli- konočni Zajček je v minulih letih razveselil že prenekatero družino, še posebej otroke, ki jim je v veliko veselje barvanje in kraše- nje jajc. Spretnost, originalnost, izvirnost, ljudsko izročilo poslikave bomo pri izboru upoštevali tudi letos. Na velikonočni pone- deljek bomo na Radiu Celje v živo razglasili zmagovalca in pokramljali z njim med 11. in 12. uro. Zdaj pa na delo! Veliko praznič- nega razpoloženja in lepe velikonočne praz- nike vam želimo. Zgrabi ga! Do 30. aprila lahko vsak dan od po- nedeljka do petka sodelujete v nagrad- ni igri Zgrabi ga! V 24 skrivališčih se skrivajo Bandidosi, ki prinašajo plato te nove pijače Pivovarne Laško. Poslu- šalci lahko pokličete na naši studijski številki 49-00-880 ali 49-00-881 in poiš- čete polno skrivališče. TUJA LESTVICA. 1. IBeginloVVonder-DanniiMinogue (4) 2. Sunrise-SimplyRed (7) 3. Somevvhere i Belong - Linkin Park (2) 4. ComeUndone-RobbieVVIIliams (3) 5. Ka-Ching!-ShaniaTwain (5) 6. WeWantPeace-LennyKravitz (1) 7. MoveVourFeet-JuniorSenior (3) 8. American Life - Madonna (1) 9. BeingNobody- RichardXVs.LibertyX (2) 10. When The Lights Go Down - FaithHill (4) DOMAČA LESTVICA: 1. Poglej me v oči - Alenka Godec (8) 2. Med zemljo in zrakom- Tinkara Kovač (2) 3. Ne bom čakala-Pika Božič (3) 4. Zakaj ne pokličeš-Soundattack (1) 5. Prvič in zadnjič-Nuša Derenda (6) 6. Povej naglas - Make up 2 (2) 7 Hrepenenje - Milan Rudan (1) 8. Mladost-Gameover (4) 9. Extrasupermegafakinnujno- Zablujena generacija (3) 10. Exploziv(no)-Alya (4) PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: Zdravica (jebi ga bluz) - Mi2 V soboto zvečer - Kingston PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: Rise & FalI - Craig David Feat. Sting Špirit In The Sky- Gareth Gates Feat. The Kumars Nagrajenca: Brigita Repič, Gotovlje 203, Žalec Nejc Fišer, Rudarjevo 8, Črna Nagrajenca dobita kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. CEUSKIHBplus 1. Mora biti moj-Navihanke ' (8) 2. Sreča se vrne-Vesele Štajerke (2) 3. Pet krat po deset- Dvojčici z Janezom (1) 4. Sprehod skozi Celje-Hlapci (5) 5. Takrat bil majhen sem otrok- Korenjaki (3) Predlog za lestvico: Pod bohkovim kotom- Žerdoner Franc s prijatelji SLOVENSKIH 5 plus 1. Bosa-Čuki (9) 2. Morska pravljica - Ans. Petra Finka (2) 3. Prikrita resnica- Ans. Bratov Poljanšek (4) 4. Ko grem na vrh gora- Veseli planšarji (1) 5. Jaz sem šef-Vrisk (3) Predlog za lestvico: Mojmuzikant-Ans.Štrk Nagrajenca: Terezija Deželak, Zg. Rečica 117, Laško Renata Slapnik, Novi trg 2, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Št. 16 - 17. april 2003 30 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Gnjatna plošča Za 6 oseb potrebujemo: skodelico graha, avokado, žličko limoninega soka, 1/2 rdeče paprika, 100 g mrzle telečje pečenke, kislo kuma- rico, 4 žlice majoneze, šče- pec soli in popra, 1/2 žličke curryja v prahu, nekaj vejic kopra, 1/2 korenine hrena, kislo jabolko, 1/4 I smetane, noževo konico sladkorja, 1/ 4 žličke soli, 300 g sveže gnjati, 400 g z brinjem pre- kajene gnjati v rezinah, 100 g prekajene svinjske ribice v rezinah, 2 v trdo kuhani jaj- ci, 5 mini feferonov, 1/2 šop- ka peteršilja, 250 g črnega grozdja, 1/2 dinje. Grah skuhamo v osoljeni vodi in pokriti kožici. Odce- dimo ga in ohladimo. Avo- kado umijemo, obrišemo, razpolovimo in mu izločimo koščico. Nato sadež izdolbe- mo, da ostane samo 1/2 cm debel rob, meso sadeža pa zre- žemo na kockice. Avokado- ve kockice in notranjost iz- votljenega sadeža pokaplja- mo z limoninim sokom. Pa- priko umijemo, obrišemo, očistimo in zrežemo na tra- kove. Enako zrežemo tudi te- lečjo pečenko in kumaro. Grah, avokado, papriko, tra- kove pečenke in kumare zme- šamo v skledi. Majonezo zmešamo s so- ljo, poprom in curryjem, na- to majonezno omako doda- mo solati, ki jo rahlo preme- šamo. S solato napolnimo avokadovi polovici in ju okrasimo z vejicami kopra. Hren ostrgamo in operemo. Jabolka olupimo in razpolo- vimo, mu izrežemo peščice, potem pa ga skupaj s hrenom naribamo. Smetano trdo ste- pemo s sladkorjem in soljo in jo dodamo hrenu in jabol- ku. S hrenovo kašo napolni- mo brizgalno vrečko. Od su- rove gnjati odrežemo 6 re- zin. Rezine zvijemo in vbriz- gamo vanje hrenovo smeta- no. Na velik pladenj razvr- stimo rezine gnjati, prekaje- ne z brinjem. Nanje pahlja- často položimo zvitke, napol- njene s hrenovo smetano. Preostanek surove gnjati po- ložimo na pladenj v celem kosu. Rezine svinjske ribice prepognemo ali zvijemo in jih razvrstimo po narezku. Na en konec posadimo na- deti polovici avokada. Jajci olupimo in zrežemo na re- zine in z njimi okrasimo gnjatno ploščo. Razvrstimo tudi feferone, kumarice in vejice peteršilja. Grozdne ja- gode operemo in osušimo. Din j o razrežemo na režnje in ji odstranimo seme. Tudi režnje dinje in grozdne ja- gode damo na pladenj. H gnjatni plošči ponudil opečen beli kruh, svež km^ ki kruh, kruh iz bio mo^ in surovo maslo. Piše: MAJDA KLANŠEK Št. 16 - 17. april 2003 NASVETI 31 Ste za nekaj zelenega? Zelena je zdravilna, pa še ena najbolj modnih barv letošnje tople sezone! Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Kdo bi si mislil, da nas bo letos tako dolgo zeblo... A zdaj bo vsak hip tudi te- ga konec. Če že ne toplo, pa postaja zunaj vsaj bolj zeleno. Najlepša, najbolj optimistično zelena je ti- sta, ki se odeva v paleto odtenkov cvetličnih po- ganjkov, prvega listja in nove trave. Prav takšno nam priporo- čajo tudi najbolj sveže mod- ne novosti. Ne le zaradi vi- zualnih vzrokov, saj vsaj kak- šna od neštetih nians pristoji prav sleherni ženski, temveč tudi zaradi drugačnih, bolj pomenljivih razlogov. Te pa je v današnjih turbulentnih časih modro vzeti, če že ne za pravilo, pa vsaj kot zabav- no vodilo skozi naš vsakdan. Spomladanska zdravilna kura! Zelena je izrazito ženska barva, simbol prebujanja pr- vobitnih voda, barva upanja, sreče, znanilka življenjske moči. Kot zeleni smaragd, drag kamen svetlobe. Sim- bolika mu pripisuje ezote- ričen pomen predmeta s skrivnostjo močjo, ki ob- navlja in osvežuje. Skratka, zelena je zdravilna barva in mi vam priporočamo spom- ladansko zdravilno kuro z zeleno barvo. Od glave do peta ali le z dodatki! z zeleno bo vaše počutje podobno veselo, kot je pre- bujajoča se narava! Če pa vas ne mika »pozeleneti« od vra- tu do čevljev, modni krea- torji priporočajo, da se vsaj z enim zelenim modnim utrinkom spodobi pozdravi- ti letošnjo pomlad. Barve zelenega jabolka, mladega lipovega listja ali pi- stacije pa se ne družijo le med seboj, temveč prijateljujejo tudi s turkiznimi odtenki, niansami zelene lagune, vse tja do svetlo modre. Zeleno- modra, nekoč znana kot naj- bolj drzna »italijanska« barv- na kombinacija, bo torej le- tos dominirala. Upajmo, da ne le v izložbenih oknih in na prodajnih policah, tem- več tudi v naših omarah! Moda seveda od nikogar ne pričakuje, da bo kar čez noč v celoti »pozelenel«. Le- tošnje zelene se poleg mo- dre prelepo nadgrajujejo tu- di s sivimi, peščenimi in sme- tanastimi odtenki. Le s čr- no jih raje ne »obtežite«, ra- zen če ste res prepričani, da obvladate tovrstne barvne eksperimente. Če pa se po nakupu kakšne zelene cunji- ce ali modnega dodatka že- lite še dodatno pocrkljati, si privoščite še prelepo spod- nje perilo v zelenem! Iščem dolgoročno zaposlitev, kjer: • bom s strokovnim pristopom v sodelovanju z dinamičnimi sodelavci omogočil kakovostno zavarovalno storitevzavarovancu, • ni dneva brez poslovnega izziva, • uporabljajo sodobne tehnologije in je prijetno delovno okolje, • imam možnosti za izobraževanje na področju prodaje in osebni razvoj. Imam: • strokoven, prepričljiv in uglajen pristop do zavarovancev, poslovnih partnerjev in sodelavcev, • sposobnost hitre presoje, sodelovanja in iskanja rešitev, • hitro se učim in znajdem v novih situacijah, • uporabljam Word, Excel, internet in elektronsko pošto. Št. 16 - 17. april 2003 32 ZA RAZVEDRILO Št. 16 - 17. april 2003 ZA AVTOMOBILISTE 33 Prenovili kangooja preti skoraj petimi leti je Re- p^ult postavil na ogled in pred j,j,pce kangoo. Prav veliko j,(,nkurentov ni imel, vseka- pa spada v razxed tako l„,enovanih velikoprostor- jlJh vozil. Prodaja je bila v j^dnjih letih dokaj uspešna, j^aj je kangoo nekoliko pre- jovljen. Kaj je novega? Drugačni so prednji žaro- pieti, drugačna je tudi maska ju motorni pokrov. Spre- jiemb v notranjosti ni prav ^reliko. Nova je dvobarvna pla- ^kci na armaturni plošči, pre- jal pred sovoznikom je po no- jem zaprt s pokrovom, dru- gačni so tudi sedeži, poleg te- ^ pa je na seznamu dodatne opreme izbira nekaj večja. Izvedenki sta še vedno dve, ju sicer za prevoz potnikov s |)etimi sedeži in kangoo ex- press, ki je pač namenjen pre- vozu različnega blaga oziroma tovora. Precej so se pomudili pri varnosti, kar se je pokazalo tudi pri tako imenovanih pre- skusnih trčenjih, saj je tam pre- novljeni kangoo dobil štiri zvez- dice. Prenovljeni kangoo je na voljo v štirih opremskih pa- ketih, motorjev pa je veli- ko, vsega skupaj kar šest. Na začetku sta dva 1,2-litr- ska štirivaljnika s 60 oziro- ma 75 KM, sledi 1,6-litrski motor, ki ponuja 95 KM. Tri- je motorji so dizelski: 1,9- litrski ponuja 65 KM, dva 1,5-litrska iz serije dCi pa 65 oziroma 82 KM. Menjal- nika sta dva (ročni in samo- dejni). Kot pravijo pori Re- naultu, naj bi prenovljeni kangoo prevozil 150 tisoč kilometrov brez posebnih zadreg, njegova življenjska doba pa naj bi bila kar 300 tisoč kilometrov. Pri Renultu Slovenija upa- jo, da se jim bo letos posreči- lo prodati do 1.100 novih kan- goojev, pri čemer je najcenej- ša izvedenka na voljo za 2,3 milijona tolarjev. Prenovljeni renault kangoo A4 kabrioiet tudi kot quattro Audi je lani poslal na trg novega A4 v kabrioletski ver- ziji, sedaj pa so začeli ponu- jati tudi izvedenko s stalnim štirikolesnim pogonom quat- tro. Vsaj v Nemčiji so znane že cene. Tako hočejo za 1,8 T (150 KM) skoraj 36 tisoč evrov, medtem ko stane moč- nejša izvedenka z oznako 3,0 V6 skoraj 42 tisoč evrov. Št. 16 - 17. april 2003 34 mMi OGtASI - INFORMACIJE Št. 16 - 17. april 2003 MALI OGLASI - INFORMACIJE 35 Št. 16 - 17. april 2003 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 16 - 17. april 2003 INFORMACIJE 37 Št. 16 - 17. april 2003 38 INFORMACIJE Št. 16 - 17. april 2003 VODNIK 39 Št. 16 - 17. april 2003 40 ZANIMIVOSTI Lepota in bakanalije Zabava zakoncev Kavka v znamenju blišča, izjemne kulinarike in požrešnih ribic v Novi vasi v Celju so za okni stolpnic pričele ugaša- ti zadnje luči, ko so zadnji gostje velike zabave zakon- cev Danice in Cveta Kavke zapuščali prizorišče - kozme- tični in frizerski salon - ki sta ga skoraj dvesto povab- ljencem predstavila na sobot- nem dnevu odprtih vrat. Skozi popoldne, večer in noč se je na zabavi pletla zgod- ba o lepoti, ki ji služijo v Da- ničinem salonu. In izrečena misel povezovalke večera, Ne- je Petek, je bila res vodilo vr- hunske zabave: »Kakšen je smi- sel lepote, če je ne vidimo?« Gostje so se lepote na zabavi lahko naužili. Svoje čare jim je razkazala značilno minima- listično oblečena Pika Božič. Manekenke v oblačilih znam- ke Egoist niso kaj dosti zao- stajale. Na zabavi je bila mis Hawaian Tropic Tatjana Tu- tan, ki jo je po daljšem času spet spremljal »Pluton« Zvo- ne Petek. Manjkalo ni tudi drugih lepotic, tudi porno zvezda Kasandra je bila zra- ven. Na zabavo je prišel Zma- go Jelinčič Plemeniti v spremstvu svoje mlade Mo- nike, sicer zaposlene na šmar- ski upravni enoti. Užival je v lepoti, pa tudi penine in kok- tejlov se ni branil, tako da upa- mo, da ob povratku v Ljub- ljano tokrat ni sedel za volan. Zakonca Aleksa in Viki Krajnc sta zmogla že drugo zabavo v dveh dneh, dan po- prej sta na občinskem praz- niku proslavljala kristalni grb hčere Jerneje. Po prostoru je krožil tudi prvi celjski krimi- nalist Robert Mravljak, ven- dar nismo dobili vtisa, da je na zabavi službeno. S celjske občine sta bili na zabavi še di- rektorica ZPl Monika Sečnik in sveže pečena v.d. direkto- rice zavoda Socio Suzi Kvas, cvet moške lepote se je zbiral okoli Petra Thalerja in Ju- reta Cekute, ki je prizorišče zabave okrasil s svojimi sli- kami. Zabelo so dodale še Se- stre, za katere pa ni povsem jasno, v kateri del lepote - moš- ki ali ženski - sodijo. Morda so se prišle pozanimat, kako je v tem kozmetičnem salo- nu z depilacijo... In čeprav Se- stre na podobnih zabavah ne nastopajo, so Cvetu in Danici v čast, gostom pa v slast, to- krat izjemoma tudi zapele. Garra-Rufffa Kozmetični in frizerski sa- lon Kac ima za vzdrževanje lepote in dobrega počutja kaj ponuditi. Savne, frizerski in lepotilni salon, solarij, masa- že... A prava posebnost salo- na, za zdaj ec^istvena v Slo- veniji, so drobne turške ribi- ce Garra Ruffa, po katerih se imenuje prav posebna obli- ka masaže in terapije. 4 do 14 centimetrov velike sladko- vodne ribice izvirajo iz vul- kanskega območja Anatolije. Njihova posebnost pa je, da se hranijo z odmrlimi belja- kovinami, zato so zanje pra- va poslastica odmrla koža in mozolji. Kako učinkovito bla- žijo težave z luskavico in dru- gimi kožnimi boleznimi, so spoznali Turki že v prvem ti- sočletju našega štetja, saj so jih naselili v velike bazene, v katerih se je hkrati kopalo po 50 in več ljudi ter se prepuš- čalo blagodejnemu grizljanju malih požrešnic. V Celje jih je prinesel gojitelj iz Maribo- ra, Peter Novak, ki se s temi ribicami ukvarja že dve leti. »Pet odstotkov ljudi v Slove- niji ima težave z različnimi kožnimi boleznimi. Najhuje je z luskavičarji. Čeprav ribi- ce bolezni ne odpravijo in ne ozdravijo, pa je učinek njiho- vih prehranjevalnih navad na lajšanje tegob izjemen. Do- slej najučinkovitejši,« je po- vedal Novak. Bakanalije Sicer prav nič razbrzdana zabava je močno spominja- la na starorimske bakanali- je. Za to je bila zaslužna ekipa kuharjev Alea group, ki jo je mojstrsko vodil Branko Podmenik. Mize so se šibi- le pod dobrotami, ki so jih pripravljali kar dva dni. Dva petkilogramska lososa so napolnili z lososovo in pe- no bele postrvi, kuhano v ža- franu. Na mizi so se bohoti- li jastogi, družbo jim je de- lal carpaccio iz tune in lo- sosa, gostje so okušali po- strvji suši z ajdovo kašo, pu- rana s fižolom v slanini, be- luše, brancina, manjkah niso tartufi, pa tudi šunka in je- lenov hrbet ne... Penine in vino so tekli v potokih, po- sebno odobravanje pa sta po- žela mojstra koktejlov, ki sta se predstavila kot duo Lete- če flaše. Ne le, da sta za pri- pravo kokteljlov porabila kar nekaj zabojev opojnih pijač, uprizorila sta tudi pravi bar- manski akrobatski šov in z njim, ko sta žonglirala s ste- klenicami, tudi gorečimi, in bruhala ogenj, navdušila zbrane. Še en višek večera se je zgo- dil, ko so Cvetu Kavki vošči- li za rojstni dan in ko so raz- rezali sanjsko trinadstropno torto. Zakonca Kavka sta svoj lepotilni salon predstavila razkošno. V mozaik dejavno- sti podjetja Kac, ki sega od gradbeništva do gostinstva (v najemu imata Samopostrež- no restavracijo Gaberje in Celjsko kočo) dodala še skrb za lepoto in dobro počutje. BRST Foto: GREGOR KATIČ Cveto Kavka je upihnil svečke na slavnostni torti in s tem zaključil 37. leto svoje mladosti. Zmago Jelinčič - Plemeniti je na zabavo pripeljal svojo Moniko. Drobne ribice so vneto glodale poškodovano kožo na roki obiskovalca. Na zabavi niso umanjkale niti priljubljene Sestre. Mojstra za brbončice - metree de cousine Branko Podmenik in njegov asistent Miran Osteršek ob svojih umetni Zbrane sta z žonglerskimi veščinami pri pripravi koktejlov navdušila mladca, ki se predstavljata kot (H Leteče flaše. Št. 16 - 17. april 2003