OGLAŠAJTE V 1C1VT A n Ai[7ivT/^onp ADVERTISE IN NAJBOLJŠEM H lXI hL I I I-^ rt l\\l l%J i iNk i THE BEST SLOVENSKEM M L i ^ I^L 1 SLOVENE NEWSPAPER ČASOPISU V OHIJU Ah. '%'JL JaL. V JL. ^ JfL. OF OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne EQUALITY ★ Commercial Printing of tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI All Kinds VOL. XXXIIL—LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 10, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 92 VOL. XXXIIL—LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 10, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 92 NOV GROB ^ANK ŠINKOVEC ST. Danes zjutraj je preminil po ^"Igi bolezni na svojem domu 1213 E. 173 St., Frank Sin-^ovec St., star 69 let. Doma je "1 iz vasi Ledine, fara Idrija na Notranjskem, kjer zapušča bra-^ Johna in sestro Marijo ter sorodnikov. V Ameriki se je ['shajal 41 let in je bil član dru-Novi dom, št. 7 SDZ. "^kaj zapušča žalujočo sopro-Mary, rojeno Kenda, doma iz Habrija, fara Tolmin na Pri: Mai Tudi Anglija zahteva ameriško pomoč pri zatiranju vstaj v svojih kolonijah v južni Aziji LONDON, 9. maja—Angleški zunanji minister Ernest Bevin bo verjetno zahteval od državnega tajnika Deana Achesona ameriško pomoč za zatiranje narodno-osvobodil-nih gibanj v svojih južno-azijskih kolonijah. Ameriško pomoč, je Achesoni~-- že obljubil Franciji, ki si priza- j TRYGVE LIE SE BO iitiorskem, pet otrok: Mrs. Novak, Frank, Joseph, Cad in Mrs. Ella Hart, se- Con: ''fiiti vnukov in enega pravnuka, ^stro Mrs. Jennie Fortuna ter sorodnikov. Pogreb se vrši P^tek zjutraj ob 8.45 uri iz ?®§rebnega zavoda Joseph žele sinovi, 458 E. 152 St., v cer- % Uri ■V Marije Vnebovzete ob 9.30 nato na pokopališče sv. ''avla. DomaČe vesti Sorodnike Frances Ilovar iz 1105 ' St. je prejela pismo iz stare, PfOsi 'ga kraja, v katerem, jo slov da bi poizvedela za na- y Mary in Rudy Koletič, ka- •"iitia so starši umrli ko Sta ^ ^ še otroka, stara 6 do 10 let. je družina živela v st. ifski naselbini. Išče ju stara Ce kdo ve kaj o njiju, je da sporoči Mrs. Ilovar; pa naj pokliče IV 1-2921. iz bolnišnice i^^°^f^ana Mrs. Rosie Zdešar 200 St. se je vrnila iz bol- j na svoj dom, kjer jo pri-sedaj lahko obiščejo. Po se zahvaljuje vsem za (.jj "ce, obiske, kartice in da-jih je prejela, posebno 1; zahvaljuje klubu "Ljub- Jlhn') v gledališču V' "Champagne for Ce-' ki se ga kaže v Lowe's ^ gledališču v mestu, na-Vio^?' tudi Slovenka v manjši Vj^'" To je Miss Eleanor Mra-Mra Mr. in Mrs. Bert iz Ossining, N. Y., ka- ime je Ellye lUjj ali- Njena sestrična je bfQ^ ^®Sgy Peterlin, ki je do-t)oy radi svojih nasto- ^9-ših odrih. Film, v ka-8% ^ "Nastopa Miss Marshall, ^ kazalo samo do petka. 8, deva, da bi zatrla revolte v svoji koloniji Vietnamu. Kakor Francija ima tudi Anglija velike težave v kolonijah. Najhujši položaj je za enkrat na Malaji, kjer si angleške in kolo-nijalne čete prizadevajo, da bi strle močno narodnoosvobodilno gibanje, ki ga vodijo komunisti. Opazovalci menijo, da bo Bevin zahteval dovoljenje, da lahko orožje, ki bo poslano Angliji v okviru Severno-atlantskega vojaškega pakta, pošlje na Ma-lajo in uporabi proti domačinom. Na ta način bi se spremenilo značaj Severn o-atlantskega pakta, ki je predvideval "obrambo proti komunizmu" le v Evropi. Pomoč, ki je že bila obljubljena Franciji in bo verjetno obljubljena tudi Angliji, je nekakšna Trumanova doktrina za Daljni vzhod. Jutri bo Acheson gost na kosilu, ki ga bo njemu v počastitev priredil angleški kralj Jurij VI. Zvečer pa bo imel važen zuna-nje-političen govor. Konferenca zunanjih ministrov treh sil se bo pričela v četrtek. Toda Acheson je že imel predsestanke s francoskim zunanjim ministrom in danes tudi z angleškim. 12 LET STAR FANT PODTAKNIL OGENJ PITTSTON, Pa., 9. maja. — Policija je danes zadržala nekega 12 let starega fanta, za katerega se domneva, da je v nedeljo podtaknil ogenj, ki je , uničil ali pa poškodoval šest poslopij in povzročil škodo v znesku $300,000. podružnic (If) v četrtek zvečer ob 8. treh cleve-podružnic SANSa v tl(j p domu na Waterloo Volj se vse, ki so bili iz-2a to sejo, da gotovo K t društva sv. Ane št. •>6 bo sporoča, da se nocoj k seja radi konvenci- jo y pač pa prihodnjo sre-Navadnih prostorih. ° tako se sporoča čla-^""uštva Collinwoodske št. 22 SDZ, da ne bo pač pa je bila pre-prihodnjo sredo, 17. ^ navadnih prostorih. Sovjetski predlog za volitve v Berlinu bo zavržen BERLIN, 9. maja — Zpadni diplomati so danes izjavili, da bodo Zedinjene države, Anglija in Francija zavrgle sovjetski predlog, da se vse okupacijske sile umakne iz Berlina, kot pogoj za svobodne volitve v vsph štirih sektorjih. Diplomati pravijo, da sovjetski predlog ni sprejemljiv, ker bi se zapadne okupacijske čete morale umakniti 100 milj iz Berlina, medtem ko bi sovjetske čete ostale v predmestju. Formalni odgovor na sovjetske predloge bo poslan po sestanku vojaških poveljnikov treh zapadnih sil, ki se bo vršil koncem tekočega tedna. Sovjetski predstavniki menijo, da bi se v teku volitev v Berlinu ne smele nahajati v njem okupacijske sile, katere koli od štirih držav. Kei" pa je Berlin obkrožen z ozemljem, ki se nahaja pod sovjetsko upravo, ni bilo pojasnjeno, na kakšen način bi se okupacijske sile treh zapadnih sil umaknile iz Berlina. SESTAL Z VIŠINSKIM ŽENEVA, Švica, 9. maja — Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie je danes izjavil, da se bo v Moskvi najprej sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejom Vi-šmskim, zatem pa skušal govoriti tudi s premijerjem Stalinom, če bo to mogoče. )PRVA ZEMLJEPISNA KARTA AMERIKE NEW YORK, 9. maja. — V New Yorku bodo 24. maja prodali na licitaciji prvo zemljepisno karto Amerike, ki je bila izdelana le 15 • let zatem, ko je Columbus odkril Ameriko. Za mapo je postavljena začetna vsota $50,000. Zemljepisno karto je izdelal Nemec Martin Waldseemuller, ki pa je storil napako, katero niso nikoli popravili. Nov kontinent je imenoval za Ameriko po Amerigo Vesppuciju, ki je prišel v Ameriko po Columbusu. Columbus je namreč bil prepričan, da je prišel v Indijo in vsled tega so tudi prebivalci, ki jih je tu našel še vedno Indijanci. VERSKI VODITELJI ZAGOVARJAJO MIR V IMENU KRŠČANSTVA DETROIT, 9. maja. — Pastorji glasih protestan-tovskih verskih ločin so danes pozvali Američane, naj sledijo vzgledu Jezusa Kristusa in sprejmejo pacifi-zem, kot edino pot, ki vodi v mir. Častni ravnatelj organizacije American Friends Committee, ki je lani dobila del Nobelove nagrade za mir, Clarence E. Pickett je skupini 500 verskih voditeljev povedal, da bodo morali sprejeti "krščanski način življenja, ki po mojem mnenju vsebuje nasprotovanje vojni." Pastor detroitske Centralne Metodistične cerkve dr. Henry Hitt Crane, pa je rekel, da je nasprotovanje vojni, odnosno pacifizem, Kristusov način, da se soočimo in premagamo zlo. ATOMSKA ENERGIJA ZA NOVE PODMORNICE GREENSBORO, N. C., 9. maja. — Začasni predsednik Komisije za atomsko energijo Sumner T. Pike je snoči izjavil, da so pospešena raziskovanja, katerih cilj je, da se izdela podmornico, katere gonilna sila bi bila atomska energija. Pike je rekel, da bi takšna podmornica lahko plula pod vodo 10,000 do 15,000 mttj, ne da bi se morala dvigniti na površino. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Iz bolnišnice Mr. Joseph Žele st. se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 458 E. 152 St., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. McKinley, Minn. — V bolnišnici v Virginiji se zdravi Ignatz Znidaršič. Istotam se zdravi John Germ, ki je bil operiran. V bolnišnici New Penning v Duluthu se že nad leto dni zdravi John Malovasich. Vsi so člani SNPJ. Prijatelji jih lahko obiščejo. Timmins, Ontario. — Dne 23. marca je umrl Anton Hočevar, star 50 let, doma iz Pleš, fara Hinje. Tukaj zapušča ženo, sina in poročeno hčer, v Cleve-landu. O., brata Charlesa, sestro Alojzijo Plahutnik in tri bratrance — Charlesa, Andyja in Johna Hočevarja, v Denver-ju, Colo., sestro Jennie Sadar, v starem kraju pa brata. Gilbert, Minn.—Dne 13. aprila je po dolgi bolezni umrl Marko Biondich, član SNPJ, star 65 let, doma iz vasi Stolac, Senjska Draga, Primorje, Hrvatska. Bolehal je od 1936, ko je bil pobit v rudniku. Tukaj zapušča ženo in dve hčeri, hči Ann Nosan v Virginiji, Minn., dve hčeri v Burbanku, Cal., hči Katherine Kusszinski v Duluth, sina Johna v Chisholmu, tri vnuke in brata Martina. Imel je lep pogreb. Greensboro, Pa- — Dne 12. aprila je umrl Joseph Mrak, star 68 let, samski, doma od Šmarne gore. Gorenjsko. Bil je izučen krojač, toda v tej deželi se je držal bolj premogarstva. Sorodnikov tukaj nima. Pred leti je bil član SNPJ, toda ga je v krizi pustil. Bil brez sredstev in za njegov pogreb je Tony Mlakar nabral med rojaki $39. Ambridge, Pa. — Društvo 33 SNPJ ima letos precej bolnikov. Zadnji mesec je izgubilo starega člana Josepha Rosera-bergerja, doma iz vasi Boriče-vo, fara Šmihel pri Novem mestu. Njegov brat John je pri- šel zadnje dni iz bolnišnice. — Pred nekaj dni se je vrnil iz clevelandske klinike Tone Boda-lec, ki je srečno prestal operacijo na želodcu. — Pred par tedni se je vrnila iz bolnišnice Katherine Sporčič, ki je tudi srečno prestala operacijo.—Ant. Zgaj-nar se je 16. aprila pobil v tovarni—zlomilo mu je nekaj reber.—Frank Jakše je še tudi na bolniški listi. Ely, Minn.—Dne 23. aprila je umrl Joe Slogar, ki je živel na IsabeUi, tu na Elyju pa vodil gasolinsko postajo. Pred več leti je vodil trgovino s svojim bratom Markotom. Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary se zdravijo Leo Petris iz New Dulutha, Albert Pečar iz Beyfielda, Wis., in Joe Jane, iz Eveletha, ki je dobro prestal težko operacijo. — Prve tri dni maja je tukaj padlo dosti snega. Oglesby, 111. — Dne 7. aprila je umrla Nežka Bukovec, rojena Butara, doma iz Cerkelj, Dolenjsko, člartica SNPJ. Tukaj zapušča moža, dva poročena sinova in sestro. Moskovski časopis zahteva v zvezi z mirovno pogodbo za Avstrijo, da se zapadne sile umaknejo iz Trsta DUHOVNIKI NE SMEJO BITI VEČ V BUSINESS!] VATIKAN, 9. maja —Vatikanski krogi so danes naznanili, da je bil sprejet nov dekret, na osnovi katerega bo v bodočnosti prepovedano vsem duhovnikom brez razlike, da se ukvarjajo s kakršnim koli businessom v svojo lastno korist ali pa v korist drugih. Dekret je bil sprejet, ker so sc mnogi duhovniki ukvarjali s trgovino in bančnimi posli ali si preskrbljali dohodke na kakšen drugi način. Važen dekret, ki bo prizadel mnogo duhovnike, bo objavljen jutri. Za duhovnike, ki bodo nov ukaz kršili, so predvidevane stroge kazne. ITALIJANI SE SELIJO V TRST RIM, 9. maja — Italijanska časnikarska agencija ANSA poroča, da se je začelo na stotine Italijanov preseljevati iz jugoslovanske zone B Tržaškega ozemlja v zono A, ki se nahaja pod anglo-ameriško okupacijo. Preseljevanje Italijanov se je začelo, ko so Jugoslovani odprli mejo med obema zonami. KITAJSKI KOMUNISTI POMAGAJO VIETNAMU? HONG KONG, 9. maja—Neodvisni hongkoški list Singtao Daily News pravi, da so kitajski komunisti začeli pošiljati večje količine vojaškega materiala v Indokitajsko, da bi podprli sile Ho Ci Minha, ki se borijo proti Francozom in njihovim lutkarskim silam. Razstava v zdravstvenem centru je bila uspešna Kakor poroča vodstvo, je bila razstava in ogled zdravstvenega centra Newton D. Baker Health Center na E. 55 St. pretekli teden prav uspešna. Nad 4,000 oseb je obiskalo center in si ogledalo nove zdravniške in zobozdravniške naprave. Za časa štiri-dnevne razstave se je nudilo brezplačen pregled pljuč, krvi, oči in ušes. Razstava' je bila pod avspicijo Health Edu cation Committee od cleveland-skega zdravstvenega kouncila in oddelka za zdravje skupno z 13 zdravstvenimi agencijami v mestu. Kopač padel v globok predor NEW YORK, 9. maja—Policija in prostovoljni reševalci vlagajo skrajne napore, da bi iz 20 čevljev globokega predora izvlekli nekega kopača, očeta še-stili otrok, ki je padel v predor, nakar ga je zasula zemlja in kamenje. Dominick Atteo, je padel v predor ob 11. zjutraj, toda do pozno zvečer ga še niso mogli rešiti iz pasti. Kar je še hujše, se je pripetila nesreča z oksi-genom, ki lahko stane nesrečnega človeka življenje. Atteo se je osem ur šalil iz predora s svojimi reševalci in jim dajal navodila, kako naj ga izkopljejo. Ker je predor zelo ozek, so mu potom gumijaste cevi pošiljali oksigen, da se ne bi zadušil. Kljub svarilu policije, je sin ponesrečenega delavca spustil v predor cigareto, nakar je oksigen eksplodiral. Iz predora se je slišala obupno stokanje Attea, ki je verjetno dobil hude opekline po licu. Takoj so v predor vrgli vodo. Neki zdravnik, ki je tvegal svoje življenje, se je spustil do ponesrečenega, da mu olajša bolečine. Na tisoče ljudi se je zbralo okrog predora, kjer je dramatično reševanje v teku. Zadnja poročila pravijo, da je ponesrečeni mož, ki se je celih osem ur držal zelo pogumno, postal zelo šibak in da je njegovo življenje v resni nevarnosti. MOSKVA, 8. maja—Moskovska Pravda je danes objavila važen članek, v katerem zahteva, da se kot pogoj za mirovno pogodbo z Avstrijo, anglo-ameriške okupacijske sile umaknejo iz Trsta in v soglasju z mirovno pogodbo za Italijo takoj ustanovijo Svobodno tržaško ozemlje. v nepodpisanem članku Pravde se zahteva "popolno likvidacijo anglo-ameriške vojaške baze v Trstu." Časopis pravi, da bi takšna akcija bila najboljši dokaz dobre volje s strani zapadnih sil in njihovih namenov v Avstriji, posebno pa, da ne bodo pod nobeno pretvezo tudi iz Avstrije ustvarile novo vojaško tazo. Članek je bil objavljen na prvi strani Pravde pod dvokolonskim naslovom in je takoj vzbudil pozornost zapadnih diplomatov, posebno ker Pravda izraža uradno mnenje sovjetske vlade. Na prvi strani po navadi Pravda objavlja važna' naznanila zunanjega ministrstva in diploma-tične note sovjetske vlade. Pravda je zavzela stališče, da je vsaka mirovna pogodba političnega pomena, le ko so določbe te pogodbe izpolnjene. Ker je v članku poudarjeno, da določbe mirovne pogodbe z Italijo niso bile izpolnjene z ozirom na ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ta akcija "naravne ne nudi nobenega jamstva, da bodo izpolnjene določbe v mirovni pogodbi za Avstrijo." v članku Pravde so poudarjeni sledeči principi: Mednarodne pogodbe ne obstojajo v vacuumu (praznem prostoru), ampak so medsebojno povezane. Neizpolnjevanje pogodb določb ene pogodbe ustvarja naravno bojazen, da tudi določbe bodočih pogodb ne bodo izpolnjene. v članku je dalje zastavljeno vprašanje, kakšnega pomena ima pripraviti in podpisati nove pogodbe in sporazume, če pa se ne uresničuje one, ki so že bile sklenjene in podpisane? "Popolnoma jasno je, da vsaka mirovna pogodba ima svojo pravo vrednost in politični pomen, ko so določbe te pogodbe izpolnjene. Medtem pa skušnje z mirovno pogodbo za Italijo v zvezi s Trstom kažejo prav nasprotno. "Da bi miroljubna ljudstva bila sigurna, da se bo spoštovalo mirovno pogodbo z Avstrijo, ki se jo sedaj pripravlja, in da se pod nobenim pogojem ne bo tudi Avstrijo spremenilo v anglo-ameriško vojno bazo, je potrebno, da se brez vsakega odlašanja izpolni določbe mirovne pogodbe z Italijo, da se ustanovi Svobodno tržaško ozemlje in popolnoma likvidira anglo-ameriško vojaško bazo," je med ostalim lečeno v članku Pravde. indijanka priporoča zdravilo proti vojnam 'lake success, n. Y., 9. maja. — Neka ameriška Indi-janka je danes obvestila organizacijo Združenih narodov, da so indijanske žene že davno rešile vprašanje, kako naj se konča z vojnami. Indijanka, neka Ga Hen Benne, pravi; "Leta 1790, ko so se žene plemena Iroquois naveličale vojn, so obvestile svoje može: 'Če ne boste končali z vojnami, I ne bomo rodile več bojevniške'." CIO se bo boril proti komunizmu ATLANTIC CITY, 9. maja— Predsednik CIO Philip Murray je danes naznanil, da bo njegova organizacija nadaljevala borbo proti komunizmu, delovala za sodelovanje z AFL in poskušala pomagati pri izvolitvi 'liberalno mislečih kongresnikov." Murray je govoril na konvenciji Steelworkers unije, pri kateri ima pozicijo predsednika. Na konvenciji je govoril tudi podpredsednik Zedinjenih držav Alben W. Barkley, ki je rekel, da se večji del vladnega denarja troši za mrzlo vojno. Podpredsednik je pristavil, da je zelo ponosen, ker se nahaja med člani United Steelworkers unije, ki ne "dovoljujejo, da bi se njihovim vrstam pridružil bodisi kdo, ki diši po komunizmu." Murray pa je viharno napadel unijo United Electrical Workers, ki je nedavno bila izobčena iz. CIG Ziirad! svojih levičarekih nagibov. Rekel je, da voditelji UE unije služijo "interesom sovjetske vlade." Predsednik trdi, da na Kitajskem ljudstvo strada LARAMIE, Wyo., 9. maja— Predsednik Truman je danes obtožil kitajsko komunistično vlado v Peipingu, da ovira napore Zedinjenih držav, ki bi želele pomagati kitajskemu ljudstvu, ki baje trpi hudo lakoto. Truman je rekel, da so "rdeči vlastodržci poslali hrano v Sovjetsko zvezo, čeprav jo kitajsko ljudstvo obupno potrebuje." Predsednik je poudaril, da si Zedinjene države že dlje časa prizadevajo, da bi nesebično pomagale vsaj nekaterim Kitajcem in da bodo tudi v bodoče skušale storiti vse, kar je mogoče. (Zadnji teden je kitajska vlada potom radio postaje v Peipingu naznanila, da bo sama rešila pomanjkanje hrane in da ne potrebuje nobene pomoči, posebno pa ne od Zedinjenih držav, katerim ne zaupa). Truman je v svojem govoru zagotovil, da na Kitajskem že 100 let niso imeli tako hudo lakoto, čeprav komunisti skušajo to dejstvo zanikati. nacist obsojen na smrt BERLIN, 9. maja—Zapadno-berlinska sodnija je danes obsodila na smrt bivšega častnika nacističnih SS oddelkov Ericha Bauerja, ki je bil obtožen, da je odgovoren za smrt več kot milijon Zidov, ki so bili zadušeni v plinskih celicah v taborišču Lublin, Poljska. Gospodinjski odsek AJC Članice Gospodinjskega odseka AJC se opozarja,, da se jutri zvečer ob 7:30 uri vrši redna seja, katere se naj vse go tovo udeleže. a ENAKOPRAVNOST n Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTIOM RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Tear—(Za eno leto) _________________ For Six Montbji—(Za šest mesecev)___________ For Three Months—(Za tri mesece) _$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; For One Year—(Za eno leto) —___________ For Six Months—(Za šest mesecev)___ For Three Months—(Za tri mesece)____ ..$10.00 - 6.00 _ 3.50 Entered, as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. JOHN MCER - GRADITELJ MESTA MINHEAPOLIS AMERIŠKI INTERESI V INDOKINl Ameriški državni tajnik Dean Acheson se je na potovanju V London ustavil v Parizu, kjer je francoskemu zunanjemu ministru Schumanu obljubil ameriško pomoč za zatretje ljudske vstaje v francoski koloniji Indokini. Po drugi svetovni vojni se je tudi v Indokini razvilo močno gibanje za neodvisnost. Toda kolonijalni gospodarji te bogate dežele so si na razne načine prizadevali, da bi ohranili Indokino kot svojo kolonijo. Največja potegavščina je bila, ko so priznali "neodvisno" republiko Vietnam, katero je ustanovil komunistični voditelj Ho Ci Minh. To "neodvisno" državo iSo Francozi odobrili pod pritiskom indokitajskega ljudstva, toda le za kratko dobo. Kmalu se je pokazalo, da ne nameravajo umakniti svoje vojaštvo iz Vietnama in storiti nadaljne korake, da bi dežela postala neodvisna v pravem pomenu besede. Zedinjene države so nekaj časa bile "nevtralne" v zadevah Indokine, toda zadnje čase so odprto podprle francoske zavojevalce in njihovega lutkarskega "cesarja" Bao Daia. To se je zgodilo, ko so kitajski komunisti prišli na mejo Vietnama in ko so vse komunistične države priznale vietnamsko vlado Ho Ci Minha. V Vietnamu je v resnici glavno vprašanje neodvisnost ljudstva, toda ker borbo za neodvisnost vodijo komunisti, so se Zedinjene države vpletle v novo pustolovščino pri "pobijanju komunistične nevarnosti." Celo najbolj konservativni ameriški časopisi pravijo, da je cesar Bao Dai lutka Francozov in da mu njegovo lastno ljudstvo ne zaupa. Poročevalec Associated Pressa Seymour Topping na primer pravi, da je naš državni oddelek priznal Bao Daia in mu obljubil vojaško in ekonomsko pomoč, čeprav ve, da Bao Dai ne uživa zaupanje ljudstva. Z druge strani pa je Ho Ci Minh, čeprav je komunist, združil v svoji Ligi za neodvisnost Vietnama vse voditelje, vključno ne komunistične, ki si prizadevajo, da bi za Viet-namčane izvojevali neodvisnost. Dejstvo je, da so se Zedinjene države postavile tudi v vojni v Vietnamu na stran najbolj reakcionarnih sil, francoskih kolonijalnih gospodarjev in njihovih "lutk." Značilno je, da je prav "cesar" Bao Dai v drugi svetovni vojni bil že lutkarski cesar Japoncev in ni svoje vloge (z izjemo, da sedaj služi drugemu gospodarju) nikoli spremenil. Vojna v Vietmanu divja že več let. O njej se malo piše, toda Francozi, ki zatirajo ljudsko vstajo celo s 40,000 Hitlerjevimi vojaki, nimajo nobenega uspeha. Ho Ci Minh je zmožen voditelj, izgledi za osvoboditev Vietnama pa so se povečali, ko je kitajska komunistična armada prišla na mejo Indokine. Zedinjene države so sicer tudi že prej pomagale Franciji pri poskusih, da bi se zatrlo ljudsko vstajo. Orožje, ki ga na primer prejema Francija v okviru "obrambenega" Severno-atlantskega pakta, gre v Indokino, za borbo proti ljudstvu Vietnama. Sedaj pa je državni tajnik odprto obljubil vso vojaško in ekonomsko pomoč Francozom, kar pomeni, da so se Zedinjene države začele odprto vmešavati v novo vojno na Daljnem vzhodu. S Kitajsko; kjer so podpirale diktatorja Ciangkajšeka, so Zedinjene države doživele totalen polom. Kako se bo intervencija v Indokini končala, bo pokazala bodočnost. NI VZROKOV ZA BAHANJE! Ameriški časopisi pravijo, da ameriško letalo, ki se je izgubilo nekje nad Baltikom, ni edino letalo, ki se je nahajalo nad sovjetskim ozemljem. Baje sovjetski piloti imajo opravka z ameriškimi letali, ki preletajo nad Sibirijo, in so že marsikatero sestrelili. Toda o tem molčijo v Moskvi, prav tako tudi v Washingtonu. Kar je čudno je to, da časopisi priznavajo, da ameriška letala preletajo rusko ozemlje, opazujejo in verjetno tudi slikajo sovjetske instalacije, toda obenem se še bahajo, da je takšno početje popolnoma pravilno. Kako bi pa zavre-ščalo, če bi, recimo, sovjetski časopisi poročali, da sovjetska letala odhajajo v patruljo nad Zedinjene države! Časi so resni. Vsled takšnih incidentov, kot je bil z ameriškim letalom nad Baltikom, lahko izbruhne nova vojna. Kdo bo za njo odgovoren? Kdo bo pred človeštvom odgovoren za ljudstva, ki bodo zopet trpela, katera se bo zopet morilo, samo vsled tega, ker je popolnoma prav, če ameriška letala letijo nad sovjetskim ozemljem, sovjetska pa imajo nemara isto pravico, da letijo nad ameriškim! Slovenski Poročevalec je z dne 5. aprila 1950 objavil članek o našem uglednem rojaku Johnu, Jagerju, ki je med ostalim dolgoletni naročnik našega lista Enakopravnost. Članek se glasi: "Ko beremo življensko zgodbo pomembnih in koristnih mož, je človek neprestano presenečen, ko vidi, da so celo razgledani duhovi njihovega časa pridajali velikim mislim in ljudem, ki so jih spočeli in trdo delali, da bi iih razširili, tako skromno vrednost." S temi uvodnimi besedami začenja časopis "Northwest Architect," glasilo Zveze arhitektov iz Minnesote, nekaj člankov in prispevkov, ki so posvečeni delu in ustvarjanju arhitekta Johna Jagera, našega rojaka iz Bistre. Ivan—ali z amerikaniziranim imenom John—Jager se je rodil leta 1871 v Bistri, srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, nakar je na Dunaju študiral arhitek turo. Na Dunaju se je veliko gibal v družbi Župančiča, Murna in Cankarja. Po končanih študijah je postal asistent dunajskega profesorja Gruberja in sodelavec profesorja Fabianija. Na poziv avstrijske vlade je leta 1901 odšel v Peking, kjer je vodil gradnjo poslopja avstrij skega poslaništva na Kitajskem. S Kitajske se ni vrnil več v domovino, marveč je odšel v Ze dinjene države, kjer se je naselil v mestu Minneapolis, kjer je veliko gradil, tako da so mu pri dali vzdevek "graditelj Minne-apolisa." Že leta 1903 je objavil članek "Zagovor novih idealov" (A Plea for New Ideals), v katerem zahteva, naj Amerika pri graditvi svojih stavb zavrže zgodo vinske sloge in ustvarja po svo jih potrebah in okusu. Leta 1915 pa je pod psevdo nimom Ivan van Regay (svoj priimek je obrnil narobe!) napisal članek "Kaj misli inženir." Ta članek je vzbudil veliko pozornost, ker je nakazoval nove možnosti in nove misli v arhitekturi. Ta članek je bil povod za ostre napade s strani koserva-tivnih gradbenikov. Prav ta članek je sedaj ponatisnil časopis "Northwest Architect," člankar Gray Purcell pa posebej ocenju je pomen tega članka. "John Jager," piše Gray Purcell, "je bil prvi naše moderne dobe, ki je nasproti starim 'petim osnovnim prvinam gradnje' postavil—glino, kamen, les, kovino in tekstilna vlakna, ki naj nadomestijo stare 'akademske zakone' v arhitekturi. S tem gradbenim materialom pa je John Jager tesno povezal načela za dobro upravljanje, ki jih je prinesel s Kitajske; 'Glejte, da bodo vodovja, ogenj, gozdovi rudniki, zemlja in žitna polja urejena, podpirajte vrline, večajte udobnost, razvijajte zarod in ustvarjajte enotnost.' "John Jager je verjel da so prav ta kitajska navodila nrav-na osnova gradbeniškega udej-stvovanja in da morajo biti upoštevana pri slehernem načrtu, pa naj si bo to droban mehanizem v raziskovalnem laboratoriju ali pa obsežni jezovi in mostovi. Toda tudi ta načela niso postala edini 'evangelij' za Ja-gra. John Jager ni trpel območja trajnih zakonov z ustaljenimi predsodki, z urejenim delovanjem, z uporabljanjem zamrzle-ga znanja;—'tako se je vselej delalo'." "Leta 1912," piše nadalje Gray Purcell, "ko smo skupaj sedeli v njegovi študijski 'duplini' ob zalivu Minehaha, sem prvič občutil, da še vedno živijo misli 4000 let stare kitajske filozofije, ki jih je razglašal arhitekt in inženir Ta-Yu. Tedaj sem bil zelo presenečen, ko sem 'tekstilna vlakna' opazil na seznamu gradbenega materiala . .. Postalo nam je tudi jasno, da poleg graditve ladij, lop in avtomobilov,—kar smo le redki imeli za stvari, ki spadajo v področje arhitekture,—spada še mnogo drugih lepih graditev v široko področje arhetiktonske umetnosti . . ." Člankar nadalje poudarja, da je bil John Jager med prvimi duhovi svojega časa, ki je dobro poznal staro osnovo zgodovinskega mišljenja, da ga pa ni tolmačil tako kot njegovi sodobniki. Jager ni bil uklenjen v smrtonosno past akademskih tradicij. Dnevno je delal po 14 ur in neprestano spravljal v pogon svoje znanje na neštetih neraziskanih področjih misli in dela. Domače so mu bile vse poti, ki vodijo k novemu uporabljanju splošnih načel. Nove smeri in dognanja katere koli umetnosti ali znanosti je znal uvrstiti na pravo mesto. Ta odkritja je uvrščal v svoje splošno utemeljene in dokumentirane načrte. Vsak dan je znova preverjal izkušnje s fizičnim delom, veščine v rokodelstvu pa so postale pritikline njegovega delovnega udeisvovanja. Posebnega pomena je tudi, da je Jager znal pisati kot inženir. V svojem delu in življenju je bil predhodnik harmoničnega odnosa med mehaniko in estetiko v njihovem najširšem smislu. Zanj sta inženirstvo in arhitektura vsebovala poznanje vsakega materiala in njegove uporabe. Ustroj javne prilagodljivosti in zasebne udobnosti, ki je v njegovih časih veljal za edino področje arhitektovega delovanja, je bil le skromen del njegovega gradbeniškega udejstvovanja ... Kreativna združitev sleherne snovi z njenim namenom uporabe je ležala pred njim kot področje razmišljanja in delovanja. Teh pojmov, ki jih je Jager utemeljil že pred letom 1915, ameriški arhitekti sploh niso upoštevali vseh nadaljnih 25 let... V svojih analizah, ki jih je izdelal že leta 1923, je Jager poudaril odnos arhitekture do vseh sil, ki jo oblikujejo—do kmetijstva, astronomije« kemije, geologije, zgodovine, jezika, zdravilstva, verstva, sociologije itd. To je bilo že pred 25 leti. Šele leta 1948 je prišlo do skromnega začetka na tem področju z delom, ki ga je napisal James Marston Pitch pod naslovom "Ameriške stavbe in sile, ki so jih ustvarile." Toda najbolj preroški pogled med vsemi, ki jih je Jager podal že leta 1915, je njegova definicija, da je arhitektura znanost o "omojenem prostoru." "Kolikor mi moje znanje o stavbah, ljudeh in mislih služi," piše Gray Purcell, "menim, da je to prvič ko-je bila ta misel izražena s tako malo besedami." Mnogi pisci so morda namigovali na ta pogled, ki ga sedaj imamo za osnovno stališče v gradbeništvu, toda pred časom ni bila ta misel deležna posebne pozornosti. John Jager pa je to svojo idejo posredoval kakim 2,000 arhitektom. Če bi ne bilo nobenega drugega dela in nobene druge misli, ki bi jo Jager razglasil, bi že opredelitev arhitekture kot znanosti o omejenem prostoru zadostovala, da bo imel John Jager posebno mesto v zgodovini arhitekture, ki ga bo vedno cenila kot originalnega in široko razglednega misleca. Ko beremo vrstice: "Vsakdo med nami bi moral spoznati tiste ljudi, katerih vpliv je tako očiten . . ." ki se nanašajo na našega skoraj 80-letnega rojaka Johna Jagra, smo ponosni, da je ta mož za svoje plodno in korist no delo v novi domovini dobil tako priznanje. Ob tej priložnosti pa se spomnimo, kako je še mladi Ivan Jager potoval po Dolenjskem, Pivki, Vipavskem in Krasu, kjer je nabiral dekorativne slovenske narodne motive, spomnimo se tudi, kako je sodeloval na prvi slovenski umetniški razstavi leta 1900 z osnutki za ovitke "Pisanic," "Čaše opojnosti" in dunajskega časopisa "Slavnjanskij vek." Pred nami je tudi oprema "Vinjet," ki je že tedaj pokazala velike sposobnosti mladega Jagra. UREDNIKOVA POŠTA Seja društva V boj. 53 SNPJ Prihodnjo nedeljo 14. maja se vrši redna mesečna seja kot običajno v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Pričetek seje ob 9.30 dopoldan. Ker pa ni to navadna seja, ampak jako važna, je priporočam članstvu našega društva, da se gotovo udeleži. Na tej seji v maju se bodo namreč vršile tudi volitve delegatov za našo redno 14. konvencijo SNPJ, katera se vrši v mesecu avgustu v Detroitu, Mich. Dalje bo tudi volitev delegata za na četrto redno konvencijo SANSa, katera konvencija se pa vrši dne 27. in 28. maja v našem mestu Clevelandu, in sicer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članice/ ter člane prosim, da pridete gotovo v obilnem številu. Zavedajte se svoje članske dolžnosti ! Joseph F. Duru, tajnik. Dar šolarjem v Šembije Fred enim letom je bila organizirana' akcija za nabavo <šol-s.kiii potrebščin za šolarje v Šem-bijah. Ker je bil Joseph Dovgan namenjen, da obišče svojce in dom v šembijah, je bilo sklenjeno, da on dožene, kaj tam potrebujejo. Ob povratku je poročal, česa tam potrebujejo. S pomočjo prispevkov vaščanov gana, ki je preskrbe! predmete Šembij in 1'odtaborja ter Dov-po znižani ceni, je bilo mogoče odposlati 720 zvezkov, 720 svinčnikov, veliko peresnikov, peres, radirk, črnila in drugih predmetov ter 96 funtov sladščic. Celotna teža pošiljke je 363 funtov in skupni stroški $114.15. Iz poročil in zahval, ki so dospela od tam, je sklepati, da je bil dan delitve poslanih predmetov med šolarji eden najredkej-ših dogodkov za Šembije. šol-s-ke potrebščine so razdelili med 75 šolarjev, vštevši one iz Posten j in Mereč ter one, ki nadaljujejo šolanje v višjih šolah. Sladščic so bili deležni tudi dojenčki, bolniki in onemogli starci. "Slovenski Poročevalec" je dne 3. marca priobčil precej obširno poročilo o tem darilu. Tamkajšnji odbor, učiteljica in šolarji se vsem, ki so omogočili pošiljatev, iskreno zahvaljujejo. Imena darovalcev so ob delitvi čitali. Priporočljivo bi bilo organiziranje več takih pošiljk za šole v stari domovini, ker tam nujno potrebujejo šolske predmete. J. Malcckar, 731 E. IGO St., Cleveland 10, O Poročilo o kampanji za orglice slepi mladini Tajnica krožka št. 1 Progresivnih Slovenk je sprejela $65 od Mrs. Julije Pire. Imena darovalcev so bila že priobčena. Nadalje so darovali: Po $5: Mr. in Mrs. Bradach v spomin Antonije Hlad, Mr. in Mrs. Mirko Kopič ter Mr. Joe Dovgan v spomin pokojne Mrs. Krištof (izročil Joe F. Durn), Mr. in Frank Plut v spo- min Mrs. Kucar (mamice Milke Filipic). Mrs. Poisak izročila $5 od Johna Polanca iz Johnstowna, $2 od Mrs. Polanc, $1 Mrs. Anna Žagar. Po pomoti je bilo izpuščeno, da sta Mr. in Mrs. Bizjak darovala $5 v spomin pokojnega Andy Božiča. Mrs. Angela Adams je darovala $2 in Mrs. Bubnic $1. Vsem darovalcem lepa hvala. Sporočam, da smo kampanjo uradno zaključile, kljub temu pa še vedno sprejemamo darove. Sedaj imamo $1,000 na vložni knjižici. Poslale smo prvo po-šiljsko, čakamo pa odgovor in pojasnila, kaj najbolj potrebujejo. Poslale bomo za ostalo vsoto orglice in drugo blago, ker v zavodu je 82 slepih siromač-kov in imajo različne potrebe. Denar, ki je bil nabran, bomo porabili le za to slepo mladino, za namene, za katere smo ga zbirale. Toliko na znanje in najlepša hvala vsem, ki so pri kampanji pomagali. Mary Vidrich, tajnica. tem ko se je kriminaliteta pn mladini povečala. — Spričo teh podatkov piše reakcionarni tanski tisk, da je glavni vzrok porasta kriminalitete ukinitev zakona o kazni šibanja za zločine nasilja, in je za to, da se ponovno uvede ta barbarski zakon, da se povečajo policijske sile. Drugi del tiska pravi, je glavni vzrok porasta kriminalitete — zlasti pri mladini popularnost filmov, gledališki del in knjig, ki podrobno opisuje zločine. Ta tisk opozarja tudi na dejstvo, da je mogoče v tako imenovanih športnih tr govinah v Veliki Britaniji kupi ti brez vsakršnega nadzorstva železne boksarje, gumijevke, samokrese in druge predmete. Glasbena Matica Prav z lahkotp in z veseljem napišem nekaj vrstic. Zopet smo Slovenci pokazali, da smo še vedno prvi na kulturnem polju. Včasih je bilo res težko napolniti eno dvorano, 23. aprila pa kar tri. V Euclidu pri otvoritvi novega Doma, v Col-linwoodu Jadrančani in v Clevelandu je Glasbena Matica napolnila dvorano, ko je priredila opereto "Gospodična Nituš." To je največji dokaz, kako zavedni smo Slovenci, kadar gre za dobro stvar. Želim, da bi bilo tako pri vsaki kulturni prireditvi. Kot znano, je opereta "Gospodična Nituš" nad vse dobro uspela v vseh ozirih. Zato se Glasbena Matica v prvi vrsti najlepše zahvaljuje občinstvu za tako ogromno udeležbo. — Najlepša hvala delavcem na odru, v točilnici, rediteljicam, kuharicam in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali. Po sebna hvala našemu cvetličarju Louis Slapniku za olepšan je odra in druge cvetlice. Glasbena Matica ga vsem najle%jše pri poroča ob vsaki priliki. Prosim orostite, ako sem katerega izpustil. Kot sem že omenil, je bil uspeh operete "Gospodične Nituš", pod spretnim vodstvom našega dirigenta in režiserja g. Anton Subel tako velik, da so se zahteve za ponovitev predstave zaslišale v močnem tonu. S takim zadovoljstvom občinstva in na mnoge telefonske klice na vodstvo Glasbene Matice, se je zbor takoj odločil, da 28. maja ponovimo opereto "Gospodična Nituš" v Slov. nar. domu ob 7. uri zvečer. Vabimo vas, da nas zopet presenetite in napolnite dvorano, dali nam boste duška še za na mnoga let&. Vstopnice se že dobijo pri članih Glasbene Matice in v Oraž-movi slaščičarni, v Slov. nar. domu. Torej še enkrat najlepša hva la in nasvidenje 28. maja v Slovenskem narodnem domu, ko ponovimo opereto "Gospodična Nituš." Novembra 5. pa "Traviata." S pevskim pozdravom, Frank Bradach, predsednik Glasbene Matice. Razne zanimivosti Kriminalnost v llritani.ii Po podatkih, ki jih je dal lord Jowitt v zgornjem domu, je bilo lani v Veliki Britaniji obsojenih nad 19,()()() ljudi zaradi raznih kriminalnih prestopkov. Več kot 52' ; od tega števila so osebe v starosti manj kot 17 let. Za "zločine telesnega nasilja" je bilo lani obsojenih 5500 ljudi, od tega števila 60.6'; mlajših od 17 let. V primeri 1948 je kriminaliteta v Veliki Britaniji le neznatno nazadovala, med-i Evropska proizvodnja jekla Evropske države brez ZSSR so izdelale leta 1949 okrog 7.8- milijona ton surovega jekla v^ kot leta 1948, pravi poročilo odbora za jeklo gospodarske " misije OZN za Evropo, ki da v Ženevi. Kakor poroča As- sociated Press, je znašala ropska proizvodnja surovega kla lani 5.4 milijona ton J®" kot leta 1948. Tako je znašala proizvodnja surovega jekla ta 1949 skupaj 55,131,000 m® trških ton, proizvodnja surove ga železa, vštevši topljene lezne zlitine, pa 40,444,000 toO' Proizvodnja surovega jekla surovega železa se je povec leta 1949 za 16.5% oziroma 15.5 odst. v primeri z l^to 1948. ^ Vse evropske države, ^ Italije, Belgije in Luksembu^ ga, so presegle lani proizvodnj^ surovega jekla iz leta 1948- ^ Italiji se je proizvodnja znianJ^ šala zaradi pomanjkanja električne sile, v Belgiji in LU semburgu pa zaradi nezad^o ^ nih naročil. V poročilu taji^^ tva gospodarske komisije^ za Evropo se trdi, da bi ' evropska proizvodnja surov b jekla za 2 do 3 milijone večja, če bi bilo povpraševanj večje. ■ Velika Britanija je kot n^^ večji evropski proizvajalec J kla in železa dosegla leta 1949 rekord v proizvodnji črnih vin. Njena proizvodnja su vega jekla je dosegla 000 metrskih ton, t. j. 4.59^ ^ , ^ot leta 1948 in 52.7 odst. ^ kot leta 1936. Britanska pro,, vodnja topljenih železnih tin je znašala 9,645,000 zli-etr- kot let* kot skih ton, t. j. 2.3% vec 1948 in 24 odst. več 1936. . Lani je padla proizvodnja rovega jekla v Zed. državah naletu 70,635,000 metrskih ton sproti 80,415,000 tonam v 1948. Ameriška proizvodnja rovega železa in topljenih z ^ nih zlitin je tudi nazadovala tu 1948 na 49,169,000 ton ^ 55 milijonov 379 tisoč ton ^ tu 1949. Kojstvo sianiskih dvojčkov Kakor poroča age^ France Presse, je rodila > ^ ... / * v