Himelvwfaufapieto ВМ ђЛЛ ИдГдшапкепБо^ Verla«r Sohriftleltu^: Klagenfurt, Blsmarckrlag 18, Poetfach 116 / Besugsprele (Im vor&ua «Albar) monatUch RM 1 — frel Haue (eliiBChlleBllch RM 0.20 ZuateUgebtlhr Aobestellungen der Zeltung fUr đen nachfolgenden Monat werden nur echrlftllch und nur ble 26. dee laufenden Monate angenommen Nr. 88. Krainburg, den 15. Mai 1943. 3. Jahrgang. Svetega Očeta proti bolfšeTiškemu banditstyu Papež praii i sifoji okrožnici: „Mnogi se dado premolili, ali pa nočeio lideli sovražnika" Poročilo in pismo iz Bosne — Poziv škofa dra Rozmana — Beseda vsem Gorenjcem F. H., Krainburg, 14. maja 1943. Odkar uganja na Gorenjskem tu pa tam svoje krvave orgije boljševiško banditetvo, je že marsikdo spoznal posledice, ki bi neizbežno nastopile, če bi zagospodoval boljševizem. Na Gorenjskem je vodstvo bandi-tov prikrivalo svoje prave namene in se delalo, kakor da bi mu šlo za poskus »osvobodilnega pokreta«, torej postavilo geslo, ki je v vojnih časih pač zmerom uspešno. Beseda »svoboda« je pač pri vseh ljudeh na dobrem glasu, prav posebno če jo uporabljajo proti oblasti, ki se sama nahaja v vojni in Je zato prisiljena, bolj kakor v mirnih časih miru paziti na to, da se spoštujejo zakoni in ki mora seveda tudi izdati zakone, ki posegajo v zasebno življenje po- sameznika in ga ovirajo v njegovem sicer neoviranem gibanju. Zakoni se nalože tako prizadetemu narodu države kakor tudi tistim, ki stanujejo v pokrajinah, katere so zasedli vojaki. Gorenjsko je v tem oziru cel6 v toliko še prav posebno na boljšem, ko je bila kot stara nemška dežela Reicha zopet pridružena zvezi Velikonemškega Reicha. Tako je podvrženo njegovim zakonom, lahko pa zahteva zato tudi pravice Reicha. Po njih se pač bistveno razlikuje od kakšnega izmed zasedenih ozemelj, čeprav si tudi pri teh nemška oborožena sila kakor nemška civilna uprava prizadevata, da čim manj posežeta v življenje posameznih narodov. Steyilke groze in mučenja Gorenjsko bi danes lahko živelo kakor pokrajina, ki mu je vojna popolnoma priza-Desla, če ne bi zaslepljenost enega dela njegovih prebivalcev primorala Reich, da napravi red. Vemo, da ni majhen del prebivalstva, ki zaničuje umore banditov, toda premalo je še onih, ki bi se jim krepko stavili nasproti. Ponovno smo že razložili v svojih člankih istovetnost boljševizma v Sovjetski uniji in banditstva, ki se izdivjava na Gorenjskem. Kar se dogaja na Gorenjskem v malem, je imelo vendar grozen zgled v Sovjetski uniji. Bestialnoet, s katero postopajo tukaj, se v ničemer ne razlikuje od matične dežele židovsko-boljševi-škega režima. Po avtentičnih cenitvah »ta, da navedemo le nekaj številk iz preteklosti boljSeviškega gospostva v Sovjetski uniji, Čeka in GPU v letih 1917. do 1922. umorili 1,750.000 oseb. V prvi vrsti pripadnike ob času car-etva vodečih plasti. V ruski meščanski vojni od 1917. do 1921. leta je prišlo 1,4 milijona. ljudi ob življenje. Na posledicah te meščanske vojne, ki je uničila zadnje sledove reda, je zaradi nedostajanja najpotrebnejšega vzelo konec nad 10 milijonov ljudi. Nadaljnjih 10 milijonov je umrlo od lakote po prisilni kolektivizaciji v letih 1932/33. V 300 taboriščih pregnancev in po raznih kazenskih monstre-postopkih je bilo na najkrutejši način usmrčenih 8,6 milijonov ljudi. Skoraj 33 milijonov ljudi so torej te zveri že v prvem poldrugem desetletju židovske diktature v Rusiji z najgroznejšim trpinčenjem spravile ob življenje, notabene po avtentičnih cenitvah, ki jih je resničnost brez dvoma še daleč prekosila. Angle-бка(!) statistika, objavljena med drugim dne 7. XI. 1923. 1. v listu »The Scotsman«, je navajala že za prvih pet let kot žrtve boljševizma sledeče pokolje iz ruske inteligence: 1829 duhovnikov, 6000 profesorjev, 9000 doktorjev, 54.000 častnikov, 260.000 vojakov, 70.000 policajev, 13.950 zamebni, ■kov, 355.290 pripadnikov boljših krogov in prostih poklicev, 815.000 kmetov. Skoraj celih 33 milijonov ruskih ljudi je pomoril boljševizem samo v letih 1917 do 1933. To je več ko trikratnik vseh v vojni padlih vseh narodov, ki so postali žrtev najbolj morilske vojne, kar jih je bilo do takrat, namreč prve svetovne vojne. Vštevši vse izračunljive žrtve po Židih nasnovane vojne 1914/18 je torej svetovno židovstvo s svojimi 15 milijoni po svojem načrtu, da za-vojuje svet, v manj ko 20 letih iztrebilo nad 50 milijonov ljudi na svetu. Nad 70 milijonov jih bo v nadaljnjih desetih letih, ne-vštevši sovjetske vojake, ki jih v navzoči vojni podi v smrt. Številne objave umorov in metod boljše-višlkega banditstva na Gorenjskem in v drugih delih bivše Jugoslavije so zadostno dokazale, da skušajo tudi tukaj doseči isti cilj. Objavili smo pred kratkim povelje banditske-ga komisarja Ljube Scherzerja, po katerem so morali likvidirati vse bandite, ki niso bili brezdvomno komunističnega mišljenja. Oni svojci mož, ki so se zatekli v gozdove, ki na Gorenjskem čakajo danes na nje, pač zaman čakajo. Dnevi strahu za Livno In okolico Kjer se je banditom posrečilo, za kratko dobo ustanoviti svoje gospostvo, se pokaže ista grozna slika zasužnjenja, razdejanja in uničenja ljudi in vseh dobrin, ki so svete evropskim kulturnim narodom. Neko poročilo o strašnih dneh v Livnu na pragu od Bosne v Dalmacijo pravi med drugim, da je to nekoč bogato mestece s svojimi 5000 prebivalci v tem času gospostva bolj-ševiških tolp pretrpelo grozne muke. Zgubilo je ne le velik del svojih prebivalcev, ampak tudi vse svoje z marljivim delom pridobljeno premoženje. V dveh delih je bi- prebivalstvo prisiljeno k oddaji premoženja vsega skupaj 3,5 milijonov Kun. Okoliške vasi, ki spadajo k livenskemu okraju, so morale tolpam odvesti 3 milijone kun, ki so to brutalno razlastitev imenovali »davke«. Iz prodajaln in skladišč so odpeljali vrednosti v višini 27 milijonov kun. S tem je bil ustavljena oskrba mesta, prebivalstvo z ženami in otroci je bilo prepuščeno dvomni usodi. Brez ozira na premo- ženje in politično pripadnost so po previdnih cenitvah odgnali iz vasi livenekega okraja 25.000 ovac, koz in svinj, sledilo jim je 8000 govedi in 6000 kokoši in puranov. Že itak popolnoma izropane vasi so boljše-viški komisarji z hudimi grožnjami prisilili, pripraviti za odvoz 150 vagonov pšenice, 200 vagonov krompirja, 10 vagonov zelja, 15 do 20 vagonov prekajenega in 8 vagonov svežega mesa. 10.000 metrov doma tkane tkanine, torej proizvodov kmečke marljivosti, 4 vagone napredene volne so razlastili in dodelili enotam rdečih tolp. Za vse te oddaje, ki pomenijo pravo oplenje-nje, rdeča drhal ni plačala niti najmanjše odškodnine. Mesto in okraj Livno sta zgled za to, kako smešni sta boljševiški gesli o »enakosti in ljudski državi«, dočim so v praksi kmetje in mestno prebivalstvo bili oplenjeni do zadnjega para čevljev in do zadnjega litra pšenice. Z globoko hvaležnostjo je pozdravljal narod Ohraja Livno enote hrvatske legije in si je njim na čast v enem izmed prvih dni marca meseca med vkoraka-njem čet nadel praznično obleko. Z vročimi blagoslovnimi željami izrekajo možje in žene dobrodošlico vojnosivim kolonam divizije, o kateri se nadejajo, da bodo ž njimi vselili red, varnost, človečan-stvo in mir v zidove njihovega težko zadetega mesta. Izmed tlsočeT eno poročilo Kdo bi tu hotel najti razliko med temi metodami na Balkanu in zverinskimi gro-zovitostmi židovskih komisarjev nad ženami in otroci domačega prebivalstva v pokrajinah Vzhoda, katere so nemške čete pozimi začasno morale zapustiti in v katerih se je potem lahko izdivjala maščevalnost komisarjev. V Ostlandu izhajajoči časopis »Sa Rodinu« poroča o tem med drugim; »Cel6 otroci in stare žene so bili predmet vražjih grozodejstev Sovje- t tov. Pribežnik, ki se je iz neke vasi v Policija v boju z bosenskimi tolpami. Skozi globel bobne odstreli gorskih topov, ki ob-»treljujejo neko gnezdo benditov onstran goiovjm. (PK.-Afn. Ordntmgepolizei, M.)' bližini Harkova po večdnevnem begu mogel prebiti k nemškim četam, poro« ča o satanskih bestialnostih boljše vi« kov. Jedva so bili boljševiki vkorakali v njegovo vas, že so izvršili tako zva-na »zaslišanja« civilnega prebivalstva. Neko staro ženo, ki je bila za nemške vojake prala perilo, so za kazen obesili na podboju njenih vrat. Nekemu kmetu, ki je prodal svinjo nemškim vojakom, so najprej odsekali roke, potem so ga usmrtili z bajonet-nimi vbodljaji v truplo in prsL Več otrok, o katerih so trdili, da so se zabavali z nemškimi vojaki, si je moralo samo izkopati grob v trdo zamrznjeni zemlji, na kar jih je židovski komisar postrelil s pištolo. Ta jama, v kateri 30 ležali le težko ranjeni otroci, bi se morala potem zopet zasuti. Rdečega armista, ki je hotel otroke s posled-. njim strelom rešiti njihovih muk, je nato židovski komisar s sabljo pobil kot »izdajalca«. To je sovraštvo napolljudi, ki se tu maščuje na vseh više stojpčih ljudeh in njihovi kulturi. Ono se nič ne ustavlja pred napravami, ki So človeštvu svete, in pred ljudmi, ki so predstavniki teh naprav. Spominjamo se govora ljubljanskega škofa: dra Rožmana, ki je ob grob) umorjenega bana dra. Natlačena med drugim dejal: »Združite se vsi, ki želite sebi in svojim potomcem lepše in boljšeživljenjekotvamgamo-re BuditibresbbiBikomnmiBem« stran 2. — štev. 88. KABAWANKEN BOTE Sobota, 15, maja 1943. Strnite se vsi in ne dopustite, da bi vam oni, ki jih je zaslepil tuj miselni svet, pomorili vaše najboljše brate in sestre, ki bi bili najbolj sposobni, zgraditi pravično bodočnost.« Resno srarilo papeža Ves civilizirani svet ee vzpne proti boljševizmu in banditetvu. Uničujočo obsodbo komunizma Je izrekel papež v svoji endk-liki »Dic Redemptoris«, v kateri pravi: »Kjer 86 je komunizem mogel ustaliti, tam s! je z vsemi sredstvi prizadeval, radikalno uničiti kristjansko kulturo in vero. Obsodil je škofe in duhovnike na prisilno delo, jih ustrelil in na nečloveški način spravil ob življenje... Komunistična uničevalnost pa se v Španiji ni omejila na to, pomoriti škofe in tisoče duhovnikov, redovnikov in redovnic, v Se veliko večjem številu si Je poiskal žrtev med laiki vseh stanov in jih poklal, ker so bili nasprotniki komunističnega ateizma. To grozovito delo uničevanja Je bilo Iz-vrSeno s taldm sovraštvom, takim barbarstvom in tako krutostjo, kakršna se človeku sploh ne zdi mogoča. Ne more biti nobenega zasebnika in nobenega državnika — če se le količkaj zaveda svoje odgovornosti — ki se ne bi zgrozil ob misli, da bi se moglo to, kar se je dogodilo v Španiji, Jutri ponoviti pri drugih civiliziranih narodih. Mnogi se dajo premotiti, ali pa nočejo videti sovražnika. Da, mnogi ga podpirajo z brezbrižnostjo ali molčečim sporazumom.« To je sodba, ki jo je izrekla proti bol jševiškemu banditetvu najvišja avtoriteta kri-stjansko-katoliSke cerkve. Kakor v Rusiji in Španiji, tako so bile po ban-ditih porušene tudi na Balkanu številne cerkve in so bili umorjeni duhovniki. Oni propagirajo svobodo, ne sejejo pa nič drugega kot umor in uničenje. Pismo iz osvobojene Bosne Da pokažemo, kakšna srečnejša bodočnost ee nam obeta po komunistih, objavlja-mg tukaj bistveni del pisma, ki sta ga pisala dva brata iz hrvatskega Prijedora svojim staršem v Cikavi v ljubljanski provmci. Vsebina pisma je sledeča: »Dragi oče, mati In vsi drugI! Sedaj Vam pripovedujem o strašnih dnevih, ki smo jih radi komunistov In partizanov preživeli v tej nesrečni Bosni. Partizani ao po enodnevnem boju zavzeli Prljeđor dne ав. marca. Njihov cilj Je bil, pobiti vse katoll6&n* la muslimane od 4. leta starosti naprej In obeh spolov. Mnogi eo morali umreti, In pobili bi vse, če Jih ne bi rešili Nemci. Njihov boljSevlSkl paradiž Je trajal 26 dni. če bi Nemci prišli le dva dni pozneje, ne bi našli nikogar več, ker 80 komunisti sklenili, poklatl vse do sv. Antona In nato poslati čestitke Poglav-nlku za njegov god. Na zverinski način so mučili prebivalstvo, In tega nikdo ne bi mogel verjeti, če ne bl sam videl. Tega niti nI mogoče popisovati. Nismo mogli niti jesti, ampak smo čakali, kedaj bodo prišli in nas odpeljali. V teh dneh sem shujšal. Peter je bil srečen, da nI bil tukaj, ker bi sicer gotovo iz njega delali »cmoke«. Roea In Filip sta tudi bila ubita. Nemci eo na Kožar jah, (t, J. gora ob Prev) našli 80 napol živih ljudi, pohabljene, brez oči, nosu Itd. In sicer v neki jami. Odšel sem k stricu, ker je bil moj dom v bližini njihovega poveljstva in sem se bal bombardiranja. StorH sem prav, ker so Nemci bombardirali njihovo poveljstvo In se Je tako podrla tudi moja hiša. Mesto je prazno, vse je razbito. Parti-sanl «0 odnesli vse, kar Je bilo mogoč* aestl. Noč za nočjo so si sledili vozovi, ker podnevi niso mogli tega početi zaradi letal. Trgovine, bivališča — vse je prazno. Iz naše slaščiščarne so odnesli vse, ostala Je samo peč in omare s predali, naša škoda znaša lOO.OOODin. Ce ne bl Imel duha-prlsotnosti, bi odnesli tudi pohištvo. Pred-no sem kaj odstranil, so prišli v hišo in odnesli mast, moko, tri moške obleke, Petrovo suknjo, radijeki aparat, pisalni stroj, tri pare moških čevljev, milo, kolo Itd. Tu so veliki boji. Zbrali so se četnikl ustaSi, Nemci in hrvatska vojska, vsi zaradi partizanov. Upamo, da bo Bosna kmalu osvobojena teh roparjev. Pri vsem tem pa ne bi hoteli ostati tukaj. Hoteli bi oditi v Banjaluko, ail pa kam drugam ... Mnogo pozdravov očetu, materi in vrnem ""S"- P.V.1 ta P««,. Milijoni pomorjenih obiožugejo To je klic ljudi, ki hrepenijo po pravičnem redu, ki eo za kratko dobo spoznavali zasužnjenje pod boljševiškim bičem. Ali naj vlada tudi nad Gorenjsko tak režim grozote? Milijoni ljudi, ki so morali v Sovjetski uniji životariti živinsko življenje in ki so šele po osvoboditvi po nemških četah postali zopet ljudje, se združijo z onimi, ki so se morali ukloniti pod korobačem boliševiških pomagačev, dokler niso bili zopet osvobojeni. Milijoni umorjenih, žrtve boljševizma v letih, ko se je ta polastil oblasti v Rusiji, tisoči, ki so jih v zmedah povojne dobe poklali poživinjeni komunieti in tudi vsi tleti, ki so na Gorenjskem morali pustiti svoje življenje, ker banditi in potepuhi ogrožajo domove, obtožujejo in vas vse pozivajo na sodbo. Pomislite na besede papeške encik-like: »Mnogi se dajo premotiti, ali pa nočejo videti sovražnika. Da, mnogi ga podpirajo z brezbrižnostjo ali molčečim sporazumom.« Vsi ste pozvani, da se odločite proti tej morilski drhali. In to naj ne bo samo izjava z jezikom, ampak z dejanji dokažite, da pošteno mislite. To zahtevajo žrtve, ki jih je zahtevalo banditstvo iz vaših vrst. One obtožujejo boljševiške morilce in vas pozivajo h krepkemu dejanju. Kadar molite za Gorenjsko, ne pozabite žena in mož, ki Jih Je morilska drhal živinsko poklala. Spomnite se njih in bodite jim zvesti. Če molite za Gorenjsko, vključite v molitev vse one, ki hočejo vas in vaše otroke zaščititi pred smrtjo in uničenjem vašega imetja. Kajti vae bodo nekoč klicali na odgovor, ali ste ravnali in živeli v njihovem duhu! V Tnnezili obramba do zadnje palrone Sovjetski napadi ob Kubanskem mostišču In pri LIsIčansku zavrnjeni Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. maja objavilo: V tunezijskem mostišču eo se italijanske čete tudi včeraj s skrajno srditostjo bojevale proti z nadmočno silo od epredaj in od zadaj napadajočemu sovražniku. Ko je bila izčrpana zadnja municija in je bilo uničeno vse vojno orodje, je bil tudi na večjih odsekih južne fronte ustavljen odpor. Nasprotno pa eo v tunezijskem obrežnem gorovju posamezne bojne skupine, v kolikor še razpolagajo z municijo vzorno izpolnjujoč vojaško dolžnost nadaljevale 8 svojim odporom. IVajirši odpor т Tunezi|i Ob kubanskem mostišču v dvanalstlb dneh 159 sovjetskih oklopnjakov uničenih Wehrmacht je dne Oberkommando der 11. maja objavilo: Ob kubanskem mostišču je sovražnik s slabejšimi silami napadal le na nekaterih mestih. Napade smo deloma razbili že, ko so jih pripravljali Pri uspešnih obrambnih bojih ob kubanskem mostišču od 29. aprila do 10. maja 80 samo čete vojske uničile, uplenile ali z zadetki onesposobile za premikanje 159 sovjetskih oklopnjakov. Na Barentskem morju smo z bombnimi zadetki potopili neko tovorno ladjo 8 3000 brt. Jugovzhodno od Tunisa je pripeljal sovražnik številne nove skupine pehote in oklopnjakov za napad proti položajem nemških in italijanskih čet. Kljub največjim pomanjkanjem in večtedenskemu neprestanemu bojevanju so s^ junaško bojujoči se Turčija le Izpustila Internirane letalce Rim, 14. maja. Italijanski letalci, ki so bili tekom vojne prisiljeni, da so zasilno pristali v Turčiji in so bili po turških oblastih internirani, so bili na temelju turške pogodbe z vsemi bojujočimi se državami izpuščeni. Italijani so Ankaro že zapustili in so na potu domov v Italijo. Pred odhodom iz Ankare so ee podali italijajieki piloti т spremstvu italijanskega letalskega atašeja v Turčiji k spomeniku padlih turških letalcev, kjer so položili lavorjev venec. vojaki vseh četnih vrat tudi včeraj najtrše upirali brez presledka trajajočemu sovražnikovemu navalu. Težki, za obe strani zgubonosni boji še trajajo z nezmanjšano silo. Na afrikanskem bojišču sta se posebno odlikovali 90. lahka airiška divizija, ki jo vodi Generalleutnant grof Sponeck, in 15. divizija oklopnjakov, ki jo vodi Generalma-jor Borowietz. Obe diviziji sta se izborno borili od začetka afriškega vojnega pohoda. Neka divizija protiletalskega topništva zračnega orožja, ki jo vodi Generalmajor Neuffer, je še s svojimi zadnjiiml granatami uničila 37 sovražnih oklopnjakov. Na vzhodni fronti so bili zavrnjeni sovražni napadi ob kubanskem mostišču in se-nemSko-' vemd od Lislčanska. • Zračno orožje je pred fronto in v sovražnikovem ozadju napadlo številne četne cilje in važne železniške zveze. V Severnem morju 80 nemški lovci potopili neko tovorno ladjo s 3000 brt in z obstreljevanjem zažgali nek sovražni brzi čoln. Britanski bombniki so v noči na 13. maj izvršili težak napad na zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo zgube. V nekaterih krajih, zlasti v obmestju Duisbur-ga, je po razstrelnih in zažigalnih bombah nastala znatna škoda. Po doslej došlih poročilih so nočni lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja sestrelili 33 izmed napadajočih letal, pretežno štirimotome bombnike. Močni odredi brzih nemških bojnih letal so včeraj dvakrat sunili proti angleški vzhodni obali in bombardirali naprave mesta Lowestoft ter predstražne čolne pred obalo. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. (g|RCAIL0 ШИ) Rltterkreuz mit SAwertem podellen Berlin, 14. marca. FUhrer je Staatsratu Раи1ф Pleigerju po skupnem predlogu Reichsmarschalla Goringa in Reichsmini-etra Speera podelil kot prvemu nemškemu voditelju gospodarstva das Ritterkreuz zum Kriegsverdienstkreuz mit Schwertem (viteški križec k vojnemu zaslužnemu križu z meči). Odpor s poslednjo odločnosl|o 22 sovražnih letal sestrellenlh - Na vzhodni fronti krajevno bojno delovanje der Wehrmacht Je dne Oberkommando 12. maja objavilo V Tuneziji se bojujejo nemško-italijan-ske čete v gorah na obeh straneh Zaghou-ana s poslednjo odločnostjo proti sovražniku, ki napada od vseh strani zbravši najmočnejše sile. Sovražnikovi napadi so bili zavrnjeni, deloma v nasprotnem napadu z hladnim orožjem. Vse pozive naj se vdajo, so odredi, Id eo I« munldjo in Mveš, doalej odklonili. Na vzhodni fronti je potekel dan razen krajevnega bojnega delovanja ob kuban- skem mostišču in v prostoru proti Lieičan-sku T splošnem mimo. Zračno orožje je z močnejšimi silami napadalo podnevi in ponoči nared stoječe čete ob sovjetskih letalskih oporiščih in železniških cUjih. Na sicilskem obrežju so nemški in italijanski lovci In protiletalsko topništvo zračnega orožja sestrelili 22 sovražnih letal. Pzi nenadnem podnevaem napadu zračne* ga orožja na pristaniško mesto Great-Yarmouth ntf vzhodni obali Anglije so bila do« sežena znatna razdejanja. Eno lastno letalo pogrešamo. FUhrer Je o priliki romunskega narodnega praznika poslal romunskemu kralju In državnemu vodji maršalu Antoneacu prlsrCno sestavljeni brzojavki. Na dan romunskega narodnega praznika (10. maja) se Je v predavateljski dvorani Reiche-arbeltsminlsterluma (državnega ministrstva za dela) v Berlinu vršila slovesna ustanovitev Nem^ko-romunske družbe, za katere predsednika Je bil postavljen g^rof Schulenburg. Vojno kontribucijo 6tirih .milijard lejev morajo plačati romunski židje do 1. decembru 1943. Kdor bl se branil plačati, bo pregnan z družino vred v Transnlstrljo. V Imenu bolganUfega kralja Je v nedeljo o priliki romunskega narodnega praznika v Bukarešti kot posebni odposlanec bivajoči načelnik kabineta kralja Borisa, Tomenov izročil romunskemu kralju Mihaelu verižico reda »Sv. Metoda In Cirila«, . Na evečaa način so v nedeljo obhajali ▼ Vlchyju' praznik francoske narodne svetnice Jeanne d' Are. Pričel se je s počastitvijo mrtvih ob spomeniku Junakov, ki se je je udeležil državni načelnik maršal Pćtaln z vsemi v Vichyju bivajočlml ministri la državnimi tajniki. Severnoameriške zgube na vseh frontah od začetka vojne znašajo skupaj 80.660 mož, to so v torek uradno objavili v Washlngtonu. Proti med mlado ameriško Inteligenco vedno bolj naraščajočim simpatijam do komunizma, je morala nastopiti gospa Rooseweltova na nekem zborovanju dijakov, v New-Yorku. Svarila je mladino, da priporoča nasilni prevrat ameriške vlade ali ga celo aktivno pospešuje. I« Bližnjega vzhoda poročajo, da so se po odkritju umora v katlnskem gozdu spuntala poljske skupine, ki jih je poveljstvo Bližnjega vzhoda svoječasno premestilo na službo ia Iraka na fronto v Severni Afriki. Izjavile so te poljske skupine, da se toliko časa ne bodo. več udeležile boja, dokler ne bo Anglija zavzela drugačnega stališča ko doslej napram komiteju poljskih emigrantov v vprašanju polj-sko-boljševlSklh odnošajev. Po Reuterju pravi poročilo britanske adml« ralitete; »Svet admirali tete obžaluje, da mora objaviti zgubo ruSlIca »Pakenham«, ki mu J# poveljeval Basil Jones*. Tudi zbor britanske cerkve se Je dal sedaj vpreči v agltacijako, po angleških Židih lan-sirano ofenzivo proti antisemitizmu, ki se v Angliji vedno bolj razširja. Kakor porpča »Dally Herald« Je bila na zboru britanske cerkve, ki se je vršil pod predsedstvom canter-buryjskega nadškofa, sprejeta resolucija, ki obsoja antisemitizem. Egiptovski minister тл varnost je sporočil, da Je prihodnje dni treba biti v državi čuječ, ker namerfivajo napasti iz zraka osovlaaks sile egiptovska iftesta. Izjenmo stanje na sovjetskih železnicah Berlin, 14. maja. Kot poroča sovjetsko časopisje, je bil Stalin prisiljen, da odredi z odredbo Vrhovnega predsedstva Sovjet-« sike unije izjemno stanje nad vsemi sovjet-i skimi železnicami. To potrjuje vedno jas^ neje očitujoče se pomanjkljivosti v prevozništvu Sovjetske unije. Nova odredba Vrhovnega predsedstvi ima poleg objave izjemnega stanja Se posameznosti o ustanovitvi posebnih vojnih sodišč na vseh sovjetskih železniških ргоч gah. Obenem groze sovjetskim železničar^ jem s kazenskim razposlanjem ali likvidacijo, če se ne končajo očitne zmešnjave na številnih progah. Z ozirom na tafto odredbo ni nobenega dvoma več, s kakimi drakonično-židovskimi metodami bodo delovala vojna sodišča. Že tedne se, kot znano pritožuje sovjetsko časopisje nad pomanjkanjem discipline in neodgovornim zadržanjem delavcev. Vrhovno predsedstvo je naznanilo že različne odredbe, ki so enake kot najnovejši odloki, S takimi izžemajočimi metodami upajo t Moskvi, da bodo izpolnili one vrzeli, ki sq nastale radi neizmernih zgub ljudi na fron^ tah. Posebno promet je v središču najoet^ rejše kritike, ker sta se tu posebno hudo роч kazala pomanjkanje materiala in nedisci« pliniranost sovjetskega delavca. Ko je nemški železničar prodrl na Vzhod in v najkrajšem času tisoče kilometrov ti^ rov preuredil ia prevzel železniške napravei teh ozemelj, je lahko sam ugotovil te po4 manjkljivosti in obstoječo desorganizacijo^ Samo na malo velikih progah bo bile žei lezniške naprave nekoliko uporabne in nuw dernejše. Kdor more danes potovati na za^ sedeni Vzhod, bo lahko ugotovil, kaj je izvršil nemški železničar v kratkem njemu na: razpolago danem času in kako. zelo so se že spremenile razmere na bivših sovjetskih železnicah. Anzekenliate Nr. 1 gtlitk. 15. Mai 194». KАЖАWANyg У P OT E Sette if. B«f БгЖжАет ТеггемтдН## W »bg*#*#*### Veiteidi^ng bis zur letzten Munition Sowjetangrlfle ш Koban-BrOdrenkopI mid bel Lissitsđiansk abgewfesen Ani dem FflhrerhMptqutrtltr, 13. M«I. Diu Obfr-Kommtndo der Wehnn#A( gibi bckanat; An tonesiedien BrBckenkopf klmpftcn'ifle dentedi* ittlienisdien Trappen luch gctteni mit iuft«rttcr Krbittemng (jejen den in Sbcrlegener Stirkt трп Front end RQdKn angrdfenden Gegner, Nich ЕмАДрГоп; d«r letttcn ManlUen and Veraichtnax đt» Jteaamtn Kricgsgtritt ward« andi u grSBeren Absdmitttn dcr Sfldfront dcr Widereund einsMtellt, HUtca be ttineaiidien Kflstenfitbirjtc cinzelni Kanqifgroppw, Mweit sit nocii Ober Munition rtrffigen, in TorUld* Ikkr loldatlsdier Pfliditerfilllunt Шми WId«r A {Кц J .f . :Ш@Ж In hartem Strafienkampf. — V hudem pouličnem boju. i (PK.-Zelchnungr: M-Krlegeberichter Ptlmowekl; M;) пн tfle der deutedie Solđit. Zu ftdcr Sttmd* Ift tr Ди Јгов« Bctipiiel; м1в DtnktHi Welln and Handeln 1st gani aaf dm groBen Enttcfaeidngiknipf cingMt«Ilt Er kiapft, cr darbt, tt Icidet, м Mntit nod etirbt ffir da* grSBcte, ten alien SklavenfttMhi ег1бм« Dntfciilind. Aber nidit nnr im Einsau tod Blat and Lcben, aondetn andi in seiner Elnatellimg ra den groSen sozitlistisdien Fordenmgen snserer Zeit gebt der Frontsoldat beispielhaft vorao. Immer vieder be-gcjneo vir in den Tageszeitangen den Meldungen, 'die d«Ton berlditen, dafi Fronteinheiten пмегп Wehrmidit hohe BetrSge far du Kriejsvinterhilfa-«erk oder das Kriegshilfswerk de# Denudien Koten Kreazes gespendet baben. Da lasen wir, daB die ff-Pamcr-Grenadierdirliion Leibttandarte „Adolf Hitler" ram Gebortstag te POhren den gewaltigen Betrag ton RM 2,126.512,— Mr da# Kriegswinterbilfswerk gespendet hat WIr er« fohren Ton dner Spende der sdwtrcn Seestrvltkrlfte, bel der Insgesamt RM 528,786,— fBr da# Krleg*-VHW lasammengekonmeo slnd, wobel aaf dem Sdiladitsdiirf „Tirpits" und dem «di«erea Кгеркг „LGtsow" fedes BesatjrangemltgHed eber RM 100,— fcspendet bat. Von ■ elner Kompanla wares 60,000 ire, der Wtbrsold топ 40 Tagen, belm KrlegS'WHW eingegangen. Die Panier^Grenadlerdlflslon „Da# RelA" batte RM 1,527.123,— getptiidct, dl« if-GcUrgsdWIslon „Nord" ror gleldien Zelt ttwi RM 1,175.936,—. Wir hSrtep femer ten dner FlicgerdiTision, bel dcr RM 181,435,— iitammcngc« ■ommea aind, топ doer sudetendentsehcii Infantaric-elTlslon Im Osten, die RM 516.955,— aufgebnkht nat, onj kSnnten Aesc Rdh* fon Bciaplclen nadi B«> jlcben fortsetten als dm wahrbaft dndr'adtsToIles Dokument wabrer Opfergednnnng. Dl« froSeii Speađen d«r -PioMr-GfenedUtdlyt-•lon L«lb»tiiidert» „Adolf Hitl«r" dnd der Ptnui« Grtaidlerdlvision .,D«» Relch" »ind ta diMea Е«ћ-шев bnORdera Irachtrada Bdeplel B«tloDi!»o*I«H-■tiidm OpferfMitnmint. SI« #1 od »n • d « m W«hriold ood d^m Efif Febr«r Bod М1вц*г «n»«mm«ef«trt-|ев wordcBlB«iatrZ«iL 1в4«г(И««* DlvitioBCB d«r W«ff«B-f# 1ш hift«. ittB Ktnpf sB) Gkif.kew;«t«Bd«B. n-oldut In djfner Abw«hr and dtnn b«'ni Anfriff end b«l der Wled«rtrob«mB| dl«w«' wIAtijen SdilOftcIptmkt«« dtr SedfroBt. Dl«« Hinfler ftbea .loldi« B« kungevoll befesdgt Mao brandi« aldi nor, •» »direibt „Tokio Sditmbmi". am dla тов daotlldiem Arger Ober den Mlfierfolg dlktl«rt«a Komment«re n tbschnitt der Gesimtkriegfflirppj котлев eeheu,,.. erinnem, die tor tllem to den nerdamerllt»nlediee JeŠtnaien 1в đeu AdiertlftađefB »d daritnf cin|<-•telit, difi cs Ja, euer Vater umd lMelne Erz&hlung l#t ffleicb zu EndM, MgU die Mutter, »denn was wollt Ihr noch wleeenT Ich babe euch alle mlt groBen Schmerzen ge-boren, melne lleben Kinder. Aber da« vergiBt eine Mutter wleder. Alles Schwere lit dazu da, daB es leichter und zuletzt strahlend schSn werde. Elne Mutter aagt slch vlelleicht, daB es so seln muB mlt den Schmerzen, denn ea relBt slch doch etwas von tiir los, was ganz fest mlt Ihr verwachsen war, und daa muB weh tun, sonst kann ea nlcht fest mlt Ihr verwachsen gewesen seln. Ja, und ihr seld alle Jungs geworden, aber was fUr Jungs seld Ihr geworden! Euer Vater hat noch manchmal von eurer Schwester gesprochen, denn er wuBte, wie gem Ich auch eln MKdehen ge-habt hatte. Aber mlr war ea wlrklich elneo lel., Und Ich kann euch sagen, daB ich Immer sehr Btolz auf melne Jungs gewesen bin und mlr zuletzt sogar gewUnscht habe, daB unser fUnftes Kind wleder eln Junge seln mBchte. Denn was hKtten wlr bloB anfangen sollen, wenn wlr unsem kleinen Johann nlcht gehabt htttten?« »Ja«, sagte der kletoe Johann, »ich freue mlch mftchtlg, daB ich da bin. Mutter.« Und er sagte-j^ »Erz&hle immer weiter. Mutter.« Auch die"* andera Jungen wollten gem mehr von Ihrer Mutter ћбгеп. Aber waa soUte die Mutter noch erzfthlen? Sle aafi da und mah ihre fUnf Jungen wleder der Reihe nach an mit Ihren blanken, glUckllchen Augen, Walter Flex an seine Mutter Gellefcte Mutter! 13. Deasember 19(14. Bben hab Ш Шег Im Pfariiiaua von Dom-plerre Deta Uebes Paket mlt den MngeAand-echuhtti erhalten, die ich sehr gut gebrauchen kun, imd den Pulew&rmern, die elnen Kame-raden beglUckt haben. Vor all em aber danke Ich Dir vlel-, vlelmale fUr Delnen gellebten Brief. Du ahnst nlcht, Muttekhen, wlevlel mlr Delne Brlefe sind und wle tauaendmal am Tage ich mlr ausmale, wle wohl Detn llebes Herz gerade denkt und fUhlt. Ich spUre wohl aua Delnen Zellen, wie der Schmerz um daa Petzleln (der JUngste Bru-der war schon gefalien) tiefer In Dlch hlnein-geht aber nlcht wahr, IJebes, auch Du denkat an Ihn und una nur In dem Gelyte, den er ala recht und wttrdlg anerkennen wUrde, nlcht in dem welchen SicbverUerea in elnem Schmerz, der zur Verzwelflung ftihrejj ktoate, sondem tapfer und deutllch. tSlnaam und ohne ihn kOnnen wlr uns Ja nle fUhlen, well wir durch Ihn hler und drllben glelchermaflen zu Hause Bind und Helmat haben. Da fUhle Ich dann Delne Hebe Hand wleder In der melnen, und der atiUe gute Druck let ein Versprechen von Dlr: Dlch durch Tapferkeit dea Herzens ao zu erhalten, wle wlr IMch Immer Uebten und lleben werden. Ich welB wohl, daB Du die achwerate Auf-gabe von una alien tr&gat, und wenn Du von meinen Strapazen und Entbehnmgen achrelbet, ao bin ich immer beachfimt, denn die t&gilche Unnihe 1st Im Grunde elne Hllfe . . . Und alle GeaprKche (die wlr belde Im StU-len fUhren) enden mlt Delnem Versprechen, tapfer zu aein und Dlch und una mlt Delnem lleben Herzen atark und geauod zu ertialten. Mutterhonde Wlr batten elnen Aufiats zu acbrelben Uber MutterbOnde. Der Lehrer gaib'kelne welters Anleitung dazu ale bOcbetens elnen ericl&ren* dan HInwele Ober die T&tigkelt tmserer Mutter. Den Aufeatz vom Tobler-Dlmdl lag uni der Lehrer vor. 01« hatte gvBchrleben: »Mutterh&nde. Mit der elnen Hand macht Mutter Butter. Mlt der anderen flickt sie Va- Gebef CHb am Ende meftier WandertcAaften, Wenn der Abend leise niederMnkt, Defi ein Schall von Feierabendglocken SUfi md trSstend nUr zu Ohren drinfft. Oib nUr dann ein Hems mit hohem Oiebel, Ringt von FUederhecken eingehegt, Vnd im Ourtentore, meiner wartend, Oib ein Kind, das meine Zttge irdgt. Agnes tliegel. ten Stalljoppe. Mlt der andem kocht ele. Mlt der andem (licht sle mlr die Z6pfe, ehe Ich zur Schule gehe . . .« »Mlt der andem, mlt der andem«, sagte der Lehrer Iftchelnd. Wlr grinsen. »Toblerdlm^i im Tobl, el, delne Mutter wlrd ja wohl keln TauaeofUBler aein. So vlele HUnde. Wlevlel denn elgentltch?« »Zwel«, aagt das Toblerdirndl imbeirrt, >fUr den Vater, sleben Kinder, auch fUr Jedee zwel, macht vlerzehn H&nde. KUche, Stall und Feld — wleder fUr jedes zwel, macht eecha. Zwel fUr die armen Leut, macht wleder zwel, und jfwel fUr den Herrgott, wenn ale be ten tut — macht im ganxen sechsundzwanzlg Mutter-h&nde!« Wlr grlnsen nlcht Hoiehr. Dem Lehrer let daa L&cheln vergangen. »Toblerdirndl im Tobl«, sagt er todemst, »wenn daa so lat, dann wlrd der Hebe Gott auch fUr delne Mutter elnmal zwel Htlnde haben. Und du, du hast den beaten Aufsatz geUefert! . . . Fritz MUller-Partenklrchen Ewige Grofie mMerlicher Uebe / Enflilt Yon Adoli Bđens Ашш Lie ven bine: Hut und Mantel an den Gerderobehaken und ordnete vor dem kleinen Spiegel ihr Haar, daa vom Wind etwae жег-zauat war; Dabei fiel ihr BUck auf den Brief, den der Pogtbote wfthrend ihrer Ahweaenhelt auf dem Tiachchen Im der Diele abgelegt hatte. Sle erkaante ■og'Ieldi die Sctarift, er kam von ihrem Sohn, der In achnell hingeworfenea Zellen Uberglttcklich aeinen Besuch ankUndlgte. Sie nahm den Brief an aich und ttffnete die TUr zum Bledermeleizimmer; dort aetzte ale etch in den geblUmten Lebnstuhl und las ihn noch elnmal In MuBe. JUrgen achrleb, daB die Beaatzung aeinea U-Bootes Sonderurlaub er-hMten habe, tn wenlgen Tagen — vlelleicht achon morgan, wie die Mutter nachzKhlte — werde er bel ihr aein. >E!a wlrd elne herrliche Zeit fiVr una belde werden«, hieB ea zum SchluB, >eie aoll nur una gehOren und jeder Tag wlrd ein Feat aein.« Die FraU im Lehnatuhl achaute In die rot-biUhenden Kaatanien vor ihrem Fenater und aik dachte nach, daB ale vor vlelen Jahren elaen Ahnllchen Brief Ihrea Mannea In den H&nden Welt, ehe er im Frtihling Шв, wenlge Wochen vor der Schlacht am Skagerrak, einen letaten, trftumhaft achSnen Urlatib In der Helmat verlebt hatte. Damala trug ale den Jilngen unter dem Herzen, der heuta daa Ver^ mtlchtnle dea Vatera eifUllte. Sixmend be-trachtete gie ^aa Blld dea Pefa)lenen Uber dem SeKretftr in der Sdke. »Du hast recht, mein Junge«, aagte ale halblaut vor aich hln, »ea soil elne herrliche Zeit werden!« Doch wuBte ale wlrklich, ob ea ihr auch mOgllch seln werde, dieses Versprechen zu halten? sie atrich mlt der Hand Uber die Stirn, ala wolle ale Gedanken veracheuchen, die aich dennoch nlcht verdr&ngen lieBen. Naclm^lttags war ale belm Arzt gewesen, nachdem sie slch schon seit Monaten manchmal recht elend fUhlte. Der alte Sanit&tsrat hatte, }e- eingehender er die Patiratln uatertucbte, die er fast ein Leben hindurch ala Arat und Freund kannte, ein emstes und bekUmmertes Qeslcht gremacht, Dann hatte er sie lange an-geechaut und gemelnt: >Frau Anna, Sle sind kranker als Sie denken, Sie mUseen aofort in die Klinik, und da ich welQ, daB Sie eine tapfere Prau sind, branch* ich Ihnen nlcht zu verschweigen, daB es bel der Operation hart auf hart gehen калп. Wftren Sie doch ehcr eu mlr gekommen!« Sie hatte abgewehrt und den alten Herrn beschwlchtlgt. Ach, sle lebte seit vieien Jahren in der Bereltachaft des Todes; nicht als ob sie ihn gesucht oder gewUnscht h&tte, doch der Gedanke war Ihr vertraut und sie achreckten auch nicht davor nirUck, ihn, soUte es lein mUssen, zu Bnde zu denken. So hatte sie ein-gewilll^, morgen ins Krankenhaus zu gehen. Nun aber hatte JUrgen selnen Urlauib an-gesagt; er solite nichts von der Krankhelt wis-sen, erst recht nlcht In diesen kurzen Ferien-taeen vor dem neuen Einsatz. Sie rlef In der KUnlk an, man mdge entschuldlgen, daB sle den Termin verschleben mUsse, sle werde slch In KUrze reehtzeltlg melden. Anderentags kam der Sohn, sonnenver-brannt und blUhend In Jugend und Lebens-freude. In stttrmischer BegrUBung wirbelte er die Mutter durchs Zimmer, bis sie atemlos auf elnen Stuhl sank. Die Tage, die folgten, waren In FrUhlings-Sonne und unbeschwerter Heiterkelt, die jeder dem anderen in tiefer Liebe zu berelten trachtete, unsagbar schdn und kSstlich. Die Mutter am Arm, spazierte der Junge Kaplt&Dleutnant durch die StraBen der Stadt, er fUhrte sie aus wle elne Braut, und IKcheind lieB sie es slch gefallen, daB er sie, rUhrend wie ein besorgter Kavaller, hegte und pflegte. Am letzten Abend saSen sie In Mutters Bledermeleraimmer und sprachen von vergan-genen Zelten und kUnftigen PIKnen. »Und da ich Ja doch nlcht helraten werde bel aolcher Mutter —melnte JUrgen, »wlrst Du mlch, wenn erat der Krleg vcrbei . let. noch lange nlcht loswerden. So 1st das nun elnmal mlt uns beidenc, erkUlrte er und kUBte ihr die Hand, ehe er auf seln Zimmer ging. JUrgen^ Zug fuhr In aller FrUhe, Frau Anna begleltete den Sohn an die Bahn. Mlt ihrem welBen TUchl^ln wlnkte sle, In Gedanken ver-sunken, immer noch, als die Wagen schon l&ngst ihren Blldcen entsdiwunden waren. Dann wandte sie slch langsam um und glng Шгет Hause zu. Sle ordnete die Wohnung, rlchtete ihre Sachen und legte auf den 8e-kretftr elnen Brief mit der Aufschrift »FUr melnen Sohn JUrgen.« Wenig ap&ter begab sie slch in die KUnlk. Mutter und Kind . . . Mutter seln heifit, klelne AtemzUge hS-ren und lelchte Herzschlttge, scharf&ugig warden wle eln Tier des Waldee fUr alle Oe-fahren, mutig seln Im StIIlen Wie eln lauter Mann In Waff en, sqhaffen mlt allem Blut, das elnem gegeben 1st, Uber slch hinauswachsen in alien Ffthlgkelten des Wachens, Hungems, Llebens und (Handelna, vor allem aber morgen. Mutter seln helBt, in Sorgen glUcklich seln. Bine Mutter 1st mehr als elm Vater. Bin Vater wendet mlch nach auBen, in den AUtag hinein, in den Wlrbel des Stromes, und wenn er nadl Hause kommt, so hat er fUr das Kind ein Spielzeug, das Ihn erfrlscht, oder einen willkonunenen Oegenstand der Erzlehung, oder eln Qef&B fUr die ei genen Ideeo, eln le-bendlges Buch, in das er hinelnschrelbt, oder immer elnen Ring, mit dem er funkeln kann, oder eln Spieglei^ da# sonnenfuchtelt zu sel-nem Stolze. Bine Mutter aber wendet slch nach Innen: ihr Herz let der Wirbel selber, und sie hat den Strom In slch. Das Kind ist ihr mehr, als ale selbst eln kleinlr KSnig, vor dem sie slch beugt und den sle nKhrt mlt der WKrme ihrea Herzens. Das Kind macht die Frau zum vollkommeneo Menschea ... Be geht eln heimllcher Strom zwlschen Mutter und Kind, drauf schwlmmen stUndllch Schiffleln auf und ab, beladen mlt kttstlichen GUtem, wie L&cheln, Zunlcken, libers Haar streicheln, Hosenflicken, Blumenbrii^en, Fltt-tepy, Fragen und Antwort . . . Ludwlg Flnckh flOutef tCUKtZKASriEin ZUM MUTTERTAG AM 16. MAI Zu Muffers Geburftfag Da und dein Sohn, Sie sind beide schon alt, Doch blUhen noch Rosen, Vnd das Herz ist nicht halt, Theodor Stom Der einzelne ist vergSnglich, das Volk aber trdgt den Ewigkeitsgedanken in sick. Diesen Glauben an die Ewigkeit des Volkes hat une Adolf Hitler geschenkt. Wer kdnnte ihn besser verttehen und begreifen als die devtsche Mutter, die selbst eine ReprAsentantin des Zvkunfts-gedankens utid Zukunftswillens ist! G«rtrud 8cholte-K15nk Jedes Votk lebt durch seine Miltter und vAe seine MOtterl Die Frauen erhalten ihr Volk durch ihre Mutterschaft und durch ihre UUtter-Uchkeit. Wilhelm Prick XJnser Volk braucht gesunde und starke Men-echen, gesunde und starke Menschen кбппеп nur von kraftvollen und kraftbewupten Frauen geboren werden. Alfred Boseobetg ^ahnung Bdlte dein Blut retn, E$ ist nicht nur dein, Es kommt weit her. Es fUefft weit kin. Es ist von tausend Ahnen schwer, und aUe Zukunft strOmt darin. Halte rein das Kleid deiner VnsterbUchkeit. Will Veep«r Wer sein Kind lUchtweinen sehen kann, hat kefn Vertrauen zu seinem Blut. Wer eeinem Kind mit leichter Mahe alle Trđnen ersparen kann, ist deshdU) noch hein besserer Erzieher und braucht sich um nichts klttger dUnken. Bequeme Kinder sind Armutszeugnisse der Natur. Erwln Gtaido Kolbenheyer Es war ш1п Tag Es war ein Tag — fern Uegt er long — Der Mutter lehnte ićh am Ktrit, Vnd wdhrend mich ihr Arm umschlang, ErzOhlte tie. Ich weifi nicht mehr, tcovon, wie weit, Wei/t nur, wie sanft, wie gut es klang. Es war ein Tag der Jugendxeit — Fern Uegt er Umg. Eniet Zahn. I AAuiterhmd Jetzt bin Ich grau und groP, Mutter. Aber einmal kam ich aus delnem Schof und war nackt und klein. Jetzt bin ich kLug und gescheit, Mutter. Aber einmal warst du aUein mir aUet — 0 eeUge Zeitl Wir Volk — wo hommen wir her. Mutter? Aus alter MUtter Mutterschoj} kommen wir her —--weit. Euer Schofi ist die Ewigkeit, Mutter. _ Hermann daudlUB Die kleinste Matter / m јш«ш Ehe die Mutter den Laden betrat, etopft# und etrlch ele noch elnmal die Klssen Im Wagen zurecht, l&cbelte echnell In da# Qesicht dee acht Monate alten Klndes hlneln, achob den Wagen etwas abeelta und machte nun Ihre mnk&ufe. Ee mOchte wohl elne halbe Stunde vergangen seln, da kam sle mlt vollgestopfter Tasche zurUck. — Der Wagen mlt dem Klnde war verschwunden. Wle angenagelt vor Schreck stand sle da. Daa Herz gefror Ihr jcusammen. Damn lief ale welnend und Jam-memd zur PoUzel, machte verwlrrt und ver-zwelfelt Ihre Angaben. Als vler Beamte auf die Suche geschickt wurden, entwlrrte ale aich etwaa aus dem Kummergam, in daa ale eln-gesponnen war. Die Beamten liefen mlt Ihr straQauf-atraeai). Elne Stunde, zwel Stunden. Und da, ala die Mutter schon vor Verzwelflung vergehen wollte, kam der Klnderwagen wleder dort angerollt, wo er zuerst gestanden hatte. Eln kleinea MHdchen achob Ihn. Ea war gerade ao grofi, dafl ea bla zur Lenkstange heraufrelchte. Ja, daa kletne Ding gab an, den Wagen weggeachoben zu haben. Und dabel waren die bauen Augen voll von bOsem Ge-wlBsen. — Wle ale dazu gekommen eel, den Klnderwagen wegzuschleben? »Ich wollte so schreckllch geme Mutter splelen.« Und nun lag die Sonne auf dean hellen Klnderhaar, darln noch die Striche vom Kamm zu aehen waren. Und wie die Klelne nun erzShlte, da war's, als ob Ihr die Seele auf den U^en schwebte. Sie hatte daa KIndchen apazieren gefahren, Im Park, gar nlcht ao welt, Immer um den Flatz herum, wo die welflen Blumen-ateme In ganzen Sprudeln aus der Erde kommen. Und dann hat ale auch mal angehalten, hat daa Klndlein aua dem Wagen heraua-geholt, auf den Weg gestellt, wollte sehen, ob ea achon laufen квппе, aber daa hat daa KIndchen nlcht getan. Und dann hat ea das KIndchen wleder In den Wagen gebettet, hat dabel geaungen und mm aei ale eben wleder da. — Quokt noch elnmal in den Wagen, tippt mlt dem Zeljfeflnger auf die klelne Naae im Wagen und rennt davon, ala ael nlchta geweaen. Sobota, 15. maja 1943. K^BAWANKT}N BOTE stran 5. — Stev. 88. Xow) итож na Qowenlskem Gorge, beda in umiran|e ПшогШ so zvesto skrbno ženo - Zverinski umor v WoAeiner-Felstritza - 30 banditov napade slabotno ženo Nedelja je, 10. maja, pozno zvečer ob 10. uri. V Witnachu pri Wocheiner-Feistritzu stoji v svoji kuhinji pri ognjišču starejša sama žena, samostojna gospodinja, da si pripravi večerjo. Mati petero otrok je pri njej v kuhinji, da bi vprašala za dober svet gospo Roso Ledineg, ki je v celem wochei-nerskem okolišu znana kot vedno zvesto skrbna pomočnica. Iznenada vdre okrog 22. ure 30 banditov v kuhinjo in po vprašanju, ^(^0 je, ji sunejo natikalni nož v prsi. Krvaveča se žena zgrudi in vtem ko se še valja У svoji krvi, ji nek bandit še požene kroglo v glavo. Vse to se-je zgodilo v prisotnosti matere 5 otrok, ki je potem še morala biti priča, ko so banditi oplenili stanovanje Rose Ledinegove. Banditi so tako umorili ženo, ki je že nad 30 let živela v wocheinskem okraju in ves čas svojega življenja mimo in skromno živela, uslužna svojim bližnjikom. Rosa Ledineg je bila znana po Gorenjskem po svoji ljubezni do čebelarstva in je vsakomur pomagala, če je le mogla. S svojo neumorno marljivostjo in krepkim nastopom za domače prebivalstvo si je pridobila simpatije velikega kroga prebivalstva v wocheinskem okolišu. Še dva dni, preden so jo banditi umorili, je z uspehom priporočala Kreislei-terju v Radmannsdorfu nekaj rodbin, ki so jih nameravali odstraniti iz wocheinskega ozemlja, ker so šli banditom na roko. Gospa Ledineg pa je bila tista, ki se je kot za-ščitnica postavila za te rodbine. Zlasti se je zanimala in pazila na stare ljudi. Z mirno vestjo lahko trdimo, da so bili s tem gnusnim umorom banditov ljudje wocheinskega ozemlja oropani svoje prve zagovornice in zvestoskrbne zaSčitnice. Ganljiva žalna sveSanost za umorjeno V torek, dne 11. maja, se je v Wocheiner-Feistritzu Vršila skromna, a ganljiva žalna slovesnost za na tako ogaben način umorjeno gospo Roso Ledineg. Kreisleiter Pg. dr. Hochsteiner je označil življenje po-kojne kot življenje v službi gorenjskega prebivalstva. »Strahopetni in za vratni umor Rose Ledineg nam je«, tako je rekel Kreisleiter dr. Hochsteiner, »zopet dokaz, da niso možje, ki se klatijo po gozdih, nič drugega ko podli in najbolj prostaški napolljudje in zveri. Na najgroznejši način so spravili ob življenje starejše* in samostojno živečo ženo. Glede tega strahopetnega umora se prav lahko upof-abi rek: ,Povej mi, kdo je tvoj naročilodajalec, in jaz ti povem, kdo si.' Naročilodajalci tudi tega prostaškega umora so O. f. in oni, ki si jih je O. f. izbrala na Gorenjskem kot orodje za ustanovitev boljševiškega kaosa; židje in bolj- — m. /fan* foachim trohner. ^ 3!Jtlade {avorike — mlada srca Mala prestolonaslednica mora sicer tudi še naprej skoro ves dan posedati pri svojih knjigah, vendar pa ima zdaj pogosto priliko, da se kreta na planem, telesno uri in odpočije pri igri in plesu. Kari Gustav je pri tem njen učitelj. Od njega se nauči sabljanja, jahanja, lova, ribarjenja, plesa. Je prav učljiva učenka in dokaže vzlic začetni slabotnoati čudovito vztrajnost Tako je temu nesrečnemu otroku usojenih vsaj nekaj srečnih let. Zopet je kot poprej Kari Gustav njen kavalir. Kakor kak paž je vsak dan pri njej. Iskrena in nežna ljubezen združuje oba. Deček, za svojo starost izredno velik in močan, ki lahko dovolj pogosto dokaže avoj pogum, svojo vztrajnost, svojo odločnost, je deklici ideal možatosti, ki jo upa nekoč tudi sama doseči. Ob neki priliki, ko sta se na lovu ob Me-larskem jezeru Kristine in Kari Gustav oddaljila od dvorjanske družbe, prime deček roko princese in jo dolgo obdrži v svoji. Lahno nasloni Kristine glavo na njegovo ramo. Pozabljena je vea učenost, pozabljeno vse neotročje dostojanstvo. »Ko bom kraljica ..pravi Kristine sanjavo, vtem ko Kacl.GuetaT poljubi njeoo roko..»takrat # paort4 £огоШ t m/oofii ta jraetstl ševiki. Moriti je postal boljševikom drug poklic. Tudi njihovi plačanci na Gorenjskem, ki niso na delu za svobodo dežele, ampak izključno in edino za interese boljševizma, stresajo svoje zločinske nagone nad dostojnimi ljudmi, ki so brez orožja. S terorjem in najkrutejšo brutalnostjo poskušajo spodkopati mirno življenje gorenjskega delavoljnega prebivalstva. Zaradi njihovega počenjanja so v mnogih pokrajinah Gorenjskega postali mir in red neznani pojmi. Morijo može in žene in se ne ustavijo niti pred otroci. Svoje gnusno početje po nalogu O. f. in Moskve označujejo banditi kot »novo člo-večanstvo«, s katerim hočejo v znamenju sovjetske zvezde seznaniti vse Gorenjce. Svoje zverinsko divjanje poveličavajo kot »svobodo narodu«. Kdor bi Se vedno hotel Kakšne so lastnosti, ki jih je komunistična stranka razvijala po vsem svetu«, v resnici ? Krvoprelitje pri Katinu daje jasen odgovor na to. Boljševizem (komunizem) ni nič drugega, kot stro-jilo za uničenje inteligence in zasužnjen je kmetov in delavcev. Je sredstvo za izročitev dostojnih, mir ljubečih ljudi v roke židovskim hlapcem krvnikov —GPU. in baftditom —, ki imajo nalogo, da ljudi lastnega naroda zverinsko pokoljejo, oropajo in okradejo lasten narod in prineso samo bedo narodom. S poudarkom je izjavil Kreisleiter dr. Hochsteiner ob krsti gospe Rose Ledineg: »V interesu gorenjskega prebivalstva smo se na novo lotili naloge, da pobijamo in iztrebimo to boljševiško kugo in vse, kar stoji za njo in se z njo solidalizira. Umori, ki so se zadnje tedne zopet izvršili na Gorenjskem, nam narekujejo poostrene ukrepe, ki bodo zadeli one, ki so sokrivi umorov, ropov in požigom Imam nalog, da izjavim tukaj ob krsti naše mrtve prebivalstvu Gorenjske, da bo v bodoče vsak umor dobil svojo oeveto. Prišel je čas, da se vsak odkrito odloči, kje hoče stati. Kdor ne poda z dejanjem priznanja k Velikonemškemu Reichu, je proti nam. Prebivalstvo Gorenjske se mora jasno in odkrito odločiti, v katero obeh dveh front gre: ali se prizna z dejanjem k nam, ali pa se odloči za fronto morilcev, plenilcev in napol-Ijudi.« Kdor kakorkoli podpira organizacijo boljševiSkih falotov in banditov, je v naših očeh zločinec napram svoji domovini, ki ne Kristini zadrhti glas Deček resno prikima. »To bom prav gotovo storil, poprej pa hočem postati junak v vojni, kakor moj stric, tvoj oče!« »Vojni junak!« ponovi Kristine skoraj zavistno, »da vojni junak moraš postati, da boš lahko branil veličino in moč švedske. Samo vojnemu junaku pristoja mesto kralja v naši očetnjavi...!« Počasi, vodeč se za roko, stopita oba otroka do brega velikega jezera, v čegar ko zrcalo gladki ploskvi poigravajo zadnji žarki zahajajočega sonca. Kmalu bo žareča krogla zatonila za steno oblakov na horizontu. Iznenada ee Kristine odtrga. »Povej mi, ali se hočeš nekoč poročiti z menoj, dasi sem grda in imam pokvečeno eno ramo, ali pa hočeš le postati kralj ob moji strani?« Njen glas drhti. »Ampak Kristine...!« deček se visoko stegne, »oženil bi se s teboj, pa da si hčerka dninarja!« ge enkrat poskuša prijeti jo za roko. Toda mala princesa se brez besed obrne proč in gre s sklonjeno glavo nazaj k jasi, kjer se paseta jezdna konja.--- Precej let je minilo od tega dneva. Kari Gustav stoji s švedsko vojsko v Nemčiji. Postal je vojni junak, kakor je bil obljubil sebi in princesi Kristini Pod maršalom Torstensonom si je v bitki pri Breitenfeldu stekel najvišjo slavo. Razgrne večkrat zapečateno pismo prin-ceee Kristine, ki вш ga je bil prlneeel brd dvomiti o tem, da O. f. ni nič drugega kot orodje komunistov in Moskve, tega mora znova dovesti to ostudno zločinstvo na Rosi Ledingovi do boljšega spoznanja. S ponosom se baha tovariš Andreas Hribar kot član izvršilnega odbora. O. f., da hoče izvršilni odbor O. f. vedno delovati v tem smislu (torej moriti, ropati, pleniti) in da to delo dalje razpleta. »Vse lastnosti« — tako je zaklical ob pritrjevanju svojih banditov in z živio-kliči Moskvi in Stalinu — »ki so jih razvijali povsod Sovjeti in komunistična stranka, krase tudi O. f. in s tem komunistično stranko v Sloveniji.« Člani izvršilnega odbora O. f. potrjujejo torej sami popolnoma Jasno, da ni O. f. nič drugega kot komunistična stranka Gorenjske. zasluži, da živi v skupnosti mir ljubečega in delavoljnega prebivalstva. Kot Izdajalec in pomag»č banditov bo kaznovan z najostrejSo kaznijo in bo zgubil domovino. Kdor pa se kot odkrit z na čaj priznava k Reichu proti banditom, si obdrži domovino, svojo rodbino in svojo bodočnost Vrh tega si mora biti od sedaj dalje vsak Gorenjec na jasnem in nihče naj se ne čudi, če odslej zadene vsakogar najostrejša kazen, ki se pregreši kot državljan VelikonemSkega Reicha nad najelementarnejšimi zakoni reda In discipline. A. M. Hroii Staln Steln. (šolanje.) Večerno šolanje s« j« vršilo nedavno v sejni dvorani Krelsleitunge, pri katerem se je poslovil od Ortsgruppenstaba Kreisleiter Pg, Pil z, ki iz zdravstvenih razlogov zapusti za dalje Časa Ortsgruppo. Izročil je Ortsgruppenlelterju Pg. StraBerju In 6upanu Pg. Rechbachu umetniško Izdelano listino za neumorno delo za popolen uspeh vojne zimske pomoči, ker je bil Steln s svojim uspehom na prvem mestu. Zahvala je veljala obenem tudi vsem sodelavcem. Schu-lungslelter Pg^ dr. D o u j a k je nato predaval o »nastoju stranke«. Za njegova Izvajanja so ga nagradili z živahnim pritrjevanjem. Lukowltz, (Filmska predstava.) V nedeljo, 9. maja je bila v Lukowltzu filmska predstava Gaufllmstelle. Predvajal se je film; »Svetohllnskl Florjan« po tedenskem pregledu. Lukowltx. (šolanje.) V ponedeljek, 10. maja je bilo v ljudski Soli Egg-Lukowltz Šolanje Block- in Zellenlelterlnnen NS-Frauen-sohafte. Zastopane so bile Ortagruppe Luko-wltz, Kraxen, Glogowltz In Morttutsch. »Srčno ljubljeni prijatelji 5. januarja 1644. Iz prejetega pisma sprevidim, da si ne upate, zaupati svoje misli papirju. Toda dopisujeva si prav lahko na ta način, če mi le pošljete ključ k šifrirani pisavi in mi potem sam pišete v tem tajnopisu... Takrat bi poslali lahko pisma svoji sestri, palatin-ski grofici Mariji. Morava biti zelo previdna, kajti še nikoli nama niso tako nasprotovali kot ravno sedaj, toda s tem ne bodo opravili ničesar, če boste le ostali tako stanoviten, kakor se jaz nadejam... MoJa ljubezen do Vas je tako silna, da Jo more le smrt premagati... Morda Vam bo kdo svetoval, da me že zdaj Javno zasnubite, toda rotim Vas pri vsem, kar Vam Je svetega, da potrpite še nekaj let, dokler si ne boste pridobili večja izkustva v vojni, in dokler ne bom jaz nosila krone na glavi. Prosim Vas, da se ne dolgočasite in se sponrmite starega reka: »Ne prenagli se za dobro stvar!« Kari Gustav čita vrstice vedno znova in znova, čelo se mu omrači. Zakaj te tolažbe za bodočnost, zakaj le to večno skrivanje? Odkrita In odločna beseda pred državnim svetom in stanovi mora vendar odstraniti vse težkoče! Ali pa si je Kristine morda premislila, vzlic vsem svojim zagotovitvam ljubezni? Mladi palatini! grof smajuje s glavo. To nI mogoče...! Pa je vendar mogoče! Namenoma razširjene govorice o življenju Karla Gustava v Nemčiji, o dozdevnih ljubezenskih manjih IK тпвАммц ЕодМшјж Hiitif* grnWrnm '•v •. (ђгппмрип^Г đci Toge* v žarišču dneva Oberprllfung der Stromeinsparung Prcskušnja prihranitve toka Der Generalinjpekteur fur Energie httte, vie beri^tet, m einera Erlafi vom 18. Februar be-stimmt, dafi in Haujhaltungen mit mehr »U lehn Zimmern cine Stromersparnis von mindestens 20 v. H. der itn gleidien Zeitraum de« vorigen Jahres verbrauAten Strommenge erzielt werden mufi und Ifleidireitig die Erwartung ausgesjjro-dien, dali Haushalrungen von zehn und weniger Zimmern mmdestens 10 v. H. einsparen. Dieser Untersdiied besagt, dafi das „Mufi' der grofieri Haushalrungen, wenn nStig, erzwungen wird, und dafi zu diesem Zwedc der Verbraudi iiber-wadit und verglidien wird. Die Elektrizitatswerke haben in besonderen AusfUhrungsbestimmungen zu dem Erlafi genaue Anweisungen erhahen, wie dieje Oberwadiung vorzunehmen ist. Ihnen erwadist dadurA eine erhebMAe Mehrarbeit, die durdi Heranziehung von Halbtagjkraften ausgetuhrt werden soli. Bet der Oberwadiung de: Stromverbraudiej mussen und sollen hohere Beansprudiungen der Strom-lieferung, z. B. durdi elektrischcs Kodien, durdi Heifiwasserbereimng zum Baden, durdi Knde-rungen des Personalstandes und KrankheitsfSlle in einem Haushalf beriidcsiditigt werden. Hiefiir sind genaue Einzelvorsdiriften ergangen, an die die Stromlieferer und Strom verbrauAer gebunden lind. Obersdireitungen des nadi diesen ^tim-mungen zugelissenen Stroroverbraudies, fiir die der Verbraudier keine triftigen Griinde angebeti kann, Ziehen fur den Inhaber der grofien Haushalrungen Ermahnungen, Verwarnungen und sdiliefifidi Strafen naai sidii Aber audi der Strom verbraudi dfr kieineren Haushaltungen, bet denen die 10. v. H. Einsparung nur „erwartet" wird, wird von den Elektrizitatswerken iiber-wadit. Wo die Ersparnis nidit eintritt, werden die Haushaltungen nadidriidclidist zur ErfUllung der „Erwartung" aufgefordert werden. Vorsdilage und Empfehlungen fiir Stromeripar-nisse geben viele ElektrizitStswerke in Form van praktifdien Metkblittern ab. Wo die Ober-wadhutu ergibt, dafi an Stelle einer Einsparung ein Menrverbraudi ohne ausreidiende , Begriin-dung (Vergrofieiung der Personenzahl, Krank-heit, Fliegersdiaden) eingetreten ist, kann die Oberwadiung durdi Sonderkontrollen mit Zwi-sdientbldiungen versdiarft werden. Bei weiteren offenkundigen Verstcfien kann eine Verwarnung erlassen wder in besonders sdiwerwiegenden FKllen ein HSdistverbraudi festgesetzt werden, bei dessen Obersdireitutig eine Ordnungsstrafe verhangt wird. Zimsko šolanje v Bannu Radmannsdorf zaključeno v zimskem polletju se jt šolalo 60 FUhrerln-en und FUhreranwarterlnnen; to Šolanje Je bilo preteklo nedeljo v BDM Radmannsdorf zaključeno. Delovni razgovori o poletnem Športnem delovanju, šolanjih, pevskem pouku so izpolnili spored. Kratka domača popoldanska prireditev Je opozorila na materinski dan In dala navodila za prireditev tega častnega dneva. Za zaključek Je BannmadelfUhrerin v priznanje dosedanjega dela precejšnjemu Številu FUhre-rlnnen sporočila za rojstni dan FUhrerJa napredovanje. Uvodne besede za dan so bile Iz Jutranjega slavja, da naj ohranijo vsak čas hrabro srce In da sO s tem vedno bolj sposobne za življenje v Reichu Ađolfa Hitlerja. Diplom. - Opfiker C. KRONFIISS Kiagenfurf, Bohnhofsfra^e 15 Mf eiif ireKeret edem VermlMoq qetdilotfen skega grofa je večno nezaupljiva princesa le prerada poslušala. Smatra sedaj za resnično, da je ne namerava poročiti zaradi nje same, ampak zato, da bi postal kralj. Z zasmehom sprejet Nekaj mesecev pozneje Ji poverijo vlado. Stara Je zdaj osemnajst let Z največjo vnemo se posveti državnim poslom, toda noben človek ne sluti, kaj se dogaja v njeni notranjosti. Ljubljenci se košatijo na njenem dvoru, poglobijo, kadarkoli se jim le nudi prilika, Kristinino nezaupanje do Karla Gustava, ki p tem nima pojma. Ko se palatinski grof končno slavno povrne na švedsko, doživi čisto zbegan, da ga Kristine hladno premeri in ga zasmehuje zaradi njegove — sicer v resnici ne premajhne — telesne debelosti. In Kari Gustav se sicer razume na meč, ampak besedni spretnosti ko jegulja gladkih dvorjanov nI kos. Cisto očitno je mlada kraljica podarila svoje srce elegantnemu grofu Magnusu de la Gardie, sinu Ebbe Brahe, očetovi ljubici iz mladosti. Neizrečeno razočaran se Kari Gustav umakne na svojo dedino. Toda tudi Kristine trpi, čeprav si prizadeva, da bi omamila svojo bol z delavnostjo in posmehom. 1з vse Evrope se potegujejo kralji in knezi za njeno roko, tnda ona od, kloni v#e ponudbe. Izjavlja, da ee nočejo poroiltl i njo zaradi nje same, ampak predvsem da 3i pridobijo prestol, in tako se raje sploh ne oženi. Kaf naj uči ta umor v Wodieinu? fiitian 6--štev. 88. KABAWANKEN BOTE Sobota, 15. maja 194%, IVek Landralsaml poroča o svoiem deln Danes začnemo z vrsto kratkih poročil o upravnem delovanju, И Je bilo Izvršeno v Krelsu Ra Rut 159S 9aimm SENF #lng#:eg* wtrdtnl D«# klvg* Mow* froy weift ^ w*»> Fabrik C.Wenger XIaoenlurl ђ«т/9/; У(Шт^џ& OBER 50 MHRE ichon pflegen vkt« Housfrau«n ein ver* biichenei Kleid guf-zufriMhen durch SEieST^KRBEN MIT Mm___ MUR iM HANoeiru нХвем! BAUSPAMC^tSE CdF.vrasrTENROT ••ralungtilalla Marburg SchiMerslra&e i/1 Wie es gestem war, so wirtle morgen wieder веЈп: wo тм Buten Kaffee schatetda scWM man auch gute Kaffeemittelt ■BoseA bišntr Micdergesdialt BeiiaSkudnigg FRANCK Kreftfahrer heHr mitl KIT 183» Klagenfurt Gulmbarghaut - Ptrnharlgais# « Heote gnt ##, ftohsfoffe und ArfoelH-kroft« zu sporen. J«d«r KrofHahr^r wlrd durch Sammoln otf«r ZOnd-kerzen dozo beltragen. Alte KerzM w«rd«n bel Bosch In mustergOItlg«« Anlagen fabrikmSBIg Inttondg*-letzt und Stud fOr StOck auf Z#, verldssigkeit ctreng geprOfl. Bosch 1st auch auf dom Geblet d*r Wl*> dererneuerung q|t#f Zundkera«n vorblidlich. — Oarumi alte ZOnd-kerzen samrneln und abliefern beim Bosdi-Dientft Thomas Bohrer Klagenfurt Villu^ar Siral}* Nr. 29-31 Seit Ober 40 Johren das Wahr-zeldien fOr untar* wlKenidiaft" lid) erprobfen und In oiler Welt praktisdi b#w@hrten РгдрагаЦ Chinoselfabrik AktiiHtaMllscliart HiMbirg Karnfnerlsdie KiaScnlart Domfiassc 3 fcnind 24% 2411 LandeshypoffiekenansfaU Das eeidiiisfltaf dcs RelAitfanci Gew^inmg von Darlehen gegen grundbiicherliche Sidierstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gew^irung von Gemeinde-Darlehen und reidisverbiirgten Darlehen. Entsegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalsdiuld-sdieinen. - Haftung des Reidhisgaues Kamten. 8. — 8tev. 88. KABAWAN KEN BOTE Sobota, 15. maja Sichtspiele Allmmelne Fllmireuhand G.ni.bJf.*ZwelgstelleV«ides AssUng 14. V. шп 20 Uhr 15. V. um 16 imđ 20 Шг 16. V. um 14.30, 17 unđ 20 Uhr 17. V. um 20 Uhr Waldrausch FUr Jugendliche zugelassen! 1«. V. um 16 Uhr 20. V. um 16 Uhr Jugendfllmvorstelluns: . Die lostige Varietćfilmstunde Zu den ErmftSlgimgspreisen fUr Jugendliche! 18. V. um 20 Uhr 19. V. um 20 Uhr 20. V. um 20 Uhr Anna Favetti Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelouen! Domschale 15. V. um 19.30 Uhr 16. V. um 17 und 19.30 Uhr Der unsterbliche Walzer FUr Jugendliche zugelassen! 17. V. um 16.30 Marchenfilmvorstellung Katerlieschen Jugendliche und МШШг 30, Erwachaen« 50 Rpf 19. V. um 19.30 Uhr Der Blaufuchs FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Krainhurg le. V. um 14 Uhr M&rchenvorstellung Buntes Allerlei 14. V. um 10.00 Uhr 15. V. um 17 und 19.30 Uhr 16. V. um 17 und 19.30 Uhr« 17. V. um 19.30 Uhr 18. V. um 19.30 Uhr 5000 BM Belohnung FUr Jugendliche nkht zugelassen! 19. V. um 17 und 19.30 Uhr 20. V. um 19.30 Uhr Di^retion Ehrensache FUr Jugendliche nlicht zugelassen! Laak 15. V. um 19.15 Uhr 16. V. um 14. 16.30 und 19.16 JJhr Die kleine Besidenz Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen! le. V. um 19.15 Uhr 19. V. um 19.15 Uhr ' 20. V. um 19.15 Uhr Prlnzessin Sieey FUr Jugendliche zugelassen! 20. V. um 16.30 Uhr Jugendlllmvorstellung Seid Ihr all* da Zu den Erm&Glgungsprelsen fUr Jugendliche! LHtai 15. V. um 20 Uhr 16. V. um 15 und 20 Uhr 17. V. um 20 Uhr Komodianten Jugendliche unter 14 Jahren nlcht ziigelaMen! 19. V. um 16 Uhr Marchenfllmvorstellung Kat«rlieschen Jugendliche und Mllitftr 30, Erwachsene 50 Rpf 19. V. um 20 Uhr . 20. y. um 20 Uhr Kleine MSdchen, groBe Sorgen FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Neumarktt 14. V, um 19 Uhr 15. V. um 19 Uhr 16. V um 14, 16.30 und 19 Uhr 17. V. um 19 Uhr Einmal der liebe Herrgott sein FUr Jugendliche nlcht zugelassen! U. t. um le Uhr Jugeodfllmvoratellmi# M&rehen nnd Fabeln Jugendliche und Milltftr 30, ErwachieneeORpt 19. V. um 19 Uhr 20. V. um 19 Uhr Zwielicht FUr Jugendliche nlcht xugelaseenl Rađmannsđorf IS. V. um 20 Uhr le. V. um le und 30 Uhr Ein Zng fKbrt ab FUr Jugendliche nlcht zugelasMn! 19. V. um le Uhr Jugendfilmvorstellung M&rchen and Fabeln Zu den ErmtIBigungepreteen fUr Jugendliche! 19. V. um 20 Uhr 20. V. um 20 Uhr Irrtum de# Непвеш FUr Jugendliche nlcht rugelaateot Sairach 15. V, um 19.30 Uhr 16. V, um 15.30 und 19.30 Uhr Wie konnteet Du, Veronfta? FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Stein 15. V. um 18 und 20.30 Uhr 16. V. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 17. V. um 20.30 Uhr Die kleine Besidenz Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 19. V, um 20 Uhr 20. V. um 20 Uhr Der griine Kaiser Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelasfen! 20. V. um 16 Uhr Jugendflimvorstellung Buntes Allerlei Zu den ErmtlQlgungsprelsen fUr Jugendliche! sit. Veit 15. V. um 17 Uhr Jugendflimvorstellung Seid Ihr alle da Zu den ErmilBlgtmgspreleen fUr Jugendliche! 15. V. um 20 Uhr 16. V. um 14, 17 und 20 Uhr Andreas SchlUter FUr Jugendliche nicht zugelassen: iirztlldier Sonntagsdienst Velđes 14. V. um 30 Uhr 15. V. um 17 und 20 Uhr 16. V. um 14.30, 17 und ao Uhr 17. V. um 20 Uhr Geliebte Welt Jugendliche unter 14 Ј&кмп nlcht Buselusen! 15. V. um 14.30 Uhr JugendfiIm,vorstellungr Die Instige Varietćfilmstunde Zu den BrmtLBigungspreleen fUui Jugendliche! 18. V. um 20 Uhr 19. V. um 20 Uhr 20. V. um 20 Uhr Das Ekel FUr Jugendliche zugel&asen! Wart 15. V. um 10 Uhr MUrchenvorstellung Bunfee Allerlei 15. V. um 19 Uhr 16, V. um 14, 16.30 und 19 Uhr Der Fall Rainer Wocheiner Tat 15. V. um 19.30 Uhr 16. V. um 15.30 und 19.30 Uhr Frau Sixta FUr Jugendliche sugelaasen! ^16. V. um 18.80 Uhr Jugendflimvorstellung Die lustige Varietefilmstunde Zu den ErmKQlgungapreleen fUr Jugendliche! Kralnburg: Am 16. Mai 1943, Dr. Vlnzenz Werbnak, Kralnburg, Relter-durchlaB 2, Fernnif ISO Službo dobi Zn Jedem FIlm Ле DeutKhe Wochetiachau! OAJNKSAOUNG AnllLQllch des achmerzvollen Verlustea unieres teuren Gatten, Vater«, Sohnes, Bniders, Schwagera, des Herrn Franz Oasenek, ion. sowie fUr die aufricbtlge Antellnahm« sagen wlr alien unaeren herzUchstm Dank; Inebesondere danken wlr alien Kranz' und Blumenependern und alien, alien, die una trSsteten und la den achweren Stunden una zur Selte etaaden. Kralnburg, den 12. V. 1949. , Famllto Oaaendr ZAHVALA V dnevih neizmerne tug* in boleiU eb cmrti našega predragega aoproga, očka, sina, brata, avaka, goep. Franza Onseneka, ml. nam j# bilo vsestransko izrašeoo so-čutj#, M katero Isrekamo t«n potom vsem udeležencem pogreba, darovalcm vencev in cvetja, in vsem, ki s» x nami sočustvovali In nam Uji&U bol ob tel-klh urah, našo naJlaStreneJšo lahvalo. Kralnburg, dne 18. V. Ж8. Onseneb KovaJkega močnika siert -1 gelaunt Sorgfaltiges Abtrocknen der Klinge — am besten mit weichem Papier — gleich nach dem Rasietxn erhSk die SchnittTiihiglcelt. po- tako) •prejmem. Vsi o-skrbi v hiši. Ku-hir Franz. P. (Dol) Lustl«! bei D(>mschale. 490-1 Pridno, pošteno dekle ali takega fanta iprejmem v službo. Oskrba v hiši. Alois Fiber, vrtnar Sdial-kendorf 73, Vel-de,. 22»1-1 Iščem pridno in pošteno dekle od 14 let naprej zi pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Vsa oskrba v hiši". 446-1 Majhen parni ko- moško kolo, pr-ttl, 80 1, z avtomatično sesal-ko, 4 % atmosf., SEIT 3 5 JAHREN (НЕМШЖККЕ Dti&LSCHMIMAll Auigelassene Fabriken Braucbbare Mascbinen kauft KURT FRICK KlajB^enfnrl Salmstraiie Fernrui I486 pripraven za klobučarje, prodam za dogovorjeno ceno. Ponudbe pod „Dobro o-lirinjen" 479-1) na K. B., Krainburg. vovrstna pneu-matiki zamenjam za klavirsko harmoniko,; Strojna zadruga Šmartin pri Krainburgu proda za dogovorjeno ceno veliko mlatilnico na zobe Fe Kovar-žik. Na ogled pri posestniku Triller, Orehek 7. 471-0 Oseba, ki je v nedeljo, dne 9. daljnogled, foto:|'"J^ aparat, damskol ^lagenkrt -kolo. etc. Po-K.'-wnburg zame. nudbe poslati narjav koviSeg K. B., Krainburg ?<= pod ..Odlična '«;:.' prot. ^-%enjava" štev.l""^' njenega od-Л7Р (S .da na K. Bote Krainburg, pod 30 let star fant. obrtnik, živeč v Karntnu, želi spoznati Gorenj-ko staro 20 do Prodam večje Itevilo morskih prašičkov. Mar-I tin Zwertnik, Vischmarje/Sankt Veit. 441-b 30 let. Le resne^—■ legitimaci-ponudbe poslati jo in Kleiderkar-na Karawanken to. Ker sem Bote, Klagenfurt uboga, prosim pod „Blago sr- poštenega najdi ce", št. Službe išče Gospodična z nekoliko znanjem nemškega jezika in strojepisja, želi nastopiti mesto kot pisarniška moč. — Cenjene ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod šifro ifisarniška moč" 4«5-2 Kupim Prodam Prodam nove vi-jolinske citre. — Ntslo^ pri K. B. Krainburg pod 489-6. Cena RM 300.—. Prodam 6 delni Suhe gobe, vsako količino, kupim, lanske kakor tudi letošnje, skozi celo leto. Stavite obvezne ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Stalni odjemalec". 476-7 v ivrho ženitve.[Strojevodja v p, Nameščenci ali! izgubljeno na obrtniki do 4S;progi Klagenfurt let naj požljejo — Krainburg, od-samo resne ponudbe s sliko, ki se tajno vrne, na K. B. Krainburg pod „Moj ideal" 469-21. liie ie za q/ikup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, lU, sS4 m So mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, IZ iage ali trgovine Meh kaKovostaih razredih. Visoka Ropnja nujnosti Ponudbe na Hans zajčji hlev (Ha-iTraninger. Holr senhiitte) za RM 100.—. Am Wei-her 17, Krainburg. 462-B Prodam 18 m*-sece* starega,: močnega bika. Anton Vovk, Moste 9. Sche-raunitz. 461-B groSbandel, Kla genturt, Volker markter StralSe, Bahniibersetzung 1088.7 vergeuđettt Kilowattstund«, ver- (chw»nd*t* Kubikmater Gat nift Dir zui »Selbil-zvdit baim Kochen und Bugaln, b*i derAband-orbait vnd dar Faierihind* gibi viclleidil farad* O * I n a m Liabitan drouBan die labani-ratlanda Patroma, dan antidiaidandan Tropfan Batriabsiloff." Darum oufpotianl Nadi aintm ErloS dat Ganaralinspaktori (ur Woiiar und Enargfa muiiaii wir alta gaganubar dam Vor-|ahr 1(k-20 V* on Ga» und Strom ainsparani Dot konn jadari Irgandwo wardan nodi bal I adam von um durdi Nadilatsigkalt odar fahlanda Obariagung aina Gluhlompa odar ain aiaklri-idiat Gar6* unnolig gabroudit und aina Gas-Пашта untar dam Kodilopf zu groG gatlalll — nnd wot darglaidian Fatilar mahr lind. Eril donn dGrfan wlr mil vni zufriadan sain, wann wlr wirklldi wissant Wir hoban dan Varbroudt (owall gaiankt, doB wlr on dar unbadingi not-wandigan Mlndailgranza angalangt ilnd. Kupim otrolki voziček ali dam zanj drugo protivrednost. Sor-mann Johanna, Mannsburg 46. 467.7 Kupim dobro o-hranjeno kitaro. Dopise na Stirn Johann Stane-schitz 6, St. Veit - Save. 456-7 Menjam Menjam globok, dobro ohranjen otroški voziček za enako dam-sko kolo. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod 477-15. Električni kuhalnik, malo rabljen dam za o-trolko kolo na 2 ali 3 kolesa. Naslov pri K. B., Krainburg pod 483-15. Popolnoma novo žensko kolo zamenjam za Šivalni stroj. Naslov pri K. B., Krainburg pod 472-16. Srebrno uro na kamnov, kakor tudi no iTQUMlPnO 2enftve 472-22. V Krainburgu ali Wart in o-kolid sem kon-ccm aprila zgubila majhno ročno torbico z RM .21 Gospa, srednjih let, ločena, čedne zunanjosti z dobro službo in gitimacijo, glase- telja, da najdene stvari vrne na občino v Naklas. 2elezničarsko le- lastnim posestvom želi znanja čo se na ime Josef Detitschek, Mlad simpatičen obrtnik, Gorenjec, želi znanja s preprosto pun- . čko, staro od 18 proti nagradi od dati prosim pri Fi. Merkur, Krainbu.rg. V noči od sobote na nedeljo sem pozabil na progi Podnart - Krainburg moško kolo. — Najditelja prosim, da ga do 23 let radi u-lda na žel. po-stanovitve lait- staji Krainburg nega doma. V ali na Gruben-dorf No. 6. bei Krainburg. 482-22 poštev pridejo le resne ponudbe pod značko „Srečna boš" na Karawanken Bote Klagenfurt št. 2283-21. Gospodična, 21 let, lepe zunanjosti, čiste preteklosti v dobri-sluJbi, *eH resnega znanja v svrho ženitve z gospodom da 30 et (nameščencem). Govori 4 jezike. Samo resne ponudbe s sliko poslati pod „Cvetoči maj" na K. B. Krainburg 470-21. v ponedeljek, dne 10. m»ja sem v Krainburgu na cesti od Adamiča do Kri-stančič zgubila Kleiderkarto na i m« Jereb Rosalia. —, I^oitan«H* najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne na K. Bo^e Krainburg pod štev. 484-33. Mladenič, 22 let, čiste preteklosti, želi radi osamljenosti znanja 2 črnolasko 17 do 30 let, neoma-deževane preteklosti. Zaželena idealna ljubezen. Cenjene dopise s sliko, ki se diskretno vrne, poslati na K. Bote, Krainburg pod „Ljubljen želim biti" 488-21 V soboto, dne 8. aprila sem zgubila malo zlato broško z modrimi kamni na pro gi od Afiliag do Radmannsdorf. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da isto odda proti drugi broški in dobri napradi na poli* ciji AGling. 485-22 Razno Naročila za ža* ganje drv za Ge-neratortankholz . ;sprejema Johann 40 let star moški, Mezek, Wart 192. obrtno naobra-žen, želi spoznati žensko radi ženitve, staro od 30 do 46 let. V poštev pridejo tudi vdovice brez otrok, če imajo blago srce. Resne ponudbe poslati na K. Bote Klagenfurt pod „Lepa ljubezen" št. 2282-21. Dotlčno žensko osebo, ki som ji v nedeljo, 2. maja dala volneno pletko za gospo Emilijo Orehek v St. Vidu, pozivam, da jo takoj vrne, ker je dobro znana, in da ne bo posledic. Pirnat Rosa, Morautsch. ZAHVALA Ob prebritkl zgubi ljubljene žene ia matere Rosalie Zupan ae prierčso zahvaljujemo vaem za izkazano aočutje In za vso pomoč v neerečl. Posebna zahvala veljaj vodstvu In uradnlStvu ekonomata KIG., sosedom, družinam iz Kropp-a, sodelavcem In posameznikom za Izražena sočutja, za majsko cvetje in za poklonjene prispevke. Hvala vsem, ki ste naSo ženo In mater spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. ABllH|:-eftwe, dne 15. V. 1943. Framz Zupan, scpreg •Toe. In Roealie, otroka