Fhe Oldest and Atost Popular, Slovene Newspaper, in United States of, 'America.
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmage!.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 213
CHICAGO, ILL., PETEK, 4. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 4, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
GOV. ROOSEVELT SE BO ZA DNJE DNI PRED VOLITVAMI DRŽAL DOMAČEGA MESTA IN BO IMEL V NEW YORKU TRI GOVORE. — HOOVER NAPRAVI PO-TOVANJE V OSREDNJI ZAPAD IN MOŽNO JE, DA BO OBISKAL TUDI KALIFORNIJO.
F	-
Chicago, 111. — Oba kandidata, governor Roosevelt in predsednik Hoover, bosta še teh par dni obiskala države, v katerih mislita, da je njih navzočnost potrebna, da jih pridobita za se, ali pa utrdita njih naklonjenost v zadnjih trenot-kih pred volitvami.
Roosevelt se je vrnil v New York pretekli torek zvečer s svojega tridnevnega potovanja po Novi Angliji. Kakor se je izrazil, je siguren, da bo vseh šest severovzhodnih držav volilo zanj. Po celem potu v New York so ga množice ljudstva po mestih prisrčno pozdravljale in so mu prirejale sprejem kljub deževnemu vremenu.
Koncem tega tedna namerava imeti Roosevelt še tri govore, namreč >v četrtek, petek in soboto, in sicer vse tri v New Yorku. Zanimivo je dejstvo, da je Roosevelt tekom cele svoje kampanje prevozil več kot 17 tisoč milj. Obiskal je med tem časom 37 držav, in torej je samo 11 držav, v katerih ni bil Osebno navzoč.
Predsednik Hoover pa je odpotoval iz Washingtona v četrtek zvečer na svoje šesto kampanjsko potovanje. Izbral si je Ponovno osrednji zapad. Kljub dolgemu obotavljanju bo konč-
IZGLEDI PO VOLITVAH
Pričakuje se, da se bo aktivnost povečala po volitvah, ne glede na to, katera stranka bo zmagala.
Chicago, 111. — Ako se vzamejo v poštev izjave tukajšnjih vplivnih podjetnikov, so Hoo-verjeve grožnje, da bo vse razpadlo, ako ne bodo republikanci izvoljeni še za nadaljnja štiri leta, popolnoma neutemeljene. Nasprotno, takoj po volitvah je pričakovati, da se bo zvišala aktivnost v mnogih panogah industrije, ne glede na to, kako bodo volitve izpadle. Predsednik nekega velikega podjetja je dejal, da je več načrtov, ki so pripravljeni za izvedbo, a so se odložili ravno zaradi volitev ir, zaradi kampanje, kateri.se posveča zdaj največ pažnje. Tudi njegovo podjetje ima več takih načrtov, ki se bodo takoj po volitvah pričeli izvajati brez ozira na to, kdo bo pri volitvah zmagal.
Isto mnenje izraža tudi tukajšnja National City banka v svojem mesečnem gospodarskem pregledu ter pravi,- da ni no vendarle obiskal tudi Illinois1 nobene podlage za kak strah, m bo imel v Springfieldu svoj1 kaj bo> ako bo ta ali drugi kan_ govor v petek popoldne. Isti didat zmaga]. 0ba kandidata bo govoril v^ St. in platformi obeh strank da se | namreč zavzemate za temelje zdrave ekonomije in za stabilnost denarja, kakor tudi za
NOVA PALAČA V VATIKANU
Palača, ki jo kaže slika, stoji na vatikanskem ozemlju in bo v njej nastanjena umetnostna galerija slik. Palačo bo v kratkem slovesno otvoril papež Pij XI. Je krasno umetniško delo in nje lepoto še povečujejo lični vrtovi okrog nje.
dan zvečer
Louis, v soboto pa v Twin Cities. Možno je, da bo šel nato naprej v Kalifornijo, da bo fia dan volitev, v torek, oddal svoj glas v svojem domačem ^estu Palo Alto. Na svojem potu po Illinois^ se bo Hoover °£nil Chicage, dasi se bo nje-vlak ustavil v okoliških testih, kakor Joliet, La Salle, Ottawa in Peoria, kjer bo kar z v'laka nagovoril poslušalce. Poleg obeh glavnih kandida-
lzenacenje proračuna.
Kako je celotno ameriško življenje koncentrirano točasno v politično kampanjo, se opazi na borzi, kjer je trgovanje tako mrtvo, kakor že ni bilo zadnjih osem let. Javnost se v teh dneh sploh za borzo ne zanima in celotno trgovanje, kolikor ga je, vodijo samo pro-
w bo pa imelo te dni še število | finalni" prekupčevalci. " Ta J^njsih kampanjskih govorni-1 položaj bo trajal ge celi pri_
svoje govore. Tako ima ■ - •• - * Roosevelt vnetega pomočnika v senatorj u Hiram Johnscnu, ki dasi sam republikanec, go-voril v Chieagi preteklo sredo Roosevelta.
Zadovoljen z Robinzon-
skim življenjem
Masallanes, Cile. — Neka ''ancoska ladja je pristala na ^alem otoku Rinca, da se zalo-s svežo vodo. Presenetilo pa ® mornarje, ker so na tem ne-k'judenem otoku naleteli na
sled filed ga
°ve Človeške noge. Sli so za in kmalu prišli do brio-
od' /Z katereSa je stopil moški, z živalsko kožo in napol [z Jl' Na njih nagovor so prišli joč" , °Ža samo nekaki grgra-*abilv 80vi» kakor da bi bil po-men - Veško govorico. Z zna-da 80 ga privedli do tega, WW je P°kazal, kje se dobi
^aviiiV°da- Predno 80 se od"
Zvabil; «Vadj0' 80 mornarji 55 njimi T 0na"' naj Rrp
ha lad' a pa j° je ob pogledu
V KoCvoUrn° P0briaal od "J'ih
hodnji teden, razen, ako ne bo kaj nepričakovanega prišlo vmes, in se bo trgovanje oživelo šele, ko bodo volitve popolnoma spravljene v kraj. -o-
SEDEM GANGSTERJEV ARETIRANIH
Chicago, 111. — V torek je tukajšnja policija presenetila sedem znanih gangsterskih vodij, ki so zborovali v razkošno o-premljenih uradih na 14. nadstropju 1 No. La Salle St. Kakor se domneva, so bili možakarji zbrani pri važni konferenci, na kateri so sklepali o načinu, kako bi se polastili prevozniškega posla po svojem ra-ketirskem načinu. Vse prevoznike s truki hočejo organizirati v zvezo in vsak bi jim moral plačati za pristop $10, nato pa še mesečne pristojbine $1 od truka. Kdor bi ne hotel pristopiti, ga prisilijo z grožnjami.— Vsi ujeti tički so bili aretirani !n odvedeni na policijo.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
NAJVEČJA REGISTRACIJA
Rekordna registracija volilcev
v Zed. državah.
—o—
Washington, D. C. — Kakor se razvidi iz registracijskih izkazov, bo pri sedanjih volitvah večja udeležba kakor kdajkoli prej v zgodovini Zed. držav. Skoraj 47 milijonov oseb se je namreč registriralo, kar poseka prejšnji najvišji rekord, ki ga je registracija izkazovala pri zadnjih predsedniških volitvah leta 1928, ko je bilo vpisanih 42 milijonov volilcev. — Kakor pri vseh prejšnjih volitvah, se tudi zdaj ne pričakuje, da bi vsi registrirani volilci tudi v resnici prišli na volišča. Kakor se domneva, bo okrog 40 milijonov oseb oddalo svoje glasove, torej se jih kakih 15 odstotkov volitev ne bo udeležilo. — Skoraj vse države izkazujejo letos večjo registracijo, izmed večjih držav pa sploh vse razen Pennsylvaniie.
OBSOJENEC POMILOŠČEN
Chicago, 111. — Gov. Emmer-son je v torek na priporočilo državne pomilostitvene oblasti iz-premenil smrtno kazen nekega obsojenca na 99 let ječe. Obsojenec je 301etni H. C. Bon-ham, ki je bil 11. sept. 1931 obsojen na smrt pod obdolžbo, da je 31. decembra 1930 pri roparskem napadu ustrelil lastnika restavranta na 1244 No. Dearborn St. Obtoženi pa je celi čas zanikal krivdo in je tudi še zdaj ne prizna.
-o-
PRAVIJO, DA SE RES BOLJŠA
New York, N. Y. — Predsednik U. S. Steel korporacije, M. C. Taylor, je imel v torek govor pred odborom za brezposelno podporo, v katerem je izjavil, da se more opaziti znaten preobrat na bolje. Industrijska situacija je boljša, kakor je bila zadnji dve leti, in zaznamo-movati je stalen dvig iz zadnjega poletnega nizkega stanja. — Iz St. Lojuisa, Mo., pa prihaja poročilo, da je tamkajšnji reliefni odbor odklonil podporo vladne finančne korporacije v znesku $209,000, češ, da so se industrijske razmere tako izboljšale, da bodo lahko brez te podpore izhajali.
KRIŽEMJVETA
—	Atene, Grčija. — Na otoku Kalkidiku, ki je bil pred nekaj tedni strahovito obdelan od potresa, so prebivalstvo prestrašili v torek ponovni potresni sunki, in sicer izredno močni
—	Havana, Kuba. — V mestu Santa Clara je bila v nekem gledišču podtaknjena bomba, katere eksplozija je ubila pet gledalcev in jih ranila 16. Domneva se, da je napad posledica volilne kampanje.
—	Harbin, Mandžurija. — Začetkom tega tedna ste se bili dve krvavi bitki med japonskimi in vstaškimi kitajskimi četami. Splošno se opaža,, da se u-por Kitajcev čimdalje bolj širi proti vzhodu.
—	Istanbul, Turčija. — Nepričakovano se je povrnil domov s svojega daljšega potovanja po Ameriki in Evropi Zaro Aga, o katerem se trdi, da je star 158 let. Sam pravi, da je najstarejši človek na svetu. V Ameriko je bil povabljen za reklamo od suhačev, ker je abstinent.
VOLITVE
V NEMČIJI
_>
Ponovne državnozborske volitve v Nemčiji.
Berlin, Nemčija. — V nedeljo, novembra ,se bodo vršile v Nemčiji državnozborske volitve, v katerih se naj nadomesti parlament, ki ga je kancler Papen razpustil pred dobrima dvema mesecema. Vse stranke, katerih je precejšnje število, vodijo vneto propagando, pred vsem pa še Hitlerjevi fašisti. Glavno jim gre za to, da dobe v parlamentu pretežno nadpo-lovično večino, s čimer bodo lahko prisilili sedanjo plemeni-taško vlado, da bo odstopila in prepustila krmilo države njim v roke.
Iz Jugoslavije.
GOSPODARSKE NOVICE Z DOLENJSKEGA. — TRAGIČNA SMRT PRILJUBLJENE 35-LETNE KMETICE V BOH. BISTRICI.— ODLIKOVANJA, SMRTNA KOSA IN RAZNE DRUGE NOVICE IZ STAREGA KRAJA.
BRAZILIJA KAZNOVALA UPORNIKE
Rio de Janeiro, Brazilija. — Zadnje dejanje ponesrečene trimesečne vstaje, ki se je nedavno končala, se je odigralo pretekli torek. Ta dan se je vkrcalo na ladjo 78 odličnih mož, da nastopijo pot v izgnanstvo. Med njimi so višji generali, u-redniki in politični vodje. Vlada je napravila kratek proces s temi voditelji revolucije. Namesto dolgih sodnijskih obravnav, je enostavno odredila, da se izženejo iz dežele. Cilj izgnancev j<2 Evropa; večina jih bo šla na Portugalsko.
HERRIOT NA ŠPANSKEM
Madrid, Španija. — Začetkom tega tedna je prišel semkaj na prijateljski obisk, kakor sam trdi, francoski min. predsednik Herriot.. Ker se je splošno domnevalo, da je namen njegovega obiska, da se doseže vojaška zveza s Španijo, je v torek s svojo častno besedo zagotovil časnikarjem, da nima njegov obisk nikakih skrivnih namenov. — Ob Herriotovem prihodu v Španijo so dijaki na tukajšnji univerzi stopili v protestno stavko., ki pa je bila drugi dan že končana.
VOJNO SODIŠČE OPROSTILO VOJAKE
Springfield, 111. — Vojaško sodišče, pred katerega so bili postavljeni trije vojaki, neki korporal in dva častnika zaradi uboja, ki se je izvršil ob zadnjih premogarskih nemirih v mestu Taylorville nad premo-garjem A. Ganisom, je vse tri obtožence oprostilo. Korporal je izjavil, da je streljal na Ga-nisa, ko je ta dvignil roko proti njemu in je bil na njega samega oddan strel od nekje drugje. Oba častnika sta imela poveljstvo nad polkom, h kateremu je korporal pripadal.
-o-
"HOME LOAN" BANKE ŠE NE POSLUJEJO
j Washington, D. C. — Na no-,vo ustanovljene vladne banke, ki imajo namen, dajati denar na razpolago lastnikom domo-jvanj, bi bile morale začeti s po-islovanjem že 15. oktobra. Otvoritev pa se je morala zavleči do nedoločenega časa, in sicer vsled tega, ker stavbinska društva niso pokupila za devet milijonov dolarjev njenih delnic, kakor je bilo v zakonju določeno. Baje bo zadeva še enkrat prišla pred kongres.
-o-
— Dunaj, Avstrija. — Vsa razpoložljiva dunajska policija je bila popoldne na praznik ,Vseh svetnikov poslana na Renal pokopališče, da prepreči tamkaj spopad med sovražnimi skupinami fašistov in socijali-.stov.
Kako je na Dolenjskem
Od Sv. Vida pri Stični poročajo, da je v tamošnji okolici pri zadnji nevihti meseca oktobra toča zelo pobila okoliške vinograde. Zlasti so hudo prizadete Čagošče in pa Debeli hrib. Trgatev bo prav pičla. Deževje je trajala predolgo in so na več krajih že travniki poplavljeni. Poprej suša, sedaj pa vode preveč. — Repa, ki radi suše poprej ni mogla uspevati, se je nekoliko popravila, vendar ne bo dosegla lanske letine. Krompirja je bilo bolj malo, in hrane za prašiče bo kmalu zmanjkalo. Ljudje prodajajo prašiče "pršutnike" samo po 5 dinarjev za kilogram. Prodaja-'jo, ker morajo in ker nimajo kaj drugega prodati, da tako dobe potreben denar. Prašičev ! je pa veliko manj, kakor druga | leta. V neki vasi, ki šteje 37 šte-[vilk, jih je samo 17. Za rejo jih ne bo in za dom tudi ne bodo imeli kaj klati, ker že sedaj j prodajajo. Tako bodo morali j prašičjo mast drago plačevati v i trgovini, kjer je že sedaj po i 15 Din kg. Tako je — kar kmet j prodaja, nima nobene cene, , ker vsi kupci dobro vedo, da je I prisiljen prodati; kadar pa ku-' puje, mora pa drago plačati, Iker zopet prodajalci vedo, da i potrebuje. — Tako je okoli Št. Vida na Dolenjskem in drugod tudi ni veliko drugače.
--c-
Zagonetna smrt mlade gospodinje
V petek, 7. oktobra, je 351et-na kmetica Elizabeta Urhova v Stari Fužini na Gorenjskem skuhala za večerjo lonec kave in se podala po drugih opravkih. Ko je prišla domov, si je natočila kave, pa se ji je zdela pijača čudno grenka in je dodala še sladkorja, kar pa ni pomagalo. Odšla je k sosedi Marijani ŠeStovi, ki je tudi poku-1 sila kavo in ugotovila isto. Ko-jmaj je ta napravila požirek, se je Urhova zgrudila na tla, se začela zvijati in kmalu v strašnih krčih umrla. Marija Šesto-va pa, ko je videla sosedo na tleh, je hitro popila skodelico mleka in se s tem rešila. Ko so mrtvo obducirali, so spoznali, da je umrla za zastrupljenjem, vendar še niso ugotovili, kakšen strup bi mogel to biti. Mož se je šele po nesreči vrnil s planin. — Nesrečnica je druga žena posestnika Urha in prejšnja gospodinja je tudi umrla na čuden, tragičen način, ker se je zastrupila z nekim sadjem.
--o-
Gobe
Iz Ljubljane poročajo, da ne pomnijo, da bi bilo na ljubljanskem trgu toliko gob, kakor jih je letošnjo jesen. Na en sam dan so jih našteli, da jih je bilo nad 400 jerbasov.
-o--
Kap
V Mariboru' je zadela kap 52-letno zasebnico Rozalijo Bisko-vo, katera je padla na tla kar
na ulici. Prepeljali so jo v bolnico.
Odlikovana
S kraljevim ukazom sta odlikovana z redom Belega orla V. stopnje Josip Rus, predstojnik zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani, in z redom sv. Save V. stop. Josip Campa, višji pisarniški oficijal pri višjem sodišču v Ljubljani.
-o-
Najstarejša Zagrebčanka Najstarejša Zagrebčanka je bila Ivana Phaler, ki je umrla dne 11. oktobra, stara 102 leti. Rojena je bila v Vinkovcih leta 1830 in je praznovala svojo lOOletnico še pri polnem zdravju. Šele letos je pričela bolehati.	.
Vlom
Neznani tatovi so vlomili v občlr>?ko b]?2"^jno občinske pi-same v Zagorju ob Savi, iz katere so odnesli skoro 20 tisočakov. Za storilci ni sledu.
Neprevidnost
Po nesreči se je sprožila puška posestniku Š. iz Očeslavcev pri Mariboru in strel je zadel njegovega lastnega sina v vrat. K sreči mu šibre niso prebile odvodnih žil in so ga v bolnici rešili.
POZOR! NOVOST!
Iz stare domovine je ravno-
kar prispela
BLAZMIKOVA
PRATIKA
za leto 1933.
Vsem slovenskim priseljencem je ta Blasnikova pratika stara znanka že iz starega kraja. Ni je bilo skoraj slovenske hiše, ki bi bila brez nje. Hlastno smo vsako leto posegli po njej, ko je prišla v svoji novi obleki, in teden za tednom skozi celo leto smo z zanimanjem listali po njej. — Podobno obleko. kakor pred leti in desetletji, ima ta pratika še danes in kot taka stopa pred nas tudi nje letošnja izdaja, le z razliko, da je njena vsebina še vse bolj mnogobrojna, pisana in zanimiva od prejšnjih. Poleg koledarja s slikami svetnikov, vremenskimi napovedmi itd., je v njej obširno berilo,ki se ba-vi z dogodki celega sveta, v prvi vrsti pa z dogodki v naši ožji domovini Sloveniji,kakor tudi v državi Jugoslaviji. Zanimal bo čitatelje opis depresije, ki je tudi staro domovino težko prizadela, in odredbe, ki jih je u-krenila država, da more izhajati v tej hudi krizi. — Vse to zanimivo čtivo stane samo
-20 CENTOV-
Poseben popust razpečevalcem, ki naroče najmanj 12 izvodov.
Naročila sprejema: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, III.

RMERIKANŠK? SLOVENEC
Petek, 4. novembra 1982
V
|AMERIKANSKI SLOVENEC
1 Efvi in najstarejši slovenski
P
list v Ameriki Ustanovljen leta l|f&

F lakaja vuk dan razun nedelj, pono-
leijkov in dnevov po prazniki!),
Izdala in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in nprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta ...........-..... ., 3.00
Za četrt leta____1.75
_$5.00 2.50 1.50
The first and, the Oldest Slovene Newspaper in Ameriof*
Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«*
Published By S
EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Subscription:
For one year______
For half a year________
For three months_____
_$5.00 _ 2.50 . 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year______$6.00
For half a year __________ 3.00
For three month*_____ 1.75
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na liatu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
1925, at the post office at
P. Nikodem, O.F.M.:
Rešitev s pomočjo -svinjarije?
Oglasil se je governor v Puerto Rico in izjavil, da je rešitev gospodarskega položaja na njegovem otoku v tem, da se njegovo prebivalstvo oprime — porodne kontrole.
Porodna kontrola je stara roba, čeprav menda nikdar v zgodovini ni bila tako moderna kot je danes. Za nas katoličane seveda njena modernost nima nobenega pomena. Mi vemo, da nemoralnost ostane nemoralnost, pa naj se povija v še tako lepe barve in se nam predstavi v še tako nališpani moderni obleki.
Porodna kontrola je nemoralna. In še prav močno nemoralna. Značaj te nemoralnosti je še najboljše izrazil tisti, ki je dejal ali zapisal, da je porodna kontrola — svinjarija.
Zelo po domače povedano sicer, toda — drži!
Moderni čas se poganja za porodno kontrolo iz različnih razlogov. Ta zakonski par jo, recimo, prakticira iz zdravstvenih razlogov. Drugi zakonski par prakticira isto iz svobodoljubnih razlogov. Tretji iz same modernosti, da se ne bi sosedje smejali. Četrti iz gospodarskih razlogov.
Iz gospodarskih razlogov jo propagira tudi governor v Puerto Rico . . . Otok Puerto Rico je premajhen, pravi governor, za tako veliko število ljudi. Ako se bodo ti ljudje kar naprej množili, bo zmanjkalo prehrane. Menda se boji, da se
(Kako se svet bije po zobeh! Beseda "proletariat" pomeni liste ljudi, ki nimajo nič svojega razen — kupa.otrok. Sedaj pa propagirajo misel, da proletarcu ne kaže imeti kupa otrok — iz gospodarskih razlogov! Ali bo potemtakem pro-letarec še proletarec? Ali bo treba iznajti zanj drugo ime? Menda bi se res pereče socijalno vprašanje proletarijata najlepše rešilo s tem, da bi se proletarijatu odvzela "proles" — otroci . . .)
"Ta nizkim" se je začelo zabičavati, naj se varjejo številnega naraščaja, pa bodo bolje živeli.
Toda pogled po svetu nas uči, da se ubožni sloji večinoma ne oprijemljejo te propagande posebno z veliko vnemo. Reven človek ljubi otroke. Življenje mu ne nudi mnogo solnčnih dni izven doma, zato se rad oklepa svoje družine. Oče in mati se ne sramujeta številne družine. Ne bojita se je, čeprav imata mnogo skrbi ž njo. Ravno v svojih otrocih vidita zarjo lepših dni vsaj na stara leta, če ne prej. V tej nadi jemljeta z mirnim srcem nase premnoge žrtve, ki jih nalaga številna družina.
Brez dvoma prevladuje tako razpoloženje pri veliki večini ubožnih družin, ki še niso pokvarjene po umazani propagandi od zunaj.
Da, propaganda! Javno mnenje je eden najbolj krutih oblastnikov. In prav to javno mnenje si skuša osvojiti znana propaganda.
Javno mnenje, propaganda, se vtakne v prej opisano razpoloženje ubožrie družine in kriči: Ne tako! Proč z otroci! Ne moreš jih imeti!
Ubožna družina vprašuje to javnost: Pa zakaj ne? Ali nisem nad svojimi otroci sama svoj gospodar? Kdo mi more diktirati?
In javnost odgovarja: Jaz ti branim, ker ti nočem dati kruha za tvoj kup otrok! Imej jih malo in dobiš kruha za sproti. Imej jih en kup — stradali bodo in ti ž njimi!
Ali ni neskončno krivična, zverinsko kruta ta propaganda? Toliko bolj krivična in toliko bolj kruta, kolikor z višjega mesta prihaja. Bolj ko jo uganjajo visoki predstavniki široke javnosti, toliko bolj ogabna je.
Ubožna družina ima edina sama v sebi, edino v svojih o-troeih veselje in tolažbo. Pa naj podpiramo kruto neusmiljenost tistih samogoltnežev, ki ji hočejo še to uropati?
NOVE SLJKE IZ DOMOVINE , Barberton, O.
Kakor menda nikjer, tako se tudi pri nas ne moremo preveč pohvaliti z delavskimi razmerami, ker so pod ničlo. Vedno bodo ljudje tako namnožili, da bodo na vseh plateh otoka ce-[se pa obljubuje, da bo boljše, a pali v Atlantik.	I ostane le pri obljubah. Sedaj na
Nasprotniki porodne kontrole mu ugovarjajo, da je napačno poprijel. Poznavavci razmer trdijo, da je še dosti možnosti v Puerto Rico za nove vire prehrane. Treba bi bilo de-
primer obljubljajo, da bo po volitvah boljše, potem bodo ob-ljubovali, da bo po božiču in
lati za razvoj industrije, poljedelstva iri drugih pridobitnih pa-i ko mine t^pžič, bodo zopet rekli,
nog, ne pa navduševati ljudstvo za lenobo, lahkoživost, nepod-jetnost in — porodno kontrolo.
Prav!
Toda recimo o tem načelno besedo. Ali dopušča naša pamet, če ni prepojena s rredsodki, da bi se opravičeno propagirala porodna kontrola z gospodarskega stališča? Z drugo besedo, zakaj se tudi res ubogim zakoncem ne sme in ne more priznati opravičenost porodne kontrole?
Zato ne, ker je taka propaganda — poleg grdobije same — zraven tega še velika krivica napram siromakom. Velika krivica napram tistim, ki si drugače pomagati ne morejo.
Dobro vemo, da porodna kontrola nima svojega pričetka med siromaki. Ta praksa se je pričela med bogatini, ki niso marali jemati nase težkih zakonskih dolžnosti. Od tod je lezla navzdol v srednje imovite kroge, ki so sami želeli biti tako na dobrem kot "višje" plasti bogatinov med njimi.
Dočim se bogatini niso izgovarjali z gospodarskimi razlogi — saj tega niso mogli iu jim tudi ni bilo do tega, da bi se opravičevali — se je srednje imoviti sloj že oziral po izgovorih. Bogatinu je itak na tern svetu vse dovoljeno, tako vsaj on misli, in ga ni sodnika nad njim. Manj ko si premožen, bolj tudi čutiš odgovornost.
Zato so se manj imoviti začeli glede prakse s porodno kontrolo opravičevati z gospodarskimi razlogi. Toda povodenj porodne kontrole je šla še dalje navzdol — kot gre navadno tako počasi ali hitro navzdol vsaka "kulturna pridobitev" — zasegla je tudi prav "ta nizke", takozvani proletariat.
da spomladi itd. Tako bo menda vedno le pri obljubah, dokler ne pridejo na krmilo drugi boljši ljudje, katerih namen bo v resnici ta, da bodo ljtirdem pomagali, kar bi se pa lahko tudi že zgodilo. Saj je vendar v A-meriki vsega v izobilju, pa je kljub temu toliko ljudi gladnih pri vsem tem izobilju in bogastvu. Nekateri pravijo, da se ne more nič pomagati, kar pa ni prav nič res. Denar treba spraviti v promet in ljudem dati tako priliko, da si lahko kupijo živeža, pa bo kaj hitro vse na bolj šem. Seveda je treba to delovati skupno in je treba o vsem tem o pravem času vsem pomisliti, ker je tudi v vsakem posameznem krivda, da je tako, ko bi bilo lahko drugače. Saj vendar sami volimo ljudi, kateri vozijo vladni vlak. Zato pa, rojaki, prihodnji teden nam je zopet dana prilika, da si v tem oziru nekoliko pomagamo. Tre-
ba je torej, da gremo vsi na volišče in volimo za tiste, od katerih lahko pričakujemo izboljšanja iz sedanjih slabih razmer. Volite torej za tiste, ki so po vašem prepričanju najboljši.
Kaj je še drugega novega pri nas? — Da, bi rekel, prav posebnega ni. Društvene prireditve so kljub slabim časom še vedno na programu. Tako bo v soboto, 5. novembra imelo društvo sv. Jožefa št. 110 KSKJ. svojo prireditev. Mr. Grdina bo prišel zopet kazat svoje nove slike, katere je ravnokar prejel iz starega kraja. Slike so jako zanimive in krasne. Prav prijazno ste torej naprošeni vsi Slovenci in Slovenke, da si jih pridete ogledat. Garantira se vam, da vam ne bo žal. Prireditev se vrši v dvorani društva Domovina. Začetek kazanja slik bo točno ob 7. uri zvečer. Slike so bodo kazale dve uri, nakar bo prosta zabava in ples. Vstopnina k prireditvi je mala ; za odrastle je 35c, za otroke pa le 10c. — Še enkrat se torej vabi vse rojake brez razlike, da se udeležite gori omenjene prireditve. Pomagajmo drug drugemu, ker edino na ta način, te si bomo tako pomagali, lahko pričakujemo uspeh. — Pozdrav vsem čitateljem Amer. Slovenca.
Joseph Leksan.
SHEBOYGANSKE ŽENSKE VABIJO NA ZABAVO
Sheboygan, Wis.
Dr. Kršč. žena in mater priredi v soboto večer, dne 5. nov., veselico pri Mrs. Zagožen, v dvorani. Vse članice kakor tudi drugi rojaki ste prijazno vabljeni, da se te prireditve u-deležite. Vstopnina bo samo 25 centov in poleg vstopnine bo ta, katerega bo sreča potipala, prav gotovo odšel zadovoljen domov z lepo nagrado. Prigrizek se bo iivdeležencem dajal brezplačno. Saj vam menda ni potreba praviti, da bodo naše dobre članice prinesle za ta večer samih dobrih reči za pod zobe in pa mišiganca bomo tudi imele pripravljenega, da se iz-plakne morebitni prah, ki bi se nabral v grlu tega ali onega. Torej temu, ki se udeleži te veselice, ne bo treba trpeti ne žeje ne lakote. Godbo bomo imele pa tako izvrstno, da se bo kar samo vrtelo. Naša vrla oi'-ganistinja Miss Stanza Skok nam je tudi obljubila, da nam bodo omenjeni večer cerkveni pevci zapeli nekaj prijetnih in veselih pesmi. Tako, sedaj sem vam napisala same lepe stvari. Vi pa, dragi bralci, sklenite, da boste v soboto večer prav gotovo prišli na veselico Materinega društva.
Frances Melavc, tajnica. -o-
IZVANREDNA NOVICA
Chicago, 111.
Čudno, da, zelo čudno se mi je zdelo, da dr. sv. Cirila in Metoda ZSZ. do sedaj še ni priobčilo nobenega članka glede njihove letošnje prireditve. Gotovo, sem si mislil, hočejo letos zopet kaj izvanrednega prirediti in nas zadnjo minuto pre-senečiti. To bi se jim menda tudi posrečilo, ako bi ravno ne imel opravka "down town", v mestni hiši. Ravno, ko sem odšteval denar za moje davke, pa me nekdo prime za ramo. — Prestrašil sem se, pa ne, da bi se kdo predrznil v mestni hiši narediti "hold up". — Hallo, Andy, me prijazno pozdravi o-seba, katero sem spoznal kot "big shot" od zapadne strani mesta. Ilallo, John, ga pozdravim, zelo si me prestrašil, mislil sem, da je "hold up". No, no, mi zatrdi prijatelj, saj je vendar dosti, ko ti mesto žepe izprazni. Povej mi pa, Andy, ali si ti že kaj čfjl v naši naselbini glede letošnje prireditve dr. sv. Cirila in Metoda? No, mu odgovorim, šnofal sem že vse povsod i pa vse zaman. Well, mi odgovori prijatelj, da ti ne bo treba nadalje šnofati, ti hočem pa jaz povedati, da bo dr. sv. Cirila in Metoda priredilo prireditev in zabavo, katera bo prekašala vse do sedaj prirejene prireditve na slovenskem odru. Za božjo voljo, pa ne, da bi kake copernike postavili na oder? No, mi zatrdi moj prijatelj, ravno nasprotno. Društvo sv. Cirila in Metoda si je za to prireditev priskrbelo (kako, mi je dosedaj še uganka) svetovno znane rokoborce in boksarje, da nam bodo na odru pokazali
njihove umetnosti. Imeli boste ■■ pa tudi priložnost videti doma-! či talent v tej stroki, katerega | imate v obilici, pa žalibog slo-' venski narod ga menda še ni j irnel priložnost videti. No, to so ti ga pa tudi od hudnika. — Takoj sem se namenil celo a-fero napisati in naznaniti našim rojakom in rojakinjam v Chica-gi ter prijateljem v Cicero, Berwyn, Joliet in Waukegan, da ne pozabijo dneva 20. nov. in sicer v šolski dvorani sv. Štefana, da se poslužijo te prilike, da boste videli nekaj, kar se vam do sedaj š.e ni nudilo na našem odru. — Prijateljski pozdrav.	X. X. X.
RAZNE NOVICE iZ JOL1ETA
Joliet, HI.
Malokdaj vidim kak dopis iz Jolieta. V časih, v katerih se sedaj nahajamo, smo postali-nekam zaspani in se ne ljubi pisati. Kljub temu je pa v Slovenia dvorani sleherni dan kaka zabava. Tako je imelo društvo sv. Družine vinsko trgatev, katera je precej dobro izpadla. Oče župan in mati županja sta bila prava slovenska korenjaka. Vse je bilo pravega staro-kra jskega tipa, samo naša "kej-ha" je bila pa docela ameriška. Iz naše "kejhe" se je pa dalo priti ven bodisi na pošten ali nepošten način. Tako tudi prav po ameriško je bilo treba včasih žandarje aretirati, ker so sami kršili paragrafe.
Dekliška Marijina družba naše fare se pripravlja za igro "The Masterful Monk". Povest "The Masterful Monk" je spisal londonski katoliški duhovnik, konvertit, Owen Francis Dudley. Ta zanimiva knjiga Je jako popularna po celi Ameriki in je bila že trinajstkrat izdana. Predoči nam sliko modernega življenja. Pokaže nam posledice ateizma in njegove brezverske nauke. Naša čč. gg. kaplana Rev. Hiti in Rev. Kuz-ma sta s posebnim dovoljenjem pisatelja pripravila to povest za cder. Zatorej bo jolietska naselbina prva v Ameriki in sploh na svetu, ki bo imela čast predstaviti to imenitno igro. — Igra bo vprizorjena v petek in nedeljo, dne 9. in 11. decembra. Igrala bo tudi šolska godba. — V sredo in nedeljo zvečer, dne 6. in 9. novembra, pa priredi društvo St. Ann Drill Team jako smešno igro "Climbing Roses", Ker je to mlado društvo že trikrat vprizorilo krasne igre v veliko zadovolj-nost vseh, zato smo zasigurani, da se nam nudi polno smeha in kratkega časa. Polovico čistega dobička je namenjenega naši cerkvi sv. Jožefa.
Danes, petek večer, 4. novembra ob pol osmi uri, bo v Slovenia dvorani' seja demokratskega kluba, kamor so vabljeni vsi Slovenci.
V soboto večer pa ima društvo sv. Janeza Krstnika svoj "pre-election" ples.
Jolietčan.
-O-
Najznnimivej&e vesti «o * •in '»>-. Slov«»r»ciJ: rit« fle !
KONGRESNIK SABATH APELIRA NA JUGOSLOVANSKE VOLILCE!
Chicago, 111.
Tovariši državljani: — Vsi, kateri ste se zanimali in ste o-pazovali mojo aktivnost tekom 25 let kot kongresnika in člana kongresne zbornice Zdr. držav, boste priznali, vsaj upam tako, da so mi bili pred očmi vedno interesi mas in ljudstva, zlasti pa sem pazil na dobrobit priseljencev in sem jim tudi posvečal največjo pozornost. Vedno sem stal na straži in se boril neumorno proti raznim odredbam proti priseljencem, in kadar mi ni biio mogoče take predloge poraziti, sem pa vedno u'spel, da so se take odredbe omilile, da niso bile tako hudobne in nečloveške, ampak da so bile bolj človeške v kolikor mogoče.
Pred dvemi leti, ko sem čutil prihajajočo krizo, sem v kongresu predložil posebno predlogo, da bi se zaustavilo najhujše, da bi se malemu človeku ohranilo njih domove in farme, v katere so ljudje vložili svoje težko prislužene žulje in prihranke. Toda naletel sem na nasprotstvo in opozicijo predsednika Hooverja, republikanskega predsedatelja v zbornici. Moja predloga je bila poražena in Hoover je rekel, da je ta dežela na zdravi podlagi in da moje predloge ni potreba.
Vsi tisti, ki ste med tem časom prišli ob svoja domovanja in farme, se imate zahvaliti predsedniku Hooverju in republikanski večini v kongresu za to nesrečo.
Ko smo pa v kongresu uspeli, da smo imeli malo demokratsko večino in smo izvolili Garnerja za speakerja, ali predsednika zbornice, sem takoj predložil ponovno slično predlogo za pomoč stavbinskim društvom in onim, katere tlačijo mortgage-i, ki je bila sprejeta. Ako bi bila pred dvemi leti, bi ohranilo tisočem zgubo.
Zdaj pa, ko čutijo poraz na volišču dne 8. novembra, bi pa radi prepričali volilce, da so to storili predsednik Hoover in pa republikanci. Zdaj bi bili radi ljudski prijatelji, ko se gre za glasove, toda zdaj je prepozno. Demokratska zmaga je na pohodu.
Ko so ljudje klicali za pomoč, jih Hoover ni slišal. Kadar pa je Wall Street le poše-petal, so postali v republikanskem taboru bolj pozorni kot mačke. Taki so bili Melon, Stimson in dr. Vsi so pomagali Wall Streetu, mednarodnim bankirjem, kateri so izlagali na milijone dolarjev ničvrednih delnic in papirjev na ameriški trg, katere imamo v rokah in jih gledamo, kako krasno so naslikani, toda vi'edni pa nič ali skoro nič.
Vprašanje prohibicije je pO' kazalo, da predsednik nima nobene hrbtenice. V njem je imela antisalunska liga pravo o-rodje za svoje namene. On ^ razorožil prohibicijskih agen-(Dalje na 3. strani.)
t
t
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(66)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Copyright. 1930. by Edgar Rice" Burroughs. Inc. All right* reserved. 'jj^

" AW, %
Pogle., no zdaj za trenotek, kaj se je godilo z Tarz^nonj v arabskem na.ielju. Ko je Tarzan vstopil v Ahmed Ztkqv ;otor, jo istega vsega pregledal in vse prei3kal. Rozdri in pretresel jo posteljo in vse pregledal, dn bi našel kje svoje dragocene dragulje, ali na žalost ni jih. našel nikjer. Ko je vse preiskal in videl, da svejih dragocenih kamenčkov nc bo našel tukaj, ne je odpravil naprej, da poišče in reši svojo žena...
Sklenil jo, ko bo našel svojo ženo, se bo podal zopet na iskanje svojih draguljev. Dal jo znamenje Chulku gorilskemu samcu, da mu naj sledi. Izstopil je iz šotora in krenil proti šotoru, v katerem jc znal da sc nahaja dotična ženska, ki jo je zadišal. Na enkrat pa je opazil, da Taglata ni imel več za seboj. Mislil je prej, da ga čaka pred šotorom Ahmed Zeka. Ker pa je Tarzan poznal nezanesljivost opic, ce temu ni čudil in šel dalje.
Do tedaj, dokler s« Tagiat ni mešai v Tarzane ve načrte, ni bilo Tarzanu mnogo na tem, jo li Tagiat zraven ali ne. Ko sc je pa približni šotoru, je videl, da so bili vsi Arabi ai!iK> vznemirjeni. Kričali so in mahali z rokami. Spoznal je, da bi Arabi znali spoznati samca Chul-ka, zato mu je yelel, naj se odstrani na kraj naselja in ga naj tamkaj čaka. Skozi temno dole naselja je šel Chulka, kakor mu je to naročil Tarzan.
ChuSk so jo odstranil preko temnega dala naselja, kakor mu je hUe ttlmano. Tarzan pi se je previdno pridružil skupini Arabov ter so med nje pomešal, da vidi zakaj gre. Pri vsem pa je poitabit, da nosi seboj pušiče in lok ter sulico, kar bi ga moglo izdati. Ko se je Tarzan približal med gnječo, ga je pograbil eden izmed Ara bo v in mu strgal faz glave pokrivalo rekoč: "Kod je pa ta?" — Zdaj je završalo. Kaj sledi temu. . . ?
/"*>^^>0ooo-oooo-ooooooooooooooooooooooooooo
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka "11-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino cimpreje, kef izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKj! SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago. 111.
Priloženo vam pošiljam svoto $................... za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca''.

Ime_______
Naslov ____________
Mesto ___________
000000000000000000000000 ooooooooooo«1®^

Petek, 4. novembra 1982 ■---- -
RMEKIKSNSK! SLOVENEC

ROOSEVELT SPREJEL ROBINSON A
Družba
OOOOOOOOOOOOOOOO
KJOOOOOfJOOOOOOO*
sv. Družine
vctoooooooooooooo-
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1911
Sedež: Joliet, lil
Nase geslo: "Vse za vero, dom in naroči: vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L lv podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, fll Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., joliet, 111. Duhovni vodja: Re%. Joseph Škur, 123 - 57th St., E. Pittsburgh Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet. III.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 - 10th St., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois.	_
Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sha.psburg station,
E. Pittsburgh. Pa.	.
Mary Kremcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, El.
URADNO GLASILO: "Amenkanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago,
Do dne 1. januarja 1932 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičim raznih podpor, poskodnin in posmrtnm v znesku $89,512.41.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Kojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini
CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA.
Tu vidimo demokratskega senatorja J. Robinsona iz Arkansas, ko je nedavno obiskal gov. Roosevelta v njegovem domu v Hyde Park, N. Y. Robinson je bil demokratski predsedniški kandidat leta 1928.
111.
I
KkmmmemmmmmmMummmi
/•Oooooo00<>0<><KM>OOOOCK><><>g<>
Our Young DSD
A .	__v
ST. CECILIA SOCIETY NO. 12 H. F. S.
Joliet, III.
The St. Cecilia's Halloween Dance is over. We hope that every one enjoyed themselves, as we always try to please everyone. We had a nice crowd for the weather we had, it sure rained all day, but that didn't stop the crowd from coming to our dance, as they all know that St. Cecilia's always want every one to have a grand time. We hope that we will all see you at our next dance.
Most of them were masked. The lucky one winning a prize Were: First pri^e went to Miss Katherine Zupancich, who re-Presented a "Pirate", Joe To-mac who was "Fu Man Chu", Victoria Jelenich, "Clown" Ev-elyan Odaniels "Lady Wash-
2,s:!ai])SIE;!ii:SI!li!^^WIl!llBlllilW!ll»!!l!W(!!igli;
ington", Mildred Odaniels "Uncle Sam", Mary Kelly "Hungarian Miss", Agnes Govednik "Gypsy", and Anne Planick "Two Faced Woman". Each were awarded a large basket of groceries, which they were more than pleased with.
We also want to thank every one who helped at our dance. We want to thank Mr. Stonich, Mr. Martincich, Mr. Petric, Mr. Videtich, Mr. Skul, Mr. Iva-nich, Mr. Juricic, and Mr. Fabian. These men are all willing workers and we appreciate it very much.
The committee girls worked hard to put over the dance, and we wish to thank them for all that they did. The girls on the committee were: Misses Rose and Betty Petric, Anne Nema-riich, Lucille Umek, Frances Skull, Frances Zlogar and Helen Skrinar.
We'll say good-bye till the next time.	Committee.
iz slov. nmim.
(Nadaljevanje z 2. strani )
W, ki so pomoriii več sto ljudi Pri preiskavah. Tudi ta težka odgovornost za to prelito kri Pade nanj.
■i Vi vsi dobro poznate moje fališče in mi ni treba tukaj podarjati v tem dopisu o tem. — Republikanci bi v teh časih ra-di spravili mokre in suhe na 8vojo barko. To je dvorezna korala republikancev v tej *&tapanji.
Na drugi strani pa je demokratska platforma jasna in či-vsakemu. Brez vsakega prikrivanja zahteva javno in odbito odpoklic 18. dodatka, ali ^°lsteadovega zakona. Tu ni Nobenega prikrivanja.
Skozi 25 let mojega službovanja v kongresu kot kongres-
nik
poznam, kaj se za kulisami
g0(ii in zato mene ni lahko vJeti ali ogoljufati. Žato se pa ^dejani in upam, ako ce-n'te moje službovanje, katere-sem se prizadeval vršiti čast-0 in pošteno, potem vas prd-Poslušajte moj glas in 8. '°vembra volite za predsedni-a Zdr. držav Franklina Dela-0 Roosevelta!
^Predsednik Hoover je I>il že <10k	Njegove obljube so
We aZUle V Preteklosti, da so bor- Veljuve- Zato, če hočemo
Woodrow Wilson, ki je pot zdravja, obilice, konstruktivna in je res človeška demokracija!
A. J. Sabath, M. C.
O SLOV. POLITIČNEM SESTANKU
Chicago, 111.
Zadnji četrtek večer se je vršil v slovenski šolski dvorani sv. Štefana veliki slovenski politični shod, ki je bil v tem listu napovedan.- Kar se tiče tega zadnjega shoda moramo poudariti eno dejstvo, da tako o-bilno obiskanega shoda od Slovencev samih Slovenci v Chieagi še nismo imeli. Dvorana je bila nabita do zadnjega kotička. Ta sijajna udeležba od strani našega naroda kaže, da se naš narod slednjič le zaveda, da se je dolžan zanimati za politično življenje te dežele, v kateri, živi.
Odlični gostje, politični voditelji naše vvarde in drugi so izražali pohvalo nad tako obilno udeležbo. Slovenci smo postali s tem političnim voditeljem važen faktor. Udeležba je pokazala, da je tu masa, s katero imajo računati ob času volitev in tu se srečavajo naši interesi in njihovi interesi, ki obstoj i,to v tem, da se z nami enakopravno postopa pri delitvi zastop-
U® I čase> nam preostaja, edi-Prp i°' C'a izvolirno za bodočega 8ewednika Franklina D. Roo-Pot pa komo prišli na novo dilj nal)redka, po kateri so ho-Jefferson, Jackson
stva, bodisi pri uposlovanju na-j ših ljudi ali kje drugje, kjerf Slovenci potrebujemo enakopravnega upoštevanja z drugimi narodnostmi. Tako upoštevanje pa se pribori edino s tem, če pokažemo ob takih prilikah zanimanje za politično življenje. In zadnji četrtek večer smo to storili v polni meri. — Chicaški Slovenci zaslužijo za ta svoj zaveden nastop vso pohvalo in priznanje.
Na shodu so govorili kon-gresnik Adolph J. Sabath, dolgoletni borec proti prohibiciji v kongresu in vnet zagovornik pravic priseljencev v tej deželi. Pred njim je govoril Mr. Ant. Nemanich iz Jolieta, ki je v ognjevitih besedah govoril v prilog demokratske stranke, za kar je žel splošno priznanje. Kongresnik Sabath je omenil Mr. Nemaniča ter izjavil, da je poznal še pred 40 leti njegovega pokojnega očeta. Toda časi so se od tedaj silno spremenili. Rekel je: V teh časih smo vsi "nema-niči", tudi jaz in to po zaslivrgi velikega inženirja v Washingtonu. Kongres-nik Sabath se je rodil na Češkem in obvlada češki jezik, zato pomen besede "nema-nič" v takem smislu razume.— Govorili so še drugi kot alderman naše warde, Mr. John Lagodny, kateri je izboren govornik. Pojasnil je navzočim, da je točas-no v našem 21. wardu nad 9000 ljudi brez dela ter da nad 3000 družin preživlja javno oskrbni-štvo. — V istem smislu je govoril tudi Mr. Veneček, načelnik demokratske wardne organizacije, in Mr. Peter Kielminski, državni senator. Zadnji govor je imel kongresnik Harry Bean iz 4. kongresnega distrikta.
Po govorniškem programu se je začela prosta nabava in ples, katerega se je poslužil zlasti mladi svet. Ta je jenjala ob polnoči in tako se je zaključila ta prireditev, ki se je vršila s tako lepim uspehom.
Vsem udeležencem še enkrat iskrena hvala za tako obilno u-deležbo! Pripravijalrii odbor.
-o-
Katoličan brez katoliškega časopisa je kakor vojak brez puške.
Katoliških Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-ikem Slovencu"!
TO INONO
NAJHITREJŠA VOJNA LADJA
V Dunquerqueju na Francoskem so spustili v morje najnovejšo francosko vojno ladjo, torpednega rušilca. Ta ladja more napraviti celih 42 vozlov na uro. Kakor poročajo, ni ta ladja samo ena najhitrejših francoskih vojnih ladij, ampak v obče najhitrejša ladja na vsem svetu. — Tako se miroljubna Francija pripravlja za mir.
-o--
STOLETNICA ALPSKE POŠTE
Svetovnoznana in enako zna menita švicarska alpska pošta, ki poleti in pozimi vozi po najlepših švicarskih prelazih, obhaja letos stoletnico svojega obstoja. Poprej so tod seveda> vozile majave poštne kočije, zdaj pa dirjajo veliki moderni poštni avtobusi. — Ta pošta si je v teku sto let pridobila svetovni, sloves.
-o-
OD "MRTVIH" JE VSTA.LA
V občini Mol v Banatu je u-mrla 701etna- ženica, žena nekega posestnika, katero so položili v kovinasto rakev in vse pripravili za pogreb. Na dan pogreba pa so sorodniki na začudenje opazili, da se žena premika, dviga glavo in odpira oči. Končno, na strah vseh pričujočih, odpre usta in zaprosi s slabotnim glasom vode. Kar onemeli so ob tem slabem glasu vsi okoli stoječi in se razbe-žali na vse strani, ne da bi ji kdo ponudil požirek vode. Ko je stopila pred hišo, so se šele prestrašeni pomirili. Zdravnik je pozneje ugotovil, da starka
boleha na otrpelosti srca in ko je srce prenehalo delovati, so jo imeli za mrtvo.
--o-
NA ROKAH JO NOSI Neki angleški gardni poročnik, ki se je nedavno poročil, je javno pokazal, da cako ljubi svojo ženo, da jo nosi na rokah. Ko je namreč stopil iz cerkve, je videl, da je ploha zelo umazala ulico, se ni pomišljal. Pred številnimi radovednimi gledalci je dvignil ženo v naročje in jo, kakor otroka, nesel v bližnji avto. — Je bi! pač junak. .
--o-
ZOPET SE TRGAJO PLAZOVI Lansko leto se je v bližini. Lyona na Francoskem utrgal strašen plaz zemlje, ki je porušil večje število hiš in pokopa! pod seboj več ljudi. Zopet poročajo. da zemlja še ne miruje in nedavno se je zopet utrgal večji plaz z ondotnega hriba, ki je zasul avtomobilsko cesto. K sreči ni bilo nobene človeške i žrtve.
-o—;—
VAŽNA ZGODOVINSKA ODKRITJA V FRANCIJI
Pred kratkim je francoska starinoslovska družba raziskovala delto reke Rone in je odkrila, da je v tem predelu Francije živelo v bronasti dobi ljudstvo z zelo visoko kulturo. Pri dosedanjih izkopaninah so odkrili temelje treh večjih mest. Znanstveniki so mnenja, da so temelji, ki so jih odkrili deli mest Heraklea, Roda-Pousia in Theline.
Iz najdb na razvalinah teh mest sklepajo starinoslovci, da so nekdanji prebivalci trgovali z Anglijo, Irsko in Italijo. Ponekod so zasledili tudi ostanke obsežnih kanalov in vodovodov. Francoska starinoslovska družba hoče s podporo vlade izsušiti delto reke Rone zato, da bi tem lažje nadaljevala izkopavanje na tako važnem ozemlju. -o-
glav, je sledila ovnu in ovca za ovco je skočila v globočino. Pastirji so kričali na vse pretege, vendar niso mogli ustaviti preplašenih živali. Na dnu prepada leži sedaj 150 mrtvih ovac, in ker jih pastirji niso mogli spraviti iz nepristopnega prepada, gnijejo ovčja trupla v globini, tako da se širi smrad daleč na okoli.
GAD POVZROČIL DVOJNO SMRT
pomagala njegova sestra. Po nesrečnem naključju je pičil Štefana v roko gad. Ker je Štefanu roka močna zatekla, mu je sestra rano narezala z nožefn in mu izsesala iz rane kri. O'b'a sta se srečno vrnila domov, kjer ju je pregledal zdravnik in poslal v bolnišnico. Nesreča je hotela, da nista mogla takoj najti voza, ki bi ju peljal v bolnišnico. Kmet Štefan je umrl še preje, preden je prišel \>oznik, nje-! gova sestra pa je umrla na prevozu v bolnišnico.
-o-
V bližini Košic na Češkoslo-, vaškem je obdeloval polje kmet i Štefan Hovan. Pri delu mu je'SfRITE AMER. SLOVENCA!

DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in »rčaif bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sreo ob sredah 9 do 11 dop.j ob sobot* inVI do « pop.
Za Božič
OVCE SO POSKAKALE V PREPAD
Čudovita nesreča se je zgodila te dni na planinah v okolici francoskega mesta Grenoble. Nad čredo ovac, ki se je mirno pasla po planini, je prav nizko letelo letalo, ki je z brnenjem motorja močno prestrašilo ov-na-vodnika. Preplašeni oven je pred neznanim zasledovalcem skočil v 100 m globok prepad. Vsa čreda ovac, ki je štela 149
POZOR ROJAKI!
V sredini Ložke doline, v lepi vasi Pudob, je na prodaj posestvo št. 3, po domače Gregor-covo. Kogar zanima to posestvo, naj se za vsa druga pojasnila obrne na spodnji naslov: Louis Košmerlj, 117 W. Poplar Street, Chisholm, Minn.
ROJAK! SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389.R
potovanje v domovino
25.	nov. — BERENGARIA — na Cherbourg. — Potnike spremlja g. M. Ekerovich.
26.	nov.—CHAMPLAIN—na Havre. — Potnike spnenilja L. Goldberg.
6. dec. — SATURNIA — na Trst.
8.	dec. — EUROPA — na Bremen. — Potnike spremlja g. Broz.
9.	dec. — PARIS — na Havre. — Naše glavno skupno potovanje. — Potnike spremlja naš uradnik g. 1'. Dajčman.
Tudi potujete tudi ob drugem času in na drugih parnikih. Mi zastopamo vse vozne linije.
DENARNE POŠILJKE
Brez vsake izgube za pošiljatelje mi pošiljamo denar v stari kraj že nad 13 let, točno in zanesljivo, v dinarjih, lirah, dolarjih itd.
ca $ 3.00...... 170 din »n * 5.70 .-...... 100 lir
1» 5.00___________ 300 din zo !Ut------- 200 lil
ta 10.00............ 610 din za 16.40 300 lir
ta 20.00...........1250 din za 26.75....._.. 500 liv
za 50.00........3250 din za 52.30.....—1000 lir
Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
Vse pošiljke naslovit« na:
Leo Zakrajšek
General Travel Service
1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y.
Dva božična Meta
v domovino
Ako nameravate v domovino, pridružite se rojakom, ki potujejo z izletom na najnovejšem parmku francoske linije
»CHAMPLAIN" 26. novembra ali
"PARIS" 9. decembra.
Za pojasnila in navodila pišite takoj na:
Leo Zakrajšek
General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York, N.Y.
ali pa na
Qkneh cfin®
Tel. v uradu Crawford 2393
Na domu Rockwell 2316
SR. ANDREW FURL!
Slovenski ZOBOZDRAVNIK 3959 Ogden Avenue CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 9-12 dop., 1-5 pop-in 0-5 zvečer, v četrtek in petek; v sredo satno dopoldne.
WAUKEGANSKI URAD JE na 424—10th Street, Tel. Ontario 7213 Ordinira v pondeljef;, torek in soboto.
Plačan oglas. Avtorizirari in plačan od Sheboygan County Republican Club. — C. W. JANKE, predsednik._
Glas za Kohlerjevo listo, je glas za napredek v Wisconsinu
GLASUJTE ZA CELOTNI REPUBLIKANSKI TIKET
Znižajte
stroške
Hi
Izvolite može, ki drže svoje obljube
Walter J. Kohler
ZAPOSLITEV.....Republikanski kandidati se obvezujejo, da bodo
uporabili vsa sredstva, da bodo zagotovili primerno odpomoč za trpljenje in pomanjkanje, ki jc posledica brezposelnosti.
Kot governer je Kohler podpisal več kot dvajset zakonov, ugodnih za delavstvo. Njegove izkušnje dan za dnem mu dajejo praktično razumevanje delavskih problemov, ima rekord, da jc preskrbel znatno množino dela svoji lastni organizaciji skozi celo sedanjo depresijo.
"Nihče ne bo v Wisconsinu lačen, ako je v človeških močeh možno, da se to prepreči." — Kohler.
POLJEDELSTVO. Kot večletni lastnik farme, pozna Kohler poslovne probleme farmarja iz lastne izkušnje.
"Važno je, da dobi farmer večjo kontrolo nad trgovskimi agencijami. Nobena industrija se bi ne mogla vzdržati prav dolgo s tako majhno kontrolo nad svojimi tržišči, kakor je ima povprečni farmer nad svojimi."
"Pospeševati bi se morala večja konsumpeija izdelkov iz wiscon-sinskih mlekarn."
"Drugi problem farmer j a so stroški produkcije in življenja, pri ka-terem je obdavčenje važen faktor, ki zahteva nemudno pozornost." — Kohler.
INDUSTRIJA. Kohlerjeva lista se obvezuje, da bo pospeševala industrijski razmah v Wisconsin«. Ustvarjanje industrije bo zvišalo vire davkov. Čim manj je tovarn, tem višji so davki na osebo, na farmarja, na tovarno.
Wisconsin je sijajno opremljen za industrijo. Potrebna je le zdrava, pametna politika in uprava, kateri bo industrijski razmah dobrodošel.
"Ekonomska obnova v Wisconsinu odvisi od pospeševanja produktivnih podjetij v toliko, da morejo naši delavci najti zaposlitev in da se tako na drugi strani ponovno dvigne domači trg za naše farmarje." — Kohler.
DAVKI. Republikanska platforma priporoča pravo znižanje davkov. ki se lahko doseže samo potom znižanja stroškov vlade — državne
in lokalne.______
"Državni lastninski davki se morajo odpraviti. Država mora prepustiti polje lastninskega obdavčenja lokalnim vladam." — Kohler.
Kohler priporoča izvzetek pri lastninskih davkih podobno, kakor je to pri sedanjih dohodninskih davkih.
Zavzema se za zakon, ki bi dovoljeval polletno plačevanje lastninskih davkov brez kazni.
Glasujte za Kohlerjevo
listo 8. novembra
THE
Kohler ticket
Take This With You When Voting
|x] WALTER J. KOHLER
For GOVERNOR
of Kohler_
,X] JOHN B. CHAPPLE For U. S. SENATOR of Ashland
fx] HARRY DAHL
For LlfcUT. GOVERNOR o'f La Crosse [X] THEODORE DAMMANN For SECRETARY OF STATE of Milwaukee
[X] LEVI H. BANCROFT For ATTORNEY GENERAL of Richland Center_
|X] EDWARD J. SAMP
For STATE TREASURER of Madison
■ ' i ii ii>
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN* AMERIKI.
USTANOVLJEN L. I89h".
Na razpolago noč in dan. — Najboljši £Tlo:ncbili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,
Joliet, Illinois


•o prepričane, da dobijo pri meal najboljše, najčistejše in najcenejša
MESO IN dROCERijfO V zalogi imam vedno vsake vrat« sveže ali suho preka eno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt
|	JOHN N. FASDERTZ
i*	COR. CENTER & HUTCHlNS STB,	JOLIBT. ILL.
JL
J	Chicago Telefon 2917.

AMERIKANSKI SLOVENEC

Petek, 4. novembra 1932 ^
I
T*"'-!! t *-	—■*■ ^ ^ va m a »•» ««* «»••"*««» *w« •"» »*'
>««» atmmm
Kmečki pnnt
AVGUST ŠENOA: JF
Poslovenil Joža Glonar, y
I


"Bom"! Vodil vas bom," je svečano izprego-voril Gubec in vzdignil roko; "vodil vas bom v boj za stare človeške pravice, do zadnjega diha bom z vami. Tako mi Bog pomagaj!"
"Ha, ha, ha!" se je začul porogljiv smeh in v vratih se je pokazalo od mesečine ožar-jeno nabreklo lice Drmačiča.
"Izdaja! Drmačič!" so zaklicali kmetje in v hipu se je zabliskalo deset ostrih nožev.
"Pravi junaki ste! Pobijte me!" se je zasmejal pisar, "jaz sem sam. Izvohal sem vaš sestanek in sem šel za vašim sledom. Lahko bi vas izdal. Obesili bi vas vse po vrsti. Tega pa nisem storil. Hočem biti rajši vaš, da se maščujem nad starim krvnikom za težke rane in udarce. Za vsako rano mora občutiti sto muk. Vaš sem, pri Bogu prisežem. Toda kaj nameravate ? Povrniti se pod nekdanje gospodarje? Sijajno. S konja na osla! Dokler bo kaj gosposkega žameta, bo tekla kmečka kri in kmečka solza. Dol z gospodo! Vse podarite !"
"Molči," zakliče Gubec, "mi nismo razbojniki !"
"O ti kmečka modrost," se je zasmejal Drmačič, "ali veš, da se Uršula in Tahi preko vaših glav pogajajo, da bo Zofka vzela Gabrijela in da bosta na Susjedu ostala Tahi in Uršula?"
"Lažeš," je zaklical Gubec in prebledel, kmetje pa so se pognali proti Drmačiču.
"Čitaj Gubec! Saj si pismen človek!" je rekel Drmačič in podal Gubcu Ankino pismo.
Kmetje so prižgali luč. Gubec je začel čitati in bledeti. Oči so se mu besno zažarele in zaklical je:
"Da, Drmačič! Naš si! Resnica je, bratje. Naši nekdanji gospodarji se vežejo z novim krvnikom proti nam. O ti grda gosposka hi-navščina! In naš punt naj bo celo priprava za to zvezo! Prokleti naj bodo izdajavci, ki so nam še pred kratkim obetali svojo zvestobo, pri tem pa nosili kačo na prsih. Kvišku! Proč z gospodo! Samo ena pravica bodi — naša svoboda !"
"Naša svoboda! a njo bomo živeli in umrli !" so zaklicali razjarjeni kmetje in ob skrivnostnem šumenju mlina, ob zlati mesečini so si ti pogaženi bojevniki za božje pravice in človeško dostojanstvo stisnili žuljave desnice.
XXVIII.
V	oknu mokriškega gradu sedi Zofka Henin-gova. Silno je upadla. Skozi belino njenega nežnega lica sevajo modrikaste žilice. Lasje se ji sujejo razpleteni po ramenih, njene kalne oči gledajo v tla, samo včasih se vzdignejo, pogledajo krasno pokrajino, ki se pred njimi širi, in se obrnejo proti vzhodu. Tedaj se pritisne mala ročica na srce, na dolgi trepalnici se ji zasveti solza in ustnice se ji stisnejo trdneje. Gospa Uršula je Zofko pripeljala sem, da bi se mlada nekoliko popravila, ker jo je poročilo o strašni smrti Miliča ranilo do dna srca. Za materjo in sestro pa je prišla tudi gospa Konjska, da bi svoj pametni načrt dovršila. Po cele dneve poseda Zofka in molče gleda pred se, po nočeh pa moči svoje vzglavje z vročimi solzami. Samo včasih stopi s sestro Marto malo na vrt, da potolaži svoje bolečine v blagem duhu svežega zelenja.
V	sobi sta tudi Uršula in gospa Anka.
"Mila hčerka," ižpregovori Uršula in pogla-
di z roko otožno čelo svoje hčerke, "poslušaj me. Nekaj zelo važnega ti moram povedati. Ti si
dobro in poslušno dete, zato upam, da se boš pokorila volji svoje matere."
"Govorite, mati," je deklica tiho odgovorila in gladila z roko gube po svoji obleki.
"Dokler je bilo še kaj upanja," je nadaljevala mati, "da se bo tvoj zaročnik, ki ti ni bil namenjen, vrnil, sem mirno čakala, ne da bi drezala tvoje srce, dasi sem sama že davno o-pustila vsako upanje. Opomnila sem te nekoč, da bi bilo treba misliti na drugo zaroko, toda ti si se razjezila in jaz sem umolknila. Danes je drugače, danes vemo, da krije nesrečnega mladeniča črna zemlja, in mrtvi se ne vračajo iz groba —"
Gospa Uršula je za trenotek pomolčala. Zofki so se začela prsa hitreje vzdigati in začela je stokati. Črez nekaj časa je Uršula znova povzela:
"Dovolj si jokala za nesi-ečnim ljubim!"
"Za mojim večnim ljubim!" je zastokala Zofka.
"Dobro, za večnim! Ti veš, da je bil blag človek in plemenitega srca, ti ne boš, vem, v svojem življenju drugega ljubila---"•
"Nikdar!" je zastokala deklica.
"Toda če bi tvoj ljubi, ki gleda na naju z nebes, mogel govoriti, bi rekel: "Poslušaj mater!'.'
"In kaj hočete od mene?" je vprašalo dekle s širokimi očmi.
"Da svojo večno ljubezen," je rekla gospa Konjska, ki je dotlej molče stala za Zofkinim stolom, "položiš na vzvišen, blagoslovljen žrtve-nik."
"Ne razumem.''
"Da se omožiš," je blago pripomnila Anka.
"S kom?" je deklica naglo vprašala.
"S Tahovim sinom Gabrijelom," je mirno odgovorila gospa Uršula.
"Z Ga -j---sinom krvnika in hudodelca?" je zakričala Zofka, prebledela ko smrt in šinila kvišku, "ali sta ob pamet?"
"Da, s Tahovim sinom!" je odločno povdarila Anka.
"In jaz naj bom sužnja ne znanega in ne ljubljenega človeka, katerega oče je smrtni sovražnik naše rodbine?"
"Da," je rekla Anka.
"Nikdar! Nikdar!" je Zofka odločno zamahnila z roko.
"Toda, sestrica, ali veš," je vprašala Anka, "koliko solznih noči je tvoja mati prebdela zaradi Tahovega nasilstva?"
'Vem."
"In ali hočeš, da se ti mati zopet veselo smehlja in svojo posest mirno uživa?"
"Hočem, z vso dušo."
"Ali hočeš, da se sname krvniška kletva z vratov izmučenega ljudstva, da usahnejo tudi tvoje solze, da te bodo blagoslavljali tisoči žen, otrok in starcev? Ali hočeš, Zofka?"
"Hočem, toda kako--.—" je začudeno
vprašala deklica.,
1 1
"Vzemi Gabrijela Taha, ker se bo potem stari krvnik izselil iz tega kraja, bo povrnil tvoji materi imetek in ti boš potem pri njej stanovala. Od tvoje žrtve je odvisna naša rešitev."
Molče in težko Sopeč je stala Zofka s sklonjeno glavo sredi sobe.
"Ti se pomišljaš? Ne veruješ? je pripomnila Anka. Dobro. Pa boš čula." Hitro je odprla gospa Konjska vrata sosednje sobe in poklicala: "Pridita gospoda!"
V sobo sta stopila Stepko Gregorijanec in Gašpar Alapič.
(Dalje prih.)

"

TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva*— Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Znanstvene in poučne knjige
ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec:
AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominiek -------------------- 20c
AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk....$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in
oskrbujemo .......................................................—"— 400
DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo.
M. Humek .....................................................-................?1'50
DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah žup-
nika. Kneippa
$1.50
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ...................................... 25c
DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA,
Dr. K. Ozwald .......................................-....................... 75c
FILOZOFIJA, Fr. Veber .......................................-...........$1"50
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25
tično gospodinjstvo ............................................-..........
GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima
i dužnostima/ameripkih gradjana ............................ - 25c
IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in
komunizma ...................................................-...................
IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov-
nistva
60c
25c
KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H.
Vedenik ..............................................................................
KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege
narodov Daljnega vzhoda ..........................................- 41 c
KLETARSTVO. B. Kalicky ..............................................$2-00
KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00
KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Ušeničnik.................... 85c
KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer ........................................
KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc.......................-$1.00
LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ........................... 31c
MILOSRDNOST DO ŽIVALI ....................................... 2Sc
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1-00
NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 75c
NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in
strupenih gob ............................-....................................
NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina....................... 50c
OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka...i.......................... 25c
O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena
razprava ............................................—-..............................$1.25
OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amenkancem v
premislek ..............................................................................................25c
OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem zivljenju..!|>1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko ...................-.....................-— 15c
GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za prak-OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA
IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c
OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA.
M. Brezigar
75c
OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom	$1.00
PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po......................-- 90c
POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c
PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem------ 75c
PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c
POGLED V NOVI SVET ..........................................—■• "c
POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50
POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................. 60c
POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos.
Pejrič
25c
75c 45c
PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00
PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedejjju -------------------------------------------------------------
PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ---------------------------------
PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus........................................$1-00
RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik
45c 75c
in zakon
RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI .....................................................................
RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.-
latinsko-nemški. Al. Benkovič ................-............— 25c
RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1-25
REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka--------------- 45c
SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s
sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c
SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c
SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE.
A. Robida ..................................................—................ 15c
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler-------- 75c
SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal...........$5.00
SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski
politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled-$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. ip 2.
del. Vsak po .................................................................. 60c
SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A.
Robida .......................................'......................................... 95c
SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c
STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za
izletnike .................................................................-..........$1.45
SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c
SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c
TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v
pouk ...........-.....................................................................- 45c
UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv.
Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c
UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek.
Vsak po ............................................................................$1.25
UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al.
Ušeničnik ........................................................................... 40c
VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za
pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50
VINARSTVO. Andrej Zmavč ............................................$2.00
VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih
gojila vladajoča oseba ......................1........................... 40c
VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL.
Dr. J. Jeraj ...................................................................... 50c
VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca..................... 50c
VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva....................... 85c
ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar ...................................1________________50c
ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE-
GA PISMA. Fr. Novak ............................................ 50c
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov.
narod .....................................................—........................ 85č
ZDRAVILNA ZELIŠČA .................................................... 35c
ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. No-Vcik ...................................................................................... 95c
ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00
ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA.
Iv. Grafenauer .....................................;........................$1.25
ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden.
1.—6. zvezek. Vsak zvezek po _______________________________60c
ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J.
Potrata ............................................................................. 75c
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal.......................$1.50
ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem ........................................................................$1.25
ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister .......................................................................$2.00


r^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl
O TEM IN ONE
J<>000<>0#00000000000000000000000000000000000000000000^






POGUMNI PISMONOŠE
Pismonše, ki nosijo pošto na majhni kanadski otok Picton, morajo vsak dan pozimi in spomladi prevesiati 12 km dolgo pot po morju, po katerem plavajo velikanski kosi ledu. Prebivalci otoka so v resnici lahko ponosni na svoje pismonoše, ki jih še nikdar niso pustili na cedilu, pa naj si je divjalo morje še tako zelo. Otok Picton leži v Northumberlandskem prelivu v morski ožini med Novo Škotsko in otokom princa Edvarda. Vsako zimo in spomlad se izpostavljajo pismonoše, ki prinašajo na otok pošto, smrti. Pismonoše morajo namreč pre veslati dolgo progo v posebnem majhnem j čolnu, ki je precej odporen pro-ti sarnkom ledenih plošč. Ne glede na to, da je že veslanje zelo naporno, pa zadenejo pismonoše mnogokrat na strjene ledene gmote, ki so debele po več metrov. Kadar priveslajo do tako debelih ledenih gmot, jim ne ostane drugega, kakor da potegnejo čoln iz vode na ledene plošče in ga vlečejo po ledu naprej. Včasih po nastavi viharno morje ubogim pismonošem prave pasti. Od vseh strani jih na-mah oklenejo debele ledene j plošče. Takrat morajo pismono-J še pokazati kaj znajo, sicer jim leden plošče z enim samim udarcem lahko zdrobe čolniček Pismonoše pa ne prevažajo le pisem in zabojev, ampak tudi potnike.
Letos spomladi je umrla na celini stara ženica. Umiraje je povedala svojo željo, da bi bila rada pokopana na otočku Picton, kjer se je rodila. Drugo jutro je v resnici prišlo 6 pismo-noš, katere so poklicali po telefonu in kateri so pripeljali z otoka bolnega mladeniča, katerega so poslali naprej v bolniš-inico. Nato so položili krsto z j mrtvo ženo v čoln in odveslali i nazaj na otok. Celih 10 ur so se i borili z morjem, preden so srečno pristali na otoku. Pismonoše i večkrat prevažajo bolnike in zdravnike, pa naj bo vreme še i tako slabo. Nekoč se je zgodilo, 1 da sta se dva pridna pismonoša bila z morjem celih 16 ur. Opoldan sta odrinila od brega, po dveh urah pa so ju zajele veli-,kanske ledene plošče. Vso noč sta se brezuspešno trudila, da bi prišla naprej. Prebivalci na otoku so zažigali velikanske j kresove, ki naj bi jima kazali ' ponoči, v katero smer naj veslata. Ker kljub temu pismonoša nista prišla na otok, se je odpravila posebna ekspedicija na pomoč. Pa tudi ekspedicija ni ničesar opravila. Šele ob 4 zjutraj se je ubogima pismonošema posrečilo, da sta s skrajnim naporom prodrla toliko naprej do
otoka, da so jih dosegli otočani in sprejeli v svoj mnogo večji in varni čoln.
-o-
NAJVEČJI ELEKTRO- ! MAGNET
Največji magnet na svetu, ki so ga kdaj sestavile človeške roke ima v svojem elektrotehničnem laboratoriju francoska akademija znanosti. Izdelava tega čudovitega magneta je stala skoraj 1 milijon frankov. Magnet tehta 120.000 kg in je bil zgrajen zato, da bi bili omogočeni poskusi v silno močnem J elektromagn etičnem polju. Ce 'pomislimo, da so doslej uporabljeni elektromagneti tehtati komaj 1500 kg. potem si moremo komaj predstavljati, koliko sil-nejši mora biti magnet, ki tehta toliko kakor težka lokomotiva. Kovinsko jedro magneta sestoji iz 105.000 kg železa. To jedro je ovito z bakrenimi žicami, ki tehtajo 9000 kg, 6000 kg pa tehtajo sestavni deli iz drugih snovi. Dolžina okrog jedra navite žice znaša 51/2 km in dragoceni magnet je pomagal francoskim znanstvenikom že do važnih odkritij.
-o-
ANGLEŠKA CIVILIZACIJA NAZADUJE
Dr. R. E. Mortimer-Wheeler, vodja Britskega muzeja meni, da je angleška civilizacija v zadnjih tisočletjih nazadovala. To sklepa iz tega, da je danes na Angleškega mnogo manj naprav za centralno kurjavo kakor so jih našli v Verulamiumu, stari prestolnici južne Anglije pred 17.000 leti. To mesto je baje imelo tehnično popolnejšo centralno kurjavo kakor današnji London.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!

wu\)e\tm
z
0
B
1 E
OFF ICE
Obstoja 30 let
CENE ZMERNE Brezplačna preiskava
326 s.STATE-sf.
2 ndfloorA c ross/rom vis StorH StateSt. Next DoorRiaHo J/jeaterJ
DR. J. E.
zdravnik in kirurg ■2000 West 22nd Street, CHICAGO. ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in ' —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 396®
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELT DAN V URADU.
DENARNE P0Š1LJATVE
božična darila
svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo račurili:
LIRE:
100 Ur ...........................-.. $ 5.75
200 lir .............................$11.40
300 lir ..........................,...$16.60
400 Ur _____________________________$22.00
500 lir ................................$27.00
1000 Ur ................................$52.75
DINARJI:
100 din .............................$ 1.95
250 din ..............................$ 4.40
500 din .....................$ 8.25
1000 din ..............................$16.25
2500 din .............................$40.00
5000 din ..............................$79.00
Za izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo $ 10.00 morate poslati..........................$ 10.80
Za izplačilo $ 20.00 morate poslati ............................$ 21.00
Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ...........................$ 31.10
Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ...........................9 51.30
Za izplačilo $100.00 morate poslati..........................$102.50
Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih.
JOHN JERICH
1849 West 22nd Street,
Chicago, IU.