V Ljubljani, petek dne 10. januarja 1919.
Leto III,
1110
demcRratične stranke.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in upravništro t Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21*—, za četrt leta K 10-50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1‘—; razglasi in poslano vratiča po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list bo poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Inteligenca in socializem.
Sekoija hrvaških akademikov v Zagrebu je priredila minulo nedeljo predavanje in diskusije o temi »Inteligenca in socializem«. Sodrug V. Korač je izvajal med drugim naslednje zanimive misli:
I etna »Socializem in inteligenca« je prav posebno aktualen, saj se razpravlja dandans o socializmu mnogo vec kot se je razpravljalo pred vojno. Tudi pri nas se inteligenca vedno bolj zanima za socializem in so približuje v neredkih vrstah socialističnim strankam. Zato je potrebno, da izpregovorim nekaj besedi o odnošajih med inteligenco in socializmom. Pokazati hočem, kako deluje inteligenca v delavskem gibanju, katera razočaranja doživlja iit želim pokazati pot, po kateri mora inteligenca hoditi, da ne doživi razočaranja.
Povsod se danes spominja na socializem, po časopisih, na predavanjih in v debatah. Socializem je postal takorekoč nekakšna moda, ki se ji mnogi pridružijo, toda ne razmišljajo zadosti globoko o njem. To je efekt te vojne, ki je povzročil ogromno bedo. upropastil mnogo eksistenc, zrušil mnogo moralnih in inatcrielnih eksistenc, vojno in cerkev. Mnogo autoritet se danes sramuje, ker so podpirali one, ki so vzdrževali to štiriletno klanje. In čisto naravna je reakcija, da' se ljudje pridružujejo onim, ki so že pred vojno napadali te autoritete, ko so sedaj zaznali, da so te autoritete sramotno propadle.
Toda mnogi, ki se nam približujejo iz nekakšnega idealizma in navdušenja, iz elementarnega nezadovoljstva, ne študirajo obenem socializem in njegovo gibanje.
V	nekaterih splošnih potezah hočem povedati, kaj ie social,zent, odkod izvira njegova sila in katero ulogo igra v njem inteligonca.
Socialistični pokret je pokret cticga družabnega razreda, je pokret proletariata, .t j. onih ljudi, ki žive edino od prodajanja svojih moči. Proletarec je delavec v tovarni kakor tudi uradnik. Vsi ti nimajo drugega dohodka, kakor svojo stanovitno plačo, ki jo dobivajo za dobo svojega delovanja v službi.
Položaj modernega prolctarča so ne razlikuje mno-Ko od položaja staroveškega sužnja in srednjeveškega kmeta. Francoska revolucija je proglasila svobodo človeka, ali stvarno sc to ni izvedlo ,zakaj plača, ki jo delavec dobiva, često tie zadostuje uiti za golo življenje, vzdržuje pa onih t. zv. gorenjih 10.000, oni mali razred,
‘ ninia dr»Kcga smotra, kot da izkorišča nižje razrede s svojini parasitskim življenjem.
Taka karakteristika velja za bolj razvite kapitalistične dežele; v deželah pa, kjer kapitalizem ni tako Razvit, kjer prebiva kot na pr. pri nas 80 odstotkov kmetov, država ne sloni na tem antagonizmu med pro-Marijatom in kapitalom. V takih deželah sc socialistično Ribanje ne more posebno ojačiti. Toda ta vojna je povzročila, da se je ojačil socializem tudi v mnogih deželah, ki sicer nimajo take baze, ker kapitalizem ni posebno razvit. Tako je tudi pri nas. Socialistično gibanje kaže danes vse znake, ki so karakteristični za kapitalistično nciazv ite dežele. Socializem je danes naraven in "»jen pojav in je prav smešno misliti, da je plod same
agitacijo.
Razlikujem med socializmom in socialnimi gibanji, kajti bila so socialna gibanja brez socializma in soci-u'izem brez socialnih gibanj. Socialna gibanja smo imeli "di v starem veku, ker je vsa zgodovina borba med °'iimi, ki vladajo in onimi, ki so izkoriščani. Socialna dihanja so bila tudi gibanja sužnjev v starem Riniti in gibanja kmetov v srednjem veku. V ljudski družbi vla-ta neprestano borba razredov za gospodstvo nad ostalimi razredi in nad proizvajalnimi sredstvi. Ta gibanja so obstojala že davno pred socializmom in delavsko gibanje je obstojalo pred socialnimi teoret.ki.
Posebno močno je bilo delavsko gibanje v Angliji. i am so delavci najprej razvili svoje organizacije v borbi proti nevolji in bedi. Anglija, zibelka kapitalizma, je Uidi zibelka proletarijata, ki je prvi ustanovil velike strokovne in zadružne organizacije in prvi započel proletarsko borbo. V Angliji je socializem še danes slab. a razvito je delavsko gibanje. Praktično socialistično delo se je razvilo v ustanovitvi organizacij.
Nastale pa so tudi teorije. Vsi socialistični filozofi j50 iskali zdravila na čisto drug način, nego angleški dc-avski razred. Iskali so je v prevratih iz temelja. Cela
vrsta globokih mislecev je verovala, da se more odstraniti beda le, ako sc odstrani obstoječi družabni red, s sestavo novega družabnega temelja, kef le tedaj izgine beda s sveta.
Doba okolo leta 1848. je bila podobna današnji dobi, ker je bila vsa Evropa v ognju revolucije, ki je imela nadaljevati delo velike francoske revolucije in zrušiti oblasti evropskih mogotcev. Ali končala je s formalnim neuspehom, ker je pustila za seboj absolutistično oblast, dočini je stvarno zmagala, zrušivši fevdalne odnošaje v Evropi. Industrijske sile so se razvilo in v petdesetih let,h je zmagal v vsej Evropi kapitalistični družabni red nad ievdalnim, kar je imelo za posledico, da je nastal povsod proletarski razred. Zgodilo se je, da smo prišli do združenega kapitalizma in fevdalstva, mesto do prave demokracije.
Socialistično gibanje so je razširilo po vsem evropskem kontinentu, a strokovne in zadružne metode so stopile na drugo mesto.. Teoretik nove metode je bil Karl Marks, ki je izdal leta 1848. komunistični manifest, v katerem pravi, da se da le potom akcije proletarskega razreda zrušiti ievdalno-kapilalistični red. Oznanjal je geslo: Združite se, imejte pred očmi jasne cilje! Po tej metodi je nastala^ tudi Internacionala.
Sedaj pa bom poskusil pokazati, kakšen je odnošaj inteligence v socialističnem gibanju. Socialistično gibanje so dvignili tako visoko vsi oni inteligentl, ki so pristopili k njemu z idealizmom. To pa je izvršila tista inteligenca, ki je oplemenitila svojega duha in se poglobila v znanost, katera jo dala široko znanstveno eru-dicijo. Ni mi treba naglašati, da inteligenca iu socialna glazura ui eno. V delavskih vrstah se često nahaja več inteligence, nego v mnogih višjih krogih. Katere pogoje mora izpolniti inteligenca v socialističnem gibanju? Glavno, da je vsak inteligent skromen, in aa ne poskuša na podlagi kakršnihkoli teorij čez noč odstraniti že zgrajene strankine vidike.
Proletarijat je v vsej svoji praksi odgojen tako, da more biti kompromisen. Povsod, kjer je proletarsko gibanje močna družabna sila, je to gibanje kompromisno. Nasprotno pa so intelektualci povsod radikalni. Oni se ne zadovoljujejo, da bi pritrdili zahtevi, po kateri te mase .teže. Saj pa je za delavsko maso važnejše povišanje mezde za eno krono ali skrčenje delovnega časa za ono uro, nego politične zahteve in mnogi intelektualci so že doživeli v tem konfliktu s svojo lastno maso poraz. V Rusiji in tudi drugod jo prinesla inteligenca v delavske vrste sektarski duh. V deželah, kjer je proletarijat nerazvit, je obsojen na neuspehe, a kjer so neuspehi, tam je tudi prepir. V Rusiji je na stotine socialističnih strank in le v Bulgarski so tri ali štiri.
Delavsko gibanje ima svoje realne cilje in preko teh ne more nikdo iti. Naš proletarijat ne bo mogel prevzeti diktature, ker je preslab iu nerazvit. Intelektualec, ki bo znal umeti delavske potrebe, si mora postaviti kot prvi pogoj princip, da se mora manjšina pokoravati večini, ker široka gibanja morejo biti le demokratska.
Ciin več inteligence je v socialističnem gibanju, teni jačje bo to gibanje, toda, ako ne bodo le-ti pravi intelektualci s širokim razumevanjem in veliko erudicijo, bo v gibanju tudi več sektarstva. Inteligenca, ki pristopi k gibanju, mora proučevati ne le teorijo, marveč tudi prakso socializma.
Politični pregled.
Reforma srbsko ustave. Belgrad, 9. januarja. (Lj. k. u.) Ministrski svet je poveril tri člane vlade z nalogo, naj prouče ustavo kraljevine Srbije ter izločijo ona določila, ki se po svoji obliki in vsebini no morejo uveljaviti za ves teritorij nove jugoslovanske kraljevine. Nato bo srbska ustava kot začasna ustava proglašena zii vso kraljevino SHS.
Poziv jugoslovanskega odbora v Bernu. Bern, 9. januarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski odbor v Bernu poroča: V Bernu zborujoča velika jugoslovanska skupščina je dne Z. januarja 1919 sklenila, poslati predsedniku Wil-sonu nastopni poziv: Jugoslovanska skupščina se obrača do Vas, varuha in branitelja pravice in svobode vseh' narodov. Narod, ki je moral med to vojno največ trpeti, narod, ki je pomagal s svojimi čini za zmago zaveznikov in razpad Avstro-Ogrske, narod, ki ga sami prištevate svojim zaveznikom, ta jugoslovanski narod trpi še danes vsled okupacije po italijanski armadi. Brezobzirno
in protj vsakemu pravilu človečanstva nastopajo proti njemu, preteč mu, da bo Italija prispojila njegove narodno najčistejše in samozavestnejše dele zoper njegovo voljo in ne da bi ga kdo povprašal. Mi Jugoslovani, zbrani iz vseh delov naše domovine brez razlike stanu, izjavljamo: 1. Verujoč načelom, ki ste jih Vi. predsednik ameriške republike v imenu ameriškega naroda vspo-stavili za pravičen mir med narodi in pripoznavajoč jih, se nadejamo, da se bodo ta načela napram našemu narodu popolnoma uresničila, ker so to načela vseli onih, ki trpe in ki verujejo na pravičnost človeštva iu narodov. Sklicevaje se na samoodločbo narodov, na pravico, ki jo pripoznavajo tudi drugi narodi, prosimo Vaše intervencije, da bi italijanska okupacijska armada zapustila vse kraje, kjer prebivajo Jugoslovani v pretežni večini, zlasti našo najčistejšo jugoslovansko deželo, Dalmacijo, zibel svobode in kulture našega naroda, in da bi zasedli te kraje amerikanski vojaki. 2. Zahtevamo, da uresniči mirovna konferenca rimski pakt kakor izraz svobodne narodne volje na čisto demokratičen način popolnoma, pakt, za čigar udejstvitev so se moraličtio zavezali pred vsem svetom po eni strani italijanska vlada in italijanski narod po svojih zastopnikih, po drugi struni pa jugoslovanski narod po svojem zastopniku dr. Trumbiču kakor tudi po zastopnikih poljskega, čehoslo-vaškega in rumunskega naroda. Le izvedba tega pakta more trajno spraviti oba soseda, italijanski in jugoslo* vanski narod. 3. Slovesno izjavljamo, da vsako krivico, storjeno nam po eventualni prispojitvi našega čisto narodnega ozemlja po Italiji proti naši volji zavračamo in da bomo branili našo sveto pravico zoper vsako silo. Zborovanju je predsedoval Ante Kačič (Dalmacija); drugi člani odbora so bili: dr. Miloš Radosavljevič (Srbija), Hejkič (ime nejasno) (Slovenija), Pavlovič (Srbija), Qc-razimovič (Srbija),
i	Zasedanje	češkoslovaške	narodne skupščine.
Praga. 9. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovški tisk. urad poroča: Cehoslovaška narodna skupščina se je po božičnih počitnicah danes prvič sestala-. Zborovanje se je vršilo pod velikim utiskom včerajšnjega zavratnega napaua na ministrskega predsednika dr. Kramafa. Zborniška dvorana in galerije so bile nabito polne. Ko je vstopil ministrski predsednik dr. Kramar z drugimi ministri, so se poslanci dvignili in mu priredili burne ovacije. Predsednik narodne skupščine Toinašek je otvoril sejo in v svojem govoru izjavil, da se narodna skupščina raduje, ker se atentatorju ni posrečil njegov namen. (Živahno, dolgotrajno pritrjevanje.) Tomašek je nadaljeval: »Vaše pritrjevanje ne izraža samo čustev narodne skupščine, temveč tudi vsega čehoslovaškega naroda. Čutim se dolžnega, da ministrskemu predsedniku dr. Kramaru v imenu zbornice odkritosrčno čestitam. (Burno odobrava« uje.) Prepričan sem, da govorim s tein vsemu narodu, vsem njegovim slojem in vsakemu posamezniku iz srca. (Ponovno pritrjevanje.) Kakor smo svojčas pozdravili dr. Kramafa, ko je bil osvobojen iz rok avstrijskega rablja, tako smo danes hvaležni usodi, da ga je otela smrti. Včerajšnji dan mora ostati v zgodovini našega naroda trajno zabeležen. Razvoj našega naroda je bil miren, brez krvolitja, brez žrtev revolucije. Edino pri nas Je bilo tako in tako mora tudi ostati. V naši republiki ni bilo in ne sme biti mesta za teror. (Burno, dolgotrajno pritrjevanje.) Teror ni argument. Preveriti ne morem nikogar in tudi ako bi ga skušali udejstviti, ne bo dosegel svojega cilja. Pred terorjem se ne bo nikdo umeknil. Naša republika rabi mir, rabi smotreno, neutrudljivo in ustvarjajoče delo, ki bo odstranilo napake starega sistema. (Poslanci prirejajo med živahnim ploskanjem dr. Kramaru ponovne burne ovacije.) Nato preide zbornica k dnevnemu redu. Nato je povzel ministrski predsednik dr. Kramar besedo in pojasnjeval posvetovanja, ki so bila 3. in 4. t. m. o nadaljnem programu. Prva naloga vlado mora biti, da se čim preje sestane konstituanta. Pričakovati pa je treba odločitve mirovne konference glede mej čehoslovaške države. Vlada bo storila vse mogoče, da bodo volitve v jeseni. — Dr. Kramar je nato razpravljal o gospodarskem in socialnem vprašanju. Delovanje vlade se bo predvsem gibalo v dveh smereh. V prvi vrsti bo vlada nastopala z vso strogostjo proti ode-ruštvu, ki je v sedanjem času največji zločin na narodu. (Burno pritrjevanje.) V tem pogledu je vlada že dala oblastim potrebna navodila. Druga skrb vlade bo posvečena saniranju deželnih financ. Njihovo slabo stanje je
glavni vzrok sedanji neznosni draginji. Vlada namerava takoj izdati zakon o obdačenju vojnih dobičkov in uvesti delno oddajo premoženja. Da se dvigne splošna produkcija, je nujno potrebno zvišanje produkcije premoga. Zaradi tega premog ne sme biti več osebna last, vsled česar se bo vlada ob sodelovanju strokovnjakov bavila z rešitvijo tega vprašanja. Razlastitev premogovnikov je. po mnenju vlade prva naloga prehodnjega gospodarstva. V to svrho se bo sestala anketa. Novo državo bo treba popolnoma preosnovati, zakar pa ni dovolj moči na razpolago. Vse moralične podlage družbe sta tekom vojne porušila Dunaj in Budimpešta. Vlada bo tudi vzgoji mladine posvečala svojo skrb. Ohraniti je treba splošni mir in red. Vse, kar pričakujemo za svojo bodočnost od mirovnega kongresa, sijajni politični in gospodarski položaj naše republike v srednji Evropi, je odvisno od tega, da bomo država reda, miru in svobode. Vlada bi se na narodu pregrešila, ako ne bi imela poguma, ščititi z vsemi močmi red in mirni razvoj in nastopati proti kršiteljem miru. (Živahno odobravanje.) — Narodna skupščina je nato na predlog poslanca Pika sklenila, otvoriti v prihodnji seji debato o izvajanjih ministrskega predsednika. — Prihodnja seja jutri..
— Kriza v ogrski vladi. Budimpešta, 6. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. ur. poroča: Nova kriza v ogrski vladi še ni razrešena. Najbrže bo vlada svoj kurz obrnila še bolj na levo. Nepotrjene vesti pravijo, da ni izključeno, da bo grof Karolyi še pred sestankom narodne skupščine proglašen za predsednika ogrske republike. Nadalje se govori, da bodo socialni demokrati dobili štiri ministre. Končna odločitev pa še ni padla.
— Strankin zbor slovaške socialne demokracije se je vršil v zadnjih dneh v Lipt. Szt. M,klošu. Udeležilo se ga je ogromno število delegatov. Ti delegati so zastopali 80 organizacij. V imenu češkoslovaške soc. dem. stranke ga je pozdravil sodrug Aust; sklenili so tudi, da se v čim najkrajšem času združijo ž njo. Strankino glasilo »Robotnicke Noviny«, začne izhajati kot dnevnik. Sprejeli so več rasolucij: pozdrav čehoslovaški republiki, koji popolnoma zaupajo; upajo, da se posreči na razvalinah stare, do narodov krivične Internacionale zgraditi novo Internacionalo, kateri podlaga pa bode pravičnost in ljudsko pravo; v Budimpešto ne bodo pošiljali več denarja tamošnji socialistični centrali, kar so ga organizacije že poslale, pa zahtevajo, da se vrne Slovakom nazaj za novo delo. Referati raznih sodrugov so bili zelo zanimivi. Radi pomanjkanja prostora ne moremo o njih podrobneje poročati. Zbor je tudi odposlal 20-člansko deputacijo na, v Pragi se vršeči, zbor češkoslovaške socialne demokracije.
— Živila za Nemško Avstrijo. Dunaj, 8. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Na posvetovanju med-zavezniške komisije za živila in zastopnikov vlade je sporočil dr. Tayler v imenu komisije, da bo ententa poslala Nemški Avstriji za sedaj 24.000 ton žita, 2000 ton maščobe in 750 ton kondensiranega mleka. V to količino je že vštetih 8000 ton žita, ki so že na potu iz Ital.je.
— Komisija za likvidacijo mornarice. Dunaj. 9. januarja. (Lj. k. u.) »Neue Freie Presse« poroča, da se je včeraj v poslopju mornariškega oddelka sestala komisija za liktidacijo mornarice.
— Inozemska skupina v Nemški Avstriji. Dunaj, 8. jan. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: V državnem uradu za ljudsko prehrano so ustanovili inozemsko skupino, kateri je odkazano dobavljanje živil iz inozemstva.
— Konferenca vojaških svetov Nemške Avstrije. Dunaj, 8. jan. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Izvrševalni odsek vojaškega sveta dunajske narodne obrane je sklical za 12. januarja državno konferenco vojaških svetov Nemške Avstrije.
— Protest štajersko deželne vlade. Gradec, 8. jan. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Uradno se javlja: Narodna vlada SHS v Ljubljani je izdala naredbo o nadzorstvu podjetij in posestev, katerih dohodki se pošiljajo celotno ali deloma v inozemstvo ali o katerih se domneva, da se hočejo odtegniti obdačenju v tuzemstvo. Za nadzorstvo se more v vsakem teh podjetij na njih troške in nevarnost nastaviti nadzornik, ki naj pazi na to, da se v podjetju ne gospodari tako, da bi bilo kvarno državi SHS. Proti tej odredbi je pravni ugovor izključen. Ta naredba pomenja namero proti eksistenčnim podlagam nemških podjetij in nemških nastavljencev v jugoslovanski državi, in bi prisilila jugoslovansko vlado, nadomestiti vse vodilne uradnike, ravnatelje in upravitelje s podaniki države SHS. Štajerski deželni svet je sklenil, pooblastiti deželno vlado, da zahteva takoj od državnega sveta na Dunaju, da preskrbi podlago za maščevalne odredbe. Te odredbe se morejo ustvariti le zakonitim potom po ukrepu državnega sveta, ne pa v lastnem delokrogu štajerske deželne vlade. Pač pa more deželna vlada po ustanovitvi teh podlag po državnem svetu odrediti vse potrebno za Štajersko. Nota o tem je že odposlana državnemu svetu.
—	Ameriška študijska komisija. Gradec, 9. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Štajerski deželni svet je danes sklenil, povabiti ameriško študijsko komisijo pod vodstvom profesorja Arhibalda Collidgeja, ki je dospela na Dunaj, da proučava politične, gospodarske in socii'lne razmere v državah bivše monarhije, naj obišče tudi po Jugoslovanih zasedeno nemško ozemlje. Prepriča naj ye na lastne oči o tamošnj.h jezikovnih in naselbin-
skih razmerah in zbrano informativno gradivo predloži ameriški mirovni komisiji.
Obsedno stanje nad Berlinom. Berlin, 8. januarja. (Lj. k. u.) — Preko Monakovega.) »Aclituhrblatt« poroča, da je vrhovni poveljnik poverjenik Noske proglasil nad Berlinom obsedno stanje. Upanje, da s pogajanji dosežejo izhod iz obupnega položaja, se ni uresničilo. Vse kaže, da pride do strašnega krvolitja. Vse meščanstvo in pretežni del delavcev žele, da bi vlada obvladala položaj.. Pogajanja v državni pisarni so se popolnoma ponesrečila, in tudi ni upanja do kakega uspeha.
— Za vlado Ebert-Scheidemanna. Luebeck, 8. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Mornarski svet v Kielu je sklenil podpirati državno vlado. Tudi kielska posadka je v interesu vlade Ebert-Scheidemanna ukrenila potrebne korake.
— Nemški vojaški in delavski sveti proti intervenciji na vzhodu. Berlin, 9. januarja. Lj. k. u. — Brezžično.) Izvrševalni odbor delavskih in vojaških svetov se je posvetoval o položaju na vzhodu, o skupnem nastopu ententnih in nemških čet proti boljševikom, o postopanju nemškega pooblaščenca za baltiške dežele ter o ta-kozvani železni diviziji, za katero se nabirajo prostovoljci in ki je imela nalogo, braniti Rigo proti boljševikom. Izvrševalni odbor se je izrekel proti nabiranju teh prostovoljcev in obsodil postopanje Winniga, na čegar inicija-tivo so se nemške čete, ki so se prostovoljno javile, uporabljale proti boljševikom.
“= Uspeh boljševikov. Kijev, 9. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Harkov so 3. t. m. zasedli boljševiki, močni
2 do 3000 mož, in sicer brez boja. Ukrajinske čete stoje pri Ljubotinu, severozahodno od Harkova. V mestu so še nemške čete, in sicer generalno poveljstvo s štabom,
3 baterije in ena divizija. Moštvo simpatizira z boljševiki; mnogi so si na poziv radevolje odtrgali ramnice in kokarde. Železniški promet proti zahodu je pretrgan. Vojaški svet se sporazumno z generalnim poveljništvom pogaja radi prevoza preko Velike Rusije v Nemčijo ter je odposlal tudi delegate v Moskvo.
— Položaj v Rigi. Berlin, 9. januarja. (Lj. k. u.) — Brezžično.) Oficielno poročilo o izpraznitvi Rige javlja, da je boljševiška vojska dobro oskrbovana in da je izjavilo poveljstvo angleškega brodovja, da ni v stanu posredovati in pomagati.
— Tajnik ameriške mirovne komisije. VVashington, 9. januarja. (Lj. k. u.) Joseph C. Crew je bil imenovan za tajnika in sosvetovalca ameriške komisije za mir. Dobil je čin pooblaščenega ministra.
— Začetek mirovnih razgovorov. Pariz, 7. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Podučeni krogi so mnenja, da bodo prvi porazgovori zastopnikov štirih zveznih velesil, Francije, Anglije, Zedinjenih držav, in Italije, še ta teden. Začetek poluradnih pogovorov, ki bo dne 13. t. in. bo olajšala okolnost, da potrebuje predsednik Wil-son, ki se je danes dopoldne vrnil iz Italije, po nasvetu zdravnikov dvadnevcn odmor, predno nadaljuje svoje potovanje, v Bruselj in druga po vojni opustošena ozemlja. Na drugi strani pričakujejo italijanskega ministrskega predsednika Orlanda in ministra zunanjih zadev Son-nina v četrtek v Pariz, kamor prideta tudi ministrski predsednik Lloyd George in minister Balfour. Državniki zveznih držav bodo tako imeli na razpolago dva ali tri dni, da se razgovore z ministrskim predsednikom Clemenceaujem in zunanjim ministrom Pichonom. Povdar-jati je, da so štiri države, ki se udeležijo teh predpoga-janj, iste, kakor so bile prej zastopane na vojnem svetu v Versaillesu. Najbrže bo oficielna sestava odposlanstev znana še pred koncem tega tedna. Vlada Zedinjenih držav je načelnikom zveznih vlad že sporočila imena svojih zastopnikov na mirovni konferenci. So to polkov-
; nik House, državni tajnik Lansing, bivši veleposlanik
: Zedinjenih držav v Parizu Whitc in general Bliss. Lista obsega samo štiri imena, kar pa ne izključuje, da se predsednik Wilson ne bo udeležil razgovorov. Nasprotno, kot predsednik ameriške republike bo s pravnega stališča peti pooblaščenec. Francozi bodo v kratkem imenovali svoje zastopnike. Mogoče je, da bo problem zveze narodov, ki se ga namerava obdelavati šele po sklepu preliminarnega miru, prišel na razgovor že sedaj Končno bo pričetek mirovnih pogajanj imel za posledico odgoditev oficielnega poseta srbskega prestolonaslednika regenta, ki namerava priti v Pariz. Prišel bo tjakaj le inkognito in za kratko dobo.
Dopisi.
Shod v Vodmatu: 5. t. m. vršil se je pri Pavšku v Vodmatu strankin shod, ki je bil zelo slabo obiskan. Iz tega razloga ie bil shod po kratkih referatih sodruga Štebija in Celcsnika preložen na soboto, 11. t. m., ki se vrši v prostorih gostilne pri Sušniku (Zelena jama). Ker hočemo na te n .s.iodu ustanovti podružnico krajevne organizacije za Vodmat J. S. D. J., prosimo vse sodruge, da se udeleže tega shoda in pripeljejo s seboj kolikor mogočo veliko somišljenikov.
Trbovlje. V rudarsko tajništvo prihaja vsak dan množica ljudi — jokaje—, ki so opravičeni do vojaške podpore, s prošnjo, naj se jim naredi prošnja za nadaljno podporo ter tožijo, da pri občinskem uradu gospodje uradniki ne marajo sprejemati ustnih prošenj za ix>dporo. Rudarsko tajništvo radevolje ustreže željam pro-
silcev, a ker je tajništvo preobloženo z drugim tudi nujnim poslom, nikakor ne more ustreči vsem prošnjam. Zato javno sporočamo vsem onim, ki so opravičeni še dalje do podpore, da je občinski urad v smislu zakona z dne 27. julija 1917 primoran sprejeti ustno prijavo opravičencev do podpore, oziroma sestaviti prošnjo. Prosilci naj povedo gospodom komdnim uradnikm v občinski pisarni, da ni za ljudstvo za komoditeto teh gospodov tukaj, temveč, da so gospodje uradniki za občane v občinskem f uradu nastavljeni in tudi za te plačani. Rudarsko tajništvo.
Trbovlje. Pri nas imamo gospoda gerenta že nad mesec dni. Občinski odbor še ni razpuščen, sosvet še ni imenovan. Kako si gospoda pri vladi to nasprotujoče dejstvo' tolmači, je ' nam nerazumljivo.. Sedaj vlada gospod gerent z njihovimi policaji sam, in to v občini, ki šteje 17.000 duš. Naj se uredi splošna in jednaka volilna pravica in volitve razpišejo, da bodo '4 vladale zopet redne razmere.
Jesenice — Sava. V pondeljek popoldne se je vršil tu velik javni shod, na katerem je poročal sodr. Anton Kristan. Njegova izvajanja so bila z burnim soglasjem sprejeta. Poročal je o delu soc. dem. zastopništva v Na- ; rodni vladi —• o posredovalnici za delo, o podpori nezaposlenih in o osemurnem delavniku. V obširnem govoru se je pečal tudi s političnim in gospodarskih položajem v naši domovini. — Govorili so še razni govorniki iz kroga zborovalcev, tako tudi jeseniški organist, ki je pripovedoval, da soc. deinokratje »terorizirajo« s tem, da hočejo, da so vsi delavci v strokovni organizaciji. Sodrug A. Kristan je nato razložil pojem strokovne organizacije, ki jo ni mešati s politično organizacijo socialno demokratične stranke. Izrazil je upanje, da bo še tistih 50 delavcev in delavk, ki še niso organizirani, te dni pristopilo v vrste organiziranih delavcev, tako, da bode vse delavstvo tovaren kranjske industrijske družbe združeno v strokovni oragnizaciji. Shod je rešil še več internih točk, tako da se je izvršil na splošno zadovoljnost. Obiskan pa je bjl tako številno kot doslej še nobeno zborovanje na Savi.'
Osemurni delavnik v Trbovljah. V Trbovljah je bila 26. decembra konferenca zaupnikov, ki je zahtevala, da se uvede s 1. januarjem za vse delavce pri rudniku osemurni delavnik. Dotična obravnavna konferenca se ie vršila potem dne 30. decembra, na kateri sta bila navzoča- " tudi rudarski glavar g. Stergar in ravnatelj g. Kolka. Ta konferenca je sklenila, da se 1. januarja uvede osemurni delavnik. Obstoječe stalne plače se ne smejo znižati, pogojne plače se zvišajo za 20 odstotkov. Delavccm za Savo se vožnja tja vračuna v delovni čas. Nadurno delo sc plačuje 50 odstotkov dražje. Osemurno delo velja zu vse delavce v jami, zunaj in v delavnicah, v opekarni in cementni tovarni. Delavce se sme odpuščati le sporazumno z zaupnikom obrata, novo sprejetim pa določiti plača istotako sporazumno z zaupnikom. Tej točki ravnatelj sam ni mogel pritrditi, marveč jo predloži generalnemu ravnateljstvu. To je uspeh organizacije. Pravimo, da ni lepo, če nekateri, ki uživajo sad organizacije, še niso organizirani. Dogovor v celoti pnnese »De- ; lavec«.	_____________________________________
Dnevne vesti.
  Uradni List Narodne vlade SHS v Ljubljani. IziŠlI
sta 32. in 33. številka.
—	Iz mestnega šolskega sveta. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta, ki se ie vršila dne 19. decembra 1918. prejeli smo med drugim nastopno poročilo: Zapisnik zadnje seje z dne 14. septembra 1918. se odobri brez ugovora. Pripoznajo se petletnice:	nadučitelju
Francu C r n a g o j u šesta, učiteljici Emi Žerjavovi četrta in katehetu Pavlu Zajcu prva. Poročilo o prošjijah za dovolitev daljših dopustov mestnemu učiteljstvu se odobri. Pri podeljevanju začasnih učnih mest na deških šolah je načelno pripoznati predpravico moškim prosilcem. Brezplačnim suplentkam na bivši deški in dekliški mestni nemški šoli je izposlovati običajno su-plentsko remuneracijo s pripadkom. Na znanje se vzame, da je vsled odredbe poverjeništva za uk in bogočastje prenehalo posebno okralno šolsko nadzorstvo za nemške ljudske in meščanske šole v Ljubljani in da šc le ' poverilo to nadzorstvo okrajnemu nadzorniku za slovenske ljudske in meščanske šole v Ljubljani. Zasebna deška in dekliška šišenska štirirazrednica nemškega šolskega društva z novim letom vsled prepičle frekvence otrok pristne nemške narodnosti preneha. Dečke te šole ima sprejeti zasebna deška štirirazrednica nemškega šolskega društva, ki se iz istega razloga reducira na tri-razrednico, deklice pa zasebna dekliška oseinrazrednica ljubljanskega šolskega kuratorija, ki se reducira na šti-rirazrednico. Na obeh zadnje omenjenih šolah se vpelje obvezni pouk državnega jezika od tretjega razreda pri-čenši v oni izmeri, v kateri se je po dosedanjih učnih načrtih obvezno poučevala nemščina od tretjega razreda pričenši na slovenskih šolah. Mestna slovenska dekliška šola pri Sv. Jakobu bodi I. mestna dekliška šola, že pred leti v načelu odobrena slovenska dekliška šola na Ledini pa II. mestna dekliška šola. Razpravlja se o bodočem pouku v nemščini in se predložc višjemu šolskemu
svetu tozadevni nasveti. Mestni šolski svet pozdravlja nasvet glede uvedbe učiteljskih tečajev za srbohrvaščino, ki se mu vidijo nujno potrebni, in zavzame svoje načelno stališče k realiziranju omenjenih tečajev, o čemer je poročati višjemu šolskemu svetu. Izreči je pismeno zahvalo tvrdki K. Pollakovi, bivšemu deželnemu odboru, mestni občini ljubljanski in narodni vladi SHS, oddeiek za socialno skrb, ki so z veledušnimi denarnimi prispevki pripomogli, da se je tako uspešno realizirala dobrodelna akcija dobave obutvi revnim prvoobhajancem in Prvoobhajankam mestnih ljudskih in meščanskih šol v Preteklem šolskem letu 1917/18 in pa dobrodelna akcija dobave brezplačne obutvi revni šolski mladini teh šol vobče v tekočem šolskem letu 1918/19. Na znanje se vzame poročilo o nameravani preuredbi obstoječih ljudskih šol v ljudske in meščanske. Druga mestna deška in Prva mestna dekliška šola se imata pretvoriti v petraz-redni ljudski in trirazredni meščanski šoli. Izvrše naj se Potrebni; predpriprave in poročati je o tozadevnih nasvetih pristojnim oblastvom. Končno se stavi več internih vprašanj in poda nekaj internih predlogov, ki se uradno pojasne, oziroma imajo priporočiti na pristojnem mestu. Potem zaključi predsednik sejo, zahvalivši zbornike na udeležbi.
Prizadetemu dijaštvu! Slovensko dijaštvo je nameravalo ustanoviti po daljšem pripravljalnem delu nepolitično stanovsko organizacijo. Namen te nepolitične organizac.je je izražen že v naslovu, dijaška stanovska organizacija naj bi v gospodarskem oziru podpirala slovensko dijaštvo brez razlike političnih struj in svetovnega prepričanja, zastopala naj bi ga n&pram vlddi in javnosti ter bila nekak izvršujoči forum v zadevah dijaških interesov. Človek bi mislil, da bo mogoče zbog tako eminentne važnosti in velikega pomena take stanovske organizacije celokupnega slovenskega dijaštva doseči potrebni sporazum v vrstah dijaštva samega. Toda ne! Prišli so zastopniki katoliškega dijaštva in izjavili, da imajo že sami svojo »stanovsko« organizacijo, '*i da »za enkrat« še ne pristopijo v skupno stanovsko °rganizacijo. Taka rušitev discipline, ko gre vendar za interese vsega dijaštva — dasi si je zagotovilo kat. di-jaštvo v nameravanem društvu že vnaprej gotove ugodnosti — zlasti ob dejstvu, da je bilo dijaštvo doslej več ali manj pripuščeno samemu sebi, je neopravičljiva, in ako se stanovska organizacija dijaštva ne bo ustanovili,
nekatoliško dijaštvo umije roke. Eno pa bi polagal tovarišem dijakom na srce: Več odkritosrčnosti, da ne Povem primer o tistemu, ki je baš v zadnjem trenotku zapustil fronto!	Akademik.
— Orožna nesreča v Spodnji Šiški. Včeraj (9. t. m.) 0PokIne je. prišel neki mornar-delavec v državni ml-larni v Spodnji Šiški po nesreči z obleko preblizu Kt>. 'esa ki je potegnilo nesrečneža s seboj in ga popolnoma raamosatflb. Telo mu je zvilo v nekak klopčič. Navzoči Pravijo, da je telo, ki sploh ni bilo podobno ničemur, jemalo še tedaj, ko so zbirali njega — še na tleh ležeče ter j>a kolesu viseče — kose... Gospod obrtni nadzornik,
pa so varnostne naprave?
— Akademikom, ki gredo.v Zagreb. Z ozirom na notico, ki je prišla v časopise, da mora prinesti vsak akademik s seboj v Zagreb gotove predmete, bodi omenjeno, da društvo »Akademski dom« poskrbi po možnosti samo 2a te predmete in da dijaštvu ne bo treba nositi s seboj navedenih posteljnih predmetov.
— Nemško ljudske in meščanske šole v Ljubljani, sled naredbe poverjeništva za uk in bogočastje z dne
■20. novembra 1918. št. 8608 so se po predlogih mestnega olskega sveta izvršile tele reforme: 1. Mestna nemška V! m°stna dekliška ljudska šola sta se spremenili v dva 8to slovenska zavoda. Dekliška šola ima osem prvotnih 'Pvenskih razredov in osem slovenskih vsporednic ter Se odslej imenuje III. mestna dekliška šola. (I. je ona pri V' Jakobu, II. je projektirana na Ledini.) Deška šola štele ravno tako 5 prvotnih slovenskih razredov in dve slovenski vsporednici ter se odslej imenuje V. mestna deška iudska šola. 2. Zasebna nemška deška in dekliška štiri-raziednica nemškega šolskega društva v Šiški se je raz-Pust.la. 3. Zasebna nemška dekliška oseinrazrednica ljubljanskega šolskega kuratorija se je reducirala v štiriraz-fednico, zasebna nemška deška štirirazreclnica nemškega dolskega društva v Ljubljani pa v trirazrednico in sicer ”be toliko časa, dokler ne dokažeta tolikega števila šo-°°tvskujočih otrok pristne nemške narodnosti, da bi bili pravičeni do nadaljnih višjih razredov. 4. Na zasebni no-ra,,ii trirazredni meščanski šoli pri Uršulinkah se je (že S “j’- ^°yembrom 1918.) vpeljal vseskoz slovenski učni lezi*. S. Slovenski državni jezik se je uvedel kot obligatni Predine! na manjSinjskih šolah in sicer v taki izmeri, v akršm so bile odmerjene v dosedanjih učnih načrtih ure 'teniškemu pouku na slovenskih šolah.
— Pričetek poslovanja za uk in bogočastje Narodne vls»de SHS. S 1. januarjem leta 1919. začne poslovati za Vs° ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani oddelek za '•k in bogočastje — v zmislu naredbe št. 111 z dne 21. »ovembra 1918. celokupne vlade SHS v Ljubljani ustanovljeni višji šolski svet, ki prevzame vse posle nekdanjih deželnih šolskih svetov.
— Poziv slovenskim zdravnikom. Poživljam sionske zdravnike, da se prostovoljno javijo v vojaško r u‘!bovanje na Koroško fronto, ker je tam veliko po-lla"ikanje zdravnikov. Javijo naj se pri zdravstvenem
referatu narodne brambe (Dvorec), ki jih, porazdeli. Ne ostanimo za drugimi stanovi. — Zdravstveni referat.
— Ponovni poziv poverjeništva za trgovino in industrijo. Ker kljub tozadevnemu pozivu podpisano poverjeništvo še vedno pogreša poročilo mnogih industrijskih in drugih podjetij o obratnih potrebščinah, se vnovič poživljajo vsa industrijalna in druga podjetja, da prijavijo najkasneje do 20. januarja 1918. svoje potrebe na raznih surovinah in drugih potrebščinah, v kolikor so le-te nabavljali iz sedanjega inozemstva. Naznaniti ni samo približne množine, temveč točne podatke o mesečni potrebi za obratovanje potrebnih surovin, nadalje zlasti bencina, raznih vrst strojnega in gonilnega olja, premoga itd. V kolikor so posamezna podjetja že javila svojo meseč-u o potrebo v smislu gorenjega poziva, odpade potreba ponovne predložitve, ker se bodo uvaževale dosedanje prijave. Pri tem se podjetja konečno še posebno opozarjajo, da se bo pri morebitni razdelitvi izposredova-nega blaga moglo upoštevati le ona podjetja, ki so svojo potrebo pravočasno javila, da se pa interesov takih podjetij, ki niso predložili seznamov, ne bo moglo upoštevati. — V Ljubljani, dne 8. januarja 1919. — Dr. Triller s. r.
— Odbor za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Dunajska cesta 31 opetovano prosi vse one, ki prihajajo ali pa odhajajo v zasedeno ozemlje, da se zglase v uradnih prostorih tega odbora.
— Pristojbine umlrovljenih častnikov, ki bivajo izven Jugoslavije. Vsi umirovljeni slovenski častniki, ki so jugoslovanski državljani in po svoji domovinski pravici pristojni v slovensko ozemlje! področje II. vojnega okrožja), a bivajo še izven države SHS, naj vpošljejo svoje dokumente intendanci II- vojnega okrožja v Ljubljani, ki jim nakaže do ureditve novih mirovin kot predujem staro dosedanjo pokojnino. Izjaviti imajo s častno besedo, za kateri mesec in od kje so dobili zadnjo pokojnino.
— Dobava stekla. Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani ima še malo množino stekla na zalogi in se vabijo direktni uporabniki, obrtniki kakor steklarji, mizarji iz dežele, da priglasijo svoje potrebščine »Zavodu za pospeševanje obrti, v Ljubljani, Dunajska cesta 22« najkasneje do 15. januarja t. 1., ker se na poznejše pri-glase ne bo moglo ozirati. Po zaključku priglasov se bo steklo takoj razdelilo.
— Preiskava zaradi veleizdaje proti vodju mariborskih nemških socialnih demokratov Suppanzu in. proti tiskarju Mostbocku je ustavljena.
— Mariborski mestni svetovalci. Mariborska »Straža« poroča, da so predlagani za mestne svetovalce: Izmed Slovencev: dr. Rosina, dr. Leskovar, dr. Jerovšek, V. Weixl in železniški uradnik Kitak; izmed socialnih demokratov: F. Leskovar in V. Močnik; izmed Nemcev: Julij Pfrimer, Karel Nasko in stavbenik Misera.
— Klobuk stane v Mariboru 200 kron? Mariborski delavec piše, da stane v Mariboru klobuk kar 200 kron. Ali }e to mogoče? To je pa že višek izkoriščanja.
Zadnje vesti.'
S koroškega bojišča.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 9. t. m. ob sedmih zvečer iz uradnega vira: Koroška: Skupina Podrožčica. Od ene do treh popoldne so Nemci obstreljevali naše postojanke s hudim topniškim ognjem. Okrog /43. je bil močan napad, ki smo ga vsled odločnosti našega topništva s krvavimi izgubami Nemcev odbili. Skupina Ljubelj: Ljubelj branijo naše boroveljske čete in tržiški prostovoljci. Preden so se naše čete iz Borovelj umaknile, so topove razstrelile in strojnice uničile. Skupina Vclikovec: Naš oddelek v Lipi, vzhodno od Velikovca, je odbil napad močne nemške patrulje. — Na Štajerske m je položaj neiz-premenjen. — Današnji napad Nemcev na predor pri Podrožčici je bil vsled odločnega sodelovanja našega topništva, ki mu je poveljeval nadporočnik Gregorič, in strojnih pušk sijajno odbit. Pri boju so se jako odlikovali nadporočnik Pičman, nadporočnik Stenovec, dasiravno ranjen in četovodja koroške legije Gostinčar. 2al, imamo enega mrtvega. Pri boju v Borovljah smo imeli po poročilu poveljnika 15 mrtvih in 20 ranjenih vojakov. Tri topove so naši vojaki razstrelili in uničili deset strojnic. Imena mrtvih bodo objavljena, kakor hitro bo to mogoče.
Ministri potujejo v Belgrad.
Zagreb, 9. jan. (Lj. k. u.) Jutri zjutraj odpotujejo v Belgrad ministri Svetozar Pribi-čevič, dr. Živko Petričič, dr. Edo Lukinič, kakor tudi član Narodnega vječa v Zagrebu dr. Angjelinovič in poverjenik za finance Narodne vlade v Ljubljani dr. Kukovec.
Hrvatski delegati za državno vječe.
Zagreb, 9. jan. (Lj. k. u.) Nocoj se je vršila seja osrednjega odbora Narodnega vječa, na kateri se je razpravljalo o nominaciji delegatov za državno vječe SHS. Vsi dosedanji
člani Narodnega vječa pridejo tudi v državno j vječe. Jugoslovanski odbor v inozemstvu bo ; imel 8 delegatov. V Hrvatski in Slavoniji bo na novo imenovanih v državno vječe 32 dele-: gatov, 1 delegat tudi iz Medjimurja. Osrednji | odbori Narodnih svetov v Splitu, Sarajevu in Ljubljani se pozovejo, da tudi oni imenujejo po-: trebno število delegatov v državno vječe. Po-, verila za delegate v državno vječe iz področja jugoslovanskih dežel bivše monarhije bo izdalo dosedanje predsedništvo Narodnega vječa v i Zagrebu.
Jugoslovanski državni svet.
Zagreb, 9. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanski državni svet bo štel 300 poslancev, od katerih odpade 108 na bivšo kraljevino Srbijo, 38 na Slovenijo, 64 na Hrvatsko, 12 na Bosno in 12 na Črnogoro in ostanek na Dalmacijo, Istro in ogrsko vojvodino.
Atentat na dr. Kramara.
P r a g a , 9. jan. (Lj. k. u.) Čelioslovaški tiskovni urad poroča: V imenu uredništva »Ven-J kova« je šel glavni urednik Nečašek takoj po I atentatu k ministrskemu predsedniku dr. Kra-j mafu in je izrazil svoje veselje, da se zavratni | napad ni posrečil. O pogovoru z ministrskim i predsednikom .poroča: Dr, Kramar je izjavil: j »Nisem pričakoval, da bom jaz, ki sem ušel avstrijskim vislicam, prvi v Čehoslovaški repu-, bliki, na katerega se bo streljalo.« O zavrat-i nem napadu je povedal dr. Kramar:	»Opazil
sem mladega moža. Prav to, da sem bil vsled mnogili obiskov razburjen, je bila moja sreča. Dal sem naznaniti, da ne sprejmem nikogar več. Na ta način se je izvršil napad šele na hodniku, ko sem imel zimsko suknjo že na sebi. Napad v pisamici bi bil prejkone dosegel svoj namen. V pisarnici ni bilo nikogar, ki bi bil pomagal in ki bi napadalca zadržal, da bi oddal še druge strele. Jaz nisem noben prijatelj strogih varnostnih naredb. Mislim, da bo imel zavratni napad dobre posledice. Jaz sem eden izmed onih, ki najdejo na vsaki stvari poleg slabe strani tudi dobro stran. Pretrpel sem samo živčni napad in tega sem v svojem življenju že vajen.« Ministrski predsednik dr. Kra-rnaf se je prisrčno poslovil od časnikarja.,
Ogrski kabinet in socialni demokratje.
B u d i m p e š t a , 9. jan. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: »Pesti Hirlap« javlja o nočni seji delavskega sveta: Posvetovanja so trajala skoraj do sedmih zjutraj. Nato so odklonili predlog, imenovati skupno komisijo v svrho pogajanj s poverjeništvi. Predlog Gar-baija, naj izključno socialni demokratje prevzamejo vlado, je bil s 169 proti 101 glasu odklonjen. Potem so sprejeli predlog Kunfijev, naj socialni demokratje zahtevajo zase vojno ministrstvo in ministrstvo za notranje stvari.
Dogodki v Nemčiji.
Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: V vladnih krogih se računa s tem, da bo vladna večina zmagala. Že včeraj so se Špartakovci počasi umeknili. Pač pa menijo, da bodo trajali boji še ves teden. Večji del prebivalstva je na strani vlade. Opolnoči so se razvili v sredini mesta novi boji, pri katerih se je streljalo večinoma iz strojnic. Boji še trajajo.
Berlin, 9. jan. (Lj, k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča:	Vladi	se	je	posrečilo,
spraviti v Berlin močne čete, ki stoje pred mestom, ne da bi bili doslej posegli v boj.
Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Z boji pretekle noči je teror Špartakovcev menda dosegel svoj višek. Posebno ljut je bil boj za poslopje državnega kancelarja. Zadnji poizkusi Špartakovcev pa so se izjalovili. Špartakovci so imeli velike izgube. Govori se, da je bilo 50 mrtvih. Splošno se sodi, da je moč Špartakovcev pri kraju.
Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Zjutraj in dopoldne se vrše hudi boji po vseh delih mesta. V včerajšnjih ljutih bojih popoldne in v prvih večernih urah so zmagale brez izjeme vladne čete. Špartakovci so poizkusili, da bi prodrli, bili so pa z velikimi izgubami odbiti. Zbirali so se potem v Tiergartnu, od koder so obstreljevali državno zbornico, urad državnega kancelarja in Viljemov trg. Neodvisni so včeraj osrednjemu svetu poslali posredovalni predlog, po katerem naj bi Ebert, Scheidemann in Noske demisijo-nirali, vstopili bi pa v kabinet dva neodvisna in en komunist. Osrednji svet je soglasno odklonil ta predlog.
Frankobrod ob Meni, 9. jan. (Lj. k. urad.) Dunajski kor. urad poroča: »Frankfurter Nachrichten« javljajo iz Berlina: Neodvisna socialistična stranka je priporočila policijskemu predsedniku Eichhomu, ki je član neodvisnih, naj odloži takoj svojo službo, da prepreči daljnje krvolitje. Sklep Eichhorna do sedaj ni znan. Položaj je še vedno kritičen. Cestni boji se nadaljujejo. Obe skupini dobivata oja-čenja. Špartakovci imajo še vedno zasedenih več poslopij. Govori se, da bodo trajali boji še dva dni. Preskrbovanje z živili je težavno.
F r a n k o b rod o b M eni, 9. jan. (Lj. kor. urad.) »Frankfurter Getieralanzeiger« javlja iz Berlina, da so se definitivno razbila pogajanja med državno vlado, osrednjim svetom in revolucionarci. Poročilo, da je nad Berlinom proglašeno obsedno stanje, ne odgovarja resnici. Po zadnjih vesteh se je dosegel sporazum z nameščenci cestne železnice, znano pa ni, ali se je promet zopet zaečl.
Karolyi kandidat za predsednika republike.
Budimpešta, 9. jan. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Kakor javljajo listi, postaja akcija za proklamacijo Karolyija za predsednika republike vedno močnejša. »Pesti Hirlap« je informiran, da se sedaj tudi Karolyi ne brani, prevzeti predsedništvo republike. V včerajšnji seji Karolyijeve stranke je izjavil Ivan Hock, da se bo razpustil narodni svet, a bi prišlo docela socialno demokratično ministrstvo na krmilo. Po njegovem mnenju Karolyi ne more biti načelnik docela socialističnega ministrstva. Ka-rolyi je izjavil, da mu bi bilo osebno ljubo, ako ne bi več vodil ministrstva; ve pa, da ne sme zapustiti mesta in da je njegova dolžnost, vztrajati. Jurij Nagy je. rekel, da bo ob sedanjih razmerah težko prišlo do volitev v narodno skpuščino.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Danes popoldne ob pol 3. se
ponovi komedija »Lehkomiseljna sestra« izven abone-menta. —• Zvečer ostane gledališče zaprto. — V soboto, dne 11. t. m. ob pol 8. zvečer prvič v letošnji sezoni Čajkovskega opera »Jevgenij Onjegin« za abonement »A«.
—	V nedeljo, dne 21. t. m. popoldne ob pol 3. »Corne-villski zvonovi« izven abonementa. Zvečer ob pol 8. »Lehkomiseljna sestra« za abonement »C«. — V pon-deljek, dne 13. t. m. ob pol 8. zvečer Čajkovskega opera »Onjegin« za abonement »B«.
»Lehkomiselna žena«, komedija v štirih dejanjih. Poljski spisal Wlodziinier Perzynski. Predsinočuji večer Narodnega gledališča lahko prištevamo med najsrečnejše in najuspelejše Iv tej seziji. Večer je otvorila skromna proslavitev stoletnega spomina Vodnikove smrti z dvema živima slikama. Prva slika nam je predstavila Vodnika v svoji izbi, v drugi pa je pala zadnja stena izbe in nam predočila fantazijo njegove »Ilirije oživljene«, ki je vzlic nekoliko stereotipni zamisli nudila dokaj pito-resken prizor. Orkester je spremljal sliki in občinstvo je obe rodoljubni pesmi poslušalo stoje. Nato je sledila predstava »Lehkomiselne žene«, te poljske komedijč, zajete iz srede žvljcnja, iz osrčja omejene zlagane družbe, ki se sama ne zaveda svoje zlaganosti; brez podčrtavanja in nepotrebnega žigosanja nam razgalja značaje in dasi so tupatam opasno približuje mejam neverjetnosti,-je ta komedija vseskozi realistična in sc mestoma dviguje do tiste monumentalne umirjenosti, ki ka-rakterizira francosko klasično komedijo; snovno ne nova, je vendar nje zasnova duhovita in četudi komedija skoro samih ucvrastenikov, ne enolična. Seve. razmerje med Vladislavom in njegovo ženo Marijo ostane psihološko nerešen problem, kar je komediji na kvar. — V hišo varšavskega industrijalca Topolskega se javi njegova »propala« sestra Marija, ki je pred štirimi leti zapustila svojega moža Vladislava in sinka Kazimira ter šla na Dunaj, kjer je živela pri starem grofu pl. Arminu, kar je dokaz, da se je povlačugila. Zdaj, seve moralno ogorčenje, ki se pri Heleni, »čestiti« ženi Topolskega,
katera ima sicer tudi svojega tajnega ljubimca, javlja v histeričnih paroksizmih. Marijo vržejo iz hiše, ker je javno mnenje ogroženo. A stari dunajski grof umre medtem in zapusti vse svoje ogromno premoženje Mariji. O, zdaj je stvar drugačna. Marijo vabijo nazaj, zakaj s takšnim ogromnim premoženjem bi Topolski lahko razvil svoje industrijalske zmožnosti. Kako je poražena vsa ta družba, ko jim Marija, ki je bila samo strežnica pri bolnem grofu, razodene, da se je dedščini, na korist revnim grofovim sorodnikom, odpovedala. To je ogrodje te karakterne komedije, ki so sc je skoro vsi igralci oči-vidno oprijeli z veliko jlubeznijo, saj jim je nudila dovolj prilike, da sc razžive v svojem elementu. Igrali so mestoma, kakor da nudijo sami sebe. Predvsem je bil to večer g. Juvanove, ki v vlogah, ki so zanjo, vidoma raste. Njeno kretanje ie bilo brezhibno, njen smeh (morda ga je bilo včasi preveč), razgaljajoč vso strastno zavist male ženske duše, je bil tako odkritosrčno in realistično zlagan, da jo je dvignil v enem prizoru do višin velike umetnice; človek jo je bil vesel. Njen drug, g. Povhe, je iz Topolskega napravil treznega računarja in ni pretiraval, ko je zdivjal v zadnjem aktu. Naravnost sijajen je bil mestoma g. Peček v hohštaplerskem Olševskem, tem velemestnem zlizancu. Janeka Topolskega, razsip-nika, je opremil g. Železnik z vso realistiko, z nekakšno operetno vervo in temperamentom je kreirala gdč. V. Danilova svojo klepetavo gosko. G. Bukšekova nam je v ulogi Marije ob prvem svidenju dokaj iskreno predočila to čudovito kompliciranost ženske duše, njen mož Vladislav (g. Drenovec), filozofski idealist, kakor jih je tako mnogo v vsaki poljski družbi, pa ni imel dovolj barve in je bil monoton in patetičen. Režija igre je bila vestna, tempo včasi kar v galopu, dirkanja po odru pa prav zares preveč.	F.	A.
Aprovizacija.
Št. 106.
Razglas.
Krompir na rdeče izkaznica A. Stranke z izkaznicami ubožne akcije zaznamovanimi s črko A, dobe krompir v soboto, dne 11. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od S. do 9. štev. 1 do 90, od 9. do 10. štev. 91 do 180, od 10. do 11. štev. 181 do 270, popoldne od 2. do 3..štev. 271 do 360, od 3. do 4. štev. 361 do 450, od 4. do 5. štev. 451 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 30 vin:
Prodaja praških klobas na rdeče izkaznice »B«. Mestna aprovizacija bo prodajala strankam z rdečo izkaznico »B« klobase v petek, dne 10. t. m. v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Na vrsto pridejo stranke od štev. 1200 do 1500. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram stane 8 kron.
Cena sladkorja. Kilogram sladkorja stane do preklica v trgovinah 3 K 20 vin.
Aprovizacija južne železnice. Kousumcnti, kateri še niso prišli po prvo razdeltcv moke, naj pridejo takoj, jutri 11. t. m. je zadnji dan, ker pozneje jo sploh ne dobijo, v potideljek se prične zopet druga delitev moke.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani
Izjava.
V	dnevnikih »Naprej« in »Slov. Narod« z dne 4. decembra 1918 sem objavil poziv na vse one odjemalce skladišča živil juž. žel., kateri bi na podlagi raznih govoric. utegnili kak prestopek, ki ga je baje preglednik gosp. Hartman zakrivil, konkretno dokazati. Na podlagi izpovedb na zapisnik vzetih oseb, med katerimi je bil tudi ženski spol jako dobro zastopan, se ni moglo gori imenovanemu ničesar krivičnega dokazati in smatram vse tozadevno govoričenje kot podle klevete oseb, katerim svetujem več previdnosti in kremenitejšo možatost.	Anton	Mozetič.
ng • j •••	a	^	f*
Zidarji m težaki
(tudi v večjih skupinah) se sprejmejo v trajno delo pri trboveljski premogokopni družbi v Trbovljah. Vpraša se pri dnevnem obratu. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno.
Dne 2. januarja 1919 so bile izžrebani nastopne obveznice 4 % deželnega posojila vojvodine Kranjske iz leta 1888:
3 komadi po 20.000 K in sicer: 10, 30, 77? 3 komadi po 10.000 K in sicer: 77, 95, 100? 75 komadov po 2000 K in sicer: 4, 11, lij 16, 100, 190, 200, 226, 227, 247, 307, 330, 407, 425, 434,	448,	467,	507,	532,	537, 575,	583,	59»,
620. 686,	731,	733,	801,	923,	956, «69.	975,	981
10.3, 1130,	1143,	1145,	1162	1182,	1199, 1202,
1217, 1225,	1227,	1234,	1262,	1312,	1332, 1401?
1414, 1420,	1426,	1443,	1486,	1543,	1611, 1661-
1700, 1708,	1778,	1784,	1810,	1818,	1822, 1839.
1884, 1887,	1901,	1956,	2002,	2037,	2055, 2060,
2145, 2164;
komad°v po 200 K in sicer: 5, 81, 138, 1!’	224’	266’	282, 304, 325, 346, 364
£S» 422’	503>	518>	535,	536, 538,	555,	556.
570, 574,	585,	597,	612,	6.38,	651! 667,	672,	690.
726, 734,	762,	766,	807,	826,	894, 909,	930,	94l.
995, 1004, 1019, 1020, 1021, 1045, 1060, 1066, 1075, 1079,	1091,	1096,	1105,	1115.	1116, 10
1169, 1173,	1176,	1187,	1191,	1216,	1234, 1235, j
1237, 1245,	1246,	1248,	1254,	1299,	1302, 1306.
1310, 1337,	1361,	1377,	1380,	1387,	1394, 1396,
1420, 1434,	1457,	1472,	1477,	1526,	1547, 1616.
1635, 1638,	1640,	1653,	1669,	1670,	1690, 1709,
1734, 1761,	1828,	1839,	1858,	1862,	1898, 1950,
1960, 2027,	2031,	2056,	2070,	2094,	2104, 21' 9i
2165, 2176,	2217,	2223,	2229,	2255,	‘2268, 2279,j
2301, 2406,	2410,	2421,	2429,	‘2439.	‘2448, 2459,i
‘2541, 2543,	2559,	‘2574,	2575,	2580,	2586, 2614
2616, ‘2619,	2635,	2648,	2673,	2698,	2707, 271.7;
2718, 2720,	2722,	2725,	2735,	2788.	‘2793 2806»
‘2818, 2837,	2843,	2876,	2883,	2898,	2927 2954
2975, ‘2999.
Navedene obveznice bo izplačevala kranjska) deželna blagajna v Ljubljani od dne l-. julij*1) 1919 dalje v imenski vrednosti; izplača pa j'M tudi s kuponi vred tri mesece pred dotekli"1 rokom proti plačilu 4 %> eskomptne pristojbin0-Od prej izžrebanih obveznic 4 o/0 deželne;-11 posojila so doslej neizplačane nastopne ob' veznice:
Po2.000 K štev.: 323, 484, 880, 1022, 1058.. 1546, 2023, 2099;
po ‘200 K štev.: 68, 77, 100, 141,300, 308rl 326, 360, 361, 648, 660, 1065, 1068, 1069, 15(>7, 1641, 1644, 1975, 2853, 2857, 2938, 2951,29®
Komisija za začasno vodstvo in likvidacij"1 deželne uprave.
V	Ljubljani, dne ‘2. januarja 1919.
Dr. Triller ], r., načelnik.
Št. 41.
Razglas.
Dne 2. januarja 1919 so bile izžreban0 nastopne obveznice 45% deželnega posojil0 vojvodine Kranjske v prvotnem znesku 4,400.0()d kron, iz leta 1917:
dva komada po 10.000 K in sicer: 66, 116* 20 komadov po 2.000 K in sicer: 133, 170» 203, 272, 331 359, 368, 538, 551, 704, 708, 753. 755, 769, 87*2, 876, 972, 993, 1074, 1091;
12 komadov po 1.000 K in sicer: 12, 36. 153, 406, 411, 418, 501, 528, 604, 628, 639, 724;
17 komadov po ‘200 K in sicer: 41, 46,57, 72, 105, 170, 179, 225, 335, 367, 391, 447,471-499, 859, 910, 956.
Navedene obveznice bo izplačevala kranjska deželna blagajna v Ljubljani od dne 1. april*1 1919 dalje v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred dotekli i" rokom proti plačilu 4 5% eskomptne pristojbine-
Komisija za začasno vodstvo in likvidacij" deželne uprave.
V	Ljubljani, dne ‘2. januarja 1919.
Dr. Triller 1. r., načelnik.
~H-V:* :Vč'LLL*’	.v7'4v v <.
% ?	.	'	j-
—	giavnka	—-
St 18,000.006.
Sprejema vloge na knji* žice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Poslovnica razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Rezervi « Hondi oltroglo K 2,000.000.
Kupuje in prodaja vse vrste
vrednostuih^jJmmJ^i™illiiilLililil
ararične dobave in dovoljuje __ aprovlzacijake kredite ——