785. štev*. V Ljubljani, nedelja dne 22. februarja 1914. uararnjsassB sasa Posamezna štev. „Dnevaa stane 6 vin,; ravno : toliko posamezna številka »Bodeče Neže". ^ „DAN“ izhaja vsaki Ja« zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo iina humoristično prilogo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike -slane „Dan“ b prilogo dostavlja« na dom celoletno 20 K, mesečno 1‘70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 150 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno .5*50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja j ::: upravništvu. n. ::: Telefon številka 118. Leto ni. — »n ■»» r , ,1 J Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“. Posamezna »tev. „Dneva“ stane (J vin.; mn« toliko posamezna številka „Bodeče Neže", f m Uredništvo in upravništvo: J Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica .si, 6 Dopisi se pošiljajo uredniSV.n Kefoxakif7rN& r*tnc, se ne sprejemajo, rofaopui se na vročal«. Z« ««iu«' se plača: pelft vrsta 15 v, pcanav* m< zahvale vrsta 80 v. Pri rrikrztovat ifiml'Min po-f pnet. — Za od|a*or )e ■Motke, »! :Ul Odgovorni srcdsli: luidtvoj Korene. Last ia Itak „0*5telj«ke Tiskarne-. Falo ob Dravi. Koliko se je vpilo ob času balkanske vojne o grozovitostih slo-vanskili narodov na iugu Po nemških in Slovanstvu nasprotnih časnikih. češ. med kulturnimi narodi take krutosti ne bi bile mogoče. Dandanes živimo v času hiimanitete. človekoljubja in goric tistemu, ki bi se v Avstriji predrzni!, pokazati drugemu krivi prst. ali ga mogoče telesno poškodoval! Takoj ima opraviti s postavo, ki ga strogo kaznuje, ker je neusmiljeno ravnal proti svojemu bližnjemu. — Vse hvale vredna ta humaniteta. vendar veljati bi morala za vse in za vsakega. To pa le ravno, kar pogrešamo. Lanskega leta ie začela na Fali neka švicarska firma — avstrijski kapitalisti raje nalagajo svol denar v inozemskih bankah — graditi elektrarno. ki bode oddajala svoie sile iz slovenskega Spod. Stajcrja na Gornic Štajersko. — Nastavljenih je sedaj pri tej stavbi približno 600 do 800 delavcev, večinoma Slovenci iz Spod. Štaierja in tudi nekaj Kranjcev. Marsikateri, ki ravno sedal v zimskem času doma nima primernega zaslužka, je prišel na Falo, da Si zasluzi nckai grošev, katere bode doma dobro rabil za plačevanje velikega davka in za obresti. S krvavimi žulil si zasluži svoi denar; zastonj ne dobi niti vinarja. Od ranega jutra pa do poznega večera drži svoj kramp v roki in rova pod ali nad zemlio. ne da bi si med delom malo oddilmil ter svoie v mrazu otrple ude segrel. Za vsakim delavcem stoji skoraj paznik, ki ga priganja k neprestanemu delu in ga v slučaju. da se živinsko ne napenja, takoj odslovi z opazko, da mu drugi dan ni treba več priti. Vendar vse tc težave našemu slovenskemu delavcu nc dalo nič. sai ie vaien dela in pri vsem svojem naporu si vedno mi-sli: »Pa bom delal in se napenjal, kar ie v mojih močeh. Doma imam ženo in deco. ki že čakajo, da prinesem nekaj denarcev, s katerimi si popravim svojo bajto in se odrešim največjih dolgov! Vendar eno je, kar menda vsakega delavca pretrese, ko stopi zjutrai na stavbeni prostor. Ne ve namreč, ali še zvečer odide iz njeam zdrav, ali ga že morda med dnevbm odpeljejo v seln. mrtvašnico. Pri lem podjetju je namreč poedino človeško življenje ničla. Evo nekaj primerov: Za do- in odvažanje stavbenega materiiafa sc zida tir za železnico ki naj pelje tudi po strmem robu. Zato ie treba leseni »rušt«. ki se z zemljo zasiplje. Zemlio dovažajo z železniškimi vozovi, kateri pa se imajo ustaviti na že izgotovljenem tiru. Po neprevidnosti stroievodia pa zapelje eden vagon na leseno pod- stavo. ta se vsled prevelike teže pogrezne na eni strani v zemljo in velika pečina pade nekemu delavcu iz železniškega voza na prsi in ga popolnoma zdrobi, da je pri priči mrtev. Sodnijska komisija seveda do-žeue, da se ie delavec ponesrečil po svoji lastni krivdi, zakaj pa je stal preblizu tira. Domaniko Fran — tako je ime žrtve »neprevidnosti« — ostavlja kot zadolžen kočar dvovo z 8 otroki od pet do sedem let. Pri tej nezgodi so še bili ranjeni trije drugi delavci, od katerih sta dva u-mrla v bolnišnici, eden pa vsled poškodb lahko prime za beraško palico. Vodja pri razstreljanju pečin ima paziti, ali se sprožijo vsi nabiti streli. Ker pa spregleda oziroma prešteje en strel, tira dve minuti po zadnjem poku delavec na delo. da odstranijo razstreljene pečine. Pri razkopavanju zadene delavec s krampom ob patrono. ki se ni sprožila. močen strel — in siromak se zgrudi z razklano glavo smrtno ranjen na tla. (Konec jutri.) Štajersko. Deželni zbor. Ker smo že v včerajšnji številki omenili dnevni red za minoli četrtek, kot tudi deloma splošni delovni program, nam je danes poročati le še o par podrobnostih. Med drugim je dejal posl. dr. Korošec, da vstaja med prebivalstvom mnenje, da se bo pričelo z gradnjo proge Braslovče-Motnik šele po preteku 5 let — ko bo dežela izplačala potrebnih 200.000 K; vitez Kaan, fin. referent z gradnjo takoj, nc da se bo pričelo z gradnjo takoj, ne glede na odplačevanje vsote po 200.000 K. V razne odseke in odbore so bili na novo izvoljeni: Opitz v dež. kulturni, v finančni dr. Jankovič in dr. Ncgri, v naučili Ozmec, v vniorejski Mosdorfer in Ncgcr, v vo-uopravni pa Pišek- Or. Korošec jc stavil predloge za olajšave pri pridobitvi koncesij v zidarske, tesarske, kamnoseške in studenške obrti za — Spod. Štajer. Nadalje predloge posl. Krenna za olajšave koncesije v stavbinski obrti za isti kraj. ter predlog za izpremembo doslejšne določbe § 8. gasilskega prava za Štajersko. Vsi ti predlogi so prodrli z glasovi Slovencev, veleposestnikov, kršč. socialcev in centroma s 36 glasovi. proti glasovi 30, nemških naci-jonalccv in soc. demokracije. Ko je dež. glavar javil rezultat glasovanja, je dejal posl. Einspiner poslancem centruma: »To vas bo zopet veljalo lepo število glasov. .« Slovenski klerikalci so dosegli, kar so hoteli: na ljubo svojim podrepnikom in ko-ritarjem — so darovali, zgolj iz strankarskega koristolovstva, slo- vensko obrt. »Fušarstvu«, kojemu se upira vsa naša zdrava obrt, jc s tem odprta pot. Pričela se bo divja konkurenca in posledica bo, da bo marsikakšen miren in soliden slovenski obrtnik prišel na nič. Zahvali se naj vsak uničevalni politiki klerikalnih slovenskih »narodnih« zastopnikov v deželnem zboru. Oni pa, ki jim je za zdravo obrt in nje rast, naj si vzamejo to klerikalno brezvestnost v beležko — kadar pride dan obračuna! Obrtniki, so upamo, sedaj sprevideli, koliko jc S. L. S. za obči blagor. Občinska volilna reforma in strah naših nemčur. pred njo, to je danes dvoje stvari, ki razburjajo neprestano nemške »politike«. Ti ljudje so šli tako daleč, da baje zahtevajo, da sc predlog za občin, volilno reformo za -mesto Gradec, kratkomalo — opusti. Seveda zahteva to manjšina. V deželnem zboru pa leži slovenski predlog, ki kratkomalo zahteva občinsko volilno reformo za Maribor, Celje In Ptuj, ne glede na Gradec. Fala nad Mariborom. (Zopet nesreča.) Kos zmrznenega peska je pri razstreljevanju ob bagru priletel tik ob progo in stisnil-delavca Martina Babiča, ki je stal na stopnici lokomotive, smrtno nevarno. Star je 27 let, kriva pa mu je lastna neprevidnost. Št. Janž pri Šoštanju. (Svinjar.) Zaprli so 501etnega kovača Jakoba Vanovšeka — ker je izrabljal enega svojih vajencev in več drugih mladih fantov. Ptuj. (Vojaške vaje na Dravi.) Od 15. marca naprej pa do sredine septembra se bodo vršile vsak dan na Dravi vojaške (pijonirske) vaje, od 6:30 zjutraj in od 2. ure popoldne, v časovnem obdobju 3. do 4. ur. Toku DraVe navzgor, 3 km, bo visela ob času vsaj vselej rnd.eča zastava, in jc splavarjem dovoljena plovba med tem časom le z dovoljenjem vaje nadzorujočega častnika. Kdor bi so fejra ne držat, bo kaznovan. Maribor. (Pustna veselica.) Klub narodni »Pipcc« priredi dne 24.t. m. — pustni torek — vesnlico, ples, v veliki dvorani Nar. doma, ob osmi uri zvečer. Konjice. (Eksplozija.) Ko je te dni zjutraj hotel zakuriti v peči vajenec urarja Vasleja, je polil drva s petrolejem in ko to ni pomagalo, z bencinom, ki se je pa predčasno vnel in razgnal peč. Leteči kosci so na-| pravili v prodajalni veliko škode, fant pa jc ostal čisto neranjen. Planina pri Sevnici. (Kaznovan srboritež.) Minolo nedeljo je v gostilih Kukovič razbijal hlapec Span pohištvo in posodo. Kos stekla se mu je zadrl v desno spodnjo laket in mu prerezal dovodnieo. Vrhu tega je v pijanosti padel Ju si zlomil desno gornjo laket. Prepeljali so ga v ljubljansko dež. bolnico. Brežice. (Sama jc zažgala.) Posestnica Golob jc imela prazno stoječo hišo, ki je te dni pogorela, Zavarovalnina jc znašala 4000 K. Pravijo, da jc Golobova prej hišo izpraznila in jo na to sama zažgala. Trbovlje. (Nesreča.) Delavcu Picerku jc padel na desno nogo težak kamen in mu jz zdrobil, oziroma zmečkal, tako, da mu bodo morali nogo najbržc odrezati. Ptuj. (Prijet tat.) Orožniki so prijeli kamnoseškega pomočnika Antona Placcrja, ker jc na sumu, da je pred dnevi oropal svojega tovariša Zimmerla gotovine 40 K in jopiča, vrednega 20 K. Placer taji. Šmarjeta pri Celju. (Nasilnež.) Dne 16. t. m. jc peljal hlapec Strašek s parom konj debla. Ker je bilo konjem preteško, jc zvali! par debel preko ceste. To jc Strašeka tako vjezilo, da jc Ozcbcka pobil in težko ranil. Goriško. Dutovlje. Preteklo nedeljo je imela tukajšnja Ciril-Metodova podružnica v Bončetovi dvorani svoj občni zbor. Na tem ie imel prvo in glavno besedo gostilničar Tavčar. Zdelo se jc, kakor bi on vodil in predsedoval zborovanju, čeravno ni niti član podružnice. Ta človek ni ves čas drugega počel, kakor motil zborovanje ter opravljal nenavzočne ljudi. Največ je imel opraviti z domačim nadučiteljem in učiteljico, ki jih slučajno ni bilo zraven, ker sta bila iz familjarnih vzrokov nujno zadržana. Sta pa pooblastila zastopnika ter poslala opravičc.valno pisipo. Pravil je, kaj da si upajo, jim očital nebrižnost in drugo. Nad učiteljico se je zlasti znašal ta človek, revno žensko, ki je. kakor rečeno, niti.zraven ni bilo. da bi se mogla braniti, ga zavrniti in osramotiti. Nji, ki se je 'kot blagajničarka ves čas obstoja podružnice trudila in skrbela zanjo, si je dovolil la vzorni mož (ki Se podružnici vedno samo zabavlja! in ji kljuboval) to očitati. Pač velik junak, ki pobija sovražnika takrat, ko se ne more braniti! Seveda on, vnet Ciril-metodar, ki so mu bile take stvari vselej deveta briga, ima pač vzrok spodtikati se nad tem! O njegovem narodnem ognju priča to. da (kakor omenjeno) niti član podružnice ni; Danes priloga „BODECA NEŽA- dokazuje kljubovalnost, ki jo jc zanjo vedno gojil in spričujc v njegovi hiši razbit, okraden in v vodnjak vržen C. M. nabiralnik. Če bi bil zaveden narodnjak, bi mu ne bilo težko najti in kaznovati zločinca ter dati nabiralnik podružnici, da mu ga popravljenega vrne. Kakšen zaveden Slovenec je ta vrli junak, kaže tudi napis na njegovi hiši. Ondi stoji; Alojlz Taučer. restaurant. Je-li to slovensko?! Seveda se mu ne zdi potrebno popraviti tablo po pravilih slovenskega pravopisja. (Alojz Tavčar, restavracija). Taki so, na občnem zboru se pa koračijo in neprisotne žalijo. Res si dovolijo marsikaj nekateri narodno-napredni kraški birtje: iz same objestnosti seveda. Še nekaj. Kakšen način razgovora ima ta Tavčar, kako mu teče jezik, kadar ga namaže in spusti! Tako stvarno vam drdra, kakor nobena klepetulja, da ne pusti nikomur do besede, kakor bi io on vzel v zakup za ves večer. Pravzaprav bi moral predsednik temu človeku vzeti besedo, ker ni prosil zanjo. Toda. ali se parlamentarni ni zdelo vredno ali ni vedel za tozadevni paragraf. Restavrator Tavčar ie med drugim rekel tudi, da ie dal za C. M. družbo 100 K. Seveda mu tega nihče ne verjame. Pisec teli vrst mu le takrat (ker nepoučen) žal verjel, sicer bi mu nc bilo dano triumfirati. Ko nam prinese dokazilo, radi priznamo zmoto ter popravimo krivico. Potem vsa čast in priznanje. Mi vprašamo seveda pisarno C. M. družbe; za tak znesek mora biti tam dobro zapisan.-Tistikrat po zborovanju, ie res vrgel , za podružnico 10 K na mizo. pijan prešernega veselja, ker je smel nemoteno zabavljati in mogel nekaznovano znašati se nad ljudmi. Toda pravim. če bi družbeni denarji bili zbrani iz samih takih neiskrenih daril, naj jih vse vrag vzame. — Ni v interes stvari in ne naša navada, prerekati se zaradi osebnosti in lih vlačiti v. časopise. Tudi to poročilo bi ne prišlo v javnost, če bi ne bilo zaradi domačega občinstva, ki je brez ugovora poslušalo obtožbe in ki naj Čuje tudi naše zagovore. Zato ne misliti, da so te vrste napisane iz neprijaznosti in maščevalnosti; zgoli zaradi Veliki pustni korso Slavčeva .*. maškarada pustno nedeljo 22. februarja v veliki dvorani hotela »UNION". MF* V blagohotno uvaževanle! '1QH Da se izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter je pristop splošen. Le maske naj pri naknpu vstopnic javijo svoje Ime. Vstopnina za člane in maske 1 krono, za nemaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Cešarkove v Seleuburgovl ulici in v trgovini gosp. L. Černeta v \Volfovi ulici. — Podrobnosti o maškaradi glej društvene vesti. LISTEK. M. ZEVAKOi Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Nato pa je mahoma izginil. In glej, pokazal se je zopet, v karmeJitski halji, lepši nego kdaj, toda s prekletstvom in izobčenjem na svojih ustnicah, ki so tvorile nekdaj samo smehljaje. K° je padel tisti večer po gnev-2iP7 ”,lovoru na kolena in se po-x|5p,ai1.navidezno v globoko premici a«™?’ Se ie dvignil med množico » u »m »P- in nemir, ne oziraje se tega kraja. sr)0Št0vanie do sve" Počasi se je zgnila množica iz cerkve m sc iazkropi|a zunaj ob kričanju; »Smrt hugenotom;« Ostalo je samo še kakih petnajst Eedmli žensk, ki so molile okrog iz-povednice. Toda cerkovnik iiin je prišel povedat, da je prečastiti nocoj zelo upehan in ne more izpovedati nobene izmed svojih vernic. Z razočaranim mrmranjem so odšle nato tudi spokornice, izvzemši dve izmed njih, ki sta ostali trdovratno in se nista ganili z mesta. Prva, mlada in lepa, kolikor se je dalo presoditi skozi goste pajčo-J lai.ie, s katerimi se je bila ogrnila, je klečala na molitveniku, zdajpazdaj jo je izprcletel drhtljaj. Ko jc drsal menih tiho skozi cerkev, jo je dregnila tovarišica s komolcem in zamrmrala : »Evo ga! Že prihaja, Alisa!« Alisa de Luks je dvignila glavo in vztrepetala. Prostrana ladija je tonila zdaj v temi. V daljši, blizu velikega oltarja, se je premikala luč: bil je cerkovnik, ki je pospravljal. Zgoraj so izginjali oboki v senci, in najmanjši šuin je odmeval čudno v tem molčanju. Panigarola je šel mimo spokornice in se zaprl v izpovednico. »Torej?« je dejala tiho Alisina spremljevalka. »Lavra... zdaj si ne upam več«, je odgovorila dekle z drhtečim glasom. »Bežite vendar! Izposlovala sem vam neobičajno ugodnost: zaradi vas so odslovili vse druge spokornice ...« »Mojega imena menda nisi povedala!« je vzkliknila Alisa zamolklo. _»Prečastiti vas čaka!« je odgovorila starka in vzkomizgnila z ramami. Alisa je stopila k izpovednici in Pokleknila. Omrežje tenkih lesenih Paličic jo je ločilo od meniha; pajčolani so skrivali nlen obraz- tema jc bila dovolj gosta, da tudi ona ni videla izpovednika razločno. Sklepala je torej, da je ne pozna. Menih je mrmral medtem molitve. Ko je bil gotov, je izpregovo-ril z brezbrižnim glasom: »Poslušam vas, gospa...« »On ne ve, da sem jaz,« jc dejala sama pri sebi. »Izkusimo ga presenetiti s silo in nnt iztrgati...« Kratek boj se je vršil v njeni duši; zdajci je rekla zamolklo: »Marki de Pani-Garola, jaz scin Alisa de Luks. Ženska sem, ki ste jo ljubili in jo ljubite morda še zdaj... in ta ženska se vam bliža s prošnjo...« »Poslušani vas, gospa,« je odgovoril menih brezbrižno kakor prej. Alisa je začutila, da jo stresa groza. Zazdelo se ji je, da je za tem omrežjem ne posluša živ človek, nego brezčuten kip. »Klemen,« je dejala goreča, »ali ne poznate več mojega glasu?« »Klemena ni več, gospa, kakor ni več markija de Pani-Garola. Ta, ki ga imate pred seboj, je le služab nik božji, ki vas hoče poslušati v Bogu in prositi Boga, naj se vas usmili, ako ste vredni tega usmiljenja. Govorite gospa, poslušam vas ...« »Oh,« je jeknila Alisa z neizmernim obupom, »to ni mogoče,, da bi bili pozabili najino ljubezen. Saj nosijo vaša usta še sledove mojih poljubov!« »Gospa, ako boste govorili tako. sem se primoran umakniti.« »Ne, ne, ostanite! Saj moram govoriti z vami!...« »Govorite tedaj, kakor če bi govorili z Bogom ... človek, ki ste ga imenovali, je mrtev...« »Naj bo... Poslušajte me torej, častiti oče... in kadar vam povem vse, kakor bi bila povedala Bogu, recite mi, ali sem se pokorila dovolj za svoje blodnje in pregrehe in ali sem trpela dovolj od roke božje, ki je padla name!« »Poslušam vas, hči moja,« jc dejal menih s prejšnjo strašno brezbrižnostjo. »Najprej vam hočem povedati greh; potem vam opišem pokoro. Tako vam bo iaglje soditi. Bilo mi je komaj šestnajst let. Bila sem lepa in mnogo src je hrepenelo po meni. Velika kraljica me je odlikovala s tem, da me je vzela med svoja častna dekleta. In ker sern bila sirota in nisem imela niti očeta niti matere, mi je zatrdila ta kraljica, da hoče biti moja mati in mi nadomeščati rodbino.,.« Alisa de Luks se je trepetaje prekinila za trenotek; je nadaljevala z zamolklim, tesnobnim glasom; »Tiste čase mi je zatrjevalo mnogo mladih gospodov, da me ljubijo ... jaz pa nisem ljubila nobenega. Nikogar nisem ljubila... Ljubila pa sem razkošje, ljubila sem čipke, ljubila nakit... in bila sem uboga... Kraljica, ki sem vam jo omenila, mi Je ponudila ne le razkošje, marveč tudi bogastvo in obilje vsega dobrega, ako hočem ravnati po njeni volji, obljubila sem ji slepo pokorščino... To je bil moj prvi zločin; pogled na par skrinjic, napolnjenih z demanti, me je zbegal, in da si jih prilastim in se morem kititi z njimi po svoji, bi bila podpisala pogodbo s satanim samim... in tako se je tudi zgodilo, gorje mi!... Nekega dne me je poklicala kraljica v svojo molilno sobo... Odprla je pred mano predal v katerem so se bleščali biseri, smaragdi, rubini in demanti... in rekla mi je: vse to bo tvoje, ako me ubogaš... Popadla me je vročica, lica so mi zagorela, 2inedla se mi je duša... vzkliknila sem: Kaj na storim, Veličanstvo? Kraljica se je nasmehnila, prijela me za roko, odvedla me v sobo, ki je ležala pred njeno molilnico, in dvignila zastor; za njim se je odpirala velika galerija, sodeča v kraljeve sobane... in plemiči so se iz-prehajali po njej, ki sem jih poznala vse... Pokazala mi jc enega izmed njih in dejala: Daj se ljubiti teinu možu!« Spokornica je umolknila iznova; morebiti se je nadejala geste, besede ali vsaj instinktivne kretnje... Toda za omrežjem je sedel menih molče in nepremično, kakor da je njegova karmelitska obleka izklesana iz trdega kamna, prečastiti pa kip, kakršni stoje v dolblinah zidov in čakajo stoletij v svoji večni brezčutnosti .. n (Dalje.) tega sc Je (o napisalo, ker prizadetih tistikrat ni bilo možno zagovarjati in ker v bližnji prihodnjosti ni drugega občnega zbora, da bi se obdolžitve zavrnilo. Tako ie naše današnje poročilo. Tavčar Alojz, če se vam godi krivica, oglasite se v »Dnevu«, njegovi'predali so varn odprti! Pripomba uredništva: Prinašamo dopis, kakor smo ga prejeli, brez slabih in zdražbarskih namenov; zato predvsem, ker želimo, da ne bodo Igrale drugič v takih slučajih glavne vloge osebnosti, ki niso bile skupnemu delu še nikoli v prid. Predali našega lista so odprti vsem, ki želijo jasnosti, in to nas je napotilo, da je dobil v »Dnevu« prostora tudi pričujoči dopis. (Ker smo morali včeraj že stavljen dopis odložiti radi tesnega prostora, jc ta pripomba pomotoma zašla v list. Bistveno nima z včerajšnjo goriško rubriko nikakc zveze, pač pa ostane kot komentar k današnjemu dopisu. Ur.) Gorica. »Graška Tagespošta« je prinesla iz Gorice zanimiv članek o naši realki. Iz njega so razvidne vse nemške težnje in požel jen ja po našem lepem jugu. Tam namreč stoji, da bo realka kmalu izgubila sedanji nemški značaj, kar bo v veliko škodo Nemcem in Italijanom. Pisec (najbrž kak priseljen nemški profesor!) se pritožuje čez nameravano zahtevo slovenskih poslancev, da se uvede na realki deželni jezik in da se uvrsti nemščino med stranske predmete. Tolaži ga misel, da pride la-ščina najprej v poštev in da bo realka laški učni zavod. Protivi se, nadalje, da bi se sezidalo v Tržiču novo realko in se zanaša pri tem na vlado, ki ne bo voljna prevzeti velikih stroškov. Na vsak način, pravi, sc ne sme popustiti slovenskim zahtevam. Upamo, da sc bodo naši poslanci ob dani priliki skupno in odločno zavzeli za naše pravice. Nemcem bo treba prav resno stopiti na vrat in jih podučiti o avstrijskih zakonih glede narodnih pravic. Gorica. (Tatvina v novem semenišču.) Kakor že znano, je nekdo pokradel v nekem deškem semenišču kakih 500 K. Tatvine so osumili Antona Lebren in slikarja Frančiška Družinski, ki je pred kratkim prišel sem. Lcbrana so zaprli, dočim drugega niso še našli. Tatvina se je izvršila med časom, ko je prijor - jezuit bral mašo: Našli so tudi sekiro, ki je sedaj shranjena na sodišču pri dr. Gradniku. Gorica. Pognali so čez mejo K-Bonutti. ki je bil v tukajšnjih zaporih radi veleizdajstva. Bil je pri vsaki obravnavi oproščen, ker mu niso mogli dokazati zadostne krivde. Več o tem prihodnjič. Gorica. Na mesto Scottija, kh je bil premeščen v Ljubljano, je prišel stotnik Rihard Maycr. Št. Peter pri Gorici. Pa so Čudni ljudje naši novostrujarji! Samo malo srno zaropotali in zagrozili, pa jim je že srce zlezlo v hlače. Kdor rad koplje »šace«, dobi tudi plačilo zato! Kaj ne častivredni g. pisec pri »Novem času«? Gorica. Dolgo je bilo treba čakati, predno so klešče zagrabile našo javno poštno uro. Sedaj je pa zopet na svojem starem mestu, kjer pa naj ne kaže čas po stari navadi. Gorica. »Dan« je pri nas za sedaj najbolj razširjen slovenski časopis. Povsod ga zmanjka! Marsikdo ki pride proti večeru po njega, ga ne dobi več. Citajo ga vsi sloji. Lahi se hudo jezijo, ker je zadnji čas avstrijska vlada resno nastopila proti njihovim pretiranim zahtevam. Zlasti zadnjega odloka tržaškega namestništva o štirijezičnih napisih na uradnih štambilijah ne morejo nikakor pozabiti. Tako jc nekdo priobčil v uradnem listu za Trst in Trident »La voce della Patria« članek, v katerem ostro napada avstrijsko vlado, češ, da le proti Lahom in njihovim zahtevam. Lahi pa znajo! »Novi čas«, vera in petrolej. Zadnji »Novi čas« prinaša poročilo o neki ponesrečeni Slovenki v Trstu, ki je umrla vsled opeklin od ožganega petroleja. Na koncu poročila pa stoji: »Našim slovenskim mladenkam pa polagamo toplo na srce, naj vestno vrše svoje verske dolžnosti, ker to je najboljša obramba proti nevarnostim, ki so jim osamljene reve izpostavljene v tujini.« Kakor da bi bilo to varnosten oklep proti petroleju, požaru in drugim nesrečam. Blagor vam »novočasarji«, ker blažene so oči, ki berejo »Novi čas«! Učiteljstvo in klerikalci na Goriškem. Naše učiteljstvo se že več let trudi, da doseže zvišanje svojih skromnih dohodkov. Tako slovenski, kakor laški učitelji so zadnjič v Tržiču sklenili, da nastopijo skupno za dosego zvišanja plače od dežele, katera se je doslej trdovratno branila tej zahtevi. Naši klerikalci in laška klerikalna večina nasprotujejo z vsemi silami povišanju učiteljskih plač. S tem bi hoteli doseči, da se učitelji pokJerikalijo. Iz tc moke pa ne bo nobenega kruha! Naše učiteljstvo je hvala Bogu! naprednega mišljenja in nima prav nobene volje hoditi za breznarodnimi klerikalci. In to jc klerikalcem dobro znano. Za Beneške Slovence! Znani vitez Sircli jc bil sprejet v avdijenci pri laškem ministru Sachi, kateremu jc sporočil o mizeriji Beneške Slovenije. Minister jc obljubil svojo naklonjenost. Sircli je bil tudi pri raznih drugih merodajnih osebah. Vlada mu je obljubila, da bo izdelala nov zakon za ceste in železnice v Beneški Sloveniji. O kakih narodnih pravicah in šolstvu pa ni bilo niti govora. Članek o Beneških Slovencih (glej »Dan« od petka 20. t. m.!) je zbudil povsod veliko pozornost in ogorčenje. Zanimivo je, kako hoče laška vlada prikriti ubogim Beneškim Slovencem relativno blagosta-* nje avstrijskih Slovencev. Dnevni pregled. Poletje na Balkanu. Še pred nedavnim časom smo čitali po vseli bolgarski neslovanski vladi prijaznih listih izjave macedonskih »Bolgarov«, v katerih so trdili, da bo, kakor hitro skopni sneg in sc osu§i ozemlje, zatrobi po Macedoniji, Srbski in Grški, vojni rog, ki bo klical na boj za avtonomijo vse bulgarske in turške četaše. Z velikimi besedami se je oznanjalo, kako bolgarska in turška vlada podpirate to rcvolucijonarno gibanje. Voditelji tega gibanja so šli menda celo na Dunaj na banket. In tudi drugače je bilo par slabih znamenj za mimo spomlad in poletje. Turčija se je narejala, kakor da ne da nobenega Egejskih otokov Grčija, pa naj sklenejo velesile, kar hočejo. Bolgari so tudi samozavestno pov-darjali, da jc pomirjenje s Srbijo nemogoče. Sedaj jc pa kar naenkrat zapihal z Balkana drugačen veter, Miren in prav nič viharen. Oni dan je minister Taiat bej, eden od najvplivnejših ljudi v mladoturškem odboru izjavljal napram dopisniku pariškega »Teinpsa«, da Turčija ne misli na nikake pustolovščine in, da tudi nima namena kupiti novih vojnih ladij. »Mi hočemo vse svoje sile posvetiti gospodarski povzdigi države in da v celi državi izvedemo obširne reforme, ki so že objavljene«. Ravno tako je sedaj seveda tudi bolgarski minister Radoslavov, ki sc Je vrnil z agitačnega potovanja pa novih krajih, izjavil, da bo poletje mirno. Kako Rusija raste. Neki francoski učenjak je zračunal: Od začetka 20stoletja dalje se je pomnožilo prebivalstvo Francije za 2 procenta, v Italiji za 9, v Avstro-ogrski za 15:9, v Nemčiji za 16 in v Rusiji za 26 procentov. Po tem takem bo imela Rusija leta 1914. 216 miljonov prebivalstva, 1. 1936. 272 miljonov in leta 1948. že 344 miljonov. In ostale države bodo imele skupaj komaj 336 miljonov ljudi in sicer: Nemčija 104:6 miljone, Avstro-ogrska 81:9 miljonov, Anglija 61:9 miljonov, Italija 45:3 miljone, Francija 42:3 rni-ljone. Rusija bo torej leta 1948. imela več prebivalstva, kot vse velesile skupaj. Bolgarski purgatorij. Že včeraj smo poročali v telegramih, da so bolgarski ministri — sleparji pod obtožnico, in da je sodni dvor za štu-diranje obtežilnega materijala že sestavljen. Na zatožni klopi so sledeči dolgoprstni prepevači: Gudev, Ge-nadijev, Halačev. Petrov in Savov. Največ premoženja od vseh si je pri-sleparil Savov. Po dobro prestani tatvini je insceniral bitko ob Bregal-nici in jo naskrivoma popihal v Pariz. Baje se v Parizu prav lepo in nemoteno zabava. Ostali štirje »državniki« so doma v Sofiji. Čudno je tudi to, da ni obtožen goljufije in tatvine tudi Danev. Izmazal se je gotov zadnje hipe. Državnemu sodnemu dvoru bo predsedoval Marinov. Ko se je konstituiral sodni dvor, jc odgodil čakanje do prihodnje srede. (Toda Savova ne bo tudi takrat!) Pravijo, da je vlada pozvala Savova naj se takoj vrne v Bolgarijo. Če ji ne ugodi, je bolgarska vlada pripravljena pozvati francoske merodajne faktorje, da ji izročijo Savova kakor običajnega krivca in delinkventa. Razume sc, da je morala država, ki je imela take »voditelje«, rapidno propadati dokler ji ni zadala srbska armada poslednjega udarca. Zdaj skušajo bolgarski državniki preiskovati vzroke svojih porazov. Toda Savov je ušel in drugi bodo najbrže — oproščeni. Konec razprave (o katerem bomo poročali), bo pač lahko dokazal če vodijo poti, ki so jih ubrali sedanji balkanski voditelji v pogubo ali pa v boljše čase. Wied, albanska deputacija in drugo. Wied je posetil v Parizu najprej nemškega poslanika Schoena, potem pa sedanjega ministrskega predsednika Domergueja. Z njim se je razgovarjai pol ure, potem je bil pri predsedniku republike dejeneur, kateremu je prisostoval tudi Domer-gue. V Kolnu časa VVieda albanska deputacija pod vodstvom veioza-služnega roparskega poglavarja Es-sad paše, ki si je stekel s poboji za svojo bedno domovino že nešteto zaslug. Albansko prebivalstvo, ki ne bere takih vesti, more pač slutiti nekaj, kajti korespondence poročajo, da se trumoma izseljuje. Mogoče je slišalo o davkih, ki jih bo Wied upe-Ijal? Ljudje izprevidevajo, da je bilo pod turškim žezlom brezskrbneje življenje kakor to, ki ga jim obeta »toliko pričakovani« rešitelj Wied. Z nemško vojno misijo na Turškem ne bo nič? Čor. d. Sera poroča iz Carigrada, da se je nemška vojna misija ob Bosporu ponesrečila in da stotnik Strempel ravno radi tega zapušča Carigrad: v kratkem mu slede ostali člani nemške vojne misije v Turčiji. Dejanska , unija med Srbijo in Črno Goro. črnogorski ministerski predsednik je podal v skupščini razlago o vladnem programu, ki se tiče kolonizacije v novih krajih, rešitve agrarnega vprašanja, kot tudi popolnega zbližanja Črne Gore s Srbijo v vojaških zadevah, v sodništvu in v šolskih zadevah. V vladnem programu se nahajajo tudi predlogi glede gradbe železnice s pomočjo katere bi imela Srbija preko črnogorskega ozemlja pristop k Jadranskemu morju. Armadni zbori, ki bodo organizirani v Črni Gori, bodo urejeni čisto po srbskem vzoru. Listnica uredništva. Cenjenim dopisnikom: Vsled poročil iz dežel, zborov in vsled obilega drugega gradiva je ta teden zaostalo mnogo dopisov. Pridejo na vrsto jutri ozir. prihodnji teden. Sežana: Jutri. Prosimo vse dopisnike, da točno in kratko poročajo, da moramo tako vsem ugoditi. Lov za dvanajst kron, oziroma za stare škornje je imel do lanskega leta kamnogoriški župan. Ako pomislimo. da se ic tam vsako leto približno postrelilo od sedem do deset srn, okoli deset zajcev, štiri do šest lisic ter, kar je nečuvedno, od dvajset do trideset jerebov, pa lahko rečemo, da to ni lovsko in da ni šport, nego kupčija. Mislim, da so si v tem vsi lovci edini, posebno, ako se pomisli, da dotični gospodje ne gledajo niti na spol in gonijo dan na dan ubogo divjačino, tudi v največjem snegu v hudi zimi s psi brakam. Ncčuveno ie tudi, da sc ie gonilo tudi vedno divje kozle z brakom in le za pozdraviti ic, tla se ic zbrala lovska družba, ki je vzela lov oPCine Kropa, kjer se nahajajo gamsi v najem, z namenom. ga čuvati in gojiti divjačino ter da si je stavila načelo: »proč z psi braki«, česar se je tudi držala! Kamne goriškim občanom pa se svetuje, naj ne podaljšajo več lov, kakor zmirom do sedaj staremu najemniku, ki ga izkorišča, da iim ne izstreli in izprazni, kakor ribški lov v Lipnici, ki ja tudi v niegovih rokah. Črna pri Gozdu. Tukaj v Črni, okraj Kamnik še zdaj nimamo nobene šole in rastejo otroci brez vsega poduka kot analfabeti. Tudi na Gozdu ni šole, ampak g- župnik nekaj po starem poučuje. Cesta, ki pelje čez Volovlek iz Črne v Lučo na Štajersko. ie pravi hribovski kolovoz. Koliko več prometa bi imelo mesto Kamnik, ako bi se ta cesta vsaj. ker jo je na Kranjskem, popravila. Zdaj hodijo samo potovkc v Kamnik po blago iu zdravila. Pa tudi za ptujski promet bi bila ta cesta velike važnosti. Prosimo gospoda poslanca Rib nikarja, da bi se malo pobriga! za naš okraj in stavil potrebne interpelacije v deželnem zbru. Poročil se je gospod Fran Korenčan, veleposestnik in gostilničar v Naklem nad Kranjem z gospodično Reziko Keršičuvo iz ugledne rodbine vulgo Stirjovc iz Podbrezij. Bilo srečno v novem stanu. Razpis učiteljskih služb, v radovljiškem šolskem okraju se v stalno natneščenje razpisa n,. f. 11 učni mesti: 1. učno in voditeljsko mesto na enofazredni ljudski soli v Lešah in 2. učno mesto na tnrazred-ni ljudski šoli v Bohinjski Bistrici. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti na c. kr. okrajni šolski svet v Radvolji-ci do 1. marca 1914. Usposobljene preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v terminu meseca april*1 se prične pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani, v petek, 17. ap r i to ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za^ pripust k usposobljenostih preizkušnji je po predpisanem službenem PO*u Pravočasno vložiti tako, da bodo do 4. aprila v rokah izpraševalne komisije. Službena pragmatika in uradniki. V trgovskem ministrstvu so obvestili deputacijo državne zveze nemških poštarjev, da se izda poseben odlok, ki bo določal, da se tistim uradnikom, ki so bili prej oficianti, všteje eno ali poldrugo leto v službeno pragmatiko. Vsi višji poštni oficiali, ki so dobro opisani in ki so po pragmatiki določena službena leta doslužili se uvrste v VIII. činovni razred. Oficijantom se zviša na leto plača od 200 do 400 K. Nova odvetniška pisarna v Postojni. V Postojni otvori odvetniško pisarno dne 7. maja t. 1. dr. Pavel Valjavec, doslej odvetnik na Dunaju, Na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju sta bila promovirana v četrtek 19. t. tn. gg. Stanko Arko iz Postojne in Peter Rihtarič, starešine »Akad. društva slov. veterinarjev na Dunaju. Častitamo. Kranjskogorska podružnica Slovenskega planinskega društva vabi vse svoje člane, kakor tudi druge prijatelje planinstva na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 1. sušca 1914 ob 3. popoldne v Mojstrani pri »Šmcrcu«. Poleg druzega je na dnevnem redu volitev novega odbora in preglednikov. Po občnem zboru prosta zabava. Velika defravdacija. V Diskontni banki v Aalborgu sta igrala dva uradnika privatno na borzi in sta v teku osmih mesecev poneverila 641.000 K. Dva torpedna čolna trčila drug ob drugega. Torpedni čoln »Poiquc-rcj je trčil dne 17. t. m. v toulonskem pristanišču ob torpedni čoln »Farto-ville«. Oba čolna sta dobila težke poškodbe. Brzovlak povozil troje šolskih učenk. Kakor se iz Pariza poroča, so hotele dne 14. t. m. zjutraj iti tri deklice v Troyesu čez železniški tir ravno v trcnotku. ko se je bližal brzovlak. Lokomotiva je podrla vse tri deklice na tla in jih je povozila. Bile so na mestu mrtve. Vloin in tatvina. Iz zaklenjene blagajne mesarije »Pri jagnjetu« v Pliberku, katere lastnik je Franc Logar. so neznani tatovi ukradli 140 K. Kar jc bilo drobiža, se ga vlomilci niso dotaknili. Uubliana. — »Bodeča Neža« ^ ima danes zopet 8. polnih strani. Številka ima skupni naslov »Karneval«. Na naslovni strani vidimo »Albanski ples« na zadnji strani pa vidimo nekega diplomata, ki ima pravega predpustnega mačka in tiho premišljuje svoje pustne grehe. »Albanski predpust« nam kaže vse moderne plese zadnje dobe. Plesi se plešejo po godbi slovenskega godca — namreč na harmoniko. »Maškerada« je polna dovtipov in skriva v sebi vso pustno družbo. Poleg tega Je Številka polna drugih dovtipov. — Vsem prijateljem ki so na poslali dopisov: Iz Trsta, Bohinja, Vipave in drugod, naznanjamo, da pridejo na vrsto prihodnjič. — Roman Vodiške Johance II. del, spisal Kajtimar, izide v ponde-ljek. To je zanimivo nadaljevanje prvega dela. Kdor je bral tega — in teh jc na tisoče — bo gotovo težko čakal, da mu pride tudi ta brošura v roke. Zato pa sezite hitro pa njej, ker jih v kratki dobi ne bo več dobiti. Pazite, da vas ne prebite aine-l ikanski Slovenci, ki jih naročajo kar na stotine. Roman Vodiške Johance se dobi v »Učiteljski tiskarni« pa tudi po vseh knjigarnah na slovenski zemlji po 24 v izvod. — »Zakaj pa so?« Neki oče je nam prinesel včeraj pritožbo, ker sta padla dva njegova sinova. Imel je tudi pogovor s profesorjem in ta je rekel: »Študentje so za nič.« Oče pa mu je odgovoril: »Zakaj ste pa tu? Napravite kaj iz njih.« — »Še eden!« Neki profesor je javno pripovedoval (z nekakim zadovoljstvom), da je vrgel 13 dijakov. Ker mu pa število ni bilo po volji, je rekel: »Še eden!« in res pokliče še enega učenca, ki je res padel kot štirinajsti. Ali ni bil ta profesor junak? — škandal vseli škandalov je garderoba v »Unionu«. Pri predvčerajšnjem koncertu je nastala taka zmešnjava, da je bilo vse narobe. Cela množica ljudi je čakala, da odda svoje suknje itd. — pa ni bilo prostora. Ljudje so opravičeno na glas zabavljali. Tako je pri vsakem koncertu. Cas bi bil, da se naredi red. Akademija v »Mladiki«. Včeraj popoldne se je vršila v mladiki akademija. ki je bila zelo mnogoštevilno obiskana. Prireditev so posetili ga. dr. Franja Tavčarjeva, gospa bar. Sclivžarzova, nadz. g. Hubad, grof Chorinskiy, šol. svetnik Evg. Lah več poslancev,- narodne dame, mnogo prijateljev mladine, profesorji, mnogo staršev, ki imajo svoje hčerke v »Mladiki« itd. Dvorana je bila polna. Akademijo je otvoril »ples s petjem«, ki je kazal »štiri letne čase«. Gospodične so prizore krasno izvedle. Za njimi so nastopili veseli otroci z baletom. Balet malih deklic je tako ugajal, da se je moral ponoviti. Dekliški zbor je ljubko zoper dve pesmjci, na kar je sledila igr-a na glasovir (Karmela Kosovelova), ki je žela zasluženo priznanje. Na to je sledila francoska burka, ki je iz-KH.noJzpadla. Ob času Ilirije so najbrze naše dame tudi tako lepo francosko govorile. Igralke so svoje Ji loge dobro rešile. Sledila je zopet igra na klavir, (gdčni. Brenčič in Maver), ki sta lepo izvajali Moszkovv-skega »Španske plese«. Gduča. De-reani je na to deklamirala v italijanskem jeziku »Naufragio«. Akademijo je zaključila srčkana opereta »Semenj« v Sevih«, na katerem so se »Španke« prav lepo izkazale, najbolj pa ie bila urna gdč. gostilničar-,)a: ki jo prav lahko presadili na ljubljanski oder. Cela prireditev je pokazala lep uspeh našega narodnega internata. Zahvala za to gre gotovo gdčni. VVessner in onim, ki jo v njenem delu podpirajo. Po »akademiji je sledil buffet. ki ga ie priredila kuharska šola ..kot zaklluček kuharskega tečaia. Pod vodstvom gdčne. Jerice Zemljanove so se gospodične gojenke naučile toliko, kakor bi jim mogla nuditi le malokate-ra kuhinjska šola. Kdo bi popisal vsa imena, iedi in okuse, ki so se nudili udeležnikom. Najboljše priznanje so dali pač gostje sami: mi pa bi morali livaliti vse: od prvih rib do zadnjega čaja. zato ne moremo druzega, kakor ta zavod i v bodoče priporočati. — Slovensko gledališče. Opozarjamo slavno občinstvo, da je v nedeljo začetek predstave veieza-nimive burke »Velika repatica« ali »Konec sveta« točno ob 5. uri popoldne. Na pustni torek se igra zopet na novo naštudirana burka s petjem in godbo »Lumparij Vagabund«. Začetek istotako ob 5. uri. — Ribe v Ljubljanici zastrupljene. Od zanesljive strani smo dobili sledeči dopis: Dežela kranjska je z velikimi stroški ustanovila zavod, da povzdigne v deželi riborejo. Zavod vzdržuje dežela z denarnimi sredstvi prispevajo pa tudi lastniki ribolovov in najemniki, ki plačujejo visoke svotc. Na najemnike ribolovov se strogo pazi, da svojih pravic ne zlorabljajo in da lova preveč ne izkoriščajo. Dežela ima strog ribolovni zakon in je ustanovila v Bistri pri Borovnici poseben zavod v ta namen. Zdaj pa čujte in strmite, kako s pri nas ribji lovi totalno uničujejo. Pred nekaj časom (v noči 31. jan.) jc tovarna v Vevčah (Leykam-Josefs-thal) spustila v Ljabljanico več tisoč litrov klor-kalka. Ta strup je bil tako močan, da so vse ribe v tej oko-lici poginile, uničen pa je bil tudi ves zarod. Drugi dan, v nedeljo zjutra’ je. plavalo na Sto in sto mrtvih rib pa vodi. Samo en slučaj naj navedemo, da se vidi, kako velika je škoda.]1 Neki fant Trnik, posestnikov sin iz Zadobrove pošta Dobrunje je prinesel enega sulca 19 kg težkega k županu Dimniku k Dev. Mar. v Polje, Fant jevsulca mrtvega iz vode potegnil. Zupan je poslal fanta v vevško tovarno, ki ima ta ribolov v najemu. Ljudje so sc zgražali nad zločinom vevške tovarne. Župan se je piitozil pii ia\natelju, ta pa je rekel* »V našem revirju (ribolovu) delamo, kar hočemo.« Enkrat je neki človek samo malo pogledal v vodo in ga je žandarmerija naznanila, da je hotel ribe loviti. Bil jc kaznovan s 3 dnevi zapora. Kaj pa bodo k temu rekle sedaj: Krajni ribolovski odbor in dežela Kranjska, ki žrtvuje denar, da bi povzdignila riborejo (posebno postrvi in sulca). Tudi županstvo ima tu svojo besedo. Prizadete pa so tildi vasi, ki rabijo vodo za napajanje živine. Tako zastrupljevanje rib je proti zakonu in ima lahko za ljudi in živino slabe posledice. Najemnik ribolova, ki meji na vevški ribolov se je že pritožil. Radovedni smo, kaj bodo oblasti -ukrenile. — Ples narodnega delavstva. Po lepih z zelenjem ovenčanih stopnicah smo prišli do dvorane. Naval je bil velik. Nad vratmi smo videli znak »Nar. soc. zveze« (pero s kladivom)) in »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Dvorana se ie kmalu napolnila — in ples se le začel. Prišlo ie mnogo meštanstva. delavstva in raznih zastopnikov. Ples je trajal do jutra. — Društvo za zgradbo sokolskega doma vabi na reden občni zbor, ki se vrši danes v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Kladez-na ulica št. 1 (v Krakovem). Ker je ta obč. zbor Izredno velike važnosti, je naprošeno članstvo, da se ga brez odloga udeleži! , — Zelenojaničani, Vodmačanl, Moščani! Opozarjamo vas še enkrat, da se danes zveč. ob 8. uri za-neslivo udeležite I. sokolove ma-škeradc v kavarni »Mali Slon« v Vodmatu. Pridite polnoštevilno! —< Kdor le more naj se maskira. Maske imajo vstop prost. Nihče naj ne ostane doma. Kdor se še ni odločil, naj to hitro stori, da mu pozneje ne bode žal. Zvečer vsi v veselo in prijazno družbo moščanskih sokolov, da se V. tem predpustu še enkrat pozabavamo. — Na svidenje! Na zdnr* — Kaj bode v peklu? ! in Z* mce odstraniti. Pri tci, zgrabila za levo roko in ga DOškn dovala. posko — Dve žili in sklep desne roke si je prerezal. Samsoni Franc, pomožni delavec- v stcrcotipiji v »Katoliški tiskarni«. Žagal je namreč svinčeno ploščo in pri tem mu je iz-podrsnilo. Zadel je z desno roko ob žago in si je prerezal dvoje žili in gorenji sklep desne roke. Moral je iskati pomoči v deželni bolnici. — Izgubile so se tri klinje oc noža za cepljenje vrtnic. Kdor jih najde, naj jih izroči upravništvu na Sega lista. — Od gospodične Kamile Thel-nierjeve snio prejeli pismo, kjer go-vt»ri o osebah, ki nam nič mar niso Tudi zadeva sama nas nič ne briga. Zato smo položili pisanje gospodične Theimerjeve ad acta. In temu konec 1 — K vsi današnji izdaji našega Usta ie priložen prospekt tvrdke M. Tomec, Mnihovi Gradec. To solidno in svetovnoznano tvrdko priporočamo najtoplje našim cenjenim-naročnikom. »Hčerka čuvaja svetilnika«, krasna Nordisk-učinkovita drama v G delih, ki ie dosegla te dni najsijajnejši uspeh, predvaja se le še danes in jutri, oba dni ob 3.. 5.. 7. in 9 v kinematografu »Ideal« (telefon 3-8). V torek velikanska džungel-drama v dveh delili »V divjini najgloblje groze«. Trst. Prireditev pevskega društva »Hajdrih« na Proseku. Pevsko društvo »Hajdrih« je eno izmed najstarejših okoličanskih društev, ki si je steklo s svojim neumornim delovanjem na polju probude slovenskega judstva naravnost mnogo ticprecen-jivih in nevenljivih zaslug. To mora lote ali nehote priznati vsak pošten n zaveden Slovenec. — S svojimi prireditvami to društvo narod vzgo-uje in navdušuje za narodno borbo. Podobna prireditev, kakršnih se je uprizorilo že nešteto, se je vršila preteklo nedeljo, dne 15. t. m. Vršila se je v Sokolovi dvorani na Proseni. Na vsporedu je bil koncert, po koncertu pa ples. Koncert je pričel ob 4. popoldne. Nastopila sta moški in ženski, kakor tudi mešan pevski zbor in sicer v lepih narodnih nošah. Zbori so bili spremljani z vojaškim orkestrom iz Trsta. Vse pevske točke so uspele naravnost izborno, posebno pa »Divja rožica« (ženski pevski zbor), »Po zimi« (mešan zbor), nadalje »Zlata kangljica« itd. Občinstvo je dalo izraza svojemu navdušenju z burnim odobravanjem. Nato se je vršil šaljivi prizor »Pri zlatorogu«, ki je istotako nad vse sijajno izpadel. Po izčrpanem sporedu je pričel ples, na katerem je vladal izvrsten red — kar so tudi vsi pohvalno priznali. Pa tudi zabava je bila na tem plesu imenitna, kakor redkokedaj. In udeležba? Bila je, hvala Bogu, zadovoljiva. Čudno sicer, da je prišlo tako veliko število občinstva skupaj, ko je bilo za to prireditev tako malo reklame. Saj se niti lokalnemu listu »Edinosti« ni zdelo vredno, da bi priobčila par vrstic o tej važni in koristni prireditvi, dasiravno je bila za to pravočasno naprošena. Občinstvo je to zanemarjenost obsojalo. — G. župniku tudi ni bilo nič kaj povolji, da je vsa prireditev vkljub njejrovi proti imitaciji tako sijajno izpadla. Ne umevamo, kako more biti nasproten takim prireditvam. Kdor drži za slovensko narodno stvar, uc sme kazati takega nasprotstva. Baje mu je ples tako zopern. Čemu, ko vendar tudi klerikalna društva prirejajo plese? Ples, na katerem vlada popolen red, ni škodljiv, nasprotno, za nas Slovence je koristen, ker bi v slučaju, da bi ga opustili, šla naša mladina v našemu narodu nasproten tabor, kar bi pomenilo za Slovenstvo ogromno izgubo. Poleg-tega pa prinesejo plesi nekaj gmotnih sredstev, brez katerih je zadovoljiv napredek društva ne mogoč. Upamo, da bo g. župnik to upošteval in v bodoče nekoliko drugače postopal. — Končno pa bodi izrečena društvu »Hajdrih« najtoplejša zahvala in želja, da bi tudi v bodoče tako neutrudljivo nastopalo za vzbujo našega naroda. Naprej preko vseh ovir in zaprek do končne zmage! Javnost pa naj stremljenje društva »Hajdrih« primerno podpira! Italijanski demonstrantje pred sodiščem.^ Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se že delj časa vrši proces proti italijanskim demonstrantom. ki so bili aretirani povodom demonstracij za italijansko univerzo v 1 rstu oziroma zaradi dogodkov v Gradcu, kjer so nemški visokošolci italijanske »kolege« prav pošteno oklofutali, tako da so le-ti čutili potrebo, se pripeljati z obvezanimi buticami v Trst in se voziti po tržaških ulicah ter tako kazati italijanskemu ljudstvu, kako se žrivuje italijanska šolska mladina za italijansko univerzo v Trstu. Ob tej priliki je bilo seveda največ Italijanov aretiranih. Zdaj stoje pred sodiščem in se po svojem izgovarjajo. Dosedaj je bilo že veliko oproščenih, nekateri na so bili obsojeni za malenkost petih, desetih krone. Ne jezimo sc zaradi tega, ker se tako usmiljeno postopa s temi junaki, pač pa nam je to zopet živ dokaz, kako se deli pri nas pravica. Za Italijane velja zmerom druga mera vsaga za Slovence. I rav živo nam je v spominu, kako se je postopalo vselej, kadar so stali ,pred sodnijo Slovenci, obtoženi zaradi demonstracij. Po več tednov in tudi na mesece so marsikaterega zašili. Pravično to ni in naj poreče kdo, kar hoče. Kdaj se bodo te raz- mere izpremenile? Kdaj se nas bo smatralo za enake z drugimi vsaj pred zakonom? »Zarja« se preseli v Trst? V tukajšnjih socialističnih krogih se govori, da se preseli socialno - demokratična »Zarja«, ki izhaja sedaj v Ljubljani, sem v Trst, in sicer s 1. marcem t. 1. Tiskala se bo v socialno demokratični tiskarni, kjer se tiska »Lavoratore«, glasilo italijanske socialno - demokratične stranke v Avstriji. Baje bo izhajala »Zarja« od 1. marca naprej tudi ob nedeljah. Oblika bo sicer nekoliko manjša, a stala bo 2 vinarja manj kakor sedaj, torej G vinarjev. Vsaj tako se govori, čc je vse to resnično, za to ne moremo jamčiti. Hrvatsko - srpski akademiem klub. Pod tem naslovom je bilo ustanovljeno v Trstu novo društvo, čegar predsednik je Borislav pl. lo-maseo. — Mi to novo slovansko društvo najprisrčnejše pozdravljamo in mu želimo mnogo uspehov. Iz Ban. Tukajšnje pevsko društvo »Gaj« sklicuje za 1. marca ob 4. popoldne svoj redni občni zbor. Vršil se bo v »Konsumnem društvu«. Pevski zbor Zveze jugoslovan. pek. pomočnikov. Pevske vaje so pričele zadnji torek. Vršile se bodo zanaprej vsak petek od 3. do 5. pop. v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška štev. 2. Poučuje gosp. Lah. Člane Zveze«, ki imajo veselje do petja, opozarjamo, da sc še vedno lahko pridružijo poveskemu zboru. Opozarjamo na VIII. veliki ples trž. narodnega delavstva, ki se vrši na pustni torek v vseh prostorih »Narodnega doma« v Trstu. Začetek plesa bo ob 7. uri zvečer, konec pa zjutraj. Svira godba »Nar. del. org.« Ples vodi plesni profesor g. Umek. Plesalo se bo tudi »Slovana«. Vabimo tržaške Slovence, da se v častnem številu udeleže tega demokratičnega plesa. Slovensko narodno delavstvo bije hude boje proti gospodarskim in narodnim nasprotnikom, vsled česar je potrebno vsestranske podpore. Obstoj slovenskega naroda je odvisen v glavnem od uspešnega razvoja in napredka nižjih slojev, širših plasti ljudstva, t. j. delavstva. Pričakujemo, da bo ta ples ponovno pokazal, kako zna tržaško slovansko občinstvo ceniti borbo tia narodni podlagi organiziranega slovenskega delavstva. Na pustni toick vsi v »Narodni dom«! Narodna delavska organizacija. Deželni izvrševalni odbor: Danes, v nedeljo, ob 10. dopoldne zelo važna odborova seja, ki naj sc je gotovo udeleže vsi odborniki in namestniki deželnega odbora. — »Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov«: Jutri, v jJOiiOeliek, ob 5. popoldne društven sestanek. — Podružnica N. D. O. pri Sv. Jakobu: Jutri, v pon- deljck, ob 8. zvečer odborova seja. Odsek tržaškega »Sokola« v Rojanu ponovno vabi cenjeno občinstvo na svojo maškerado, ki se vrši danes 22. svečana v dvorani »Kon-sumnega društva« v Rojanu. Svira šentjakobska skupina »Viktor Parma«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Torej danes vsi v Rojan! Na zdar! Danes se vrši v dvorani »Narodne delavske organizacije« plesni venček Ciril - Metodove podružnice za Školjko in Belvedere. Zabava traja do 4. pop. do polnoči. Vstopnina za gospode 1 K, za dame GO v. Čednim maskam je dovoljen vstop. Ker je čisti dobiček namenjen snujočemu sc otroškemu vrtcu na Belvederju, je dolžnost Slovencev omenjenih okrajev, da podpro to prireditev. Pred dvema letoma je imela podružnica pri enaki zabavi 300 K čistega dobička: zatorej upamo, da današnja veselica ne bo zaostala. Himeu. Poročil sc je danes (23. t. m.) gospod Franc Malis, član pevskega društva »Trst« z gospico Antonijo Orel. Novoporočcncema želimo obilo sreče. Gostilna. AfitOH IvatltiČ MM TRST. Andemo de Toni, via Nuova 15. TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem j ničim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in —-------------- izborno mrzlo in gorko kuhinjo. *--------- ša Fksclcnca«. kar pomenia da bo Essad paša v albanski vladi velika živina. Bo moral v Petrograd. Neuvvied. 21. februarja. Princ Wied bo pred svoiim odhodom moral hiteti še v Petrograd predstavit se cariu. GROF MilZlNSKY OPROŠČEN. Poznanisko. 21. februar. Grof Milczinskv. ki ie — kakor je znano. — ustrelil svoio ženo In svojega nečaka — ie bil danes pred sodiščem oproščen. SMRTNA OBSODBA. Dunaj. 21. februarja. Razprava proti Aleksandru Jandriču se bo vršila 27. t. m. pri dunajskem deželnem sodišču. Nad bratom njegovim Čedomilom ie bila Izrečena smrtna obsodba. Gre se za veleizdajalsko reč. 2000 ROPARJEV — TODA NA KITAJSKEM. Peking. 21. februarja. Tolpa, ki šteie 2000 roparjev pod vodstvom »belega volka« ie 29. januarja napadla mesto Liang - čau. Pomorita več kot 1300 oseb. žena. otrok In mož. Proti tolpi ie bilo odposlanih 25.000 vojakov, ki oa nimaio nič kai vese-lia. da b? sc z roparji, ki so utrieni pri mestu Čankiang, spoprijeli. Naibrže bodo ti - le roparji tvorili armadni zbor. ki ima nalogo začeti z novo revolucijo. ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA. Dunai. 21. februarja. V češko-nemških pogalanilh ie nastalo ostro razpoloženje. Nemški naprednjaki so iziavili. da sc v meritorna spravna pogaiania ne spuščalo. Isto so storili delavci in nemški naclonalcl. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-narjev. Pismenim vprašan|em le priložiti znamho 20 vinarjev. — Pri malih oglasili a! nlf popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserent! v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Cepljene trte refošk in bele prodaja Fr. Tavčar, Kreplje p. Dutovlje. Primorsko. 1601—4 Najnovejša telefonska in brzojavna poročil. WIED. ESSAD PAŠA IN KINEMATOGRAF. Neuvrled, 21. februarja. Vsled prihoda albanskih notablov ie bilo celo mesto slavnostno okrašeno. Slavnostni sprejem sc je vršil danes popoludne: depuiacije se ie udeležilo 19 oseb. Essad pasa ie princu VViedu napravil dolgo govoranco v albanskem jeziku in jo zaključil s tem. da je ponudil princu VViedu albansko krono ter vskliknH: »Živjo njegovo veličanstvo, kralj albanski.« Wled je odgovoril — ne albansko — da sprejme albansko krono in zaključil »Naj živi Albanija«. Celo sceno so fotografirali za kinematograf. Neuwled, 21. februarja. Essad pašo ie princ .Wied nagovoril z: »Va- Odda se soba z lepim razgledom pri majhni družini. Trst, ulica Risor-ta, št. 9, vrata 8. 1G1G—3 Edina primorska tovarna dvokoles „Tribuna“ Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Gorjup. Velika ekspertna zaloga dvokoles, Sivalnili in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-etrijonov itd. itd. F. Eatjel Gorica, Stolna ulica šter. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki Iranko. 2>Taročl:n.Sb urarna in -- - zlatarna Alojzija Povha, se dobi na trgu Barriera št. 3, Trst. Kadilna garnitura! Eleganten, izborno vporaben vžigalnik s 6 rezervnimi kamni, ki zadoščajo za 1 leto in 1 imit. jantarjeva cevka za smodke ali svalčice, kakor tudi moderna šarnir verižica, vse skupaj za reklamno ceno le K 1'50, kateri znesek sc vpošlje v znamkah. Pošilja se franko. Export ERNOLD WEISS, Wicn VI., Gumpendorferstrasse 139/25. Kam daste brusiti? K brusaču 1. Kraigherju Ijjvlbloana, Židovska ulica. Prvi umetni in fini brusaš z električnim obratom. — Trgovina z jeklenimi predmeti. Sluga zmožen slovenskega in nemškega jezika, ne pod 20 let star, se sprejme takoj. Naslov v »Prvi anončni pisarni." Kazdam, da naredim mojo firmo povsod znano, bralcem tega lista sledeče 14 kar. uradno puncir. zlate prstane. 14 kar. zlati prstan s krasnim slinili briljantom, ki stane drugače K 8 -, samo proti povračilu izdelovalnih stroškov K 3'—. Isti prstan s 2 simili briljantoma, ki stanc drugače K 11—, samo proti povračilu izdelovalnih stroškov samo K 5. Kavno tak prstans 8 simili briljanti, ki stano drugače K 13’—, samo proti povračilu izdelovalnih stroškov samo IC 6.—. Poštnina 70 h. — Prstani so v vsaki vel iksti za dame in gospode. — Razpošilja po povzetju export ARNOLD WEIS, Wien Vf., Gumpendorferstrasse 139/25. Sprejme se več Rajmund Bizjak urar In zlatar TEST Čampo S. Giacomo 4. Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin. tudi cele družine za predilnico na - - Kranjskem. - • Ponudbe na „Prvo anončno pisarno* v Ljubljani. Krasne moderne hlače za samo K 6’50 iz najboljšega jesenskega ali spomladanskega Sevi-jotu, najnovejši kroj, elegantne in zajamčeno trpežne, v pristnih angleško pisanih vzorcih, oddam za slepo ceno, da vpeljem mojo firmo povsod tn v vseh krogih priporočim. IUače so prikladne, zdelano od prvega krojača hlač. Naročite si takoj ena take hlače za poskus njo za samo K 6'50 in 30 h zavojnina. Pri naročilu zadostuje mera trebušnega obsega in notranja dolžina noge, Pošilja proti naprej vplačilu ali po povzetju Delo po meril Export ARNOLD WEISS, Wien VI., Gumpendorferstrasse 139 25. KUC zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko pc poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga Br. Novakovič, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd Otroci blsploh ne smeli piti zrnate kave, temveč le dobro mleko $ Kathreinerjevo Kneippovo Sladno kavo. la sa'|kQe gorka ail mrzla« vselej Je Kathrelnerjeva popolnoma neikod« Ulva, ugajajofa In spričo svoie priprave » naibollšega Slada Jako krepilna. VpraSaJte, prosim, o tem Svojega hlinega zdravnika. Edna posebnost likerja je j: L •- ______ Kupujte in zahtevajte povsod edlno-le Priznano najboljše 1 PERDAN-^ v Ljubljani : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v ppdružni trgovini ----------------- tvrdke H. MIKLAUC ------------------- Zaradi izselitve je naprodaj do 12, marca hiša z vrtom i dobrem stanu, potem sc odda v najem. Cena nizka. Več pove K. Kordež v Kamni gorici Stev. 5, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Popratila ranih slroiev se izvršujejo v naših delavnicah točno in stvarno. Singer Co. dcln. družba šivalnih strojev. Največja in najstarejša trgovina s šivalnimi stroji v Avstriji. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4, Kranj, Veliki trg št. 119, Novomesto, Veliki trg štev. 45. Trgovski - -- - pomočnik usnjarske stroke, vojaščine prost se sprejme pri tvrdki Josip Seunig ■v* Samo K 4*80 ura, verižica, vžigalnik z 6 vžigalnimi kamni! Krasna fantazijska srebrna remontirua ura za gospode, trpežna, ploščata in bogato gravirana, 9 prav dobrim anker - kolesjem, natančno idoča, 3 leta pismena garancija, poleg elegantno anierik. zlato dou-blo kavalirsko verižico in modernim nikiasthn žepnim vžigalnikom s 6 rezervnimi vžigalnimi kamni, kar zadošča za 1 leto. Vse skupaj proti povz.elju za samo K 4*80. — Pri naročilu 0 garnitur se priloži 1 garnitura gratis. £x|)ort ARNOLD WEISS, Wien VI., Guuipcn - orf crstrasse 139,25. Restavracija ,Auer‘ Wolfova ulica stev. 12. Danes, v nedeljo, dne 22. februarja i. 1. in v torek, dne 24. febrtiaija t. 1. domača plesna veselica Začetek ob 4. pop. Vstop prost. K obilni udeležbi uljudno vabi Lud. Roškar, rest. Vrtnarskega pomočnika : : in vajenca : : sprejme takoj -A ut. Bajec, cvetlični salon, Pod Trančo, Ljubljana. Kavarna celo Gostilna Florijanska ulica st. 6. pri nakupu obuval ni treba iskati trgovin e kričečo reklamo. Pri meni dobite isto ravno tako Poceni pa veekukor boljše, za kar jamči moj strokovni polrlic. Popravila čevljev, četudi niso bila kupljena pri meni, izvršujem vestno in poceni. MARTIN KRALJ, čevljarski mojster, Wol!oya ulica 1 Stev. 12 v Ljubljani. Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv Premeri & Jančar ^Dunajska cesta št' v. 20. L jllbljaiia Kolodvorska ulica štev. 18. IFristno emajlne "barve, Irarbolinej, mavec itd.. <5tx©‘b:n.'j laa. aetselo. ILTa, SxoTo&.o isa. detelo. , SANATORIUM • EMONA J l ZA-NOTRANJE IN'Kn-4UEGlCNE-BOLEZNI. •PORODNIŠNICA. J LxXJBLUAMA • komenskega- ulica • h \ .OEF-zpr-i/v/t-iiK.prmAr-u,) pP FRDERGANC »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti1 v želodcu ter ga radi tega v nobeni velika, enonadstropna (3 stanovanja vsako s 3, eno z 2 sobami), s posebno hišico na dvorišču za event. hišnikovo stanovanje. Na lepem, zračnem kraju. Primerna za penzijonista. Jako primerna bi bila za kako damo, ki bi imela dijake na stanovanju in brani, za kar bi lahko porabila celo hišo kot nekak dijaški dom, česar je slovenskemu dijaštvu v Celju nujno treba. Bili bi krasni dohodki. Vsa vprašanja se naj pošljejo pod: ,,I>obra p rili L h6*, poste restante Celje, na kar bo stopil lastnik z reflektanti direktno v stik. Ta fini a.rražim.elEi Konzert - Gramofon velikost skrinji* ce: 384 38-j-22* livnik: 50+45, kolesje: Prflzi-ssion, zvočnica: Omega, Stark* ton, z 10 novimi dvo-stranskimi ploščami en album :: za dvanajst :: plošč in 1000 ff. stane z embalažo vred samo K 60. 3Srajnov©5ši : gramofon : brez livnika, velikost skrinjice: 44 + 38 + 31 z vsem kakor zgotaj navedenim, za gostilničarje z vmetom 6 ali 10 vinarjev ruio kron« Ti gramofoni se prodajajo samo v svrho reklame do 1. marca 1914, pozneje pa zopet po prejšnjih znatno višjih cenah. A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. Zastopnik avstr, gramofonsko družbe na Dunaju in drugih svetov, tvrdk. Edina tvorniska zaloga gramofonov in godbenih autoinatov. — Največja zaloga plošč na Kranjskem. — Lastna delavnica za popravo vseh vrst godbenih strojev. I Ciril-Meto Dobijo se povsod! , Glavna zaloga ri IVAN I I ! KDOR RABI I ! I bencin motorje, clektromoiorje, pluge In brane, brzopa- rilnikc, kosilnice in druge stroje za košnjo, stroje za rokodelce in razno orodje, stiskalnrce za sadje in seno, mlatilnice in slamoreznice, vrati la. predmete za inletaiue. dalmatinski cement, traverze in železne sine, naj se obrne na najstarejšo, širom cele Kranjske, Štajerske in Primorske dobro znano tvrdko in razpošiljalnico poljedeljskih strojev FRAN STUPICA v Ljubljani Terezije cesta št. 1. Dobra postrežba je vsakomur zajamčena. Najnižje cenej —- Priznano najboljši stroji. Ceniki brezplačno. Ar Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-* . ‘ . Žanih cenah. . ' . * Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. J Mizarstvo: Ljubljana Marije Terezije cesta 19-18 (Kolizej) J. Pogačnik Zaloga pohLtva in tapetniškega blaga Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.: Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vozičkov. Spalnica v 11 meri kanske m orehu 350 kron. Obstoječa : 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. .*. Sedaj je zadnji čas, da se vaša kolesa temeljito presnažijo, ce treba tudi emajlirajo in , ponikljajo, za kar se priporoča domača tvrdka, ki bo izgotovila v vsakem oziru dobro in solidno po primerno najnižji ceni. Ana Goreč, Ljubljana Specijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja.)