12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 Branko Goropevšek Celjsko gimnazijsko vprašanje 1895 - 1914' Ne poznam majhnega mesta kakršno je Celje, da bi se zadnja leta toBkokrat imenovalo, kakor ravno to mesto. Radi celjskega mesta se je razbilo nekdanje združeno konservativno-liberalno mini- strstvo, ne toliko zavoljo tega mesta samega, kakor radi 4 slovensko - nemških razredov, ki se tamkaj nahajajo. Danes se je ta stvar zopet ponovila: povsod se govori samo le o Celju. Z ustanovitvijo nižje gimnazije z nemško-slo- venskimi vzporednicami v Celju leta 1895, celjsko gimnazijsko vprašanje še zdaleč ni bilo rešeno. Bit- ka okrog slovenskega učnega zavoda je potekala še vsa naslednja leta, vse do razpada Avstro- Ogrske. Vendar lahko boj za slovensko gimnazijo v Celju razdelimo v dve obdobji: sprva je boj potekal izključno na relaciji nerešenih medna- cionalnih odnosov v monarhiji (Nemci-Slovenci), kasneje pa se je temu pridružil tudi notranje- politični spopad med Slovenci samimi, ki jim je bilo nerešeno gimnazijsko vprašanje samo pre- tveza za promoviranje lastne politike, samo gimnazijsko vprašanje pa bolj stranskega pomena. Na sprejem proračunske postavke za nižjo gim- nazijo z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju leta 1895^ so se na Spodnjem Štajerskem odzvali razbčno, posebno še v mestu ob Savinji. Slovenci so pijani od zmage slavili.^ Medtem ko so celjska slo- venska društva skupaj pripravila veselico v Para- deški pri Vojniku, so na Miklavškem hribu, po Sa- vinjski dolini in tudi drugod, v čast uspehu po stari slovenski navadi zagoreli kresovi, manjkalo pa ni niti pokanje možnarjev in slovensko petje."* * Pričujoči prispevek je povzetek referata, ki je bil predstavljen na slovensko-avstrijskem mednarodnem simpoziju Celjsko gimnazijsko vprašanje 1895-1995 v Celju (19. - 20. april 1995). 1 Slovenski gospodar, 10. 4. 1902. 2 Proračun je bil sprejet 20. 7. 1895 s 185 glasovi za in 86 glasovi proti. Več o tem glej: Janez Cvirn, Celjsko gimnazijsko vpra- šanje. Celjski zbornik 1986, str. 229 - 250. Vekoslav Spindler, Slovenska gimnazija v Celju in dr. Dečko, Dr. Ivan Dečko in njegova doba, Maribor, 1938, __sitja__..................__.__._____.____„____^____________ Povsem nasprotno so se odzvali Nemci, ki so označili ustanovitev nove gimnazije v Celju za na- pad na nemško posestno stanje, ki ga je potrebno na vsak način obraniti. Njihove izjave so napo- vedovale boj hadi še vnaprej in s tem so dali svo- jim nacionalnim nasprotnikom (Slovencem) vedeti, da celjsko gimnazijsko vprašanje za njih še zdaleč ni bilo zaključeno.^ Kot prvi nemški protinapad lahko štejemo še isto poletje sprejet sklep celjskega občinskega odbora o ustanovitvi nemškega dijaške- ga doma, katerega namen je bil obvarovati nem- ško posestno stanje na celjski gimnaziji in njen skoraj stoletni nemški značaj.^ Nemškemu dijaš- kemu domu, ki so ga slovesno odprli sredi sep- tembra leta 1896, je načeloval sam župan avto- nomne občine Celje Gustav Stiger, ki je tudi imel nemalo zaslug, da se je nemški zavod uspešno razvijal.^ Za prvi resnejši udarec zoper nižjo gimnazijo v Celju pa lahko štejemo proračunsko debato leto dni kasneje (1896). Že konec februarja je nemški nacionalni poslanec Hofmann von Wellenhof v državnem zboru zavzel radikalno stabšče in za- hteval črtanje proračunske postavke v višini 6000 gld. za celjsko nižjo gimnazijo že za naslednje šolsko leto ali pa vsaj njeno premestitev iz nem- škega mesta Celja. Njegov poskus nemškim naci- onalnim krogom ni prinesel uspeha, saj je bila proračunska postavka sprejeta s krepko večino: 141 glasov za in 108 glasov proti.^ Ponovno je v zvezi s celjsko nižjo gimnazijo prišlo do zapleta leto dni kasneje (1897), ko je v imenu čeških Nem- cev poslanec Bendel 4. januarja kategorično izjavil, da bodo nemški poslanci s Češke tako dolgo glasovali proti proračunu, dokler bo v njem tudi ^ Sprejem celjske postavke je sprožil ostre reakcije med Nemci v monarhiji. 6 Cvirn, n.d., str. 238 - 239. ^ Nemški dijaški dom (Deutsches Studentenheim) je bil v prvi vrsti namenjem revnim dijakom iz Spodnje Šta- jerske, vendar pa se je kasneje pokazalo, da so v njem prevladovali dijaki iz drugih avstrijskih dežel. Statistične podatke o številu dijakov in njihovo poreklo je v tabelarni obliki objavljeno v članku dr. Cvirna. Glej Cvirn, n.d., str. 238 - 239. Spindler, n.d., str. 81. (Proti predlogu nemškega na- cionalca Hofmann-Welenhofa so glasovali Slovenci, Hrvati, Poljaki, Čehi, nemški konservativci, Dipaulijeva skupina in Rusini). 112 45 1997 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino V spomin na 100 letnico državne gimnazije v Celju (Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju). postavka za Celje. Svoj nastop je argumentiral s trditvijo, da v Celju ni prav nobenih kulturnih potreb za obstoj slovenske gimnazije. V podobnem tonu je istega dne v državnem zboru nastopil tudi dr. Richard Foregger in ponovil že večkrat pojas- njene teze o celjskem vprašanju kot vprašanju moči in hkrati zahteval črtanje postavke za Celje iz proračuna, kar se je kasneje tudi zgodilo.^ Ob složnem nastopu nemških poslancev so Nemci že v drugem naletu zoper slovenski šolski zavod v Celju dosegli zastavljeni cilj; proračunska postavka za nižjo gimnazijo je bila 5. januarja 1897 s 109 glasovi za in 98 proti zavmjena.^0 Čeprav je Slovence novica o zavrnitvi prora- čunske postavke močno potrla, pa so bili nanjo očitno več kot pripravljeni. Bili so celo prepričani, da bo naslednji korak vlade popolna odprava nižje gimnazije v Celju. Da bi se temu izognili, so podali na prvi pogled dokaj čuden predlog, in sicer, da bi se dvojezična nižja gimnazija spojila s popolno nemško. Na ta način bi se za slovenske vzpo- rednice ne navajala posebna proračunska postav- ka, ampak bi le-ta bila zajeta v skupni postavki, proti kateri pa Nemci ne bi nastopali.^ ^ Nemški nacionalni krogi niso čakali na reakcijo zoper slovensko pobudo, saj je celjski Nemec in ^ Cvim, n.d., sir. 240. 1° Spindler, n.d., sir. 81. Domovina, 15. 1. 1897. V članku Celje-Dunaj so namreč zapisali: "... To je golovo, da bodo Nemci lelo za lelom ponavljali svoje napade proli dvojezični gimnaziji, dokler bode la poslavka v proračunu. Ponavljali bodo predlog, da se la poslavka iz proračuna izbriše..." državnozborski poslanec Pommer že 30. marca v državnem zboru vložil interpelacijo, v kateri je za- hteval ukinitev slovenskega zavoda. Vlada njegove interpelacije na veselje Slovencev ni sprejela, se je pa poslužila kompromisne rešitve in s posebnim odlokom 15. julija stari nižji gimnaziji v Celju odvzela vse pristojnosti administrativne samostoj- nosti ter jo v obliki samostojnih razredov z nem- ško-slovenskim učnim jezikom podredila ravna- teljstvu obstoječe nemške gimnazije v Celju.Slo- venska stran je kljub pričakovanim rezultatom zoper odločitev vlade reagirala odločno, posebno ker v tem času še ni bila obveščena, da je rešena tudi postavka financiranja priključenih paralalek, v višini 12.500 gld.^^ Na shodu zaupnih mož v Celju 20. julija so Slovenci sprejeli ostro resolucijo: " Vlada sama in državni zbor so priznali opra- vičenost slovenskih zahtev za ustanovitev slo- vensko-nemškega gimnazija v Celju. Odprava tega gimnazija, provizončna ustanovitev v zraku vise- čih posameznih razredov, podrejenih še poleg tega ravnatelju gornje gimnazije celjske, notohčnemu nasprotniku slovenskega naroda in njegovih te- ženj, določitev, da se sme v prvi razred sprejemati k večem 50 dijakov, je toraj čin očitne krivice, storjene slovenskemu narodu ter žaljenje narodne časti. Vsi slovenski poslanci se toraj pozivajo, da ^2 Domovina, 23. 7. 1897. ^3 Domovina, 3. 9. 1897. V članku Nemško-slovenski gim- nazij v Celji so zapisali: "... došla je vest, da je presvilli cesar iz svojega bivališča v Ischlu dal nakazali tukajšnji davkariji znesek 12.500 gld. v vzdrževanje našega nem- ško-slovenskega gimnazija na prihodnje leto." 113 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 strpe solidarno, brez ozira na kronovino, v kateri so izvoljeni, vse korake ter porabijo vsa parla- mentarna mogoča sredstva, da se popravi ta slo- venskemu narodu storjena khvica. "'^ Hkrati so se izrekli zoper nameravano prestavitev gimnazije izven Celja.^^ S tem namenom so določili tudi pet člansko deputacijo 0uro Hrašovec, Ivan Rudolf, Franc Zdolšek, Leopold Schwentner in Ferdinand Roš), ki se je v začetku avgusta odpravila iskat pravice k ministrskemu predsedniku Badeniju in ministru za izobraževanje Gautschu na Dunaj. Slovenska deputacija, ki je na enoumem sestanku "želje slovenskega naroda na Štajerskem naglašala krepko in zagovarjala temeljito'}^ se je v Celje vrnila zadovoljna, saj sta oba vladna predstavnika obljubila, da ostanejo slovensko-nemške vzpored- nice priključene popolni nemški gimnaziji nedo- taknjene. "Naučni minister Gautsch kakor i mi- nistrski predsednik grof Badeni obljubila sta čast- no, da nam naš utrakvistični gimnazij z vsemi obstoječimi pravicami ostane nedotakljiv i nadalje", je dunajsko avanturo komentirala Domovina^^ in se zelo pohvalno izrazila nad uspešnim delom celj- ske deputacije, češ, "storila je moško svojo narodno dolžnost"J ^ Kompromisna odločitev vlade o slovensko- nemških vzporednicah je tako vsaj za nekaj let potisnila celjsko gimnazijsko vprašanje v ozadje. In v tem času so se paralelke uspešno razvijale. Dr. Dečko je leta 1902, ko se je boj za slovensko- nemške paralelke ponovno razplamtel, na osnovi čudovite prispodobe opisal delovanje nemški gim-. naziji priključenih razredov. Slovenske paralelke je primerjal s pastorki, "ki pa večkrat bolje uspevajo kot lastno dete. Rasle in cvetele so natihoma kakor vijolica. '^^ Ko je že kazalo, da bo skoraj idealen mir med Nemci in Slovenci glede slovensko-nemških vzpo- rednic obveljal, je v sršenje gnezdo celjskega gim- nazijskega vprašanja posegel štajerski politik grof Kari Strügkh.21 V proračunskem odboru je sredi januarja leta 1902 v imenu nemških nacionalnih strank predlagal svojevrstno rešitev celjskega vpra- šanja. Slovensko-nemške paralelke v Celju bi se razpustile, namesto njih pa bi ustanovili v Mari- 14 Domovina, 23. 7. 1897. 1^ "Preselitev slovenskega gimnazija v kak drug spod- nještajerski kraj, se mora, ker gimnazij v kakem drugem kraju ne bi ustrezal vsem zahtevam in potrebam slo- venskega prebivalstva v južnem delu Spodnje Štajerske, enkrat za vselej odkloniti", so zapisali v Domovini, 23. 7. 1897. Domovina, 6, 8. 1897. ^' Prav tam. 1^ Domovina, 3. 9. 1897. }^ Domovina, 6. 8. 1897. 20 Slovenski gospodar, 17. 4. 1902. 21 Spindler, n.d., str. 81; Cvirn, n. d. str. 241. boru popolno slovensko nižjo gimnazijo.22 Ome- njeni predlog so slovenski poslanci v celoti zavrnili kot nesprejemljiv in ponovno zahtevali popolno nižjo gimnazijo v Celju, češ da je tu naravno središče slovenskega dela Štajerske. Tezo o Celju kot naravnem središču tega dela Štajerske so slovenski državnozborski poslanci poudarjali tudi kasneje. Tako je npr. Berks v svojem nastopu v državnem zboru prepričeval nasprotnike, da Slo- venci zahtevajo nižjo gimnazijo v Celju "ne iz narodnostnih razlogov, nego iz geografičnih. Celje leži v središču celjskega in brežiškega glavarstva, kjer se križajo ceste, reke in železnice in je vsem delom atrakcijskega ozemlja pristopno. "^^ Strügkhova pobuda je spodnještajerske Sloven- ce močno razburila. Že 17. januarja je vodstvo političnega društva Naprej v Celju naslovilo na ministra dr. Hartla dopis, v katerem so zavrnili poskuse ukinitve celjskih vzporednic. Obstoj štirih gimnazijskih razredov niso mogli razumeti kot koncesijo dano slovenskemu narodu, tudi ne kot napad in škodovanje Nemcem in nemško čutečim v Celju. Upravičenost paralelk so dokazovali s šte- vilom njenih slušateljev, ki je daleč presegalo obi- čajno število dijakov na nižjih gimnazijah. Od izobraževalnega ministra so zahtevali, da končno zgradi novo šolsko poslopje, saj je bil zavod že od ustanovitve v hudih prostorskih težavah, na ta način pa bi bile izpolnjene obljube in obveznosti do gimnazijskih vporednic v Celju.^^ Strügkhov predlog je vznemiril tudi slovenske poslance. Dva dni kasneje (19 januarja) so zbrani v Celju sprejeli "podobna stališča" ter jih zadnji dan januarja pred- stavili takratnemu ministrskemu predsedniku Kör- berju in štiri dni kasneje (4. februarja) v posebnem komunikeju tudi javnosti.^^ Vendar povečana aktivnost slovenski strani spr- va ni prinesla uspeha, saj je proračunski odsek 6. februarja s tremi glasovi večine sprejel Strügkhov predlog, naperjen zoper celjske vzporednice.^^ Za resolucijo so glasovali vsi nemški poslanci, razen katoliških, Italijanov in socialdemokratov z izjemo Pernerstorferja. Nemški poslanec Wellenhof je re- zultate glasovanja pospremil z veliko mero ci- nizma rekoč, da je slovenske paralelke v Celju 22 Prav tam. 23 Slovenski narod, 24. 3. 1902; Slovenski gospodar, 27. 3. 1902. 24 Cvirn, n.d., str. 241. 25 Deutsche Wacht, 2. 2. 1902; Domovina, 4. 2. 1902 2^ Resolucija je bila v proračunskem odseku sprejeta s 25 proti 22 glasovom. Zanimivo je, da je za Stürgkhovo resolucijo glasoval tudi nemški konservativec baron Morsey, ki je bil pri volitvah v splošni kuriji izvoljen tudi z glasovi Slovencev proli nemškemu liberalcu, ker je njemu na ljubo odstopil slovenski kandidat Mlakar. Slovensko politično društvo v Mariboru mu je za to dejanje izreklo nezaupnico. Citirano po; Spindler, n.d., str. 81. 114 45 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino Celje - nova mestna gimnazija, izdal Fritz Rasch v Celju 1915. treba ukiniti in da je Striigkhova resolucija prava pot, za izpolnitev katere bi se morali zavzeti tudi Slovenci, saj bi popolna nižja gimnazija v Mari- boru morala v celoti zadovoljiti kulturne potrebe slovenskega naroda.^'' Toda slavje nemških nacionalnih krogov ni dolgo trajalo, saj so o Strügkhovi resoluciji že me- sec dni kasneje (21. marca) glasovali poslanci v državnem zboru, kjer pa je bila na zaaadenje vseh z 203 glasovi za in 170 glasovi proti, zavrnjena s prepričljivo večino 33 glasov.28 Glas o slovenski zmagi na E)unaju je na Slovenskem povzročil pravo evforijo. Nameravani atentat na slovensko narodno zavest na Spodnjem Štajerskem je bil v petek sijajno odbit in stranke, ki so ta atentat nameravale in pripravile, so doživele silen moralen poraz", so zapisali o dogodkih v Slovenskem narodu.2^ Glasovanje pa ni potekalo tako gladko, kot kažejo rezultati. Za celjske razrede so glasovali vsi Slovenci, Hrvati, Čehi, Poljaki, Rusini, oba Srba, Rumuni, češki veleposestniki in kar je zanimivo tudi Italijani in celo trije nemški katoliški po- slanci.^'' Ostali so bili proti, pri čemer velja poudariti, da so se nekateri nemški poslanci poimenskega glasovanja raje vzdržali (kranjski grof Barbo, štajerski poslanec Morsey), glasovala pa tudi ni večina socialdemokratskih zastopnikov. Da se je celjsko gimnazijsko vprašanje rešilo v slovensko korist, so imeli nedvomno največjo težo italijanski glasovi. Ti pa so v prid nemško-slo- venskim vzporednicam v Celju glasovali le iz maščevanja Nemcem, ker ti niso privolili v prestavitev hrvaške gimnazije iz Pazina v Kastav.^* Kljub temu je bila zmaga sladka, saj takšnega velikonočnega darila ni pričakoval nihče, tudi slo- venski poslanci ne in Celje je bilo ponovno vsaj za nekaj časa v središču pozornosti. Kot smo že ome- nili, so Slovenci novico z Dunaja sprejeli z olaj- šanjem in o njej se je veliko govorilo in pisalo. Ta- ko je celjska Domovina zmagoslavno zapisala: "CeB zavod, ki je dosedaj obstajal le po milosti vlade, doba je z 21. marcijem pravno, kon- stitucijonalno podlago, vlada nam ga ne more odpraviti, ker se je kredit postavnim potom zanj dovolil "^^ Hkrati pa je dala nadaljne napotke slo- venskim poslancem. Kot prvo so zahtevali izpo- slovanje še dodatne slovenske paralelke "ako se pojavi čez 60 učencev" in kar je bilo v tistem času še pomembnejše - in kot bomo videli kasneje, kamen spotike ne samo med Nemci in Slovenci, pač pa tudi med Slovenci samimi - gradnjo no- vega primernega gimnazijskega poslopja. Gradnja novega gimnazijskega poslopja je bila nujna, saj so paralelke gostovale v objektih, ki so bili za šolski ^ Deutsche Wacht, 9. 2. 1902; Domovina, 11. 2. 1902. ?° Slovenski gospodar, 27. 3. 1902. Slovenski narod, 24. 3. 1902. ^ Slovenski gospodar, 27. 3. 1902. •'^ Prav tam. Slovenski gospodar je o tem zapisal: "Italijani so šele zadnji trenotek odločili, da glasujejo z nami. Storili so to iz maščevanja nad Nemci, ki niso privolili, da se hrvatska gimnazija iz Pazina v Istri premesti v Kastav." 32 Domovina, 28. 3. 1902. 115 12 KRONIKA 45 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 pouk neprimerni. "Sploh pa je dosedaj bilo vse le za silo, le provizončno in iz tega provizorija moramo enkrat priti ven in mislimo, da bi bil po sedmih letih že čas za to", je komentirala Do- movinah Nad zmago so bili navdušeni tudi v Mariboru. Zato so v želji, da bi doumel pomen slovenske zmage na Dunaju tudi preprosti štajerski kmet, v demagoškem tonu prikazovali vzdušje ob glaso- vanju v dunajskem parlamentu: "Zbornica je bila polna, kakor malokedaj. Stranke so poklicale vse svoje člane do zadnjega na Dunaj Le bolnikov ni bilo ... Vsa zbornica je bila razdražena, rekel bi: nekako elektrizirana. Ko smo prišli z glasovanjem do črke 'k', bili smo Slovani v večini za 24 glasov, potem smo pa padali v večini na 18, 14, 8 in na 2 glasa večine; padli smo dalje tako globoko, da so imeli levičarji že večino 2 glasov. V drugi polovici alfabeta pa smo napredovali zopet mi Sklepni račun je bil: 203 poslanci so glasovali zoper Striigkhov predlog, 170 jih je glasovalo zanj Na- pad na celjske razrede se je toraj odbil s 33 glasovi večine." Svoj članek pa zaključil z besedami: "Ko se je naznanil izid glasovanja, so slovanski poslanci začeli burno ploskati. Njih srca so kipela narod- nega navdušenja in veselja. ... Minlsterski predsednik pa je postal ves bled ter izgini/ iz zbornice. "^ Povsem drugače so novico o slovenski zmagi sprejeli Nemci. Ves svoj srd so naperili zoper predsednika vlade Körberja, češ da je s Taaffe- jevimi metodami izigral nacionalne interese enega naroda proti drugemu, in mu zagrozili z ostro opozicijo. Zavrnitev resolucije so označili kot oster napad na nemško posest. Odločno so podprli svo- jega poslanca Pommerja, ki je v državnozborskem govoru nadaljni obstoj celjskih vzporednic označil za načrtovan akt slovenizacije nemškega Celja in celotne Spodnje Štajerske. Celjski Nemci so bili celo prepričani, da bi zaradi slovenskega huron- skega vzklikanja zmagi pred Narodnim domom prišlo do gotovega pretepa z njimi, če ne bi zaplet uspešno rešilo posredovanje celjskega redarstva.^^ Nemški odgovori so bili primerno ostri, vendar je bila večina mnenja, da se bo zadeva kmalu polegla. Celo Slovenski narod je optimistično za- pisal: "No, nam se dozdeva, da nemških groženj ni smatrati tragičnim, in da se bodo Nemci že zopet potolažili. Ako pa bodo Nemci res nastopili pot brezobzirne opozicije, kakor sedaj obetajo, potem 33 Prav tam. Slovenski gospodar, 27. 3. 1902. Podobno je poročal tudi Slovenski narod, ki je med drugim tudi zelo slikovito prikazal vzdušje v dvorani: "Od Badenijevih časov ni bila zbornica tako polna. Hrupna razburjenost je rasla od minute do minute, da ni bilo slišati imena po- klicanih..." 35 Deutsche Wacht, 23. 3. 1902; Cvirn, n.d., str. 242. je čisto gotovo, da jim služi celjska zadeva samo \ kot pretveza, vzroki pa da so drugi. Tudi proti ] koalicijskemu ministrstvu Windischgraetzu je i Nemcem služila celjska zadeva kot pretveza, pravi \ vzrok, da so tisto ministrstvo vrgli, pa da je volilna \ reforma ".^^ Čeprav so bili Slovenci v Celju in ostali Spodnji Štajerski pijani od zmage in jim je od vsega še največ pomenil dobljen "nemški skalp", pa so i hkrati poudarjali, da dobljena zmaga še ni do- ] končna, kajti "nikakor ne mislimo, da bodo po tem j udarcu mirni ostali naši nasprotniki".'^'^ Toda j zgodilo se je nekaj povsem drugega - nepri- I čakovanega. Celjsko gimnazijsko vprašanje je do- j bilo nove razsežnosti; poleg mednacionalnih bojev \ je povzročilo spor tudi med samimi Slovenci. Ve- j liko slovensko slavje je skazila, štajerske Slovence ^ pa razburila, objava Tavčarjevega članka 24. marca i v Slovenskem narodu, v katerem je razgrnil svoje • nakane, ki so bile, po naključju ali pa tudi ne, na j moč podobne vladnim željam. Štajerske Slovence j je namreč pozval na kompromisno razrešitev celj- j skega vprašanja. "Ali je res popolnoma nemogoče, i da bi se glede celjskih razredov dosegel pameten \ in pravičen kompromis? Sedaj vise celjski razredi takorekoč v zraku in, kar je najboljše, vse naše j narodnopolitično delo v parlamentu je pravzaprav j omejeno le na obrambo Celja. Zaradi Celja ne j moremo nikamor naprej in ne morejo naši po- i slanci začeti nobene druge večje akcije. ... Ob- ramba revnih celjskih razredov, Id se pri obstoječih i razmerah v doglednem času ne razširijo niti \ najmanj izčrpa popolnoma podporo, ki jo uži- j vamo od drugih slovenskih strank in velja za nas ' najboljše naše moči. To so momenti, ki nam grene veselje nad doseženo zmago in nam narekujejo nasvet, naj bi štajerski Slovenci vzeli v pretres \ misel, kako bi se dosegel kompromis". To je bila \ vsebina Tavčarjevega sporočila.38 Hladen tuš iz Ljubljane so na Štajerskem spre- j jeli z ogorčenjem.3^ "Ker se v celjski stvari gre v J prvi vrsti samo za to, ali ostanejo slovenski gim- nazijski razredi še nadalje v Celju ali ne, se j predlog kranjskih liberalcev more samo tako razu- meti, da nam svetujejo, naj pustimo Celje. To pa v \ očeh vsakega Slovenca ni sprava, ampak kapi- tulacija", so Tavčarjev poskus komentirali v Mari- boru.40 Tavčarjevo dejanje so obsodili kot podlo in izdajalsko, ki je napravilo slovenskemu narodu veliko škodo. Ogorčen dopisnik je dr. Tavčarju v mariborskem Slovenskem gospodarju zelo nazorno pokazal, kakšno je štajersko raznušljanje o njegovi i 36 Slovenski narod, 24. 3. 1902. 37 Slovenski gospodar, 27. 3. 1902. 3° Slovenski narod, 24. 3. 1902. 39 Spindler, n.d., str. 82. 40 Slovenski gospodar, 3. 4. 1902. 116 45 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino Nemški dijaški dom v Celju (Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju). "podli in izdajalski" ideji: "Slovenci so pa - razun dr. Tavčarja - vsi tako pametni, da si nočejo sami prerezati vrata. Ta bi bila pa res nova, če bi vojska, ki je zmagala svoje sovražnike, šla poražene vpra- šat: ali želite da se vmaknemo od te postojanke, kjer smo vam tako neprijetni?"'^^ V Celju so bili bolj zmerni, a prav tako odločni, čemur je botrovala posebna izjava deželnih poslancev, ki so se dva dni po objavi Tavčarjevega pisma, 26. marca 1902, zbrani v celjskem Narodnem domu enoglasno izrekli zoper idejo kompromisa. Celjsko sporočilo v Ljubljano sta podala dr. Ivan Dečko in Lovro Baš. Bilo je kratko in jasno: 'Tak nasvet smatrajo zbrani celjski Slovenci za opomin k nad vse sramotilnemu popustu osnovnih svojih kul- turnih zahtev, k odstopu od ene prvih pridobitev glede srednjih šol na Štajerskem in tako k nemško strahopetnemu, brezznačajnemu begu iz boja za obstanek naroda slovenskega!" Ostre pušace pa sta izstrelila tudi v uredništvo Slovenskega naroda, češ, da časnik s takšnim mišljenjem in idejami, pač ne more biti tudi "glasilo štajarskih Slovencev!"^^ Tavčarjeva izjava je sprožila ostre reakcije po vseh slovenskih deželah in močno razgrela že tako prenapeta klerikalno-liberalna nasprotja na Sloven- skem. Poleg Slovenca, ki je izkoristil priložnost za ostre napade na liberalce,'^ je še posebej ostro s 41 Slovenski gospodar, 10. 4. 1902. 42 Domovina, 28. 3. 1902. 43 Prav tam. 44 Med obema slovenskima dnevnikoma se je konec marca 1902 razvila huda polemika. Oboji so celjsko gimna- zijsko vprašanje izkoristili za medsebojno obračuna- posebno izjavo Tavčarja in njegovo idejo napadlo slovensko dijaštvo na Dunaju,4š pa tudi štajerski zaupniki in poslanci so bili večino proti Tav- čarjevim nameram. Vsebina številnih ogorčenih pisem, ki so jih pisali bolj ali manj znani Slovenci v podporo celjskim paralelkam, je jasno kazala, da ideja o kompromisu na Štajerskem nima podpore. Janez Šanda iz Gradca je v pismu dr. Dečku celo zapisal: 'Taučar je ali politični šušmar ali pa izdajica! ]az mislim poslednje! Na vsak način se nam je takega človeka iznebiti! ... Če se takega človeka ne moremo otresti, ni mogoče pri nas več razumna politika. Taučar naj odloži svoj mandat ali se naj popolnoma izolira!" Polemika je tekla dalje. Pri Slovenskem narodu so šli celo tako daleč, da so si dovolili celo oporekati štajerskim politikom soditi in sprejemati odločitve glede celjskega vprašanja, češ da so za tovrstne odločitve primerni le državnozborski po- slanci: "Štajerski slov. državni poslanci so glede v našem listu izrečenega nasveta, naj štajerski Slo- venci premišljujejo o eventuelnem kompromisu, zavzeli popolnoma konkretno stališče. Poslanci razglašajo, da so ti poslanci v prvi vrsti poklicani govoriti, če se naše opozorjenje vzame v pretres ali ne, in zato bodo imeli ti poslanci tekom prihodnjih dni v Mariboru ali na Dunaju posvetovanje, da se vanje. ^•^ Celoten prepis izjave slovenskega dijaštva na Dunaju glej: Cvirn, n.d., str. 248 - 149. Osrednja knjižnica Celje, (v nadaljevanju OKCJ Ms 100/6, Iz zapuščine dr. Ivana Dečka, Pismo Janeza Sande dr. Ivanu Dečku. 117 12 KRONIKA 45 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 dogovore glede solidarnega postopanja. Tako po- stopanje je popolnoma pravilno in logično. V Celju pa nekateri gospodje niso mogli počakati, kako stališče zavzamemo tisti, ki najbolje poznamo parlamentarni položaj in so vsled tega oni po- klicani soditi, če kaže naš nasvet uvaževati ali /7e"^'^ Kasneje so svoje trditve samo še podkrepili: "Ali je kak resen človek na svetu dandanes, ki veruje v to, da se bodo dale slovenske paralelke v Celju kedaj razviti v Slovensko višjo gimnazijo v Celju? Ali je prepričan kdo, da bodemo tudi v Mariboru kaj dosegli, dokler so paralelke v Celju? In ali nam na jugu ne preti velikanska nevarnost, da pade s Celjem tudi Pazin? O tem razmišljajte, gospodje, potem pa nam mirno in tvarno odgo- varjajte!"^^ Razdor med štajerskimi Slovenci se ni posrečil in tudi slovenski državnozborski poslanci s Šta- jerske so navedene izjave v Slovenskem narodu, češ da bi bili le državnozborski poslanci poklicani za reševanje celjskega vprašanja, gladko ovrgli.^^ Iz zaupnega pisma poslanca dr. Robiča dr. Dečku je tudi razvidno, da so štajerski državnozborski poslanci podprli v Celju na zaupnem shodu (24. marca) sprejeto izjavo zoper kompromis. "Čestitam zaradi izjave, treba je bilo resno govoriti", je dr. Dečku zapisal Robič.^O Da bi zapleten gordijski vozel hitro in učinkovito rešili ter ohranili politično enotnost na Spodnjem Štajerskem, so poskrbeli celjski politiki. V celjskem Narodnem domu so 10. aprila sklicali shod zaupnih mož iz celotne Slo- venije, kjer je več kot 200 narodnjakov "doku- mentiralo stališče Slovencev glede celjske gimna- zije z ozirom na sproženi kompromisni predlog".^^ Številni govorniki so poudarjali pomen slovensko- nemških paralelk v Celju,^^ posebno ostro pa je nastopil vodja celjskih Slovencev dr. Dečko. Mož- 47 Slovenski narod, 28. 3. 1902. 48 Slovenski narod, 3. 4. 1902. 4^ Slovenski gospodar, 27. 3. 1902. Izjava. ■'0 Zgodovinski arhiv Celje (v nadaljevanju ZAC), Za- juščina dr. Ivana Dečka, Robičevo pismo dr. Ivanu Dečku. Pismo je datirano 29. 3. 1902 in ima ozriako za- upno. V njem je Robič zapisal: "Dragi Prijatelj! Čestitam zaradi izjave; treba je bilo resno govorili. 'Slov. Narod' ima v zadnji številki: 'Poslanci razglašajo, da so ti poslanci v prvi vrsti poklicani govorili itd. 'Jaz v tej stvari nič ne vem! Sploh pa sem proti vsakemu zbo- rovanju v tem času. Ako mi bode mogoče, pridem zato 2/4. 02 v Celje. Srečno pozdravljen oslani Robič." ^1 Slovenski gospodar, 17. 2. 1902. 52 Najzanimivejša je bila argumentacija dr. Korošca: "Ni- kjer drugje v celjskem okraju bi ne mogla vspevali gim- nazija razven v Celju. Profesorji bi ne hoteli prositi, da se nastavijo v kraju, ki jim ne more v družabnem oziru toliko ponujati kakor mesto. Na tako gimnazijo bi se prestavljali profesorji iz kazenskih ozirov. Gimnazija iz- ven Celja postala bi kazenska postaja. Da take razmere tudi na učence ne bi vzgojno uplivale, je samoumevno." (Slovenski gospodar, 17. 4. 1902. ) nost, da bi sporne paralelke premestili v Žalec^^ ali Št. Jur je ostro zavrnil: "Za naše namene in naloge ne more Žalec zadostovati. Žalec mora dobiti obrtno šolo, St Jur meščansko. Naša gimnazija pa mora biti edino v Celju /./ Vsako kompromisno vprašanje je neumestno in neupravičeno."^^ Tudi poskuse nekaterih štajerskih liberalcev, npr. mozir- skega učitelja Praprotnika,^^ ki je podprl Tavčar- jevo idejo, je zavrnil: "Ako nam gimnazijo vza- mejo, dobili jo bomo nazaj ako pa jo sami pus- timo, pa je ne dobimo nikoli več. '^^ V tem duhu je bila sprejeta tudi skupna resolucija, ki je poleg zavrnitve Tavčarjeve namere zahtevala še, da se slovenski šolski zavod razširi v popolno gimnazijo in "da se v Celju ustanovi 'Dijaški dom'".^'' Slovenci na Spodnjem Štajerskem so bili s sprejeto resolucijo^^ na zaupnem shodu več kot 53 Temu namenu so v polemiki s Slovenskim narodom nasprotovali tudi pri Slovencu. "Življenje se spoznava le v večjih mestih, in to spoznavanje je za gimnazijalca več vredno, kakor vsi graški aoristi in Horacijeve ode in še trigonometrija povrh. Žalčani pa morajo sami priznati, da v njih krajih ni atmosfera, da bi se dijaki izobra- ževali". Slovenski narod ni ostal dolžan in je v odgovor zapisal: "S pedagogičnega stališča pa nima posebne veljave, in to zategadelj ne, ko tudi Celje ni veliko, svetovno mesto. Pač pa je to prepojeno z najhujšim nemško-nacionalnim duhom, tako, da je naše dijaštvo v večnih nevarnostih, da ne pade v skrbno nastavljene mreže germanskega duha. Kje pa se ponemči več slovenskih dijakov nego ravno v Celju? V Žalcu bi bila ta nevarnost korenito odstranjena. Sicer pa je tudi več kot dvomljivo, da bi bilo spoznanje življenja prva naloga pridnega gimnazijalčka. O tem bi se dalo pisati, pa bi bilo odveč, ker itak vemo, da gospodov pri Slo- vencu ne bodemo privedli do drugega prepričanja, in naj nam sam Janez Zlatoust posodi svoja usta..." (Slo- venski narod, 3. 4. 1902.) Sicer pa so bili tudi sami Žalčani zoper idejo, da bi se gimnazija preselila v savinjsko prestolnico. "Mimo grede bodi omenjeno, da je žalski občinski zaslop v seji z dne 7. februarja 1902 odločno ugovarjal, da bi se zavod v Celju opustil, ter zahteval naj se še nadalje vzdržuje v Celju, kot središču slovenskega prebivalstva", je 10. aprila 1902 zapisal Slovenski gospodar. 54 Slovenski narod, 11. 4. 1902. 55 OKC, MS 100/1. Iz zapuščine dr. Ivana Dečka, pismo Franca Praprotnika dr. Dečku. Datirano dne 18. 8. 1901. 56 Prav tam. 57 Slovenski gospodar, 17. 4. 1902. Predlog za ustanovitev slovenskega dijaškega doma v Celju je podal notar Lovro Baš. 58 Sprejeta je bila "združena resolucija" (!!!), ki sta jo pred- lagala dr. Ivan Dečko in dr. Anton Korošec. "Shod zaupnih mož Spodnje Štajerske v Celju z dne 10. aprila izreka priznanje slovenskim državnim poslancem za odločno, složno in vspešno postopanje v zadevi samo- stojnih gimnazijskih razredov celjskih, s katerimi so dosegli, da se je sijajno odbil napad na slovenski prosvetni zavod. Izreka iskreno zahvalo vsem slo- vanskim poslancem, da so pri tej zadevi dokazali sijajno slovansko vzajemnost. Isti pritrjuje izjavi celjskih Slovencev od 26. marca 1902 v popolnem obsegu ter izreka svoje prepričanje, da je slovenska gimnazija prevažna prosvetna potreba štajerskih Slovencev. Zaupni shod zahteva, da ostane ta gimnazijalni zavod v Celju, se razširi v višjo gimnazijo, ker je prepričan, da v 118 45 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino zadovoljni.^ Povsem nasprotno pa so reagirali v Ljubljani. Štajerske Slovence so obtožili manipu- lacije in demagogije. "Lahko je in ceneno delati politiko, ki odgovarja čush^om mase, in zastopati stremljenja, ki najdejo v srcih ljudstva glasen odmev", so zapisali v Slovenskem narodu^^ in nato v članku z naslovom Epilog polemiki o Celju še dodali: "Naj ima naš nastop glede celjskega vprašanja kakršenkoli končni uspeh, naj se že doseže kompromis, ali ne, na vsak način imamo zavest, da smo izpolnili svojo narodno dolžnost Slučajna zmaga v parlamentu nas ni omamila; tudi ko je bilo od slučajne zmage vse pijano, smo se ravnali po nauku, da je modro postopanje v pohtiki dostikrat več vredno, kakor najlepša zma- ga, in da moder kompromis, s katerim se ustvari nekaj trajnega in sigurnega, je bi/ vselej in povsod več vreden, kakor posest, ki visi v zraku. "^" S tem pa celjsko vprašanje še zdaleč ni bilo rešeno. Sprejete resolucije niso zagotavljale uspeš- ne rešitve vprašanja, saj je bila le-ta odvisna tudi in predvsem od nasprotne nemške strani, ki pa ni kazala pripravljenosti za rešitev. Celjsko vprašanje je ponovno bilo predmet parlamentarnih razprav na prvem zasedanju po veliki noči leta 1902. Če- prav so vsi pričakovali ostro reakcijo nemških na- cionalcev, pa je razprava potekala v dokaj mirnih tonih. Če je bilo za nemško stran celjsko vprašanje, kot se je izrazil njihov poslanec Welenhof "nacio- nalna in politična častna zadeva",^^ pa je skušal duhove pomiriti predsednik vlade Körber. V parlamentarnem govoru se je, podobno kot nekaj dni pred tem Tavčar, zavzel za pravičen kom- promis: "V tej mnogojezični državi je kompromis nacionalnih strank edina rešitev, in gotovo ne iz- dam tajnosti, ako rečem, da razumemo pod na- rodnim pomirjenjem kompromis velikih narodnih skupin. Pooblastite vlado za take kompromise, in izključena bodo taka glasovanja, kakršno je bilo v zadnji seji pred velikonočjo ... resno hočemo iti na odpravo celjskega vprašanja, in brez Slovencev tega vprašanja pač ne bomo rešili".^^ Z zadnjim stavkom je očitno želel povečati pritisk na katerem drugem kraju tak zavod nikakor ne bi zadostoval. Isti odklanja vsako spravo, naj pride od ene ali druge strani. Prestavljanje gimnazije pa proti volji slovenskega naroda le, da bi se ugodilo samovolji nemških strank, bilo bi nedopustno žaljenje slovenskega naroda in krivično oškodovanje njegovih prosvetnih teženj." (Slovenski gospodar, 17. 4. 1902. ) ^9 Slovenski narod, 12. 4. 1902. °0 Prav tam. °1 Slovenski narod, 9. 4. 1902. Prav tam. Govor ministrskega predsednika pa je ko- mentiral tudi Slovenski gospodar: "Povdarjal je, da vlada skrbi za pravico in mir med narodi, da hoče v celjski zadevi napraviti nekaj, kar bi ugodilo željam Nemcev, kar ne bo zabolelo Slovencev." (Slovenski gospodar, 10. 4. 1902. ) slovenske poslance, da bi sprejeli vladino in že prej Tavčarjevo solucijo rešitve celjskega vprašanja. Že dva tedna kasneje je v duhu kompromisa minister Beck ponudil dr. Dečku in Berksu mož- nost, da označita primerne lokacije, kjer bi lahko stala slovenska nižja gimnazija.^^ Pq te^n^ je vlada odklonila predlog lokacije pri cerkvi sv. Maksimilijana tik ob mestni meji,^^ sta označila pet mest, med njimi tudi Dečkov travnik prav tako ob mestni meji v Gaberju, ki pa je povzročil hudo kri med štajerskimi Slovenci in leta 1905 tudi znano afero "Dečkov travnik".^^ Glede na sprejeto reso- lucijo 10. aprila 1902, bi smele biti lokacije samo v Celju. Vendar je že pred zaupnim shodom ob- stajala močna skupina zagovornikov teze, da bi bila sprejemljiva gradnja gimnazijskega poslopja tudi v okoliški občini. Ža to solucijo se je najbolj zavzemal dr. Radoslav Pipuš, ki je dr. Dečku opisal predlog, kako zadevo izpeljati: "Tudi jaz seveda nikdar nisem za to, da bi se ta zavod opustil, ali premestil v Maribor, Žalec, Št Jurij itd. Vendar pa mislim, da bi bil zdaj najprimernejši čas za primeren kompromis. Nemci bi se radi iz- kobacali iz zagate, v katero so se zaleteli, vlada pa bi gotovo tudi rada se za vselej znebila tega prepira.... Ako bi vlada še v tem zasedanju držav- nega zbora zahtevala potreben kredit za novo gimnazijsko poslopje v Gaberju, na Bregu ali v Zavodni pri Celju, še letos začela s stavbo tega poslopja na stavbišču, katero ji da zastonj otičina celjska okolica, ter ob enem izdala naredba, da se samostojni slovensko-nemški gimnazijski razredi ustanovijo kot samostojna višja gimnazija, ki dobi še leta 1902/3 peti razred in se potem vsako leto en daljni razred, in da se ta gimnazija premesti, novo poslopje v Gaberje, kakor hitro bo poslopje gotovo, in da se nižji razredi te ginmazije jezi- kovno uredijo tako, kakor so urejeni na dvoje- zičnih gimnazijah na Kranjskem, bi bilo gotovo veliko bolje, kakor sedanje stanje. ... Nemci bi na ta način sicer formalno zmagali, ker bi se zavod odpravil iz Celja, nu pa bi dobili samostalen zavod, ... Ali se gimnazija premesti za streljaj sem ali tja, je gotovo brez pomena".^^ Zanimivo je bilo tudi mnenje učitelja in posestnika v Gaberjih Tomaža 63 Cvirn, n.d., str. 243; Janez Mlinar, 150 let celjske gimnazije. Celjski zbornik 1958, str. 42. 64 Slovenci so že leto prej (1901) poslali ministrstvu spo- menico, v kateri so zahtevali, da se v Celju ustanovi po- polna slovenska gimnazija. Poslopje gimnazije bi se zgradilo na prostoru med opuščenim pokopališčem pri Maksimilijanovi cerkvi in med železnico. Zgradila bi jo Celjska posojilnica, vlada pa bi ji kasneje v letnih obro- kih vračala gradbene stroške. Vlada je omenjen predlog zavrnila. Več o tem glej: Mlinar, n.d., str. 42 - 43. °^ Prav tam. °" ZAC, Iz zapuščine dr. Ivana Dečka, pismo dr. Radoslava Pipuša dr. Ivanu Dečku. Pismo je datirano dne 27. 3. 1902. 119 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino AS m7 Nemški dijašJd dom v Celju - pogled na stavbo in v učilnico (Osrednja knjižnica Celje). Graha, ki je dr. Dečku podal podobne predloge, ki pa na prvi pogled delujejo mogoče malce groteskno: "Slovenska gimnazija naj ne bode v Celji, zakaj toliko prepira še s Kranjci? Ona naj ne bode v Žalcu, ker tamkaj bi ne imela pravega pomena - da še St Jur niti ne omenim! Veste gosp. doktor kje? Ona naj bo na Naši zemlji, na mcyem travniku!- Je to smešno? Ne! Vso pri- hodnost imajo Gaber je in ni ga zdravejšega kraja, kot je naša okolica! Zna se enkrat gospod Plavius še bolj nad Celjani razjeziti in tedaj bode doli plavius, med tem ko bodemo mi visoko glave vun moleli! Dečki naših bolj revnejših starišev že itak stanujejo v Gaberjih, Lavi in drugod. Ja še celo okoliško šolo bi naj stavili - če drugače ni mogoče v celjsko okolico, že z ekonomičnega ozka. "^^ Vendar je resolucija sprejeta 10. aprila 1902 točno določala pogajalska izhodišča slovenskih politikov z vlado, pa tudi vsa znamenja so kazala, da bi celjski Nemci nasprotovali gradnji gimnazije v celjski okolici. Dokaz temu je pismo poslanca Robiča Dečku dan pred shodom v Celju. t.j. 9. aprila, v katerem je zapisal, da je v zbornici go- voril z grofom Claryjem. Ta mu je dejal, "da bi Nemci tudi predloga zastran prostorov gimnazije v okolico ne sprejeli. Kar bi se dalo doseči bila bi gimnazija v Št Jurju. "^ 67 OKC, Iz zapuščine dr. Ivana Dečka, pismo Tomaža Graha dr. Ivanu Dečku. Pismo je datirano dne 4. 4. °° ZAC, Iz zapuščine dr. Ivana Dečka, pismo dr. Franca Robiča dr. Ivanu Dečku. Pismo je datirano dne 9. 4. 1902. Že omenjeni predlogi lokacij za gimnazijsko stavbo, ki sta jih za vlado pripravila Dečko in Berks, so naleteli na odpor, posebno še označitev Dečkovega travnika kot najugodnejše parcele. Jeseni, ko so prve informacije o tem pricurljale v javnost, so v Mariboru dr. Dečka in Berlaa že obsojali izdaje. V ostrem članku z naslovom Celj- ska slovenska gimnazija, ki ga je objavil Slovenski gospodar jeseni 1902, je celo pozival k političnemu linču obeh slovenskih politikov. V njem so za- pisali: "O prostoru za novo celjsko slovensko gim- nazijo se slišijo čudne, naravnost škandalozne reči Mi še nočemo danes naravnost govoriti, ker še pričakujemo nekaterih obvestil iz Dunaja. Toda celjskim Slovencem polagamo na srce, da se stvar javno in brezobzirno uredi na korist slovenski stvari, četudi bi morali obležati nekateri 'rodoljubi' kot politični mrtveci na prizorišču. "^^ Nedvomno je zadeva glede zemljišča za slovensko gimnazijo v Celju v naslednjih letih po- stala prvenstvena točka rešitve celjskega vprašanja. Že 8. januarja 1903 je Slovenski gospodar v uvodnem članku javnost obvestil, da je gradbeni svetnik celjskega okrajnega glavarstva Butta ozna- čil za najprimernejše stavbišče za bodočo sloven- sko gimnazijo v Celju Gologrančevo zemljišče pri vili Livada v Gaberju, ki je bila v lasti dr. Ivana Dečka, in da se zavzema za to rešitev tudi 69 Slovenski gospodar, 20. 11. 1902. 120 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino poslanec Berks/O Od takrat pa do začetka leta 1905 se v javnosti o celjskem gimnazijskem vprašanju ni ničesar več slišalo71 Tudi januarja leta 1905, ko je izbruhnila afera "Dečkov travnik", je bilo še vedno aktualno le zemljišče za gimnazijsko poslopje. Slovenska kato- liška skupina je na ta način celjsko gimnazijsko vprašanje izkoristila za promocijo svoje lastne politike. S člankom Politična morala štajerskih Slovencev so 31. januarja 1905 ostudno napadli dr. Dečka: "Kdo se ne spominja, kako krasno je ravno isti dr Dečko na zaupnem shodu dne 10. aprila 1902 govoril, kako je vse svoje poslušalce za naj- skrajni odpor navduševal proti vladni nakani, za- vod iz celjskega mesta premestiti, in kako je končno vzkliknil: "Iz mesta ven ne gremo!" In 14 dru pozneje je ravno ta dr Dečko vlade vedel ven iz mesta, in sicer celjskim Slovencem za hrbtom, pokazal je vladi pet stavbišč izvan mesta za celjsko slovensko gimnazijo, in med temi stavbišči je bil seveda tudi njegov travnik v katastralni občini Spodnja Hudinja. Zavezal se je vladi za tri leta, da jo bo s travnikom čakal če ga bo hotela za gim- nazijo kupiti, in res je vlada kupila pred dvema mesecema ravno dr Dečkov travnik kot najbolj primerno stavbišče za slovensko gimnazijo. Dr Dečkovo postopanje v tej zadevi se mora ime- novati politično šarlatanstvo prve vrste. ... Dr Dečko je koristi slovenskega naroda tako škodil, on jih je na tak način izdal da zasluži politično smrt In če hočejo vodilni krogi v Celju, da se Slovenci resnim smatiajo, bodo morali zahtevati, da tudi dr. Dečkov sokrivec na Dunaji svoj man- dat položi."'^^ V mislih so imeli poslanca viteza Berksa. Podoben napad so ponovili še 2. februarja v članku Celjska politična gimnazija.73 Čeprav je bila afera povezana s celjskim gim- nazijskim vprašanjem, pa je že sodila v kontekst političnega boja znotraj slovenskega tabora na Štajerskem oziroma razkrajanja politike sloge, ki je v tem času bilo na vrhuncu.'^ Afera k rešitvi gimnazijskega vprašanja ni prinesla nič novega, je pa na prvaka slovenske politike na Štajerskem dr. Dečka delovala uničujoče, saj ga je duševna bo- lezen že toliko razjedla, da si ni več opomogel in je v duševni stiski nekaj let kasneje tudi umrl^^ Ob tem bi bilo zanimivo ugotoviti, kdo je bil med Celjani tisti, ki je s takšnim "reševanjem" celjskega gimnazijskega vprašanja pomagal rušiti {y Slovenski gospodar, 8. 1. 1903. Prav tam. 72 Slovenski gospodar, 31. 1. 1905. 73 Slovenski gospodar, 2. 2. 1905. Več o tem glej: Branko Goropevšek, Razpad sloge na slovenskem Štajerskem 1906 - 1907, Celjski zbornik 1993, str. 143 - 162. 75 Spindler, n.d., str. 85 - 86. dr. Dečka. Da so bili v igri tudi celjski Slovenci je jasno razvidno iz članka, ki ga je objavil Slovenec 28. januarja 1905 (tri dni pred usodnim člankom zoper Dečka). Med drugim so zapisali: "Če ne dobimo popolne gimnazije, potem moramo ostati v Celju, če pa se nam dovoli cela gimnazija proti temu, da gremo iz mesta, potem si bomo slovenski Celjani v sporazumljenju z bližnjo in daljno oko- lico sami izbrali za gimnazijo najugodnejše stališče brez vsakih materijelnih dobičkov posameznikov. Osebne ozire sedaj na stran in bodimo edini za narodno stvar!"^^ Še pred izbruhom afere so imeli celjski Slovenci (28. januarja) zaupni shod, in ravnanje dr. Dečka v tej zadevi obsodili. "Ker je ravno on, ki je poprej zagovarjal načelo, da slovenska gimnazija ne sme priti iz Celja vun, to storil, ne da bi koga drugega izmed celjskih Slovencev vprašal, se mu je to zamerilo", je pisal nekaj let kasneje o teh dogodkih dr. Hrašovec.77 V Celju so poskušali stvar rešiti sami še pred objavo zloglasnega članka v Slo- vencu. Sernec, Hrašovec, Vrečko, Karlovšek in Ku- kovec so obiskali Dečka in ga prepričali, da je odstopil od že podpisane pogodbe z vlado glede svojega travnika. Vendar je izkazana neodločnost celjskih Slovencev imela za posledico, da se celjsko gimnazijsko vprašanje v resnici ni premaknilo z mrtve točke, saj je vlada po vseh teh peripetijah kmalu opustila misel na spremembo obstoječega stanja.78 Gimnazijsko vprašanje je postalo ponovno ak- tualno jeseni leta 1906. Takrat so bile politične razmere že povsem drugačne. Na državni ravni so se razvnemali spori okrog državnozborske volilne reforme, na Spodnjem Štajerskem pa sta slogaško politiko nadomestili politično povsem ločeni Na- rodna stranka in Slovenska kmečka zveza. Zato so gimnazijsko vprašanje poslej skušali rešiti pod okriljem Spodnještajerskega narodnega sveta, ki ga je vodil dr. Juro Hrašovec.79 Ko so ob koncu leta 1906 Slovenci na Štajer- skem izvedeli, da ima vlada namen ukiniti mari- borske nemške-slovenske paralelke in samostojne gimnazijske razrede v Celju, namesto njih pa usta- noviti popolno srednjo šolo v kakem drugem kraju na Spodnjem Štajerskem, in da bo vprašanje mari- borske in celjske gimnazije rešeno v paketu (junk- tim),^0 so slovenski poslanci 3. januarja 1907 po- novno sklicali zaupni shod in po burni debati 76 Slovenec, 28. 1. 1905. 77 ZAC, Iz zapuščine dr. Ivana Dečka. Hrašovčevo pismo župniku Šeguli, ki je pripravljal biografijo o dr. Ivanu Dečku. Pismo je datirano 20. oktobra 1912. 78 Spindler, n.d., str. 86. 79 Več o tem glej: Ivanka Zajc-Cizelj, Spodnještajerski narodni svet. Celjski zbornik 1984, str. 265 - 277. °" ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fasc. 1; Cvirn, n.d., str. 243. 121 12 KRONIKA J. časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 Cesarsko - kraljeva slovenska nižja gimnazija v Celju (Studijska knjižnica v Celju). polnih čustvenih izlivov sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali odpravo junktima med mariborsko in celjsko gimnazijo ter izpopolnitev slednje v po- polno gimnazijo. V nasprotnem primeru so napo- vedali deputacijo mariborskih in celjskih Slovencev pri ministrskem predsedniku. Zanimiva je tretja točka resolucije, ki govori: "Iz mesta ne gremo, vendar imajo (delegati) pravico, da sprejmejo premestitev gimnazije izven mesta, če se vlada zaveže: a.) še isto leto otvoriti peti razred in stopnjevanje izpopolniti zavod v celo gimnazijo, b.) da je novo poslopje v najbližji okolici mesta samega, ne pa morebiti v Žalcu ali v St Jurju, na prostoru, ki ga mi izberemo".^^ Če se spomnimo resolucije Lz leta 1902, ko na takšno privolitev niso bili pripravljeni pod nobenim pogojem, so jih sedaj politične razmere prisilile, da so popustili. (Zanimivo bi bilo videti, kako bi se celjsko vpra- šanje razvijalo, če bi že leta 1902 sprejeli bolj prožno stališče). Ob tem so v resoluciji še navedli pet parcel, ki jih predlagajo za gradnjo gimna- zijskega poslopja. Dve sta bili v mesha, tri pa v okolid.82 V duhu resolucije so se nato slovenski poslanci na Dunaju 27. januarja dogovarjali s takratnim predsednikom vlade Beckom, ki pa jim ni obljubil ZAC, Iz zapuščine dr. Ivana Dečka, Zapisnik zborovanja zaupnikov dne 3. januarja 1907... Prav tam. V zapisniku so kot možne parcele za novo gimnazijsko poslopje navedli naslednje: Slegenškovo, Brenčičevo, ob cerkvi sv. Maksimilijana, Kukovčevo in Simovo. Iz tega je razvidno, da so izločili Dečkovo parcelo. nič novega. Dejal je samo, da zaradi nasprotovanja Nemcev Slovenci ne morejo računati na oba šolska zavoda v mestu (gimnazije in ljudske šole), ampak da mora en zavod obvezno v okolico. Pol leta kasneje, ko sta Becka na njegovi poletni rezidenci na Plevni pri Žalcu obiskala dr. Hrašovec in dr. Vrečko,83 je ministrski predsednik izjavil: "Da ste Slovenci proti premestitvi gimnazije v Žalec, kjer bi imeli celi zavod in konvikt, razumem Vaše stališče in Vam ne prigovarjam. Glede prostora na dr. Dečkovem tiavniku Vaši pomisleki morebiti niso bili povsem upravičeni, mesto se vendar raz- vija. Toda to je Vaša stvar." Za gimnazijsko stavbo je predlagal Simovo parcelo (blizu Topra), vendar pa je glede izpopolnitve zavoda dejal: "Višje gimnazije Vam ne morem dati, saj je še na Kranjskem nimajo. Pač pa dobite deßnitivno spod- njo gimnazijo namesto dosedanje provizorične. ... "^■^ Slovenska odposlanca sta se vrnila v Celje zadovoljna, čeprav jima je Beck z omembo Dečkovega travnika prisolil neprijetno klofuto. S tem je predsednik avstrijske vlade označil posto- panje dr. Dečka pred letom 1905 kot modro in pragmatično, predvsem pa dejanje z vizijo. Po- sebno pomenljivo pa zveni njegov stavek ob tem: "Vaši pomisleki niso bUi popolnoma upravičeni, mesto se vendar razvija"."^ Kmalu po obisku na 83 Slovenska zastopnika sta ministrskega predsednika na Plevni obiskala 4. avgusta 1907. ZAC, Iz zapuščine dr. Ivana Dečka, Shod zaupnikov v zadevi celjskega šolskega vprašanja... 85 Prav lam. 86 Prav lam. 122 > 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino Plevni so celjski politični prvaki s profesorji gim- nazijskih vzporednic pripravili v Celju shod (28. septembra) in sprejeli resolucijo, v kateri so se zadovoljili, "da se šolsko vprašanje reši v smislu vladineponudbe". Sprejeli so predlog, da gradijo gimnazijsko poslopje zunaj mesta, vendar pa so ob tem postavili postavili sledeče pogoje: "1. gimnazija naj se zida kot popolna in naj se nam zajamči, da se bo s prihodnjim šolskim letom stopnjevaje razširila v popoln zavod (vsi pristavki kot 'spodnja gimnazija' ali 'samostojni slovensko - nemški raz- redi' naj odpadejo)." Sklenili so tudi, da se bo poslopje postavilo na Simovem zemljišču.^^ Kljub vsem naporom pa se celjsko gimnazijsko vprašanje tudi poslej ni premaknilo z mrtve točke. Kasnejša pogajanja s predsednikom vlade Beckom marca 1908, razen novih obljub, niso prinesla us- peha.89 Y posmeh slovenskim zahtevam pa se je vlada odločila za gradnjo nove popolne samo- nemške gimnazije v Celju (na Otoku).90 Čeprav brez uspeha, pa so si Slovenci še naprej pri- zadevali dobiti popolno slovensko gimnazijo. Z Družbo sv. Cirila in Metoda so potekali celo raz- govori o ustanovitvi privatne slovenske višje gim- nazije v Celju, vendar tudi brez uspeha.^l Ker je načrt spodletel, so celjski Slovenci 24. oktobra 1912 na zborovanju sklenili izdati posebno spomenico in z njo opozoriti ministrskega predsednika grofa Strügkha in državni zbor na težke razmere celjskih paralelk.92 Spomenica, ki je bila izdana šele ob koncu leta 1913,93 na predvečer prve svetovne 87 Prav tam. °° Prav lam. V resoluciji so omenili tudi dekliško ljudsko šolo: "... vprašanje o stavbišču z dekliško ljudsko šolo, se ve izven mesta, pa naj ostane odprlo, ker vendar ni primerno, da bi stala gimnazija in dekliška ljudska šola skupaj." °^ Ministrski predsednik je dr. Hrašovca povabil na Dunaj dvakrat, in sicer 18. in 25. marca 1908. Šele na izrecno željo poslanca dr. Ploja, se je Hrašovec sestanka tudi udeležil. Glej: ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fasc. 3, Plojevo pismu dr. Hrašovcu. Pismo je datirano dne 17. 3. 1908. Cvirn, n.d., str. 244. Avtor pri tem ne navaja, zakaj se je vlada odločila za gradnjo novega poslopja (samo nemške) gimnazije, za katero si je celjska mestna občina prizadevala že od leta 1896. 91 Cvirn, n.d., str. 244. Zborovanje je sklical Spodnještajerski narodni svet. Iz pisma, ki ga je Benkovič poslal Hrašovcu, je razvidno, da se sestanka niso udeležili člani Slovenske kmečke zveze. V pismu je Benkovič Hrašovcu sporočil, da se zaupnega sestanka ne more udeležiti "iz razlogov, ki so več ali manj politične nravi, oziroma bolj točno izraženo iz razlogov, ker stvar utegne zadobiti politično lice". Ni pa pozabil dodati, da se bo o sestanku pri merodajnih Celjanih pozanimal o vsebini, kajti "ni treba povdarjati, da želimo stvar obravnavati z narodnega stališča". 93 Spomenica o c. kr. samostojnih gimnazijskih razredih z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju obsega deset tipkanih strani, ob koncu pa so ji pridali 946 podpisov, in sicer iz okrajev Brežice (67), Celje (241), Gornji Grad (99), Kozje (101), Laško (79), Rogatec (35), vojne, je v bistvu poudarila že večkrat izražena hotenja in želje celjskih Slovencev glede slovenske gimnazije. Od vlade so ponovno zahtevali: "1.) takojšnjo izpolnitev c.kr. samostojnih nemško-slo- venskih gimnazijskih razredov v Celju v višjo gim- nazijo pod samostojnim ravnateljstvom in deß- nitivnim učiteljskim zborom; 2.) ureditev učnega jezika na tej slovenski gimnaziji, kakor je na kranjskih slovenskih gimnazijah; 3.) takojšnjo novo zgradbo za slovensko gimnazijo v Celju; 4.) da se za to potrebne svote postavijo v državni proračun". Uspeha tudi to pot ni bilo in nadaljne borbe je prekinila prva svetovna vojna. Po njej pa so bile razmere tako povsem spremenjene in celjsko gim- nazijsko vprašanje je, vsaj kar se Slovencev tiče, bilo rešeno. Kot je razvidno, je celjsko gimnazijsko vpra- šanje resnično dajalo močan političen pečat v zadnjih desetletjih obstoja avstrijske monarhije. Po leha 1895, ko je bila v proračunski postavki prvič zajeta tudi nižja gimnazija z nemško - slovenskim učnim jezikom, je celjsko vprašanje še večkrat raz- burilo tako Nemce kot Slovence, predvsem pa za- poslovalo poslansko zbornico in vlado na Dunaju, ki jim je služilo nerešeno celjsko vprašanje večkrat kot dober povod za medsebojna obračunavanja, pa čeprav slovenska gimnazija ni bila nikoli, razen redkih izjem, prav ona tista, ki bi generirala notranje-politične spore. Je pa celjsko gimnazijsko vprašanje po letu 1902 postala hvaležna tema za medsebojna ob- računavanja tudi med slovenskimi politiki na Štajerskem, ki so ob debati glede gimnazijske stavbe imeli priložnost napadati svoje politične nasprotnike. Kako produktiven je bü takšen politični boj, je že bilo omenjeno. Še bolj nazorno pa nam tovrstno politično produktivnost pokaže del citata iz knjige V. Spindlerja Dr. Dečko in njegova doba, ki so jo izdali ob 30. letnici smrti dr. Dečka: "Danes, ko na te stvari lahko gledamo mimo in stvarno, moramo samo obžalovati tak- ratno slepoto na eni in zahrbtnost na drugi strani. Zakaj kdor je do podrobnosti poznal stremljenje in delo dr. Dečka, ve, da je bil njegov cilj obkolitev "nemškega" Celja z zavedno slovensko okolico, prepojitev Celja samega z zavednim slovenskim obrtništvom, trgovstvom in uradništvom, tako da bi Celje v doglednem času padlo v slovenske roke in z okolico tvorilo veliko slovensko občino. In da ni bilo slepote in zahrbtnosti, bi danes imeli v Sevnica (62), Slovenj Gradec (71), Šmarje (57), Šoštanj (57) in Vransko (77). Glej: ZAC, Spodnještajerski narod- ni svet, fascikel 3, Spomenica... 94 Prav tam. 123 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 slovenskem Celju dvoje gimnazijskih poslopij zgrajenih na stroške pokojne Avstrije. ... Dr Dečko je gledal daleč v bodočnost Vsekakor dlje, nego oni, ki so v "Slovencu" in "Slov. Gosp." zahtevali njegovo politično smrt "^^ ZUSAMMENFASSUNG Die Celjer Gymnasialfrage 1895 - 1914 Mit der Gründung des Untergymnasiums mit deutsch-slowenischen Parallelklassen in Celje (Cilli) im Jahre 1895 war die Celjer Gymnasialfrage bei weitem nicht gelöst. Die Kämpfe um eine slo- wenische Lehranstalt (ein slowenisches Gym- nasium) in Celje wurden auch in den darauf- folgenden Jahren bis zum Untergang Österrereich- Ungams fortgesetzt. Diese Auseinandersetzung kann in zwei Abschnitte aufgegliedert werden. Zunächst wurden die Kämpfe auf der Ebene ungelöster zwischennationaler Beziehungen in der Monarchie (Deutsche-Slowenen) ausgetragen, später gesellten sich innerpolitische Auseinander- setzungen zwischen den Slowenen selbst dazu, die die ungelöste Gymnasialfrage nur als Vorwand zur Promovierung ihrer eigenen Politik benutzten, wobei die Gymnasialfrage selbst von neben- sächlicher Bedeutung war. Die Annahme des Budgetpostens für das Untergymnasium mit deutsch-slowenischer Unter- richtssprache in Celje im Jahre 1895 wurde in der Untersteiermark unterschiedlich aufgenommen, insbesondere gilt das für die Stadt an der Savinja. Die Slowenen waren von Siegesfreude überwältigt, die Deutschen dagegen bezeichneten die Gründ- ung des neuen Gymnasiums in Celje als Angriff auf den deutschen Besitzstand, der unbedingt bewahrt werden müsse. Als erster Gegenangriff ist noch der in demselben Sommer erlassene Beschluß des Celjer Gemeindeausschusses über die Gründung eines deutschen Studentenheims aufzufassen. Damit verfolgte man die Absicht, den deutschen Besitzstand auf dem Celjer Gymnasium und seinen fast ein Jahrhundert langen deutschen Charakter zu bewahren. Als erster härterer Schlag gegen das Unter- gymnasium in Celje ist die ein Jahr später (1896) geführte Budgetdebatte zu deuten, als deutsch- nationale Abgeordnete im Reichsrat die Streichung des Budgetpostens für das Celjer Untergymnasium 95 Spindler, n.d., sir. 85-86. bereits für das darauffolgende Jahr oder mindes- tens die Verlegung des Gymnasiums an einen anderen Ort forderten. Der Versuch der deutsch- nationalen Kreise mißlang, wurde doch der Budgetposten mit großer Mehrheit angenommen. Zu einem Konflikt kam es wieder ein Jahr später (1897), als die Deutschnationalen wieder gegen den Budgetposten für das utraquistische Unter- gymnasium in Celje auftraten. Diesmal waren die Deutschen erfolgreich, und der Budgetposten für das Untergymnasium wurde im Januar 1897 abgelehnt. Obwohl die Nachricht von der Verweigerung des Budgetpostens die Slowenen betroffen machte, waren sie darauf mehr als vorbereitet. Sie waren sogar davon überzeugt, der nächste Schritt der Regierung würde die endgültige Abschaffung des Untergymnasiums sein. Um dem vorzubeugen, verbreiteten sie den Vorschlag von einem Zu- sammenschluß des zweisprachigen Unter- gymnasiums mit dem rein deutschen Gymnasium. Auf diese Weise käme kein besonderer Budgetposten für die slowenischen Parallelklassen zur Debatte, sondern ein gemeinsamer, an dem die Deutschen keinen Anstoß nehmen würden. Dies trat später auch ein. Die Regierung griff zu einer Kompromißlösung: Mit einem Sonder- beschluß wurden im Juli 1897 dem Unter- gymnasium alle Zuständigkeiten der admi- nistrativen Selbständigkeit abgenommen. In Form von selbständigen Klassen mit deutsch-slo- wenischer Unterrichtssprache wurde es dem Direktorat des bestehenden deutschen Gym- nasiums in Celje unterstellt. Diese Kompromiß- lösung der Regierung über die slowenisch- deutschen Parallelklassen drängte die Celjer Gymnasialfrage mindestens für ein paar Jahre in den Hintergrund. Als es bereits so aussah, als ob hinsichtlich der slowenisch-deutschen Parallelklassen ein idealer Frieden zwischen den Deutschen und Slowenen eingekehrt wäre, griff der steirische Politiker Graf Karl Strügkh in das Wespennetz des Celjer Gymnasialfrage. Im Namen der deutschnationalen Parteien schlug er Mitte Januar 1902 im Budget- ausschuß eine eigenartige Lösung der Celjer Frage vor. Die slowenisch-deutschen Parallelklassen in Celje sollten aufgelöst werden, statt dessen aber ein vollständiges slowenisches Untergymnasium in Maribor gegründet werden. Den Vorschlag lehnten die slowenischen Abgeordneten in Bausch und Bogen als unannehmbar ab und stellten wieder die Forderung nach einem vollständigen Unter- gymnasium in Celje mit der Begründung, Celje sei doch der natürliche Mittelpunkt des slowenischen Teils der Steiermark. Die Resolution von Strügkh wurde zur Überraschung der deutschen Mehrheit 124 45 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino im Reichsrat noch in demselben FrühUng ab- gelehnt. In den Reihen der steirischen Slowenen wurde wieder gefeiert. Allerdings nicht lange, denn der krainische liberale Politiker Dr. Ivan Tavčar sorgte für eine kalte Dusche. In einem Artikel im Slo- venski narod rief er die steirischen Slowenen zu einer Kompromißlösung der Celjer Frage auf, und zwar im Sinne eines Regierungsvorschlags (für ein selbständiges slowenisches Gymnasium, jedoch außerhalb der Celjer Stadtgemeinde). Die steiri- schen Slowenen waren empört und verurteilten Tavčars Initiative als niederträchtig und ver- räterisch. Die Äußerung löste heftige Reaktionen auch anderswo aus und feuerte die sowieso überhitzten klerikal-liberalen Gegensätze in Slowenien noch zusätzlich an. Aulžer vom Slovenec, der die Ge- legenheit für heftige Angriffe der liberalen Politik nutzte, wurde Tavčar und seine Idee besonders scharf in einer Erklärung von der slowenischen Studentenschaft in Wien angegriffen. Dem Vor- haben von Tavčar widersetzten sich auch die slowenischen Abgeordneten aus der Steiermark. In zahlreichen erbitterten Briefen, in denen mehr oder weniger bekannte Slowenen die Celjer Parallel- klassen unterstützten, kam deutlich zum Ausdruck, daß die Kompromißidee in der Steiermark keine Unterstützung genoß. Damit war es in der Celjer Frage bei weitem nicht getan, wurde sie doch nach Ostern 1902 wieder zum Gegenstand parlamentarischer De- batten. Die Regierung suchte nach einer Kom- promißlösung und bot Dr. Dečko und Berks die Möglichkeit, geeignete Standorte für das slo- wenische Untergymnasium zu nennen. Sie schlugen fünf Standorte vor, darunter auch die Wiese von Dečko, die dicht an der Stadtgrenze in Gaberje lag. Diese machte später böses Blut unter den steirischen Slowenen und löste im Jahre 1905 auch die unter dem Namen "Dečkos Wiese" be- kannte Affäre aus. Der Resolution von 1902 nach sollten sich Standorte für das Gymnasium nur in der Stadt Celje befinden. Zweifelsohne wurde der Standort für das slowenische Gymnasium in Celje für die Lösung der gesamten Frage ausschlagge- bend. Die ersten Informationen über die "geheimen Verhandlungen" zwischen der Regierung und einem Teil der slowenischen Politiker aus der Steiermark sickerten bereits im Herbst 1902 in die Öffentlichkeit durch. Ein scharfer Artikel im Slovenski gospodar rief sogar zum politischen Lynchmord an Dr. Deček und Berks auf, die böse Affäre also, später "Dečkos Wiese" genannt, brach im Januar 1905 aus, als in erster Linie die katholische Gruppe auf eine abscheuliche Weise Dr. Dečko angriff. Obwohl die Affäre mit der Celjer Frage verbunden war, gehörte sie bereits in den Kontext des politischen Kampfes innerhalb des slowenischen Lagers in der Steiermark - die Zersetzung der Politik der Eintracht erreichte damals ihren Höhepunkt. Die Affäre steuerte zur Lösung der Frage nichts Neues bei, Dr. Dečko, den Führer der slowenischen Politik in der Steiermark, schmetterte sie jedoch nieder. Seine Geistes- krankheit war in einem Mal?e fortgeschritten, daß er sich davon nicht mehr erholen konnte und daran auch starb. Dr. Dečko wurde von nie- mandem unterstützt, auch von den Celjer Slo- wenen nicht. Vor allem die nachweisliche Unent- schlossenheit der letzteren hatte zur Folge, daß die Celjer Frage nicht vom Fleck kam, gab die Regierung doch bei all den Peripetien bald die Idee von einer Änderung des bestehenden Zustandes auf. Die Gymnasialfrage wurde wieder im Herbst 1906 aktuell. Die politischen Verhältnisse hatten sich inzwischen grundlegend verändert. Auf der staatlichen Ebene waren Auseinandersetzungen um Reichsratswahlreformen entflammt, die Politik der Eintracht war in der Untersteiermark durch die Politik der völlig getrennten Narodna stranka (Nationale Partei) und der Slovenska kmečka zveza (Slowenischer Bauernverband) ersetzt worden. Deswegen versuchte man die Gymnasialfrage fortan im Rahmen des Spodnještajerski narodni svet (Untersteirischer Nationalrat) unter der Führung von Dr. Juro Hrašovec zu lösen. Dennoch brachten zahlreiche Gespräche, auch mit dem Ministerpräsidenten Beck, der die slowenische Delegation aus der Steiermark wiederholt empfing, keinen Erfolg außer neuen Versprechungen. Den slowenischen Forderungen zum Spott entschloß sich die Regierung zum Bau eines neuen vollständigen Gymnasiums in Celje (auf dem Otok). Obwohl ohne Erfolg, bemühten sich die Slowenen noch weiterhin um ein vollständiges slowenisches Gymnasium. Mit der Družba sv. Cirila in Metoda Gesellschaft der Hll. Kyrill und Method) wurden sogar Verhandlungen geführt über die Gründung eines privaten slowenischen Ober- gymnasiums in Celje, die jedoch keinen Erfolg brachten. Da das Vorhaben mißlang, beschlossen die Celjer Slowenen auf einer Kundgebung im Oktober 1912, eine besondere Denkschrift heraus- zugeben und damit den Ministerpräsidenten Graf Strügkh und den Reichsrat auf die schwierigen Verhältnisse bei den Celjer Parallelklassen auf- merksam zu machen. Auch diesmal blieb der Erfolg aus, weitere Kämpfe wurden durch den Ersten Weltkrieg unterbrochen. Nach dem Krieg verän- derten sich die Dinge grundlegend und die Celjer Frage war, was die Slowenen betrifft, gelöst. 125