Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana y gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 1 lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 18. junija 1942-XX. štev. 21 (657) O kresi se dan obesi. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Dred aiitTO 1» u p r a v a v Ljubljani, Miklošičeva Ulili, Postni predal St. 345. Telefon St. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani St. 13.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ‘1 liri v znamkah. NAROČNINA 1U leta 10 lir, let* 20 lir, vae leto 40 lir. V tujini 64 Ur na leto. — Naročnino Je tret-a plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ah ojtu pros’or (viSina 3 mm in Širina 65 mra) 7 lir; v (-glasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku ceLe po dogovoru. — N o t f t e : vrstica 7 lir. Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. danes: Prigode porednega Mihca Naša nova pravljica (Gl. sir. 4) i Velika zmaga italijanskega letalstva Potopljeni sta dve angleški ietalonosilki, dve križarki in en rušilec ter 4 prevozne ladje Obletnica vstopa Italiie v voino in praznik Kralievske mornarice Proslave v Romi sta se udeležila tudi Kralj in Cesar ter Duce davni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil !). junija naslednje 739. Vojn« poročilo: V Marmariki se nadaljujejo boji oklopnih motoriziranih sil z obeh strani. Eskadrilje letal lipa Maechi, ki pripadajo 4. skupini lovcev, so se spopadle s sovražnimi formacijami, ki so bile mnogo večje po številu, in so dosegle sijajne uspehe. V ponovnih spopadih so sestrelili 14 letal tipa Curtiss. Vsa naša letala so se vrnila na oporišče. Angleško letalstvo je nadalje izgubilo 7 letal v boju z nemškimi lovci, eno letalo pa je sestrelila protiletalska obramba na nekem letališču. Angleška letala so napadla Taranto in povzročila manjše požare, ki so jih takoj obvladali in pogasili ter neznatno škodo v nekaterih stanovanjskih hišah. Žrtev ni bilo. Obrambno topništvo ie zadelo in sestrelilo 2 angleška bombnika. Torpedovka pod vodstvom korvet-nega kapitana Evgena Henkeja ie na Sredozemskem morju potopila sovraž- 1,0 podmornico. Protioodmorniške po-•noiske sile so v sodelovanju z mornarskimi izvidniškimi letali napadle Ml potopila še neko drugo podmornico. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 10. junija naslednje 740. vojno poročilo: V raznih odsekih marmariške fronte so se srditi boji tudi včeraj nadaljevali. Sovražne protinapade, pri katerih so sodelovali tudi oklopni oddelki. smo odbili in nasprotniku prizadeli občutne izgube. Letalstvo mu ni dalo miru in je bombardiralo oporišča in s strojnicami obstreljevalo oskrbovalne kolone. Intenzivno je bilo delovanje italijanskih in nemških lovcev, ki so v zmagovitih spopadih sestrelil j 17 »Curtissov«. Dve naši letali Se nista vrnili. Skupine bombnikov so znova napadle letališče v Mikabi in Ta Vene-ziji. Angleško letalstvo je v bojih z lovci Osi izgubilo nad otokom 5 letal. Augleška letala so znova napadla Taranto z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Tri poslopja so se porušila. Nekaj požarov smo takoj omejili in pozneje pogasili, Po doslej zbranih podatkih je bilo ‘20 človeških žrtev. 74 Jiudi je bilo ranjenih. Zadržanje prebivalstva ie bilo zgledno. Naše podmornice, ki operirajo na Atlaulskem oceanu pod vodstvom fre-eatnega kapitana Enza Grossiia. koralnega kapitana Luigija Longanesija Cattanija in mornariškega poročnika Marca Revedina, so potopile skupno »8.000 ton sovražnega trgovskega ladjevja. Med temi ladjami je bilo za ^7.000 ton petrolejskih ladij. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 741. vojno poročilo: Živahne tankovske bitke v Marma-Jiki so se končale v našo korist: uničenih je bilo 20 tankov in zajetih 100 ujetnikov. Letalstvo je brez prestanka uspešno napadalo sovražna zbirališča čet in sredstev bodisi na pohodu bodisi na Postanku ter je onesposobilo in zažgalo 17 oklepnih avtomobilov in ninogo desetin raznovrstnih vozil. RAF ie izgubila v bojih 21 ietal, Pd katerih so jih 12 sestrelili nemški lovci in 9 naši. ki so se ne glede na •zgube nad El Adenoin zmagovita Uprli številčno uadmočni skupini. 1 »Bristol Blennheim«, ki so ga zadeli nemški letalci, je padel na tla Pri otoku Linosa. 8 drugih letal pa italijanski in nemški lovci sestrelili v bojih nad Malto, kjer smo zopet Pon i bardi rali cilje na oporiščih v Mi-®abbi in La Veneziji. 2 naši letali se nista vrnili. V Tarantu. ki so ga zadnjo noč Jopet napadla angleška letala, je nekaj stvarne škode, med prebivalstvom •*a je pet lažje ranjenih. , V vzhodnem Sredozemlju so nemške podmornice potopile močno zavarovan konvoj, ki je plul proti To-?,*Uku; 2 parnika z 12 tisoč tonami bila potopljena, druge 4 pa so za-dela torpeda. c..{‘lavni Stan italijanskih Oboroženih O objavlja svoje 742. vojuo poročilo: .• Močno utrjeno in branjeno postojanko Bir Hakeim je včeraj zjutraj v^Padla in zasedla italijanska in nem-i"? motorizirana pehota. Napad je '''{Pravil silen in osredotočen topov-ogenj, podpirale pa so ga mogoč-letalske skupine. Število ujetnikov ok?Seca 2000. Znaten je vojni plen. ki “Sega veliko število topov in vojnih gu®nstev. ki so po veliki večini nepo-fnl* vana. Na bojišču so v kratkem našteli nad 1000 trupel sovražnih °»t Majhna skupina posadke, ki so jo i,i, .večini sestavljali francoski upor-tfjfl' ,Sf> ie poskušala rešiti v begu. bfl/ letala Osi so jo zasledovala in *-* orestanka obstreljevala, tako da je pretrpela nadaljnje zelo težke izgube v ljudeh in gradivu. Sunek angleških oklepnih sil severno od Bir Rakeima je zlomila divizija »Arietac. ki je odprla izredno izdaten in precizen ogenj iz neposredne bližine ter onemogočila posredovanje sovražnih tankov, ki so biii večinoma uničeni. Tudi nad sovražnikovim zaledjem je bilo letalstvo zelo delavno in je zažgalo oziroma poškodovalo znatno število oklepnih avtomobilov in vozil za aprovizacijo. V zračnih bojih so nemška lovska letala sestrelila 5 angleških letai. V Sredozemlju smo izgubili en rušilec, ki so ga potopila sovražna torpeda. Neka druga enota enake tonaže je bila potopljena, ker ie trčila v neko mino. ki se je odtrgala. Posadki sta v veliki večini rešeni. Družine ponesrečenih so bile obveščene. Število mrtvih med sovražnim napadom na Taranto je naraslo od 20 na 41. Nekaj bomb. ki so bile zadnjo noč vržene na okolico Taranta. ni vpovzročilo niti škode, niti človeških žrtev. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. junija naslednje 743. vojno poročilo: Ostre borbe v Marmariki. so se nadaljevale tudi včeraj podnevi. Letalske sile so živahno bombardirale in s strojnicami obstreljevale sovražnikovo zaledje. Ti napadi so se zaključevali s spopadi skupin lovskih letal z obeh strani. Sovražnik ie izgubil 10 letal. Protiletalsko topništvo v Bengaziiu ie zadelo in zažgalo še eno nadaljnje letalo. ki je padlo v morje. Eno naše letalo se ni vrnilo. Skupine italijanskih in nemških letai so napadle letalska in pomorska oporišča na Malti. Sestreljeno ie bilo eno letalo tipa Spitfire. V tobruškili vodah so nemški bombniki z bombami zadeli dva tovorna parnika s skupno približno 12.000 tonami. Lahko se smatrata za izgubljena. Neka druga tovorna in neka izvid-niška ladja sta bili poškodovani. Pri britanskem letalskem napadu na Pirej je bilo hudo poškodovano večje število hiš. Med grškim civilnim prebivalstvom je bilo 36 ljudi ubitih. 28 pa ranjenih. V noči na 12. t. m. so naši brzi torpedni čolni v sevastopolskili vodah napadli močno zaščiten sovražnikov konvoj. S torpedi so zadeli eno motorno ladjo in eno lažjo spremljevalno vojno ladjo. Motorna ladja se ie potopila. Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja 745. vojno poročilo: Na bojišču pri Ain el Gazali živahno topniško in ogledniško delovanje. Sovražne izgube v bitkah dne 12. in 13. junija so narasle na 09 tankov in 13 uničenih ali zajetih topov ter 700 ujetnikov. Letalstvo ie uspešno napadalo zbirališča avtomobilov in čet v neposrednem nasprotnem zaledju: zažgali smo oklepne avtomobile, zadeli in poškodovali smo nekaj desetin avtov. Od včeraj poteka v Sredozemlju hud letalski napad na dve močno zavarovani ladijski spremljavi. Fo zaključeni odstranitvi razvalin znaša skupno število smrtnih žrtev so- Rim, 10. junija. V navzočnosti Kralja in Cesarja ter Duceja je kr. mornarica danes zjutraj praznovala svojo slavo in svojo moč. Proslava se je razvijala pred oltarjem domovine v spomin na pomorske junake in na legendarne podvige zmagovite vojne mornarice. Na Beneškem trgu so bile postavlie-ne izbrane enote mornarjev. Na naj-višjem mestu je vihrala zastava kr. mornarice. Ob straneh masivnega bloka mornarjev so bila vojaška odposlanstva tej odposlanstva gojencev pomorskih šol, za njimi pa se je videla neizmerna množica ljudstva, ki se je za ta slovesni praznik zgrnila na trg Fašistovskega Imperija. Ob 8.15 so se poklonili pred Grobom Neznanega junaka Vojvoda morja, Thaon di Revel in mornariški podtajnik Ric-cardo. in položili pred žaro venec pomorskih oboroženih sil. Ob 8.30 so kr. oklopniki zaključili svojo častno službo in mornarji so jih zamenjali na častni straži. Kmalu pred deveto uro je prišel Duce. ki ga je ljudstvo in vojaštvo navdušeno pozdravljalo. Ob devetih ie prispel Kralj in Cesar. Med zvoke kr. fanfare se ie razlegalo navdušeno vzklikanje množice in vojaški vzklik: Živel Kralil Takoi nato se ie Kralj in Česar pozdravil z Ducejem in skupno sta pristopila na viktorijanske stopnice, spremljali pa so ju Vojvoda morja, maršal Ita- vražnega napada na Taranto 99, od katerih ni znana istovetnost 12 oseb. IZREDNO VOJNO POROČILO št. 716 (•lavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Enega od dveh velikih konvojev, navedenih v današnjem vojnem poročilu št. 745. ki ie prišel iz Atlantskega morja v spremstvu številnih vojnih ladij in dveh letalonosilk, so v prvih jutranjih urah 13. junija zasledila ogledna letala in ga ves dan zasledovala. so včfcrai italijanske zračne sile ves dan ponovno napadale v morski ožini med Sardinijo in Tunisom. Mogočne skupine torpednih in bombnih letal ter stnnoglnvcev. ki so se hitro zbrale na najusodnejših mestih, so se ob sončnem vzhodu zaporedoma dvignile, srdito napadene od lovcev, ki so se dvignili z letalonosilk. Potopili smo dve križarki, en rušilec in štiri parnike. Ena oklepnica. ena letalonosilka, dve križarki in en rušilec ter štiri parnike smo večkrat zadeli s torpedi in bombami in težko poškodovali. Med trdimi boji. ki so se vneli z vsakim valom naših skupin, je bilo petnajst sovražnih letal zbitih. Dvajset italijanskih letal se ni vrni- lo v oporišča. Pomorska letala so nekaj posadk rešila. Povelnjik nekega letalskega polka, poveljnik nekega krdela in dva poveljnika eskadril se niso javili. Med posadkami je mnogo ranjenih. Tri letala, ki so bila zadeta, so dosegla narodno ozemlje. Boji so se ponovili v prvih iutrnjih urah današnjega dne in se nadaljujejo proti sovražnim enotam. lije De Bono ter podtajniki in načelniki kr. oboroženih sil. Velikansko vzklikanje ie odmevalo po trgu, ko sla se Vladar in Duce ustavila pred grobom Neznanega vojaka in nastala ie grobna tišina. Po končani poklonitvi, ki so se je udeležili tudi vojaki in množice ljudstva v pretresljivi zbranosti, sta se Krali in Cesar ter Duce podala na posebno častno mesto, kjer so že čakali zastopniki velikega fašistovskega sveta, vlade, direktorija stranke, zastopstva mesta. zbornice fašijev in korporacij, akademiki Italije, visoki mornariški častniki, nemško mornariško odposlanstvo, ki je prispelo nalašč na to prireditev, pomorski pribočniki Nemčije. Japonske in držav trojne zveze, generali in dinge državne ter vladne oblasti. Kmalu na to se je začelo podeljevanje spominskih kolajn sorodnikom padlih mornarjev v pomorskih bitkah, in slavnim živečim junakom. Oficir je z visokim glasom bral razloge za odlikovanje. Krali in Cesar pa je podelil visoko odlikovanje med zvoki tambu-rov in med pokanjem strojnic. Pokončanih slovesnostih sta ob desetih Krali in Cesar ter Duce med igranjem narodnih himen in navdušenim vzklikanjem množic zapustila Beneški trg. Rim. 11. jun. Vse italijansko ljudstvo je včeraj s samozavestnim ponosom praznovalo drugo obletnico vojne. Strnjeno in zlilo v en sam nezlomljiv sklop volje, vere in sile pod Duceie-vim vodstvom ie na mogočnih zborih spet ponovilo svoj neupogljivi sklep, da bo žrtvovalo domovini vse do neizogibne zmage, da bo pravica dosegla zmagoslavje na svetu. Z drugo obletnico voine ie Italija praznovala tudi IV. dan mornarice z resnimi manifestacijami, ki so še enkrat dale neposredne, kar se da žive in zgovorne dokaze ljubezni, samozavesti in občudovanja, s katerim italijansko ljudstvo obdaja svoie mogočno pomorsko orožje, ki vsak dan daie toliko krasnih dokazov o vnemi, o drznosti. o plemenitosti in o preziru nevarnosti. V pokrajinah, kjer ie sedež pomorskih poveljstev, so zvezni tajniki v spremstvu zveznih ravnateljev, podpoveljnikov GIL-a. pokrajinskih predsednikov poliahljenjskih in bojevniških zvez nesli pozdrav črnih srajc nai-višjemu mornariškemu poveljniku v kraju. Zastopniki bojevniških organizacij. oboroženih oddelkov in skupin GIL-a so se poklonili svetiščem in spominskim ploščam na čast padlim iz mornarice. Vojaški Dopolavoro je ta dan priredil po bolnišnicah in okrevalnieah kr. mornarice igre in zabave. V okviru teh proslav so voditeljice ženskih fašistovskili organizacij šle po vojaških bolnišnicah in nosile darove ranjencem, fašietovske obiskovalke pa so rodbinam padlih in rodbinam bojevnikov izrekle zahvalo naroda v orožju. Na pokrajinskih sedežih Narodnega zavoda za fašistovsko kulturo so tovariši, izbrani izmed pohabljencev, odlikovancev in bojevnikov, z navdušeno besedo obnavljali razdobja in slavo teh dveh vojnih let. Poudarjali so soupadek obletnice vstopa v vojno z dnevom mornarice in zatrjevali, da je med cilji za katere se Italija bori, tudi osvojitev prostega dostopa na svetovna morja. Pri vseh spominskih prireditvah so dostojno poveličevali tudi trgovsko mornarico, ki je dajala in vsak dan daie toliko dokazov o vnemi in o junaštvu na morjih, ko se bori za domovino in za svet. * Tajnik Stranke Vojski in Mornarici Rim. 10. jun. Tajnik fašistovsk« stranke ie v imenu črnih srajc poslal načelniku glavnega stana naslednjo poslanico za oborožene sile: 2Ob drugi obletnici voine napovedi stranka, ki je iž svojega življenja naredila drhteče in neizprosno poveličevanje ponosnega bojevniškega duha italijanskega naroda, ki ie od svojega rojstva ob veri v Duceja in po ta-šistovskih vojnah ob sveti dolžnosti boja hranila svojo skrb, da bi izpolnila domovinsko občutje ter je vzgajala mladino k novemu strogemu gledanju življenja, ki ga razume kot radostno in zavestno žrtev za vzor. znova potrjuje globoko hvaležnost in ljubečo trdnost duhovnih vezi. ki vežejo vse črne srajce z junaškimi oboroženimi silami fašistovske Italiie. V dveh letih vojne, bojevane z najtrdnejšo voljo in vedno z dvignjenim čelom zoper zavratuost sovražnika, ki je skušal zanikati naši domovini pravično pravico do življenja, ie italijansko ljudstvo, razvrščeno v liktorskih vrstah, sleherni trenutek čutilo, da je orožje listo orodje, katerenju je na bojiščih zaupano uresničenje revolucionarnih ciljev. Vedno je navdušeno izpo.lniei valo sleherno dolžnost s kar najbnlf gorečo vdanostjo ter je dajalo svojtr plemenito srce in sebe samega v ce-> loti temu boju. Vera stranke, ki je> danes bolj kakor kadar koli odločena ponuditi vse svoie sile, da bi bila docela dosežena neodvisnost domovine, je najvišji izraz hvaležnosti in ljubeznima hrabre junake iz vseh vrst orožja, ki se bore na bojiščih. V tej veri in v tej vdanosti je zanesljiva poroštvo za zmago. Pozdrav' Kralju t Pozdrav Ducejuk Ob obletnici dneva mornarice ie> Tajnik Stranke v imenu črnih srajc poslal mornarici naslednjo brzojavko: »Bojevnikom na morju, ki ob drugi obletnici vstopa v vojuo pod orožjem praznujejo slavo italijanske mornarice. pošilja stranka svoj goreči voščilni pozdrav. Izročila vneme, neskončne preizkušnje, hrabro prestane v tolikih vojnah, sedanja dejanja, ki na Sredozemskem in na Atlantskem morju kažejo znamenje o neukrotljivi italijanski drznosti, delajo iz naše mornaric« strahovito orožje, ki je znalo biti koj usodi in usodo ukloniti za vedno zmagovito srečo domovine. Junaštvo mornarjev je najzaneslivejše poroštvo, da bo fašistovska Italija v celoti gospodarica svojega morja. Pozdrav Kralju! Pozdrav Ducejuk * Brzojavka s Korzike Rim. 11. jun. Duce je dobil naslednjo brzojavko: »Iredentisti s Korzike Vam ob drugi obletnici vojne napovedi izražaj« čustva svoie globoke vdanosti, obnavljajoč prisego zvestobe, prepričani o neizogibni zmagi. Živela italijanska Korzika! — Petru Giovacchini.« Duce je prejel naslednjo brzojavko: »Na dan. ki poveličuje junaško uo-rečriost italijanske mornarice, zaposlene v tKiju na vseli morjih in v bitki za višjo pravičnost, dviga Italijanska pomorska zveza k Vam. nezmotljivi pilot nove zgodovine, svoj goreči krilc’ vere v zmago. — Predsednik Pomorske zveze admiral Romeo Bernotti.c m . Miinehener Neuste Nacliricluenr objavljajo za obletnico vstopa Italije r vojno članek izpod peresa svojega rimskega dopisnika. Časnikar pravi, da je pomen italijanske pomoči Nemčiji najlaže vrednotili, če si predoči-mo, kako bi imela Nemčija zvezane roke, če bi bila Italija na strani Angležev ali bi ostala nevtralna. Prav zato. pravi pisec, je razumljivo prizadevanje Angležev, da bi jo bili pridobili na svojo stran. Toda vsi njihovi nameni so se izjalovili, ker je Italija dejansko zaprla Sredozemlje za Angleže. razen tega je pomagala uničiti angleško fronto na Balkanu in drugod. List navaia še izjave zunanjega ministra Ciaua o ilalijansko-neinški vzajemnosti, opozarja na sodelovanje na drugih bojiščih, zlasti na Balkana, pri »nevlrnliziranju Malte ., poleg tega pa na italijansko delavstvo v Nemčiji, \ , Daj campi di battaglia nella Marmarica. Repa rti di carri armati della Divisione Ariete che hanno Inflitto g ra vi perdite at nemico, iii aspri conibattimenti. — Z bojišča v Marmariki. Oddelki tankovske divizije Ariete v boju S sovražnikom, ki so mu zadali težke izgube, italijanske divizije na vzhodnem bojišču in na italijansko pomoč, ki bo že »Jedila. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal nov maksimalni cenik za zelenjavo in sadje. Kila glavnate solate sme stati največ 4.05 L, stročjega fižola 5.20 L, graha 4.25 L. špinače 4.(i5 L. korenčka 4.45 L. novega krompirja 3.40 L. Kila prvovrstnih pomaranč stane 9 L, drugovrstnih od 7.(11) do 5.25 L, kila češenj od 6.30 do 5.46 L. V Budimpešto se je pripeljal italijanski minister za narodno vzgojo Giuiland Batbino. Udeležil se je sklepni' letne slovesnosti v italijanskem kulturnem zavodu in predaval kot predsednik italijanskih kulturnih ustanov o sodobni kulturi. Italijansko prometno ministrstvo bo v »oholo 20. t. m. ukinilo določbo z dne 28. marca 1942.. ki je prepovedovala prodajo voznih listkov prvega razreda. Od tega dne dalje bodo vse železniške postaje v Kraljevini Italiji spet izdajale vozno listke prvega razreda. . Italijansko ininistrstvo za kmetijstvo k. gozdove je poverilo razdeljevanje vina Fašistovski konfederaciji trgovcev. Konfederacija bo razdeljevala vino veletrgovcem. ti pa dalje gostilničarjem. Vinogradniki ne smejo vina prodajati neposredno veletrgovcem ali gostilničarjem, temveč samo Fašistovski konfederaciji. Obilen ribji lov so imeli italijanski ribiči na Ujgurskem obrežju. Nalovili so več ton rib in jih razdelili med manj imovite sloje in izvozili tudi v druga mesta. Ljubljansko mestno poglavarstvo poziva vse ljubljanske hišne posestnike, naj očistijo umazana pročelja svojih liiš, nosebno pa da prebarvajo pritličja, Mestno poglavarstvo hoče. da bodo ljubljanske Jiiše lepe in čedne in da ho torej Ljubljana res bela. Hišnim lastnikom, ki imajo umazane hiše. pa jih me bodo dali prebarvati, bo mestno_•! poglavarstvo na njihove stroške očistilo hiše. Vsa pojasnila o tej zadevi daje tehnični oddelek v Kresiji na Nabrežju, soha št. 36. Ljubljanski hišni posestniki so dolžni po narediti' bivšega bana dravske banovine snažiti in škropiti hodnike in pešpoti ob vsej dolžini svojega posestva. Za prestopek proti tej narediti ie določena globa od 3.80 do 380 L ali zapor od 1 do 20 dni. Prav tako ie strogo prepovedano onesnaževati ceste, trge in javne nasade. Tudi za pljuvanje. metanje ogorkov cigaret, olupkov in 'drugih predmetov na cesto ie določena globa od 3.80 do 380 L ali zapor od 1 do 20 dni. Zaradi čedalje večjih prekrškov je mestno poglavarstvo poostrilo nadzorstvo nad takšnim početjem, zato naj se Ljubljančani v svojo korist drže reda in snage. Zavoje s hrano za vojne ujetnike in internirance v Čampo coneentramento No. 80 sprejemajo po poročilu Rdečega križa. oddelka za vojne ujetnike, vsak četrtek od 8. do 12. in od 14. do 18. in vsak petek od 8. do 13. ure v skladišču tvrdke Tanko. Ljubljana. Kapiteljska ul. 3. Zavojček sme tehtati največ 5 kil in mora imeti napisan točni naslov prejemnika in vsebino. Najvišje cene perutnini in zajcem so določili v Italiji. Kokoš sme stati naivec 38 lir. zajec pa 25 lir. Z denarjem iz državne podpore so ▼ Italiji sezidali 878 hiš za 964 siromašnih družin, popravili in zboljšali 427 hiš. v katerih bo stanovalo 465 družin, in razširili 112 družinskih hiš. Rimski Židie s« začeli obvezno delo pri 1 javnih napravah. Prva skupina. 158 Zidov no številu je zaposlena pri čiščenju tiberskih kanalov, čiščenju cementnih klopi vzdolž Tibere in Ca-Biela SaiiFAngelo. Židje so pod arijskim nadzorstvom, kakor poroča trie-stejski »PiecokK. Japonski film »Japonski div ji orli« so pretekli teden predvajati v prostorih »Ufe« v Berlinu. K predstavi so bili'povabljeni poleg predstavnikov tudi ranjeni vojaki, ki jih je pozdravil japonski poslanik Ošima. Film kaže prizore z bojišč v vzhodni Aziji. Predsednik madžarske vlade Kallav te ‘ je pretekli teden mudil na obisku pri kanclerju Hitlerju v njegovem glavnem stanu. Razgovori so se nanašali na politični in vojaški položaj v Evropi in so potekali v duhu priiateli-«tva in solidarnosti obeh držav, kakor poročajo nemški listi. Prvi uradni obisk predsednika madžarske vlade pri Hitlerju — pravijo poročila — ie izraz narodne solidarnosti, ki io ie pred kratkim še podčrtala ameriška vojna napoved Madžarski, Romuniji in Bolna riji. Umorjenega namestnika državnega prntektorfa za č eško in Moravsko Hev-drirha so v Berlinu pokopali z vojaškimi častmi. Berlin ie bil odet v žalne zastave. Šef nemške delovne fronte dr. Lev je govoril pretekli teden na nekem shodu narodno - socialistične stranke. Dejal je. da nameravajo Nemci v sedanji vojni odstraniti Židovstvo. Nem-ei imajo malo prostora za svoi 85 mi- li ionski narod, s tem na še ni rečeno, da ie 20 milijonov Nemcev preveč. Naravni zakoni pravijo, da mora živeti. kar je vredno in kar je naiboliši del življa, zato imaio Nemci pravico do življenja. Za to pravico do življenja se zdai bori ves nemški narod. Maršal Mannerheim. vrhovni poveljnik finske vojske, je postal častni doktor llortvjeve univerze v Szegedu na Madžarskem. To ie prvi častni doktorat. ki ga je podelila omenjena univerza. Svečanosti imenovanja so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti. (Kakor ie znano, so Finci narodnostno v sorodu z Madžari.) ifrvatski trgovinski minister dr. Toth je pozval hrvatske kmete, naj obdelajo vsak razpoložljiv košček zemlje in iz predelov. Jiier imaio dovoli semena, pošljejo si*me v pasivne kraje. Pri lem apelira na domovinsko ljubezen hrvatskega kmeta, ki ne bo trpel, da ki dpi države živel v pomanjkanju. Ifrvatski dogovor i Nemčijo n mejah ■ dne 13. maja 1941. so pretekli teden ratificirali v nemškem »unanjem ministrstvu. To ie prva hrvatska pogodba. ki je dobila pravno moč. Obvezno delovno službo so uvedli na Hrvatskem. Po zakonski odredbi hrvatske vlade smejo veliki župani odrediti delovno službo za obdelavo zemljišč, za popravilo in gradnjo cest. za javna dela in pripravljanje drv. Obvezne delovne službe so oproščeni samo javni uslužbenci in delavci podjetij, ki delajo v prid javnosti. Obvezniki . delovne službe so vsi moški od 18. do 60. leta. Lastniki živine in voz morajo, če opravljajo delovno službo, dati na razpolago tudi nekaj živine in vozil, za katere dobe prav tako kakor zase denarno odškodnino. \ odstvo nemške narodnostne skupine na Hrvatskem je uvedlo na vseh nemških srednjih šolah na Hrvatskem namesto francoščine pouk italijanščine. Samo na nemškem učiteljišču v Osijeku bodo še dalje poučevali francoščino. Večjo količino olja bodo izdelali na Bolgarskem z uporabo grozdnih pečk, tobačnega in bučnega semena. Za predelavo grozdnih pečk bodo postavili posebne naprave. Zagrebški peki smejo peči odslej kruh samo v kosili po 60 ali 120 dkg. Strogo prepoved uvoza blaga brez uvoznega dovoljenja na Hrvatsko je omililo hrvatsko ministrstvo za obrt, industrijo in trgovino. Brez uvoznega dovoljenja se smejo uvažati na Hrvat sko poštni zavitki, težki največ 2 kg in največje vrednosti 3000 kun. Za stare predmete iz bakra bodo dobili hrvatski vinogradniki modro galico. Hrvatsko ministrstvo za kme-bistvo in gospodarstvo ie dovolilo, da dobe vinogradniki za vsak kilogram starih bakrenih predmetov 3.5 kilograma modre galice. Po navodilu hrvatske železniške uprave bodo ob železniških progah na Hrvatskem nasadili sončnice. Tako se bo znatno povečala količina pridobljenega jedilnega olia. Letos bodo dogradili cestni most med Beogradom in Zemunom, ki ga je lani porušila bivša jugoslovanska vojska. Od prvotnega visečega mostu sta ostala samo oba visoka nosilca, medtem ko se te ostala konstrukcija mostu zrušila tako globoko v vodo. da sploh ne ovira prometa. Tega mostu ni mogoče obnoviti, namesto njega bodo pa postavili manjši most. za katerega bodo uporabili konstrukcijo, ki je bila se v bivši Jugoslaviji določena za 'r°n tl?z- Tiso. Nemška organizacija Jodt. ki je prevzela gradnjo tega mostu, upa. da bo novi most še letos dograjen. 50 gramov težka toča ie padala te dm v Bielli v severni Italiji. Kakor kuria jajca debela toča ie v mestu zdrobila mnogo šip na oknih, uničila vrtove, posebno pa prizadela tovarniške naprave tekstilnega industrijskega predela mesta. Pobila ie steklo, poškodovala stroje in uničila velike množine že izdelanega blaga. Prav tako ie toča ranila več delavcev, ko so hiteli pred njo v zaklonišča proti zračnim napadom. Nevihta, ki je divjala po joči. je poplavila kletne prostore hiš in povzročila velikansko škodo. Veleposestvo Belje je madžarska vlada izročila habsburškemu nadvojvodu Albrehtu. Del tega posestva hočejo preurediti v narodni park. zalo bo 27.000 ha zemlje, kjer rastejo redke evropske rastline in prebivajo nekatere redke živali, zaščitene. Poglavnik je podpisal statut hrvatske pravoslavne cerkve. Na Hrvatskem ozemlju se ustanove nadškofija v Zagrebu in tri škofije (v Petrovu. Brodu m Sarajevu). Prvi metropolit ie postal Uermogen. ki so ga svečano ustoličili. V svoiem zahvalnem govoru je v imenu hrvatskih pravoslavcev izrazil vdanost in hvaležnost Poglavniku. ». Gospodarsko pogodbo sta sklenili Nemčija in Romunija. Glavni namen te poglobiti gospodarske stike med obema državama, ki sta zagotovili druga drugi, da si bosta stali ob strani. kar se tiče orožja in surovin, potrebnih za skupno vojskovanje. Na obeh straneh so določili povečane dobave. Ntara oblačila in tkanine zbirajo v Nemčiji. Rok za oddaio takšnega blaga traja do 21. t. m. Nemška železniška uprava ie objavila opozorilo, naj se ljudje ne vozijo z vlakom, če to ni nujno potrebno. Počitniški izleti in vožnje na počitnice niso potrebne, torej naj ljudje z njimi ne bremene prometa Židje, ki prebivajo na Madžarskem, se ne smejo kopati v javnih kopališčih. Prvo takšno prepoved ie izdal s u bot iški župan dr. Hugo Meszaros. Blagajniki javnih kopališč pod strogo kaznijo ne smejo prodati Židom vstopnic. Na razstavo, ki io priredi pruska akademija v Berlinu letošnjo jesen, so povabili hrvatske upodabljajoče umetnike. Na razstavi bo zastopanih 160 slik in 40 plastik. Dela bodo pozneje razstavili tudi v Monakovem in na Dunaju. Se prei bodo pa priredili v Berlinu razstavo hrvatske narodne umetnosti, za katero se zanimata tudi Hanover in Bratislava. Srbski pravopis je popravila posebna komisija prosvetnega ministrstva v Beogradu.^ Komisija je delo že končala. končna odločitev glede njenih predlogov je pa še v rokah prosvetnega ministra. Letošnji velesejem v Smirni je turška vlada spričo obstoječih razmer odpovedala. Za lnoz določenih količin zdravil. zdravniških instrumentov in ostalih potrebščin za bolnišnice je romunska vlada te dni pooblastila centralni urad za socialno zavarovanje. Urad bo na podlagi trgovinskih dogovorov z Italijo in Nemčijo nakupi) vsa zdravila v obeli državah, in sicer v Nemčiji za 100 milijonov lejev, v Italiji pa za 50 milijonov lejev. Osebni promet med Beogradom in Zemunom se vrši samo z ladjami. Zaradi močno narasle vode niso mogli postaviti pontonskega mostu. Važno za vse naročnike! Vse cenjene naročnike »Družinskega tednika« vljudno prosimo, da pregledate svoj naslov, nalepljen na naslovni strani »Družinskega tednika«. Ce je ta naslov nepopoln ali kakor koli netočen in bi ga hoteli popraviti. Vas vljudno prosimo, da nas o tem obvestite čim prej, ker naša uprava pravkar razmnožuje naslove in se na popravke, ki bi jih dobila pozneje kakor v 14 dneh, ne bi več mogla ozirati. Če imate torej na svojem naslovu, nalepljenem na naslovni strani «Družinskega tednika«, kaj popraviti, izpremeniti ali dodati, prosimo, da nas o tem obvestite še danes I DRUŽINSKI TEDNIK. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« Dovoljenje za potovanje iz tujine na Spodnje btaiersko izdaja odslej policijsko ravnateljstvo v Mariboru. S tem ie ukinjen urad pri Heimatbundu. Na varčevanje z elektriko opozarja mestna elektrarna v Zagrebu vse potrošnike, ker ima veliko težkoč pri dobavi premoga. Elektrarna bo dovolila vsakomur le toliko električnega toka, kolikor ga je porabil lanskb leto. Petrolejsko društvo d. d. iz Zagreba raziskuje zemljo v okolici Ludbremi, ker se nadeja ležišč nafte. Doslej so imela vrtanja dober uspeh. Novo . tovarno vžigalic namerava ustanoviti hrvatsko finančno ministrstvo- Letna zmogljivost naj bi znašala 150 milijonov velikih in 75 milijonov manjših škatlic. Tovarna bo privatno podjetje, država se bo pa obvezala odkupiti vso produkcijo. v Suho sočivje v obliki kock je pričela izdelovati nemška konservna industrija. Kocke vsebuieio prav vso hranilno vrednost in imaio dober okus. Nadalje shranjujejo Nemci sočivje in zelenjavo s pomočjo zmrzline, način ki se je že lansko zimo dobro obnesel in so postopek tudi precej izpopolnili. Industrijski nameščenci hrvatskih oodietii imaio nedeljen delovni čas. Ker zahteva ta .način dela poslovanje ves dan. morata bili zaposleni v industriji po dve skupini. Jezikovne tečaje je začelo prirejati Hrvatsko časnikarsko društvo, kjer poučujejo pravopis. terminologijo in sli-listiikiO. Tečaji so obvezni za vse aktivne žurna liste. Najdaljši most v Srednji Evropi gradijo med Obudo in Magdolnavarošeni pri Budimpešti. Načrt za most so izdelali že leta 1908. Most bo dolg 926 m m bo po računanju strokovnjakov izročen prometu leta 1945. Pri delu ie zaposlenih 700 delavcev. Nove protižidovske ukrepe bodo v kratkem izdati na Bolgarskem. Po novem zakonu se bodo smeli Židje gibati samo v nekaterih predetih mesta im ne bodo smeli obiskovati javnih ustanov. Barvanje usnjenih izdelkov s spe-eielno barvo na brizgalnik^ — Barve in aceton: KFAKS, Napoleonov trg. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Svarilo! Izvedeli smo, da je neki inka-sant pobiral pri naročnikih »Družinskega tednika« naročnino. Uprava »Družinskega tednika« obvešča svoje cenj. naročnike, da nima inkasantovinda zato ne bo mogla priznati nobenega vplačila, ki bi ga naši naročniki izročili kakršni koli osebi. Naročnina za »Družinski tednik« se slej ko prej plačuje samo osebno v upravi lista (Miklošičeva 14/111., uradne ure od 8. do 14.) ali pa po poštni položnici odnosno nakaznici. UPRAVA. Prazne vreče naj ljubljanski trgovci. zavodi in ustanove, bi dobivajo moko naravnost iz skladišč mestnega preskrbovalnega urada, vračajo tako. da bodo prazne vreče dobav meseca apnila in maja vrnili v mesecu juniju, vreče dobav meseca junija pa meseca julija, seveda zmerom po že objavljenem razporedu. Mestni preskrbovalni urad prosi vse prizadete, naj se točno ravnajo po te hnavodiiih. ker sicer skladišče vreč ne bo več sprejelo. Hrvatsko pravosodno ministrstvo ie izdalo zakonsko naredbo o ustanovitvi pokojninskega statuta za člane hrvatske armade. Po določilih te naredbe bodo prejemali pokojnino vsi častniki, podčastniki in vojaški uradniki, upokojeni po 10. aprilu 1941. Prvo letošnjo tekmo golobov' so priredili v Parmi. Golobi so preleteli 270 kilometrov dolgo pot od Parme do Torina v treh urah. Izreden stenografski uspeh je dosegla stenografka Parola Meresenova iz Torina. Stenografi rala ie z zavezanimi očmi neki članek, ki je štel 500 besed. Pisala ie 300 zlogoc na minuto in potem svoi stenogram brez napake prebrala. Staro Markovo cerkev v Beogradu bodio podrli, da bodo dobili večji trg pred n.ovo Markovo cerkvijo. Posmrtne ostanke zadnjih Obrenovičev so že prenesli v novo kripto. Delavske knjižice naj bi na poziv Hrvatske delavske zbornice ustanovili v svojih podjetjih lastniki tovarn in večjih gospodarskih obratov. Policijska oblast v Osijeku ie izdala naredbo. da 6e morajo vsi Židje, stari od 15 do 55 let. vsak dan javili pri gradnji židovskega naselja v okolici mesta. Na delo morajo tudi vse neporočene Židinje od 14. leta naprei. Na realni gimnaziji v Kočevju bodo z '»krepi, ki so v teku. učene irealne gimnazije delali razredne izpite brez plačila taks Razredni izpiti rednih učencev in privatni izpiti bodo od 1. julija dalje: učenci IV. in VIII. razreda pa bodo delali te izpite od 20. do 30. junija. Nižji in višji tečajni izpiti bodo od 15. julija dalje. Učenci bodo imeli pravico do popravnih izpitov, ne glede na to, kolikšno bo število predmetov. iz katerih »e bi uspeli v prvem roku za izpite. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: dr. AleS Kersnik in gdč. Agna Kranjčeva; inž. Ivan Franke in gdč. Cvetka H Udetova. Bilo srečno! UMRLI SO: y Ljubljani: Štefiea Siardova, trgovka; Frančiška Košakova; Jožefa Žargajeva; Fani Bu-kovnikova; Dragotin Heuffe); Ivan Čepin; Blaž Pavlin; Ludvik Burja, šolski tajnik; Jerica Mazijeva; Marija Klemenčičeva. V Slovenski Bistrici: Anton Koren. V Vojniku pri Celju: 691etni Ignac Prali, finančni višji respicient v pok. V Horjulu: Ivan Bastič. posestnik in župan; Marija Bastičcva. Na Jesenicah: Ivanka Nočeva. V Mariboru: Jakob lVpevn-k, poštni usluž-beaee; Franc Petek, čevljarski mojster in hišni posestnik; 561etiii Alojzij Munda, mizarski mojster. Na Rakeku: Matija Gabrenja, hotelir in posestnik. V Celju: 64letni Janez Sturm, trafikant; Karel čatar; Amalija Jezernikova; Marija Selničarjeva. V Ptuju: Franc Hameršak; Franc PoJajžar; Pavlina Strmškova; Bogomir Nekola; Marija Umikava. V Triestu: France DkoviČ, davčni nadupra-vitelj v pok. V Teharjih pri Celju: Ivan Zupanc. V Dravogradu; Jožef Pšeničnik, gostilničar in mesar. Naše sožalje! ŠPORTNI Doma je sedla na nagomelni prestal Naposled jc zadnja prvenstvena ne. delja postavila vsakogar na njegove mesto. Trideset terminov je bilo treba, da se je stvar do konca dognala; je ta veliko tekmovanje, dolgotrajno in naporno. Moštvo, ki v njem zmaga, lahko z upravičenim ponosom zre na svoj uspeh. Letos ga je dosegla ena izmed obeh prestolniških enajsteric, Roma, in tako prvič zagotovila ta ponesni naslov svojemu mestu. Osem rezultatov poslednjega kola se glasi: Juventus-Bologna 1-1, Genova-Napoli 3.0. Roma-Modena 2-0, Milano-Livorno 0-2, Atalanta-Ambrosiana 1-1, Venezia-Lazio 0-2, Triestina-Liguria 0-1, Fiorentina-Torino 2-1. Tri zmage domačih, prav toliko gostujočih moštev in dve neodločilni bitki, šlo je v glavnem za repek razpredelnice in se je njena usoda (odnosno usoda moštev, ki naj bi ostala na dnu) odločevala v srečanjih Genova-Napoli, Milano-Livorno in Atalanta-Ambrosiana. Najkrajšo je izvlekel Napoli, ki bo v prihodnjem letu delal družbo Modeni v drugem razredu. Bitka med prvim in poslednjim je odločila o naslovu prvaka. Romi je bila potrebna ena sama točka, kar z njo v srečanju z Modeno ni bil nikak problem. Vendar so poslednji v razpredelnici dali precej oster odpor. Ko se je , potem izvedelo, da so Torinci v Firenci | pogoreli — ali da vsaj niso uspeli — je bilo gladko vodstvo novega prvaka j s prednostjo treh točk jasno. | Hkrati je izgubila Venezia proti Laziu na svojem terenu. S tem se je spravila ob možnost, da bi stopila na drugo mesto. Vztrajna in ogorčena borba, neposredna in še bolj posredna, med vodilno trojico, ki se je menjaje se vrstila na prvem mestu, se je tedaj končala z dokončnim vrstnim redom Ronia-Torino-Venezia. Vse do zadnjega je bila precej bolj napeta borba proti predposlednjcmu mestu. Poslednje je Modena dokončno zasedla že pred več tedni. Zelo dolgo ji je stal ob strani Napoli, o katerem se je še davno pred koncem hotelo vedeti, da bo šel skupaj z Modeno za stopnjo niže. No, pa so se Napolitanci zadnjih nekaj nedelj izkazali z izrednimi podvigi, dohiteli zamujeno in se postavili z eno točko prednosti pred Livorno. Vendar niso mogli zadržati doseženega položaja. V Genovi so podlegli, dočim je Livorno v Milanu bil srečnejši in z izkupičkom obeh točk Napolitance prehitel. Atalanta si je z neodločenim 1-1 doma tudi hotela zagotoviti ne glede na druge rezultate obstoj v vrhovni tekmovalni skupini. Nekoliko prerivanja, poslednjega, je bilo še v sredini razpredelnice. Triesti-na je oddala na svojih tleh Liguriji obe točki; v najslabšem primeru je mogla zdrkniti za eno mesto navzdol m se plasirati na dnu zgornje hiše-to_se_ je tudi zgodilo. Bologna je nam.' reč šla v Torino po eno točko in se prerila nad Triestino. Potem je še Fiorentina pospravila obe piki v borbi z ambicioznim Torinom in se postavila pred Milano. Uspeh celotnega tekmovanja je torej (v oklepajih točke): 1. Roma <42), 2. Torino <39), 3. Venezia <38), 4. Genova (37), 5. Lazio (37), 6 Juventus (32), 7. Bologna <29), 8. Triestina <29) 9. Fiorentina (27), 10. Milano <27)1 111. Liguria (27), 12. Ambrosiana <26), 13. Atalanta (24), 14. Livorno (24), 15. Napoli (23), 16. Modena (19). Jeseni pa: Jovo na novo! Zanimanje za nedeljsko kolo ni bilo posebno. Roma-Modena je gledalo 22.000 ljudi, tekmi Triestina-Liguria je pa prisostvovalo samo 2600 gledalcev. Ostal obisk se je gibal med tema dvema skrajnostima in je dosegel v celoti jedva 65.000 gledalcev, mnogo pod povprečjem. Iz Švice javljajo o nedeljskem kolu naslednje rezultate: Biel-Lugano 0-0, Lausanue-Cantonal 4-1, Luzern-Gren. chen 1-1, Nordstern-Chaux de Fonds 2-0, Grasshoppers-St. Gallen 6-0, Ser. vctte-Young Boys 1-0, Voung Felloivs-Ziirich 4-1. o. C. ADELAIDA VZTRDJA DO KONCA SKRIVNOST HOTELA RICHELIEUJA 1 Sama sem drugi dan ostala do opoldneva v postelji. Zdravnik mi ie sicer rekel, da mi nič drugega ni. kakor da sem — kar ie razumljivo — nekoliko izčrpana zaradi sicer neznatnih posledic akrobatske telovadbe, ki je bila. za žensko mojih let pač nekoliko pretirana. Vsekako ie bilo pa prav prijetno, v postelji leže sprejemati po-sete in se hkrati počutiti v središču vseh dogodkov. Tako rekoč vsak. ki je bil kakor koli v zvezi z umori v hotelu Richelieuju, se je hotel osebno prepričati, ali sem zdrava in cela prišla iz bitke. Leta in leta sem se imela za izredno neprijetno in nepriljubljeno staro devico, zdai sem pa veselo presenečena ugotovila, koliko ljudi se odkritosrčno zanima za moje zdravje. Nadzornik me je prvi obiskal: bil ie neoporečno eleganten kakor zmerom in zelo zadovoljen sam s seboj. »Sicer ie imel pa vzrok za to. saj ie Stephen Lansing član tajne policije in ker javnost ne sme ničesar izvedeti o njegovem sodelovanju pri rešitvi uganke je nadzornik Bunvan sam pospravil vse lavorike. •Seveda čisto po krivici.« je pošteno priznal, »To je izključno zasluga Mr. Lansinga. Bil sem. kakor veste, prepričan o krivdi Kathieene Adairove.« >To vam ie čisto podobno,« sem se mu za šalo porogala. Nadzornik je pripombo rajši preslišal. »Zdai ie precej razumljivo, zakaj sem tako dolgo taval v temi.« ie re- kel. »Od vsega začetka ie bil Pinkv vir mojih poizvedb o gostih tega hotela. Da_ bi sum odvrnil od sebe, me je nalašč vodil na napačno sled.« »In ena izmed njih ie bila moja uboga Kathleeuk sem mu očitala. Nadzornik ie nekoliko osramočen prikimal. »Suori je skušala v policijskem zaporu pojasniti, kako ie prišla do odeje. ki je igrala tako važno vlogo pri umoru Hilde Anthorfvieve. Očitno vam je Mrs. Adairova odejo izmaknila v veži pred vašimi očmi.« »Res?« sem zamrmrala. »Dekle je reklo, da vam io ie pravkar hotela vrniti, ko ie srečala v drugem nadstropju Pinkvia Dodgea in ga prosila, naj vam jo nese. Ko sem ga pa pozneje vprašal po tem, je odločno zanikal njeno izpovedbo.« »lil vi ste bili tako nespametni, da ste mu verjeli?« »Vsekako.« je priznal. »In verjel sem mu. ko ie trdil, da si je Kathleen izmislila povest o zapestnici.« »Povest o zapestnici?« 'Saj vendar poznate težko zapestnico. ki io zmerom nosi. Darilo njenega očeta, kakor sem slišal. Bržčas ste tudi opazili veliki briljantni ornament. Prikimala sem. »To,: je pojasnil nadzornik, »ji ie zasekalo vrsto rdečih ranic, ki smo jih imeli za ugriz. Pinkv je prišel takoi po dogodku v kleti v vežo in nalašč tik mimo nje: na videz mu je izpo-drsnilo in ujel se ie na njeno zapestje. Moral ji je dragulje s precejšnjo silo zariti v meso. Ko sem vprašal Dodgea po tem. ie kajpak tudi o teni dogodku lagal. Na srečo Mr. Lansing ni hotel verjeti, da si ie Kathleen celo zadevo kratko in malo izmislila. Prepričanje, da je govorila čisto resnico, je potrdilo njegov sum proti Pinkviu Dodgeu ki se mu ie prvič porodil, ko je bil odkril nenavadne madeže v dvigalu in spoznal kri. Ko nam ie pojasnil svoj sum. smo se mu v obraz smejali. Vsekako sem dal Mr. Lansingu na njegovo željo Siveeneva s seboj, da bi z njim nadzoroval Pinkvia Dodgea. Iz temne jedilnice sta opazovala morilca, kako ie pri telefonu sprejel vašo prošnjo glede priročnika Morsove abecede. Pinkv je rekel, da vam ga bo poslal po Clarenceu: namesto tega je na črnca poslal stran z izmišljenim naročilom in se nameril, da vam zahtevani seznani sam prinese. En sam pogled v njegov obraz tedaj. ko je mislil, da ga nihče ne opazuje. ie zadostoval Lansingu. Brž ie s Svveenevem zdirjal no požarnih stopnicah navzgor. Hvala Bogu ni prišel prepozno.« »Cela afera nai vam ho dober nauk. gospod nadzornik.« sem se mu porogala. A on ie čisto resno odgovoril: »Saj mi ie tudi bil. Miss Adelaida. Sicer pa... ali veste, zakaj vas ie pustil Mr. Lansing. da sto... hm... do-igrali dramatični prizor z morilcem do konca, čeprav stvar ni bila brez nevarnosti?« Nimam pojma! Hudo sem si že belila glavo s tem. Kako lahko bi si bil« vrat zlomila... da o kuhinjskem nozu rajši molčim.« 18- VI, 194* XX. DEUŽH15KI TEDNIK MS VRT Poletno obrezovanje srmlicnega sadnega drevja Napisa] Josip Širekelj Pritlično sadno drevje ali kratko! Pritlikavci imenujemo drevesa, ki so! cepljena na šibko rastoči divjak ali ■ PoalaKo. Vsled tega ne zrastejo v ve-{■ko. košato drevo, temveč ostanejo “olj majhna. Prednosti teh dreves so, da začno bolj zgodaj roditi, da Ponašajo debelejše in lepše sadje, ~a na njih, ker so nizka, lažje zati-ram° škodljivce in bolezni in tudi “adje lažje obiramo. Njih slaba stran Je, da ne dočakajo visoke staro-:st| m da vspevajo le v dobri, obdelani zemlji. Čeprav tudi nekatere druge sadne yrste ne zrastejo v veliko drevo, prištevamo k pritlikavcem navadno le -.'ruške, cepljene na angelsko kutino ln jablane, cepljene na dusenec ali paradiževec. Ker ostanejo taka drevesa majhna, jih sadimo na vrto-Ve in pa tudi v sadovnjake kot vmesno saditev med srednje- in visokodebelna sadna drevesa. Vzgoja pritlikavcev je raznovrstna. ' navadni obliki z deblom okoli cm,, grmič imenovana in pirazmi-ue sadimo na prostem. V vklenjenih °ulikah v zato narejenem ogrodju, najraje ob stenah. Take so n. pr. vodoravni, poševni in navpični enormni in dvoramni kordoni, dvojni U, ^ečramne parne palmete, krogi i. dr. umetne, vklenjene oblike so pritlične hruške boljše kakor pritlična Jablana. Ker je poglavitni namen sadnega ,r?vja rodovitnost, so razni sadjarski strokovnjaki razen navodil o vzgoji lepo oblikovanih pritlikavcev podali tudi navodila, kako jih oskrbovati, da rodijo. Curtois (beri: Kiir--ua), Gancher (beri: Goše), Pekrun 'n Botner podajajo slična navodila 0 Poletnem obrezovanju (pinciranju) Pritlikavcev. To obstoja v prikrajše-Yanju mladik proti koncu meseca maja — razen končnih mladik voditeljic — štiri liste ob popku. Pri mladik se pri tem opravilu vil spodnjih, takozvanih pokri-ra ?»• ^stov brez popkov. Na bujno astocih mladikah se pincira na pet listov. Prilično mesec dni pozneje od-‘et»ejo na prikrajšanih mladikah iz yrllIijih popkov nove mladike, hčerke ‘i>ienovane. Ko odrastejo na kakih —15 cm, se jih prikrajša na dva dSta-. pa spet odženejo in niso ?.°vršili rasti, se jih prikrajša, na en lst z vidnim popkom. Na bujno ra-•tocih mladikah odženejo po prvem Pmciranju dve, tudi tri hčerkice. V tem primeru se odreže vrhnjo — °dnosno, kjer so tri vrhnje — dve in sPodnjo se prikrajša na dva lista. V Naslednji pomladi sledijo le poprave, m obstojajo v redčenju pregostih ve-in prikrajševanju mladik tam, fjer so bile pincirane prvikrat, t. j. Koncem maja ter krajšanje voditeljic 30 cm. Pozneje, za temi se je oglasil Lo-retti, ki mu poletno pinciranje po Šori imenovanih strokovnjakih ni 'JRajalo zaradi premajhne rodnosti 'dreves in pa preveč opravila. Ta priporoča poletno pinciranje tako-le: 1- Konec julija naj se skrajša vse “\*adike na pritlikavcih, razen končkih v voditeljic na en popek, ki so cvinčnikove debelosti; , 2. Sredi avgusta se ravno tako pri-J^ajša tiste mladike, ki so morebiti porasle do tega časa na svinčnikovo "ebelost; j3. Konec avgusta se vse ostale« 2**adike, razen končnih, skrajša na listov z vidnim popkom; 4. Spomladi se te na 8 popkov j^rajšane mladike skrajša na 4 pop- „ 5. Voditeljice se spomladi skrajša na dolgost okoli 30 cm. ■ v. tej Lorettijevi metodi je pri .Pritlikavcih mnogo manj opravila, ,*“ju rodnost dreves je nekaj boljša, ®*i ne dovoljna. I*a 'rvi ali po drugi navedenih metod povečala, so se oglasili mnogi, ki so priporočali izkopavanje dreves in ponovno saditev. Drugi spet, naj se koreninskem vratu odseka nekaj korenin. Spet drugi s priporočilom, naj se debla obročka, t. j. v višini 1 cm izreže okrog debla lub in zamaže s cepilno sinolot ker bi sicer drevesca vsah-nila. Siril se je tudi nauk, da se namesto pinciranja zavija mladike, kakor vezi z vrbo. Premočno, večkratno krajšanje mladik ali pinciranje po tej ali drugi metodi drevesa šibi, prav tako presajanje in sekanje korenin ter ob-rockanje. S pinciranjem se drevesa moti v soku, ker se jih oropa listov. presnavljavcev surove hrane, dobavljene iz korenin in ogljika iz zraka. Tako gojena drevesa se kmalu postarajo in prezgodaj usahnejo, roditi pa začno le zadnja leta življenja. Namesto nasilno šibiti drevesa po navedenih naukih, je pač umestnejše krepiti jih. Poskrbeti, da so posajena v globoko rigolano zemljo in potem tudi dovoljno gnojena s hlevskim gnojem in pa tudi z umetnimi gnojili. Le dobro oskrbovana in zdrava drevesa donašajo zadovoliiv pridelek po kakovosti in množini. To mnenje zastopa Ferraguti, ki je skra- i'en nasprotnik Curtoisa, Gaucherja, .orettija in dr. Njemu je oblika postranska stvar, važna mu je le rodnost dreves. Namesto krajšanja mladik s pinciranjem in s tem ropanja listov, svetuje vpogibanje mladik, da Se drevesni sok, ki sili najmočnejše v navpično smer, enakomerno porazdeljuje na vso mladiko ter s tem Tlat-la'jj r#men na kordoirli in palnietan zahteva Terraguti nsimsni 00 cm, ker doslej priporočana razdalja 30 do 40 cm je premajhna tor nedostopn« soncu in zrat-u. Prav tako priporoča razdnljo vojnih vencev na grmičih in pirami-lah 80 cm in več, pri enoramnih kordonih pa okoli 30 cm. V tej razdalji se končne vodi- telj>i*. Vi en podaljšek debla, spo-inladi prikrajša. V3go;a pritlikavcev v UT.etnfh oMi- j nikakor ni mogel spraviti kliufa r | ključavnico. Gabrijela je hitiil i k nier-m.i. Ati vam smem pomagati? Nežna- ke\ po Ferrajtatiju so je v praksi nce iu ie dobrohotno poglecat po’.'aza’a kot najboljša. Posebno hva-Mi a oblika pritlikavca je grmič, ako n:im pregoste krošnje in če imt spo-l.ilgdi ;te Irru i.uv;o mladik, razen posameznih; ki ne rasto v ravnotežju. LJUBOSUMNOST J. C R O Y 1 najboljše odvajalno sredstvo tudi pospeši tvorbe cvetnih popkov. Močno rastoče mladike naj se upogiblje nekaj pod vodoravno lego; srednje močne navzdol; šibke pa še močneje navzdol v polkrog. Tako vpog-njene veje se pritrdi posamezno pa tudi po več skupaj z rafijo, vrvico, pa tudi z drobno žico. Vpogibati se začne, ko zrastejo na okoli 30 cm dolgosti. Da se z odstranjevanjem nepotrebnih mladik pri pokončnih in poševnih kordonih špalirjev in pal-metah ob stenah takšnih, ki ne rastejo v smeri vrste, temveč spredaj ali zadaj, ne šibi dreves, se jih odstrani že mlade. V razdalji okoli 30 cm se pri špalirjih in kordonih pasti po eno ali dve mladiki, druge močno rastoče, nižje doli se prikrajša na osem listov, to pa postopoma. Najprej pod gornjim vencem, kakih 10 do 14 dni pozneje 30 cm nižje pod drugim vencem in tako dalje pod tretjim in nižje rastočimi venci. To krajšanje pa se začne, ko se na mladikah pokažejo znaki olesenelosti, da drevesa ne občutijo ošibelosti. Odslej se pusti drevesa svobodno rasti. Gabrijela ie bila ena tistih dekiet. ki so tako iskrene, da mislijo, da je vse res. kar jim kakšen moški pove. Ni opazila zunanjega lica besed, ki so bile votle in so se skozi njihove tanke stene svetlikali plameni poželenja. Ni opazila lahnih tresljajev v glasu, kadar ii je kdo prisegal resničnost svojih besed in mu je pri tem zaradi slabe vesti glas rahlo drhtel. Tako ie sedela tudi najvažnejši večer svojega življenja na majhni zofi ol> oknu v neki kavarni. Niene oči *o zaznavale sanio medlo razsvetljeni prostor, zdaj pa zdaj zasenčen od nejasnih postav. Komaj je razločila kazalce na uri in ugotovila, da ie že deset. Z napeto in neskrbno pozornostjo ie dalje listala v tujih ilustracijah. Sicer ni razumela niti besedice angleški, to pa tudi ni bilo potrebno, zakaj slike so ji pokazale toliko čudežnega. da sploh nj brala besedila pod njimi. Videla ie piramide in puščavsko pokrajino ter razburljiv prizor s konjskih dirk s padajočim žo-kejem. Občudovala je pisano nočno zabavo v Monte-Carlu s svetilkami in temnosinjim Sredozemskim morjem v ozadju in naposled sliko nekega vojvode. Imel je živahen deški obraz in se je zdel zmerom dobre volje, najsi se je vzpenjal na parnik, igral golf ali se udeležil parade. Skoraj tako kakor itiliard. ie pomislila Gabrijela in spet pogledala na uro. Tisti trenutek jo je zbodlo pri srcu. ker je bila ura že pol enajstih. Rihard se ie bil zakasnil že za celo uro. Naj bo — otresla ie pepel s cigarete in se znova zatopila v revijo. Od sosednje mize je ujela odlomke nekega razgovora. Prepirali so se zaradi nepomembnosti, kakor je to v »umetniških kavarnahs; navada. Neki gospod je prisedel k njeni mizi in večkrat skušal napeljati pogovor. Gabrijela ie pogledala iznad časopisa in imela pri tem tako odsotne oči. da ie prišlec takoj pogledal mimo nje in se naredil, kakor da sploh ni bi! izpre-govoril besedice. Dim je bil čedalje gostejši in hrup čedalje večji. Natakarji so utrujeno hodili okrog miz. N'a lepem se ie Gabrijela zdrznila. Kakor strela ji ie udaril v uho stavek: >Seveda jo vara.« Razlegel se ie smeh. potem ie spet utihnil. Nato je postal pogovor spet nejasen. Kdo ie to rekel? Gabrijela ie videla okrog sebe samo liudi. ki so obračali glave in krilili z rokami, vendar ni mogla niti ugotoviti, iz katerega pogovora so izzvenele te besede. Živčno si je prižgala cigareto. Smešno, saj se sicer nikoli ni vznemirjala zaradi kakšne besede, ki io ie mimogrede ujela. Vzela ie puder iz torbice Ln zrcalo, potem pa vse skupaj spet odložila. Sovražila ie namreč mehanske gibe rok. ki niso imeli nobenega smisla in si ie z njimi človek samo pomagal preko mrtve točke. Toda slike pred nio so bile na lepem postale čudno nežive. Razglabljala ie. Zlatorumeni. kratko ostriženi, nekoliko preveč svetlikajoči se lasje so ji zaradi nepazljive drže glave padli na obraz. Na lepem ie bila videti nepočesana in celo nekoliko zanemarjena. Natakarji so sunkoma polagali stole na mizo. Ura je bila ena. Gabrijela je plačala in vstala. Hlastno ie zapela ovratnik svojega krznenega plašča. »Seveda me vara,« ie dejala predse, ko ie stopala skozi vrata. To ie povedala tako mirno in s tako odločnim glasom, kakor da bi to že pogosto izgo- vorila. Enakomerno in osvežujoče ie vdihavala mrzli zimski zrak. Poslednje reklamne svetilke so ugasnile na pročelju hiš. Zavedela se ie. da mora temu novemu dejstvu priti do dna. Saj ie vendar čisto gotovo tako. Ta misel se je trdno kakor steber zakoreninila v niei. rasla ter zasenčila vsako drugo misel. >Seveda me varate Seveda — zakaj pa ne? Seveda? To se pravi, da pač ravna po zakonih narave. ker je moral tako ravnati. Gabrijela ie odskočila. Šofer avtomobila. ki bi jo bil skoraz podrl, je surovo zaklel. Obločnice na dolgi cesti so migljajoče korakale mimo nie. Seveda jo vara. — Toda kaj se nravi varati? Gabrijela ie pričela nehote hitreje hoditi, kakor da bi ii hitra hoia mogla pomagati k razjasnitvi. Varati, to bo najbrž tako. da bo Rihard zdaj pomagal neki drugi ženski sleči plašč in bo narahlo in oprezno poiskal z ustnicami na njenem vratu tisto mesto pod lasmi, ki ga je pri njej tako rad poljubljal. In potem... Potem je Gabrijela v duhu zagledala pred seboj verigo slik. izmed katerih ii te vsaka skoraj raztrgala srce. Za trenutek se je morala nasloniti na zid hiše. Stražnik se ii ie približal in zavihal nos. Misli, da sem pijana, ie z gnusom spoznala Gabrijela in hitela dalje. Začutila je. kako ii utrujenost leze iz križa v tilnik. Seveda me vara. ie ponavljala in naposled hodila po taktu ritma teh treh besed. Nekje je odbila ura dve. Po jasnem, toda rahlem odmevu udarca ie spoznala, da ie udarila na mestni hiši. Morala ie biti v neposredni bližini Uihardovega stanovanja. Tedaj ie pogledala kvišku. Stala ie nasproti njegove hiše. Pomislila ie. da navadno morilca vleče na kraj Storjenega zlečina, a umorjenca? Zdrznila se je iu se skrila v senco nekih vrat. Zgoraj se je odprlo okno Prikazala se ie pomanjkljivo oblečena moška postava, ki se ie temno odražala od razsvetljenega ozadja. Moški se je z nasmehom skušal ubraniti ženske. ki se ie privijala k niemu. Potem se ie okno zaprlo. Vendar ie Gabrijelino razburjeno uho še dalje slišalo hrup v zgornji sobi. Krčevito ie sklenila roki. Od strahu so se ii usta posušila. Sunkovito je dihala. Spoznala ie bila Riharda. Seveda io vara! Pusti jo po cele ure posedati v kavarni med vsiljivci in razgrajači, nič mu ni za to. če tava ponoči obupana po cesti. Še to se mu ne zdi potrebno, da bi ii sporočil. (k> bi se je rad iznebil, da se je je naveličal in io že pozabil. Kaj dela zdaj? Kaj počno njegova usta. kaj njego.ve roke? Gabrijela ie imela občutek, kakor da ii bodo oči stopile iz iamic. Mislila ie, da ie bo konec. Spet ie zagledala, da sla mimo okna nasproti ležeče hiše švignili dve senci. Rihard je bil bržčas razigran. Nai-brže ga ie ljubkovanje njegove nove prijateljice za trenutek utrudilo. Razjarjena od jeze. sramu in na smrt ranjenega samoljubja ie Gabrijela tipala po svoii torbici za maihnim samokresom. ki ji ga ie nekoč podaril Rihard, ko mu ie pripovedovala, da io je v bližini njenega stanovania skoraj napadel neki pijanec. O ne. tako hitro se ie ne bo iznebil. Tako preprosto. z eno samo kretnio se ne da potisniti s prizorišča njegovega življenja za kulise. Tisti trenutek ie nekdo v Rihardo-vi hiši odklepal. Bil ie neki gospod z aktovko, očitno nekoliko pijan, ker *No. Mr. Lansing ie bil prepričan “. krivdi Pinkvia Dodgea. a ni imel '"kakršnih dokazov. Dokazov, ki... bi Zadostovali sodišču. Mr. Lansing ima o ^?sih duševnih sposobnostih izredno •■soko mnenje, Miss Adamsova. Bil je p.epnčan. da ste edini človek, ki '»nko morilcu ravno o pravem trenutku — kako ie že rekel? — prizna-.izmami'!...« »Tako!« sem zagodrnjala v zadregi, "e vedoč, ali ie to poklon ali žalitev, i 'Saj ste res izredna ženska.« ie re-j"V. nadzornik s tako pošteno občudu-,0cim pogledom, da sem živo zardela, i ?In .grizete' tudi samo. kadar vas 'do napade,« ie nadaljeval nadzornik ^ehljaje se. »Ali veste, da smo našli r!„d°ve vaših zob na lakti Pinkvia °dgea?< tjPdkimala sem: nič več nisem ho-Ja. misliti na tisti strahotni boj v vji^adzornik se ie kmalu na to poslo-01,- .a zunaj sta čakala že naslednja o ‘»kovnica — Konrad Wilson in nje-ya Annie. Jilada žena, ki ie več ko 36 ur z znanimi rokami in nogami ležala v i at Jem zaboju, ie bila še zelo bleda z ‘^črpana. Piukv ii ie bil celo usta ie » ,• a hladnokrvna, kakor ie bila. ^ *nala s peto brzojaviti signal SOS hval r»na P°m°č — skozi strop. In. dari °°2u. nazadnje sem bila veti-' " spoznala pomen tega potrkavanja. W *a sva se vam zahvalit za vse, l*iena s*or‘^ za naju,« sta rekla ga- t ?Ničesar nisem storila,« sem se pre-Ljsonio branila. janio dvakrat ste tvegali živ-dui,.”' da ste rešili mojo Annie. tna-8iio<'. L .'? rekel brzojavni delavec, ves od hvaležno«tL Nazadnje sem vrgla parček skozi vrata, a ne prej. dokler jima nisem napisala ček. »O. Miss Adamsova.« ie zajecljala Annie. »toliko denarja... vendar ne moreva sprejeti U »Plačajte z njim ostali dolg vajine hišice.« sem zagodrnjala, »in nikar me dalje ne dolgočasite.« Bojim se. da moje nejevoljno godrnjanje niti teh dveh preprostih ljudi ni prepričalo. Resnici na ljubo naj povem, da sem se morala od ganjenosti pošteno usekniti, preden sem mogla sprejeti Marv Lawsonovo. ki me ie prišla pozdravit skupaj s Poliv in Howardom Warrenom. Njuna sijoča obraza sta dokazovala, da se vsaj tema mladima človekoma zdi naša stara malopridna zemlja lepa in prijetna. »Ves ta strahotni ča3, ki sem ga preživela, ste mi ostali iskrena prijateljica. Adelaida.« ie rekla Marv ganjena iu mi toplo stisnila desnico. »Mislim, da mi ni treba o tem mnogo govoriti...« Poliv se pa kajpak ni zadovoljila s tako preprosto zahvalo. »Vi ste naifamezneiše bitje, kar iih je kdaj zemlja nosila!« ie navdušena vzkliknila. »Saj tudi je!« je Hovvard veselo pritrdil. Nasmehnila sem se jima, pri čemer sem si morala otreti nekaj solz. »Dekle, ki iz ljubezni do ljubega tvega svoj dobri glas. ie še famoznej-še,« sem rekla. »Poliv ie angel.« je rekel Howard in poljubil svojo nevesto vpričo naju obeh. da ii ie kar sapo zaprlo. Marv ie še ostala, potem ko sta se bila mlada dva poslovila. »Žal mi ie. Adelaida.« ie rekla oklevajoče. >da sem se poslužila vaših sob v svoje namene in vas tako potegnila v to strahotno afero.« »Nesmisel.« sem vzkliknila in ii krepko stisnila roko. »Bržčas že veste. Mary, da vam ie bil vaš John zvest, kakor ste pač zmerom mislili o njem.« Prikimala ie in mi vsa srečna pojasnila: »Ko je Stephen Lansing davi izposloval, da so me izpustili iz zapora, mi ie pokazal zapiske Jamesa Reida. Osebno ie preiskal Pinkvjeva skrivališča in je res uašel negativ gnusne fotografije. Sama sem ga uničila.« »Dobri Stephen!« sem zašepetala. »Čudovit človek,« ie prikimala Marv. »Tudi palico, s katero so kangle za vodo snemali s požarnih stopnic, so našli skrito na podstrešju. Sestavljena je bila iz več zložljivih delov in se ie dala podaljšati ali skrajšati, kakor je bilo pač potrebno.« »In Pinkv se ie zdel tako nedolžen,« sem rekla. »Saj je tudi bil,« ie rekla Marv. »dokler ga ni dobila v svoje kremplje skrajno pokvarjena ženska. Nedvomno je bila ona tista, ki si je izmislila vsako, še tako majhno podrobnost zločinskega početja...« »...in tako samo sebe uničila.« »Brez Hilde Anthonvieve se vse to ne bi bilo zgodilo.« je trpko rekla Marv. Bila je ravno dvanajst, ko ie Stephen pomolil svojo čedno glavo skozi vrata. »Ali vam lahko pripeljem nadležnega obiskovalca?« ie vprašal in potisnil v sobo med solzami se smehljajočo Kathleeno. Razprostrla sem roke in Kathleen mi ie omahnila v naročje. Stephen se je vljudno obrnil stran in stopil k oknu. In prvič od (Ute daljne, daljne junijske noči. ko sem bila zavrnila Katlileeninega očeta, ie iz mojega srca izginila tista trpka, kljuvajoča bolečina... Čez nekaj trenutkov se ie Stephen vrnil k nama in sedel na rob postelje. »No. že spet pri moči. Adelaida. luč mojih oči?« ie vprašal v tonu. ki nai bi bil zvenel lahkotno in šaljivo, a ni tako zvenel. >Mladi mož,« sem ga zavrnila, »ali mislite, da bom po vsem tem. kar sem doživela, od veselia plesala?« »Kaipak to mislim?« ie vzkliknil Stephen prepričano. »Čeprav ne boste priznali, vem. da je v bistvu vam, rojeni prepirljivki, neznansko ugajalo, pretepati se ponoči in v megli s temnimi postavami in z nogami viseč na oknu bingljati v vratolomni višini kakor cirkuške dame na trapečih!« >Bojim se, da imate delno prav. mladi mož,« sem zardela priznala. »Kajpak imam prav!« ie vzkliknil Stephen in objel Kathleen in mene hkrati. »In sploh je vse imenitno in lepo in sijajno!« Kathleen ga ie pogledala in oba mlada obraza sta bila tako sijoča, da sem od veselia kar poskočila. Morda boste rekli, da ie to nemogoče, če človek leži v postelji a zame ni nič nemogočega. Saj Ella Trotterjeva celo trdi, da bi lahko na nesimpatične ljudi gledala navzdol še takrat, če bi na tleh sedela. In res sem imela dovoli vzroka za veselje. Zakaj na koncu koncev ie bila že mnogo let moia goreča želja, imeti ne samo takšno hčer. kakršna ie moja sladka mala Kathleen. temveč tudi takšnega navihanca za sina. ki me iezi in draži in ljubi hkrati, prav takšnega, kakršen ie moj Stephen. Bog ga blagoslovil KONEC zadihalo ie po Mkoholu — in da**!: »1’...prosi iu— a!i std...stnnut*te vi tudi tu. — nič... Vi»a ne poznam.« fte preden j? pa mogel dahe govorili. le Gabiijela ze odklenil* ia smuknila po stopnicah navt«u»'. Prvo nadstropje, drugo, tretie. Iiie^pčno se je zasmeinla. Pred Riliardovimi viali se je ustavila i:i krepko pozvonila. Hkrati je prisluhnila. Znotraj ie ostalo vse tiho. Ali sta bila ekameiieia od strahu? Zvonila io dolgo in n.očno. Potem je zaslišala, da se io rnotrui prižgala luč. da so se bližale s'«»pinje. očitno v copatah. Zaslišala je tamolklt Rihardov glas: »Kdo ie?« Od razburjenja je komaj mogla odgovoriti: »Gabrijela.« Zaškripala je ključavnica, zaškrtal zapah, potem so se vrata odmla. »Za božjo voljo, kaj pa počneš tu ot> tem času? Stopi vendar noter, saj stojiš ko pribita! Res se ne počutim dobro.; »Tako, ne počutiš se dobro? Te bom že ozdravila!c Gabrijela ie planita m‘mo njeg« v spalnico. Nič. Soba ie bi!a 'prazna in zapuščena. Rihard ji je sledil. »Zakaj me 3tedi noči mečeš iz tv'-strlje? Saj sem ti vundar pisal, tli imam vročino in da ne morem prfti. Zdaj pa o poli treh ponoči udliaš r mojo stanovanje! Saj že tako ne morem spati. Možak pod me"Oi ima spet neko ženščino pri sebi iu de'nU taktea hrup. da iti za nikamor.« Gabrijela je strmela vanj. kakor d« ničesar ne razume. In vendar je bila prav dobro razumela. »Možak pod teboj?« »Da. seveda, možak pod menoj! Sat ga vendar poznaš, tega razgrajača, A zdaj mi ie dovoli: jutri se priložim pri gospodarju.< Gabrijela si ie potegnila z roko čer. oči. Ali ie mogoče? Ali ie v svoji razburjenosti res zamenjala drugo io tretje nadstropje? »In praviš, da si mi pisal?« »Seveda, celo ekspresno!« Jezno ie stopal po sobi in zaril pesti v žepa svoje pidžame. Gabrijela se ie vrgla v naslanjač. »Nisem ga prejela.« »Bog nebeški, t« po^ta! Naibrže b» jutri zjutraj ležalo pismo v tvoierti nabiralniku. Sirota, in ti si tam sedela in sedela in —« Segla mu ie v besedo: »Povej, ali ne smeš tudi ti v svojem stanovanju tako razgrajati kakor dedeo pod teboj? Ali pa morda še kdo stanuje nad teboj, ki bi ga zbudil?« »Ne. nad menoj ie samo podstrešje. Zakaj to izprašuješ? Kaj počneš — ali si mar zblaznela?« A bilo ie že prepozno. Gabrijela ie bila vstala, potegnila iz torbice samokres in dvakrat zapovrstjo ustrelila r strop. Potem ie omahnila v globoko, dobrodejno omedlevico. Vsak dan napiše 1000 besed Najstarejša francoska pisateljica Ge rt rude Athertonova je te dni praznovala svoj 84. rojstni | O K V I D 11 ST ui S = SLIKE, FOTMMAfUE, GOBELINE, s I KLEIN | 5 LJUBUANA, VVoffova 4 | FR. P. ZAJEC IZPRAi&N OPTIK IN URAR LJUBLJANA,sedat Strtlarlevo ul-® pri IrančUkanskem mostu Ustteirstoi otau. rai nogtetli, lottiomen, camutri, nigrometri, UL Velika izbira ur, nainiM m stfornme. Sami malitetM ottttt Ceniki bniglatM FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Do!ža:i, Ljubljana. Stritarjeva 6. PISKAV FIŽOL ati grah ter eušrOt' (ev. sveže) grahove luičine kupim. — Ponudbe na oglasni odd. »Druž'pisma brez ovitka' povod za javno pohujšanje in da noben človek ne bi zaupal svojih zasebnih zadev poštni upravi na navadni odprti dopisnici. Dve leti pozneje so imeli podobno senzacijo na Dunaju. Sam Bog ve. kako je vseučiliškemu profesorju Hermannu. ki se je bil sicer bavil samo z znanstvenim delom, šinilo v glavo, da ie opozoril poštne oblasti na to, kako praktično bi bilo. Če bi uvedli dopisnice. Več mesecev profesor ni dobil odgovora, naposled so pa predlog odbili, češ da je »neizvedljiv«! Leta 1870. je pa Nemčija dobila novega generalnega poštnega ravnatelja, ki ni bil nihče drug kakor poštni svetnik Heinrich Stephan. ki ie njega dni poštno upravo toliko časa nadlegoval s svojo novotarijo. In zdaj je brez odloga uvedel dopisnice v nemški poštni upravi. Časopisi so sicer s protestom sprejeli to »smešno« novotarijo, češ da se noben pameten človek ne bo poslu-žil odprte razglednice za kakršna koli sporočila. A že leto dni po uvedbi te novotarije so v Nemčiji en sam dan napisali in razposlali po 45.000 dopisnic. Tudi druge dežele so se poslužile -Uephanove novosti in so uvedle dopisnice. Najprej so uvedli seveda navadne dopisnice. Že prvo leto ie pa neka iznajdljiva glava prišla na zamisel, da bi uvedli razglednice. Leta 1872. ie prišla na trg prva razglednica, ki jo ie izdala založba J. H. Locher iz Cu-riha in predstavlja razgled iz Luzerna v Švici. Kmalu nato so začeli prodajati prve razglednice za čestitke. Po okusu tedanjega časa je bilo napisano na prvi takšni dopisnici z zlatimi! na vso moč zavitimi črkami: »Srčne čestitke za rojstni dan«, zraven pa slika Amorja, ki bo svojo puščico zdaj zdaj izstrelil na prejemnika. Ljubezen in romantika sta bila zmerom dobra roba za industrijo. Kmalu so prišle na dan razglednice s »sex-appealom«. Ali je bilo za mlado dekle takratne dobe kaj bolj osrečujočega. Nenavaden dan poročnega urada Pred nekaj meseci je poročni urad v Fort-Waynu (USA) doživel nenavaden dan. Najprej .je že zjutraj prišel v urad neki študent z neko študentko, ki sta pol ure poprej naredila končni izpit in se jima ni zdelo nič bolj nujno, kakor brž se poročiti. Za njima se je zglasil na poročnem uradu »mlad« par: možu je bilo 81. nevesti pa 79 let. Njima sta se priključila dva para dvojčkov. Vsi štirje ženini in neveste so se rodili na isti dan, obe dekleti sta bili doma s skrajnega severa atlantske obale, fanta pa s skrajnega juga pacifiške obale. Nekaj dni poprej so se bili slučajno srečali v Fort-Waynu in se domenili, da jih je usoda očitno namenila drugega za drugega. Prvi par je bil drugemu za pričo in narohe. Nazadnje je za konec prikorakalo v poročni urad dvanajst mož istega polka mestne posadke, ki so se želeli na podlagi posebnega dovoljenja poročiti z dvanajstimi meščankami. Uradnica, ki jih je poročala, je padala iz enega presenečenja v drugo in razumljivo je, da je bila na koncu nenavadnih porok tudi na koncu svojih moči. Nenavadna molitev Vojskujoči se narodi imajo navado, da kličejo Boga na pomoč. Za- riivo in nenavadno molitev je zmo-pred bitko pri Kesseldorfu nemški vojskovodja Leopold I., ko so ga napadli Saksonci. Molil je: »Dobri Bog. prosim te, varuj me s%mo danes; če pa tega nočeš, potem nikar, ne pomagaj iopovu, mojemu sovražniku, in mirno počakaj na tisto, kar se bo zgodilo.« Potem se je obrnil k svojim voiakom in zaklical: »V božjem imenu, fantje naprej!« in >• bitko dobil. (Domeniea del Corriere. Milano) kakor če ji ie pismonoša prinesel razglednico, na kateri ie bil naslikan tesno objet parček? Mladenič ie imel po takratni modi drzno zavihane brči-ee in cvetlico v gumbnici in je po možnosti sredi skalovja ukradel dekletu poljub. Ali pa fotografija mlade dame. ki jo mladi kavalir tesno objema, zraven pa sedi v košari, polni cvetlic? Če že poročamo o zgodovini dopisnic in razglednic, ne smemo pozabiti na zbiratelje razglednic in njihovih društev. Kar je za današnjo mladino najnoveiši model radijskega aparata ali kaj podobnega, to ie bila za tedanjo mladino razglednica, ki jo je kdo prejel po pošti. Ponosno so io kazali okrog, razglednico romantične doline, grajske ruševine in spodaj pripis: »Prisrčne pozdrave s prijetnega izleta — stric X. Y.< Prejem takšne razglednice je bil vselej dogodek. In tako so ljudje takšne dragocenosti kajpak zbirati in so se začela ustanavljati celo društva zbirateljev razglednic. Tako ie postala dopisnica v teku let ne samo nepogrešljiva potreba, temveč tudi kulturni činitelj. Tako. kakor je v začetku svojega obstoja izražala okus tedanjega človeka, prav tako ie še danes. Milijoni deklet z vsega sveta zbirajo fotografije filmskih ljubljencev in če so te fotografije opremljene še z originalnim podpisom, je sen marsikakšnega dekleta izpolnjen. In kakor se dandanašnji smehljamo ob pogledu na razglednice iz devetdesetih let prejšniega stoletja, bodo tudi bodoči rodovi iskali na sedanjih razglednicah dokaze okusa današnjega človeka. Gospod Olivarez iz Lizbone pred 75 leti gotovo ni niti slutil, da bo v svoji za-liubljenosti našel tako važnega kulturnega činitelja... ? UGANKE Križanka 1 1 3 5 6 7 8 Večne vojne Neki nemški učenjak je računal, koliko let so ljudje v zadnjih 3500 letih preživeli v vojni in koliko v miru. Ugotovil je, da je bilo v teh 35 stoletjih mirnih komaj 268 let, torej na vsakih sto let komaj pičlih osem let. V ostalih 8232 letih je venomer divjala vojna bodisi v Evropi ah pa Ameriki ali Aziji, s sulicami, meči, loki ali topovi in zdaj s tanki in letali. Že 42 let se ni umila Na stražnici francoskega mesta Valognesa so izvedeli, da neki prebivalec mesta Sauxenmesnila zelo grdo ravna s svojo staro teto in jo ima zaprto kar v svinjaku. Policija je, zadevo pri priči preiskala in ugotovila, da je stvar čisto drugačna, kakor so mislili. Pri označenem prebivalcu Suaxen-mesnila so res našli v čumnati poleg svinjaka njegovo 711etno teto Jeanne Jannetovo, ko je vsa zanemarjena le- V h v • ► h * > \\S 6 ::7 La guerra e alle porte delTIndia e delTisola di Ceylon, base navale della penisola indiana, a mezzogiorno. La fotografla rappresenta una specialita ;; 0 di Ceylon: la corse con gli elefanti. In nessun’aHra part« del mondo non S conosccno stalili manifestazioni. — Vojna pred vrati Indije in otoka -' i1 Ceylona, pomorskega branika južnega dela indijskega polotoka. Na gornji II sliki vidite dirke s sloni, ki so posebnost Ceylona. Taksnih prireditev nam- ;: !2 reč ne poznajo nikjer drugje na svetu. fala na slamnjači, kar mrgoleči mrčesa. Ko so stražniki starko pozvali, naj svoje prebivališče zapusti, se je pa v njihovo osuplost temu resno uprla. Povedala je, da že od leta 1900. ko ji je mati umrla, ni zapu- »nmnntA \T J L 1 . i-lL ... • stila čumnate. V teh letih se ni niti preoblekla niti umila, vendar je s svojim življenjem popolnoma za- dovoljna, ker za njeno telesno počutje prav dobro skrbi njen nečak. Tudi nečak sam je izpovedal, da M — n.,#. FaIa ma — A ___________* je bila njegova teta že od nekdaj strašno lena. Ko je bila še mlada, je baje prisegla, da tedaj, ko ji nihče ne bo mogel več zapovedovati, ne bo napravila nobenega nepotrebnega koraka več. Stražnikom torej ni drugo ostalo, kakor da puste zadevo pri miru. »Zlato« jabolko Že nekaj let se neki sadjar iz Qui-ta (USA) trudi, da bi vzgojil sad, ki bi mu prinesel premoženje. Po mnogih, mnogih poskusih se mu je to vendarle posrečilo. Vzredil je sad, ki ima obliko pomaranče, lupino slive, peške paradižnika in izreden okus, ki prebivalcem O.uita zelo ugaja. A vojna je temu prizadevnemu sadjarju prekrižala račune. Zakaj, zdaj ne more svojega čudovitega sadja izvažati in si s tem pridobiti zaželeno premoženje. Velemesta rastejo Leta 1907. je bilo na svetu komaj skva, čikago, šanghai, Petrograd, Osaka, Buenos Aires in Filadelfija. Vsa ta mesta imajo najmanj po dva milijona prebivalcev. Manj ko dva milijona prebivalcev pa štejejo me- _____________________________Vodoravno: 1. Naše mestece. sto po številu prebivalcev je London po vrsti0- Tokio^Berlm PPar£ ^Mo6! Ško gorovje; domača 'žival. 4. Svojilni L čJ™ °i,S' JfS": ždica (francoski). 5. Vsakdo jo ima; najdaljša reka lia Pirenejskem polotoku. 6. Obrat. 7. Pomožni glagol (obrnjeno); prav tak; osebni zaimek. 8. Babi jo slikar; za: ne* K^airo>'in^Capetown ^an' ^e'bour‘ 1 razglasljudstvo. ^Letni ^m.ffolieonmTstaVamrnoblanso poran! polaiinsko z*av£ c milijonsko mesto, narobe so se- blatrinia 11 Točnost nntančnnct (iz l v miliionska mesta i-a.vlln iriete’ natančnost (iz J' . _. pa v milijonska mesta razvila Kioto in Nagasaki na Joponskem, Tientsin na Kitajskem in Detroit in Los Angeles v USA in Rio de Janeiro v Braziliji. latin.). 12. Največji nemški pesnik (1749.—1832.); kratica za Čisto težo. Navpično: 1. Lepotni grm, ki mu tudi lipovka pravijo. 2. ižensko ime v domači obliki (množ.); živica, rastlina, : ki jo vsadimo (4. skl.). 3. Počasi, ne-; marno; nemški matematik, ki pomeni . - velikana. 4. Naš plodovit pisatelj rea- -da je neki nemški zdravnik zapa-Mist (1890. Znamenja na nebu); arab- 11 nr, finnn nnrami™jni, ^*ski konj. 5. Pravo (latin.); slavnostno oblačilo (latin.); dva goltnika. 6. Isto ; kakor zadnje pod 4. navp.; predlog s 4. ali 5. skl.; pomožni glagol. 7. Naš -tono n™™™ o .mn ’ ----- --pisatelj, kritik in borec (1831.—1887.). M* gramov na 3400 gramov. V; ;8, Predstojnik samostana; zrakoplov, istem casu je opazil, da se je sred-; ;9. iz kalija; moško ime (»pravični«). Ali že veste. zil pri 6000 novorojenčkih, da se je srednja velikost novorojenčka, ki je bila doslej 50 centimetrov; povečala na 51.5 centimetra? Vštric z velikost-’o je narasla tudi teža, in sicer s nja doba nosečnosti podaljšala za 5 dni. ...da se_ število vseh velblodov in dromedarjev na svetu suče okrog 18!: milijonov? ;; ...da čaka na odkritje še na tisoče otokov? V Tihem oceanu je najmanj 1000 otokov, o katerih ne vemo niti najmanjše podrobnosti. ...da je disk najstarejše športno orodje, staro približno 3000 let? Ho- 14 milijonskih mest, medtem ko jih mer ga opisuje kot povsod znan 1 (1 (Imioo '/ o Q \To UTOO 1A rviACil-A -io 01----- " K _ j J- J'e danes že 38. Največje mesto je Iewyork, ki šteje s predmestji vred 11 milijonov prebivalcev, drugo me- športni predmet. Sicer piše tudi o, kopju, toda ne toliko o športnem* / orodju kakor o orožju. ^ (kako lepo je v V. ZOAKOPLOVUI L JUDJE i&o čedalje manjši ViN MANJŠI... / TODA , 3TOJ • KAJBI naddavil OlO šmat-TEB MANO , DA Bi f-DQiŠEl NAZ.AJ NA) ZEMLJO? sd DA Sl Z£ oo samega 5THAUU (ZOuSTIt- VBV IN DAOEL V GLOBOČINO KO BI ME SEDAJLE V'« )ElE MOJE 5ESTBE, BI ' n, TAKO KOiČALE tako, Z Da j JF Balon PDELUKN JAN (N < CllbLIM. o A BOM kmalu SPET NA ZEMLJI V Da JE postavil v SAlON TO K O* SAP ICO Z. L VILI, s ~----- 10. Kvarta; iz kovine. ZLOGOVNA KRIŽANKA 1 23456789 Vodoravno: 1. Praske, reže: tepe, bije + izvleček, ci, (tujka v 4. skl.)*. 3. Največji Kanarski otok. nasprotno od višanje. 4. Evropski otok in država. 5 Zveri jih imajo; gojenec volaške šole (tujka v dvojini); začuti, spozna. 6. Umski, razumski (iz latinščine). 7. Prestavi v drug jezik; vrezovanje (iz franc.) 8. Vrsta tropa, kjer se en pojem zamenja z drugim zagradi nekega medsebojnega odnosa ;;(iz latin.); denuncira (obratno). 9. Majhna plazilka + pomanjkanje hrane: vzhodnoevropska reka. Navpično: 1. Tlake + vislice; Muslimansko sveto mesto. 2. Neka drevesa, kakršna so zdaj; prelije. 3. Vrsta pesništva; znani srbski manastir. 4. Izdelovanje nekega pralnega sredstva. 5. Vrh glave; ogrnjena (obrnjeno); zelo. 6. Vražji goslač iz prejšnjega stoletja + mestece v Grčiji, ki je kot najdišče dalo ime vrsti keramičnih izdelkov in figur. 7. Lega. stanje (2. skl.); Avgustova žena in Tiberijeva mati. lepa, zvita in vladeželjna ženska. 8 Posnetek, snetje; zakrivanje, za-strtje. 9. Gre v slast; označba + znana latinska beseda za znak, znamenje. •-c ČAROBEN KVADRAT 1. 2. 3. 4. 5. 1. A A A A A 2. A B B E E 3. I I J K N 4. N O O P P 5. R R R R T Planina na Balkanu 2. skladba 3. ruski slikar (1844.—1930.) 4. napev 5. rodovitna dežela i; Rešitev ugank iz prejšnie številke Križanka: Vodoravno po vrsti* 1 utočnik, apr. 2, rese, Monier. 3. age, nif" Kinka. 4. encijan, ep 5. klila tip, r. 0. ijc«** velo. 7. r, Arnu, petit. 8. ae, edinflek. strnadi, lan. 10. inisro (= Orsini), pila. ras, rijanov. čaroben lik: 1. trk, 2. tovor, 3. Krvavec* 4. kovač, 6. reč. Zlogovnica: 1. opica, 2. črnilo, 3. ariffl* 4. tlaka, o. Alpe, d. streha, 7. trota, 8. i*vf' rek. 9. solata, 10. Krjavelj, 11 adijo, 12. v velj, amen. 14. Sicilija. »Mogoče prav zaradi žalovanja iji hotela z vami?« »Mislite?« je nekoliko nejeverno lategnila Marija. Vse so čutile, da to vprašanje ni odkrito. Bilo je na dlani, da se je hotela mlada žena njemu umakniti. »Rila je kaj čudno poročena,« je čebljala dalje Anetta, vesela, da jo kdo tako pozorno posluša. »Njenega moža ni nihče poznal. In tudi tedaj, ko se je poročila, nam ni kaj prida zaupala o njem. Lepega dne nam je naznanila: ,Omožila sem se‘. Ko smo jo vprašali, kje je njen mož, je po-vedela, da dela v provinci. Nenavaden zakon, res! Ona tukaj, on tam doli...« »Morda je to najboljši _ način, da ostaneta zakonca složna,« je nekoliko pikro pripomnil neznanec. »že mogoče,« je nekoliko užaljeno pritrdila Anetta, ki ni bila takšnih misli. »Vsekako je bil Lianin zakon hudo skrivnosten. Mož ji je po nekaj tednih umrl. Prav kakor tedaj, ko se je možila, je tudi zdaj vzela samo en dan dopusta, se odpeljala na po: greb, potem se pa tiha in v žalni obleki vrnila v naš salon. Sedla je k svojemu delu, ne da bi nam kaj več povedala. In najbolj čudno je pač to: ko nam je včasih poprej pripovedovala o možu, je večkrat omenila, da ga ni vzela iz ljubezni. Ko je pa umrl, se nam je vseeno zdela tako žalostim, kakor da bi bila izgubila edino bližnje bitje...« »In kako vam je razložila nenadno smrt svojega moža?« je z živahnim zanimanjem vprašal tujec. »Dejala je, da ga je zadel mrtvoud.« »Ali je jokala?« »Ne, vsaj pred nami ne. Pravim vam, da je bil to kaj čuden zakon, ■ je spet ponovila Anetta. »Liana je pošteno dekle,« se je potegnila zanjo Marija Minarsova, ki Jo dotlej molčala. »Razumljivo, da ni pretakala solza, ko se je pa bila morala z njim poročiti zaradi svoje družine... Zdaj je njeno vedenje neoporečno. črnino nosi, izogiba se zabav, pridno dela...« »Domišljava je,« je vztrajala Anetta. »To ni njena krivda,« je resno dejala Marija. »To ima v krvi.« Tujec je dvignil obrvi. »Kako v krvi?« je vprašal. »Njeni starši so menda imenitni )__1 • A. i..-- T . LJUBEZENSKI ROMAN Ker Liane že teden dni ni bilo k Montelovim, je Marta Montelova sa-j ma stopila do nje. Čeprav nerada je, vendarle za tisti večer pustila otroka j služkinji, sama se je pa odpeljala v okraj, kjer je stanovala njena mlada prijateljica. i . Našla jo je doma, sklonjeno nad veliko krojno polo. »Če noče Mohamed h gori, mora gora k Mohamedu,« je med smehom dejala. »Kaj vendar počneš? Ali si bila bolna? Ali si pozabila svoje prijatelje?« , , - »Ne, na srečo sem zdrava kakor riba v vodi,« je nekoliko v zadregi potrdila Liana. »Le nekam slabe volje sem bila zadnji čas, zato sem rajši ostala doma.« »In kako je kaj v salonu? Ali morda tam ni bilo kaj v redu.« je* poizvedovala Marta. Zdelo se ji je, da za tem molkom nekaj tiči. »O, narobe,« je vzkliknila Liana. »Gospa Limayeva mi je celo nekaj primaknila. Zdaj bom lahko Andreju vrnila še tisto, kar sem ostala dolžna.« . »Nič se ne mudi,« jo je potolažila prijateljica. »Kaj pa tole? Vidim, da nekaj šivaš!« Liana je zardela: »Da, naveličala sem se že črnine in zdaj je že čas, da jo odložim. Za ta prehodni čas se mi zdi siva barva najprimernejša. Šivam si poletno oblekco iz sive svile...« , »Glej no, glej, naša mala madame postaja koketna! Menda se nisi slučajno...« ' _'i Liana je hlastno odkimala: »Ne, ne! Hotela sem dati prebarvati lansko obleko iz cvetličaste svile, pa je blago prešibko; ne bi vzdrzalo. In dnevi so tako lepi, črna barva pa vpija sonce in je vroča.« Ni hotela priznati, da ji samoljubje, prav žensko samoljubje brani, da bi jo skrivnostni tujec, ki jo je vendar skoraj vsak dan srečaval, videl vselej v eni in isti obleki. »In če ni drugega kakor detektiv,« jo ~~ -~—— . .. pomislila sama pri sebi, »se mu 110- ijudje... Če bi Liana hotela, bi živela, | Jem ztieti revna in nesrečna. Služim ne da bi se ji bilo_ treba vbadati od sj ~a vsakdanji kruh in imam svoje stanovanje. Koliko je še siromašnej-ših od mene!« Marta je videla, da ji s te plati ne bo prišla do živega. Napeljala je pogovor drugam: »Ali imaš kaj novic iz Batenvilla?« Liana se je zdrznila. Zakaj neki omenja Marta to ime, ki je budilo v ii »mi m«»% $ jutra do večera. Nikar me tako ne le.jte, gospod! Resnico govorim, sasa tovarišica je iz bogate, ugledne družine... njena poroka ji je sicer zagotovila stalno rento, toda od svojih staršev ne vzame ničesar. Rajši si sama služi vsakdanji kruh in živi Bvooodno in neodvisno. Me je ne izprašujemo, kako in kaj, zakaj to so n jene osebne zadeve.^ Dosti deklet poznam, ki so si rajši poiskale delo, ka!;or da bi ostale doma...« Neznanec ni odgovoril. Od tistega trenutka ni več poslušal razgovora treh deklet, čeprav je avtomatsko hodil ob njih strani. Njegove misli so se mudile ob drobni postavi, zaviti v črno, ob postavi, ki se je včeraj zjutrai utrnila v daljavi in izgi-rila njegovim željnim očem... In čeprav se je upiral nežnočutnosti, odklanjajoč sleherno sentimentalnost, je čutil, kako mu je nekaj neznanega, tesnobnega in sladkega stisnilo grlo. da ni mogel govoriti. Zdaj se mu je na lepem prikazala nova slika tiste, ki ii je tako vztrajno sledil. Bila je slika mlade, otožne žene, ki zamaknjeno moli v senci stranskega oltaria saintgermainske cerkve. Bila je slika komaj doraslega dekleta, ki se je uprlo tiranstvu staršev in se postavilo na lastne noge. Toda zakaj se je to dekletce lenega dne poročilo s starcem? In kakšne gmotne ugodnosti ji je mogla dati takšna poroka, da vedo o njih celo njene tovarišice? ICo se je naposled poslovil od deklet, mu je prsi polnilo grenkosladko zadoščenje. Vsaj nekaj minut se je lahko pogovarjal o njej. katere skrivnostna slika ga je vztrajneje kakor on njo, zasledovala noč in dan... neka moja teta lepega dne sprožila novico o tvojem nenadnem odhodu, novico, ki sva jo bila midva kajpak prej izvedela kakor ona...« »In kaj je pisala?« * v »To, kar najbrže slutiš, in se marsikaj, o čemer se ti ne sanja... Potegnila je s tvojimi starši, kar pač ni nič čudnega. Javno mnenje je vselej na strani močnejšega.« _ Liana je vzdihnila: »Kajpak, drugače ne moi’e biti... In kaj še?« »Novica o tvoji poroki je udarila kakor strela z jasnega. Razširila se je, ko da bi jo veter raznesel...«. »Veter, ki sem mu pomagala jaz sama s poročnimi oznanili,« je pri: pomnila z nasmeškom Liana. »Torej praviš, da sem imela uspeh?« »Večji, kakor si ga pričakovala.« »Oh, izvrstno!« _ »Stavim, da ne uganeš, kaj so ljudje govorili.« Liana se je obotavljala: »Da sem znorela?« »Ne!« »Da sem zapeljala poročenega moža?« »Ne!« »Že vem. Vedeli so povedati, da imam nezakonskega otroka!« »Še manj.« »Torej nekaj drugega. Da sem zapustila moža in šla v samostan?« v »Še vse kaj drugega. Saj ne bos uganila, dovoli torej, da ti sama povem.« »Prav rada. Kaj torej?« »Pravili so, da se je gospodična Liana poročila z zelo bogatim ženi- V 24 URAH barva, plisiia id kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika sra(ce. ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA njej grenke spomine? »Prav nobenih,« je dejala. »Če bi bila kaj izvedfla, bi ti povedala.« »Morda slučajno, po gospe Lobli-geoisovi...?« . »Ne... Nihče menda več ne misli name. Pozabili so me.« »Pozabili! Ravno narobe!« »Moj Bog? Kaj veš? Ali ti je kdo kaj povedal! Govori!« »Marsikaj novega sem izvedela, res,« je priznala Marta. »Nič posebnega, toda tebe bo gotovo zanimalo.« »Povej vendar, Marta!« se je razburila Liana. »Ali je kaj hudega? Bolezen? Smrt?« »Beži no, noričica, pomiri se vendar,« je materinsko dejala Marta in pogladila Liano po svetlih kodrih. »Nikar takoj ne misli na najslabše! Vsi tvoji so zdravi, samo možgani se jim menda kisajo.« »Oh, spet govorice?« Lianine oči so se raztožile. Komaj še je zadrževala solze. Le kaj ji je koristila možitev, če ni niti z njo mogla zavezati ljudem jezikov? »Pusti me dogovoriti, otrok nestrpni,« jo je pograjala Marta. »Na’irej naj ti povem, kako sem vse to izvedela. Andre in jaz sva sklenila, da ne smeva pretrgati vseh zvez z najinimi znanci in sorodniki v Baten-villu. Dopisovala sva se z njimi kakor doslej, samo da sva kdaj mimogrede omenila tvoje ime. In tako je noni... z gospodom iz najvišjih krogov... z uglednim uradnikom s poslaništva.« »Ljudje imajo fantazijo,« je priznala Liana. In z drobnim, otožnim smehljajem je pristavila: »To novico je skuhala moja mati.« »Verjetno!« »Če bi vedela resnico, bi pač ne prenesla ponižanja.« »Zakaj neki naj bi jo izvedela? Pusti ljudem, naj govore! Privošči jim iluzije!« »Praviš, da sem se torej poročila z visokim diplomatskim uradnikom?« »Da, in še lepše! Ljudski glas ve povedati da je ta gospod bajno bogat in da je odpeljal svojo mlado, srčkano ženico v kolonije, kjer je upravnik neke province!« »Nič več?« Zdaj je tudi Liana že začutila smešno stran te zadeve. »In v kateri čudoviti kraj ine je odpeljal moj ljubljeni soprog?« »Nekam v daljino^ V Indokino ali Kočinčino, ali kako že...« »Vse lepše in lepše!« Liani se je skoraj odvalil kamen s srca. Tako se je vse kar dobro končalo. Njena mati se je na koncu koncev sprijaznila z njenim odhodom, posebno, ker zdaj lahko tveze svetu bajke o njeni fan-.tastični možitvi z nekim večkratnim milijonarjem... Uboga, plehka mati! Spoznanje, da se je toliko let motila o njej, jo je potrlo. Ko se je Marta odpravljala domov — pravkar je natikala rokavice — je pogledala svoji mladi prijateljici v oči in dejala: Nekoliko zmedena od spoznanja, do katerega jo je pripeljalo razmišljanje o tujcu, se je sklonila nad krojno polo in jela rezati sivo svilo. Na njenem mladem obrazu je trepetal izraz kar ganljive pozornosti. »Oh, zakaj znajo njegove sinje oči tako trdo pogledati?« je vzdihnila sama pri sebi. »In zakaj mi ne .pove, čemu se je prilepil name?« So vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti. In v tem spoznanju se je zatopila v delo, ki ji je doslej še vselej pomagalo, da je premagala naj-hujse duševne dvome in bridkosti srca... Zadnji teden julija je bil deževen, tako da mlada žena ni utegnila obleči nove obleke. Če bi človek ne poznal koledarja in ne bi vedel, da mora za julijem nuino priti avgust, bi nehote mislil, da je že jesen. Zvečer je zgodaj padel mrak in plinske svetilke so se žalostno odražale na razmočeni) svetlikajočih se pariških cestah.. Liana se je vsak teden jznova vesi lila nedelje. Zjutraj je po navadi zgo daj odšla k maši, nato pa na izpre hod ali k Marti. Večkrat je bila pri Montelovih na kosilu, zakaj prijateljica je vedela, da si ženska vsaj enkrat na teden želi, da bi ji ne bile treba .stati za štedilnikom, tudi če je kuhinjica še tako moderna in lepo urejena. Popoldne so skupaj odšli na izprehod v boulonjski gozd, v kakšno zabavišče ali pa v simpatično, pe predrago restavracijo, kjer so po navadi tudi večerjali. Da, ljubila ,je iakšne nedelje, polne sončne blešcavice in razžarjenih, vedrih obrazov! Nekajkrat se je kopala na Se.ini, in bila je kar ponosna na toplo, rjavo barvo polti, ob kateri so se zdele njene oči jantarjevo rjave in »jeni lasje kakor tekoče zlato. Današnja nedelja pa ni bila prav nič' podobna vedrim pariškim pede-ljam. Že od jutra je lilo iz Vseh nebeških zatvornie. Liana je sicer oblekla dežni plašč, toda ko še je vrtina od maše, je bila vseeno hudo iVibkra. Nekoliko nejevoljno je ošinila poletno sivo oblekco. ki je visela v omari in ,,q„ ; P„.nv;i» spm ii nnvedati čakala lepših dni. Nato sle j£ fpre- /1. » 5» rartnltf nrinetHo nekai: oblekla in se spravila h kuhanju. V da se ray®. t*m vremenu se ji ni dalo voziti k ta, k? ga ti opisuješ - mi je bil ves I Marti Ostala bo doma. dokler se ne dan za petami. Moje tovarišice me.žei “Pf , , . , ... dražijo z njim, češ da je brezupno i lo dokaj skromnem kosilcu je vzela zaljubljen vame. Pravijo mi, da sem v roko sveženj opranih nogavic in jih trdosrčna, ker ga ne uslišim. Jaz pa j jela krpati. Sedla je k oknu, zakaj nisem njihovih misli. Če se mi hoče j kljub zgodnjemu popoldnevu .je tula | približati, naj ima vsaj toliko po- j svetloba kaišibka. Nehote se je,ozrla I guma, da se mi predstavi... Zato se na cesto. Bila ie skorai prazna. Pia 1 niti ne zmenim zanj. Otročarije, veš »še nekaj imam na srcu. Liana.« Liana jo je vprašujoče pogledala. »Ko smo ae zadnjič vračali domov in si se pomudila za nekaj trenutkov pri nas, je neki gospod vprašal pri vratarici, kakšni ljudje smo. Vrla ženica je sicer pozneje dejala, da je bil na videz spodoben človek, ali da je stikal za nami, medtem ko si se ti se mudila v hiši, je nezaslišano! Ho: tel je vse vedeti o Andreju, o naši družini in... tudi o tebi. Mojemu možu to ni bilo všeč.« Ko je Marta začela govoriti, se je Liana nekako oddahnila. Upala je, da je zdaj napočil primerni trenutek, ko ji bo lahko vse, prav vse pojasnila. Toda zadnji Martin stavek ji je nenadno zapečatil ustnice. Andreju stvar ni všeč! Morda mladi arhitekt misli,v da si je mlada vdovica dovolila kakšen pikanten doživljaj? Morda se boji, da jo zasleduje policija, in mti je neljubo, da bi tudi njegovo ime vpletli v kakšno nerodno zadevo? In na koncu koncev je res kaj čuden način, da stikaš za mladimi ženami pri vrataricah in njenih slučajnostnih znancih! Takšno vedenje ne kaže na spodobnega, pravega moža! Grenkoba ji je zadrgnila grlo. Kako rada bi Marti vse povedala, toda zdelo se jj je, da bi s tem zadevo še poslabšala. Marta bi _ se vznemirila, vprašala za svet Andreja, in ta — bog ve. kaj bi ta_ storil? Morda bi neznanca kje., počakal, in, mu povedal, kar mu gre. Čeprav je čutila Liana pri tej misli skoraj zadoščenje, se ni mogla tako na hitro sprijazniti z njo. j čutila je, da mora nekaj reči, da I bo prijateljico pomirila. Skušala je 1 narediti kar se da nedolžen obraz ' in vzkliknila: To je vse.« Marta jo je pozorno poslušala. Njene obrvi so se v začudenju usločile. Le zakaj ji Liana tega nikoli ni povedala? Ali v tem grmu tiči zajec? Mogoče je zato teden dni ni bilo na izpreglecl? No, povedala bo Andreju vse, kar je izvedela. Na glas je dejala: »Ne govoriva več o tem. Urejeno je. če bi pa neznanec še silil za teboj, povej to mojemu možu. Poskrbel bo, da bo gospodu postalo prevroče!« Zvonko se je zasmejala, poljubila prijateljico na lice in stekla po stopnicah. Ko je Liana zaprla vrata za njo, se ji je zdelo, da še odmeva od^ sten prijateljičin vedri smeh. Zamišljena tane na nasprotni strani so se žalostno vile v vetru in zdaj pa zdaj je v mehkem loku odletel na tla še zelen list, ki ga je bil neumisljeno odtrgal viharni zahodnik. ženske so hodile v škornjih in dežnih plaščih. Vsa krajina je bila zavita v otožni, siv zastor dežja. Liana je vzdihnila. Njene drobne roke so liiarno vbadale iglo in prepletale veliko luknjo.' »Komu iie"ki le koristi takšna nedelja?« je sama pri sebi ugibala. »Morda tistim, ki se ves teden zabavajo po kopališčih in izletih in jim je vseeno, ali dežuje v nedeljo ali v ponedeljek? Mogoče ljudem, ki so že tako preobremenjeni s povabili, znanji in znanci, da so zadovoljni, če jih vreme za nekaj ur prisili v samoto? Delovnim ljudem, ki se že ves teden vesele praznika ali ni za : se je vrnila v sobo. Nehote sc ji je j nedelje, pa gotovo nedeljski dež vsiljevala slika, kako Andre klice, np dobrodejen ne dobro došel! In skrivnostnega tujca na odgovor. In (tako samotna, zapuščena bitja kakor I glej, ta slika ji je b:la neprijetna, j je ona, tudi ne.« Od tistega nedeljskega dne, ko sta , g t ge -c ozrja na cest0 Srce ji se njuna pogleda strnila v eno m se j je zatrepeta,0i da ffa je čutila pod ie njegova tipkost laztajala, se g tenko obleko kakor trepet drobne pti- n, ...... l.nln m fll/li lA7lla CII 111 VPl‘ .. , . , . , , ' , . , , cice v roki. Pod platano je stal, ušes zavit v črn gumiiast dežni plašč, o n. Kadar se je ozrl proti njenemu oknu, se ie z njegovega klobuka pocedil droben potoček deževnice na tla. Bil je brez dežnika, toda imel je gumijasto prevleko na klobuku, galo.se in dežni plašč. Očitno se je bil pošteno .oborožil' za slabo vreme in za svojo nenavadno .službo'. ni več bala in tudi jezila se ni več nanj. Podzavedno je čutila, da tiči za tem zasledovanjem nekaj globljega in resnejšega kakor trenutna muhavost brezdelneža. Le kaj naj bo to? Zakaj neznanec ne izpregovori ? Če si je poprej želela, da bi izginil, da bi ga nikoli več ne videla, se je zdaj njena želja izpremenila v plaho radovednost. Čeprav nerada, si je morala priznati, da bi bila skorai razočarana, če bi zdaj nenadno za zmerom izginil. Dalje prihodnjič HUMOR Čudno vprašanje »Kaj ?te delali, da ste dočakali tako visoko starost?« »Potrpežljiv sem bil!« Iz otroških ust »No, Petrček, ali imaš kaj dosti pri. jate]jev v šoli?« vpraša teta nadobudnega nečaka. »Niti enega.« se odreže pobič. »Kako pa to?« se začudi teta. »Tistih, ki me tepejo, jaz ne maram, tisti, ki jih jaz tepem, pa mene ne marajo!« Pri zdravniku Bolnik: »Gospod zdravnik, moji živci so mi zadnji čas popolnoma odpovedali pokorščino.« ■ Zdravnik: »Meni se pa zdi. da imate kar jeklene živce.« Bolnik: »Kako morete to trditi?« Zdravnik: »Ker hodite že pol leta k meni v ordinacijo, ne da bi mi kaj plačali« Muzikalična otroka Očeta se pogovarjata o svojih otrocih. Prvi pravi: »Moja sedemletna hčerkica je tako muzikalna, da že igra klavir.« »Moj petletni sinček pa beži iz sobe, kadar mo.ia žena igra na klavir,« se Pohvali drugi. Sreča v nesreči Gospod Goba se vrača zvečer z gostilne domov, čeprav je pločnik dovolj širok, hodi z eno nogo po njem. z drugo pa po cesti. Nasproti mu pride *tražniic in ga opozori: »Nikar ne hodite tako nerodno.« »Kako pa to mislite?« se začudi pi-fej-.ee. »Saj hodite z eno nogo po pločniku, z drugo pa po cesti,« se zasmeje stražnik. »Hvala lepa, gospod stražnik,« se razveseli gospod Goba. »Jaz sem pa mislil, da imam eno nogo krajšo od druge.« Srednja pot Oče in mati se prepirata. Jožek in Anica prisluškujeta pred vrati in Jožek vpraša svojo sestrico: »S kom držiš?« »Oprosti, nevtralna sem,« se odreže Anica. Smola »Zakaj niste najdenega stotaka takoj odnesli na stražnico?« v Ker sem mislil, da je ponarejen.« »Kdaj ste pa spoznali, da je pravi?« »Ko sem ga menjal.« Iznenadenje Gospodinja: »Zelo sem vesela, Francka, da boste tudi po poroki ostali pri nas. Ali smem vedeti, s kom se boste poročili?« Služkinja: »Z vašim sinom, gospa!« Tudi res »Vročina je najbolj demokratska ustanova na svetu.« i-Zakaj?« »Ker v vročini siromak in bogataš jesta ki uh v potu svojega obraza.« Dra?a žena »Janez, kako bi živel brez mene?« »Ceneje!« Modne muhe Str-Mika: »Rada bi klobuk ix> naj-novejci medi.« Mod stka: ^Prosim, gospa, sedite.« Stranka: »Oprostite, ne utegnem « Modistka: »Samo trenutek. Moda se namreč ravnokar menja.« Posledice umetnih hormonov Napisal dr. med. Willy Biicher Tudi za učenjake je čudež dejstvo, da so vse lastnosti in nagnjenja bodočega človeka že v oplojeni jajčni stanici, tako majceni, da je s prostim očesom komaj opazimo. In še ta celica ne vsebuje vseh dednih nagnjenj, temveč samo jedro celice, kjer je veliko število majcenih stanic — kro-mozonov. Večji del jajčnih stanic pa sestaja samo iz hranilnih snovi. V mirnem stanju predstavljajo ti kro-mozomi nekakšen klopčič v notranjščini staničnega jedra. Če se pa celica pripravlja na delitev, se začno kromozomi urejati po načrtu nevidnega mojstra v’ obliki žarkovja in po dolžini deliti v enake polovice. Tako se zgodi, da imata novi stanici, nastali iz stare, spet vsaka zase kromo-zomovo jedro, torej sta prejšnji enakovredni. Vsaka kromozomova celica v jedru stanice je nosilka razuma in dediščine. šele vsi kromozomi skupaj predstavljajo celoto podedovanja. Zdaj vemo, da ima vsako živo bitje določeno 'levilo kromozomov. Jedro človeške stanice jih ima na primer osem in štirideset pri ženski in devet in štirideset pri moškem. Odvišni kro-mozom je tisti kromosom, ki določa spol. Naša usoda je zatorej odvisna od teh kromozomov. Življenjska sila in konstitucija ustvarjata celotni organizem. Kromozomi ga vodijo skozi življenje. I.ahovski je izrekel drzno misel, •— ki pa še ni dokazana — ida je vsak kromozom v zvezi z ve-Uoljstvom, odkoder prejema izpodbudo. Kromozomi so tako majceni, da ostanejo tudi pod najboljšim drobnogledom skoraj nevidni. Vsekako vemo o njihovi strukturi le prav malo. Zato znanost tudi malo ve o zvezi med motnjami kromozomov in o obolenjih. Upa pa, da pride čas, ko ji bo tudi to jasno. že danes pa poznamo nekatere učinke motenj. Napravili so poskuse, pri katerih so motili kromozome v oplojenih stanicah. da bi opazovali posledice. Pri rastlinah so nastali nenavadni rezultati. Važno je pa vedeti, da imajo različne kemične snovi in zdravila, kakor metilklorantren, benc-piren. dibencantracen, arzen in nekateri žarki (rentgenski in radijevi) moč, da izpremene in vplivajo na človeške kromozome. Tako se na primer pri stanicah, ki se pravkar dele, posamezni kromozomi uničijo in tako nastanejo stanice s premajhnim številom kromozomov. Takšne stanice imajo drugačne lastnosti kakor popolne^ stanice. Nic več se ne podrejajo splošnemu načrtu organizma. Tako nastane rak. Zadnja leta se je kemični v industriji posrečilo izdelati večje število umetnih kemičnih snovi in jih spraviti na trg. Te snovi imajo lastnosti moških in ženskih hormonov. Vse te snovi so podobne kolesterinu in jih imenu iemo steroide. Steroide uporabljajo ljudje v čedalje večjih množinah. Ker so izprva mislili, da so popolnoma neškodljivi, jih lahko kupite v prosti prodaji . Poskusi so pa zadnji čas pokazali, da čedalje večja uporaba hormonov ni neškodljiva. Strokovnjaki so dokazali, da steroidi po veliki koncentraciji lahko uničijo posamezne kromozome in s tem povzročijo raka. S tem so strokovnjaki potrdili Re-dingova opazovanja. 2e pred več leti je namreč belgijski učenjak Reding na podlagi svojih poskusov na živalih opozoril na to, da utegnejo te sno- vi vplivati na tvorbo raka. Nekatere izmed teh snovi so za rakaste tvorbe bolj, druge manj učinkovite. Nobena izmed teh snovi ne bi škodovala, če bi jo ljudje uporabljali v majhni količini, tolikšni, ki bi ustrezala naravnim potrebam. Ker pa te snovi izdelujejo in prodajajo v poljubnih množinah, obstaja nevarnost zlorabe, zakaj ljudje poskušajo velike motnje odstraniti z uživanjem velikih količin teh hormonov. Nekateri ljudje uživajo takšna zdravila v velikih množinah in dalj čas, da bi zdramili svoje sposobnosti in jih povedali. Pri pametni uporabi utegnejo bit: ti hormoni dragoceno zdravilo, čeprav nam mora biti jasno, da ne morejo v nobenem primeru okrepiti ali ozdraviti poškodovane ali oslabljene žleze. V resnici so pa izključno samo nadomestilo za oslabljeno zmogljivost, približno tako, kakor skuša in-sulin pri sladkorni bolezni nadomestiti oslabelost delovanja trebušne slinavke. Normalno se tvorijo v spolnih žlezah spolni hormoni v natančnem razmerju s sposobnostjo živčnega sistema 'in celotnega organizma in jih oddajajo v kri. Hkrati dajejo poudarek diferenciaciji moškega in ženske, poživljajo izmenjavo snovi in pospešujejo človekovo podjetnost. Velike množine umetnih hormonov motijo skladnost sil v telesu, ker n* povzročijo — kakor hi kdo mislil — večje spolne sposobnosti, zakaj v« sposobnost ni odvisna samo od hormonov. še več: ti umetni hormoni —-to trdim na podlagi latnih opazovanj — utegnejo celo od uara>-e dano spolno sposobnost bistveno skal ti m jo pokvariti 2tata sce-dina Ura je 7, zjutraj. ,Vesela Micika' se je pravkar zbudila; prijetno zaspana se pretegne kakor mlada muca, zabrunda najnovejšo popevko, skoči iz postelje, vadi nekaj lahkih telovadnih vaj, da je že takoj zjutraj čvrsta in prožna, odpre vetrnice in je srečna, da živi, da sme dihati in kovati načrte, najsi bo že nebo sinje ali sive barve. Ob istem času se ,žalostna Micika' zvije v svoji •postelji v dve gubi, otožno vzdihne, obrne oknu hrbet in se boji pogledati v oči novemu dnevu. Na tihem se jezi bodisi na sonce ali na dež, bodisi nad ljubko svežino pomladanskega jutra. Boji se življenja, hoji se borbe, vsega se boji. Ta dva tipa ljudi srečujemo vsak dan na svoji življenjski poti. Oba nam skušata z vso svojo osebnostjo dokazati, bodisi da je vse na svetu dobro, bodisi da je vse na svetu slabo. Če srečamo prvega, nam je prijetno, zakaj veder, živahen človek nas ustrumi in razvedri, toda drugemu se izognemo v velikem ovinku. Predvsem s j pa želimo, da bomo sami nihali med tema dvema skrajnostima! Pesimizem? Optimizem? Ne, odločimo se za tretji, najbolj zdravi ,izem\ za .realizem'! Oglejmo si življenje z vseh strani in z vseh stališč, preizkusimo ga, kakor preizkusi modri kmet zemljo, ali je dobra: zdrobi jo prgišče med prsti. To je skrivnost duševnega ravnovesja in sreče. Ljudska govorica pravi: .v vsaki stvari si lahko ,za' ali ,proti'. Tako prideta obe Miciki, vesela in žalostna, na svoj račun. Uberimo to- j rej zlato srednjo pol, gotovo je naj- j zanesljivejša in najboljša. , Prijateljica mi je nekoč dejala: j ,1 Poglej, noč 21. junija je najkrajša I v letu in nam daje najmanj počitka j in spanja, zato je pa z njo najdaljši i dan v letu, dan, ki nam daje največ občutka življenja, zorenja in moči.« Moja prijateljica je modrijanka, ena tistih, ki se ne vnemajo ne za optimizem, ne za pesimizem in umejo v svojih življenjskih nazorih obdržati zmerom zlato sredino. Takšne ljudi dandanes potrebujemo; oni in samo oni so tisti, ki lahko rešijo svet v težkih urah preizkušnje. Modri Hz op je trdil, da je jezik hkrati nailepša in natarša stvar na svetu, ker povzroči lahko dobro ali slabo, ker lahko moli ali preklinia, nr,te ali stoka, pesnikuie ali obrekuje. Tako ie z vsemi našimi doživljaii: iz vseh lahko črnamo dobro ali slabo, srečo ali nesrečo, od nas je odvisno, ali ooložimo utež na skodelico ravno-težin in razuma Če pa sami sebe osleparimo, tako da v eno skodelico položimo težio utež. kakor v drugo, ne bomo nikoli dosegli duševnega ravnotežja ne zlate sredine. (n) NAŽ NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Krompirjev štrukelj Iz šestih kuhanih in pretlačenih krompirjev, 1 jajca, ščepca soli in moke naredim krompirjevo testo. Testo za prst na debelo zvaljam in potresem s prepraženimi kruhovimi drobtinicami, zvijem in zavijem v prtič. Kuham ga v slanem kropu približno pol ure. Kuhane zrežem na rezine, jih še malo zabelim in denem s solato ali h kakšni omaki na mizo. Z. B., Logatec. Špinačna juha Na 4 dekah presnega masla do polovice prepražimo korenček, glavico kolerabe. list zelene, potresemo s 4 deka. mi moke, dobro prepražimo, zalijemo z 2 litroma kostne juhe ali krompir-jevke in do mehkega dušimo. Posebej skuhamo Vi kile očiščene špinače, jo z mrzlo vodo preplaknemo in prav drobno sesekljamo. Nato jo osolimo, opo. Pfamo, prepražimo na maščobi in dodamo juhi. Po potrebi zalijemo in pustimo še nekoliko povreti. Preden jo postavimo na mizo, jo zakuhamo z opečenim kruhom ali z nekaj pestmi nža. P. M., Ljubljana. Zelenjavni guljaž Olupi 4 siednje krompirje, »čisti eno glavo zelene z zelenjem vred in 1 korenček. V kozici segrei žlico zabele in naredi iz sesekljane čebule in moke prežganje. Prežganju dodaj precej paradižnikove mezge, žlico za zimo pripravljene zelenjave, na listke zrezan krompir, zeleno, korenček, osoli in ku. haj do mehkega. Guljaž po okusu opo-praš ali papriciraš. Postaviš ga s polento ali žganci na mizo. L. M., Moncorona, Gorizia. Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinjec, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takš. nih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika« — Kotiček za praktične gospodinje — Ljubljana, Poštni predal 345. 1 1 1 SUH m Urejuje A. Preinlalk Problem št. 178. Sestavil H. Kliiver. (D. Schachblattern 1915.) m Iti H m n a* »t «i v///////, -Mm '////s, V, m 'mi: mm m ff: : % rv/, v, v//, v, Wm fUg |ff| wmrnm llff flfl 8H ilf '"'/////4' ' '■//'///'". ' "'■'//////'/,'AKt'."/. ' * W% 4 m, mm m-4. ♦ vzeti in zato drugo storiti, nakar ♦ beli takoj matira. Ta zabavna naloga ♦ bo razkrila važno pravilo iz partijske-i ga šaha. Malo fantazije, pa bo šlo! (Ti Štirje modeli so risah* Izrečno za »Pru iinski tednik« in nho bili še objavljeni.) Na gornji sliki vidite štiri praktične obleke za tople dni. Prvi model kaže športno obleko, sestavljeno iz dveh delov. Krilo je delano iz svetlomodrega, bluza pa iz temnordečega blaga. Bluzo poživljajo svetlomoder ovratnik in črte. V beli platneni obleki, okrašeni z gubami in začetnimi črkami vašega imena, vam bo v poletni vročini posebno hladno. K obleki se podajo pas in sandale iz zelene rafije. Tretji model kaže športno rjavo krilo in bluzo iz treh različnih barvnih odtenkov. Gornji del bluze in pas sta peščenorumene barve, Zadnja slika pa kaže obleko iz peščenorumenega platna. Sprednji del života, pas in konec rokava so iz belega in peščenorumenega blaga. CAS CESENJ JE TU! Izkoristite kratko dobo Čas češenj je žal kratek, češnje so pa tako strašansko dobre. Izkoristite ta čas in pripravljajte družini okusne jedi in ne pozabite po možnosti nekaj te dobrote prihraniti tudi za poznejši čas, zlasti za zimo. Posebno dobre so na vse načine vložene in prihranjene češnje za bolnike. Nekaj nasvetov za zdaj in za pozneje: Češnjeva pogača: 15 dek moke, 5 dek masti ali presnega masla, tretjino kozarca vode in nekoliko soli zmešajte in zgnetite v testo, le-to denite v namaščeno pekačo in obložite z umitimi češnjami, ki ste jim potrgali peclje, ne pa izločili pečka. Nazadnje polijte vse skupaj z dvema žlicama oslajene vode in pecite pogačo kakšne pol ure v pečici, pustite ohladiti in postavite na mizo potreseno s sladkorjem. Češnjevi rogljički: Naredite testo iz četrt kile pretlačenega krompirja, 13 dek moke, 10 dek sladkorja, ene Damski klobuki novi modeli za pomlad in poletje na zalogi. Sprejemam tudi v popravilo. Salon ,,TRUDA“ Ulic. 3. m .j. (AUU.nJr.v.) 5 žlice masti, enega jajca in dveh žlic vode. Zgnetite in pustite testo nekaj časa na hladnem. Nato ga razvaljajte za pol prsta na debelo, zrežite v trikotne krpe, nadevajte s češnjami in zvijte, tako da bodo trikotni deli prišli na vrh, upognite v rogljiček, v pečici zlatorumeno zapecite in potresite s sladkorjem. Češnjev narastek: Pol kile črnih umitih češenj brez pecljev zdevajte v kozico, ki ste jo namazali z maščobo. Posebej zmešajte celo jajce s tremi žlicami moke, dodajte dva kozarca mleka, osladite, polijte s tem češnje in pecite v zelo vroči pečici kakšne tri četrt ure. Na mizo postavite v kozici. Konservirane višnje: Porežite višnjam peclje do enega centimetra, nato jih denite v kozarec za vlaganje, napolnite do polovice z vodo, hermetično zaprite in sterilizirajte pol ure y pari, vzemite z ognja in ohladite kozarce v vodi. Najboljši so kozarci s patentnim zapiračem. Češnje v žganju: Porežite višnjam peclje do enega centimetra, jih operite, posušite, napolnite z njimi kozarce in prelijte z žganjem, zaprite z zamaškom, pustite stati 2 meseca, nato pa prilijte nekoliko sladkornega sirupa. Iz posušenih češenj boste letošnjo zimo lahko pripraviti izvrsten kompot. Češnje pustite čez noč, da se omehčajo, nato jih skuhajte z vanilijevim sladkorjem in cimetom in — da bo posladek čim okusnejši — potresite po možnosti z nastrganimi lešniki. Češnjeva omleta: Naredite testo iz namočenih krušnih drobtin, nekoliko sladkorja in cimeta, zamešajte vanj češnje brez koščic in iz tega specite neke vrste omleto, dokler ni na obeh straneh zlatorumeno zapečena. Na mizo postavite še vročo in potreseno s sladkorjem. Da bo perilo vselej kakor novo Nekaj zapovedi za pranje Ker moramo dandanašnji bolj ko kdaj koli vsemu tistemu, kar imamo, posvečati dvakratno pozornost, je primerno, ravnati se po nasvetih za pranje in ravnanje s svilenim perilom. .'V MM HB * Ljubka poletna obleka iz temnorjavega krila in bele bluze s peščenorumenimi našivi. Zraven se podasta peščeno, rumen pas in bel slamnik, ki ga nosimo s čela pomaknjen nazaj. Španska igra Timet (Zagreb) —Vrgoč (Osijek) Osijek, 24. maja 1942. 1. e4, e5. 2. Sf3. Sc6. 3. Lb5 a6. ♦ 4. La4, Sf6. 5. 0-0, Le7 lSXe4 vodi v ♦ »oclpno« igro]. 6. De2 I običajnejše, a ♦ nič slabše ni. 6. Tell, b5. 7. Lb3, 0-0 } [še točnejše je d6]. 8. c3, d6 [d5 je ♦ovrženo: 9. ed5, S> d5. 10. S».eo, Sf4. ♦ 11. De4, S e5. 12. d4l! ali 9. . . e4. ♦ 10. dc6, ef3. 11. DXf3, Lg4. 12. Dg3; ♦ v obeh primerih ima črni sicer še ne-• J ka j iniciative, a belemu ne bo težko z ♦ nekaj pazljivosti uveljaviti kmeta več.l. ♦ 9. h3 Lbeli ne mara vezave: 9. d4, Lg'4. J10. Tdl, ed (Dd7). 11. ed, do ali 9. a4, j Lg4 ali b4j, Sa5. J [črni pa zato zdaj lahko zavije v ♦ solidni čigorinov sestavi 11). Lc2, c5. ♦ 11. d4, Dc7. 12. d5 Izelo upoštevati je J treba tudi 12. Le3 ali 12. Lg5 s S’od2, ♦ nikakor pa ne 12. de5, de5 z Le6J. c4! ♦ Cdeplasirani skakač bo prišel na lepo ♦ polje c5]. 13. Sh2, Sb7. 14. f4? [Pre-Juranjeno; če se beli v prejšnji potezi ♦ ni dalje razvijal z Le3 in Sbd2, je bilo ♦ to zdaj že kar potrebno; belega najbrž ---------------------------------------- | zapeljuje neki klasičen zgled, kjer pa 1. Predvsem svilenega perila ne|čm' n* 12... c4!], gG! smemo drgniti na perilniku, temveč? [Zdi se nam, da mora črni za vsako samo v mlačni milnici rahlo stiskati.♦ceno preprečiti f5 in g4 in onemogo. 2. Nekaj kapljic kisa primešati »čati belemu, da bi si odj>rl linijo g; zadnji izplakovalni vodi; to vrnetna 15. f5 bi namreč odgovoril črni gf5. motni svili prejšnji lesk. 116. ef5, Kh8 in sam zagospodaril nad 3. Da se niti ne trgajo, svilenegajlinijo g.] 15. fe5, de5. 16. LhG, Tc8. perila ne sinemo ovijati, temveč samojll. Sd2, Sh5. [Medtem ko beli ne bo iztiskati in sušiti zavito v brisačo, ♦utegnil izkoristiti nekoliko oslabljenih 4. Čim tanjša je svila (voile, mu-Ičmih polj okrog nasprotnikove rokade, šljin, crepe-georgette), tem vlažnejšotPk crn* ^ pričenja ogrožati pri belem; jo moramo likati. {beli naj bi zato rajši takoj pritisnil s 5. Perilo iz crepe-de-ehina ali crepe:i,fir^L satina moramo pred likanjem zaviti l g ln Pcčasi pripravljal f5.J v mokro krpo. zakaj če ga kratko inj 18. Df3, Lh4. 19. Sg4, LXg4. 20 DXg4, malo poškropimo z vodo, utegnejo odjDb6 + . 21. Kh2, Lg3 + . 22. Khl Lf4. likanja ostati svetlikajoče se lise. 123. LXf4, ef4. 24. Tf3 [s slabo točko g3 6. Povprek krojeno perilo moramozima beli mnogo skrbi in kar nič več likati zmerom v smeri niti, ne pa vine pride do skladne igre], Sc5. (Grož-smeri šivov, sicer rob ne bo raven. Jnja je: Sg3 + . 26. Kh2, SXe4. 27. SXe4. 7. Crepe-satin moramo likati zme-jSXe4. 28. SXe4, TXe4. 29. TXf4, Dd6 rom v isti smeri, sicer bo likalniki in osvoji kmeta do.] 25. Kh2. DdG, pustil lise. fospMlUtie! Važno je, da vam pralni prašek pri pranju ne kvari perila. Zato mora vsebovati dovolj maščobnih kislin. Tak milni prašek brez klora je »HAJOA«, ki vsebuje ustrezajočo količino mila z dodatkom kisika, da pospešuje beljenje perila. »PERILKA« pralni prašek za namakanje vam v zvezi z .Majdo' prihrani mnogo dragocene energije. »FENu čistilni prašek hitro očisti vsakovrstno nesnago s kovinskih in emajliranih predmetov in ie neprekosljiv za umivanje zelo umazanih rok! Zahtevajte povsod te znamke! 26. Dh4, Sd7. 27. Kgl [beli je izgubljen, saj črni gospodari nad črnimi polji in zato belemu nič ne koristita osrednja kmeta; če bi se beli lahko polastil točke e5, bi bil pa položaj drugačen], Se5. 28. Tffl, Sg3. 29. Tfel. Dc5 + . 30. Kh2, Df2. Beli ne more več hkrati rešiti dame in konja, zato se je upravičeno vdal. ♦ Belega bi tudi 29. Tfdl ne rešilo; ka j- ♦ pada bi moral črni najti jjotezo Kg7!, ♦ ki belega nekako patira: 30. Kh2 [ali 30. Sf3, SXf3 + . 31. gf3, Dc51 in na 32. Kg2 odloči De3, na 32. Td4 pa Se2 t-— ali 30. Sfl. Dc5 + in beli mora spet dati kvaliteto, ker sicer spet Df2 odloči], f6. 31. Sf3 [31. DXf4, Sh5 dobi damoI, g5. 32. SXg5, fg5. 33. DXg5 X Kh8 in trdnjavi hitro odločita, a 34. DXf4. Se2. 35. Dfl, Sf3 + . 36. Khl da mat Sg3. Mladi Osiječan je izvrstno igral vso partijo, ki ni brez teoretične vrednosti. (Poročilo glej spodai.) A Porabni nasveti j Nobena■ krema in noben lepotni pripomoček vam ne bo koristil, če poza- Vesti Za obletnico ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske sta odigrali v Zagrebu dve moštvi dvoboj na 22 deskali. Zmagalo je moštvo A z 12 točkami proti 10. Na prvi deski sta dr. Astaloš in inž. Tekavčič spet remizirala. Prvenstvo Karlovca je letos osvojil r,— , - v. . winž. Kidij, ki je prejšnja leta igral v bite, da naj hujša nečistost polti ne ♦Beogradu v prvem moštvu. Prejšnji izvira od zunaj, ampak od znotraj, ♦večletni prvak Adolf Jonke je z njim Zimske stvari, kolikor iih še nismolizgubil odločilno partijo in s tem tudi shranili, pospravimo zdaj kaj kmalu,♦prvo mesto. Ostali igralci jima namreč da se ne zarede molji v njih. Najprej Iniso delali posebnih težav, vso obleko — tudi kožuhovinooči-? z Blnkošti je zagrebška »Ustaška stimo, popravimo napake in*mlade-,: gostov^a v Osijeku in Viro- I ° ♦ večjo gj1. J-1 vitici. Tudi tam mladina zelo napre- Obleko potresemo s kaksmm sred-j ^uje y šahu y Osijeku so prvi dan stvom zoper molje, na primer z naf-|z bfiani zmngali 5 . 3 a ^ |WVrat-talinom, jo lepo zloznno m dobro za-|ni tokmi g 6;2 Tudi y virovltici jim premo. , Ini ušla močna zmaga C6‘/s : IV«). Pri poletnih oblekah, ki_ jih na ka-«' kršen koli način obnavljate in po-J, pravljate, nikar ne zavrzite tudi še* tako majhnega koščka blaga. Z enim} delom obleke lahko prav ljubko kom:t binirate drugo obleko, jopico, pa tudi? plašč, ♦ PLAČAJTE NAROČNINO! Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. MUmlek - vsi v Ljubljani.