OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), DECEMBER 1, 1947 ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ŠTEVILKA (NUMBER) 233 Ofenziva proti naprednemu slovenskemu tisku v Zedinjenih državah gre dalje. Prva tarča napada je bila "Enakopravnost," sedaj pa je prišla na vrsto Prosve+a," glasilo Slovenske narodne podporne jedno+e v Chicagu. včerajšnji "Cleveland Plain Dealer," je Franc Gabrovšek, kaplan pri sv. Vidu v Clevelandu, v soboto v Chicagu vložil tožbo za $500,000, oziroma pol milijona dolarjev, ker so bili v "Prosve+i" priobčeni članki "obrekovalne vsebine." Poročilo v clevelandskem angleškem dnevniku pravi, da so bili dotični članki posneti iz "komunističnih virov v Sloveniji," iz česar se da sklepati i® +®'"eli tožbe isti kot je bil v tožbi za $200,000, katero je pred meseci Gabrovšek v Clevelandu vložil proti "Enakopravnosti." Jasno je kot beli dan, da so se Gabrovšek in družba, ki se zbira okrog njega, zavzeli, da s takimi tožbami uničijo napredni slovenski tisk v Ame-riki m na tak mdirekten način dosežejo to, kar direktno ne morejo—zamašiti usta svobodni besedi, kateri pred forumom javnega mnenja niso kos. Naše frdno prepričanje je, da tu ne gre niti za Gabrovška, "Enakopravnost" ali "Prosveto," temveč gre za mnogo več-gre za to, ali svobodna diskusija vprašanj in osebnosti, ki so po svojem značaju predmet občega zanimanja, še vedno obstoja ali ne. Gre za temeljna načela, ki so vtelešena v ustavi Zedinjenih držav. Gre za svobodo tiska, ki je bila zajamčena v ustavi naše dežele v prepriča-nju, da je to edini zdrav način za kristaliziranje pojmov in ustvarjanje sodb v demokratični družbi. Zadevo je resne in monumentalne važnosti zo vsakogar, ki mu je pri srcu resnica in pravica. Poudarjamo zopet, kakor smo rekli takrat ko je bila vložena tožba prot, "Enakopravnosti"-napredni element mora strniti svoje vrste in voditi ta boj do kraja, v veri in prepričanju, da bo ameriška ju-stica po ugotovitvi vseh dejstev odbila ta premišljeni atentat na svobodni tisk. Domače vesti Letna seja ..„y Četrtek 4. decembra se bo vršila letna seja podružnice št. 53 S2Z v navadnih prostorih. Pričetek ob osmih zvečer. Članice se vabi, da se naj enkrat na leto udeleže svoje društvene seje, kjer se ukrepa o raznih stvareh in voli odbor za prihodnje leto. Novi uradniki Slov. samostojno podp. društvo "Doslužencev" je na letni seji izvolilo sledeče odbornike za leto 1948: Predsednik Andrew Lekšan, podpredsednik Frank Virant, tajnik-blagajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Brinovec, Frank Kuhar, Jacob Bra-niselj, zastavonoša Martin Ko-stanjšek, zastopnik za Klub društev SND in za delniško sejo Frank Virant, za Klub društev fare sv. Vida Michael Klemen-čič, društveni zdravniki: Dr. F. J. Kem, dr. Michael Oman in dr. Anthony Skur. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v starem poslopju SND ob 9. zjutraj. POROČILO ODBORA ZA SVOBODNI TISK Poroča JOHN POLLOCK, blagajnik Tipično je pismo, došlo iz Oglesby, 111., ki pravi: "Priloženo Vam pošiljam-$75.00 za obrambo svobodnega tiska, katerega jamči ustava Zedinjenih držav. Prispevek je majhen, ampak če bo treba, se še oglasimo. V Clevelandu pa napravite z razdiračem tako kot smo v La Salle z Miho Krekom—govori naj praznim stenam." Iz Virdena, 111., pišejo: "Pri-*---- loženo pošiljam $22.25 za svobodni tisk. Dolžnost nas vseh je, da branimo pravice, katere nam ustava jamči." Tako in enaka pisma prihajajo dnevno. Najbolj razveseljiva pa so od tu rojene mladine, pisana v angleščini: "Tu pošiljamo $25.00 v obrambo za svobodo govora in tiska." Radi tega pravimo: Svaka sila do vremena—besede mičejo, dejanja vlečejo. Frank Modic od podružnice št. 108 SANS, Detroit, Mich., je poslal $40.00. Darovali so sle deči: Podružnica 108, $15.00, Joseph Kotar $10.00 in 15 po $1.00. Joseph Durn od podružnice 48 SANS poslal $117.50. Prispevali so: društvo Združeni bratje, 26 SNPJ, $50.00, društvo Svoboda, 748 SNPJ, $50.00, društvo Združene Slovenke, 23 SDZ, $10.00, Mrs. Louis Pire (Dalje na 2. strani) NOVI GROBOVI Slari oče s kladivom ubil 11-letnega vnuka Prošli petek zjutraj je neki 62-letni Clevelandčan na zapad-ni strani mesta s kladivom ubil svojega 11-letnega vnuka, ki je prebil par dni v zvezi z Zahvalnim praznikom na njegovem do-niu. Morilec, ki se piše Joseph Hurley, je otroka ubil v postelji, ko je spal. Policiji je rekel, da sam ne ve zakaj je to storil. Stara mati ubitega dečka in sosedje pravijo, da se je Hurley ^ par dni nekam čudno obnašal m domnevajo, da se mu je omra-(il um. Starši fantka, ki je edinec, so in Mrs. James Hurley ter bi-v predmestni občini West-^ e. odkoder so v četrtek na ^ valni praznik prišli na obisk moževih staršev in pustili, da je in ek ostal pri dedu in babici Rii^ J jih je sam pro- mu to dovolijo. IVANA RENKO V soboto popoldne ob 2. uri je po sedem let trajajoči bolezni umrla Ivana Renko, rojena Kalčič, p. d. Jožef ova, soproga obče poznanega John Renko, ki je že od početka zastopnik "Enakopravnosti." Družina živi na 1016 E. 76 St. Pokojnica je bila stara 60 let in je bila doma iz Bač, fara Knežak, kjer zapušča sestro Antonijo, brata Matijo in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 22 let in je bila članica društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočega soproga John, hčer i^rs. Albina Mršnik, sinova Frank in Paul, 6 vnukov, brata Anton Kalčič v New Mexico, bratranca Peter Sircel v Milwaukee, sestro Justino Boje, sestrično Alojzijo Pavlovič v Colorado, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. 'Vida ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. MARY PUCEL V soboto zjutraj okrog 11:45 ure je po kratki bolezni umrla na svojemu domu Mary Pucel, rojena Knaus. Dočakala je visoko starost 88 let. Doma je bila iz vasi Greben pri sv. Grego-riju, odkoder je prišla v Ameriko leta 1909. Soprog John je umrl leta 1913. Tukaj zapušča sina Antona, vnuke: John, Anton Jr., Caroline in Rosemary, ter pravnuke: George in Judith ) 14 OSEB MRTVIH V I VELIKEM POŽARU V I MESTU FILADELFIJI I j PHILADELPHIA, pone-j deljek, 1. dec. — V poslo-I p ju dobrodelne organizacl-j je Volunteers of America I Inc. je nastal požar, v ka-! terem je po prvih poročilih izgubilo življenje najmanj 14 mož. Kakor se poroča, se je v prvem in drugem nadstropju trinadstropne hiše nahajalo 70 mož, od katerih I je usoda 30 še nedognana. j štirje moški so umrli, ko so I bili pripeljani v bolnišnico. Policija poroča, da so nekatere žrtvi požara izgpbile življenje, ko so se skušale rešiti s skokom iz goreče-poslopja. Dobrodelna organizacija, ki je bila v posesti celega poslopja, je imela v pritličju prodajalno, kjer se je prodajala darovana obleka in pohištvo. V prvem in drugem nadstropju so bile spalnice, v četrtem pa delavnica, kjer 80 se darovani predmeti popravljali. HITLERJEVA OPOROKA NI VELJAVNA MONAKOVO, 30. nov.—Nemške oblasti so danes izjavile, da je oporoka bivšega "furerja" Adolfa Hitlerja, s katero zapušča svojo imovino "nacistični stranki, ali pa, če ta ne bo več obstojala, državi," neveljavna Pucel (dvojčka) ter Marylyn in'Odločitev nemških oblasti teme-Louis Turk (tudi dvojčka). Po- Iji na zakonu o denacifikaciji, po greb se bo vršil v torek zjutraj ^ katerem se predvideva zaplembo ob 9:30 uri iz Grdinovega po- ^ imovine visokih nacističnih vo-grebnega zavoda na 1053 E. 62 diteljev in uradnikov. St. v cerkev sv. Vida ob 10. uri' in nato na pokopališče Calvary. MARY SMREKAR Po tri-dnevni bolezni je danes Slov. Sokolice Nocoj ob 7.30 uri se vrši letna seja društva Slovenske Sokolice, zjutraj ob 2:45 uri umrla Mary št. 442 SNPJ v navadnih prosto-Smrekar, stara okrog 82 let. Bi-jrih Slovenskega narodnega dola je sestra Rev. Smrekarja, ki ma na St. Clair Ave. Podano bo je pred leti župnikoval pri fari poročilo o celoletnem poslovanju sv. Marie Vnebovzete na Holmes in vršile se bodo volitve uradnic Ave. Služila je kot kuharica pri za prihodnje leto. Po seji se bp redovnicah v Villa Angela, kjer'razvila domača zabava in člani-je tudi umrla. Pogreb oskrbuje'ce bodo deležne lepih daril. Vabi Grdinov pogrebni zavod. ' se vse na udeležbo. Potniško letalo treščilo pri Seattlu SEATTLE, 30. nov. — Danes je tekom pristan ja na letalskem polju, ki služi mestoma Seattle in Tacoma, treščilo potniško letalo DS-4, pri čemur je bilo ubitih pet oseb, med njimi neko malo dete in neka slepa ženska, medtem ko se je 25 oseb, ki so se nahajale na krovu letala, rešilo. V letalu, ki je po treščenju na zemljo začelo goreti, sta zgorela neko 18 mesecev staro yie-te, čigar starši se nahajajo v Alaski, in pa neka ženska iz Tacoma, Wis. Nesreča se je pripetila, ko se je letalo vrnilo iz Alaske. Neka 3^ let stara slepa ženska je bila ubita, ko je letalo po ponesrečenem pristanju padlo na cesto ob letalskem polju in zdrobilo avtomobil, v katerem se je nahajala dotična ženska. Moški, ki je avtomobil vozil, je skoro čudežno ušel vsaki poškodbi. Dva moška potnika v letalu, oba iz Alaske, sta podlegla' opeklinam. Levičarji v Italiji zasegli zemljo veleposestnikov V Milanu so zasegli radio postajo in prefekturo, ter prisilili vlado na umik RIM, 29. nov.—Levičarske organizacije, ki so, skoro zasegle oblast v severni Italiji in v mestu Milanu, so včeraj prisilile vlado na umik, ko so zasedle radio postajo in prefekturo v Milanu, ter izjavile, da se ne bodo umaknile, dokler vlada ne prekliče ukaza o odstavljenju milanskega levičarskega župana. Vlada je pristala na zahteve*----- DVA NEMŠKA ŠPIJONA ARETIRANA V PRAGI PRAGA, 30. nov.—Notranje ministrstvo je v petek naznanilo aretacijo dveh nemških špijo-nov in odkritje široke mreže tihotapcev, ki so skrivaj spravljali ljudi iz Češkoslovaške. Iz bolnišnice Mrs. John Ubic se je povrnila iz bolnišnice na svoj dom na 1426 E. 55 St., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Na,jlepše se tudi zahvaljuje vsem za krasne cvetlice in kartice ter obiske, katerih je bila deležna. Pobiranje asesmenia Mr. John Tavčar, tajnik SND na St. Clair Ave., sporoča, da bodo tajniki društev, ki zboru-I jejo v SND, pobirali asesment ' za tekoči mesec v torek 23. decembra mesto 25. decembra ko bo Božič. Prosi vse prizadete, da to upoštevajo. levičarjev, ki so s svoje strani obljubili, da bodo prenehali s splošno stavko. Včerajšnje poročilo iz Milana, ki je drugo največje mesto v Italiji, pravi, da se je ljudstvo umaknilo iz obeh poslopij, ko je bilo naznanjeno, da je vlada pristala na zahtevo "Odbora državljanov", toda neko drugo, poznejše poročilo pravi, da se je množica vrnila nazaj ojače-na s 4,000 demonstrantov. Barikade postavljene na ulicah Milana Po milanskih ulicah so se sprehajali številni partizani, ki so nosili rdeče ovratnice, na ulicah pa je ljudstvo dvignilo barikade. Predstavniki "Odbora državljanov" so se nahajali v prefek-turi z županom Ettore Troilom in poveljnikom milanske armad-ne garnizije gen. Manilo Capiz-zi. V Rimu Je notranji minister posesti otokov Cireng in Mafal-da in kontrolirajo dolge obrežne pasove. Nov zdravnik v naselbini Dne 3. decembra bo otvoril svoj zdravniški urad v bivših prostorih dr. Omana, v poslopju SND na 6411 St. Clair Ave., dr. Harold V. Marley. Dr. Marley je graduant Notre Dame univerze in Western Reserve medicinske šole. Nekaj časa je služil v Charity bolnišnici, nakar je vstopil v armadno službo, kjer je služil okrog 40 mesecev na evropski fronti, in kjer je imel čin papetana. Po častnemu odpustu iz armade, je zopet vstopil v službo Charity bolnišnice, kjer je bil dve leti. Soproga dr. Marleya je Slovenka, katere dekliško ime je bilo Frances Skerjanc, in ki je sama graduirana bolničarka. Mrs. Marley je hči Mrs. Mary , Skerjanc iz 19516 Tiverton Rd., Scelba sprejel delegacijo levi- iter nečakinja odvetnika Mr. carskih organizacij iz province [ Leo. Kushlana. Lombard!je, katere glavno nle- sto je Milan. Obljubil je, da bo v parlamentu odgovarjal na vprašanje. Istočasno s temi poročili pa prihajajo vesti, da so delavci v provinci Mantova in ostalih delih doline reke Po zavzeli velika področja zemlje. Kmečke zadruge, ki se nahajajo pod vodstvom komunistov, pa so zavzele v dolini reke Po ogromna ve-leposestva in gozdove v občinah Revere in Piave. Milejše vreme Po pravi zimi, ki smo jo imeli v Clevelandu tekom zadnjih par dni, nam za danes vremenski prerok obeta nekoliko milejše vreme. V bolnišnici V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Frances Prelc iz RD 2, Painesville, O. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo. Zadruge se nahajajo tudi' v da bi čim preje okrevala! > STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) -: -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); i'or One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 , Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. POLJSKE ZAPADNE MEJE Ozemlja, ki jih je Poljska zopet pridobila od Nemčije, med njimi tudi Šlezija, so predmet nesoglasja zunanjih ministrov n akonferenci v Londonu. Zedinjene države in Anglija bi želele, da se na tej konferenci razmotriva o za-padnih mejah Poljske, kar pomeni, da vztrajata pri neki reviziji teh mej, za katere sovjetski zunanji minister Mo-lotov pravi, da so končne in da o temu ne bi trebalo več tratiti besed. "Sedanje meje Poljske, kot vsi znaki kažejo, podpira tudi Francija. Razumljivo je, da se Anglija in Zedinjene države potegujeta za stabilno in ekonomsko močno Nemčijo, ter da želita na račun držav, ki so največ trpele vsled nemške agresije, ponovno ustanoviti takšno Nemčijo, ki bi naj zopet bila jez proti "boljševiški nevarnosti." Že od smrti pokojnega predsednika Roosevelta ameriška zunanja politika ne smatra več Italijo, Nemčijo in Avstrijo za "bivše sovražne" dežele, ampak za dežele, ki jim treba pomagati, ker so važen činitelj pri obrambi zapadne Evrope pred takozvano "rusko agresijo." Koliko borb je bilo pri vprašanju Julijske Krajine, koliko borb bo še za slovensko Koroško in Štajersko, samo vsled te proti-slovanske angleške in ameriške politike. Izjema seveda ni niti Poljska. Tudi Poljska se mora boriti za ozemlja, ki jih je zasedla po zlomu nacistične Nemčije in katera ozemlja obnavlja že dve leti v okvirju svojega triletnega plana. Položaj Poljske je v toliko boljši, ker so ta ozemlja že čvrsto v njenih rokah, ker se je preseljevanje kakšnih 2,200,000 Nemcev izvršilo in ker so se na ta ozemlja naselili Poljaki;-«katerim so za časa vojne, nacisti uničili domove in kmetije, ali pa, ki so se nahajali kot brezdomci v Rusiji, Franciji in Belgiji. Sedaj biva na tem ozemlju okrog 5 in pol milijonov prebivalcev, ki so v ogromni večini Poljaki. Soglasrto z načrtom se nahaja na tem ozemlju samo še okrog 400,000 Nemcev, katere bodo v najkrajšem času tudi preselili. Ta ozemlja so izredno važna za obnovo Poljske in ker ji nudijo ogromne možnosti za njen industrijski in poljedelski razvoj se jih prav gotovo Poljska ne bo pod nobenimi pogoji odpovedala. Takoj ko so se začeli naseljevati milijoni Poljakov je bila obnova tega ozemlja pospešena tako v poljedelskem kot v industrijskem pogledu. Železniške proge, ki so za časa vojne bile 75 odstotkov uničene, so deloma že obnovljene. Obnova železniških prog je posebno važna vsled prevoza premoga v Gdinjo, Gdansk in Szczecin ter ostale evropske dežele. V spodnji Š lezi j i že obratuje 49 raznih tovarn, 116 predilnic, 36 kovinskih tovarn, 26 električnih central in 29 kemičnih tovarn. Premogovna industrija se tudi nagloma razvija, saj je v preteklem letu iz tega ozemlja Poljska izvzela 13,500,000 ton premoga! Premogovna industrija je že sedaj prekoračila kvoto, ki je določena v triletnem planu za obriovu Poljske. Vsestranski razvoj tega ozemlja, ki ga je Nemčija pred vojno popolnoma zanemarila, obeta velike koristi celi Evropi. Toda Evropa se ne bo mogla koristiti s tem ozemljem, če ne bo končno priključeno Poljski, ki že dve leti vlaga vse napore, da bi pospešila poljedelsko in industrijsko zmogljivost tega ozemlja. Poizkusi, da se revidira sedanjo mejo na račun Poljske, so obenem poiskuzi, da se celi obnovitveni načrt Poljske razbije. UREDNIKOVA POSTA "Enakopravnost" v Sloveniji Družina Stanovic. je irrejela pismo iz domovine, v katerem njih svojci omenjajo, da dobivajo list "Enakopravnost" ter tudi druge slovenske napredne časopise v Ameriki. Izčrpki iz pisma se glasijo: "juraga mi Olga! "Prisrčno pozdravljena: Ti in Tvoja družina od nas vseh. Sporočam Ti, da smo prejeli paket dne 15. julija. Potoval je precej časa. "Iz vsega srca se Ti zahvalim, Olga, za ;'snje in vse druge stva- ri. Ivanka je zelo vesela blaga za obleko ter Ti je iz srca hvaležna. Draga moja, koliko te stane samo en paket, katerega si poslala. Koliko žuljev si že žrtvovala za mene in moje. Mama bi Te radi objeli, ker v pismu se Ti ne morejo dovolj zahvaliti za vse Tvoje dobrote, ki si jih že poslala. Posebno se mama prisrčno zahvaljujejo za jopič, krila, predpasnike, sladkor in kavo. Tisočkrat hvala Vam. "Izrekam lepo zahvalo Tvojemu možu za vse časopise, za katere je plačal narpčnino. Do sedaj sem prejela še vsako števil- ko posebej. Pričeli so prihajati po 15. avgustu. Dne 16. oktobra sem dobila šest časopisov, a 21. oktobra sem dobila devet časopisov. Pisala si mi tudi, da je Tvoj mož poslal cel zavitek časopisov, toda istih še nisem dobila. Zelo sem vesela, ker vidim v teh listih, kaj vse tam berete in lahko vidite, kaj mi tukaj delamo in počenjamo v Jugoslaviji. Vsej kar berete v 'Enakopravnosti/ je res, in ni prav nič izmišljenega. Vesela sem, da je naš režim vsemu svetu znan, če prav 'teški možje' teptajo po nas. Jaz lahko iz srca rečem; 'Živijo Tito!' "Ivanka je sedaj v službi, ser-vira v nebotičniku v Ljubljani, a mož dela v tovarni 'Litostroj.' Delata po osem ur na dan. .Ivanka zasluži po 10 dinarjev na uro, mož pa služi po 16 dinarjev na uro. Ta zaslužek je lep, samo to je še hudo, da se malo dobi za denar. "Sedaj pa moram končati. Še enkrat, iz srca stotisočkrat lepa Vam hvala za vse. Tudi sin Na-cek se Ti lepo zahvali za vse, kar si mu poslala za zimo, da ga ne l3o zeblo. "Vas pozdravlja, "Ivanka Hrovat." 1, decembra 1947 Letna delniška seja Slovenskega društ. doma Euclid, O. — Cenjena društva, delničarji in delničarke Slovenskega društvenega doma! Prošeni ste, da vzamete na znanje sledeče obvestilo: Letna delniška seja se bo vršila v petek 23. januarja 1947 v domovih prostorih. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Prosi se vse delničarje in društvene zastopnike, da si ta večer rezervirajo in da bodo navzoči ob pravem času. Na letni seji se bo volil nov odbor za prihodnje leto, poročalo se bo o delovanju in uspehih tekočega leta. Tudi se bodo na tej seji odobrili načrti, odnosno odločilo se bo, če se bo gradil nov društveni dom ali pa ne. Na tej letni seji bo padla končna odločitev in z vašo navzočnostjo boste pokazali da-li vam je pri srcu rast in napredek doma, ter oddali priznanje gradbenemu odboru, da bo vršil delo za napredek celokupnega jugoslovanskega naroda v Euclidu. Vsak društveni tajnik bo dobil pismo za letno sejo in pole, na katere naj se zapiše ime in naslov zastopnika vašega društva, katere pole pa naj se izročijo v uradu Društvenega doma. Letna seja bo še oglašana v "Enakopravnosti" januarja meseca. Prisim, da vpoštevate našo prošnjo! Pozdrav. Jas. I. Rotter, tajnik. Vabilo na letno sejo Cleveland, Ohio. — Članice društva "Carniola Hive" št. 493 The Maccabees so prijazno vabljene na letno sejo, ki se bo vršila v si;gdo 3. decembra v dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 7:30 zvečer. Na dnevnem redu bodo običajna i^oročila o poslovanju in volitev uradnic za leto 1948. Po seji bomo pa zaključile uspešno leto z božično zabavo. Serviralo se bo okrepčila in vršila se bo zabava. Oddalo se bo krasen namizni prt in servetke, kar je darovala Mrs. Pauline Stampfel. Oddalo se bo tudi lepe "door prizes". Torej za prijeten večer se vabi članice, da se prav gotovo udeležijo letne seje Makabejk. Pauline Debevec, ta j. Francoski premier zahteva čete, da "reši republiko" Nova vlada namerava podvžeti drastične mere proti stavkam PARIZ, 30. nov.—Včeraj je v francoskem parlamentu novi prepiier Robert Schuman zahteval drastična pooblastila za izvedbo vladnega programa za "rešitev republike." Schuman je predvsem zahte-*"-- val polnomoč, da lahko vpokliče v vojaško službo več demobilizi-ranih Francozov in da naloži težke globe za podžigalne govore in članke, ter za nasilje in sabotažo. Novi francoski premier je obtožil komuniste in "zunanje agitatorje," da namenoma povzročajo nemire v Franciji. Podvzete bodo tudi čistke v vrstah milice POGODBA MED RUSIJO IN FRANCIJO PODPISANA PARIZ, 27. nov. — Francosko zunanje ministrstvo je včeraj naznanilo podpis trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo, po kateri bo Francija v zameno za tovarniške produkte dobila iz Rusije 25,000 ton žita. Poleg polnomgčja glede nabora dodatnih vojakov, ki bodo uporabljeni, da ščitijo stavko-lonice, je Schuman zahteval pol-nomočje, da lahko izvede čistko v vrstah varnostne milice. Policija je dobila ukaz, naj zaseže vse izvode komunističnega glasila "Humanite," ki da je ob-jovilo "podžigalni članek," v katerem je bilo med ostalim rečeno, da se "za danes opolnoči pripravlja reakcionaren puč proti državi." Komunistično glasilo je pozvalo člane in delavstvo, naj zaščitijo glavne urade komunistične stranke in komunistične voditelje. Novo pooblastilo je Schuman v parlamentu zahteval potem, ko je policija močno zastražila Pariz pred možnimi izgredi in ko se je sabotaža začela širiti po celi deželi. Telefonske zveze med Havrom in Parizom so prekinjene in isto-tako tudi med Parizom in Nan-tesom. Železniška proga Pariz-Confals je prekinjena na štirih mestih. 2,000,000 delavcev je že na stavki Število stavkajočih delavcev se je zvišalo na 2,000,000. Medtem pa vlada pripravlja drastične ukrepe, s katerimi namerava razbiti vedno naraščajoče vale stavk. Smatra se, da je Schuman odločen, da se zoperstavi in zatre delavske nemire in stavke s silo. V premogovnike blizu Arrasa (severna Francija) je vlada že poslala vojaške ojačanja, dočim se iz Saint Etienna poroča, da je prišlo do spopada med vladno milico in delavstvom. Levičarji svarijo delavce, naj bodo oprezni Zasedanje francoskega parlamenta, ki se je vršilo celo noč, je bilo zelo viharno, novo olje pa je dolil komunistični poslanec Florimond Bonte, ki je obtožil Schumana, da ogroža republiko in zahteval, da se ga postavi pred sodnijo. "Schumana bi se moralo postaviti pred sodnijo," je zavpil Bonte. "Nevarnost ne predstavlja ljudstvo, ampak mahinacije reakcionarcev, katere podpirajo vvallstreetski milijarderi, ki želi-lijo razširiti svojo moč po celem svetu." Poslopje komunističnega glasila zastraženo Policija je zastražila poslopje, v katerem se tiska glasilo komunistične stranke "Humanite" in akcionarni državni puč. Demokratični delavci in rodoljubi, vi imate moč, da preprečite ta zločin!" Združeni narodi odobrili delitev Svete dežele Ameriško-sovjetski načrt sprejet pri končnem glas-sovanju v Gen. skupščini NEW YORK, 30. nov. — So-vjetsko-ameriški načrt za delitev Palestine je bil v soboto pri končnem glasovanju v Generalni skupščini Združenih narodov sprejet z več kot dvetretjinsko večino. Za načrt je bilo oddanih sedem glasov več kot pa je bilo potrebno. Končno glasovanje je bilo: 33 držav-članic se je izreklo za delitev, 13 proti, dočim se deset držav ni udeležilo glasovanja. Predsednik Generalne skupščine Oswaldo Aranha je imenoval Bolivijo, Češkoslovaško, Dansko, Panamo in Filipine v posebno komisijo, ki bo nadzorovala ustanovitev dveh držav, judovske in arabske. Odločitev Generalne skupščine je porazno vplivala na delegate arabskih držav, ki so se zo-perstavljali kakršni koli delitvi. Po glasovanju so molče zapustili dvorano. Edino sirijski delegat Emir Adel Arslan je po glasovanju izjavil, da je "ustavna listina mrtva" in da se je glasovalo "za umor." "Vse posledice bodo padle na vas, ne pa na nas," je izjavil Arslan. 2idi so hvaležni Ameriki in Sovjetski zvezi Predsednik ameriške sekcije Židovske agencije za Palestino, clevelandski rabin Dr. Abba Hil-lel Silver, je pozdravil odločitev, kot "novo poglavje v zgodovini Židov." "Židovsko ljudstvo bo večno hvaležno državam, ki so prispevale k tej odločitvi. Posebno cenimo vodstvo Zedinjenih držav in Sovjetske zveze in srečni smo, da sta obe deželi pri reševanju palestinskega vprašanja delali v polnem soglasju." Sovjetski delegat Andrej Gro-miko je izjavil, da je odločitev Generalne skupščine le ena in da je pod sedanjimi razmerami najboljša. Tudi delegat Zedinjenih držav Herschel V. Johnson je izrazil svoje zadovoljstvo, ko je rekel, da je ta odločitev dokaz, da "Združeni narodi lahko obravnavajo nujna mednarodna vprašanja." Načrt za delitev Palestine predvideva poleg ustanovitve dveh držav, židovske in arabske, tudi ustanovitev mednarodnega mesta Jeruzalema. i Arabi v Palestini odgovorili s terorjem JERUZALEM, 1. dec.- -Snoči zadržala v poslopju eno uro vseh so arabski teroristi ubili šest 400 uposlencev. Uredništvo ča-j Židov, 16 ostalih pa ranili, kar sopisa pa je izjavilo, da bo jutri se smatra, da je njih odgovor na tiskana posebna "podtalna" iz-' odločitev Generalne skupščine POROČILO ODBORA ZA SVOBODNI TISK (Nadaljevanje s 1. strani) Mohican Ave., $5.00 in eden $2.50. Frank Fende od podružnice SANS 106 je izročil $87.75. Prispevali so sledeči: društvo Blejsko jezero, 27 SDZ $10.00; po $5.00, Frank Misič, Frances Vidmar, Chicago, 111., Tony Jagodnik, Matt Kern, Frank Žagar in dva neimenovana; eden $3.00, 7 po $2.00, 24 po $1, dva po 50c in trije po 25c. Frank Ilersich, Virden, 111., je poslal vsoto $22.25; prispevali so po $5.00: Federacija SNPJ za Centralni Illinois, društvo 74 SNPJ in Frank Ilersich; 6 po $1.00, dva po 50c in eden 25c. Frank Česen, SANS 106, izročil $17.00 od sledečih: Martin Kokelšek $10, Frank Česen $5 in dva po $1. Mrs. Josephine Zakrajšek od krožka št. 2 Progresivnih Slovenk je izročila $55.00. Prispevali so: društvo Napredne Slovenke, 137 SNPJ, $25.00; po $5: Joseph Seme, Charles Vr-tovšnik, John Centa, Anthony Zakrajšek in Frank Klemenčič, Frank Plut $4.00, in ena $1. V uradu "Enakopravnosti" so izročili Mrs. Juliji Pire vsoto $62.00 sledeči: pevski zbor Sloga $10.00, po $5.00: T. Mrak, Anton Strojin iz Madison, Ohio, Krist Stokel, društvo Zavedni Sosedje, 158 SNPJ, Frank Ver-ček, Maple Heights, Frank Kon-drich, Joseph Jauch, Joseph Ko-tar, Detroit, Mich., in Mike Gole iz Warrensville Center Rd., eden $3 in dva po $2. John Tavčar je izročil $8.50, katera je bila nabrana med prijatelji pokojnega Louis Trbež-nika. Josephine Petrič, tajnica Svobodomiselnih Slovenk je nabrala med članicami vsoto $15. Anton Jankovich od podružnice 48 SANS je ponovno izročil $40. Po $10 so prispevali Joseph Zadnik z E. 93 St. in' Mr. in Mrs. Vincent Coff; po $5: Louis Bostnar, John Cermel, štirje po $2 in dva po $1. Joseph Durn, tajnik SANS 48 je poslal $46 za sledeče: društvo Mir, 142 SNPJ $25, društvo Vi po $2, šest po $1 in dva po 50c Miss Louise Ann Maukoch naj si izposojujejo in posojuje-jo in kadar se zmeša to oboje, pa to dobro ni in rada glava po tem boli, in to Francon prav dobro ve. Tako bi reku in djav sam Žane iz Iblane. # Poročilo podružnice 39 SANS V Sklad SANSa so prispevali: Iskren prijatelj SANSa $70, v maju $50, tako je v tem letu prispeval $120. Klub društev SND za oktober in november $50. Društvo Cleveland, 126 SNPJ $30. Anton Taužel, Tony Svelc, Joe Baraga in Matija Svet mesto venca za pokojno Mary Mulec $20. Slov. nar. čitalnica mesto venca na krsto citalničarja Louis Trbežnik $10. Društvo 475 SNPJ, Clarksburg, W. Va., $5. Mrs. Mary Za-vert v spomin Louis Trbežnik $5. Frances Kaučič, E. 167 St., v spomin Ane Erbežnik $3. Nadalje so še prispevali članarino po $2: Tony Tomšič, Joe Stariha, John Nagode, Rudy Tomšič in Joe Sircel. Za otroško bolnišnico v Sloveniji so darovali Mr. in Mrs. M. Krašovec, 1156 Norwood Rd. $10 v spomin pokojnega Antona Lach. Josephine Petrič $5 v spomin pokojne Ane Erbežnik in Terezija Zdešar v spomin Louis Tr-bežnika. V imenu odbora podružnice 39, najlepša hvala vsem! John Pollock, blagajnik. Vlada v borbi za znižanje cen WASHINGTON, 30. nov.— Trgovinski' tajnik Harriman je v ^boto pred skupnim ekonont-skim odsekom kongresa izjavil, da je administracija odločena, da nadaljuje s svojim naporom proti draginji in inflaciji in bo v ta namen zahtevala, da ji kongres da oblast, s katero bo mogla znižati cene mesa, jekla, lesa in xvxix, UIU»LVU Vi- drugih temeljnih potrebščin, pavski raj, 312 SNPJ, $10; dva . Harriman je med drugim de jal, da bi vlada morala imeti oblast, da zopet uvede kontrolo Clarksburg, W. Va., je poslala' ™Gsnih cen in svetoval, da kon $12.00; za svobodni tisk $7.00 BT^esni odsek v ta namen pokliče in $5 za SANS. pričanje poljedelskega tajni- Andy Hočevar iz Maple Andersoi.a. Heights je izročil vsoto $56. Glede mesa je trgovinski taj-Prispevali so po $10 Andy Ho-j"'^ ^ejal, da bi se ga moglo po-čevar in John Hočevar; po $45: '^®^'^^ ^ zvišanjem produkcije, Anton Perušek, Anton Gorišek | jekla tiče, pa je izjavil, iz Green Rd. in Frank Shem-'da so današnje cene "skrajno rov; štirje po $3, trije po $2 in'Pretirane." trije po $1. , I ---:- Mrs. Milka Slabe od krožka AMERIKA BO GRADILA 2 Prog. Slov. je izročila $21 odjy TURČIJI CESTE sledečih: po $5: James Slabe,| WASHINGTON, 25. nov.— Frank Slabe, Jerry S1 a b e m, Uprava zr. javne ceste bo pod-Frank Karun; eden daroval $1., vzela program za zgraditev cest Mrs. Josephine Cvelbar ^ v Turčiji. Po tem programu se ^=°to:bozacesteporabilo$5,000,000. $17.75, katero je nabrala med rojaki v Sharonu. Iz Eveletha, Min., sprejeta SAMOMOR AMERIŠKEGA . $2.00 od John Pauchnika, od URADNIKA V NEMČIJI John Vidmarja, Livingston, 111., FRANKFURT,, 24. nov, pa $3. Christine Nadvesnik za SANS 49, La Salle, 111., poslala $75. Anton Rednak cd podružnice št. Uradnika ameriškega konzulata F. Lester Suttona so danes našli mrtvega v kleti ameriške ambasade. Sutton se je z očitnim sa- 104 SANS, No. Braddock, Pa., momorilnim namenom ustrelil. poslal $50. i ---- Društvo St l^ouis ABZ, Cone- j ah'a iir a f * United C^^" •tr^^^'f cf" 1^! I nakupovanje KROMPIRJA Yugoslavs $200. Dram. dn Ivan p Cankar Cleveland O rodov. Objava Trumanove doktrine je vlila nov pogum vojnim pod-pihovalcem, da so začeli še bolj glasno vpiti za vojno profe Sovjetski zvezi. Chicago Tribune je, na primer, junija meseca vprašala, ali bi ne bila dobra ideja, če bi se takoj objavilo vojno Sovjetski zvezi: "Povsem sigurno bi morali uničiti Stalinovo vlado, dokler jo še lahko. To bi se lahko storilo v J/G urhh s strašnimi posledicami ... Ali naj se to stori? Ali bi se nam ne obrnil želodec? Mi imamo sredstva." Pri svojem komentarju na takšno hitlerjevsko izjavo je Chicago Sun napisal v uradniškem članku: "Da, tu je strašni sad Church-ill-Hoover-Trumanove doktrine, tu je hitlerizem na delu na ameriškem ozemlju." Neki vljudni ljudje bi utegnili reči, da se ne bi smelo posvečati nobene pozornosti, tistemu, kar piše Chicago Tribune, ker da je to zloben in neodvisen časopis. Nerodno je, da večina naših časopisov praktično sledi isti liniji, ne tako odprto, toda isti liniji preventivne vojne proti Sovjetski zvezi. Pa ne samo časopisi. ampak tudi nekateri naši zakonodaje! in politiki v Wash-ingtonu pišejo in govorijo v istem smislu. Mogoče je kdo od vas čital članek, ki ga je spisal kongresnik vprašanja," katero se je označi- Charles A. Eaton avgusta mese- lo za najbolj peroče vprašanje, ki da utegne razbiti organizacijo Združenih narodov. Ker sem videl, kaj se tam dan za dnevom dogaja,'bi se strinjal s časnikarjem K. M. Landisom, ki piše za Rise and Shine! If you're like most women and do your nails at home, there's no need to be satisfied with less than Professional-looking results. And for glamorous digits at a moderate Cost, try the new Nail Brilliance ky Cutex at your next home manicure session. Recently introduced ky a pioneer manufacturer of beauty aids, this line features a new ingredient, enamelon, that Actually helps defy chipping. Home •nanicurisls who welcome the non-chipping quality will be pleased, too, with the deep, clear colors, the "'gh lustre. Perhaps you're one of the unfortunates who have been unable to use ordinary brands of nail polish because of/ skin sensitivity. Then purity of formula in this new polish will probably be a boon to you. , "The fashion - styled color range includes pale pink, cotton candy, queen's lace, pink spangle, fire engine, robin red, high ruby, and j^lack cameo in addition to color-'ess and natural. Whether you chooB2 table or chair arm for your manjrure session, you'll find it nmdy to use the flat-topped, cylin-"Tr^haped bottle. There's a lotion ail polish remover and two-step, J. *^"nibination base and top coat, teams with these new fashion-f'l^t shades. to 1 ^"^hion-wise help themselves niofu?'' harmony by choosing a Cutex lipstick shade that skin and wardrobe ca in ki je v "The American Magazine" bil priobčen pod naslovom; "Obračunajmo z Rusijo." Kongresnik Eaton je predsednik kongresnega odbora za zunanje odnosa je, ' ki je eden glavnih odborov za oblikovanje naše zunanje politike. Eaton je najprej prikazal Rusijo, kot "brezobzirno in brutalno deželo," Ruse pa kot "številne kot mravlje." Potem je ta "miroljuben Američan," ta bivši "pridigar božjega nauka," da uporabimo njegove lastne besede, izbruhnil na tipičen hitlerjevski način sledeče: . . "Prišel je čas obračuna. Ako-ravno smo demobolizirali večji del našega vojaštva in zavrgli naša letala, smo še vedno dovolj močni, da povemo Rusom, kje naj izstopijo." Samo v zastrupljenem ozračju Trumanove doktrine se lahko trpi takšno na vojno izzivajočo propagando proti eni veliki sili. Dobro je, da sovjetsko ljudstvo in njihovi voditelji ne nasedajo I provokacijam, ker v nasprotnem I slučaju bi se svet že nahajal v i plamenu vojne. V istem članku se je kongresnik Eaton pogreznil v nove globine proti-slovanskega zajeda-nja, ko piše: "Niti Rusi in niti njih tirarli nc razumejo pomena demokracije. Oni so Slovani, kar pomeni jetniki, ali pa sužnji." (Angleški šne žaljivke na račun Slovanov. Izgleda, da Eaton in njemu podobni se niso ničesar naučili od skušenj, ki sta jih dobila Hitler in Goebbels. Baš nasprotno nacističnemu blebetanju Eatona je druga svetovna vojna dokazala, da "Slovani" niso sužnji, ampak bdrci za svobodo in nezavisnost, takšni borci, da so jih občudovali vsi svobodoljubni narodi. Ali naj na primer spomnimo kongresnika Eatona na besede generala Mac Arthur ja glede borbenosti in vloge Rdeče armade v najbolj kritičnih časih vojne, v dnevih Stalingradske borbe? Res je, da so naši uradni krogi udobno pozabili na takšne hvale Rdeče armade in Titovih partizanov za časa vojne od strani n^-ših voijaških voditeljev. Dejansko te hvale danes zamerjajo. Celo, še hujše. Te hvale se danes označa za izdajstvo. Dobro, če je to, kar Eaton in njemu podobni nazivljejo izdajstvo, jim bomo odgovorili z besedami borcev v naši vojni za neodvisnost: "Ce je to izdajstvo, izkoristimo ga v največji meri." MARSHALLOV NAORT Kot vam je znano, je neugodni odmev Trumanove doktrine, tako v deželi kot v inozemstvu, prisilil naše politike, da so spremenili taktiko. Izgleda, kot da so po daljšem pomisjeku sami spoznali, da klika za "reševanje sveta pred rusko agresijo in komunizmom ima Hitlerjev prizvok, katerega je ljudstvo sveta zasovražilo. Tako je namesto govoric o borbi proti komunizmu in pošiljanju ameriške vojaške pomoči tej ali pa oni vladi, državni tajnik George C. Marshall v svojem govoru pred študenti Harward univerze 5. junija ponudil evropskim državam ekonomsko pomoč za obnovo. Ta odgovor je pozneje postal poznan pod imenom "Marshallov načrt." Izraz je prvenstveno naslovni opis govora. To ni "načrt" v nobenem pomenu besede ; to je bplj predlog, ki se tiče ekonomske obnove Evrope. Jedro predloga je, da se evropske države sestanejo in sklenejo medsebojni sporazum glede svojih potreb, da odločijo, koliko lahko same prispevajo in kaj bodo potrebovale v obliki pomoči od Zedinjenih držav. Tedaj bi naša vlada in kongres odločili, kaj lahko storijo za te države. Prvotno so nekateri liberalci mislili, da je Marshallov načrt odstopanje od Trumanove doktrine in so ga kot takšnega pozdravili. Toda dogodki so dokazali drugače. Takoj po govoru v Hawardu je Marshallov načrt za obnovo-Evrope bil razkrinkan v direktivah, ki jih je isdal komandant ameriške okupacijske zone Nemčije gen, Lucius Olay. Tisti, ki ste proučili ta dokument veste, da je glavna točka teh navodil gen. Claya obnova nemške industrije, kot poglavitni cilj ameriške pomoči Evropi. To je postalo bolj očividno na Pariški konferenci 16 držav, kjer se je razmotrivalo o Marshallo-vem načrtu in iz izjav članov vlade kot Harriman^, državnega podtajnika Claytona (glavnega svetovalca na Pariški konferenci) in drugih. Bivši državni pod-tajnik in sedanji kolonar "The New York Herald-Tribune," Summer Welles je zapisal: "Naša vlada je sedaj naznanila, da bo zavrgla višino industrijske zmogljivosti vzhodne Nemčije, kot je to bilo utrjeno v Potsdamu in obnovila višino (industrijske zmogljivosti) iz leta 1936. Ne bi smeli pozabiti, da je bila to raven, pri kateri se je izdelovalo 'topove rajši kot pa maslo' in samo tri leta pozneje PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE NAŠ ČEBELNJAK Koliko novih članic ste že pridobile vašemu krožku? še je čas! Kampanja se zaključi z Novim letom. * Potrošimo manj za luksus — več za dobre, koristne stvari in ideje. — Luksus izgubi svoj blesk, dobra stvar, dobra ideja pa je trajne vrednosti, ki nosi lepe obresti. # Vesel dogodek! V soboto 15. novembra se je poročil. Frank, L. Wolf, sin dobro poznane Wolfove družine iz 14703 Sylvia Ave., z Marie Person, hčerko Amelije Person. Ženinova mati, Frances je agilna članica krožka št. 1 Progresivnih Slovenk ter je bila večletna tajnica istega. Naše iskrene čestitke! Medtem ko smo imele "Progresivne" v Euclidu to jesen maškeradno veselico, v Collin-woodu dramsko predstavo, pa se pripravljamo na St. Clairju za predbožični Bazar, ki bo na soboto 13. decembra v SND. Na ogled in za prodajo bo mnogo ročnih del, šivanih in pletenih, dobro in doma izdelanih predmetov, ki so kot nalašč za božična darila, ženi, materi ali prijateljici. Pridite, kupite in podprite to našo vrlo žensko organizacijo. # Ali ni razveseljivo poročilo naše glavne predsednice, Cecilije šubelj? Vsepovsod živahno zanimanje za razširjenje naše organizacije! Kar v kratkem času pet novih krožkov! To ni nobena malenkost, cenjene članice in vse priznanje našim glavnim odbornicam ter rojakinjam po naših naprednih našel-' — Pks v avditoriju SND. binah, ki so se uverile o potre- decembra, nedelja. — Hrv. bi in koristi "Progresivnih Slo-j Narodno Vi ječe—Koncert v venk". Le tako naprej, dokler! avditoriju SND. ne bo v naši sredi sleherna decembi%, nedelja. — Kon-ameriška Slovenka, ki čuti po-1 P^v. zbora Slovan v Slov. - I Društveni koledar decembra 5. decembra, petek.—Veterans Blaškovič Post 5275—Ples v avd'itoriju SND. 6. decembra, sobota. — Croatian Pioneers štev. 663 CFU trebo novega časa, da se pouči o važnih vprašanjih, najsibo glede gospodinjstva, zdravstva, literature, politike, itd. Svet gre naprej in o vseh teh stvareh nam je treba vedeti več, kot smo vedele do sedaj. Kajpada! ^^^mbra, petek. — Rich- moramo pa pri krožkih t u d i j Memorial Post No. 661 gledati, da bo prosvetni odbor,' —Ples v avditoriju SND. ki ima skrbeti za disku/i je, pre-' decembra, sobota. — Com- davanja, čitanja in demonstra-i I'adeg No. 566 SNPJ—Ples v cije kako se ena ali druga reč avditoriju SND. napravi, pridne na delu in ved-,^^* decembra, nedelja.—Young no pripravljen s čim novim in' Clevelanders Club — Ples v stavek se glasi: "They are SLA.VS, which means captives omogočilo Nemčiji, da je spvo-or slaves," kar je težko prevesti, 'žila največjo vojaško ofenzivo, ker je to angleška igra z bese- kar jih je svet kdaj videl aami). Nemško ljudstvo je danes daleč Ko čitamo take žaljive opazke holj nevarno, kot pa je bilo na v našem "svobodnem" ameri- dan zmage. Nobene zavesti škem tisku, ne moremo kaj da, vojni krivdi ni. Samosožalje je se ne bi nahajali v dvomih, če drzno . . . Marshallov načrt ne smo v Ameriki, ali pa v naci- bo veljal niti papirja, na kate-stični Nemčiji. Samo v nacistič- ^ f ew je spisan, če ne bo premog nem tisku se je lahko čitalo. tak- iu jeklo Porurja postal svojsten. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop. 7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. koristnim. To jesen je posegla kruta smrt in bolezen v družinsko sredo večih naših članic. Mary Ogrinc (iz znane Cesnikove družine) je preminul dragi soprog Ludwig, in Tolarjeyim pa je umrla ljubljena mati, Ivana. Pogreb obeh se je vršil po civilnih obredih ter sta bila položena k večnemu počitku na Lakeview pokopališče, žalujočim ostalim naše globoko sožalje! Težki operaciji pa sta prestali, naša poznana društvena delavka, ustanovna članica Progresivnih Slovenk in "Ivana Cankarja", Jo-sie Močnikova, sedaj bivajoča na 1964 E. 221 St. Euclid, O. in naša bivša Clevelandčanka in pridna "Progresivna" dopisova-telka, Anna Prime, sedaj bivajoča v Greenwood, Wisconsin. Obema želimo čimprejšnje popolno okrevanje! Naša napredna društva prejemajo Louis Adamičevo revijo T&T in dobivamo jo tudi "Progresivne Slovenke". Več naših članic, ki niso vešče angleščine je že izrazilo željo, da bi se jim sem in tja po sejah raztolmačilo en ali drugi članek v imenovani reviji. Tudi bi bilo priporočljivo, ako bi imele potem o enem ali drugem predmetu diskuzije. Zadnje številke sp zelo bogate po vsebini, kot o rešitvi delavskih problemov, o plemenskih predsodkih in posebno zanimiva so razkritja o zakulisni igri za tretjo svetovno vojno. Ce hočemo dobro same sebi in deželi, katere državljanke smo, potem nas morajo zanimati vse te stvari ravno toliko, kot naše predstavnike v kapitolu in še bolj. Saj se gre vendar za naš obstoj, za naše blagostanje! — Tudi priporočamo, da si naročite revijo za vašo družino ali da pošljete naročnino kot božično darilo za vašega sina ali hčer, njih prijatelja ali prijateljico. Cena je $2.00 letno. Naslov: Louis Adamič, Milford, New Jersey. Pod-' primo dobro in koristno čtivo! avditoriju SND. 14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. decembra, petek.—Veterans Club—Ples v avditoriju SND. 20. decembra, sobota — Spartans No. 576 SNPJ—Ples v avditoriju SND. 21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo iTd. 25. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 27. decembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št, 18 SDZ — Ples v avditoriju SND. 28. decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran' New "One-Arm" Lock F ■ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra, sreda. — Silvestrov večer Kluba društev SDD v Društvenem domu na Recher Ave. 31. decembra, sreda. — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba društev SND—Ties v obeh dvoranah SND. JANAEJA - 1948 3. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke št. 137— Ples v avditoriju SND. 9. januarja, petek. — Veterans Club št. 2—Ples v avditoriju SND. ■ 10. januarja, sobota. — Glasbena Matica—Ples v avditoriju SND. 11 januarja, nedelja. — Ples društva "Vipavski raj" šttev; 312 SNi'J v Sloy. del. domu na Waterloo Rd. 11 januarja, nedelja. — Ples in igra dramskega društva "Naša zvezda" v Slov. društvenem dobu na Recher Ave. 16. januarja, petek—Comrades št. 566 SNPJ—Ples v avditoriju SND. 17. januarja, sobota. — Glas cleVelandskih delavcev S.D.Z. —Ples v avditoriju SND. 18. januarja, nedelja. — Ame- rican Russian Club—Koncert V avditoriju SND. 23. januarja, petek, —Cavalier Club—Ples v avditoriju SND. Neka ženska iz zavetišča "Steinhof" na Dunaju izjavlja, da je Hitlerjeva vdova, da je imela z njim otroke in zahteva od države pokojnino. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete-vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street BDE 27S0 NEW YORK—No need for Richard to come and open the door for this pretty housewife. Yale's new spring latch, pictured here, features "one-arm" action. The new lock makes it possible for one person to open the door with ease, though encumbered with packages, without having to have both hands free to manipulate key, lock and door knob. A revolutionary invention, the lock also has new material ^nd mechanical patented improvements which make it impossible for anyone except a master locksmith to pick it. It heads a series of new night latches which are the first new products in the builder's hardware line announced by Yale & Toxvna since the war. ZAVAROVALNINO proti ognju, +a+vini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 SLOVENSKA KUHARICA NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku JE NAPRODAJ V URADU "ENAKOPRAVNOSTI" CENA KNJIGI $5 =---^ . : ' V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti \ STRAN 4 BORIS GORBATOV NEUKROCENI TARASOVA DRUŽINA (Nadaljevanje) — Nimam kaj pripovedovati, — se je nasmehnila. — Kako bi neki mogla razmišljati o takšnih stvareh. — Ti si bil v našem razredu najbolj umen, dekleta so te celo dražila, da si filozof. Jaz sem. preprosta deklica. Živim enostavno, kakor mi zapoveduje vest. — Vest! Dobra beseda, — je dejal in se smehljal. — škoda, da so nam jo redko omenili. — Čemu bi nam o nji govorili? Vest imaš, o nji ti ni treba govoriti . . . Pogledal jo je nežno, pozorno. — Tudi ti si se postarala, Nastja, — je dejal. — Postarala! — Ne. A bila si vendar deklica. Zdaj ni več deklic . . . . — Ni jih, ne... — Mnogo nežnih besed ti prinašam, Nastja, — je tiho spregovoril. — Kolikor jih jezik pozna — toliko ti jih prinašam, a še mnoge sem si izmislil. — Nikar! — se je prestrašila. — Tako skrbno jih nosim, da jih ne raztresem, da jih na poti ne izgubim. — Nikar! — je spet ponovila in zakrila obraz z dlanmi. — Nikar? — se je otožno nasmehnil. — Prav, pa ne bom, — in pokorno je izpustil roke. — Zdaj ne smemo misliti na svojo srečo ... —, je zašepeta-la. — To je sramota. — A na ljubezen ? — Niti na ljubezen ne. Jaz tako že vem. — Pa jaz? — Tudi ti veš. — Nastja! — se je pritisnil k nji. — Nikar! — ga je strogo zadržala. — Zd&j nikar. Pozneje, — Pozneje? — se je grenko, zasmejal. — Ali bova doživeli ta "pozneje"? — Bova! Bova, Pavlik! — Prav! — je rekel užaljeno. — Jaz ne bom. Samo zato sem ti hotel govoriti o . . . ljubezni, ker sva se srečala: pozdravljena. Zbogom. Odhajam. — Odhajaš? — Da. Jutri. Nič ni vprašala, samo srce se ji je nenadoma, skrčilo . . . — Odločil sem se, da se pre-bijem do naših, Nastja, — je dejal tiho. — Osemnajst let mi je... lahko se že borim. Pogledal jo je sijoč od ponp-sa in vprašal: — Je tako prav? — Dd-a, — je neodločno odgovorila. — Prav . . . tako bo laže. — Laže? — se je začudil. Takšnega odgovora ni pričakoval. — Da, laže. Tam se borijo odkrito, in če umirajo — so med svojimi. Razjezil se je. — Kako pa naj drugače? Kako drugače? — Kakor se borimo mi, — je kratko odvrnila Nastja. — Kdo — vi? — Ilegalci, — je zašepetala. Začudeno jo je pogledal: — Mar obstoja ilegalna organizacija? Kaj? — je vprašal šepeta je. — Obstoja, — je skomizgni-la z rameni in s pogledom nanj pokimala z glavo. — Ti, Pavlik, si prehodil vso Ukrajino, pa nisi naletel niti na partizana, niti na ilegalca? Sklonil je glavo. — Kaj sem ti pravil, — se je opravičeval. — Iskal sem, se mučil, izbiral . . . — Oni pa so se borili in umirali, — je tiho dopolnila Nastja. In vzdihnila. — Ej, Pavlik! Molčal je, glave ni dvignil. Nato je vprašal oprezno in potihoma, ne da bi se ozrl k Nastji: — Ali smem — k vam? Veselo se je nasmehnila. — Seveda, Pavlik. — Mi veruješ? — Kako bi ti ne verjela, -je preprosto odgovorila. — Saj sem ti že rekld!': ljubim te. 9 Taras se je vračal v domače miesto ... Spešil je. Tri mesece je bil z doma in brez vesti od tam. Ali je družina še živa in zdrava ? Nekje na poti je srečal tudi novo leto, tri in štirideseto. Zarja se je zasvitala rdeča, krva va . . . "To bo krvavo leto" — je zmajal z glavo Taras. — S krvjo so nas podjarmili, s krvjo se bomo osvobodili." Težka so postala zdaj pota, po katerih je hodil. Pravega snega še vedno ni bilo in jesen sko blato se je spremenilo v če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročile jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Uncle Sam Says V/N<5sn"^ How about shopping today for Christmas 1957? There's one gift on the maritet everywhere in America which not only will warm the he^rt of the recipient this Christmas, but 10 years hence when it will mature at the rate of $4 for every $3 you pay for it now. That's United States Savings Bonds. Santa will be glad to say to your loved ones and friends, "Merry Christmas 1957," and leave the present with a great future. Include your bank or post office savings bond window on your Christmas shopping tour. U. S, Tnasury Department zmrznjene grmade, da je bila hoja težavna. Dobro, da je vzel s seboj krznen plašč za zameno, — zamenjati ga ni mogel, pa je zdaj njemu samemu prav prišel. Taras je spešil. Vlačil je za družino vrečico žita in malo krompirja s seboj, — vse, kar je mogel- dobiti po opusto-Šenih vaseh. Glavno je bilo, da je prinašal domov dobre vesti. Morda že vedo, morda pa še ne. Žive začepljeni . . . Povedal jim bo, počasi in svečano, da so Nemci pri Stalingradu poraženi In čuje se: naši so udarili na Donu. Krepko udarili. O tem je slišal praviti na ve liki cesti, tam se vesti hitro raz-našajo. Potrdili so tudi tisti, pri katerih se je oglašal — s Stje panovim naslovom. Pa ima tudi Taras sam oči. Velika cesta je kakor razgrnjen zemljevid, samo brati ga moraš znati. "Glej, Nemce je razpihnilo, razbežali so se! " — je škodoželjno pripomnil Taras. Nekoč je nočeval v neki vasi, pa je zaslišal glasove in bega-nje po dvorišču. Vstal je, stopil ven. Vse dvorišče je bilo polno policistov. Begali sp sem in tja in hrup je bil okrog voza; Tarasu šine misel: bežijo. Prisluh ne. "Gospoda, gospoda!" — je nekdo vpil. — "Počakati moramo poveljnika. On bo ukazal." "Čemu neki!" — je kričal dru gi. — "Ne, gospoda, odšli so." — "To je vendar^nemogoče, gospoda!" — Slišati je bilo na vse načine samo: 'Gospoda!" — in Taras se ni mogel krotiti — za-krohotal se je. — Gospoda pa, gospoda! ■ je dejal in lokavo pomežiknil. — Tovariši pa gonijo, kaj? To vest je nosil domov kot največjo dragocenost: , naši so ugnali Nemce. Prišel bo domov, zbral svoje drage in povedal: "Pozdravljam vas, moja družina! Naši gredo!" In pogledal bo Andreja. Svarilno bo pogledal. Nič ne bo rekel, samo pogledal ga bo. Sin naj povesi glavo. Potem bo poklical Nastjo k sebi. Najprej jo bo nabil . . No, to je pač tako, zaradi lepšega rečeno. Tepel je se veda ne bo, ampak oštel — oštel pa. "Pred očetom, — ji bo rekel, — nimaš skrivati ničesar; ne ženina, ne opravkov." In ko jo bo oštel, I bo strogo rekel: "Naš slavni partijski tajnik in moj šin, tvoj brat, Stje-pan Jacenka, ti ukazuje, ukazuje brez prigovora, da me od-vedeš k zanesljivim ljudem, ki jih poznaš. Pojdi, vodi me!" Potem obišče starce. Vse, kar jih je še živih, kar jih je še, ki dihajo. Z vsakim se pogovori posebej, obzirno, kakor je učil Stjepan. A vsakemu pove svoje- Dejal bo; "Vsak posamezni izmed nas je poštenjak ... le da hranimo svoje poštenje v skrinji, kakor balo za nevesto. Ne, na mizo položi svoje poštenje, v boj ga vrzi!" Glej, mesto ni več daleč . . . Ni ga še videti, skriva se v megli, ali srce ga že čuti, hiti . . . ENAKOPRAVNOST Že se kažejo tovarniški dimniki. Taras obstane in sname kapo. Mesto z mnogimi dimniki, kakor velika ladja. Dimniki, dimniki, dimniki . . . Zdaj so mrtvi, niti iz enega se ne vije dim, nekoč pa je Taras poznal vsak dim, razločil vsako sireno po glasu ... — Dočakal bom! — je dejal in stisnil pest. — Dočakal bom! Zadimili se bodo, kakor prej. Nič hudega. Dočakal bom! In potisnil je svojo samokol-nico naprej. Razmaknilo se je pred Tarasom'predmestje, ulice so peljale navzdol, proti središču. Taras pozna tukaj vsak kamen. Vsako opeko. Gin jen je gledal po znanih ulicah. — Vse je, kakor je bilo! — se je blago nasmehnil. — Vse, kakor je bilo. Kakor ne more tujec spremeniti naše duše, tako ne more preustrojiti po svoje naših mest, naših običajev. Vse je, kakor je bilo . . . Samo tega ni bilo — vislic . . Tarasu nehote zastane noga. Mnogo je bilo vislic na njegovi poti, lahko bi se bil že privadil. Toda vislicam se ne moreš privaditi. Na teh vislicah je visela deklica. Tanka, suha, kakor deček. Dekliška glavica ji je omahnila na ramo in odrevene-la. Taras je stopil bliže, se zagledal in nenadoma tako strašno zavpil, da bi mogli vzdrhte-ti kamni na pločniku. — Nastja! — in brez zavesti se je zgrudil na pločnik. Zavedel se je doma na postelji, nad njim se je sklanjal objokani, zgubani ženin obraz. — Mati! —. jo je tiho poklical. — Kam si dala hčerko? — Hčerko ? Pala mu je na prsi in zajokala. Z roko jo je pobožal po sivih laseh. — Tiho, žena, tiho! — je rekel komaj slišno. — Nastji ne pomagajo solze, — pa je še sam zastokal. Pavlik je stal pri vratih s po-vešeno glavo, — ni mogel več jokati. On je našel Tarasa in ga pripeljal na samokolnici. Prepoznal ga je po strašnem kriku: "Nastja!" — Tudi sam je bil prvi dan tako vpil. A jokati ni mogel več. Dva dni je prestal ob vislicah pod Nastjo. Nihče ga ni preganjal, Nemcem zdaj ni bilo do njega. Motril je Nastjin posineli obraz, njene oči, pokrite s tenčico smrti, in zdelo se mu je: Nastja se pogovarja z njim. Vedno je bila molčeča. Vedno je znala govoriti molče; "Ti me boš mašče val, Pavlik, kajne?" — ga je vpraševala. —; "Bom! — je šepetal. — Nauči me, kako naj se maščujem, da boš zadovoljna." — Molčala je. — Komaj opaž no» so se posmehovala njena otožna usta. Ponosno je dočakala smrt; Rabljem se je sme jala v obraz, a Pavliku se je zdelo, da se smeje njegovi pla-hosti. "Samo ne v verzih, Pavlik. Ver?ov ni treba!" — Hčerkica! Hčerkic^ moja! — je naricala babica Jevfrozi-nja. Zakaj so te, nedolžno! Nisi kradla, nisi žalila . . . — Molči, žena, molči, — je šepetal Taras. Ne žali Nastje — Ko bi le pustili, da jo pokopljemo! je jokala Jevfrozinja. Da poljubim njene modre očke. Umijenf . . . Molči žena, molči! Nastji ni treba teh obredov. Za vse se bomo maščevali, — je tiho dejal Pavlik. — Samo povejte, kako, da bo zadovoljna. Kdo je ta? — je vprašal Taras in pokazal na Pavlika. Nastjin tovariš, — je rekla Antonina. — On vas je tudi pripeljal domov. Ni mi žal za moje življenje, — je razburjeno dejal Pavlik. — Samo — kar koli si izmislim, vse je premalo za Nastjo. Mila je tako . . tako ... 1. decembra 1947 — Maščevali jo bodo moji sinovi! — je rekel Tarp,s. Ljudstvo jo bo maščevalo, ne bo je pozabilo ;— Nenadoma se domisli, pogled mu ošine vse, ki so bili zbrani ob postelji, kakor da išče nekoga. — Kje je Andrej? — vpraša in namršči obrvi. — Njega ni v naši žalosti? ■ — Andrej? Andreja ni. . . je zašepetala Antonina in nenadoma bruhnila v jok. — Kje pa je? — Odšel je, Andrej . . . Takoj za vami je odšel. — Kam? — Ni povedal. Samo to je naročil: povejte očetu, da bo še slišal o meni. . — Taa-ko! — je rekel Taras. — Sam sem! — in je pogledal objokane ženske. — Zakaj ste me položile v posteljo? Zdaj ne smem ležati. Pustite me. Vstal je in počasi pretegnil hrbet. — Mojo palico mi dajte . . . — je dejal tiho. — Brez palice bom zdaj težko hodil. Dali so mu palico in opiraje se nanjo, je šel preko vse izbe do Pavlika. — Kako ti je ime ? — je vprašal in se ustavil pred njim. — Pavel. Taras ga je dolgo molče motril. Potem je tiho spregovoril: — Popelješ me k zanesljivim ljudem . . . Nastje ni, nle boš pa ti vodil. Nič zato. S krvjo so nas podjarmili, s krvjo se bomo osvobodili. Nič zato.. Naslednjega dne je stopil Taras k Nazarju. Našel ga je ležečega v beli srajci pod ikonami. — Kaj ti je, Nazar? — ga je vprašal preplašeno. Sosed je počasi okrenil svoj obraz k njemu. — A-a, Taras! — se je bledo nasmehnil. — O pravem času si prišel! Taras je sedel na posteljo in strahoma pogledal Nazarja. Sedaj je bil sosed tih in svetel, ko da je od njega odpadlo že vse, kar je zemskega, prirojena mu naglica in zgovornost sta ga zapustili. Poslavljal se je že od sveta. Tu ni imel nobenega opravila več. — Ni prav tako, Nazar! — je očita je zmajal z glavo Taras. — Slab čas si izbral. — Nisem sam izbiral. Smrt mi je poslala poziv. — Nikar ne pojdi! Ne vdaj sel Smrt ni Nemec, ne moreš Zdstopniki Enakopravnosti" ★ , Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. ★ * collinwoodsko in euclidsko okroije; JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 ★ Za n*wbuiško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 se ji upirati, — je krotko spregovoril Nazar in. zavzdihnil. — Za tvoje gorje sem slišal, sosed. Vse bodo pobili, hudobneži. Nekatere ubijejo s hitro smrtjo, nas pa — s počasno ... — Ne smeš zdaj umreti, 'Nazar! — je zopet dejal Taras. — Prišel sem k tebi po opravkih. — Svoje opravke sem končal, — je tiho zašepetal Nazar. — Oprosti mi to, sosed. (Dalje prihodnjič) Dela za ženske Operatorice šivalnih strojev Izurjene delavke imajo prednost. Naučimo začetnice. Plača od ure komada. BERTON'S INC. 1220 W. 6th St. Prodajalke Za polni čas. Tedenska plača. Zglasite se pri Fanny Farmer Candy Shoppe 1923 E. 19 SI. Razno SPIEGEL'S QUALITY JEWELRY STORE 11708 Buckeye Rd. Fino zlatnino za stare in mlade dobite pri nas po nizki ceni. Odprto od 9. zj. do 8. zv. Popust damo z vsakim nakupom za $10 ali več. POHIŠTVO popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 St. RAZPRODAJA KOŽ IN USNJA za pošiljke v stari kraj MARTIN JAKULIN 12520 Shaw Ave. harmonike vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah VSE DELO JE JAMČENO Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa. TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 6 2nd St.; vhod mamo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tal.: EN 5013 ' Odbor, podr, št. 14 Slovenske ženske zveze za leto 1947: Frances Rupert, častna predsednica, Jennie Puncoh, predsednica, Antonia Svetek, podpredsednica, Mary Unetič, 922 E. 209 St., tajnica, Antonia Sterlekar, blagajničarka, Mary Štrukel, zapisnikarica. — Nadzorni odbor: Frances Globokar, pred., Frances Grčman, Agata Zaje. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave." ob 8. uri. august kollander v Slov, Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderjn boste vedno dobro postreženL Dela za moške BOLNIŠKI STREŽNIK DOBI SLUŽBO TAKOJ Izvrstna prilika. Tedenska plača. CHASE BRASS & COPPER CO.. INC. 1260 EAST 260th St. RE 3355 JOB SHOP DIE MAKER prvovrsten za štampiranje dies. Najboljša plača od ure. THE SCHUSTER TOOL & DIE CO. 6207 Sargeant Ave. Obiralec govejskih kosti Mora hiti izuri en. Dobra prilika za zanesljivega delavca. MARKS & SON 3325 W. 65 St. ME 5320 AT 8757 Polishers Plača od ure ali komada. 5 dni tedensko. Dobre delovne razmere. Izvrstna prilika za dobre delavce INDUSTRIAL POLISHERS INC. 3430 W. 137 St. Avtni mehanik izurjen dela na Packard izdelkih. 44 ur tedensko. Določena plača tedensko. Vprašajte za Mr. Karshner 17901 Detroit MAŠINISTI Prednost imajo moški z skušnjo v tovarni Samo nočno delo. Nadurno delo in premija za nočno delo; dobička-deležni. THE CYRIL BATH CO. 6984 Machinery E. 70th, severno od St. Clair Zemljišča Shaker Heights za 3 družine; 5-5-3;^ 2 stanovanja prazna. Cena $20.000. Shaker Heights—za 2 družini; 6-6 1 stanovanje prazno. Cena $18,000. YE 7416 Hišo s 10 sobami na 8700 Lorain Ave. se mora preseliti po 26. dec. 1947; proda se najvišjemu ponudcu; vsa hiša razen grelne naprave na olje; pošljite ponudbe na W. O. STEUDEL 8620 Lorain Ave. Veterani ali ne-veterani Avon Lake Village. Nove hiša s 5 ali 6 sobami; Colonial tipa. Lota 50x120; sedaj se jih zgotavlja. Brookfield Rd., Stop 57. Prodaja gradbenik-lastnik WO 4122 DOBER NAKUP Garfield Heights, žrtvuje se loto 40x140 na Orme St. Je vodovodna kanalizacija, plin, voda. $500. Samo majhna svota takoj. Lota 40x175 blizu Joseph Raymond St. $600. Majhno vplačilo takoj. JENNINGS REALTY CO., 14900 Broadway. MO 1797 ali MI 9564. ' SILSBY-TAYLOR 6 sob hiša, Colonial lesena in shingle; zgotovljeno 3. nadstr. Lahko takoj prevzamete. Prodaja lastnik. Cena $13,900. ER 2259 Duplex dom ena stran poleg druge; 6 sob in kopalnica v vsakem stanovanju. Posamezni kleti in podstrešje. Dober nakup. Pokličite za dogovor GA 9026 NOVI DOMOVI odprti na ogled dnevno od 4. do 7., ob nedeljah od 1. do 6. Na E. 119 St. od Granger Rd., Garfield Hts. 6 sob. Takoj $1,000 z G. I. posojilom, brez tega, $3,000 takoj. V nekatere se lahko takoj vselite. Samo še nekaj jih je. H. BALIN & CO., Gradbenik 3894 E. Anlisdale Ave.. EV 2516 Proda se ledenico, ki drži 50 funtov ledu, m pralni stroj, star eno leto. Vse v prvovrstnem stanju. Poizve se 9213 Hillock Ave., zgoraj NAPRODAJ je lota 40x140 v collinwoodsk' naselbini, na kateri se nahaja hi^® za 2 družini s 4 sobami za vsako družino. Klet pod vso hišo, zada) je poslopje, pripravno za vsakršno delavnico.'Lep vrt. Proda se s P",' hištvom za 4 sobe in se lahko takoJ vselite, ko je kupčija zaključen®: Pokličite po 5. uri popoldne vsa* dan. LI 1299 OGLAŠAJTE V- , "ENAKOPRAVNOSTI'