se Velja po pošti: == ha celo leto naprej . K 26-— bi pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6-50 ta en meseo » . » 2'20 n Nemčijo oeloletno » 29'— ta ostalo Inozemstvo » 35"— s V upravnistvu: — Z« oelo leto naprej n pol leta » ss četrt > » is en meseo K 22-40 » 11-20 » 5-60 ____ __ . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. ===== Inserati: ===== Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 > za trikrat.....» 10 > za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst. Izhaja: vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. Mr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah fitev. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma so ne ■s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ™ P olltlten list za slovenski naroi 1. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 6. im = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = ■■ Dpravniafeega telefona štev.'188. == Današnja številka obsega 4 strani. "^C Pozor Slovan!) Državni zbor se skliče, kakor sc poroča, 3. oktobra, ako ne nastanejo ncovir-jive zapreke. Bienerth namerava obraz-ožiti svoj načrt o spravni akciji med Celil in Nemci ministrskemu odboru 1. in 2. sep-embra. Posamezni ministri se bodo pogajali o podrobnih vprašanjih s poslanci. Vled nemškimi in češkimi veleposestniki nadvladuje mirovna struja. Poroča se tudi, Ja zasliši najbrže cesar Franc Jožef sam voditelje velikih strank. »Hlas Naroda« poroča, da je naznanil češkemu deželnemu odboru namestnik višjega deželnega maršala princa Lob-ovica, prelat dr. Burian, ki je vodil sejo, da se namerava sklicati češki deželni zbor v drugem septemberskem tednu. Namestnik Coudenhove je vprašal po 3ienerthovem naročilu deželni odbor, če e zadovoljen, da se skliče češki deželni zbor dne 15. septembra. »Hlas Naroda« pristavlja: Sklicanje češkega deželnega zbora dne 15. septembra še ni zagotovljeno, ker se ne morejo dati garancije, ki jih zahtevajo Nemci, konservativno veleposestvo se upira za-itevi, naj odstopi eno deželnoodborniško nesto ustavovernemu veleposestvu. Niti 'ladi skrajno prijazna glasila ne upajo, da »e doseže za zasedanje češkega deželnega bora vsaj premirje. Za češko-slovanski katoliški shod v kraljevem Gradcu se z vso marljivostjo lelajo predpriprave. Sklicatelji upajo na dobro udeležbo. Agitacija je dobro vpeljana, zaupuištvo po posameznih škofijah iz-iorno funkerjonira. Na shodu govori tudi loslanec dr. Krek. Udeležita se ga kardi-lal Skrbensky in budjejeviški škof Httlka. O dunajskem katoliškem shodu, ki se ?a Slovenci ne udeležimo, se je poročalo, ia se bodo smeli posluževati govorniki udi materinščine. Samoobsebi umevno e, da se na splošnem shodu avstrijskih katoličanov sme rabiti vsak jezik. A kar ie samoobsebi umljivo, nočejo razumeSti graški, ne znamo, kaj so, ali krščanski socialci, ali konservativci ali vsenemška rščanska stranka. »Grazer Volksblatt«, ki je osobito razširjen med Slovenci po Spodnjem Štajerskem in po Koroškem, piše, da mora biti razpravni jezik na shodu avstrijskih katoličanov nemški, zato ker se vrši na Dunaju. Priporoča, naj zapuste Nemci dvorano, ako bi se nastopilo na katoliškem shodu v kakem drugem kakor v nemškem jeziku. »Grazer Volksblatt« hodi pota, ki so v popolnem protislovju z načelom katoličanstva, z evangelijskim načelom: Pojdite in učite vse narode! Zato »Grazer Volksblatt« ni več katoliški list, ker prezira temeljna načela katoličanstva in je navzet modernistiškega proii-katoliškega duha. Brez škode ga ne sme več citati noben veren katoličan. Listi, ki so sedanji vladi zelo 'blizu, so pričeli zdaj vihteti kulturnobojno ragljo. Nemško časopisje dela zdaj namenoma na kulturen boj. Namen je zelo prozoren. Moric Benedikt je v svojem listu že dolgo časa hujskal na kulturen boj z očividnim namenom, da razbije »Slovansko Enoto«, mogoče tudi. da loči Nemce. Napada zdaj grofa Stiirgkha, češ, da je izročil šolo »klerikalcem«; očita mu, Ida se je ponižal za slugo klerikalizmu. Med Benediktom in »Die Zeit« razmerje ni kdosigavedi kako prijateljsko. Je slično razmerju med psom in mucko. A »Zeit« zdaj zvesto sledi Moricu in stika po klerikalnih strahovih. Jud, ki piše »Zeit«, izkuša prekositi >juda Morica. Moric napada Stiirgkha, Singer se je pa spravil na papeža. Sv. Oče Pij X. jc pravičen vsem narodom. »Zeit« pa očita sv. Očetu, da je prijazen Slovanom in tako neposredno irujska katoličane proti papežu. Judje hočejo imeti v prihodnjem državnozborskem zasedanju kulturno debato. Upajo ž njo doseči nesporazum lje-nje med Slovani in ribariti v kalnem. Škodovali katoličanom ne bodo, ker smo avstrijski katoličani za pravice katoličanstva 'čuječi in 'bomo 'znali odbiti napade po-judovljenega 'svobodomiselstva na naše svetinje, med katere spada v prvi vrsti verska šola. Provincialno svobodomiselno nemško časopisje seveda piše tako. kakor mu godejo veliki judovski časnikarski svobodomisleci. Nekateri slovanski listi so se nemškemu semitskemu hujskaškemu časopisju že usedli. Masarykov »Cas« n. pr. piše, da jc zatvoritev »Svobodne šole« na Dunaju vstanu jeseni izzvati boj vseli kulturnih in svobodomiselnih elementov za svobodno šolo. Ko se jc šlo za VVahrnumda. jc bil podoben špektakel. Toda razumni elementi so se izognili kulturnemu boju in se bodo zdaj tudi. Politiško obnebje ni jasno. Pripravljajo sc novi viharji. Na eni strani nas Slovane tlačijo Nemci, ki nam nočejo dati naših narodnih pravic, na drugi strani.se pripravljajo pojudovljeni svobodomisleci na napad na katoličane. V takem položaju je neobhodno potrebno, da nastopamo Slovani složno v obrambo svojih narodnih pravic in se ne damo prevarati po spletkah, ki jih snujejo v spletkah veliki svobodomiselni slovanski klevetniki! novice. + Nove volitve. Pod tem naslovom sodi o parlamentarnem položaju mariborska »Straža« sledeča: »Vsi opozicijonalni in obstrukcijski listi zahtevajo, da se mora sedanji vladni sistem na vsak način odpraviti, to se pravi, sedanja vlada se mora bistveno izpremeniti. Ta zahteva jc popolnoma upravičena. Kabinet Bienerth-Sturgkh-Hoclienburger jc, kakor sc jc že ponovno povdarjalo, za Slovane skrajno krivičen. Temu se pa ni čuditi, če pomislimo, da jc pravzaprav le izvrševalni organ nemških narodnih svetov. Karkoli sklene kak nemški narodni svet, vse pošlje nemškemu ministru-rojaku Schrei-nerju z zahtevo, da mora vlada to izvršiti. Kake sklepe pa delajo narodni sveti, o tem že čivkajo vrabci na strehi. Vsakdo mora tedaj odobravati, da so poslanci, združeni v »Slovanski Jednoti«, napovedali takemu kabinetu boj do skrajnosti. Vlada, ki noče poznati enakopravnosti za vse narode, v Avstriji dandanes ne more imeti več obstanka. Vsi vladni listi pa so odločno proti temu, da bi se izpremenil sedanji vladni sitem. Ce bi sc to zgodilo, stopijo vladne stranke v opozicijo, katero sedaj tako zelo obsojajo. Seveda, Nemci se smejo poslu-žiti vsakega sredstva, da si ohranijo nadvlado in potem zatirajo nenemške narode, Slovanom pa ni dovoljeno nobeno sredstvo, da pridejo do svojih narodnih pravic. Čudom se čudimo, da Poljaki pod vodstvom profesorja Glabinskega tega nc spoznajo. Saj je vendar jasno kot beli dan, da gre Nemcem le za to, da si ohranijo večino v vladi. Razne fraze, da jim je na srcu edino-Ie blagor države in njenih narodov, so le pesek v oči. Zdi se nam, da je kompromis med opozicijonalnimi in vladnimi strankami nemogoč. Četudi se bo skušalo spraviti v državni zbor tok, vendar šlo ne bo. Eni zahtevajo izpremembo vladnega sistema, drugi pa so odločno proti temu. V takih razmerah si vlada ne bo mogla drugače pomagati, nego da razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Mislimo, da bi bile nove državnozborsko volitve potrebne tudi iz drugih vzrokov. Stojimo pred načrti, ki segajo globoko v življenje državljanov. Socialno zavarovanje in posebno različni davčni predlogi čakajo rešitve. Za saniranje državnih financ potrebuje finančni minister 300 milijonov kron. Za tako velikansko svoto pa je treba, da se ljudstvo izreče, v kaki obliki bi se dobil ta denar. Bilinski bi rad prišel do tp svotc potom zvišanja žc obstoječih davkov in pa z upe-ljavo novih davkov. Zvišati hoče davke na žganje, pivo in osebno dohodnino, vpe- LISTEK. Paul Bourget. — A. Kalati. (Dalje.) Čuvaj Habert jc bil doslužen vojak, itlet rdečega, dobrodušnega obraza, in ista! še vedno dobre volje tudi pri tem vojem malovabljivem poslu. Po vojaški ;akor je bil vajen iz vojašn ee, udaril je s ivojo roko ob čelo v pozdrav, ki ga je ediio profesor spremil s tehničnim izrazni obrnjen k azistentu, rekoč: »Stereo-ip vojaškega pozdrava.« Kmalu se vrne n privede seboj bolj mladega človeka kalili petindvajset let. oblečenega v 'sivo jet-liško obleiko. Doktor mu da znamenje, da 'C vsede na stol. pripravljen zanj na na-;nrotni strani mize. Jetnik sc vsede tako nirno in dostojno, kakor ie vstopil. Pogle-lal jc profesorja, ki je tudi živo gledal anj. Dasi jc bil Viljem Robicr precej pri-azen mladec finih potez, vendar ie bil po-'olno brez vsakega značilnega izraza, za-o je bil njegov obraz nevabljiv. Mišice na Jiegovem obrazu so bile docela mrtve, skrajno živahna temna zenica vedno na em, da vztrepeče v tej črni maski, sc je tlela kakor da bi bila vrezana v kako mrtvo snov, v les, vosek ali kameni, in je kazala človeka, ki je na preži. To je kakor preganjana zver, ki vso pozornost obrača na to, da ne izgubi nobene prilike uiti ali napasti. Kojc mladi človek govoril, gibale so sc mu usta kakor po sekiricah in ustnice so sc premikale same od sebe, kakor da bi ta del obraza vodil popolno neodvisen mehanizem. Besede so mu prihajale iz ust precej hitro bolj skozi zobe brez po-vdarka. z nekakim avtomatičnim poročanjem. ki ni kazal najmanjše razburjenosti. To popolno mrtvičnost je ohranil ves čas med izpraševanjem, ki sc je pričelo z navadnimi vprašanji. »Vi se pišete Riibier?« »Da, gospod doktor.« <>Vi ste bili obsojeni, ker ste umorili lira rja Jacquina v Grenoblu in nato ste bili zaprti kakor umobolm?« »Da, gospod doktor.« »In vi 'trdite, da ste bili umobolni že v trenotku, ko ste izvršili zločin ter da sc z ozirom na vaš dušni položaj niste mogli' zagovarjati med sodno obravnavo?« »Da, gospod doktor.« Ali ne morete povedati, kaj ste takrat mislili?« »Da, gospod doktor. Predvsem pa mi je treba povedati, da je bila moja mati vedno skrajno nervozna. To je vzrok, da sem tudi jaz tak postat. Moj oče je kmalu umrl. Jaz sem imel posteljo v njeni sobi. Neko jutro okoli šestih zbudil me jc silen krik. Jaz jo vidim, — bilo jc spomladi, — kako se je vila in stokala, oči odprte in zroče v strop, desna roka ji jc ležala na prsih, z levo pa je krčevito mahala naokrog. Skušal sem govoriti ž njo, da bi jo vzbudil, pa me ni slišala. Konečno jc kar obstala in Ic globoko dihala. In ko je odprla oči, me ni spoznala.« »Ali je bil to histeričen napad ali božjasten?« vpraša zdravnik. »Tega ne vem,« odgovori Ribier, kakor da bi ne imel smisla, da bi razumel znanstveni izraz, ki ga je rabil Courrio-Ics, da bi označil ta ponočni pojav, ki ga jc ta na videz neveščak tako točno opisal. »Ta živčni napad pri materi me ie tako prestrašil, da sem tudi jaz zbolel. Nedavno na to jc mati umrla, pa ne vsled tega, ampak vsled jetike. Od tedaj sem bil jaz silno občutljiv in nervozen. Šest mesecev pred onim dogodkom v Grenoblu scni postal zelo otožen, pa brez vzroka. Bil sem pri dobrem mojstru in lahko sem izhajal. A vedno me jc glava bolela; skoro nič nisem jedel iu nič spal. Polagoma jc to prešlo. Teden pred onim dogodkom čutil sem sc izredno zdravega. Rekel sem enemu izmed tovarišev, da jc Grenoble kakor nalašč za me. Nato pa sem bil nekega dne tako razburjen, da nisem mogel več samega sebe obvladati. Nisem več Ijati pa nove davke na samce, tantijeme, dividende itd. Nadalje bi rad vpeljal Bilinski monopol na vžigalice, in od tobaka si tudi želi večjih dohodkov. Sploh pa vtakne Bilinski v svoj finančni načrt vse, karkoli mu kdo po časnikih nasvetuje. Pri vpeljavi novih in zvišanju že obstoječih davkov pa ni merodajen samo finančni minister Bilinski, o tem ima v prvi vrsti odločevati ljudstvo. Ljudstvo mora izraziti svoje mnenje, kateri davki se smejo zvišati, oziroma na novo vpeljati in potem naročiti svojim poslancem, da dosežejo tak finančni zakon, ki nc bo izzval nevolje med ljudstvom. Ker pa je sedaj veliko takih poslancev, ki bi gotovo glasovali za finančni načrt Bilinskega, četudi bi ljudstvo tega ne odobravalo, zato so gotovo potrebne nove volitve, da si ljudstvo izbere take poslance, kateri bodo delovali ttidi v tem oziru v njegovem smislu.« + Zopet brca liberalnemu učiteljstvu. Liberalna stranka kandidira za deželni zbor mesto Plantana sodnika Višnikarja. To je v liberalnih učiteljskih krogih vzbudilo precejšnjo nejevoljo. Pričakovali so prav gotovo, da bo stranka vendar dala enkrat en siguren mandat učiteljstvu, ki se žc toliko let peha za stranko. Višnikar je pred leti v deželnem, zboru, ko sc je šlo za zvišanje učiteljskih plač. izjavil, da so zahteve učiteljstva pretirane, pa to nikakor ne bo sedaj oviralo liberalnega učiteljstva. da ne bi šli učitelji v volivni boi, če tudi jc učiteljstvo oficijelno izstopilo iz narodno-napredne stranke. Po vsej pravici jc pričakoval nadučitelj Šetina v Črnomlju, da bo on postavljen kandidatom — pa se je zmotil. Jelenca so v Ljubljani odklonili, Šetine pa na Dolenjskem ne marajo. Pa kljub tej brci bo liberalno učiteljstvo šc naprej vleklo potapljajočo se liberalno barko! + Za boljše učiteljske plače — kar po 5000 K na leto! — sc poteguje goriška »Soča«. To je zmiraj takrat, kadar so pred durmi volitve. Seveda večina gori-5k'h učitelji so najboljši agitatorji za agrarno, reci liberalno stranko. Ko bo volitev konec, se pa bodo učitelji lahko pod nosom obrisali, kajti tako je vedno navada pri slovenskih liberalcih. + Resolucije »Zaveze« v Mariboru dcvljc na kritično rešeto tudi »Rdeči Prapor« 26. t. ni. Pove marsikaj pametnega, tako u. pr., da jc zaganjamo liberalnih učiteljev v »kruti klerikalizem« in »srednje-veštvo« bedasta fraza, ker si jc slovenska duhovščina pridobila moč na ta način, da jc šla med ljudstvo pod praporjem čisto novodobnega dernokratizma, kaj še »srednjega veka«! Med liberalnim učiteljstvom, mogel obstati na enem mestu. Begale so mi misli proti moji volji s tako naglico, da sem sc sam sebi čudil. Mikale so me nepremagljivo take stvari, za katere sem bil dotlej popolnoma brezbrižen, na primer kozarček žganja. Pa veselja pri tem nisem imel, samo sililo me jc nekaj, čemur se nisem mogel ustavljati. Tako je bilo tudi z ženskami. Imel sem znanko, ki mi jc bila dobra prijateljica. Začutil sem zanjo neko strastvenost, ki jc šc danes ne razumem. In zaradi nje sem izvršil oni zločin. Rad bi ji bil podaril uro z verižico, ki jo jc poželela nekega dne, ko je šla mimo .!acquinovc prodajalne. Jacquin pa mi ni hotel ure dati na kredit. Pogledal sem ga, zarudel in udaril, ne da bi sc tega zavedel. Od tega trenotka pa do tedaj, ko sem prišel iz umobolnice, jc v moji duši vse kakor neke sanje. Kakor sanjajoč sem gledal, kako so me prijeli, zaprli in obsodili. Vse to so bile zame Ic sanje. Azil to pa je bila zame popolna noč. Neko jutro pa sc zbudim in sem bil tako jasen kakor danes. Zdravnik mi jc povedal, da sem v ječi znorel in njemu jc bilo potreba, da jc meni povedal mojo lastno zgodovino. Sedaj sc dobro zavem, da se jc napad že preje pričel. Zato pa zahtevam, da se sodna obravnava proti meni obnovi.« »Kako si pa razlagate,« ga vpraša profesor, »ako se je vse tako zgodilo, da ste vi pograbili blagajno urarjevo ter jo posojilnice so na vsak način hoteli zapre- ! čiti. Njih javna želja po njih besedah je bila, da bi slovenska kasa »gor horala«. Vse to je bilo obče znano; vedel je o tem tudi napredni učitelj Filip Hauptman in vendar mu je velevalo njegovo slovensko učiteljsko srce, da mora sodelovati pri nemški konkurenčni posojilnici. Kaj ne, tako izgleda obmejno delo naprednih učiteljev v pesniški dolini. O drugih točkah pa dobi učiteljica brez krila od druge strani odgovor.« — Mi pristavljamo le to: F. T. je storil čisto prav, da je posvetil v gnjilobo, ki se pase na slovensko-nemški meji v pesniški dolini in brezdvomno tudi še drugod! Zaviti odgovori kažejo, da je posegel v sršenovo gnezdo. F. T. dobiva dan na dan pisma ljudi, ki so jih njegova izvajanja zadela in ti ljudje so najrazličnejše vrste in mišljenja. Že danes je jasno to: Da je nemštvo na meji tako zelo prodrlo, tega so po velikem delu krivi Slovenci sami, predvsem pa takoimenovana inteligenca! + Za obmejne Slovence. Pri poslovilnem večeru na čast v Ljubljano odhajajočemu g. nadučitelju Ag. Pircu, se je nabralo za obmejne Slovence .31 K. + Goriškemu »duhovniku« (?), ki se v »Narodu« zaradi mojega »nekatoliškc-ga« govora v Mirnu tako razburja: Beati pauperes špiritu, quoniam ipsorum est regnum coelorum. — Franc Terseglav. j + Žerjavja stnola. V zadnjih tednih je vodja novo osnovanega »Agro-Merkur-ja« dr. Žerjav v družbi še nekega drugega j nastavljenca tega zavoda obredel vso j Kranjsko in Spodnještajersko in ponujal j špecerijsko blago po cenah, pri katerih je i imel zavod vsled svojih ogromnih režijskih stroškov, katere ima, gotovo zgubo. Namen te konkurence je bil, da se naši »Gospodarski zvezi» kar največ mogoče odjemalcev odje in gledalo se ni pri prodaji prav nič, ali je dotični kupec solven-ten ali ne, liberalec ali klerikalec, samo da se je rogovililo po deželi. Te konkurence pa ni čutila naša »Gospodarska zveza«, pač pa liberalni ljubljanski veletržci. kateri so se vsled tega posvetovali, kako bi se temu delovanju dr. Žerjava konec napravilo. Vrelo je raditega tudi pri večjih liberalnih trgovcih po deželi, posebno na Notranjskem, kateri so seveda radi smešno nizkih ponudb Žerjava jeli izgubi-vati -maje kramarje kot odjemalce v svojih okoliših. Jeza liberalnih trgovcev je pretečeni teden prikipela do vrha in diktirali so »Agro-Merkurju«, da, ako hoče liberalna stranka še nadalje imeti oporo v njih, takoj opusti nadaljno prodajo blaga na Kranjskem in Spodnje Štajerskem, ka-: teremu ukazu se je »Agro-Merkur« v skupni seji svojih zastopnikov in onih trgovcev tudi podvrgel tako, da bo »Agro-Merkur« primoran svojo ogromno množino blaga izven svojega pravega delokroga ponujati in liberalna stranka pa lahko nadalje na podporo trgovcev, kateii so nad Žerjavom zmagaii, računa. Ta eksempeij naj dr. Žerjav nikoli ne pozabi! + Libera na gospodarska organizacija. Nekaj se zopet pripravlja v celjskem liberalnem taboru. Torkov »Dnevnik« je prinesel članek, v katerem pravi, da tnora priti do združenja celjske in ljubljanske Zadružne zveze, do enotne velike liberalne gospodarske organizacije. Nam se zdi da se uresničuje naše prerokovanje: celjska Zadružna zveza bo kmalu prenehala! + Štajersko slovensko katoliško narodno diiaštvo. Važen korak je storilo i slovensko katoliško narodno dijaštvo dne 22. t. m. v svoji organizaciji. Do 50 vrlih dijakov se je zbralo v Šmarju pri Jelšah, da ustanovijo pododbor Slovenske dijaške zveze za Štajersko. Ob 10. uri se je pričelo zborovanje. Gosp. exp. ak. Avsenek pozdravi kot zastopnik centrale S. D. Z. vse navzoče in poda v temeljitem govoru namen S. D. Z. Sodelovati pri ljudskem izobraževanju na vseh poljih, delati v nabožnih, izobraževalnih, mladinskih in gospodarskih organizacijah — to je njeno delo. Pri debati, ki so se je udeležili iur. Ogrizek, Arnšek, ak. Avsenek, se je povdarjal posebno pomen narodno-obramb-nega dela, gospodarske organizacije (Ce- , belic) in drugih važnih vprašanj. (Slov. vseučilišče n. pr.) Zatem se je na predlog med. Arnšeka izvolil pododbor S. D. Z. za Štajersko in sicer tako-le: Predsednik med. Ludovik Kramberger; tajnik Janko Koser, abiturijent; blagajnik Alojzij Rez- j man, abiturijent. Po tej izvolitvi je govoril še iur. Ogrizek o natančni organizaciji obrambnega dela. Pri debati povdarjalo se je posebno manjšinsko in gospodarsko delo (visokošolec Rakun). Po dveinpol-urnem zborovanju se je shod zaključil. Tako si je naše štajersko katoliško narodno dijaštvo postavilo temelj, na kojem i hoče delati vztrajno in požrtvovalno sebi ! in narodu v prid. Vsemogočni naj mu d& j le blagoslov in moč, da se stanovitno drži začrtane poti in dospe do uresničenja svo-jih idealov. — Shod je počastil s svojo prisotnostjo tudi starešina »Zarje«, gospod J. Rabuza. Sestanek je pozdravilo izobra- j ževalno društvo v Gradcu »Kres«, vrli ; Šentiljčan Zebot, iurist Andr. Veble, gosp. I državni deželni poslanec dr. Korošec, uredništvo »Straže« i. dr. — Popoldanska veselica katoliškega narodnega dijaštva je krasno uspela. Neutrudljivi so za lepo petje in tamburanje ter nad vse šaljivi, kar so sijajno dokazali s svojo igro »Trije tički«. Slavnostni govornik je povdarjal potrebo odločnega narodnega dela in govoril primerno za ljudstvo o obrambi slovenske meje. Vsesplošna zadovoljnost, prisrčna zabava in veselost je vladala še dolgo po sporedu. Hvala vsem udeležni-kom, zlasti gg. sosedom!. Gg. dijakom pa še posebna zahvala za prireditev in čast, ki so jo izkazali našemu trgu! Živelo katoliško narodno dijaštvo! Bog živi te prave prijatelje našega ljudstva, seme bodočnosti ! -f- Notranjsko dijaštvo. O cirkniškem zborovanju notranjskega dijaštva smo že obširno poročali; danes dodenemo neko drugo poročilo: Vzradostil nas je uspeh ribniškega sestanka, toda tudi mi Notranj-ci nismo hoteli zaostati za drugimi. Tudi mi smo zbrali naše raztresene moči v krepko organizacijo, ki bode, kakor gotovo upamo, v prospeh našega dijaštva kakor tudi v korist cele Notranjske. Že v soboto se nas je zbralo nekoliko pri tov. phil. Puntarju. Ta nas je popeljal k bajno-krasnem izviru Unca. Popoldan smo pa pohiteli k še krasnejšim prirodnim krasotam, k Škocijanskim jamam. Ogledali smo si oba naravna mostova, kotle in podzemeljske jame. V nedeljo po sv. maši, pri kateri so peli tudi dijaki, se je vršilo zborovanje v društveni dvorani. Bilo nas je 25; toda le bolj zastopniki notranjskega dijaštva. Kajti namen tega sestanka ni bil, kar je že v začetku povdarjal tov. phil. Puntar, manifestirati, ampak ustvariti trdno podlago, na kateri naj bi se razvil naš pododbor v mogočno, krepko vejo S. D. Z. Takoj v začetku je tudi tov. iur. Natlačen, predsednik S. D. Z. sprejel abi- turijente v S. D. Z. Nato so bile volitve odbor pododbora S. D. Z. za Notranjski Predsednikom je bil izvoljen tov. iur. Je; tajnikom abit. Tršar in blagajnikom teo Kobi. Predsednik S. D. Z. iur. Natlačen j segel nato v roko predsedniku pododbori spominjajoč ga dolžnosti in bodreč ga vztrajnemu delu za slovensko dijaštvi kakor tudi za blagor našega naroda; na kar se mu je predsednik iur. Jež iskren zahvalil in obljubil, da hoče s pomočj tovarišev organizirati dijaštvo, ki bod tudi delovalo na kulturnem polju in razš rilo naše ideje v zadnjo gorsko vas i tako priborilo našim idejam zmago p vsej Notranjski. Tov. phil Puntar je nat začrtal program za bodočnost. Veliko št< vilo tovarišev sc je udeležilo debate tc tako pokazalo, kako živo se zanima z stvar. Neizrečeno veliko nasvetov in mis se je izreklo, tako da bode lahko, ako s bodemo ravnali po teh nasvetih, naj organizacija vzor drugih. Po triurnei zborovanju je predsednik zaključil sesti nek in spodbujal tovariše k vztrajnem delu. Z Bogom za narod! — Po večeru cah so imeli naši vrli akademiki še ljudsl shod. Tudi tu se je pokazalo cirknišk ljudstvo, kako živo, da se zanima i aktualna vprašanja naše dobe. V ponedt Ijek smo mislili pohiteti šc na Snežni toda neugodno vreme je preprečilo i našo nakano. Vkljub temu smo se radost razšli domov, polni navdušenja za delo naše ideale. Sestanek sta brzojavno pi zdravila: Ribnica: Zadržan Vam kličen Bog spremljaj Vaše plemenito deli Trdan. predsednik ribniškega pododboi S. D. Z. — Bled: Bog z Vami! Pozdra Mirko Božič. + »Grazer Volksblatt« rapidno pr pada. Kakor smo že v uvodnem člani omenili, poživlja to glasilo 26. t. m. uvodnem članku prireditelje splošnej avstrijskega katoliškega shoda, naj ne d puste drugega jezika na shodu kakor nen ščino, če ne, naj pa Nemci zborovanje z puste, ako bi kdo nenemško govoril. In glasilo je očitalo S. L. S. ter nje načelnil »nacionalni anarhizem«. Če merodajni k ščanskosocialni krogi ne bodo napravili interesu katoliške stvari v Avstriji red znajo s »Volksblattom« še nekaj lepei doživeti! Kar čez noč se jim zna izpr meniti v glasilo Wolfa! + Goriški »agrarci« so le privesi ljudstvu sovražnega liberalizma, kar je i neštetih taktih že zdavnaj dokazano. Ist ga mnenja je tudi glasilo socialne dem kracije, ki piše: »Ti (namreč voditelji g riške agrarne stranke) hočejo po vsi \ napraviti iz agrarne stranke, ki naj v r< niči demokratizira politično delo, liberal stranko v najbolj vulgarnem pomenu, f sedanjih deželnozborskih volitvah se i morejo prav nič zatajevati: najrajši bi razpetimi jadri odpluli v močvirje sloge liberalno stranko »Soče«. Že pri prvih v litvah! Niti ne da bi potrpeli do moreb nih ožjih volitev! To kaže, da ni v tist ljudeh niti trohice politične preudarnos Ž ničemur ne morejo ravno svoji stran v političnem boju bolj škodovati, nego tem, da se vežejo s trohnelim liberali mom »Soče«. Kdor hoče politične uspe dosezati, mora imeti vsaj toliko pogun da nastopa samostojno in da ne išče i rojstvu bergelj, s katerimi naj bi ga po pirale druge stranke. Ako nima tej poguma, kaže, da niti sam sebi ne zaui In v resnici, ne bi smel zameriti nikomi če se smeje takim »političnim« nastopo Vedno bolj se kaže, da se agrarna stra izvaja dalje »Prapor«, je doma samo hlap-čevanje, zato njegove resolucije v Mariboru prav nikomur ne imponirajo. — Res je, najmanj še nam! + Učiteljišče v Ljubljani je tudi precej vzrok, da se veliko kandidatov kmalu poliberali. Dušeslovje se uči na popolnoma zastareli materialistiški podlagi in se dušeslovuost istoveti s tvarnostjo. Merodajni faktorji so interesirani na tem, da se dušeslovje na pripravnici nc bo poučevalo tako, kakor se danes niti na naj-svobodomiselnejših fakultetah ne, ker pač danes ni psihologa, ki1 bi tvar in duha istovetil kakor se to dela na c. kr. učiteljišču v Ljubljani in tako kandidate usposobi za »Svobodno Misel«. — Nek abiturient vprašuje v »Nar.«, koliko učiteljiščnikov ie krščanskih. Mi mu odgovarjamo, da jih je precej iu da njih število vedno narašča. Ej, kume, ti kar pojdi v Abesinijo, kakor si zadnjič v »Tovarišu« obljubil, — nam na Kranjskem krščanskega učiteljskega naraščaja ne bo primanjkovalo! + Obmejno delo. Na članke F. T., ki so bili nedavno objavljeni v »Slovencu« ter so se tikali obmejnih razmer, zlasti pa nedelavnosti in narodne mlačnosti slovenskega obmejnega svobodomiselnega učiteljstva, se je oglasila neka »učiteljica« v zadnjem sobotnem »Narodu«. Njen odgovor je tako oseben in zavit, da je bilo celo uredništvo »Naroda« prisiljeno izjaviti, da za vsebino članka ne prevzame nobene odgovornosti. Kaj bi ne — saj je v Ljubljani tudi med liberalnimi krogi notorično, da sta učitelja H... v S... in V---- v Št. J____popolna in perfektna nemčurja, čeprav se za Slovenca izdajata. Koliko je vredno izgovarjanje »učiteljice« v »Narodu«, pojasnjuje »Straža« 25. avgusta sledeče: »Neka obmejna učiteljica brez krila od Sv. Križa se 'zaletava v »Slovenskem Narodu« v obmejne narodno delavne može in pere zamorca, nemčursko delujoče učiteljstvo. Kdor le količkaj pozna razmere v pesniški dolini, ve, da je ves članek jedna debela laž. Samo nekaj primerov! O nadučitelju, ki širi »Štajerca«, trdi, da je slovenski naprednjak in so ga celo nemški volivci radi njegove miroljubnosti izvolili v nemški občinski odbor. Če bi to bilo res, bi nebroj koncilijantnih učiteljev na Spodnjem Štajerskem sedelo v nemčurskih občinskih zastopih; volijo se pa le tisti, o katerih so narodni nasprotniki prepričani, da so res njihovi. Če je pa obmejno učiteljstvo res narodno, zakaj pa nič ne dela? S pevskimi, bralnimi društvi itd. bi lahko mirno marsikaj doseglo. Učiteljstvo pa nič ne dela, temveč še dela težkoče onim rodoljubom, ki kaj delajo in se izpostavljajo. Kar se tiče posojilnice v Svičini, posezimo nekaj let nazaj. Pred več leti je nek obmejni delavec prosil mariborskega odvetnika, da pomaga usta-novitf posojilnico ob meji. Dotični odvetnik je radi strahu, cla bi trpela mariborska posojilnica, in on pri nji nekaj manj zaslužil, odločno odklonil sodelovanje in prepustil — obmejne brate žalostni usodi. Ljubljanska Zadružna zveza je uvidela potrebo posojilnice za obmejne kraje in je isto ustanovila. Ko so zvedeli narodni nasprotniki o tem. so uporabili vsa sredstva, da uničijo komaj ustanovljen slovenski zavod. Z besedami in drugimi sredstvi so Paskolo, Menhardt itd. skušali odvrniti odbornike od slovenske posojilnice. Posrečilo se jim je pregovoriti dva člana izmed odbora in nadzorstva, da sta izstopila; pritožbe so opetovano šle na okrajno glavarstvo, delovanje slovenske odnesli z vsem kar je hranila biserov in denarja, in sicer kakor je sklepati po dokazili, najdenih pri Jacquinu, okoli šestdeset do sedemdeset tisoč frankov?« »Tudi meni se je povedalo,« odgovori Viljem R/bicr, »da je izginili velika svota. Mogoče, da bi jo bil vzel v stanju nezavednosti. Toda takrat jaz nisem bil nezaveden, tak sem postal šele v bolnici. Na to bi se sicer gotovo spominjal.« »Vi torej mislite, cla je one denarje odnesel kdo drugi?« »Da, gospod doktor. Ako ste čitali podrobnosti o moji sodni razpravi, opazili ste gotovo, da sem jaz prišel k nesrečnemu Jacquinu zvečer ob petih. To je dokazano. Sosedom se gotovo ni čudno zdelo, da je bila prodajalna ostala odprta in brez luči do osmih zvečer. Med peto in osmo uro je pa precej časa. Po mojem mnenju je vstopil v prodajalno kak človek. videl jo je prazno. Bil je najbrž kak tat, ki je smatral to priliko za zelo ugodno, da izvrši tatvino. Ali je videl mrtvega Jacquina ali ne, kdo ve. Mogoče je, da ga ni videl, ker sem truplo zanesel na konec prodajalne.« »Kaj pa s ključi? Kako je pa prišel do ključev, ako jih ni vzel mrtvecu?« »Mogoče, da mu jih je vzel.« odgovori Ribier, »lahko jih pa morda našel tudi v blagajni. Saj jc verjetno, da je Jac-quin. ki ie prišel iz zadnjega konca prodajalne proti meni, ko se je oglasil zvonček, mejtem kako stvar zaklenil v blagajno. Morda pa je imel roč ključev tudi .v obleki pri sebi, ko ga je kdo našel vise- čega v ozadju prodajalne. Toda vsaj ni moja stvar pojasniti, kako da se je to zgodilo, ker to ni v nobeni zvezi s trditvijo, ki jo jaz vzdržujem in ki je edino resnična. Gospod doktor, vi mi boste priznali, da norca ne morejo smatrati, da bi bil odgovoren za svoja dela. Jaz sem bil umo-bolen, tega niso vedeli. Dokaz za to pa se jc pojavil, ko so me zaprii. Jaz zato zahtevam, da se na podlagi tega novega dejstva razprava proti meni obnovi, da se morem zagovarjati, ker sedaj sem tega zopet zmožen.« Vse to jc govoril z onim rahlim glasom brez vsakega povdarka, zdelo sc je kakor kakor da bi bil po posebnem metronomu izgovarjal zloge; poteze so mu bile vedno neizpremenjene, kar jc dokazovalo, cla je silno skrbno čuval sam nad seboj ali pa da je bila to anomalija, kakor se kaže pri norcih. Courrioles ni ostal nič manj neobčutljiv. (Dalje.) Sveta dolžnost slehernega domoljuba je, po'znati lastno domovino skozi in skozi, na vseh straneh in konceh. Ni mar necd-pustna nemarnost, če rojen Kranjec ni vide1! naravnih biserov svoje rojstne dežele, n. pr. belopeških jezer. Bleda, Bohinja, po-stonjske jame itd., ki jih tujci daljnih mest ne morejo prehvaliti? Eden najlepših krajev naše mile Kranjske ie tudi Kamnk z okolico. Pisatelj teh vrstic ga vsako leto obišče in čimdalje bolj čisia in ljubi. Ta prijazna lega v znožju starega grada na eni in žalebnih pokojnikom posvečenih Žal na nasprotni strani — ob bregovih kristalnočiste planinske hčeri Bistrice — lepe bele hiše s prostornim glavnim trgom — veličastne skrbno opremljene cerkve — sveži, kreipilni zrak, ki veje doli s planin in ga dihajo iz sebe nebrojni gozdovi, nad vse pa neizrečeno, omamljivo krasno ozadje planin, vse to mora vsakega obiskovalca za Kamnik navdušiti. Zato pa domačini in tujci radi zahajajo vanj in delajo izlete do virov Bistrice iii v planine. Pisatelj tega sestavka je navdušen prijatelj proste narave, tega otroka božjega. Njegova radost in uteha je, vsak dan saj nekaj časa sedeti v kaki senci in ogledovati umetna dela mojstra vseli mojstrov, kjerkoli odpreš skrivnostno knjigo prirodc, povsod boš zapazil sledove božje neskončne modrosti in dobrotljivosti. Spoznavanje prirode je gotova pot do spoznavanja Stvarnika. Ona ti nudi pravih nazornih sredstev veličanstva božjega na izbero. Tako bi tudi v Kamniku najrajši v kakem kotu za PraŠnikarjevim kopališčem, ves zamaknjen 'v čarobno lepoto planin, tako dolgo gledal in občudoval, dokler bi mu srce zastalo. Prav modro se mi tedaj zdi, da si mnogi duhovniki, stopivši v pokoj, ravno Kamnik, izvolijo za poslednje bivališče. Po tem uvodu, ki se je nekoliko preveč raztegnil, stopimo onkraj mostu čez Bistrico na gladko cesto, ki vocii v tuhinj- sko dolino proti štajerski meji. Pravz prav sta dve dolini, prva širja z župnijai .Sela, šmartin in Zgornji Tuhinj, 'druga^o ja onkraj klanca Kozjaka z župnijama Ši talič in Motmik., Od Kamnika do Motnil je pet ur pešpoti. Jezikoslovec p. Lacko Hrovat, tuhii ski rojak, je izvajal ime »Tuhinjci« od 't jinci. naseljenci. Je-li^pravo zadel, o te mi ne gre razsojati. Če so ;>e Tuhinjci drugod priselili, z Nemčije gotovo ne, k se dobijo v tej dolini pristna staroslove ska krajevna in rodbinska imena in ker ena najhujših kletvic Tuhinjcev: »O ti tr ti!« Dobri ljudje so, globoko verni, pa ti . lep, krepak slovenski rod. Svojemu krt pravijo »Thnj«. Težaven je njih položaj ttiidapolno življenje, ker imajo svoja s lišča največ po strmih brdili in gorah. T da zemlja jc rodovitna, bistrili studeno ne manjka in zemljišča so obširna. Glav bogastvo pa so zaraščeni gozdi. Ktnet ki imajo gozdne parcele, vredne do 30.0 kron in več, niso redki. Obdelovanje po .v hribih seveda prizadeva mnogo truda znoja. Gnoja ni mogoče napeljati, treba v koših nositi. Sploh je koš vedno na ra Tuhinjca. Odtod je menda prišla v nava .rcčenica, da Tuhinjec s košem na svet p de kakor Hrvat s torbo. Ker Tuhinjci domača zemlja daje dovolj kruha, zato i di selitev v Ameriko ni tako na dnevne ,redu, kakor n. pr. na Dolenjskem. Čepr | so »Tuhinjci«, v »tujino« jih srce ne vie in čc se kdo tja zgubi, se kmalu vrne »r zaj v planinski raj«. Le mladino radove nost in želja po prostosti požene od doi ka na Goriškem ne bo mogla razvijati krepko in svobodno.« + Delavski odsek je ustanovilo: 4. S. k. izobraževalno društvo v Krom-bergu. + »Ljudski dom« v Kranju. V »Ljudskem domu« je 'zadnjo nedeljo imel predavanje č. g. Zarotnik. Opisal je v jedrnatih besedah popotovanje Slovencev k evharističnemu shodu v Dubrovnik. Dodal je opis Dalmacije v narodopisnem in zgodovinskem pregledu in nazadnje govoril o svojem zanimivem izletu v Trebinje v Hercegovini. Ker taka podučna predavanja veliko pripomorejo k izobrazbi ljudstva, ki ne more popotovati v daljne kraje in si ondi vse ogledati, zato ljudje z veseljem hodijo govore poslušat. Prihodnjič se bode pri predavanju poskrbelo za skioptiške slike. V nedeljo, 'dne 29. avgusta, ne bo predavanja, ker bo popoldne predstava na Rupi, v »Ljudskem domu« pa bo ustanovni shod »Orlov« ob 3. uri. ■4- Sveče v Rožu. V nedeljo, dne 29. avgusta t. 1., ob 4. uri popoldne se vrši v prostorih Adamove gostilne v Svečah ustanovni shod »Katol. slov. izobraževalnega1 društva Kočna« v Svečah. Društvo ima svojo knjižnico, ki obsega že čez 300 knjig in svoj tamburaški zbor, 'ki šteje osem članov. Dal Bo'g, da bi s tem društvom začelo novo življenje. Kdor se le •količkaj zanima za naišo lepo stvar, naj prihiti na ustanovni shod prihodnjo nedeljo. Rožani — Slovenci — Slovenke, na dan! — Iz Velikih Lašč. Ker nočemo nikomur delati krivice, lojalno objavljamo, da naša inteligenca obsoja neumestno izzivanje dr^repoljskih Orlov, ki se je vršilo pretečeno nedeljo. Torej odpadejo opazke o laških škricih. Izzivali so le neki poba-lini, neka nedorasla dekle iz sodnije, katere ime pa še zamolčimo, da si ne bi preveč domišljala, in pa kar je res, gospodična Grebenčeva. Inteligenca pa izzivanje obsoja soglasno. _ — Katol. slov. izobraževalno društvo v Šmartnem pri Kranju priredi v nedeljo, dne 29. t. m., popoldne ljudsko veselico na Laborah s sledečim sporedom: 1. Tatnbu-ranje. 2. Petje. Nedved: »Nazaj v planinski raj«. 3. Srečolov. 4. Šaljva pošta. 5. Prosta zabava, med katero nastopajo pevci in tamburaši. Vstopnina prosta. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Društveno gibanje. V nedeljo popoldne, dne 29. t. m., priredi »Izobraževalno društvo v Brezovici« gledališko predstavo dr. J. K.: »Občinski tepček«, šalo-igra v treh dejanjih. Nastopi tudi že znani moški in mešani pevski zbor. Ker smo sedaj šele začeli se zopet gibati ter smo še jako slabo situirani, zato vabimo najuljud-neje vse slavno občinstvo in bratska društva iz okolice, da prihite v mnogobroj-nem številu, da nas podpirate, da se utrdimo v započetem delu. Vsak, kdor le more, naj prihiti v prijazno Brezovico, ne bo mu žal! Na veselo svidenje! ! — G. Miha Kmet, kaplan v Šenčurju pri Kranju, pride za župnika v Goro v kočevskem okraju. — Skozi Kranj je včeraj vozila 1. divizija artiljerije k orožnim vajam pri Železni Kaplji. V kratkem dojdejo dragonci v Kranj. — Stavbinsko gibanje v Kranju. V Kranju imajo zidarji zadnji čas precej dela. Lična hiša, katero zida Vincencijeva družba za sirotišnico, bo kmalu izgotov-liena. Gospod Pavšlar bo v 'kratkem imel svojo hišo vso fino prenovljeno. Gospod Savnik bo s prezidano sosedno hišo, katero je kupil, da razširi prodajalnico, napravil moderno trgovino. Tudi gospod trgovec Logar si povečuje in olepšuje izložbo. Gospod Bajt si zida novo hišico. Na vseh straneh se vrtajo in dolbejo zidovi za vodovod. — Deška meščanska šola v Krškem. Vsprejem učencev v meščansko šolo in v. enoletni učni tečaj (4. razred) se vrši dne 13., 14. in 15. septembra. — Ravnateljstvo. — Nujna potreba! Koliko se je že govorilo o železnici, ki bi vezala Vipavo z Ajdovščino, oziroma naravnost Postojno, ali pa tudi z novo postajo Štanjel na Krasu. Toda zastonj so bile do danes vse naše prošnje! Koliko je potrebna kratka proga iz Ajdovščine do Vipave, se najbolj pozna, ko razpečavamo naš pridelek, vino. Malenkostna, par kilometrov dolga proga, toda neizmernega pomena za celo Vipavsko. Obeta se nam regulacija Vipave, da bi se nam tudi v doglednem času izpolnila naša mala prošnja: železniška zveza vsaj z Ajdovščino! P redu o se pa isto dovrši, imamo pa najnujnejšopotrebo, da se zveže c. kr. pošta iz Vipave k dohodu in odhodu vsakega vlaka. Pozivljemo našega deželnega poslanca in občino vipavsko, da stori potrebni korak za najnujnejšo potrebo vipavskih tržalnov. š V štajerski kapucinski pokrajini je bil 22. t. m. v Celji redovni kapitelj. Pro-vincijalom je bil izvoljen P. Donat Zupančič. Deiinitorji pa so: P. Sigismund Wag-ner, P. Zeno Lezuo, P. Linus Prah in P. Gotthard Burtscher. Spominjajte se z darov! »Rokodelska Doma" v Ljubljanll AVSTRO . OGRSKA. Ob italijanski meji razmere nikakor niso take, kakor bi pričakovali od preljubih nagih zaveznikov. Velike italijanske vojaške vaje se letos vrše na Gardskem jezeru do reke Pada in Mincia. Udeleži se jih 60.000 mož. Načrt vajam je lep. Sovražnik je vdrl iz Tirolske v Italijo itd. Italianissimi grozno hujskajo proti Avstriji. Ponoči in podnevi se jim sanja zgolj o avstrijskih vohunih. Italijanske oblasti seveda zato nadleguje najnedolžnejše turiste. Avstrijski alpski vodniki ne smejo prestopiti italijanske meje 'brez policijskega dovoljenja. Časnikarji seveda vlivajo olje in hujskajo kar le morejo proti avstrijskim vohunom, ki jih preganjajo v njihovi domišljiji ponoči in podnevi. Vohune iščejo tudi v Jakinu (Ankona), kjer popravljajo vojno pristanišče. Farbajo svet, da mrgoli zdaj v Jalkinu nešteto tujih admiralov in generalov. Ej, italijanska domišljavost je res velika. Admirali in generali vohuni! Za »Fliegendc Blattei« preslaba šala, ko zna vsakdo, da so ob mirnih časih admirali in generali zelo ko-modni gospodje. — Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Črno Goro se sklene po mnenju črnogorskega finančnega ministra Jovanoviča taka, da bo obsegala tudi zdatne olajšave glede na mejni promet med obema državama. INOZEMSTVO. Krvav boj med Turki in Albanci se je bil pri Rogovi. Turški vojaki so izgubili nekaj topov. — Za bosensko-hercegovin-ske izseljence je pripravila turška vlada obširna zemljišča v Anaioliji in v janin-skem vilajetu. — Srbija se hitro oboro-žuje. Nakupila je ogromne množine di-namita in 4,000.000 patronov. — Španska vojska v Maroku. Položaj za Špance je .v novi svet, gospodarji se držijo domače grude. Tuhinjei so vseskozi imeli vestne tn vnete dušne pastirje, odtod njih neomajna verska zvestoba in precejšnje število svečenikov, ki jih je vzgojila tuhinjska dolina. Tudi sedanja petorica dušnih pastir-jev-Tuhinjcev spolnjuje svojo 'nalogo z vsem naporom svojih moči. Vsa čast jim! Njih postavni voditelj je župnik v Šmartnu duhovni svetnik J. Kljun, središče obeli dolin je v Zgornjem Tuhinju, kjer je sloveča božja pot Matere 'božje in centralna posojilnica. Vseli pet gospodov je tesno združenih v krepko falango, ki za las ne .krene od svojih načel. Dasiravno je njih pastirovanje zaradi visoko ležečih gorjan-skih vasi silno težko, po zimi v debelem snegu naravnost nevarno, se vendar drage volje žrtvujejo delu za blaginjo svojih ovčic. Gospod Kljun je na dan 18. avgusta povabil k sebi svoje sosede, da skupno obhajajo rojstni god presvetlega cesarja. Udeležila sta se banketa tudi kanonik Sušnik, ki pride večkrat na kratek odpočitek k staremu prijatelju svetniku Jamniku na Sela, in gospod Ivan PoUboj, bivajoč zaradi spremembe zraka v Šmartnu. Preč. ,g. dekan in poslanec Lavrenčič je bil zadržan. Razvila se .ie dnevu primerna domača toda svečana zabava. Po pozdravu hišnega gospodarja je gosp. svetnik Podboj v latinskem govoru slavil sivolasega .vladarja, povzdigoval njegove kreposti, ki .so mu pridobile spoštovanje in ljubezen .vseli narodov in regentov sveta ter h koncu omenil, kako se je pod njegovo vlado okrepilo jirgoslovanstvo s pridobitvijo dvojice novih dežel. Gospod kanonik Sušnik je nazdravljal zbrani družbi cesarjevih častilcev in navzočni poet vran je peški, ki ob takih prilikih vsakpot prinese s seboj zbirko rimanih svaljčic, ni hotel za-ostati, zopet in zopet je segel po besedi. Tako se tudi na deželi javni spominski dnevi primerno praznujejo. Pa tudi moli se za cesarja. Ob navadni uri sta se v Šmartnu zaporedoma, opraviti dve sveti maši z molitvijo »pro imperatore«, v nedeljo potem pa se je vsa župnija udeležila .cesarske svete maše z odpeto avstrijsko Jiimno in zahvalno pesmijo. Ker je v tuhinjski dolini zdravo planinsko podnebje, nekateri ljudje nenavadno visoko starost 80 do 90 let učakajo. Tudi duhovniki se neradi premikajo iu vztrajajo na svojih službah dolgo dobo let. SlavnLkronist Paglovic je bil 54 let župnik v Šmartnu, tudi sedanj: niegov naslednik že 21 let tukaj pastiruje. Bog daj zdravje in moč še nadalje njemu in gg. sobratom, ljudstvu pa ohrani verno in du-jiovščini vdano srce! Do videnja prihodnje leto!*) resen, kar dokazuje, ker je odposlala Španska zopet 16.000 vojakov na bojišče. Na Francoskem namerava nakupiti 1000 konj. Kabili so napadli tudi 23. t. in. španske postojanke in vojaške vlake. Izgube so bile na obeh straneh zelo izdatne. O zadnjih bojih pri Mellili poročajo, da je trajal kabilski napad pri Penonu do 23. t. m. Kabili so se umaknili, ko je pričela streljati nanje topničarka »General Conoha«. Ob napadu na Alhucemas so Kabili napadali ponoči in podnevi. Streljali so tudi iz topov. Pri Nadorju so zasedli Kabili močne postojanke. Kabili so ojačeni z novimi borilci in so jako navdušeni. Preprečiti hočejo Kabili s svojimi napadi Ma-rinove načrte. Zasledujejo taktiko, da se ob streljanju iz topov hitro razkrope. Sodi se, da bo trajalo šest tednov, predno bodo mogli Španci nadaljevati obširnejše operacije. — V Barceloni je ukazal zapreti guverner 94 šol. Odpustil je tri policijske komisarje in štiri policiste. — Veliki nemiri v Pittsburgu. Veliki nemiri so bili v Pittsburgu. Stavkujoči delavci so sc vozili po reki s topom, da so onemogočili stavkokazom dohod v tvornice. Ker se blokada ni obnesla, so poizkusili razstreliti tvornico, ali razstrelili so le zid in tvor-nično pisarno. Tvornico straži 70 kon-stablerjev in 800 zasebnih uradnikov. i5o-licija je prepovedala nositi orožje. Ob bojih s poiicijo so bili ustreljeni trije policisti. 7 delavcev, ranjenih je bilo 50 delavcev. Stavkujoči delavci so podaniki ogrske krone. — V Indiji se pripravlja stavka brzojavnih uradnikov, ker je brzojavna uprava odklonila uradniške pritožbe. ISiblSansM obilnskl svet. lj Izlet na Kum. Društvo »Abstinent« priredi v nedeljo, dne 29. t. m., o priliki velikega ljudskega shoda, izlet na dolenjski sveti Kum. Iz Ljubljane se odpeljemo v soboto zvečer ob pol 7., potem prenočimo pod Kutnom, zjutraj gremo na goro, kjer bode shod z govori. Povratek v Ljubljano v nedeljo zvečer. Udeleže se lahko tudi naši prijatelji neabstinentje. Prijavi se k udeležbi pismeno na naslov: »Abstinent«, Ljubljana 3, ustmeno pa pri uredništvu »Slovenca« ali pa v petek zvečer v »Unionu«, prostor krščansko-socialne zveze. Kdor si hoče ogledati slikovitost pristnega slovenskega romarskega shoda in imeti ob enem najlepši turistovski užitek, naj ne zamudi sc pridružiti naši družbi in pri tej priliki romati na dolenjski »stari sveti Kum«. lj Nagrobni spomenik za padle 20. IX. 1908. V izložbi trgovine tvrdke Gričar iu Mejač v Prešernovi ulici je izstavljen osnutek nagrobnega spomenika za Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Osnutek je izvršil akademični kipar Svitoslav Pe-ruzzi. lj Kalabrezi v Gruberjevem kanalu postajajo vedno bolj objestni. Pa kako bi tudi ne! Podjetništvo jih favorizira in plačuje skoro polovico boljše ko domačine, štacunarji, gostilničarji in hišni posestniki si obetajo od njih tisoč sreč, kar je čudno dovolj, ko jc vendar po vsem svetu znano, da Italijan nikomur nič zaslužiti ne da, marveč pošlje vse v svojo sestradano domovino. Mnogo domačih strank je že odpovedalo stanovanja v bližini Gruberjevega kanala, ker se ne puste izzivati od italijanskih privandrancev in nočejo poslušati ostudnih, specielno italijanskih kletvin. Res je, da tudi Kranjec kolne, a pri tem vsaj pusti svojega Boga v miru, medtem, ko je italijanska kletev v prvi vrsti obrnjena proti Bogu in Materi božji. Propalo ljudstvo, ki si take kletve izmisli. Ti privandrani kalabrezi so celo tako predrzni, da hodijo v četah klicoč: »Evviva la sangua italiana!« (Živela italijanska kri!) Toda ljudstvo te prepotcncc nc bo dolgo trpelo in bo banditsko italijansko kri ohladilo z mokrimi cunjami. Ni dovolj, da si morajo Slovenci pustiti marsikaj dopasti od italijanskih barab v Trstu in Gorici, sedaj nam bodo celo v našem središču pljuvali v skledo! To se mora nehati; mi jim privoščimo kos kruha, a bodo naj zanj hvaležni, ne pa, da že zdaj očitajo domačim ljudem, da se rede od njihovih žuljev. — Nedavno je nek slovenski delavec pisal »Domoljubu« iz Amerike, kako tam italijanski delavci, kjer so v večini, preganjajo, zaničujejo in odrivajo slovenske in slovanske delavce sploh; ali naj jim v zahvalo zato cvete pšenica celo v Ljubljani? lj V Ljubljanico je padel danes ponoči na Poljanskem nasipu brezposelni hlapec Jožef Sršen iz Depalje vasi, katerega je potegnil iz vode nek mimodošli ključavničarski pomočnik. Ij Pobegnila sta od dela pri vojaškem oskrbovališču prisiljenja Peter Bauer iz Špitala na Koroškem 'n Alojzij Zass iz Tirolskega. lj Za kruhom. Z južnega kolodvora se jc predvčerajšnjim odpeljalo v Ameriko 92 Hrvatov in Makedoncev in 12 Slovencev. 16 Hrvatov je šlo z Reke v Inomost. lj Na policijskih oglasih je izobešena slika roparja Abrahama Spectorja, ki se je, kakor znano, soudeležil roparskega umora na Reki. Za Spectorja je obljubljenih 1000 K nagrade. Telefonska In brzojavna poročila. CESAR OSTRO OBSODIL PROTIČE-ŠKE DEMONSTRACIJE. Praga, 26. avgusta. »Cas« poroča iz zanesljivega vira, da je cesar v zadnji av-dijenci nasproti baronu Bienerthu ostro obsodil protičeško gonjo na Nižjeavstrij-skem, zlasti na Dunaju. Cesar jo dobro informiran o pristranosti in zagrizenosti ministra Schreinerja in jc Bienerthu naročil, naj Schreinerju dopove, da bi cesarju ne bilo ljubo, ako bi šel Schreiner hujskat na Češko. Nato jc Schreiner obolel in opustil potovanje. I. JUGOSLOVANSKO-ČEŠKI KATOLIŠKI SHOD. Praga, 26. avgusta. »Hlas Naroda« priporoča skupni jugoslovansko-češki katoliški shod, ker je razpoloženje med Nemci proti Slovanom tudi v mnogih ta-kozvanih krščanskosocialnih krogih skrajno sovražno. NEMŠKA GONJA. Brno, 26. avgusta. Nemški župani po-štornskega okrožja so župana v 'Poštorni atakirali, da je moral zbežati na orožništvo, da si je rešil življenje. MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI. Belgrad, 26. avgusta. Tu je izbruhnila ministrska kriza. UPORI V TURČIJI. Carigrad, 26. avgusta. V Sabiji so uporni Arabci zagnali v zrak turško vojašnico. 237 vojakov je ubitih. Carigrad, 26. avgusta. IV. armadni zbor se noče podati v Arabijo, ker se mu ne izplača dnina. Solun, 26. avgusta. Pri Beranu jc prišlo do 'ljutega boja med Turki in upornimi Albanci. Izid je še neznan. Carigrad, 26. avgusta. Črnogorske čete so napadle na meji turške oddelke. Nemščina brez učitelja ali slovensko-nemška slovnica za samouke. Spisal dr. Leopold Lenard. Cena 1 K 20 vin., s poštnino vred 1 K 30 vin. — To knjigo je ravnokar izdala in založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, in je z njo zelo ustregla onim slojem našega ljudstva, ki se žele naučiti nemškega jezika, pa nimajo učitelja, da bi dajal potrebnih pojasnil. Dosedaj nismo imeii sploh nobene knjige, ki bi bila prirejena za potrebe našega ukaželjnega ljudstva. Za pouk v nemščini smo imeli samo nekaj učnih knjig, ki so pa prirejene edino le za šolski pouk jn so za samouke nerabne: iz teh knjig se seveda naše ljudstvo ni veliko naučilo. — Pričujoča knjiga pa bo tej nujni potrebi opomogla, ker je sestavljena tako, da jo lahko rabi vsak, tudi oni, ki nima za nemščino še nobene podlage. Knjiga se naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. otvoritev nove gostilne. Podpisani vljudno naznanjam, da sem v svoji novi hiši na Privozu št. 4 (Prule) == oddaljeni 40 korakov od postaje električne žcleznice vila Kosler pričel ■ gostilniško obrt v moderno opremljenih velikih prostorih, ki so pripravni za zborovanja, veselice itd., na razpolago je tudi klavir in prostor za balinanje. — Postrezal bom cenjenim gostota z mrzlimi in gorkimi jedili ter pristno kapljico priljubljenih vin, kakor bizeljskim cvičkom, rebulo, metliCanom in refoskom po zmernih cenah. MarCno pivo v sodih in steklenicah. — Ofiofjelna otvoritev v soboto 28. t. in. Za obilen obisk sc priporočam *) Tuhinjei imajo lep izraz »varuška«- ; pestunja, ki kaže, da je bolje pisati varuh j kot varili. I Kavčič. O shranjevanja rokopisov. Pred kratkim smo dobili izdajo Prešerna v rokopisu pesnikovem. Vprašal sem pri ti priliki gospoda, ki ima v take reči več upogleda, kako je dandanes z rokopisi naših pisateljev. Odgovoril mi jc, da se splošno smatra, da je rokopis opravil svojo nalogo, ko je spis natisnjen, in da se navadno potem zavrže. Premotrinto malo vprašanje, ali jc res rokopis brez vrednosti, ko je spis natisnjen! Najprej omenim, da bi marsikdo, ki kakega pesnika ali pisatelja visoko ceni ter .ie gmotno dobro situiran, plačal rad precej drago rokopis kakega dela, ki mu posebno ugaja. Rokopisi nam dragih ali pa slavnih oseb imajo za vsakega izmed nas veliko večjo vrednost kot pa n. pr. pisava s strojem dotičnih oseb. Radoveden sem, koliko bi n. pr. ponudil kdo za rokopis 1. zvezka Gregorčičevih poezij, četudi razmere pri nas niso tako sijajne kot n. pr. pri Nemcih, kjer sc jc prodal pred kratkim novo najdeni eksetnplar prve izdaje Schil-lerjevih »Roparjev« za 1100 mark. Že iz trgovskega stališča se torej priporoča rokopise shranjati. ! A jaz nikakor nc želim, da b: rokopisi naših pesnikov in pisateljev prešli vsi v privatno last. Rokopisi imajo namreč veliko vrednost za znanstvenike, zlasti za bodoče slaviste na slovenski univerzi in sploh za vse, ki se bodo pečali temeljito s slovensko literaturo. Ljubitelj slovstva študira n. pr. enega pesnika ali pisatelja in hoče prodreti v njegova dela kolikor mogoče do dna. Kakega pomena je zanj pisateljev rokopis dotičnih del! Tu je urednik lista, kjer je spis zagledal beli dan, nekaj črtal; tam je pisatelj sam za-menil izraz z drugim, tam je črtal cel odstavek in napisal novega. Ta stavek je on debelo podčrtal. Ono stran jc pisal oči-vidno s posebnim veseljem, kar v eni sapi; tu pa je »grizel pero«. Ono poglavje je spisano v naglici, ker je uredništvo priganjalo, naj se nadaljevanje pravočasno pošlje. In ko strokovnjak bere tako rokopis njemu dobro znanega dela. uživa pri tem tako kot bi bral delo prvikrat. Vse polno novega vidi notri. In porodi se mu želja, da bi bral še eventuelne koncepte za dotično delo. Seveda niso vsi rokopisi za raziskovalca enake vrednosti. Čim »grši« jc rokopis za stavca in čim več korektur ima, toliko dragocenejši jc za raziskovalca. Menda so silno redki rokopisi, ki bi natisnjenega spisa v nobenem oziru ne pojasnjevati. Z rokopis1 na ntora operirati vsak tilolog. Zanj je rokopis važnejši kot vsi natisi in ponatisi. Rokopis pisatcljev jc tako važen, kot archetypus vseh prepisov pri tekstih starih klasikov. Temu ali onemu se bo zdelo vse to »philologisehe Kleinkramerei«. Mi živimo v lepi dobi socialnega in političnega napredka našega naroda. Zanimanje za literaturo je stopilo pri tem nekoliko (ne tako močno kot se včasih sodi!) v ozadje; a zanimanje za kulturo je pri nas pri vsem tem veliko in bo postalo še večje, zlasti čc sc ustanovi slovenska univerza ali vsaj več slavističnih stolic, na katerih bodo predavali o slovenski literaturi Slovenci. Žive pa sedaj pri nas pesniki in pisatelji, o katerih se bo še predavalo, da, katere bodo še na univerzi čitali in interpretirali. Shranjevanje rokopisov jc torej v interesu slovenskega znanstva in prihodnje generacije. Kako naj se pa to vrši? Ne nameravam dajati podrobnih nasvetov, ker bodo naše tiskarne, oziroma tiskovna društva in uredništva, uredile stvar prav tako dobro brez mene ali pa še boljše. Gre se rni lc za to. da opozorim na veliko važnost shranjevanja rokopisov, zlasti vsaj odličnejših pisateljev in pesnikov. Lepo urejen arhiv, v katerem sc bodo nahajali kompletno rokopisi v dotični tiskarni tiskanih del naših pisateljev, naj bo ponos vsake tiskarne! Prepričan sem, da se je tudi dosedaj v naših tiskarnah v tem oziru marsikaj storilo. I. D. Priporočilo g. dr. H a j e k a , docenta na vseučilišču na Dunaju. Gosp. J. Serravallo v Trstu. Prav rad Vam potrjujem učinek Vašega izdelka, Serravallovega china-v-ina z železom v slučaju anemije in splošne slabosti. Dunaj, 13. aprila 1905. M 292 Dr. A\. Hajck. Haročaife »Slovenca" J Podružnice Spljet, Cclovcc in Trst - Delnlfika glavnica -K 3,000.000. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naSu preblagu soproga, oziroma mati, velespoštovana gospa po dolgotrajni in mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti zu umirajoče, v 54. letu svoje starosti včeraj ob 11. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v Do~ slovičaii na Breznico. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v 2upni cerkvi v Doslovičah. Predrago rajno priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Dosloviče, dne 25. avgusta 1909. Franc Papler soprog. Rlojsij in Franc Frančiška sinova. hči. iz hrastovega lesu, nekaj skoro novih, od 200—400, 700, 1200, 5000, 5000 litrov proda po nizki ceni n.-----Ljubljana, Šeleii- burgove ulice 6. išče primerne službe v kaki pisarni. Naslov pove upravništvo lista. 2555 3—1 60JITEUIUI k dvema deklicama 6—8 let starima, boljše rodbine, se išče za Gradec. - Zahteva se francoski in nemški jezik, kakor tudi glaso-vir. - Plača po dogovoru. - Ponudbe naj sc pošiljajo na upravništvo tega lista 2351 2—1 Sprejmem takoj slovensko in nemško zmoznega i uradnika CM Offerte pismeno. Simon Kmetetz, Kolodvorske ulicc št. 26. :: Ljubljana. 2348 Dobra in zanesljiva 1-1 ph mmmmmii^^m ki jc popolnoma vešč in zanesljiv v vseh strokah. Sprejme se tudi kaka druga primerna služba. Isti jc vešč siovenskega in nemškega jezika. Služba se nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „štev. 1917". 2324 3-1 »•( 1to » ■».«*»- ....................... m j .'uun tramnmbuaannraa — Opremljena ------------ nca BsS gaj Brsz vsakega poss&negs ebvoslifa. * 2345 1-1 JL, UM ^ 'M B K s posebnim vhodom 3 Z žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, i™ da je naš ljubljeni oče, soprog, gospod dne 24. t. m. ob pol 2. uri, v 52. letu s ji starosti, previden s svetimi zakra- Mi menti sladko in mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam ranjkega bo v četrtek, 28. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Reber št. 3, k Sv. Križu. Sv. maše brale se bodo v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 25. avgusta 1909. Žalujoči ostali, ji odda se takoj ali pozneje. Vpraša se Nova ulica štev. 5. 2314 vrata 3. 3-1 2301 3-1 msmm mw6 Zahvala. za tolažilno sočutje, izraženo ob bridki izgubi nepozabnega soproga, očeta, deda in tasta, gospoda FRHNR FINKA in za izredno številno udeležbo pri pogrebu. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Mausser-ju in Sdiauer-ju, g. bogoslovcu Kapš-u, gosp. učitelju Erker-ju, prostovoljnemu gasilnemu društvu v Poljanah in vsem drugim prijateljem in znancem rajnika. Poljane pri Toplicah, 25. avgusta 1909. se sprejmejo na hrano in stanovanje. Prav dobro nadzorstvo. Več se poizve | v Gospodski ulici štev. 3 pri hišniku. 345 41-0 llpo-miišna-mi. Najmllejše milo za kožo kakor proti pegam! = Dobiva se povsod! = Letnik 2358 Žalujoča rodbina. 2325 Služba se razpisuje v Selcih nad Škoijo Loko. Zlate svetinje; Berlin, Pariz, Rim itd. naše,Družinske pratike4 je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvarni", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah flnt. Krisper, Vaso Petričič in Iv. Koren-čan; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina. Cena komadu 24 vin., po pošti 10 viti. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik! dobi službo na meji 2 il-2 uri nad Korminom. Več se izve pri upravništvu Slovenca. Sprejme se dober lilltt 88SNKMMMH« za umetni mlin na vodi Bistrici v kamniškem okraju z mesečno plačo, prostim stanovanjem in hrano. Nastop takoj. Naslov pove iz prijaznosti uprav-2349 ništvo lista. 3—1 Hiša z gostilno in vrtom, na prometnem mestu, se takoj proda. Podjetniki, kateri razpolagajo čez 10.000 kron v gotovini, naj pošljejo ponudbe pod „Bodočnost" poste restante Ljubljana. 2353 2—1 slan za mm mi I Dr. Derč svolo miso. Za reveže, ne izvzemši mestnih, slej kot prej brezplačna ordinacija ob navadnih ordinacijskih urah. 2341 3-1 Sprejme se 2342 (1) / / Izif2!oyal^!j oltarjev, iti, naznanja prečastiti duhovSčitil, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da jc prevzel znano podebarsko delavnico umrlega g. Ani!. Kovžeka, Kolo« dvorske ulice &t. 2V. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševnl svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom io letnega praktičnega dela pri ranjkem g. KovSeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. 3438 52—7 ^ vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri Antonu Kobiju, Breg, Borovnica. 000B0000IOO0000 H Radi uvedbe j| | mm i vidno m (Panzennadeli) 3 m so se izvrstili naslednji stroji in se ceno © oddajo. Q S i MenMH (dobro utajen) S @ 2 Slllilil-lffiS-SlfCi „ „ j§j |g Ogledajo se lahko pri 2266 1-1 g gj Zastopstvu Oliver-strojev za južni g [g del monarhije gj | ma, MiHlošiceva cesta 20. | @O00B0Q0S00000@ v Kolodvorski ulici in večji drugi prostori so oddati takoj. Več pove upravništvo »Slovenca«. 2327 3—1 2 v Kašlji par. štev. 215. bodem dne 30. avgusta 1909 ob 9. uri dopoldne na lici mesta pod ugodnimi pogoji na kose prodal. Šent Vid, dne 20. avgusta 1909. ilnton Belec. 2326 1 se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 i na Solu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Počel*, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. V ijlilljaili Stritarjeve ulica 2 Mm silili ml ll. [Edelo k Mm dne fi. seplomura is, ra l si. Podružnice Spljet, Celovcc ln Trst Rezervni fond K 300.000.