t Slovenski narod Štev. 27. liti te red M "y 20 1910 »t ‘he Poit Office Pueblo, Colo,, under the act o t Maroh 1879 Pueblo, Celo., 3. julija 1914. Edini slovenski list ne zepedu. Geslo: Zapati z& Zapadi Leto Vlil PO SVETU h F . 1 ' S ir (e v \ o v- Nadvojvoda Franc Ferdinand in soproga žrfvi atentata. Dunaj, Avstrija, 28. junija. — Nadvojvoda Franc Ferdi¬ nand, nečak starega cesarja ter avstrijski prestolonasled¬ nik in kneginja Sofija Hohen berg, njegova morganična so¬ proga, sta bila danes v Saraje¬ vu ustreljena. Proti visokemu paru se je vprizorilo dva aten¬ tata. Bombo, katero se je vr glo v avtomobil, je nadvojvo da z lastno roko odvrnil, na kar je eksplodirala pred pri¬ hodnjim avtomobilom v kate¬ rem sta se nahajala dva pribo¬ čnika. Oba sta bila lahko ranjena. Bombo je vrgel neki Gabri elovič iz Trebinja ter je bilo ranjenih razven omenjenih pribočnikov še šest drugih o- seb. Nadvojvoda je pustil usta viti avtomobil ter se informiral kako je z ranjenci. Nato je nadaljeval pot proti rotovžu, kjer ga je pričakoval župan v sredini občinskih svetovalcev in drugih odličnjakov. Ko je stopila cela partija v dvorano, je hotel pričeti žu¬ pan z govorom. Nadvojvoda ga je pa jezno prekinil ter re¬ kel: ,,Gospod župan I Popol¬ noma škandalozno je to. Pri¬ šli smo v Sarajevo na obisk in pozdravilo se nas je z bomba mi.“ Prestal je za trenutek ter nato nadaljeval: ,,Sedaj nadaljujete. “ Nato je imel žu¬ pan govor, na katerega je nad vojvoda odgovoril. Po mestu se je medtem iz¬ vedelo o atentatu in prebival¬ stva se je polotila velika pani ka. Po obhodu po rotovžu, ki je trajal pol ure, se je odpeljal par v bolnico, kjer sta ležala ranjena pribočnika, polkovnik Moretti in majorgrof Waldeck Med potjo, na vogalu Rudol¬ fove ceste, pa je ustrelil neki Gavro Princip, ki je stal med množico natrotoarju.dva krat na nadvojvodo in njego¬ vo soprogo. Mož je bil očivid- no dober strelec. Prvi strel je zadel vojvodinjo v desno stran pra, drugi pa nadvojvodo v vrat, kjer je prebila kroglja ži- lo-dovodnico. Žena je padla v naročje svojega soproga, ki je takoj nato tudi izgubil za¬ vest. Šofer je v naj večjem di¬ ru odpeljal v palačo, kjer je neki vojaški zdravnik zastonj poskušal svojo umetnost. Oba napadalca sta Bošnjaka Gabrielovič je črkostavec, ki je bil dalj časa zaposljen v dr¬ žavni tiskarni v Belgradu ter se je vrnil domov kot odločen srbski šovinist. Svoje srbofil- stvo je vedno odločno kazal. On in resnični morilec, Prin¬ cip, sta svoj zločin odkrito pri¬ znala ter se ga nič ne kesata. Vse kaže, da je hotela voj¬ vodinja napotiti svojega moža da ne bi stopil drugič v avto¬ mobil, da pa jo je potolažil general Potiorek z besedami: ,,Vsejepri kraju. Več kot enega morilca nimamo v Sa¬ rajevu. “ Takoj po izvršenem umoru je izdal župan proklamacijo, v kateri je obsojal hudodelstvo ter izjavil, da se je izmislilo atentat v Belgradu. Princip je 191eten dijak, ki je študiral v Belgradu. Rekel je, da nima nobenih sokriv¬ cev. Gabrielovič je dobil baje bombo od neznanih anarhis tov v Belgradu. Tudi on pra¬ vi, da nima sokrivcev. I otem ko je vrgel bombo, je skočil v reko, a par drugih mož ki h je skočilo za njim ter ga prijelo. Par korakov od mesta, kjer se je izvršil drugi atentat, so našli baje neko drugo bombo, ki pa ni eksplodirala in kate ro je najbrž položil tjakaj neki tretji anarhist. Cesar Franc Jožef j« bil vs- led atentata ves potrt ter se je vrnil iz Išla nazaj na Dunaj. Bil je to prvi oficijelni ob¬ isk nadvojvode v Bosnji. Pred odpotovanjem v Bosno, v sre¬ do, je obiskal nadvojvodo srb¬ ski poslanik na avstrijskem dvoru, M. Jovanovič ter mu svetoval, naj odloži ali pa pre¬ kliče potovanje. , Poslanik je rekel, da se nahaja dežela v zelo burnem razpoloženju, ter da bi srbsko prebivalstvo lah¬ ko priredilo protidinastične demostracije. Konečno mu je svetoval, naj pusti vsaj sopro¬ go doma. Novi prestolonaslednik,nad vojvoda Karel Franc Jožef, se nahaja v Reichenaupri Duna jaju, otroci umorjenega para pa v Glumec, na Češkem. Država West Virginija -je s prvim julijem postala suha. Kakih 1200 gostilniških pro- Usnirčeni nadvojvoda ,j e i,j] r0 . jen dne 18. decembra 1863, njego ¬ va soproga, roj. grofica Chotek pl. Cliolkawa in VVognin, pozneje kne- j . ginja pl. Hohenburg je bila rojena I sto >' ov se sedaj daje v najem, l.jnarea 1860, poročena morgana j Država bo s prohibicijo zgubi lično l. julija 1000. 1/. tega zakona j !a en milijon dohodkov. Pri olitvah so suhači zmagali s Pueblske notice so se rodili tri otroci. Po smrt i prestolonaslednika pa¬ de sedaj preštolonaslednišivo na nadvojvoda Karola Franc Jožefa. Bodoče avstrijski cesar je bil rojen 17. avgusta 1887. Poročil se je dne 21. oktobra 1921 s Cito, prineezin- jo Parmsko, rojeno 9. maja 1892. Tudi iz tega zakona sta se naredila dva otroka, sin in liči. Iz Budapesta poročajo, da so Hrvati mahofnedanske vere v Hercegovini napadli Srbe radi zavratnega umora avstrijskega prestolonaslednika. Usmrtili oziroma ranili so kakih 200 Srbov. V raznih drugih krajih se tudi vršijo izgredi proti Sr¬ bom, še celo v Dunaju. Dne 2.1. m. so v Dunaj pri¬ peljali usmrčenega nadvojvo¬ da in njegovo ženo. Velika množica je v globoki žalosti o- pazovala sprevod, katerega se je udeležil tudi bodoči cesar Karl Franc Jožef. Pogreb se bo vršil 3. julija ob poluoči. Ostanki se bodo položili v pri¬ pravljeni prostor pod gradom umrlega nadvojvoda. Sedanji cesar se pogreba sploh ne bo udeležil. Nemški cesar, ki se je nameraval udeležiti,je konč no moral spremeniti načrt ra¬ di bolezni. Franc Jože! je te dni najbolj zanimiva oseba v celi Evropi. Zavratni umor nadvojvoda Franc Ferdinanda in njegove morganatične soproge v Sara- jevi, je bil že četrti grozni slu¬ čaj, ki je potrl starega cesar¬ ja. Sledeče druge tragedije pomne sedanji cesar. Maximilijan 11., cesar stare Mehike in brat cesarja, je bil usmrčen po zmagi ustašev. Prestolonaslednik Rudolf, ce¬ sarjev sin, je bil usmrčen pri orgijah v Majerlingu. Eliza¬ beta, cesarica avstsrijska in soproga sedanj ega vladarja, je bila zavratno usmrčena v Ge- neva. Tudi mnogo drugih smrtnih slučajev se je zgodilo pri sorodnikih cesarske rodbi¬ ne, tako da je Franc Jožef preživel mnogo žalostnih dnij. Neka pravljica pa pripisuje vse te žalostne nezgode neki kletvi, katero je grofica Karo lji izrekla nad Franc Jožefom kmalu po njegovem kronanju. Prosila ga je,da pomilosti nje¬ nega sina, ki se je udeležil re volucije leta 1848. Cesar pa ni uslišal njene prošnje. Kle¬ ča j e pred cesarjem je izustila kletev: ,,Smrt te ne vzemi prej ko sleherni tvoj ožji so¬ rodnik ali prijatelj ne bo za¬ vratno usmrčen in ti prinesel no ali globoko žalost ali pa sra¬ moto. “ Huerfova družina je že zapu stila glavno mesto ter se poda¬ la v Puerto Mexico od koder bode lahko pobegnila v sluča¬ ju, da je Huerta poražen. General Vlila je v Chicagu naročil bano za kopelj, za ka¬ tero je plačal lepih $400. Za¬ hteval je namreč najbolj dra¬ goceno bano, ki jo je moči najti. Za prevažanje bo mo ral še plačati kakih $125. Gen. Vlila je opustil njegovo prodiranje proti Mexico City. V zadnji bitki pri Zacatecas je porabil vse streljivo, a no¬ ve zaloge mu pa ustaški pred¬ sednik Carranza noče poslati. Znano je, da sta se dotična sprla in je njiju nemogoče po miriti. In govori se celo, da sta Huerta in Carranza v neka kem sporazumu, zato pa Car¬ ranza dela sedaj sitnosti Villa tu. Gen. Villa je svojo arma¬ do umaknil nazaj do Terreon. Ko pa zopet dobi zadosti voj nega materijala, bo pa nadal jeval ustajo na svojo roko. VVilson je poslal posebnega zastopnika k ustaškemu pred sedniku Carranza-tu : katerega naloga je napraviti mir med ustaškima voditelja. Mehiška situacija se bo kma¬ lu rešila. Huerta je te dni po slal zastopstvo k ustaškemu predsedniku z nalogo, da po¬ sreduje v svrho miru. Velikanski požar je uničil polovico mesta Salem, v drža¬ vi Mass. Ogenj je nastal dne 25 junija in radi hudega ve¬ tra, ga je bilo ne mogoče ome¬ jiti. Pogorišče je kake tri mi¬ lje dolgo in polovico toliko široko. Do tal je pogorelo nad tisoč hiš in tovarniških poslo¬ pij. Brez strehe je malone de¬ set tisoč ljudi. Smrtnih sluča¬ jev ni bilo. Škode je deset milijonov. VVilsonova vlada s ponosom kaže na 33 milijonov preostan ka v zvezini blagajni koncem njenega prvega fiskalnega le ta. Običajno so bili izdatki večji nego dohodki. In mar sikdo je mislil, da bo demo¬ kratska administracija šla v dolg radi znižane colnine. A tako se ni zgodilo. Razume šepa, da je dohodninski da¬ vek mnogo pomagal, daje bla¬ gajna v tako dobrem stanju. V Pittsburg, Pa., kjer se vrši štrajk,imajo tudi velike sitno sto tisoč večino. V New Vorku, namreč v Wall Street distriktu je 15.000 oseb ki imajo vsak po na 1 milijon dolarjev dohodka. Seveda, njihova podjetja so pa raztre¬ sena po celi Ameriki. Ogenj je nastal v premogoro vu v Williamson, W. VA.Pet premogarjev je zgubilo življe je, 20 se jih je pa komaj re¬ šilo. Država Kansas bo letos pri delala 154 milijonov bušelnov pšenice. V Butte so stari Člani W. F. of Miuers otvorili novi urad Ob priliki ni bilo nobenih iz¬ gredov. Nova unija ustaških rudarjev, ki obstoji iz nad dva tisoč Članov, še vedno dobiva novih udov. Toda večina te nove unije sestoji iz I. W. AV. članov, ki so šele pred krat kem prišli v Butte, namreč z očitnim namenom, da uničijo staro unijo. Sicer dokler teh ni bilo v Butte, je stara unija lepo napredovala in v složno¬ sti. V Butte skušajo aretirati vse člane nove unije, ki so nasko¬ čili ter uničili dvorano last W. F. of Miuers. sti z državnimi miličarji. VVilson noče poslati vojakov v Butte, kjer je sedaj vse mir- V Californiji je vlada napo¬ vedala tožbo naprarn raznim premogarskim baronom, ki so varali vlado pri prodaji pre¬ moga. Vlada si upa dobiti več milijonev odškodnine. pridelek pšenice v Coloradu bode letos znašal 15 milijonov bušelnov. Vsega žita pa bode kakih 50 milijonov bušelnov. V San Francisco se je končal štrajk tiskarjev. Po eno leto trajajočem boju so se povrnili na delo pod starimi pogoji. Coloradska milica se bo na¬ novo organizirala, toda skoro vsi stari lopovski častniki bo¬ do ostali. Stroški federalnih vojakov v Coloradu so nad deset tisoč do¬ larjev na teden. Stricu Samu je pa vseeno, Če so vojaki v Coloradu ali kje drugje. Hra¬ niti jih mora vseeno. Premogarsko polje v Routt okraju, ki je največje na sve¬ tu, je država Colorado dala v najem Alex Marr-u, namreč v večletni najem. V dotičnem polju je kakih 60 milijonov tonov premoga. Najemnik bo moral državi plačati lOc od to¬ na, plačati bode pa moral naj¬ manj $10.000 na leto. Poroča se, da se bo v dotičnem polju nakopalo najmanj tisoč tonov na dan. Vzelo bo pa več časa, prej ko se prične obratovati. 11. M. W. ol A. bode v raznih šotoriščah pripravila atrajkar- jem obilo zabave na deželni praznik dne 4. julija. Atentat na nadvojvodo je bil dobro preštudiran. Princip, ki je umoril Ferdinanda in njegovo že¬ no je izjavil, da se je pet njegovih tovarišev domenilo storiti ta čin. Posamezno so odpotovali v Saraje¬ vo. Tam so se pa združili ter dobi bili bombe od pan srbske organi¬ zacijo. Vsi so se zavezali, da usmr¬ tijo prestolonaslednika. Toda le en se je upal rabiti bombo in radi tega je Princip zelo vznemirjen in pravi, da bode izdal vse sokrivce. On namreč trdi, da njemu bi ne bilo treba streljati, ako bi bili nje p- 0 vi tovariši držali obljubo. Dogo vor med njimi je bil držati bombo z desno roko, z levo pa steklenico strupa, s katerim naj bi si sleherni vzel življenje takoj, ko je vrgel bombo. 700 suiragetk je obiskalo Wilsona ter ga prosilo naj se deluje za njihovo propagando. WilsOti jim je pokazal hrbet ter se odstranil. Sufragetke so v veliki jezi zapustile belo hi šo. J. P. Morgan je v četrtek imel sestanek z predsednikom \Vilsonom. Zastopal namreč je kapitaliste ter predsedniku povedal kakšne postave naj bi se uresničile, da bi bile tudi v korist kapitalistom. Wilson bo povabil na sestanek še dru¬ ge kapitaliste, da se bo znal ravnati, ko bo priporočal no¬ ve postave proti veliki indu¬ striji. Eksplozija je zahtevala živ¬ ljenje Matt Schmidta, delavca v Royal rovu pri Aguilarju. Zadnjo nedeljo je razstreljeval premog, da bi skebi imeli kaj delati drugi dan. Pri tem je pa naletel na plin in dokaj močna razstrelba je nastala. Truplo Schmidta je bilo groz¬ no razmesarjeno, poleg je pa rov bil tudi hudo porušen. Tamošnji skebje trdijo, da se je v dotičnem rovu vedno na¬ hajalo obilno plina. Družba pa ni skrbela, da bi to nevarnost odpravila. —Hrvatsko društvo ,, Maj ka Božja od Trsata“ bode v ne —Mr. Nuckolls, ki je bil za¬ dnjič izvoljen predsednikom trgovske zveze ,,Commerce Ciub“ se je tudi odpovedal uradu. Nihče noče prevzeti dotičnega urada, kajti vsak se boji bojkota, katerega jeorga nizirano delavstvo napoveda¬ lo naprarn članom rečene zve ’ ze. —V stari kraj se je na obisk 3 svojo hčerko podala ga. Ana Terglav. — Armour družba bo na vo¬ galu ,,E“ in Main St zgradi la veliko skladišče za meso. Za poslopie se bode porabilo najmanj $100.000. —Opetovano naznanjamo, da naša tiskarna ni odprta ob večerih. Kdor ima važne o- pravke z upravnikom po ura¬ dnih urah, naj se zglasi na njegovem stanovanju in sicer na 1237 E. Abriendo A ve. —Iz Marble.Col se je k svo¬ jim sorodnikom povrnila ga. Ana Težak. —Naš pueblski rojak Joe Snedec se je po večletnem ob¬ iskovanju vseučilišč na vzho¬ du vrnil v to naselbino kot doktor medicinov. Pridružil se je znanemu in uspešnemu zdravniku MacLen v Central Blocku in bode tam imel svoj urad za nedoločen čas. Dr. Snedec je v zadnjih dveh le¬ tih dobri dobre izkušnje v raz¬ nih največjih bolnišnicah v St. Louis, Mo. in pride sem dobro priporočan od njegovih učiteljev. Slovenskih zdravni¬ kov je le malo v tej deželi in prepričani smo, da bi bil dr. Snedec lahko izbral boljšo na¬ selbino, kot je Pueblo — na¬ selbino, ki bi sl. zdravnika z veseljem sprejela. Toda dr. Snedec si je izbral svojo rojst¬ no naselbino in v tej hoče os tati ter po svojih močeh delo vati za napredek iste. Upamo toraj, da mu bode naše občin¬ stvo šlo na roke v vsakem mogočem oziru. S tem bomo dajali pogum tudi naši ostali mladini, da se bo zanimala nekoliko več za izobrazbo in pouk kot sedaj. Naš mladi zdravnik je mnogo žrtoval, da je dospel do svojega dosedan¬ jega cilja. Lahko bi bil vsa ta leta sicer delal v kakšni tovar ni ter zapravljal dragi čas pri kvartanju in igranju ,,poola“ v kaki gostilni. A videl je u mestno, da se nekoliko žrtvu¬ je v mladih letih, da bo imel bolj prijeten obstanek v bo¬ dočnosti. Dr. Snedecu čestita mo na to vztrajnost, čestitamo mu ob tej priliki, ko je uspeš¬ no dosegel svoj cilj. Želimo mu sreče v njegovem stanu in da bi bilo naše občinstvo na¬ klonjeno njemu. —Tukaj se je mudil Tony Zupančič, štrajkar iz Canon City. Poroča nam, da več ta- mošnjih štrajkarjev dela pri sosednih farmarjih in da tako zaslužijo za nujne potrebščine. —Soproga Matt Novaka se že nad teden dni zdravi v bol mci. deljo imelo Carlos. —Zadnjo nedeljo se je tu mudil Frank Zaitz, veleznani trgovec iz Leadvilla. Tukaj je namreč obiskal svojega sina, ki je nevarno bolan v bolnici. —Rojak Louis Anžich se je po kratkem obisku v Chicagi in Jolielu vrnil zadnji petek. Kot vsak drugi je tudi ta izra zil, da ni prijetnejšega kraja kot je ravno Colorado. —Prihodnjo nedeljo se vrši piknik društva ,,SokolZa —Pri torkovi volitvi so pri¬ jatelji sedanje mestne vlade sijajno zmagali. Imeli so sk 'b ■ ro štire glasove za vsakega,’ki je volil za spremembo. S.o venci so skoro splošno volili za spremembo sedanje vlade, a bilo je nas piemalo. Da jo pa volitev izšla, kakor je, še imajo pa sedanji mestni ko- mišijonerji najprvo zahvaliti vsem policajem in ognjegas- cem, ki so se v zadnjem času zelo trudili, da se ne spreme¬ ni sedanja vlada, da tako še v nadalje obdržijo njihove služ- bč. Potem gre pa veiika uslu¬ ga protestantuvskim duhov¬ nom, ki so v pridigah pripo¬ ročali svojim vernim, da naj volijo za vzdržavanje sedanje vlade. Ti popje so pa na dan volitve celo spremljali volilee do volilnih prostorov. Pjuv velika usluga za uspeh zadnje volitve pa gre tudi prostitut¬ kam, ki so nastavljene po \ seli delih mesta. Te imajo policij¬ sko protekcijo in pri zadnjih volitvah so skrbno delovale, da naši lopovski policaji še 1 v nadalje držijo mastne siužbe. Toraj ni čuda, da smo propali. —Zadnjo nedeljo je tukaj- šne srbsko društvo slavilo nek zgodovinski praznik. Imelo je društvo slavnostno parado in potem domačo zabavo, pri kateri so si slučajno tudi pri¬ voščili nekoliko jeomenovca. Bessemerski policaji, kisovia žijo Slovane bolj kot vrag so¬ vraži blagoslovljeno vodo, so takoj vtaknili njihov nos v do tično slavnost. Poklicali so avtomobil ter na njega spra¬ vili toliko društvenih članov, kolikor jim je dovolil prostor. Vsi aretirani člani so bili v n- niformah in take so peljali v policijsko stražnico. Drugi dan jim je pa policijska- pardon, policijski sodnik na¬ ložil po $15. kazni. A naši vrli Srbi in Hrvati niso hoteli plačati kazen, katero jim je odločil sudac. Apelirali so do okrajnega sodišča in prepriča¬ ni smo, da bodo tam oprošče¬ ni. Policija ni imela nikako- vega vzroka aretirati člane dotičnega društva. Nikdo ni klical policaje na lice -veselice in nikdo ni pričal proti njim, ko se je vršila obravnava v policijskem ,,humbugu“. Za¬ kaj je policija storila ta svoj korak? V prvi vrsti zato, ker so skoro brez izjeme vsi nič prida. V drugič pa zato, ker sovraži Slovane in ker ve, da so oni manj ali več zabiti .in brez obotavljanja plačajo ka¬ zen, katero sodnijski sudac slučajno naloži. Razume se pa tudi, da se s temi globa¬ mi mestna blagajna zelo mno¬ ži in mestni uradniki se potem šopirijo radi tega in s pono¬ som kažejo, kako je uspešno njihovo uradovanje. Temu neopravičenemu oderuštvu je pa treba napraviti konec. Dra¬ gi nam Slovani, zapomnite si to, da noben policaj nima pra¬ vice iti na vaš dom, drugače da ga vi sami kličete, ali pa v slučaju da delate take izgrede, da se ima kedo drugi pravico pritožiti. V slučaju pa, da se Kak policaj zopet priklati brez vsacega opravičenja, tedaj mu pa posvetite, kakor veste in znate. Postava ne daje polica¬ jem tako oblast, kakoršno se poslužujejo. Policijski sudac kar po svoji neumni butici de¬ li kazni, in večkrat izreče ta¬ ko oslovsko obsodbe, nad ka¬ terimi se mora največji bedak zgražati. Toraj, kadar vara policijski sodnik naloži globo in se občutite, da je vas neo¬ pravičeno obsodil, tedaj nikar ne plačajte globe temveč pro¬ site za hond in apelujte vašo zadevo na višje sodišče. Ako pa potrebujete nasvetov, tedaj piknik pri San dobro zabavo se odbor marlji- \ vo pripravlja. KONEC NA 4. STKANI. SLOVENSKI NAROD Ml Dl »loven Z*pftdc.e Slo ia zapfti Uhalt Naročnin* za Ameriko le proti pred plači »taiu *ac«loleU> $1.30; /I H Uta $1.00: * Evropo $2 OO. Ozimi »prejemajo se po dogovora. Dopisi 1 • priobči > »e Ure Dopl p»»a »e ne »pre)o>e)o. |*n Mtali^a na) vsak naročnik naznani poleg novega tudi »tari naslov. Dopisi lu denarne vrednosti poliija- Jo naj se na naslov: SLOVENSKI NAROD BOX 1181. PUEBLO. COLO Pisarna : 117 W. NORTHERN AVE. : 0.'flc* TELEPHONE: MAIN 995 E. J. MENSI.NGER, urednik ia lastnik SLOVENSKI NAROD The only Stovenlan neiv.pnper In the W«št Rubini)«! K.«kly by E. J. Mrnalogrr. at 117 W. Northern Are . Pueblo, Colo. The ofltclal organ ol the "IVestern Slnv. Asaoclution" Advertlalng rete. sent upon miueat. IZ DOMOVINE Požari. Dne 8. jun. je v Ra¬ tečah pogorela hiša posestnice Jere Sotlar, škode je 2G00 K. — V Urinih Selih pri Toplicah je pogorela hiša Jož. Kukovca Škode je 1200 K. — V Brodu pri Št. Vidu je gorelo pri mi¬ zarju Mihaelu Kopaču, ki ima škode 4500 kron in pri Ani Trnovec, ki ima škode 4000 kron. V Ameriko hočejo. V nižje avstrijskem deželnem zboru sedi poslanec krščanskega ime¬ na Bauchinger. Ta je minule dni zapel v deželnem zboru bridko pesem, kako slabo se godi duhovnikom na Nižjeav- strijskem. Tako slabo se jim godi, da mislijo že v Ameriko pobegniti, in zato zahtevajo višje plače. Ne moremo natan čno povedati, kake zaslužke iraajo duhovniki na Nižje Av¬ strijskem, znano nam je pa, da so oedotni prebivalci sicer pre¬ cej pobočni, a tudi pametni in ne dajo radi denarja iz rok. Na však način se nižjevstrij- skim duhovnikom ne godi ta¬ ko dobro kakor slovenskim, ker ti neSejo nič slišati o Arne riki. Gredo le tisti, ki imajo posebne vzroke. No, pomanj kanje tudi nižjeavstrijski du hovniki ne trpe, da bi pa pre¬ moženje zbirali, to pač ni tre¬ ba. Sicer so pa duhovniki ena sama družina in bi si lahko med seboj pomagali. Kaj pa je treba, da imaolomuški škof na leto 800.000 kron dohod kov, nekateri duhovniki nje¬ gove škofije pa baje stradajo. Cerkev ima toliko milijonov in milijonov premoženja, da bi vse svoje duhovnike lahko po knežje plačevala in bi jim ne bilo potrebno loviti kroni ce za maše in groše za očenaše Toda cerkev nič ne da: škofje raje gledajo, da njih duhovni ki baje lakoto trpe, kakor da bi kaj odrinili, in tako hočejo duhovniki, naj jim dajejo viš¬ jo plačo zopet davkoplačevalci naj se jim zviša takoimenova na kongrua. Tako silni so, da vpijejo: denar 3em, drugače gremo v Ameriko! Nič bati se v naši ljubi Avstriji ne hodu hovnikov nikoli zmanjkalo! (S. N ) Starinoslovec Jernej Pečnik 79 let star je umrl v Streliški ulici 10. Mož je prejšnja leta po celem Kranjskem, zlasti po Dolenjskem /. velikim us pehom preiskoval prazgodo vinska ozir. rimska grobišča in gomile ter izkopal marši ka¬ ko dragoceno stvar, ki sedaj blešči v Kranjskem deželnem muzeju Rudulfinum. Izkopni ne je pošiljal nekaj časa tudi na Dunaj — Bil je markantna oseba. Iz skromnih začetkov in razmer si je svojim razis- kavaojem znal pridobiti med starinoslovci ime in ugled. Imrl je po dolgi in mučni bolezni občeznani in simpatič¬ ni gostilničar ,,Pri belem Kranjcu", g Josip Podržaj v najlepši moški dobi, še ne 35 let .-tar. Prejšnji mesec mu je umrla žena in sedaj je tudi njemu napravila smrt tragičen konec. Samomor v Medvodah. An¬ tonija Topolovšek iz Velikega kamna pri Vranskem je iz ne znanega vzroka v Medvodah izpila neko kislino in se tako 1 poškodovala, daje v bolnišnici umrla. Zastrupijenje. Posestnik Ja¬ nez Anžur iz Roj pri Veliki Loki le imel v omari, kjer je branil kruh in vino tudi ste klenico oetove kisline. Nje¬ gov sinček je izpil nekaj te kisline misleč, da je vino ter se tako opekel, daje še tisto noč umrl. Suroveži. Jakob Kopriva iz Peči pri Lukovici se je tako napil, da je obležal na cesti. Fantje pa namesto da bi mu pomagali, so brezzaveslnega dedca — tolkli s kamni in po leni po glavi in skakali po njem z nogami. Iz Št. Janža. Janez Jakšič in še dva k napa so 8. jun. delali v premogokopu. Jakšič je bil pri tem tako poškodovan, da je čez par ur umrl. Ubil se je hlapec Andrej Bol ta v Jaršah. Prekrenil se mu je voz in ga tako pobil, da je umrl. RAZNE STVARI. Slovenec — generalni major. Polkovniku v pokoju Josipu pl. Leskošeku, rojaku iz Mr zle Pianine na Štajerskem, podelil je cesar značaj general nega majorja. Delavec zaklal svojega tova¬ riša pri delu. Dne 15 jun. se je odigrala v Pollackovi tovar ni (usnjarni) na Sv. Petra ce¬ sti grozna žaloigra. Dne 29. sept. 1893. v Homu rojeni ter v Št. Rupert, okraj Krško pri stojni, na Poljanski cesti št. 60 stanujoči usnjarski pomoč¬ nik Anton Krese ter oženjeni Mihael Blaš, oče treh otrok, ki je stanoval v Zgornji Šiški, sta v tovarni skupaj zaposlje na, se nista iz nam nežnega vzroka, [baje ker je bil Krese boljše plačan] nič kaj dobro razumela ter prišla do malega besedičenja. Pri tem pa je Blaš pograbil dolg oster nož ter zabode z njim Kreseta v vrat, kateremu se je vlila kri in je takoj padel in na mestu umrl. Rana na levi strani vra tu je bila velika in zevajoča, podobna od vročine razpoka ni zemlji. Kri je iz nje drla curkoma in v kratkem je od¬ tekla in je postal Krese bled ko zid. Na lice mesta policij¬ ska komisija je odredila, da so truplo zaklanega odpeljali v mrtvašnico. Morilec Blaš je pa takoj po storjenem zločinu odšel iz tovarne z namenom, da se sam javi, a je bil že med potjo aretiran, potem pa izro čen deželnemu sodišču. Blaš ob času zločina baje ni bil po polnoma trezen. Krese je bil letos potrjen k vojakom, ka¬ mor bi imel oditi v jesen, a mu je Blaš v svoji nepremiš¬ ljeni naglici za vedno prerezal nit življenja. Avtomobil alpske dirke povo¬ zil otroka. 16. junija je povozil neki avtomobil alpske vožnje v Jelšanah pri Ilirski Bistrici malega sinčka krčmarja Udo vica. Revček je zadobil notra¬ nje poškodbe, zlomljeni ima tudi obe nogici. Baje je hotel avto drugega prehiteti, deček, misleč, da ga avto povozi, za tekel se je naravnost pod dru gi avto. Ponesrečenega dečka z očetom vred, hoteli so gos¬ podje s seboj v reško bolnico odpeljati, a oče v svoji razbur¬ jenosti ni tega dovolil Danes so dečka pripeljali v Reko v nek sanatorij. Velik zemeljski usad je vide¬ ti na potu iz Kranjske gore na Vršič. Kakih 300 metrov dol ga in okoli 80 m široka ilov¬ nata plast se je utrgala vsle« vednega deževja in liki lava počaši gomazeč po bregu, opu- rtošila gozd in zasula tud pot na Vršič kake 3 metre visoko. Zapreka na potu je že odstran¬ jena. Zrakoplovsivo. Francoski zrakoplovec Gilbert je končal svoj polet okrog Francoske. V 39 in pol ure je preletel 3000 km. Kako dolgo žive tiče. Labud more živeti do 160 let, sokol do 162, orel je živel v kleti 104 leta, papiga živi preko 100 let, istotako dolgo žive moč¬ virne in morske tiče, gos in kukavica moreta živeti do 30. leta- Tudi vrane žive 100 let, sraka v svobodi do 40, petelin pa največ do 15 let; istotako kratko žive fazani, golobi in manjše tiče pevke. Kos živi v gajbici okoli 15, slavec pa le 10 let. Pesniki imajo torej tu¬ di med ticami le kratko živ¬ ljenje. Kako se je govorilo v raju. Iz Trnovega pišejo: V pojasni¬ lo, v katerem jeziku je Bog z Adamom in Evo govoril, še sledeče: Ko je Adam zagledal beli svet, mu je Bog odkazal: ,,A-daml‘‘t. j. to ti dam! o ziroma to je tvoje! Ko je Bog prišel neki dan k Adamu ter ga zapazil dokaj čmernega in ga je povprašal, kaj da mu je, ker da je tako otožen, mu A- dam odgovori: Včeraj sem se preveč razburljivega grozdja najedel, pa me lasje bole, pa nimam žive duše, ki bi mi ma¬ lo kisle juhe napravila! Gos pod Bog je takoj zapazil, kaj mu je potreba in preskrbel mu je družico, da mu napravi ki¬ sle juhe, mu jo pripelje in pra vi: ,,Evo! —ta ti bo dokaj kisle juhe napravilal" Iz tega je popolnoma razvidno, v ka kem jeziku je Bog govoril, t. j je v slovenskem jeziku! — Pred 60. leti sem v nekem te danjem tržaškem listu čital, da je Bogu slovenski narod najljnbši. Zato mu je podelil ime Slave, karpomenja: ,,Po- polo slavo, popolo di glorijal • ‘ — Narod slave!—Žalibog da sedanji laški barbarski rodovi po njem teptajo I Kje je največ telefonov. Sevi* da v New iorku, kjer imaju 441.009 telefonskih postaj. N a to slede: Chicago z 279.400, London z 220.000, Berlin s 177.900, Filadelfija 8 145.600, Boston s 140.200,Pariz 84.500 Stockholm s 73.600.Hamburg Altona s 65.000. Dunaj z 58.- 200, Petrograd s 35.000 in To¬ kio z 32.600 postajami. V Stockholmu ima po 7 oseb 1 telefon; v Chicagu po 8, v Be rolinu po 13, na Dunaju po 38, v Petrogradu po 48 in v Tokiju po 67 oseb en telefon. Čudno pa je, da uporabljajo telefon vendarle največ baje na Dunaju, kjer govori pov¬ prečno vsak človek po 16krat na dan po telefonu. Ali so Dunajčanje najbol blebetavi? Statistika pač v tem oziru ne bo čisto zanesljiva. V Ljublja¬ ni je še malo telefonov, a še manje se uporabljajo. Sčaso¬ ma napredujemo tudi Sloven¬ ci, da bo imela Ljubljana zve zo z vsemi mesti m trgi po do¬ movini. Zračni tlak vzrok smrti v voj¬ ni. Kirurg profesor dr. O. Lau rent iz Bruslja, ki se je kot zdravnik udeležil balkanske vojne v grškem taboru, trdi v nekem svojem poročilu pariš¬ ki akedemiji znanosti, da je našel v vojni nov vzrok smrti ki so ga smatrali doslej za baj ko. To smrt povzroča delova nje modernega streljiva, četu di ne pride vojak s streljivom sploh nič v dotiko. Že za ča¬ sa Napoleonovih vojn se je do gajalo — trdi dr. Laurent, da je zračni tlak zaradi letečih ali eksplodiranih topovskih kro¬ gel usmrtil vojake. Laurent pripoveduje, da je vTracijina svoje oči videl mnogo padlih vojakov, na katerih je bilo o- paziti sledove srčne kapi, a rane niso imeli prav nikake. Umoril jih je zračni tlak. Slič ne pojave je dognal francoski ©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦C) Za čašo vinca rajnega Pošten kristjan življenje da! Da, dal bi ga za tako vince, kakoršnega je do¬ biti edinole v gostilni: Joe Shuštar-ja PHONE UNION 1026 201 L NORTHERN AVL, PUEBLO, COL ©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©•a** M. NOVAK & F. GREBENC priporočata svojo GOSTILNO 300 SPRING STREET ToiitM vedno »rele Neefovo pivo in nejflnejln Iftanlft ter prodajava raznovratne »modke. Tadl prodajava Neefovo pivo na debelo. Za točno poatreibo JamClva. Pijmo ga, dokler živimo! Najboljšega pa ima MARTIN SIMSICH Gostilničar na Grove . 0 . 00 . 0 . 0 . 0 . 00 , GOSTILNA PETRIČ & TEŽAK 317 SO UNION AVE. Je najbližja slovanska gostilna ort U- nlon kolodvora v Pueblu. Točijo s« raznovrstne pijače- Kojakom se last¬ nika najtopleje priporočata. Prijatelji nas podpirajo stem, da podpirajo oglaševalce tega lista! Pueblo Bar 230 South Union Avenne Sl. gostilna v glavnem delu mesta John Perenčevič, im itd j. Dr. Moore Zobozdravnik 3. in IVfean Street nad Pueblo Savftigs Bank Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKOR POBIRANA 27. OKTOBRA 1908 Mont Westem Slavonfc Associatlon Glavni sedež: Dcnver, Colorado GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN PKKKC. 4511 W»«h. Street. Denver. Colorado. rodpredrednik: MARK MATJAŠIČ 2322 Madleon Avc. Hutte. ~ ] Tajnik- JOHN KLUN. #15 Ei(nn Plače. Denver. uoio. II. tajnik obenem rapl.nlkar: J. CANJAR. 44=2 Grant SL Denver. colo. Blagajnik: JOE VIDETIČU. 4485 Lopau Street. Denver. Ooio. Zaupnik: JOHN PREDOVIČ, 4837 JVashlngton St., Denver. coto. NADZORNI ODBOR: JOK PRIJATU, predsednik. 5232 \Vo.blngton Street, Denver. Colo. JOHN GERM, 412 Sprlng Street. Pueblo. Colo. ALOJZ PROŠEK Boi 272, Loulavllle. Colo. POROTNI ODBOR ANTON VODIŠEK, predsednik. 424 Park Street, Pueblo, Colo. FRANK MALOVICH. Helper, Utah. JOK LAKOVICH, Boi 88, Loolsvllle, Colo. GOSPODARSKI ODBOR: John Pekeo Joba Predovlch, Mihael Slmflt. Joreph Videtlch In John Dergano. VRHOVNI ZDRAVNIK: H. H. MARTIN. Majeetlc Bldg.. Denver, Colorado. URADNO GLASILO: "SLOVENSKI NAROD". Boi 1181 Pneblo. Colorado Vre denarne nakamloe ln vie _ gl. nadzornega odbora, propirno utvari re poUllJaJo na gl. tajnika, prllolbe na | pa na predsednika glavnega porotnega odb Pristopnina k podpornemu društvu SLOVAN štev. 3 Z. S. 7. ! je znižana do polovice in namreč do 12. avgusta 1914. Pla¬ ča se. kolena primer: od lfiega do 20ega leta samo $ 1 . pri¬ stopnine, potem pa za vsaeili pet let po 25c več. Zapadna Slovanska Zveza daje en dolar ($0 bolne podpore vsaki dan. in $500. posmrtnine. Poleg tega daje lepe podpore za razne poškodbe. Mesečni prispevek znaša samo $1. 35. Žen¬ ske sc tudi lahko vpišejo za polovico podpor in posmrtnine. Društvo se je že zelo lepo razvilo in postaja čimdalje bolj ugledno. Zlasti, ker je to domača Zveza, apelujcmo na tukajšno Slovence in Slovenke, da se nam pridružejo v ve¬ likem številu,da tako povzdignemo našo organizacijo do lep¬ šega stališča, in da bodo v ponos vsem zapadnim Slovencem Zglasite se pri dr. Vogtu ali pri ta j.: J.Gcrm-u, 412 Spring. ®S®SW©5 ao.o:o:o 5®»»S®asXs)®tX*)SXS) Rojaki! Podpirajte »Slovenski Narod"! V prejšnih letih! c e C C C C TRINERS BiTTER-V/lNE horke VINO T«***tR •33 » ».• »-<*- Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in kako so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brci vsake razkošnosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v me¬ stih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Nenavadno živ- ljenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano Trinerjevo zdravilno grenko vino Prvi učinek tega zdravila ie, da očisti vse zaostale tvarine ki ne ln smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so se vstavili vjdrobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi t. Drugo sredstvo je. ojačiti notranje organe in tako prepre čiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljšo uporobo tega život. Drugo sredstvo je. ojViti notranje organe in tako prepre zdravdla' OVUO b ° !eZeU ' Mi P ri P or o č an'o nadaljšo uporobo tega V bolezni želodca v bolezni jeter v bolezni črevesja nosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in Sni W Z * pehl ’ ^ rv ®-• lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca. b k ° Ze ’ Zgubl m ° C1 Dobi se v lekarnah. JOS. TRINER Uvaževalec in Izvaževalec 133-39 S. Ashland, Chicago, HI. „ TR1NERJEV LINIMENT je precej močno 2 ,W, , , , Večkrat Be pripeti, da bolečine v udih slu b ,tth . ko - „ Imejte g„ »«l„o dom. p,j rok.h, d. g. l.hkouUj «• ga pomeša zoljkinim oljem. KONEC NA 4. STKANI. K° l 0 ii5°' : gt% r 0® J \ e S S* Srt Judi®*' vali P r poi^ 1 ponov SO b 1 * 1 m# r so pa skil> t Tal P® člo nili» bena dobro nima; vseer janje preg otroi si hi li pr M čaj t som li da' in sl da b Zdrt veki so I Zasl razs z ra kot stav 8 * 88 «* *- f NlftSAKlRANJE LUDLOVKR Otroci vpepcljcni. Kot orkan je plamen švig¬ nil po šotorskih domovjih n.ast.l se z Rockefellerjevim oljem s katerim so bili šotori namočeni. Sam satan se je moral veseliti tega grozodej- 8tva mihčarjev, ko jim je pla men pripravil pečenko nedol¬ žnih žena in otrok. Tu in tam se kak šotor ni pnjel ognja, a na lice mesta je kmalu prišel kak morilec z go recMj baklo ter povspešil požar. V majhnih in slabozračnih jamah, v vodnjakih, v zapu fičenih hlevih in na prosti pu ačavi M so te ženske in otroci ludlovtske naselbine prenoče yah prvo noč bitke, žalovali po izgubi očetov, bratov, mož po novorojenčkih ki so prišli na svet še tisti dan, samo da so bili usmrčeni in sežgani od morilcev. Vse naokrog so pa padale krogle miličar- skih zločincev. iako peklensko hrepenenje po človeški krvi teh obsede¬ nih morilcev, ne opisuje no bena zgodovina. Vedeli so dobro, da te ženske in otroci nimajo jestvin in ne vode. In vseeno so nadaljevali s strel¬ janjem z očividnim namenom pregnati stradajoče matere in otročičke ven na prosto iskati 9i hrane, da bi jih pri tem ime li priliko postreliti. Mogoče najbolj satanski slu¬ čaj tega masakirauja je bil ta, so miličarski častniki odkloni li dati dovoljenje zdravnikom in strežnicam rdečega križa, da bi šli pomagati ranjencem. Zdravniki, ki so šli tja iz člo¬ vekoljubja in z belo zastavo, so bili zavrnjeni s kroglami. Zastave rdečega križa so bile razstrgane s kroglami, namreč z ravno isto lahkomišljenostjo kot je bila celo ameriška za stava. Njihovo smrtnonosno orož¬ je ni spoštovalo zastavo ame¬ riško, streljalo se je nanjo kot bi bila navadna cunja. In ame riškim državljanom ni svetej¬ še stvari nego je njihova za¬ stava. Ameriški vojaki in dr¬ žavni miličarji so branitelji is te in dolžnost veže slehernega izmed teh, da čuva zastavo, da se ne onečasti, in magari z življenjem. A kljub temu so coloradski miličarji ne samo streljali to ameriško svetinjo temveč so jo celo sežgali, ko so vedoma zanetili ogenj v šo¬ tore štrajkarjev, nad katerimi je vihrala. In splošno je tudi znano, da miličarji pod gen. Chasejem sploh niso razobesili ameriške zastave v južnem štrajkovišču — bili so takore- boni brez vsake zastave. In ni čuda torej, da so potem svo budno bojevali se za premo- garske barone ter teptali pra¬ vice delavcev. Drugi dan po masakiranju, je več pogrebnikov zapustilo Trinidad ter šlo na lice grozne katastrofe, toda tudi ti so bili zavrnjeni s kroglami Železniški uslužbenci in pot niki mimoidočih vlakov, ki so videli grozne prizore ob progi pri Ludknvu, so na vse moči prosili državne uradnike, na, česar storijo za možke, ženske in otroke, ki so ležali mrtvi in ranjeni ob progi. Za dva dni sta usmrčena Ti kas in Flyer ležala na prostem In nobena prošnja ni prisilila državno oblast, da bi se skr¬ belo za mrtvece in ranjence In temu je moral tudi biti vz¬ rok. Za gotovo je dokazano da so miličarji spravili mrtve ce in ranjence na en kup- Ko so vso okolico pregledali za žrtve in so bili sigurni, da no beno truplo ni ostalo, ki bi iz dalo njihovo satansko so na kup človeških žrtev po lili petrolej ter zažgali trupla Pogreša se nad 50 žensk in otrok. Sluti se, da je bil ves sled pokončan s požigom tega Temu dogodku priča Mrs. PearlJolly, junakinja Ludlo '\ a . ^ na videla ta prizor. i'a ženska je tekom masakira nja veliko pomagala ženam in otrokom ter jih spravljala v varne kraje. In akoravno je imela znak rdečega križa, vse eno so jo miličarji hoteli us mrtiti. Ena kroglja ji je celo odbila peto na čevlju- J. R. La\vson, glavni odbor nik unije, je na ponedeljek kakor tudi na tudi na torek šel v Ludlow, da bi pomagal ženam in otrokom, imel je belo zastavo ozir. znak miru, a vseeno so streljali nanj in se je mogel vrniti. William Snyder je s svojo družino odhajal iz Ludlowa v torek zjutraj. Imel je mrtvega sinčka čez eno ramo, malega deteta je pa držal v naročju Pri tem so ga pa gunmeni za¬ pazili. Eden mu je nameril puško ter mu rekel: Najbrže bo še tebe dobro ustreliti. Dave Stuart, mlad fantin je prebil ponedeljek in istega ve¬ čer v kleti Snodgrass prodajal¬ ni. Ko je drugi dan šel na ko¬ lodvor, da bi šel v Trinidad. je bil uvrsten z drugimi fanti¬ ni, vsi od 10 do 12 let stari. Gunmenski miličarji so jim povedali, da jih bodo rabili za tarčo. Ludlow je drugo jutro imel pač drugo lice. Kjer je sodem mesecev 1200 štrajkarjev bi¬ valo v miru. kjer je živelo o- ziroma eksistiralo to dobo v skromnih okolščinah, in bilo veselo z nado, da dan boljših dni j se započne po zmagi, tam je pa bilo vse vpepeljeno. Le kako železo, ki se ni vdalo ognju, je stalo tam ter pričalo, da so tam nekdaj stala domo- vja. Kjer je dan poprej nad 300 otrok igralo ter se veselilo, je nekaj teh nedolžnih ležalo ož¬ ganih in mrtvih. Zares okus¬ na pečenka Rockefellerjevih gunmenov- Louis Tikaš, ki je bil med vsemi štrajkarji najbolj prilju¬ bljen, je ležal ves razmesarjen in mrtev ob železniški progi med tem ko je dan poprej ob¬ iskal vsak šotor, dajal pogum in veselje možkim in ženam, iodil je tja in sem, vedno za¬ sledovan od ludlouskih otrok, ki so ga ljubili in spoštovali ter se vedno hoteli igrati žnjim A tega ljubljenega voditelja ni bilo več. Tam je ležalo pogorišče lud- owskega šotorišča, naj večjega v zgodovini sveta in nikdo ne bo znal ravno koliko izmed 1200 prebivalcev je s smrtjo plačalo kazen, ker so se boje¬ vali za ustanovne pravice v od kapitalizma vladane države Colorado. Kot blazni so klicali v Trini¬ dad za pomoč. Prošnje so po¬ slali tudi zločinskemu major ju Hamrocku, da ,,naj ima usmiljenja za voljo Boga“. Podguverner.ki je zavsel Ani nonsovo mesto, ko je bil ta odsoten in bil v \Vashingtonu na posebnem misijonu v ko¬ rist coloradskih veleposestih kov, je konečno zahteval, da mora gostilničar Hamrock iz pustiti te ženske in otroke. Avtomobili v pomoč tem ženskam, so zapustili Trinidad ob ravno istem času, ko je več voz iz iz tega namena odšlo iz Aguilarja. Ko je prvi voz do spel k kmetijski hiši, mu je Mrs. Joliy šla nasproti. Na rokavu je imela znak rdečega križa, a kljub temu jo je nek miličar ustrelil v to ramo.Žen ske so vseeno po 48urnem za poru zbežale v varen kraj. Mrs. M 11. Thomas je bila druga ženska, katero so mo¬ rilci obstrelili Oua je z drugi¬ mi ženami in otroci zbežala k sosednemu farmarju, kjer so dobili prenočišče v hlevu in kjer so izognili smrtnonosnim krogijam strojnih pušk. Ko so si iskali zavetja, so kroglje neprenehoma padale okrog njih. Mrs. Thomas se je ko maj izognila smrti, ena kro¬ glja ji je celo odrezala dol nje¬ nih las. Tovorni vlak, ki je privozil na lice katastrofe ob poldne v torek, je dal pregnanim prili¬ ko zbežati. Mrs. Thomas je vedela, da se bo vlak ustavil med njimi in sovražnimi strel ci. Zato je tekla vodnjaku ter tam skrivajočim se ukazala, da naj zbežijo. Vsi so utekli, ampak zahvaliti se morajo te¬ mu, da so morilci dokaj slabo streljali, ampak kroglje so pa vseeno povsod naokoli padale Prepričani, da so bili zavr ženi od države Colorado in da niso imeli nobenega upanja, da jih bo milica čuvala, zato so pa unijski možje poslali ven uradni klic za orožje in pomoč prosili so delavce širom drža¬ ve in Amerike, naj se oboro¬ žijo in naj bodo pripravljeni za vsak poziv. Ponudbe za oboroženo po moč so takoj prišle iz vseh de lov dežele. Povsod so se ogla sili dobrosrčni ljudje z denar¬ jem in blagom v pomoč trpe¬ čim štrajkarjem, ženam in otrokom, ki so bili sedaj brez strehe in hrane radi groznega masakiranja. Najboljši opi? ludlowskega masakiranja pa je dal Godfrey lr\vin, mlad inženir, katerega je dal nekemu poročevalcu iz Ne\v Yorka. Deloma se dotiČ ni opis glasi : „Na dan ludlo\vske bitke sya moj tovariš in jaz zapusti¬ la stanovanje episkopalnega duhovna v Trinidadu, kjer sva bila na hrani. Šla sva na dolg sprehod v hribe. Hodila sva kakih 14 milj prej ko sva se odločila vr- CRESCENT DA 1 RY Najbolj sanitarno mlekarsko po¬ djetje v Pueblu. Mleko se prodaja euinole v zaprtih steklenicah, da nesnagi in mrčesu ni moči priti do njega. Radi tega je mleko sveže in zdravo. Razvaža se po vsem mestu. 16 Quarts za $1 PHONE: BLACK 2273 L. T. PATTERSON, lastnik iti £x»»S©SX»XiX^^ C t A. WENNERMARK 1 Z LAT W IN AR Vsakovrsi na popravila moja posebnost Vse delo je najboljše vrste in jamčlno. Pro«torl se nahajajo r blnku blizu PIV*'« Fe»k na 410 TVest Northern A ve., nessemer The CHICAGO L!QUOR KOUSE Uvaživalci iu prodajalci! — Kenlueky žganja, izvrstnih vin in drugih dobrih pijač ter smodk. prodajamo na drobno ali debelo. Naša posebnost je prodaja \Valterjcvvga piva v sodčkih ali ste klenieah. Imamo dva slovenska razvaževalea! Naročite cd teh! Posebno nizko ceno napravimo pri večjih naročilih. Kadar ima te veselico, svatbo, krstijo ali kako drugo slavnost, tedaj naro¬ čite pijače in smodke pri nas! — 1’IIONES: Main i!)7 ali 1408 H. LEVIN čl SON, lastnika Cor. lst & Milin St., Pueblo, Colorado QOi) Q OO P O O OOPX Gospod trgovec! Mogoče si že opazil, da ima jo drugi trgovci več uspeha nego Ti. In zakajP Zato ker drugače ravnajo s svojim obrtorn. Oglašujejo po listih, kaj ne? Stori tudi ti tako, in videl boš razliko! ♦ ♦+♦♦♦♦ t t++-»4"»+t»t++* McGovern Coal Co. prodajalci premoga TELEPHONE MAIN 881 Corner C and Piam Streči ‘O 30 El TISKARNA SLOVENSKI NAROD je edina sl. tiskarna na zapa¬ dli in izvršuje vsakovrstne tiskovine lično in pravilno. Te!. Main 995 (jj EEEEEEEEH P. O. Box ■--'■r E 5E3 [ 1 181 El Ali ste že obnovili naročnino na "SLOVENSKI NAROD”? JOHN BARKAH Slovenski Kovač’ se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela PHONE 2505 W VOGAL C & PALM PIJTE S M, GRAHEK, ESTATE (Nasledniki Matli Grakek-a) Trgovina z raznovrstnim bla¬ gom. Imamo obširno zalogo možkih oblek in potrebščin, ka¬ kor tudi obuvala, kovčegov, pohištva, železno robe. itd. itd. Prodajamo Trinerjevo Vino na debelo! Gostilničarji! Naročite to vino naravnost od nas! TELEPHONE MAIN 1094 1201-3 S. Santa Fe, Pueblo, Colo. PIVO! Trinidadski delavci, ki so niti v Trinidad in namreč po¬ šli v Ludknv, da bi popravili tom Colonfo Southern zelez- telefonične žice, pretrgane od morilcev, da bi vnanji svet ne izvedel o njihovem peklen¬ skem delu, so povedali nad- vsem žalostno vest o masaki¬ ranju. V torek so'se podali v Lud lov, da uredijo žice. Bližali so se pogorišča, ko so poleg poti zapazili majhno deklico. Ležalo je tam pri strani - niče iz ludlotvskega postajali¬ šča- ,,Hodila sva po stezi na go¬ rovju pri ludlowskem šotoriš Ču, ko me je tovariš potegnil za rokav. Ob istem hipu sem čul streljanje. Miličarji so pri¬ hajali iz Hastings Canvon ter I so obenem streljali. Vlegla sva se na zemljo za skalo in [ čez nekaj časa sem jaz vzdjg-; AUSTRO-AMERICANA PARO- BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New.Yorkom in Avstro Ogrsko. Dobra postrežba, električna svit- ljava, dobra kuhinja, prosto vino, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. In Mart ha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni porobrodi na dva vijaka Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Argentina, Oceania. Novi parobrodl se grade. Parniki odplujejo lz New Yorka ob 3. uri popoldne. Za vsa nadaljna pojasnila se obr¬ nite na glavne zastopnike: PHELP8 BROS. &, Co. 3 \Vashlngton St., New York ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. The Austrian Mercantlle Se priporočacenjcnim rojakom v obilen obisk kateri hočejo kupiti vedno sveže 5? In posušeno meso, kakor tudi vsako- 2$ vrstno GROCERIJSKO BLAGO. Po- % »ebnost so suhe domače kranjske kloba- 'ff se. Postrežba solidna. Cene niške. © JOHN GORSICH g 1206 SO- SANTA FE kit. PHONE DAHI 359 obžgano glavo. V eni roki jejnilsvoj klobuk na palici. Ta- držalo punčico, z drugo se je j koj so kroglje prišle v najino držalo za glavo. smer. Ena je prebila moj klo- Ravno, ko so ti delavci ho- t>uk. Miličarji so morali opa- teli rešiti to deklico, je eden zovati hnbovjezdaljnovidnim krvoločnih in brutalnih gun- J steklom in so baje mislili, da menov stopil k njim ter jim sva bila štrajkarja. zaukazal, naj pustijo deklico) ,,Potem se je izvršil umor •na Louis Itkasa, nad grškem voditelju štrajkarjev. Videla sva miličarje, ko so se pomen¬ kovali pred šotoriščem in čez nekaj trenotkov je k njim pri¬ šel Tikaš. Opazovala sva, ko so se pomenkovali. V hipu je nek častnik prijel za puško — za cev — ter s kopitom udaril Tikasa po glavi, da se je po¬ greznil na zemljo. (Nadaljevanje na 4. strani.) na miru. Noben ne ve, kaj seje zgo¬ dilo z njo. Sluti se, da je bila tudi ona dejana na kup člove¬ ških žrtev, zgrajen v čast John D. Rockefellerju, filantropis- tu in učitelju božje besede. Trideset žensk in otrok, ki je iskalo zavetja na Potvel far mi, je bilo takorekoč držanih vjetih do torka večer. Imeli | niso ničesar za večer, jesti in piti. STANKO & SAJBEL Slovanska Trgovina z grocerijo in sve¬ žim mesom. Pri nas se vedno dof>e fine kranj¬ ske klobase, suha rebra in drugo prekajeno meso. Imamo obširno zalogo špecerij¬ skega blaga (grocerije). Domače pecivo Je naša posebnost Zastopamo Slovencem dobro zna¬ no manufakturno družbo TV. F. SEVFRA CO. in imam" polno za logo SEVEROVIH ZDRAVIL. V naših prostorih se nahaja po¬ štni urad, kjer se dobijo poštne znamke in Postal Money Orders. Postrežba je točna. Slovencem se najtopleje priporočamo. PHONE MAIN 137 314 PARK ST., - PUEBLO, COLO. NOVAK & GREBENC Pueblo, Col. Zastopnika za južno Colorado Izvrstna pijača! Walter’s GOLD LABEL The ‘It’s in the Brevving’ VValter Brevving Co. PUEBLO, COLO. fflasafciranje Ludlowa. Nadaljevanje iz 3. strani. ,,Tikaš je padel na obraz Ko je taui ležal, videla sva, koso se mi ličarji nekoliko odstranili. Potem so name¬ rili puške ter streljali narav¬ nost v nezavestnega človeka To je bil prvi umor, katere¬ ga sem kedaj videl, kajti bil je to umor in ničesar druze- ga. Potem sem videl, da so štrajkarji, žene in otroci be¬ gali vse navskriž, iskali so zavetja v jamah in kletik, kjer so bili pozneje vjeti kot v pasti. ,,Opazovala sva izza ska¬ lovja in videla sva, ko so miličarji vlačili strojne puš- ke v bolj primerne prostore. Iz teh so potem vsipali svin¬ čeno točo nastrajkarskošo- toriSče ter bežeče družine. Konečno so pa miličarji še zanetili ogenj v šotorišče. „ Prepričan sem, da se o geuj ui kar .tako ob sebi ali slučajno zanetil. .Mnogo mi- ličarjev sva opazila v sever- no-zapadnem delu šotorišča tam kjer je ogenj izbruhnil. Iz najine pozicije sva natan¬ ko videla goreče bakle v ro kah miličarjev in namreč le nekaj trenotkov prej, ko je plamen uničil šotorsko na¬ selbino do tal. Kaj je potem sledilo, že vsikdo zna. „Groznega pr zora sva s> naveličala, zato sva se s to¬ vornim vlakom vrnila v Tri nidad. Mesto je bilo pokouc in povsod se je čulo vzuemir- jeuje. Najuglednejši meščan imajo sočutje do štrajkarjev in temu je vzrok ta, damno go takozvanik miličarjev n. bilo druzega kot propalicv iu barabe, katere so družbe najele v zloglasnih delih vz hodnih mest. Ti človeški iz- vrški so nosili miličarsko ob¬ leko, kot znak oblasti. V resnici so pa bili navečji zlo¬ činski, in takih nizkih m zlo bnih ljudi še nisem videl. ,,Noben s* ne more postav no pridružiti coloradski mi¬ lici, izvzein.ši da je v tej drža vi bival vsaj eno leto dnij. A kljub temu, kar mi je več mi¬ ličarjev povedalo, so bili sprejeti v milico s posredo¬ vanjem neke detektivske a- geucije v Denveru. V državi so bili pač le kratek čas. »Splošno je v Trinidadu zna¬ no, da je poročnik Linderfelt večkrat grozd, da bode ah premagal štrajk, aii pa spra vil vse štrajkarje v večnost VTriuidadu štrajkurji mk dar niso delali sitnosti. L<- tedaj, ko je milici dospela tja, so se izgredi pričeli.•* Dalje prihodnjič. kot jili med vami vidim. Mo¬ je suho in tresoče telo se je pred dolgimi leti lahko po našalo na čelu oddelka mo¬ jih vojakov. Bil sem mož v svetu možkih. Tudi jaz sem imel svoj dom, katerega je obdajal razkošen vrt, po ka- t retn je tako rada šetala moja soproga; zona, lepa kot sen umetnika. A jaz sem zavrgel njeno zvestobo in vdanost. Gledal sem mirno kako je izginila najina sreča v vinski časi. Imel sem otro¬ čiče, lepe kot pomladanske cvetke; videl sem kako so hirali in umirali pod proklet stvom očetovega pijančevan ja. Ustvaril sem zares zakon ski raj, kjer je več let plam¬ tel ogenj iskrene ljubezui; a kakor vse drugo, sera tudi to čustvo zatajil v sebi. Me sto ljubezni in zadovoljuosti je nastalo sovraštvo in raz dejanje. Sedaj sem mož brez žene. — Oče brez otrok. — Potepuh brez doma. — Mož, v kaberem je zamrl zadnjičlo veški čut. — Jaz umiram vsled alkohola!' 1 Koučal je. Časa, katero je ves čas krče vito držal, je zadrkuila na tla. Iz steklenih drobcev pa je šumelo mladi družbi ua u- ho: „Jaz umiram vsled al¬ kohola! • ta $5 v teh časih, koliko ona pomaga več, kot je preje pet desetak! Delavci širom Ame¬ rike, pomagajte štrajkujo- čim bratom, saj bode naša zmaga koristila vsemu delav stvu. Sedaj pa pozdravljam 1 vse rodoljube, tebi vrli list pa mnogo naročnikov. Frank Mihevc, štrajkar Koliko použije človek? (Je b. stehtali vso hrauo, ki jo po¬ užije zdrav mož uurmalnega apetita do svojega šestdese tega leta, tedaj bi dobili šte¬ vilke, ki bi se nam zdele na prvi hip naravnost nemogo če. Statistika je dognala,da poje moški do GO. leta pri¬ bližno 20 krav, po 20 telet, jaguet in praš.Cev, dalje sko raj cel vagon kokoš , piščan¬ cev, gosi, rac, divjačine in rib. Krompirja, kruha, pri¬ kuh in zelenjave potrebuje človek okoli dva vagoua. Če oi se dalo vso sadje, ki ga použije en človek, združiti v en sam sad, tedaj bi imel ta ogromni sad 2 in pol do 3 metre premera. Tudi tak človek, ki m poseben prija¬ telj jajc, jih poje vse svoje ži¬ vljenje, uko živi GO let okro- g,o 100.000. Izvirna poročila RAZNE STVARI. Konec iz‘2. strani. zdravnik dr. Matiguon tudi v rusko japonski vojni. Govor pijanca. Že dolgo ni napravil Kak govor proti ne zmernosti tako globokega vtisa, kot izpoved starega propadlega pivca pred druž¬ bo elegantuih mladih gospo¬ dov v restavraciji nekega hotela. V gostilu.ško sobo stopi stirček bledega obra¬ za, udrtih motuilioči, zabuh lih lic, po vsem životu se tre¬ soč. Uprl je v navzočo druž ho proseč pogled. Mladi go¬ spodje so ga razumeli ter mu naročili nekaj pijače. Kot plačilo za to so zahtevali, naj ubogi capin napravi kak govor, pri katerem bi mlada družba ugajala svoje burke. Ko je mož napravil zadnji požirek ter se p irkrat topo ozrl po gost.h, je pričel go vor.Oi s tako resnim 1 beseda mi, da so vsi ostrmeli: ,,L)ra- gi 'gospodje -4 , — tako je pri čel — ,,ko takole vas in sebe opazujem, se mi zdi, da gle dam sliko svoje mladosti. Moj zabuhli obraz ie bil nek daj tudi tako lep in zdrav Trinidad — Cenjeno uredni¬ štvo. Trosim, da bi dali ta dopis v Slovenski Narod in da bi ga ne tako vrgli v koš, kakor ga pri Sakserjevih. Današue razmere so še vtd- uu po Suarern. OJ kar so fe¬ deralni vojaki tukaj, garjev- sjti skebi le skebajo naprej in mi se vedemo mirno. Le naj skebajo, saj ne bodo dolgo, kajti naš boj so bbža koncu, j Jaz svetujem skebom, dale uaj si navežejo puukle iu po¬ berejo kopita ter uaj se po¬ dajo na božjo pat čez hribe, da se bojo spokorili za one grehe, ki so jih dosodaj na pravili. Saj bodo itak mo¬ rali iti ali pa poginiti. Dne 25. junija sem doli po far¬ mah hodil m sem videl enega mesarja iz Ramy kempe. Ta je hodil doiioko.u, da bi ku¬ pil kaj goveje živine, da bi skebi imeli kaj jesti. Dobil pa ui druzega kot brce iu „Get out of here vou- . f a Scab! Ako se je obrnil ua levo ali na desno, povsod je našel sovražnike skjebskih delavcev. Ko je enkrat videl da ne more nič opraviti ozi¬ roma kaj kupiti za gladne skebe, je pa obrnil svojega na pol slepeg i šuueina nazaj prot R upy, da neznani kaj je dobil od f iruierjev, ki so skoro brez zmerne naklonjeni štrajk-.r ein. Dotični mesar je sam povedal, da skebi že nad teden dni nimajo nič mesa. No, km bo z vami, u- tMurmn R ckefellerjevimi hla- ; C'? Konečno se pa lepo zabva i.iujeiu vsem tistim, ki so da¬ rovali za štrajkarje trpine. 0, kako je prijetna tista svo Aguilar— Akoravno sem še mlad naročnik Slov. Naroda vendar me dolžnost veže, da se oglasim z dopisom ter ma¬ lo opišem tukajšne razmere. To vseh časopisih/ čitumo, da slabe razmere povsod vladajo, da je mnogo brez¬ poselnih kamorkoli se človek ozre. Ta kedo je temu kriv? Krivi so ošabni kapitalisti iu njihovi podrepniki, ki u bogemu delavcu ne privtšči- jo nobenih pravic. Delavec naj dela za kapitalista leta m leta a za plačilo pa uma druzega kot onemogle kost. Poglejmo John D. Rocktfel- lerja, ki ima toliko milijonov da še sam ne ve koliko. Rad bi ga vprašal, kje jih jedobil Izprešal jih je iz mozga trpe¬ čih delavcev. Ti so mu na kupičili ogromno premožen je in za vse to noče izkazati niti najmanjšo hvaležnost. Nikakor jih noče priznati, toda priznal jih bode, pri¬ znal delavce, sicer se mu bo¬ de zlati kup krčil mesto muo žil. Da pa zadobimo boljše razmere, je pa nad vsem tre« ba, da se zaveda ia skupno deluje za svoj procvit. Z ito- raj rojaki, tisti ki še spite, prebudite se iz spanja aeza vednosti in malomarnost 1 , da se vsaj enkrat že otrese¬ mo jarma kapitalizma. To¬ tem bo nam zasijalo solnce boljše bodočnosti. Kar je že splošno znano, tilkaj štrajkaino že deseti mesec. Radi tega smo samci kot družine v pomaujkanju. Toda kljub temu smo veseli ter dobre volje, ravDO tako pogumni kot t sti dan, ko smo se podali na štrajk. Ro¬ jake štrajkarje toraj opozar¬ jam, stojmo trdno kakor skala, ker zmaga bode prej ali slej gotovo naša. In ka¬ dar bomo zmagali, takrat bomo zapeli: Bratje v kolo vsi stopimo, dajmo v zvezi si roke; skebe iz kenijK - napodimo, zdaj in zdaj na veke vse. Nadalje tudi naznanjam, da so nekatere štrajkarske družine dobile podpore od Dobrodelnega odbora v Pu- eblu iu ki so jo tudi v resnici potrebovale Zatoraj prosi¬ mo, da se še v nadalje spo¬ minjajo slovenskih ŠDrajkar- jev v Coloradu. Sedaj pa pozdrav vsem stroj karjem v Coloradu, skebom pa želim, da bi se potopili v globočini morja. Tory Cir ch Iu drugače ravnali s slovanski¬ mi prebivalci tega mesta. In še nekaj o naši nepravič¬ ni policiji. Tred kratkim so aretirali gotovega sl. gostilni¬ čarja na Kast Northern radi; tega ker je nekim ženskam pred gostilno dal opojne pija¬ če. Tega gostilničarja so po tem obsodili in moral je pla¬ čati $50 globe. Kaznovali so ga v prvi vrsti, ker se jim je dopusti), in v drugi vrsti baje radi tega, ker ni podkupoval policaje. Kajti policija veliko drugače ravna z gostilničarji drugih narodnostij. Na primer na \Vest Northern se ne samo ob večerih temveč celo po dne vu vidijo ženske oziroma pro¬ stitutke, ki zahajajo v gostilne kjer pijejo in javno agitirajo brez da bi policaji nasprotova¬ li. Toraj, kje je pravica? Ni mu para. Prav težko je najti mnogo zdravil, da jim ni para, toda mi lahko s ponosom kažemo na Trinerjevo ameriško zdra¬ vilno grenko vino, ki mu res ni para. Mnogo ponaredb ima ali nobena mu m enaka, ki bi mogla pokazati isto zdravil¬ nost. Ljudje so to kmalu spo¬ znali in od tedaj zavračajo po¬ naredbe. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je za¬ nesljivo zdravilo, ki hitro oči sti drob in ga obenem okrepi. Y f mnogih boleznih želodca, jeter in drobja mu ni para,ker učinkuje milo, brez bolesti, brez vsake neprijetnosti. V lekarnah. Jos. Triner, izdelo- vatelj, 1333 1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Za otrple mišice in sklepe, za revmati zem in nevralgijo, za otekline in izvinke rabite Trinerjev liniment. — Adv. VABILO NA PIKNIK ki ga priredi dr. “SOKOL” št. 38 JSKJ. prihodnjo nedeljo dne 5. julija 1914 na prostem pri reki Arkansas, namreč blizu pogorete klavnice pri pivovarni. Vozovi bodo vozili tja in nazaj. V Grovu bodo ča- kali pri sv. Jožefa dvorani, na Bessemeru pa ptj Grabekovi prodajalni Pričetek ob 8. uri zjutraj Na pikniku bode na razpolago obilo opoj. nih in neopojnih pijač, sladoleda, zlasti pa pečenke. Ves dan se bo pa vršil ples. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi ODBOR r Vedno podpirajte unijske prijatelje! V mestu Pueblo so lastniki sledečih gledališč, sprejeli v službo unijske^-delavce oziroma pripoznuli unijo: Colonial, Princess, Majestic, Maže, in Grand Opera Kouse Sledeči niso in nočejo: Pike’s Peak, Whiie Cily, Pholo PIay Delavci gledališke nnije tem potom prosijo slovensko občinstvo, da zahaja edinole v linijska gledališča, da jim tako pomagajo zadobiti zmago prot i gledališčem, od katerih delavci n e dobijo poštenega zaslužka. Mali Oglasi Kje je Joe Šiškar? Njemu imam nekaj važnega sporočiti. Kdor ve za njegovo sedanje bivališče, naj mi blagovoli na znati, za kar mu bo hvaležen. Joe Težak-132 Palm St. Pue- blo, Colo. NAPRODAJ je liiša s 3. sobami. Najemnina od lote je $1 naJncsee. Miša se da premakniti. Se proda zelo poceni. — Louis Bradaeli, 1118 Kgan Ave. Pueblo IpKa IE3G Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opisuje pravkar izisla velezanimiva knjiga: i»; Zivijeujs i avstiijstsm mora. Hiša naprodaj zelo poceni. IMša s Simi sobami, povsem mo¬ derna, dober kevder, cementna ho- dišča, lep vrt zaraščen z drevjem, en blok od cestne kare. Povprašaj¬ te na 718 East Abriendo. Grofica Larlob, sorodnica zamrle avstrijske oe*nrice Eliznhote. pred nedavnim ^aoom objavila »voje opomine iz življenja. — Vspričo tragične iinode tu mučenico na prestolu In zagonetne »mrti njenega sina. ccaarjcviča RtlDOl fa. jo vzbudila ta knjiga f*ovaod veli- V _e prepovedana. Zakaj? Ker je najti v mej v*e intimnosti, ki *o »e dognjnle na av»trij*kcm dvoru. Grofica Lari*h_piAo o Smrti RUDOLFA. torej o j e m» piKinjo verodostojne. kansko zanimanje. V Avstriji je prepovedana, ki *o ae dognjnle na avhtrijhkcm dvoru. Grofic predmetu, o katerem »o jo napisalo že cele kupe knjig. Da jo o tem »vedoči njeno ime. Knjiga je tUVana na najlincjlera papiriu Ur najlepia. kar jih je Le namreč od 10 do 50 odstotkov. Slovencem se teraj n 11 ” dl ugodna prilika, da si založijo s potrebnim pohištvom za mai denar. Prodajamo na izplačevanje. Mi zaupamo (UKRENE 3,315 N - Union Ave ' | Fu/?n/tu/?e.O č&ts.JrovEs Pueblo,Col*