Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki	in glasilo K. S. K. Jednote.	
47. ŠTEVILKA.	J OMET, ILLINOIS	27. OKTOBKA 1911.	LETNIK XX
IZBOR POROTNIKOV ft PRAVDI McNAMABA.
Samuel Gompers, prepričan o nedolžnosti obtoženih bratov, upa na zmago delavstva.
ČUT NEMIRA V DELAVCIH.
Pa ne samo v Ameriki, temveč tudi po vsej Evropi.
Los Angeles, Cal., 25. okt. — Naznanjeno je. da bo porota v pravdi McNamara sestavljena iz 14. mož. Kalifornijski zakon dovoljuje to v jftiravdah, ki imajo na videz trajati zelo dolgo. Ce potem eden ali dva porotnika med razpravo umreta' ali zbo-"ta, sta koj nadomestnika tu,
Vsled slučajnega pogovora na cesti Je bil B. \V. Clark, eden izmed mož, sprejetih po sodniku s pridržkom kot Porotnik v pravdi McNamara, odpuščen. Pogovor se je vršil z glavnim Poslovodjo lista "Times", čegar lastnik je general Harrison Gray Oti,s in cegar poslopje je bilo razdejano, z di-namitom, kakor trdi obtožba, s plinom kakor zatrjuje zagovorništvo. Poslo-vodja, Chandler po imenu, je poleg tega še zet generala. Otisa.
Chandler je pripovedoval, da sta se srečala čisto slučajno in da se je go-....^or tikal samo dejstva, da je bil Clark i Sprejet kot porotnik s pridržkom, vsled česar je Chandler pripomnil, da uPa. da bo izvolitev potrjena.
Zaslišanje Clarka od strani sodnika je sicer spravilo na dan dejstvo, da "j^il Clark porotnik po srcu zagovor-n,stva, ker brezdvomno misli, da je Poslopje razdejano vsled eksplozije plinove. Njegov sin mu je namreč iz-poročil, da je eksplozijo povzročil brez dvoma plin. kajti v predvečer katastrofe da je začutil na precejšno daljavo od "Times"-poslopja duh plinov. To ga je ojačilo v njegovi misli, da Je povzročila nesrečo eksplozija plina, je izjavil Clark, l'..,«^ Kaj pravi Gomper: "».tiiiue! (iftniiR-r"', 'IJrSdsedfKi ske zveze "American Federation of Labor ', se je vrnil s svojega potovanja po pacifiški brežini m zapadnih ydržavah v Washington. Glede raz-V-, >ner, ki jih je med svojim dolgim potovanjem ^našel v raznih mestih, pravi takole: "Čut nemira je v delavcih po svetu. Anglija, I rsko in evropska ce-3 imajo svoje velikanske delavske nemire. Delavci so se vzbudili k novemu življenju, zavedajo se svoje moči tako, da smo lahko zagotovljeni, da bodo poskušali z odločnostjo in krepko voljo pridobiti del tega, kar Pri- in izdelujejo. Med svojim potovanjem sem se sestajal s trdo delajo-eimi ljudmi. Govoril sem z njimi in delal, in poznani stopnjo njihove nezadovoljnosti. Neprestano odklanjanje od strani delodajavcev, pripoznati zastopnike delavcev in se udeleževati njihovih posvetovanj, je povzročilo v delavskih krogih toliko stopnjo raz-draženosti, da ni mogoče naprej povedati, kaj še iz vsega tega nastane. V Los Angelesu sem imel priložnost, govoriti z bratoma McNamara. Zapustil sem ju s trdnim prepričanjem, da /vrtjihovo nedolžnost tudi porotniki pri-•T>oznajo. "American Federation Labor" se bo zvesto potegovala za oba obtoženca. Vemo, da sta nedolžna. Najeli smo zanju najboljših odvetnikov, in jaz živim v prepričanju, da dobi organizirani delavec po sklepu razprave zaradi svojega stališča v Pravdi splošno in iz srca prihajajočo Pohvalo."
Smrt pod zemljo.
Hibcrnie, N. J., 20. okt. — Dvanajst Jttoi jt utonilo, ko je razstrelila razdejala ločilno »tejio med dvema rovoma * železnem rudniku Wharton Steel-»ompanije in s tem napravila odtok yeliki množini vode, nabrane v. starem r°vu, tako da je poplavila rov, v katerem so dotičniki delali. Vsi ponesrečenci so bili inozemci, izvzemši delo-vo<Jjo Davida Slaight, ki je storil smrt poskusu pomagati svojim ljudem. jM. Ncsreča se jc pripetila v takozva-v.u'm New Langdon-rovu, kjer jc dela-
0	W) mož. Med tem rovom in starim, ^PUščenim je bila pregrada iz hlodov! ^azstrelba raznesnega naboja, ko je SeI dnevni oddelek na delo, je otnenje-n° Pregrado tako oslabila, da' je pod pritiskom vode v sosednem rovu odbijala.
V manj nego eni minuti je segla vo-
1	a rudarjem čez glave in poskušali so temi priti plavaje do izhoda, ki je
rzal do višje Ir/ečih galerij. Prostor '.l;i katerem so delali, je ležal kacih 300 ceyljCV |)ot| površino Tisti, ki so sto-
8 rudarjev usmrčenih.
lJarrisburg, 111.. 23. okt. — Osem mož je bilo tismrčenih in osem mož so reševalci spravili na dan. Nesrečo je povzročil rs z le t sodca s smodnikom vsled tfeskavih plinov v O'Gara-rud-niku št. 9, eno miljo južno od tukaj.
Da ni bilo več človeških žrtev, je "pripisati okolnosti, da so se delavci baš menjavali,'ko se je pripetila eksplozija. Čeprav se je ta primerila 400 čevljev pod zemljo, je bil njen pok Vendar tu slišati.
Več mož, ki. so -.voje nose in usta prevezah v zaščito z rutami, se je spustilo doli v rudnik, odkoder so pričeli pošiljati mrtvece in ranjence navzgor. Dva delavca sta bila na mestu usinrče-lia, kakor se jc dognalo. Bila sta tako strašno ožgana, da ju ni bilo spoznati. Šest drugih, ki so bili poslani navzgor. je bilo tako hudo poškodovanih, da so izdihnili v eni uri.
Delavci, zaposleni pri O'Gara-kom-■paniji, so povečini Američani, vendar je med njimi tudi nekaj Poljakov. Usmrčenci so vsi Američani. Rudnik je ena izmed jain v nedaleč od tukaj ležečem premogovišču ter pripada chi-cašfci O'Gara Coal & Mining Co.
| CESAR KITAJSKI PRIPRAVLJEN NA BEG.
Upor se naglo razširja in vladne čete so bile že ponovno poražene.
Poskus samorrtorstva na Ellis Islandu.
New Yorkj 22. okt. — Poskus samo-morštva neke starke je povzročilo brezožirno ravnanje tukajšnjega poselitvenega oblastva. Starka, ki je bila mnogo let naseljena v Združenih Državah, preden je potovala na obisk v staro domovino, je bila ob povratku neupravičeno pridržana na Ellis Islandu, kjer si je hotela iz obupa končati življenje.* Stara gospa se piše Marija RNbssing, 61 let stara. V Ameriki je bivala /40 l<jt, preden je pred devetimi meseci odpotovala v Hamburg.
Gospa Rossing je dospela s parni-kcnii "Pennsylvania", da se poda k s vole pni nečaku Johnu Harte v Oma-ho. (^b njene,prihodu so jo zdravniki proglasili.*a ostarelo in pridržala jo je inkvizicija., dokler ne pošlje nečak* "affidavita" (zaprisežene izjave). Gospa je povedala inkviziciji, da jc 40 let živela v \'el,:aski in je bil njen pred leto'^v dni	soprog rojen v
K?* »UitcM^*** ^tf n:- 11« C- la rrsptfttf,
in gospo so odvedli nazaj v zapor. To je starko tako potrlo, da si je v hipu obupnosti poskušala prerezati grlo. Samo po naključju so njeno namero o pravem času zapazili in preprečili. R,evico so odpeljali v bolnišnico na opazovanje njenega dušnega stanja.
KAI SE GODI V TRIPJLISU?
Brzojavke iz italijanskih virov poročajo kajpada o "zmagah".
rili
"o bil
8|nrt, ali niso znali plavati, ali
pa
po svojih s povodnjijo borečih
tovariših potisnjeni pod vodb. y >SI;'ight, delovodja, se jc nahajal na v'rncm mestu, ko jc nastopila popla-• anipak skočil je v poplavljeni rov, a P°more utapljajočim in jc pri tem Ponesrečil drugimi žrtvami
Taft v "puntarskih državah".
St. Paul, Minn., 25. okt. — Ko je predsednik Taft prepotoval "insur gentske (puntarske) države" Kansas, Iowo, Nebrasko, Washington, Oregon in Californijo, je dospel včeraj v Min-nesoto, ki se prišteva tudi k updrnim državam, vendar je bil tu prav prisrčno sprejet. Med vožnjo od državne meje do Minneapolisa se je vlak predsednikov 15krat ustavil in gospod Taft je imel iStotoliko govorov in nagovorov. Danes je bil gost v St. Paulu in se je nocoj poslovil od Minnesote in podal v Wisconsin, trdnjavo insurgen-tov, kjer domuje LaFollette, njihov priznani vodja in predsedniški kandi dat.
Daljavo od Minneapolisa, kjer je prenočil, v St. Paul je predsednik prevozil v avtomobilu, da je obiskal med potom slap Minnehaha, Fort Snelling, državni vojaški dom in druge zanimive točke. _
Umaknitev čet iz Texasa.
Washington. 24. okt. — Vojni urad je dal povelje za umaknitev skoro vseh vojakov, ki so bili med mehikan-sko revolucijo poslani v Texas. Premestijo se: 117. pešpolk iz San Anto nia v Fort McPherson, Ga.; 28. pešpolk iz San An ton ia v Fort Snelling, Minn.; 11. konjiški polk iz San Anto-nia v Fort Ogfletliorpe, Ga.; pionirji in signalni zbor v Fort Leavenworth. Ostaneta pa začasno 4. konjiški polk v Fort Blissu i„ S. konjiški polk v Fortu Huachuea.
Kava bojkotirana.
Evansville, lnd„ 25. okt. — Jack Woods, delavski voditelj, je danes naznanil, da bodo člani delavskih unij v Indiani prenehali uživati kavo, ako trust ne zniža cene.
Hitra razporočitev.
Cedar Rapids, Ta., 6. okt. — Gospa Zoe Varncy-Webster, druga soproga dr. Harry E. Webstcrja, ki jc priznal, da je umoril svojo tretjo soprogo, je bila v tem sodišču razporočena. Tožba za ločitev je bila podana šele pred nekaj dnevi.
Povodenj v Mehiki.
Nogales, Arizona, 7. okt. — Neki železniški telegrafist v Torresu, Sonora, Mehika, poroča, da je v tamošnjem okraju med viharjem, ki je razsajal od torka do četrtka in povzročil povodenj, utonilo 15 do !0 oseb. Več vasi je baje popolnoma razdejanih.
Peking, 25. okt. — Men-Cang, glavno mesto pokrajine Kiang-Si: Kwei-Lin. glavno mesto pokrajine Kwang-Si, in mesto Sukati so se vdala upornikom. Zadnjeimenovano mesto je močno utrjeno in gospoduje nad ježe-rom Po-Yang. Tukajšnje poslahiške straže so znatno ojačene.
Kacih 500 vladnih čet se je podalo v Sin Yang Čau.
Canton, 25. okt. — Bomba, ki je u-smrtiia nekega tatarskega generala, je zahtevala skupaj 21 človeških žrtev in 18 oseb je bilo ranjenih,- dočim jc sedem hiš, ki so se užgale, zgorelo do tal. Metavec bombe, domačin iz o-j kraja Suning, je bil smrtno ranjen.
Peking, 25. okt. — Položaj je silno' resen. Kitajski prvi narodni zbor, zvan "Tzu Ceng Yuan", je dal vladi Mandžu dinastije nekak ultimatum.
Poroča se, da je cesarska rodbina pripravljena na beg. Cesta v Jehol, 115 milj severovzhodno od Pekinga, je zasedena po četah. Po drugih govoricah se označa Tien-Tsin kot možno pribežališče.
Vest, da je dospelo 10.000 Japoncev v Mukden, je povzročila vznemirjenje med pristaši revolucije, ki mislijo, da hočejo Japonci pomagati Mandžu-vladi.	.
San Francisco, Cal., 25. okt. — Zmaga upornikov nad generalisimom kitajske vladne armade, Yin Čangom, kakor tudi drugi uspehi upornikov se po semkaj dospelih brzojavkah potrjujejo. Cesarska armada sc nahaja baje v huflem položaju in komaj upa na pomoč i-/ Pekinga.
Boj med črnci in belokožci.
Coweta, Okla., 22. okt. — J. D. Beavers, mestni pravdnik, je bil usmrčen, dva druga belokožca sta bila ranjena, in sicer bržkone smrtno, in dva črnca sta bila ustreljena v boju, ki se je vršil tukaj med črnci in belokožci. Ed. Stiddeth, črnec, ki je usmrtil Beaversa, ie bil ob železniškem vodnjaku obešen, a še živ spet odrezan.
Coueto spreleta. strah in groza, in izbruh plemenskega boja je videti neizogiben. V Covveti živi 1200 ljudi, in Od teli je tretjina črncev. Po okraju stamrejo večinoma črnci in če se ti organizirajo, jih utegne priti 2000 še pred svitom v mesto. Črnokožni sli so razposlani po okolici sklicavat črncev. da mesto razdenejo in požgo.
(Pozneje.) Ko je šerif Flowers poskušal. prepreljati Suddetha v avtomobilu v Wagoner v ječo, je pričela tolpa streljati na jetnika. Ta, ki ga je zadelo kacih 50 krogel, je bil usmrčen.
Muskogee, Okla., 23. okt. — V Co-weti vlada mir po plemenskih izgredih zadnje noči, pri katerih sta bila en helol-ožec in en črnec usmrčena, dočim so bili en belokožec in dva črnca smrtno ranjeni. Stotnija "F" državne milice, ki je bila odposlana od tukaj na lice mesta, vzdržuje vojno pra-
I v4 i.' .
i I)(i\i je bil najden resno ranjen železničar John R. Thomas izven Co-wet'- Bil je še toliko pri zavesti, da je l.iukf) povedal, da so ga napadli o-bor<?>'< :ii črnci.
GESAB ZBOLEL ZA VNETJEM SAPNIKA.
Vse avdijence odpovedane. Sveti Oče v skrbeh za zdravje avstrijskega vladarja.
POROKA V CESARSKI HIŠI.
i . 'V i » l r\ii i <a.	,	----1
Dnfr^rzSfrVke 'ilTWkV.i^lTOp
ski časopis se glase, da inozemski diplomati v Pekingu nameravajo pripoznati začasno vlado, če Mandžu-vlada ne zatre upora v treh tednih.
San Francisco, Cal.. 25. okt. — Tukajšnji kitajski časopis je prejel več poročil o važni in morda odločilni bitki nad glavnim delom cesarske armade v soteskah gorovja, ki loči pokrajini Hu-Peh in Huenan. Poročila so dospela iz Hongkonga in pravijo, da je bil general Yin Čang, ki ima pod svojim poveljstvom 21,000 vladnih čet in 150 topov, po generalu Li Yuen Hungu s 15,000 uporniki odbit. Poražena vladna armada se je po zad njih poročilih utrdila v mestu Wu-Sing Kvvanau.
S "kanalom" ne bo še nič.
Springfield, 111.. 25. okt. — Guvernerja Deneena predloga o gradnji globoke vodne poti je propadla v poslanski zbornici državnega zakonodajstva. Oddanih je bilo 59 glasov za in 65 proti, tako da je zagovornikom načrta primanjkovalo 18 glasov, da bi se dobila potrebna dvotretjinska večina.
. i 'red glasovanjem je govoril samo poslanec Judah, kot načelnik Denec-n-oye stranke. Komaj štirideset minut po oi. oritvi seje je bila usoda predloge zapečatena, kolikor se tiče sedanjega • • venrednega zasedanja zakono-
Prihodnji prestolni dedič Karel Franc Jožef in princesinja Cita.
Vojna med Italijo in Turčijo.
Tripolis, 25. okt. — Dva tisoč Arab cev je bilo dejanih v zapor in nad trideset ustreljenih. Na stotine jih je bilo prijetih, ko so požigali in morili, in italijansko vojno sodišče jih je obsodilo na smrt. Javno bodo baje list reljeni.
London, 25. okt. — Poročevavci londonskega dnevnika "Times" in drugih angleških časopisov so izporočili iz Tripolisa čez Malt«, da so bili boji pri Benghaziju mnogo resnejši, nego so bili videti po poročilih, katere je italijanska cenzura dopustila.
Malta, 24. okt. — V pismih, ki so dospela semkaj z Bcnghazija, Tripolis, cenijo pisci, da jc bilo 40(K) prebi-vavcev omenjenega kraja usmrčenih vsled bombardiranja po Italijanih. Britansko konzulatno poslopje je bilo zelo poškodovano, iii konzul John Francis Jones je bil ranjen. Več Izraeli-tov, ki so angleški državljani in so se zatekli v britanski konzulat, jc bilo u-smrčenih ali ranjenih. Mnogo poslopij, med njimi malteška cerkev, je bilo razdejanih. Osem Maltežanov je bilo usmrčenih in 10 ranjenih. Pisavci pisem dostavljajo, da vlada v mestu divja panika.____
Z D. nepristranske.
Highinore, S. D., 23. okt. — Pred-ednik Taft je podpisal dolgo pričakovani proglas izjave o nevtralnosti (no-benostranosti) Združenih Držav v vojni med Turčijo in Italijo. Proglas so takoj odposlali v Washington in državni department ga izporoči dotič-nim velevlastim.
Novi ognjeniki.
Valdez, Alaska, 24. okt. — Iz Port Wellsa vračajoči iskalci zlatu poročajo, da štirje novi ognjeniki na polotoku Kenai bruhajo množine črnega dima. Iz gorskih krajev je izbruhe razločno opaziti. Dva vulkana ležita drug tik drugega in sta zvezana po slemenu. Ostala dva sta 7 milj oddaljena. iVsi leže na videz bližje Port Wellsu, nego Sewardu. Nobeden ni dovolj blizu, da bi se mogla njegova lega natančno določiti.
Skrivnosten umor doktorice.
Indianapolis, Ind., 24. okt. — Dr. Helene Knabe. prejšnja državna bak-teriologistka, je bila danes najdena v spalnici svojega stanovanja mrtva, z glavo skoro odrezano. Policija je pre pričana, da je bil izvršen umor, a za storilcem ni doslej nobenega sleda. Truplo umorjenke je našla njena pomočnica, gdčna. K. McPherson, ko je stopila v stanovanje. Truplo je bilo krvavo in okrvavljena je bila tudi postelja, na kateri je ležala; orožja pa ni bilo najti nobenega v stanovanju. Umorjenka je bila stara 35 let.
Spet bomba v Chicagi.
Chicago, III., 25. okt. — Malo pred 3. uro včeraj zarana je razletela v Cottage Grove ave., med 60. in 61. cesto, bomba, ki je bila položena poleg ne-cega droga pri Commonwealth Edison Electric Co. Eksplozija, ki je bila daleč slišna, je vzbudila mnogo prebi-vavcev v Woodlawnu, razbila mnogo okenskih šip po soseščini, napravila precejšno škodo v Sans Souci parku in potemnila velik del okolice.
Kacih trideset bomb je bilo doslej razstreljenih v svrho razdevanja lastnine omenjene družbe. V nobenem slučaju se doslej ni posrečilo izslediti storilce.
Hodgersov polet.
Spofford, Texas, 25. okt. — Dvo-krilnik C. P. Rodgersa, ki se nahaja na poletu od oceana do oceana, se je poškodoval, ko je zrakoplovec poskušal vzleteti. Popravljanje bo trajalo najmanj tri dni. Rodgers je nepoškodovan. ____
Zrakoplovec Ely usmrčen.
Macon, Ga., 19. okt. — Eugene Ely, znani zrakoplovec, je med javnim poletom na tukajšnjem razstavišču strmoglavil iz .višine 50 čevlje-v in -.bil tako hudo poškodovan, da je kmalu potem v bolnišnici umrl. Stroj, s katerim se je vpričo 8000 oseb izvrnil na zemljo, je bil popolnoma razdejan. Malo pred svojim zadnjim dihom se je toliko zavedel, da je zamrmral: "Izgubil sem ravnovesje — vem. da ti-mrem."
El>*jc podjel predpoldne polet, ki ga je nesel do višine 3100 čevljev. Ob 2:45 uri popoldne je pričel svoj drugi polet in obkrožil vzletališče s hitrostjo 30 milj na uro. Naenkrat se je zasukal proti zemlji, in ko je hotel spet navzgor, se je stroj prevrnil in zaletel ob tla.
lily, ki še ni bil dolgo oženjen, je dospel pred dvema tednoma semkaj, prirejat na državni razstavi javne polete. _
Maroško vprašanje.
Berlin, 23. okt. — Nemški urad vna-njih zadev potrjuje iz francoskih virov izhajajoče poročilo, da se maroška pogajanja bržkone konec tega tedna sklenejo.
Dunaj, 25. okt. — Cesar Franc Jožef je zbolel za vnetjem sapnika. Vse avdijence so odpovedane.
Rim, 25. okt. — Papež je v strahu glede zdravstvenega stanja cesarja Franca Jožefa in je naročil monsi-gnoru Bisletiju, vatikanskemu major-domu, ki se nahaja na Dunaju, naj mu izporoča o resničnem položaju.
Dunaj, 21. okt. — Prihodnji prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef in princesinja Cita Parmska sta bila danes poročena v gradu Schvvar-zau. Nižje Avstrijsko, vpričo cesarja in saškega kralja.
Ženin bo nekoč cesar-kralj avstro-ogrski. Starejši sin je pokojnega nad-vojv ode Otona in pravnuk Franca Jožefa. Tudi je vnuk nadvojvode Franca Ferdinanda, domnevnega prestolne-ga dediča. Ker se je zadnji morgana-tično poročil z grofico Chotek. sedanjo princesinjo Hokenberg in se odrekel vsem pravicam do prestolonasledstva zase in za svoje otroke, je nadvojvoda Karel Franc Jožef prihodnji, prestolonaslednik.
Princesinja Cita je trinajsti otrok pokojnega vojvode Roberta Parmske-ga in njegove druge žene Marije Antonije. princesinje portugalske. Rojena je bila dne 9. maja 1892 ter ima triindvajset bratov in sester. Nadvojvoda je petindvajset let starejši nego njegova nevesta. ( Ni res, kajti Karol Franc Jožef je rojen dne 17. avgusta 1887. Op. ut.)
Rosebudska zemljiška loterija.
Gregory, S. D., 24. okt. — Žrebanje rosebudske zemljiške loterije se je pričelo. Pričakovalo se jc seveda z največjo napetostjo, kdo bo pridobil prvi zemljiški delež. Bila je Mary J. Kendall iz Rapid City. S. D., ki je potegnila št. 1. Srečnica je žena Stacy K. Kendalla, ki je mrtvouden, in se je registrirala po svoji pravici kot hrani-teljica družine. Drugi, ozir. tretji žreb sta potegnila Frank D. Boyles, Gregory. S. D., in Sol D. Johnson, Kcller-ville, 111. Žrebanje bo trajalo tri dni. Skupaj je 8,000 zemljiških žrebov. Vsak zemljiški delež, čegar vknjižba se je zamudila, ko se je dala 8,000 dobitnikom k temu priložnost, se lahko vzame v posest po takozvani "squat-ters"-pravici.
Med dobitniki je Win. E. Collins iz Chicage, zaposlenec v strojnem oddelku Northwestern Railvvay-družbe. Nahajal se je v bližini indijanskih zemljišč, ko so mu bile dovoljene počitnice in sklenil je, da porabi svoj prosti čas v to, da vloži prošnjo v Gregory. In dobil je lep kos zemlje, 160 akrov, v rosebudski samoti, kamor se zdaj preseli s svojo družino.
Nov kolodvor v Chicagi.
Chicago, 111., 23. okt. — Western Indiana Terminal-železnica namerava zgraditi na mestu starega Dearborn-kolodvora novo stavbo. Če sc načrt uresniči, se bo mesto Chicago lahko ponašalo z najogromnejšim kolodvorom na svetu, ki bi stal okrog $30,-000,000. Velikansko poslopje bo imelo pročelje 750 čevljev, in sicer severno na 12. cesto. Novo poslopje bo nudilo dovolj prostora za 13 železnič-nih prog in ne bo služilo samo obratu sedaj na Dearborn-postaji dotekajočih sedmerih prog Western Indiana Ter-minal-železnice (Western Indiana Suburban, Santa Fe. Erie, Wabash. Grand Trunk, Monon in Chesapeake & Ohio), temveč tudi peterim progam La Salle-postaje (Rock Island, Lake Shore, Chicago & Eastern Illinois, Nickel Plate in Chicago, Indiana K
Nekaj podrobnosti o poro,,.	;
Dunaj, 23. okt. — Naslednje podrobnosti o poroki prihodnjega avstrijskega prestolnega dediča Karla Franca Jožefa s princesinjo Bourbon-Parmsko se poročajo.
Cesar Franc Jožef je dospel v grad Schwarzau ob tričetrti na 10. uro do-poludne in je bil navdušeno sprejet od prebivavstva in šolske dece, ki so stali v špalirju na vzvoži do gradu.
Takoj po prihodu cesarjevem je bila poroka, katero je izvršil papeški majordom, msgr. Bisleti; ta je prišel na čelu posebnega odposlanstva iz Rima, ki je doneslo mladi dvojici apostolski, blagoslov in dragoceno darilo papeževo z lastnoročnim pisanjem. Mlada nevesta je bila močno objokana. Med knežjimi gosti se je nahajal tudi bledoličen redovnik, saški princ Maks, najmlajši brat saškega kralja Friderika Avgusta.
Cesar se ni poslužil pripravljenega mu sedeža, nego je celo uro stal ali klečal, kakor je zahteval obred. Na videz je bil vladar globoko ganjen; tupatam si je z žepno ruto obrisal oči.
Msgr. Bisleti, ki je poročil knežjo dvojico, je govoril po francosko. Že-
Dr. Cook izsikan.
Kodanj, Dansko, 24. okt. — Dr. Frederick A. Cook je poskušal imeti spet predavanje v dvorani, kjer jc predaval pred dvema letoma pred kraljevsko rodbino in najodličnejšimi osebnostmi danskimi o svojem namišljenem odkritju severnega tečaja. Pa njegov up, da spet zboljša svoj ugled z novim predavanjem, je splaval po vodi in njegov nastop je povzročil skrajno burne prizore. Dr. Cook se je moral končno neslavno umakniti skozi zadnja vrata.
Bržko je bilo naznanjeno, da dr. Cook spet prihaja v to mesto predavat, je bil napadan po časopisih, in med občinstvom je bilo opaziti sovražno gibanje in izrekale so se javne pretnje proti Cooku.
Kacih 1500 oseb se je zbralo nocoj v dvorani in velika množica ljudi izven poslopja je sprejela Cooka s psovkami. ko se je prikazal. Pa spremljala ga je policija, tako da so nasilja izostala.
V poslopju je pravtako vrelo. Maj-
nin je odgovoril na stavljeno mu vpra-' hen del navzočih se je potegnil za dr. šanje glasno: "Oui". Nevesta pa je' odgovorila s krepkim "Ja".
Pri rodbinski pojedini, ki je sledila poročnemu obredu in kateri je predsedoval ccsar, je vladar napil mladi dvojici.
Prihodnji prestolni dedič bo major pehote in bo stoloval na Hradšinu v Pragi. _______
Iz avstrijske državne zbornice.
Dunaj, 23. okt. Ministrski predsednik baron Gautsch sedaj preudarja novo sestavo vlade. Namen je, dobiti delovno večino v državnem zboru, k.i-terc zopet ni. Baron Gautsch je voljan. dati Čehpm dva sedeža v kabinetu. Nemci pa nasprotujejo tej nameri najsrditeje.
V državni poslanski zbornici je sedaj na dnevnem redu vprašanje o napravi italijanske pravne fakultete. Razprava razodeva staroznana ostra nasprotja, ki so v prejšnjih letih ponovno povzročila najburnejše demonstracije.	_______
Vsled zanemarjanja.
Nosni nahod se naglo razširja v veliki meri vsled zanemarjanja in krivega zdravljenja. Mislimo, da je stanovitna raba Severovega Antisepsola v zvezi z Zdravilom zoper kajar tako zdravljenje, da ga'v lekarstvn nima para za nosni nahod, trešljiko, seneno mrzlico in naduho vsled razdražbe v nosni votlini. Antisepsol je tudi priporočati kot ustno izpiralo, grgralo, za ohranitev dobrega zobovja, za zoprni dih, obolele zobrne in hripavost. Na prodaj v lekarnah; 25c steklenica. Iz deluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. " „.	2-4
Cooka in mu je ploskal. Drugi pa so neprestano sikali, vsled česar bi se bili obe stranki skoro stepli. Predavanje, pojasnjevano s pomočjo stereoptikon-skih slik, je bilo skoro ponovitev njegovega prejšnjega predavanja.
Dr. Nansen, danski izsledovatelj severnega tečaja, ki sc je poprej potegoval za dr. Cooka. je pričel direndaj, ko je vstal in Cooka označil kot sleparja. Višek šundra je bil dosežen, ko je Cook pokazal s stereoptikonom namišljeno sliko severnega tečaja. Navzoči so se vedli tako sovražno, da je dr. Cook prekinil svoje predavanje in se umaknil. Močen oddelek policije ga je spremil skozi postranske ulice v njegov hotel.
18,000 vpisanih v večerne šole.
Chicago, 111.. 10. okt. — Chicaškc javne večerne šole so bile snoči otvor-jene z vpisanjem kacih osemnajst tisoč zgiašencev. Pravijo, da bo to leto preseglo vse dosedanje rekorde.
Posebna pozornost se obrača na iz-učbo v inozemstvu rojenih oseb, ki se uče v prvi vrsti angleščine. Iz uradnega razglasa šolskega superintenden-ta posnemamo sledeče:
"Statistika večernih šol o rojstnih krajih kaže, da so te šole velike važnosti v izobraževanju umnega državljanstva. Boljši razred tuje'jezike govorečih ljudi, tistih, ki so dosegli vsaj temeljno izobrazbo, preden so prišli v Ameriko, morajo znati angleški jezik, če se hočejo najbolje okoristiti s svojo zmožnostjo in svojim znanjem."
"Ubožnejši tujegovoreči razred sploh težko dobi kakršnokoli' delo, če ne zna vsaj dovolj angleščine, da razume likale svojega delovodje."
/
iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 25. okt. — Prihodnjo sredo bodemo obhajali Vseh svetih dan i* spomin na vse ljube svojce, ki so šli pred nami "na tisto tiho domovanje", odkoder se nam več ne povrnejo. Dobri župljani naše cerkve sv. Jožefa se bodo ta dan spominjali tudi njega, ki je ustanovil našo faro pred baš dvajsetimi leti, a letos že legel v prezgodnji grob tam daleč v središču stare domovine, kjer mu želimo sladkega počitka, po besedah pesnikovih: "Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži; v zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si jo ljubil presrčno ves čas, v kteri očetje so naši sloveli, ktera zdaj ima grob komaj za nas.''
—	Opozarjamo cenj. čitatelje in či-tateljice, posebno jolietske, na našega g. župnika članek: "Odgovor vsem mojim napadnikom", ki se nahaja na 4. strani te št.
—	Čas hiti, in dolgočasni zimski večeri so pred nami. Dolgočasni bo do, če ne bomo skrbeli za dušno razvedrilo. S čim? Z branjem, petjem godbo in dramatiko. Za branje so naši časopisi, kolikor je dobrih za poštene družine, in knjige sv. Mohorja imajo v kratkem dospeti, če ne bo spet zamude, in knjigarna Am. Slovenca nudi mnogo vsakovrstnega čtiva. God ho je vzel v roke g. Josip Stukel, naš dobro znani navdušeni muzikant, in potemtakem nam bo vedno na razpolaganje najboljša muzika. A petje? O, pevcev in tudi pevk imamo v naši ■aselbini toliko in tako dobrih, da bi lahko imeli res imeniten pevski zbor, ki bi nas lahko razveseljeval ob vsako-jaki priliki: a kje ste fantje in možje, da vzamete to reč v roke? Brez petja, ki nam širi prsa in dviga srce, je vsaka veselica žalostna, ali ni res? Zatorej pevci — na dan! In dramatika? Kakor znano, imamo med nami dobre in tudi izvrstne diletantke in diletante prelepe dramatične umetnosti, in samo poziva ali oklica čakajo, da se z veseljem snidejo kjerkoli na tozadeven razgovor. Najmanj kake tri ali štiri gledališke večere bi morali prirediti letošnjo zinio, da rešimo svojcf kulturno nalogo tudi v tem oziru. Zatorej na plan, ljubitelji dramatike! Pokažimo, da v Jolietu ne spimo! Kajti spanje je predpodoba smrti.
- Gf* KfeMjg Blu/f jst.. Je bila te dni v bolnišnici Jožefa srečno operirana na prsnem raku ter je upati, da v kratkem popolnoma okreva.
—	Rekord za brzo okrevanje po nevarni operaciji vnetja slepega črevesa (appendicitis) je dosegel g. Josip Dunda, pooblaščenec K. S. K. J. Kakor smo poročali, je bil dne 6. t. m. operiran v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa, predzadnjo nedeljo je zapustil
x bolnišnico, in zadnjo soboto je že bil s spet pri svojem delu v "The Joliet National"-banki, kjer je uslužben kot "teller" ali blagajniški pomočnik. Škoda samo, da ga je bila bolezen napadla baš na glavnem zborovanju K. S. K. J. v South Chicagi in je moral že kmalu po pričetku istega v bolnišnico, drugače bi bil gotovo spet počaščen z izvolitvijo v kak važni urad novega glžTv nega odbora. Ampak nič zato, prva reč je — zdravje!
•
—	Ga. Julika Rus, hči znanega jo-lietskega trgovca g. Antona Horwata, ki je bivala tukaj dlje časa na počitnicah pri svojih starših, se je vrnila pred zadnji ponedeljek v Pueblo, Colo., s svojim soprogom, g. Josipom Rus, ki .se je udeležil kot delegat XI. gl. zborovanja K. S. K. J., in s svojo prisrčno hčerko, ki že govori lepo po slovensko in angleško.
—	Kakor čujemo, se snuje nov slovenski Sokol. Na zdar!
—	Novo šolsko poslopje namerava postaviti Rev. R. S. Ivičič, župnik slovaške cerkve sv. Cirila in Metoda, na voglu Landau in Henderson ave. Slovaška šola je sedaj v cerkvenem pritličju, kjer jc 350 otrok stlačenih v štirih sobah. Mnogim otrokom se je moral pristop odreči, ker je premalo prostora v šoli. Rev. Ivičič je kupil dve loti ob Henderson ave., med Landau ave. in Klwood str., za $2,(XX) in upa zgraditi poslopje iz opeke za $25,-000. Arhitekt Rezny iz Chicage bo baje napravil načrte za osem sob in dvorano. V.novem šolskem poslopju bo prostora za kacih 500 otrok. \
■ —-Novi mestni artezijski vodnjak na voglu Canal in Division cest, na za padni strani kanala, je doslej mestnim oblastvom delal mnogo preglavice. Voda namreč ni bila čista, je bila olj nata, torej nepitna. Položili so nove cevi ter popravljali in onegavili toliko časa, da je olje izginilo, in sedaj bo voda baje dobra.
—	Pozor na konjske tatove, ki tihotapijo po mestu in okolici! Še nikdar jih ni bilo toliko. Dva sta bila prij ta te dni, dva huda italijanska ptiča iz Chicagi; do porotne obravnave ostaneta pod poroštvom, vsak po $3,000.
—	Tudi vlomilci (burglars) nastopajo predrzno v zadnjem času, kakor poroča policija. V noči od sobote na nedeljo je bilo izvršenih petero večjih vlomov. Pa vlomilci in žrtve so bili drugorodci.
—	Kam pa v soboto večer, dne 28. oktobra? Menda ne drugam, kakor v dvorano K. S. K. J., ker tam priredi veselico s plesom Mladeniško društvo sv. Alojzija. Zatorej Slovenci in brati Hrvati, pridite v dvorano, bode dobra postrežba s pijačo in tudi dober prigrizek! Tiket stane samo 25c, in ta tiket bo veljal tudi kot srečka za žrebanje cekina $5.00, ki bode izžreban tam na veselici. Povabljena so tudi vsa slovenska in hrvatska dekleta, da se udeležijo te veselice. S pozdravom —Jos. Spraitzer, tajnik.
—	Sv. Martina bomo letos obhajali v soboto, dne 11. novembra, in tedaj obenem krstili letošnjo vinsko kapljico, ki bo baje izborila. Jolietski rojaki so se dobro preskrbeli z najboljšim grozdjem, in mošt imenitno vre. Tudi v bližnjem Rockdalu se je skoro vsaka slovenska hiša založila z več ali manj sodci pristne kapljice, da se bodo lag-lje obujali spomini na vesele hribčke in zidanice tam v daljni divni domovini, ki je morda ne vidimo nikdar več.
—	Rojak J. Miklič, ki je ondan do-šel z obiska v stari domovini, je vstopil kot solastnik brivnice M. Riblona na Ruby st.	,
—"Hallowe'en" se bliža, in deca se veselijo na prihodnji torek, ko bodo zvečer uganjali svoje burke namišljeni strahovi.
—	Iz Sibirije je baje utekel neki David Lyman, ki se je nahajal zadnje tri mefcece v Jolietu. Poslan bo nazaj na Rusko, kjer je bil obsojen kot anarhist.
—	Poštna hranilnica jolietska, ki je bila otvorjena dne 15. septembra, posluje doslej popolnoma zadovoljivo, kakor poroča poštar Clyne. Med hranilci je največ priseljencev, ki so poprej svoj denar nosili seboj ali skrivali po raznih skrinjah in kotih vsled nezaupanja do navadnih bank. Poštni hranilnici pa radi zaupajo svoje prihranke, ker jo upravlja sam Stric Sam, ki je silno zanesljiv gospodar.
—	Okrajna ječa ni bila baje še nikdar tako napolnjena, kakor zadnje dni: 44 jetnikov je v njenih celicah.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Čadež Mate, Kozlica Ilija, Turk Jure, Urban Ivan, Vojna Jan. _
South Chicago, 111., 22. *>kt. — Sv
rnisijon bodemo imeli v naši sloven-sko-hrvatski cerkvi sv. Jurija v dneh od 5.—12. novembra t. 1.
C. g. P. Venceslav Šolar, O. S. B., iz opatije v Peru, 111., bode iz prijaznosti vodil naš sv. rnisijon. Razni slovenski gospodje bodo na razpolaganje za spovedovanje.
Dnevni red za sveta opravila med sv. misijonom bode: Ob '/26. uri zjutraj prva sv. maša za delavce; ob 9. uri dopoludne druga sv. maša in kratek govor; ob uri zvečer molitev sv. Rožnega venca, potem pesem "Pridi, Sv. Duh", nato glavni govor in nazadnje blagoslov z Najsvetejšim.
Z gotovostjo pričakujemo, da bodo naši dobri katoličani prišli k sv. maši vsak dan in da nobeden ne bo zamudil udeležiti se sv. misijona. Naj se ga udeleži pač vsakdo, ker bo morda za njega zadnji!
Rev. A. M. Kraschowitz, župnik, 9546 Ewing ave.
Eveleth, Minn., 22. okt. — Slavno uredništvo A. S.! Zopet prosim nekoliko prostora v našem prvem in edinem katoliškem listu v Združenih Državah. Prvo ti častitam, dragi mi list, da si zopet z večino glasov izvoljen kot glasilo K. S. K. J. Hudo je treskalo in bliskalo, pa pravica je zmagala, zatorej živela K. S. K. J. in \ni. Slovenec kot zagovornik nje in ,seh" živečih Slovencev v Združenih Državah!
In še nekaj od tukaj živečih Slovencev. Pretečeni teden je huda nesreča zadela našega obče spoštovanega rojaka mladeniča Antona Hočevarja, doma iz Loža 11a Notranjskem. Šel je vesel na delo v jamo in zdrav. Imel je delo zelo težko in je hotel dvigniti težak hlod ali podporo, pa se mu je kri odprla in nezavestnega so ga odpeljali v tukajšnjo bolnišnico. Cuje se, da je 11a potu okrevanja, ter mu srčno želimo vsi njegovi rojaki ljubega zdravja. I11 bi vprašal, kdo je kriv nesreče našega rojaka in veliko družili nezgod? Pred 5. Jeti je delalo tisto delo 8 mož, zdaj delata 2 moža; ako toliko ne storita, jih nadzornik odpti ti od dela. Pred predsednikom Lincolnom so bili sužnji v tej deželi I11 Lincoln predsednik, je odprau.il suženjstvo. Kje je pa zdaj tisti od rešitelj, da bi odpravil težki stan tukajšnjega rudarja? Za male cente mora delati 10 ur v jami brez zraka, vsako minuto v smrtni nevarnosti.
Ne zamerite mi, gosp. urednik, ker se jc moj dopis preveč podaljšal, in prosim, da i<le mimo vašega koša. In želim vam vtliko naročnikov.
Avgust Gregorič, box 710.
McGregor, Minn., 9. okt. — Ljubljeni Ani. SI.1 Tukaj sem pred 12. leti vzel homestead, a prvi "proof" so mi zavrgli, in fajtal sem na drugi "entry". Sedaj sem pa že -niočno obogatel; imam več živine, konj, prašičev, pe-
rutnine i. t. d. Tudi letine je dovolj 11. pr. en kos repe ali kolerabe tehta 10—15 funtov; koruza (White Cap Dent Corn) izvrstno obrodi in dozori, iz enega stebla zraste 3—4. štrokov. Mrve imam v stogi do 50 tonov i. t. d.
S pozdravom!
Franc Jakše, Box 88.
Sodražica, Dolenjsko, 28. sejjt. —
Najprvo vsem Slovencem po Združenih državah sobratske pozdrave iz prelepe naše slovenske zemlje,—res lepe, a žalibog zatirane, zaničevane od vseh sploh. Ravno mesec dni sem v svojem rojstnem knyu, a sprevidel sem kako drugače je sploh vse kot po Ame riki, bodisi društveno ali družabno življenje. Gospod hoče biti skoro slednji, in ako se mu ne odkriješ, ima te za neolikanega, surovega neznačaj-neža (?). Kaj pa zopet društveno življenje? Slednje goji politiko, bodisi to ali 0110 društvo, koristno ali nekoristno. Da res prav žalostne razmere vladajo v domejvini v vsakem oziru (?).
Kar se tiče letine, je jako slaba, vzrok nenavadna suša, dežja ni bilo skoro tri mesece nič. Prihodnjič kaj več.
Pozdrave čez daljno morje vsem Slovencem in Vam, gospod urednik!
Leopold Stupica.
Vabim rojake
ta me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker mam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo disečt smotke, ter imam prenočišče. Postrež ba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip> Bozich.
01 Indiana St. N.W. Phone384 Joliet,111.
S A. NEMANICH, pred«.	M. GRAHEK, Ujnik.	S. OLHA, blag.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Vesela vest za čitatelje Am. SI.
V rokah imamo prelepo izvirno povest "Ljubezni in sovraštva m o č". ki jo je spisal za Ani. Slovenca odličen pisatelj, dobro znan si. čita teljstvu našega lista. Vsebina povesti je velezanimiva in pisana v prelepem slogu, tako da gotovo vzbudi vse stransko pozornost. Saj pa bo ta povest takorekoč tudi prva izvirna v našem amerikansko-slovenskem slov stvu, čeprav se njeno dejanje godi v stari domovini. S priobčevanjem povesti pričnemo v nekaj tednih. Zatorej požurite se, cenj. naročniki1 in naročnice ter obnovite naročnino o pravem času, da boste lahko čitali celo povest, ki bo izhajala nekaj mesecev. In vsakdo glej, da pridobi vsaj enega novega naročnika na Am. SI.
Uredništvo.
Zahvala.
Povodom zopetne izvolitve Am. Slovenca za glasilo K. S. K. J. smo prejeli toliko čestitk, da ne moremo vseh čestitavcev posebej zahvaliti. Zato izrekamo na tem mestfu vsem prisrčno aahvalo v imenu Slovensko-Amerikan-ske Tiskovne Družbe, kakor tudi v svojem. Uredništvo in upravništvo.
'Glasu Naroda'.
V". ~
\7ewyorškJ Glas Naroda* z driezl. t. m. piše:
"Uradno glasilo K. S. K. Jednote Amerikanski Slovenec' je priobčil v št. 13 novoizvoljene glavne uradnike. Dotično poročilo ni točno. Uradniki porotnega in prizivnega odbora so jedili in isti. V pravni odbor so bili izvoljeni trije uradniki, ki pa jih ie Jednotino glasilo proglasilo za priziv-ne odbornike."
Tako G. N., ki se je topot spet ure-zal. Ani. SI. je v svoji 45. (in ne 13.) štev. z dne 13. okt. priobčil novoizvoljene gl. uradnike čisto pravilno in točno, kakor je razvidno iz Zapisnika XI. gl. zborovanja K. S. K. J. v 46. št. A. S. O "pravne ni' odboru ni med novoizvoljenimi gl. odborniki v Zapisniku, ozir. v rokopisu istega, ni duha ni sluha. Kdor ne verjame, naj pride, da mu pokažemo.
Torej je želeti malo več točnosti ne Jednotinemu glasilu, nego 'Glasu N'a-roda', da ne izkrvavi, ker se je v zadnjem času že prevečkrat urezal.
Hodeči oglasi.
Tiste, ki so kako reč popolnoma preizkusili v svoje zadovoljstvo in jo z veseljem priporočajo drugim, radi imenujemo hodeče oglase. Vsakdo rad kaj nasvetuje svojemu sosedu v slučaju bolezni in neprijetnosti ter se čuti prav zadovoljnega, če donese njegov svet dobro posledico. Ne poznamo zdravila, ki bi bilo našlo toliko takih hodečih oglasov, kakor Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vsakdo, ki je vsled bolezni želodca, jeter, živčevja ali krvi prisiljen uživati zdravilo in ki je izbral Trinerjevo ameri ško zdravilno grenko vino, bo vedno hvalil njegove vrline. "Izkušnja je najboljša učiteljica." Naša lajstna izkušnja kaže. da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljše zdravilo v vseh slučajih, kadar je treba zdraviti želodec, krepiti živce in čistiti kri. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland, ave., Chicago, 111.
Strojna puška,
ki postreli cel polk. Pariški major de Vermond d' Huriac od 10. dragonske ga polka je izumel samostojen str#j za naglo streljanje, ki ga je strelna nor malka Shalonova natančnejše preisku sila. Vspehi, ki so jih s tem strojem dosegli v razdalji 1600 metrov, so popolnoma "zadovoljivi". V kratkem času 2 do 3 minut je mogoče oddati 2000 strelov v 100 metrov dolgo in 200 metrov široko vrsto, ki odgovarja množini dveh eskadronov v liniji, ali pa enemu polku, uvrščenemu v koloni po štiri može, zato se zamore avtomatično slediti brzentu prodiranju teli strojev. Natančnejša sestava tega stroja dosedaj še ni znana. Kakor je razvidno, bo vspeli s temi stroji "popolnoma zadovoljiv", kajti z nfirrri bode mogoče v enem hipu uničiti na tisoče mladih človeških življenj.
Pošilja denar v staro domovino, hi tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St So Chicago, 111
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in groeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, III
Pri menh dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
E GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian \ Liquor Co.
m
_—..— ..........m
m
1115-17-19 Chicago St j JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-j nja in drugih pijač, koje prodaje na d ebelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega I zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga
Zdravilno Grenko Vino.	«
O. W. MOOIVEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
♦th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
220^4 Grove St.
Milwaukee, Wis.
Garnsey, Wood & Lenuou
Advokati, joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
I
| Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno aH pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod
nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
>ital in rezervni sklad $400,000.00.
T. T KELLY, pred«. CHAS. G. PEARCE, kašir

9

Severov Životni balzam
je izdelan iz najčistejših in najboljših zdravilnih primesi in je priporočati kot dragoceno zdravilo, kadar so opaziti
%	sledeči znaki
OMOTIČNOST, MEDLA GLAVOBOL, SLABOST OD ŽELODCA, NEČIST JEZIK, GOREČICA,
SPLOŠNA OSLABELOST.
ali	sledeča obolenja:
NEPREBAVNOST, ŽOLČNICA, KISLOST ŽELODCA, ŽOLTICA, OTRPLOST JETER, ZAPEKA.
Cena 75 centov.
Severovo Gothardsko olje
je priporočati kot pripravno, varno in izdatno lajšalo za
REVMATIČNE BOLEČINE, BOL V HRBTU, BOL V BOKU ALI PRSIH, OTEKANJE, KRČE,
NEVRALGIJO,
Cena 50 centov za steklenico.
VNETJE, IZVINJENJE, OPRASKE, ODRGE,	i
OKORELOST IN HROMOST.
Prepozno!
Zabreklost pod očmi, otekle noge, ožoltela koža, bolečine v hrbtu in čez obi-"•ti, težave, pri puščanju vode, temna, dimasta barva iste ali tvorba usedline— to so navadno znaki ali predhodniki resne obistne ali mehurne neprilike. Popolna onemoglost ^ledi, ako se obolenje tie zdravi skrbno in hitro s pomočjo
Severovega Zdravila za obisti in jetra.
Kupite steklenico danes! Preden se neprilika zagnezdi. Ne odlašajte do drugega tedna! Utegne biti prepozno! Ravnajte se po navodili za zdravljenje, ki so z vsako steklenico.	Dvoji velikosti: 50c in $1.00.
V vseh lekarnah in trgovinah z zdravili. Vselej zahtevajte Severovih Zdravil in ne vzemite nadomestkov.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
W. F- Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA



Sžtffc
iz stare domovine.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. oktobra 40 Hrvatov; 3. okt. 36 Slovencev in 10 Kočevarjev; 6. okt. 63 Slovencev. Iz Amerike se je vrnilo dne
50 Hrvatov; 3. okt. 40 Hrvatov;
45 Hrvatov.
—	Največji prostovoljni davek na Slovenskem. "Gorenjec" piše: Velik je davek za časnike in narodno obrambo, večji za tobak, največji davek pa plačujemo Slovenci za alkohol. Za narodno obrambo spravimo po "Slovenski Straži" in "Družbi sv. Cirila in Metoda" z vsemi umetnostmi na leto skupaj k večjemu do 200,000 kron, za alkoholne pijače pa plačujemo do 100 milijonov. Veliko teh milijonov gre v zePe tujcem. Ti ljudje ne občutijo draginje.
—	Kmetom v pomoč. Ker so vsled suše jesenski pridelki v mnogih krajih |Hceni in je zlasti prašičereja v nežnosti, so poslanci S. L. S." stavili v
• državnem zboru nujni predlog, da naj
kmetom nakloni znatna podpora za ■ krmila: koruzo, otrobe in tropine.
' •— Iz črnomaljske okolice, 7. okt. Pri nas je tfgjitev večinoma končana. Prinesla je več ali manj razočaranja gle de množine. Splošno se je natrgalo veliko manj, kakor se je pričakovalo, ker je lanska peronospora zadržala les v r^sti in niso trte tudi radi te bolezni niogle nastaviti mnogo rodnih popkov. Kakovost letošnjega pridelka pa bo naravnost izborna.'
—	Letina na Notranjskem. Glavni Pridelek, turščica in krompir na No-*£anjskem, je vsled suše silno slaba.— ft.-oniladi se jih je mnogo vrnilo iz Amerike. Ker so se navadili boljše ftrane, pijače in večjega zaslužka — Se zopet vračajo v Ameriko. So tudi taki. ki so popolnoma zanemarili svojt^ družino in vdali se v Ameriki " ' 'Sn, da §o sebe in svoj Pahnili.
Povodenj na Gorenjskem. '"Slovenec" z dn\9. okt. poroča: Zadnji nalivi so napravili na Gorenjskem veliko škode. Posebno prizadeta je dolina od Jesenic do Kranjske gore. O-der nameravanega novega betonskega lostu črez' Savo pri Mojstrani, ki ga Sradi deželni odbor, je narasla Sava °d»»csla. Železniška proga med postajama Dovje in Kranjska gora je v dolgosti 4 km tako poškodovana, da so morali potniki to daljavo peš prehoditi.
pijači,
nesrečo
f-C
kr. državna obrtna šola v Lju-5 Jani. Kakor se poroča od poučene strani,, se
se poroča od nova državna obrtna šola otvori dne 6. novembra.
Ljubljani
— Na Grmu se je priglasilo letos 78 Učencev. To je najboljši dokaz, kako fiotrebna je bila reforma štatuta in Programa grmske šole, ki se je izvršila ' v zadnjem letu.	x
^ — Novo kapelo v Zg. Kašlju so blagoslovili v nedeljo, 1. oktobra. Veliko, - 'epo kapelo je sezidal zidarski mojster s Psate. Marijo Brezmadežno je sklc-, sal gospod Pengov. Krasno delo, ki lJ,nporoča mojstra. Lepo je slikal ka-Pe|o g. Jakob Šusteršič. Vse stane nad fUOO K in vse so darovali dt?bri varani.
, Požari. Grahovo, 11. oktobra. V teku enega meseca je bil v naši župniji v torek že drugi požar. Gorelo, je na Goričicah. Pogorel je Ulečeku hlev, ijf:ede»j in kozolec. Da se ni ogenj ^•zsiril, se mora zahvaliti požarni Jranibi v Žerovnici, ki je ogenj ome-•'.''a. Na pomoč prihitela je tudi po-z,lr"a hramba iz Dolenje vasi in Cirk-lllce- Zažgal je menda neki cestar, ki v plevnikit. — Dne 5. oktobra je začelo goreti pri kmetu princu p. d. Medvedu v Podgorju pri •niiniku. Zgorela so vsa poslopja z , v° in drugimi pridelki. Hišo, so j0,Uaj rešili, da ni docela zgorela. Sko-velika, zavarovalnina pa majhna.
Je ležal' iVečer
K8
•Ca
j, "e oktobra zvečer je gorelo v »Snu pri Tonetu. Vnelo se jc na v strešju in sta hiša in hlev z mrvo It. P°®°rela. Nesrečni posestnik je '°s ze drugič pogorel.
j Novice iz Gorij. Občina Gorje 'lle 10. sept. izvolila prejšnjega žu-
Pana Jak
Hok

ratično,
2astopan| 'ode kodov
** Vodenj začetkom oktobra ze
vrlega in vsem priljubljenega oba Jana. Volitev sc je vršila d{-pri novi občinski upravi vsi stanovi. — Vintgar je o po
,i0 Va'a, prvi most je razdrt, skoraj v ! a "ničena je galerija. Škode je 2 ^	kron. Radovna je narasla
188? cm "ad normalom. Od leta j„ ~'j'judje ne pomnijo takega naliva Pra°i ^ 1)ov°dnji. Tvrdki Ziinier na-:J je narasla voda mnogo škode. Je ,Vi<?C pa ,rl>> mlinar Brajc, kojemu O(>neslo jez. Škode itna 5000 K.
s,r.^^arodiio-napredna
ali liberalna
vjj. *a na Kranjskem se je preobno-'meta j,
KOV in
"a, 2,l»pnik Odbor
rnlicr.
lllir u •,'• l'»<M)ie.iseui.m u. . ......
l>la Kavmllat; tajnik Adolf Ribnikar; petKa{nik dr. Alojzij Lavš; dalje še V , an°v: Franchetti Engclbert, dr. 01ca,j Alojzij, dr. Novak Fran, dr.
dne 4. okt.. sestanek ki je izvolil nov izvrševalni sicer: predsednik dr. Ivan podpredsedniki dr. Karol II podpredsednik dr. Vladi-
Pestotnik Payel, in Reisner Josip. — Torej starini in mladini zopet lepo skupaj.
—	G. Adolfa Ribnikarja, mestnega tržnega nadzornika, so liberalni zaupniki postavili za kandidata za ljubljanskega deželnega poslanca.
—	Zlato poroko sta obhajala dne 9. oktobra v Kranju g. Anton Prevc, c. kr. davčni pristav v pokoju, in soproga Albina, roj. Jalen.
—	V pokoj j v stopil pred kratkim naš rojak g. Jernej Aljančič, c. kr. polkovnik in mestni poveljnik na Sušaku pri Reki. Pri tej priliki je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem. Umirovljenec je služboval najprej v Znojmu na Moravskem, nato na Češkem v Kraljevem Gradcu, odtod je bil premeščen v Opavo na Sleskem in nazadnje na Sušak pri Reki. Užival je splošno priljubljenost med kolegi in med moštvom in si tako v srcih prijateljev in znancev ohranil trajen spomin.
—	Smrtna kosa. V Tržiču je umrla ga. Marija Kragl, vdova po bivšem tr-žiškem učitelju. — V Ljubljani je umrl bivši železniški sprevodnik Jožef Graul. — V Idriji je umrl abiturijent Milan Medica iz Št. Petja na Krasu.— Istotam je umrl bivši občinski tajnik. Franc Vončina.
—	Nenadna smrt. Vipava 8. oktobra: Pretresljiva vest se je v soboto zvečer, 7. oktobra, bliskovito razširila po Št. Vidu in vipavski dolini: g. župnika Ivana Glob^lnika so našli pri Že--rovičevem mlinu mrtvega. Zadela ga je srčna kap. Gospod župnik je tožil celo popoldne o silni vročini v prsih. To je bilo najbrže vzrok, da se je šel hladit v vodo, kar je ob enakih napadih večkrat z uspehom storil. Smrt je brez dvoma nastopila nenadoma. S pokojnim župnikom je župnija izgubila gorečega dušnega pastirja. Dasi je bival v župniji nekaj nad eno leto, si je vendar pridobil v tem »kratkem času srca vseh župljanov. Lahko rečemo, da v župniji ni imel sovražnika. Žalovanje za njim je naravnost v srce segajoče. Rajni gospod župnik je bil rojen 11. februarja leta 1865 v Škocijariu pri .Dobravi, v masnika je bil posvečen dne 23. julija 1891 in je letošnje počitnice sredi sošolcev v Bohinju obhajal 201etnico mašništva. Služboval je kot kaplan pri Sv. Trojici na Tre-belnem, n;iiu -ilvy leti kot i«pni upravitelj v Polšniku, kjer je postal župnik in deloval še nadaljnih 13 let. V Polšniku je zidal novo cerkev, napravil nove zvonove in popravil razen ene vse podružnice. Dne 14. avgusta 1910. je prišel v Št. Vid pri Vipavi, kjer ga je kot vrlega delavca v vinogradu Gospodovem zadela nenadoma smrt.
—	Nagla smrt. V nedeljo 8. okt. je šel Janez Celin, 641etni mož iz Kuteže-va od sv. maše v Podgrajah, 2 do 3 minute od istrsko-kranjske meje, na mostiču pade na obraz in izdihne. Umrl je za mrtvoudom.
—Kranjec v švicarsfcih gorah ponesrečil. Iz Gallna v Švici se poroča, da je dne 7. oktobra na Šantisu ponesrečil posestnik Potočnik iz Kranjske in težko ranjen obležal v prepadu. Z veliko mujo so" ga prenesli v bolnišnico; zdravniki upajo, da ga rešijo.
—	Umor policijskega agenta. Oridan se je pričela na Reki porotna obravnava proti 29 let staremu Mihaelu Paulinu, rodom iz Novega mesta na Dolenjskem, ki je obdolžen, da je zabodel na Reki policijskega agenta Ljubica. Paulin je •Ljubiču zasadil nož v trebuh s tako silo, da je l.jubič v par dneh umrl. Obsojen je bil v 8letno ječo.
—	Zagoriva. Janez Žnidaršič ima ze dve leti svojega sina Janeza v Ameriki, pa je vedno bolehen in so ga pričakovali vsak čas domov. Dne 4. julija jc dobil Žnidaršič iz Reke brzojav, v katerem ga prosi njegov sin, da naj mu nemudoma pošlje 2<X1 kron, ker mu je zmanjkalo denarja in ne more priti drugače domov. Takoj bi mu bil poslal denar, če bi ga le imel. Sreča pa je hotela, da ni imel denarja, temveč na je šel na posodo prosil k Jožefu Sleh u. Ta mu je posodi! 200 K, izrekel pa suni, da tiči v tem morebiti kaka goljufija in rekel, naj povpraša poštni urad brzojavno, če poznajo Žni-daršiča v Reki in kakšen da je. Pošta mu je odgovorila, da ga ne poznajo. Stari Žnidaršič je tedaj zelo "kunšt-no" ukrenil: pisal je orosilcu, naj mu naznani, katero številko iina njegova hiša. In točno je dobil iz Reke brzojav, da ima njegova hiša v Zagoriofršt. 45. kar je tudi res. Tedaj ni več dvomil, da je v Reki res njegov sin in je odposlal brzojavno vseh 200 kron. Dne 7. julija zvečer je šel stari Žnidaršič v Dobrepolje na kolodvor čakat svojega sina, ki ga pa ni bilo ne'tisti dan in ne pozneje, pač pa se je pripeljal dne 7. julija z vlakom iz Ljubljane v Dobrepolje skoraj ,60 let star kaj žar Janez Germ, po domače Soldatov. Stari Žnidaršič, je pisal nato. gostilničarju Jožetu Kauzlartču v Reko, pri katerem je čakal glasom vposlanega naslova njegov namišljeni sin Janez na denar. Od Kauzlariča je zvedel, da je prišel 4. julija k njemu nek 60 let star;.majhen in neznaten mož, sivih las in obritega lica in obritih brk in rtkel, da je prišel iz Amerike v Trst, kjer je vzel karto
v Ljubljano. Trdil je, da se je v Št. Petru pomotoma vsedel na vlak proti Reki in prišel tako brez denarja v Reko, le za brzojav je menda še imel. Čakal je par dni na denar, ki je res prišel dne 6. julija in sicer kakor naročeno na naslov Josipa Kauzlariča, ki je denar tudi na pošti dvignil in izročil namišljenemu Janezu Žnidaršič« le 60 K, ker je tudi sumil kako goljufijo. Pozval je "Žnidaršiča", naj se pelje z njim (Kauzleri.čem) dne 7. julija v Ljubljano, kjer mu bo izročil še ostalih 140 K. Amerikanec je obljubil to storiti, toda 6. julija ga je vzela noč, ker si ni upal iti skupaj s Kauzlaričem v Ljubljano. Izginil je Amerikanec kakor kafra. No, storilca ne bo težko dobiti, ker si ga je Katizlarič prav dobro zapomnil. Kauzlarič je Žnidaršiču tudi vrnil ostalih 140 kron.
—	Kranjsko vino — v tujini. Iz Novega mesta na Dolenjskem z dne 1. okt. se piše: Pred kratkim so si ogledali dolenjske gozdove odlični člani "Nemškega državnega gozdarskega društva" ("1'orstverein des deutschen Reiches"). Pri tej priliki so prišli tudi v Novo mesto, kjer jih je naš prošt g. dr. Seb. Elbert pogostil. Gostom so se servirala tudi buteljska vina tukajšnje državne kleti, in sicer belo dolenjsko vino iz Kostanjevice, zelen in beli burgundec iz Vipave. Odlični fi-nosti teli vin se niso inogli nemški gostje, ki so deloma v krajih doma. v katerih se najdražja nemška (renska) vina pridelujejo, kar prečuditi. Oso-bito sta jima dopadla zeleni in beli j burgundec. In ravno te dni je odšla | večja pošiljatev teh vin tja noter v j, Koenigsberg na vzhodnem ali baltiškem morju na Pruskem, kamor si. ga je odličen član navedenega društva naročil. Druga naročitev je došla od nekega ogrskega magnata. ki se je tudi udeležil izleta istega društva in ki^ie posestnik vinogradov, in sicer v To-kaju na Mažarskem, kjer pridelujejo najžlahtnejše ogrsko vino "tokajca".
—	Prestavljen je okrajni komisar Rudolf pl. Andrejka iz Postojne f deželni vladi v Ljubljano, okrajni komisar Vincenc Borštner iz Ljubljane v Postojno, konceptni praktikant deželne vlade dr. Viktor Schiffer iz Ljubljane v Litijo, Oton Kette iz Radovljice v Kamnik, Ludovik Pinkawa iz Črnomlja v Radovljico in Ludovik Klopčič-iz Kamnika v Črnomelj.
Brežicah. Kako je ogenj nastal, se natančno ne ve. Pač se govori, da se je po učenčevi neprevidnosti vnel špirit, nato pa zaloga inanufakturnega blaga. V trgovini je vse pogorelo. Škoda je velika, zavarovano pa bržkone ni bilo nič.
— Poskušen umor in samoumor. Štefan Lah, 68 let star. posestnik v Podovi št. 9. je dne 26. sept. svojo ženo Marijo obstrelil s samokresom v desno zgornje stegno. Lah, kateri je radi norosti pod kuratelo, je potem, misleč, da je ženo usmrtil, zbežal in so ga še tisti dan našli pri Št. Janžu na Dravskem polju na mirodvoru s prestreljeno glavo; peljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je kmalu umrl.
—	Celovec. Razstava. Da je doživela koroška rokodelska razstava velik fiasko, to pripoznavajo med vrstami tudi že nemški listi. Tako poroča gra-ška 'Tagespost' iz Sovodja (Gmuend), da so bili v Sovodju odlikovani s kolajnami trije rokodelci, ki pa niti stvari niso razstavili.
—	Celovec. Slovenski dobrotniki so pripomogli k temu, da se je letos otvo-ril v Celovcu v Ahacljevi ulici Slovenski dijaški dom. kjer je sprejetih 17 dijakov iz različnih celovških srednjih šol. Zavod vodi bivši rektor avstrijskega hospifa v Jeruzalemu, bogoslovni profesor prelat dr. Martin Ehrlich.
—• Žalostna vest. Za kateheta v Borovlje je imenovan nemški kaplan Thoniann, ki ni zmožen slovenščine. Ko se bodo otroci v Borovljah privadili nemškim izrazom v veronauku, se bodo tudi nemško izpovedovali in bodo nemško molili — če bodo sploh molili. V škofiji veje sever. V Ve-likovcu že tudi "deluje" nemški kate-het Aimer, a poleg svoje službe tudi kot slavnostni govornik na schulve-reinskih zborovanjih — pa ne mogoče na zborovanjih katoliškega "Schulve-reina" — ampak na nemškonacional-nih shodih.
*
— Imenovanje. Notar v Podklo-štru je postal notarski kandidat dr. Henrik Meglic.
razstava te vrste za beneške Slovence. Po razstavi je bil banket, pri katerem so vladni zastopniki napivali povzdigu beneške Slovenije (ineremento della Slavia italiana). Navzoč je bil in govoril je pri banketu tudi slovenski pisatelj mons. Trinko.
—	Trst. 5. oktobra. Včeraj je v tržaškem deželnem zboru poslanec Fia-min stavil resolucijo za italijansko univerzo. Slovenski poslanec dr. Wilfan je povdarjal, da je revizija ljudskega štetja dokazala, da Trst ni italijansko mesto. Konstatiral j», da ima lašk* delo za laško univerzo le namen pro-vzročati agitacije in demonstracije. (Hrup. Klici: To je naša hiša. mi smo doma. pojte v Ljubljano!) Poslanec Puecher je tekom debate priznal, da ima Trst močno slovensko manjšino. Nujni predlog Fiaminov je bil z večino glasov proti slovenskim glasovom sprejet.
—Gorica. Goriška gimnazija bo štela letos 1024 učencev in 37 učenk s 24 razredi, vštevši pripravnico. Vsak razred ima po eno vsporednico, tretji razred pa dve vsporednici. Slovenska prva razreda sta prenapolnjena. V enem je 82, v drugem pa čez 70 učencev.
—	Prvi ekspresni vlak London-Pa-riz-Trst je dospel dne 1. okt. v Trst. Vlak vozi trikrat na teden.
—: 20,000 Slovencev več. Pri reviziji ljudskega štetja v Trstu so baje našteli 20 tisoč Slovencev več.
HRVATSKO.
The Will County National Bank
Of-Jolict. Illinois.
Prejema raznovrstne denar« aiog* ter pošilja denar na vse dele sv«««.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
PRIMORSKO.
J
—	Vinska trgatev. Letošnja vinska trgatev na Spodnjem Štajerskem je splošno slabše izpadla kot se je pričakovalo. Skoro vsak vinorejec je ma-nje pridelal kot je poprej upal. Jagode imajo nekam čudno debelo lupino in mnogo pešek. Kakovost vina je pa izborna. Letošnje vino' se primerja onemu iz leta 1890.
—	Studenci pri Mariboru. Patriotični Nemci. Dne 8. okt. so "blagoslovili"* naši vele-Nemci novo dekliško šolo, o katere nastanku bi se dalo marsikaj povedati, ki bi postavilo razne narodne odpadnike, ki imajo vodilno vlogo pri studeniškem posilinemštvu, v še čud-nejšo luč. kakor so sedaj. Šola, ki je glasom avstrijskih paragrafov last vseh narodnosti dotične kronovine, se je otvorila z protiavstrijsko pesmijo "Die Wacht am Rhein". kar najjasneje označuje pomen in namen nove vzgo-jevalnice.
1 1	...
—	Ljutomer. Naša nemška šola je torej pričela s poukom. Nalovili so za to šolsko leto precej otrok.
.— Opekarna pogorela. Brežice, 6. oktobra: Nocoj je zgorela H. Fale-schinijeva opekarna za "Hrastnieo". Ko je došla mestna požarna hramba, je plamen skoro že pojenjava!. Na srečo ni bilo vetra.
—	Smrtna kosa. V Studencih pri Mariboru je umrl posestnik in bivši župan Karol Zoreč, star 64 let. — Istotam je umrl 751etni posestnik Josip Majhenič. — V Banovcih pri Sv. Križu je umrla na porodu 251ctna Jožefa Skuhala, roj. Belec. — V Dobovi je umrla Ana Bosina, mati č. g. Ivana Bosina, kaplana pri Sv. Juriju v Slov. goricah.. — V Celju je umrl v 29. letu starosti g. Milan Detiček, notarski kan didat, sin c. kr. notarja Jurija Deti-čeka.
—	Radi izgube pri kegljanju se je obesil v občini St. Jurij ob južni železnici 18 let stari posestnikov sin Mihael Spolenak.
—	Nesreča. Dne 2. okt. se je ponesrečila 36Ietna Frančiška Jurinec, rodom Rožman, mlinarica v Gajševcih pri Sv. Križu. Zagrabilo jo je kolesje domačega valčnega mlina ter ji zdrobilo glavo, roke in noge.
—	Mariborsko porotno sodišče. Dne 26. sept. sta stala pred porotniki Jožef Topojovec, posestnik, in Franc Topo-lovec, kmečki sin jz Gradiša, prvi obtožen hude telesne poškodbe, drugi krivega pričevanja. Jožef Topolovec je bil obsojen na 6 mesecev, Franc pa 11a 2 meseca težke ječe. — Dne 27. sept. so stali pred sodiščem oče in dva sina Murat iz ormoške okolice radi ponarejanja denarja. Ponarejali so samo srebrn in niklast denar. Obsojena sta bila obadva mlajša Murat, eden 11a 15 mesecev, dnigi na 13 mesecev težke ječe. Oče je bil oproščen.— Dne 29. sept. se je moral zagovarjati Janez Podgoršek iz P.oljčan radi po-skušanega posilstva. ( Obsojen je bil na tri mesece težke ječe.
—	Požar. Dne 27. sept. je izbruhnil požar v trgovini Kostanjšek & Co. v
—	Vinska trgatev v Istri. Koncem septembra se je pričela trgatev V Istri. Cena grozdju je bila 24 do 36 kron za kvintal ! 100 kg). Stari ljudje ne pomnijo tako visoke cene. Vzrok toliki ceni je slabo vinsko leto.
—	Razstava živine v beneški Sloveniji. Dne 2. okt. je bila v Čedadu razstava živine beneških Slovencev. Udeležile so se razstave skoro vse občine beneške Slovenije. Obdarovanih je bilo več posestnikov. To je bila prva
U
— Vsepravaška sloga. Združenje lir vaških pravašev je gotova stvar. Za predsednika vrhovne uprave skupne stranke za Hrvaško, Slavonijo, Bosno-Hercegovino, Dalmacijo in Istro je izvoljen soglasno dr. Mile Starčevič, za podpredsednike: za Hrvatsko Slavonijo dr. Aleksander Horvat, za Dalmacijo državni poslanec Ivo Proda«, za Istro dr. Laginja, za Bosno in Hercegovino dr. Nikola Mandič, za tajnika: dr. VI. Prebeg in Ivan Peršič. za blagajnika dr. Josip Paznian. Na sestanku se je razpravljalo tudi o razmerju vsepravaške stranke do Slovencev ter je bilo sklenjeno:
"Oslanjajuči se o hrvatsku pragma-tičku sankciju, pcjdupirati če stranka prava svom snagom nastojanje brače Slovenaca, da se i slovenske zemlje prikupe hrvatskom državnom tielu. Radi toga stranka prava utirati če pu-teve toni sjedinjenju jedinstvenom i složnom gospodarskom organizacijom hrvatskoga i slovenskoga naroda i medjusobnim podupiranjem 11a pri-vrednom polju."
Uredništvo "Slovenca" je vseprava-ško slogo pozdravilo z naslednjo brzojavko: "Navdušeno pozdravljamo slogo bratov. Združeni v delu in ljubezni do domovine ustvarjajmo Veliko Hrvatsko!'
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenski i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.

FRANK SAK8ER
82 Cortlandt Street, New York^ N. Y.
(	PODRUŽNICA:
G104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Pošilja DiySTARJE V STARO DOMOVINO
lirzo in ceno. V Avstro -.Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. l<r. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
flTENJA DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANK SAKSER.
Ako želi kak rojak v Ziedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu dfbge volje dam odgovor.

			
- ■■■ ..................1			• .............unit.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 Ql račun ter je obrestuje počistili	Jk.52 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 8,000,000.	Rezervni sklad K 800,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
imiuim
iiiiiiniimmnm'""""
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLO VENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. \V. 509.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
P.i spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice pnobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
(T^nik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 189;.
The first, largest and the only Slovenian Otholic Newspaper m America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the S lioVE-NIC-AMERICAN I'TG. CO. Incorporated 1899.
Sir,
ovejnc
ic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Ill
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
^TRADCTI^B^Jcounjil r
29.
30.
31.
1.
->
3.
4.
CERKVENI KOLEDAR.
okt. Nedelja Narcis.' škof: Pondeljek Klavdij, muč.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Volgang, šttoi. God vseli Svetnik. Vseh vernih duš. Hubert, škof. Karol Boromej.
NAGROBNI VENEC.
(Svoji materi vseh vernih duš dan.)
V«e preje, medlo solnce. na dan vseh vernih duš zatoni! Turobni angelj smrti nad grobom travnatim se -kloni!
Sočutja polen v srci. v imeni duše zapuščene, tolažbe mirni angelj. v somrak zajokaj mesto mene!
Pod to gomilo črno, za temi žalostnimi vrati, ^ pod tem kamnitim križem počiva v smrti moja — mati.
Ne v smrti, ali. ne v smrti, samo življenja čaka hladna, trenutkov čaka srečnih, <la združi naji sodba zadnja.
Zvonov mrtvaške pesmi nocoj ne sliši nihče v jami, a glas trobent mogočnih vesoljni svet nekoč predrami.
Odprejo se grobovi,
iz temnili jam v dolino svetlo
človeško trepetaje
pred sodnji stol -e bodo gnetlo.
Poiščem le in .najdem v hrumeči družbi, mati mila. Src najinih ljubezen srd llozji naj bi omečila.
O kes, -poznanja pelin,	*
operi moje Žale zmote, da takrat, mati ljuba, ne zapusti me spet sirote.
'riprošnje dobri angelj a moji strij ifi njeni strani.
I
na
sklep Večnega oznani: "Ločitve dnevi so končani."
Anton Medved.
ODGOVOR VSEM MOJIM NA-PADNIKOM.
Vsem je dobro znano, da je zgradba jednotinega urada povzročila največje ogorčenje, pospešila medsebojni bratski boj, ki je usekal globoke skeleče rane, pretrgal zlate vezi večletnega prijateljstva, katero čislam nad vse in najvišje na svetu. Sovražniki naše Jednote so komaj čakali, da si posežemo v lase. — da se razdružimo, kar so deloma tudi dosegli. Moj namen ni, da bi zagovarjal jednotin dom v svoji celoti; pač pa lahko rečem, da bi rajše zgubil $1000.00, predno bi gleda! z mirno dušo na to nesrečno bratsko gonjo, katero so nekateri naši časopisi fanatično podpihavali. Po mojem mnenju so imeli nadzorniki naj-hlažje namene. George Stonich, Joseph Sitar in Frank Opeka so pošte-
njaki od nog do glave; poznam jih osebno in prepričan sem, da bi nikdar ne dovolili v nakup zemljišča, kjer stoji sedanji urad, ko bi vedeli naprej koliko sovraštva in jeze bo isto zase jalo. Ko so pričeli enkrat z zidanjem niso mogli več nazaj in potem so se ravnali po besedah: "Aut Caesar, aut nihil!" Pravila glede te točke so bila tudi prav nejasna in tako si jih je predsednik lahko sam po svoje tolmačil, kakor je' bilo dokazano pri sodišču. Imel je pravico priskrbeti jednotin u-rad. In beseda "priskrbeti" se lahko tc^nači: v najem vzeti, ali sezidati.
Ne obsojam stvarne kritike, ker vsi smo zmotljivi in vsakdo jo lahko včasih zavozi. ne da bi kaj hudega slutil, še manj pa želel. Zdrava kritika je pa ona. ki prihaja na. dan z namenom, da se Jednota širi, ne pa ruši; da se pokaže narodu, da je ta ali ona točka pravil pomanjkljiva in bi znala delati zapreko skupnemu napredku. Taka kritika bo od pametnih mož vselej dobrodošla. Nikakor pa ne odobravam pisarenja "Clev. Am ", ker ista je le hujskala brata zoper brata, kar počenjajo navadni pastirji na paši. "Doli z Jolieiom". ,se je širokoustil in vikal njen mazač. Ali je Joliet morda razbojniška jama? Ne, in stokrat ne! Zapomnite si vi Jolietski Slovenci: Kadar pride prihodnjič k vam zastopnik "Clev. Am.", povejte mu istotako: Vini z vašim- zakotnim lističem!
Vsakdo se tudi lahko spominja, kako se je "Clev. Am." bahala, da me | bo za ušesa prijela in odstavila od i mojega urada ter me celo pahnila raz sedež na konvenciji. Odgovoril sem ji takrat, da je slaba prerokinja in da ostanem v svojem uradu flo novega leta. če se pisarčiči okrog "Clev. Am." prav v-i na glavo postavijo. Povedal sem tudi ti krivi prerokinji, da srčno privošim to mastno službico svojemu nasledniku', kar sem tudi storil, a je ne» odstopim pred novim letom. "Clev. Am." se torej laže. ker ni ostala zve-| sta svojim obljubam. Ker se pa laže, i potem ni vredna, (ta pride pod streho , poštenih , ljudi. Kajne urednice: Laž 1 ima kratke noge.
Pri rem boju je pa igrala največjo ulogo človeška strast, katero so potuhnjeno netili naši Jednott sovražni časopisi. Vskipela je kouečno do vrhunca. se razlila naokrog kot raztop-I Ijena železna ruda/ ter pustošila in morila vse. kar ji je prišlo rta pot. Ta ljuti boj je posegel pregloboko, prekoračil vse meje dostojnosti, zadušil kal vsestranske bratske ljubezni in skupne vzajemnosti.
Sebičoost. nevoščljivost. so oni črvi. ki razjedajo napredek našega naroda. In tega smrtnega sovražnika gojijo nekateri naši časnikarji; njih geslo je: širiti razdor in sovraštvo med člani in članicami K. S. K. J.
Posebno zaslugo si jc »tekla pri tem umazanem poslu "C'ev. Am", kateri je napredek naše Jednote toliko mar. kakor malo se jaz brigam za lanski sneg. Delegati zadnje konvencije so tudi uvideli ter javno obsojali njena lažujiva poročila. Ne. ne. s hujskanjem, obrekovanjem in z zdražbo ne boste naroda izobrazili. — ampak po-živinili.
"Clev. Ani ", ki je zavetje v%eh laž-njivcev, se je nesramno zlagaJa. ko je trdila, da sem jaz ponaredit sedanja pravila. Delegatje zadnje konvencije so bili zelo razočarani, ko sta se brata A. Nemanič in Jos. Zalar javno izrekla, da so bila sedanja pravila sestav Ijena po članih tedanjega starega in novega pravnega odbora in da nisem jaz niti jedne same črke spisal, katera je šla v tisk za pravila, ki so še veljavna do 31. dec. t. 1. Pri tem naj š> pribijem faktum, da nisem bil član n< starega, ne novega pravnega odbora Resnici na ljubo izjavljam dalje: Res se me je naprosilo pri zadnji konven ciji v Pittsburgu, da sestavim nov; pravila. Sprejel sem to nalogo: tod; po sprejemu zapisnika, ki je bil zcl< pomanjkljiv in ker je bilo več točk zaključenih, ki so nasprotovale državnim postavam ter bile zavržene ofl "Insurance Commissioner" v Springfield. III., sem to težavno in pred vsem odgovorno delo prijazno odklonil ii sicer z opazko, da se nočem pri prihodnjem zborovanju zagovarjati, češ, d; sem pravila po svoje popravjal. ,
Na podlagi zapisnika se sestavijo nova pravila: čj je isti pomanjkljiv, bodo tudi pravila nepopolna. Vse je torej odvisno od t.ega, če je zapisnikar lj.os svojemu delu. Krivda delegatov pa je, kadar izvolijo nesposobnega moža. In to se čestokrat zgodi in bi se kmalu zgodilo pri zadnjem zborovanju v So. Chicagi, ker se oziraj* možje le preveč na osebnosti, ne pa >w sposobnosti kandidata. V osebi g Jos. Remsa smo imeli najboljšega zapisnikarja; da, lahko rečem, da vse konvencije skupaj niso videle moža, ki bi tako mojstersko in točno vodil zapisnik, kakor ga je on. Njemu nasproti je kandidiral mož, ki se razločuje po -yoji zmožnosti od sedanjega zapisnikarja kot noč in dan. In glejte čudo: Le malo je manjkalo, da ni propadel sedanji tajnik. Nikomur ne pride na misel, da zavisi od osobja, katerega tvorijo glavni uradniki, napredek Jednote. Če so spo-obni urad-
kdo obdolžil čina. o katerem nimate ne duha, ne sluha? Ne! Ali ni torej tako podlo obrekovanje ostudno? Da, gabiti se mora vsakemu dostojnemu človeku, ki ima le količkaj bratske ljubezni v sebi, ki ima čut za pravico.
Med zborovanjem se nam je nudil še ta le prizor: Jeden izmed Chicago-ških delegatov -e je zamozavestno odrezal: "Vi, g. Kranjec, ste prestavili pravila iz slovenščine v angleščino." Revež pa ni pogledal pravil str. 61. kjer je zaprisežena izjava g. Jos. Klopca. da jih je on prestavil. Torej zopet dokaz, da nisem imel s pravili nič opraviti. Če bi jih bil spisal v slovenskem jeziku, bi jih bil prestavil tudi v angleščino, kar sem storil po predzadnjem zborovanju v VVaukeganU Kdo je torej lažnik?!
Nad vse smešno je pa še to le: Ko sem bil še v So. Chicagi, sem bil najboljši človek. "Glas Naroda" me je celo hvalil, ker nisem blagoslovil jed-notine hiše in Še kratko pred konvencijo je pisal, da sem mož blagega značaja in da sem že marsikomu mnogo dobrega storil. Prav tako! Kar črez noč. sem pa postal vsega boja kriv. čeravno se je bil ta boj že narl leto tliiij. ko sem bil še v So. Chicagi. Kaj je vzrok te nenadne prememb^? Morda mi izkazujejo izvanredno ljubezen zato, ker sem ravno v Jolietu? No, vse tako kaže; komaj sem zapustil So. Chicago, že so strepetali vsi zli duhovi ter bruhali ogenj in žveplo na mojo osebo, nc da bi mi kdo stvarno dokazal, katero točko pravil (N. B katerih nisem jaz sestavil) sem prekršil.' Kot duhovni vodja K. S. K. J. sem se ravnal po navodilu označenem v pravilih. glej str 14. pod črko G. In le( v tem delokrogu mi lahko kdo očita, da sem bil prestrog, ali preveč popustljiv. Da nisem bil preojster, priča'društvo sv. Jožefa v Brooklyn. N. V., katero mi je izreklo pri svoji mesečni seji nezaupnico, češ, vda premilo ravnam z društvom. In glejte.: ravno pri istem društvu sem pozneje sus-ptndal Jos. Cvetkoviča. a zopet ni bilo prav, čeravno imam v rokah spričevalo od duhovnika iz New Yorka. da je popolen odpadnik in da se nikdar ne vdeleži skupnega sv. obhajila. Joseph Cvetkovič je bil po preiskovalnem odboru spoznan krivim, a istočasno pomiloščen pod pogoji, kakoršni so bili stavljeni po istem odboru, katere je tudi Rev. Tomšič prostovoljno in lastnoročno podpisal. Isti pogoji "so bili pri rednem zasedanju zbora javno prečitani ter z ogromno večino glasov sprejeti. A kaj se je zgodilo drugi dan? Rev. Tomšič je sam prosil zbrane delegate, da se naj isti pogoji omilijo, češ, dr so preostri Preklical je s tem svoj lastnoročni podpis prejšnjega dne in Cvetkoviču se je spolnila njegova želja. Mislim, da ni treba k temu posebne razlagi. Zflačil-no je pa le. ker prihaja potuha iz ust duhovnika. "Sapienti sat!"
Kršenje pravil. Po mojem mnenju nima konvencija pravice kršiti starih pravil, ker ista so veljavna za celo Jcdnoto. dokler ne pridejo nova v veljavo. Če mi more kdo nasprotno dokazati,/ mu dam drage \tjIje $50.00 nagrade. Mi smo pa kršili pravila zadnje konvencije, kar je bilo protipostavno. Ko bi vzdignil kdo svoj protest, sklicati bi se morala nova konvencija.
Kdo ima pravico razpolagati z jedno-tino gotovino?
Kdor ima zdrav razum in hrepeni po spoznanju resnice, uvidel bo lahko iz naših profil, da so le nadzorniki odgovorni za vsak izdatek v gotovini, in nihče drugi. Saj tako določajo pravila. glej str. 16. pod črko I. Kdo je sklical konvencijo v Joliet? Duhovni vodja gotovo ne. ker ni najti v celili pravilih točke, ki bi mu dovolila to moč.* In vendar se je razlegal krik in vik od podivjane klike; Duhovni vodja je vsega boja kriv. Ali se ne pravi to: ljudem pesek v f>či inKati ter jih vedoma slepiti? Ali je to pošteno delo? Ne! Tako po 'ciljajo le hudobneži, ki se ne brigajo z;, res-lico, ampak streme le za tem,-kako >i tega ali onega poštenjaka oblajali, ie ne trobi v njihov rog. —>
Kot duhovni vodja sem bil seveda tudi kriv, da se je kupilo zemljišče, kjer stoji sedanji urad. čeravno nisem niti vedel, kdaj je bilo kupljeno. Ali <e ne sramujete, gospodje, ki st? take ■n enake govorice bruhali proti meni?! Kje je razsodnost, kje doslednost in zdrava pamet — "common sense"? Dobro vem že naprej, kakšen odgovor bom dobil od naših časnikarjev; zavijali bodo resnico in kouečno se mi bo dogodilo nekako tako le: Če jih vprašam, koliko -te stari, odgovorili tni bodo: danes grem v sjari kraj. Kajne. lep odgovor, če tudi je odgovor.
Morda se je pričakovalo od mene, da udriham po Jolietu. — oziroma po svojih dobrih faranih? Ne, tega nisem, in ne bom nikdar koi duhovnik storil. Duhovnik sem pfi v-ak dan in ostanem do smrti. "Tu es saeerdos in aeteruuni!" Kdor Vam pove, da je danes duhovnik in jutri kaj druzega. isti se sramuje svojega poklica, je zatajil svoj duhovniški značaj. Zakonski mož ne more reči: Danes sem ože-njen, jutri boni pa fant. Se manj se niki, bo vse poslovanje v najlepšem ])a nK)rc duhovnik javno izraziti; "Ni-redu in napredek je zagotovljen; če so sem prišel sem kot duhovnik, ampak nesposobni, bo vse v neredu. Kdor jc kot delegat." In tako iiam je javno je torej izvoljen v kak urad, naj gleda, pre(| ce|jn, zborom povedal jeden izda mu bo delal čast. — ne pa urad TOed duhovnikov-delegatov. Drage vo-njemu, ker sicer mu bo zadnji kmalu v jje ,m, pripuščam, da se obrne do sramoto.'	| svojega škofa ter mu izroči isto izjavo
Zakaj se nista "Clev. Am." iii Frank, v razsodbo. Videli bomo, kdo ima
prav.
Kam jadramo, kam plovemo?! Naš sovražnik je zvit kakor kača, premeten kot lisica ter čuječ na straži. Mi
pa spimo trdno spanje, se ne zmenimo za pretečo nevarnost. Ko se zbudimo . nkrat iz mučnih sanj. zagledali bomo • lašo do sedaj še dično Jednoto v romali socijalistov. Da, tedaj se bonio molče čudili ter zvedavo povpraševali: Ali je to mogoče? lil kdo bo tega kriv. če ne katoliški možje, ki grejo na limanice takim sladkobesednežem. tJri zadnji konvenciji je bilo mnogo zavednih katoliških mož; na dru,gi strani je bilo tudi takih, ki so Očitno pokazali, da bi našo' sv. vero naj rajše s pota- spravili. V našo Jednoto se vrivajo polagoma ljudje — popolni jrtzverci. Ce bo šlo tako naprej, potem lahko rečem: Z Bogom katoliška Jednota! Ko se je šlo zadnjič za katoliško stvar, povzdignila sva svoj glas edilio jaz in Rev. Ažbe. Drugi pa so ali z molkom, ali z besedo odobravali protiversko agitacijo. K d o i m a p r a-v i c o d e l^a t i predpise v v e r-s k i h rečeh: C e r k e v, ali delegati? Ste me li razumeli, g. Tomšič? Da, da: "Dobri pastir da življenje za svoje ovce in če vidi volka priti, se mu postavi v obrambo; najemnik pa beži, zato. ker je najemnik." Tudi Vi ste molčali kot najemnik!
To so resnični podatki iz zadnje konvencije, katerih ni redila nobena domišljija ali fantazija.
Toliko za danes! Kdor mi bo stvarno odgovarjal, se še oglasim; a na druge, čeiičarije in zavijanja resnice se ne boni oziral. Kot duhovnik bom vselej neustrašeno pobijal verske zmote. ki bi se znale vriniti v našo Jednoto. Saj to je tudi moja sveta dolžnost in nikomur nc delam krivice, če se potegnem za sv. katoliško cerkev. V posvetno jednotino administracijo se ne bom nikdar mešal; imamo dovolj pametnih in previdnih mož. ki so kos svojemu uradu in se še bolj raztt mejo v gospodarskih zadevali, kot mi duhovniki.
JOHN KRANJEC, župnik.
Naraščanje mešanih zakonov
v naši deželi, piše msgr. Lucey v "Southern Guariliaiiu', je slabo pred-znamenje za bodočnost, ker razodeva Obžalovanja vredno versko m 1 a č-u o s t. Osebe, ki sklepajo 'zvezo za življenje, bi moral popolnoma preši-njati čut odgovornosti, ki jo prevzemajo tudi glede na svoje prihodnje o-troke. In treba je popolne vdane po-božnosti očeta in matere, zdravega o-zračja krščanske hiše. da se vera. ta dragocena dediščina, zasadi v srca o-trok. Da naši' mladi ljudje tega ne premislijo, marveč slede v volitvi svojega druga ali svoje družice za življenje edinoiv svoji nagnjenosti ali volji, kaže propadanje vere v današnjem zarodu. Kako bo šele vprihodnje, če se mladež ne spametuje in Zave?
Mednarodna razstava bo 1. 1912 v Sofiji na Bolgarskem.
Knez Alfred Wrede se je ustrelil v Ischlu dne 2. oktobra.
Klokan ali kenguruj je bil znan, ki je skočil sedemdeset črevljev.
Kitajci so silno potrpežljivi. Galebe (seagulls) privajajo, da ribarijo zanje.
Gumaste rokavice elektrikov so preizkušene, da prenesejo tok 10,1X10 voltov.
1 Čokolada izhaja iz Mehike, in so jo prvič uvedli v Evropo Spanci leta 1520.
Francija je lani izdelala nad 1,300 zrakoplovov, od katerih lastuje sedaj vlada sedemdeset.
Najnovejši prekop (kanal) v Nemčiji, vežoč Berlin z reko Odro. bo dogo-tovljen prihodnje leto.
Do današnjega dne napravljajo vol-ki ogromno škodo na Ruskem. Domačih živali ugrabijo volkovi ljudem za $10.000.000 vsako leto.
Sirotišnice so neznane v Avstraliji. Vsaka zapuščena sirota se izroči kaki zasebni družinj, ki skrbi za otroka do 14. leta njegove starosti na vladne stroške. Družina dobi nadaljnjo nagrado za svoje usluge od vlade.
Medosh do dobrega prepričala, če sem jaz pravila sestavil ali nc, preduo sta tako debelo laž med svet zatrobila?! Gospoda! ali bi Vam ugajalo, ko bi vas
Stavka gimnazijcev. V Parizu so stavkali gimnazijci, ker jim je dal profesor Uri po njih mnenju pretežavno prestavo iz Cicerotia. Profesorja sp zapodili iz dvorane, zažgali vse njegove klasifikacijske zapiske iiv preprečili nadaljno izkušnjo.
Podedovanje očesnih bolezni. Znani berlinski zdravnik dr. Czelliger je na podlagi podatkov iz 550 družin (med temi 4X0 delavskih) prišel do zaključka. da se kratkovidnost v 30.45 odsl., daKkovidnost v 26.2 odst. in druge očesne bolezni v 21.6 odst. slučajih neposredno podedujejo. Prvorojenci so temu močneje podvrženi in od teh zopet deklice. Od prvorojencev je bilo namreč 46.4 odst. močno kratkovidnih.
Vina iz let 11. so bila vedno na posebno dobrem glasu. Tako se še danes mnogokrat piše o izbornem vinu iz leta 1711 O vinu iz leta 1811. pišejo stare kiijige: Leto 1811. je bilo posebno vinsko leto. Takega vina kot to leto že ni bilo 20 let. Zima je bila mila. ni bilo ne snega, ne mraza. Spomlad se je začela že meseca februarja, v majniku pa je trta že cvela, grozdje je rano zorilo in o Mihaljevem jc bila trgatev že končana. Tega leta se jc pojavila tudi repatica.
Angležinja — velika srbska rodo-Ijubkinja in dobrotnica. Ohdan je umrla v Sarajevu Angležinja Miss Adelina Pavlija Irbi, za katero plaka ves srbski narod. Prišla je v Sarajevo kmalu po okupaciji. Videla je trpljenje ljudstva in vzbudilo se je v njenem srcu čuvstvo usmiljenja in ljubezni do tega bednega, a dobrega naroda; postala je navdušena srbska rodoljub-kinja, ki je z radodarno roko podpirala vse srbske narodne in kulturne ustanove. Ker je bila premožna, so bili njeni prispevki tudi bogati. Zaslovela je po vseh srbskih zemljah in narod jo je jel oboževati. In sedaj je Miss Irbi umrla, svoje milijonsko premoženje pa je zapustila — ona -Angležinja —srbskemu narodu, ki ga je ljubila kakor rojena Srbkinja. Sporočila je namreč po! milijona kron srbskemu kulturnemu društvu "Prosveti", pol milijona pa ".Dobrotvorui zadrugi Srb-kinj". Pokopali so Miss Irbijevo v silni tugi. 15.000 ljudi jej je dalo zadnje spremstvo; Na pogrebu je bil zastopan sam srbski kralj Peter po vseučiliškem profesorju Dačiču, in vsa društva v Bosni in Hercegovini.
KADAR STE V MEST
st<* vabl jeni, da-se vrt»st»» okr p*ati s cnSo okusne pijane in Jedil v suhi it lu resuivraeijo
40;$ N. Chicago
voitmI Ca s s Sit».
BAR CAFE,*
Postr<'Žlw> izftnrna— pr:iv po domaČe. •,
.....JOLIET
FARME — FARME.
137 akrov farma, krasno ravno ozemlje, lahko za lzčiščenje. 2 milji od mesta. r.a dob roj cesti. Sosedje so Poljaki, Slovenci in Čehi. I^epa mala hiša na farmi, ki se računa po £10 na .-iker. Polovica na roko. n ostalo na pet let izplačati. Imamo še mnogo drugih farm naprodaj.
GRIMMER Land Company, 4—10 Armstiong Creek, Wisconsin.
John Grahek
...Gostilničar. .
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino. dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway. JOLIET, ILL>
. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni j« največ zabave i« in najboljša postrežba*
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu v Jolietu in o-kblici naznanjava, da sva ktipila krojaško obrt od g. Fr. Žagarja na 205 Indiana St.. kjer bova nadaljevala krojaško delo.
Kdor rabi kaj nove dbleke za zimo, ali pa če hoče kaj popravka na obleki in glajenja, naj se oglasi v najini kro-jačnici. Delo jamčiva, cene so zmerne. S spoštovanjem
Lesar in Stariha, slov. krojača, 205 Indiana St.,	Joliet, 111.
"RUMMAGE SALE"—Women's Relief Corps bo 27. in 28. okt. na 1027 N. Collins St. in se začne ob 8. zi.
N \Y. telefon 1251.
202 Ruby St. JOLIET, ILli
Jos. Zelnika f
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, III
Prijateljem in znancem naznanja da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače.
VSI DOBRODOŠLII
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je

Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD P* 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
• Vložen denar obrestuje po 4\°/o ^rez vsal<e9a odbitka
N	' J«
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI'ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ' vsem svojim premoženjem, črednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HR*' NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo m»"i varno "Sparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Uii^M JOUET.JU.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St	Both Telephone« **
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovni ce, tolmača iu angleško slov. slovar)®-Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA »38 W. 145 St., New York, N. V.
Največja zaloga slovenski h knjig. PiiJitc po cenik.
«

K. Sr K»

»»»»»»
JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, coi. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111
I.	podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City
Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111
Puhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,813 North Scott St., Joliet, 111.
VJoblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minx
članom(icaml bolj znane in razumljive. Vfakteremu tudi priporočam, da deluje nato, da se vpiše več ko mogoče članov in članic za poškodnino kakor tudi za bolniško podporo, kajti večje število ko bode zavarovanih, tem matiji bodo asesmenti v te švrhe.
Prihodnjič kaj več.
Ostajam z bratskim pozdravom Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.

Blaž
ČRTAN I ČLAN.
Od društva sv. Vida 25. Cleveland. Ohio. 6044 Josip Jarc, 26. okt. 1911.
Dr. št. 340 članov.
IZ URADA GL. TAJNIKA, klavna;društva K. S. K. J. prosim, da v vseh uradnih slučajih rabijo dru-Kv,;m l)aP'r za poročila na gl. urad Jednote. Ravno tako tudi opozarjani vse cenjene tajnike(ice), da v »uradnih poslih rabijo društveni peča!, posebno pa na listinah, kjer je to označeno in se zahteva.
Ponovno apeliram na uradnike krajeynih društev radj sprejemanja članov in članic, ter priporočam, da sc držijo in ravnajo po pravilih stran 24. Pomniti 'e treba, da vsak prosilec(lka) mora biti preje od vrh. zdravnika potrjen(a), 'jego sc zamore sprejeti v društvo, oziroma Jednoto. Nektera društva do «'.nes se vedno preje sprejmejo prosjlca(Iko) v svojo sredo in šele potem pošljejo vrh. zdravniku zdravniški) preiskovalni list v pregled. Vrh. zdravnik tak lRt zopet vrne na društvo nazaj iii tako nastanejo vprašanja zakaj jc list ^r|yeii, ko je vendar odobren'od vrh. zdravnika. Naj si toraj vsak dobro zapomni. da vrli. zdravnik, ko pazno pregleda zdravrii.sko-prqiskovalni list istega zopet na društvo vrne in to radi tega, da društveniki za vsprejem prosilca*lko) glasujejo. Vsled tega naj vsak dr. tajnik in ali tajnica pusti oni prostor na zdravniško-preiskovalnein listu, kjer še vpraša kedaj je bil sprejet v društvo. Prazen, dokler ne prejpie ^ista od vrh. zdravnika potrjenega in šele potem ko 'c Je glasovalo za kandidata(injo) zapiše datum oneseje, na kateri je bil(aj ;jg*ejet(a) v društvo in tako list, kakor tudi sprejemno prošnjo pošlje društve-tajniki ica) na gl. urad Jednote.
Da
Jalje hbčerti tudi nekaj spregovoriti" o spremembah in dodatkih, ki so se obrih rta zadnjem gl. .zborovanju Jednote, ter postanejo -pravomočni dne -• Jan. 1912. Vsled tega -priporočam uradnikom(icam) krajevnih dr.. da bla-SOvol^p pri mesečnih sejali že sedaj članom in članicam te premembe iiv zajček razlagati, da bode tako vsakteremu zadeva jasneja in bolj razumljiva, klavne točke, ki jih hočem tn omeniti so:
!•) Asesment za posmrtnino ostane nespremenjen.
-> Asesment za upravne Jednotine stroške se bode razpisoval dvakrat v etu in siCer, v januarju in juliju vsakokrat po 25c.
Asesment za poškodnino bode razpisoval na vse člane in članice, VI se bodejo v to svrho zavarovali. Pomniti jc treba, da poškodnina nima Popolnoma nobenega stika z smrtijino. marveč je popolnoma sama zase in se Plačuje sledeče: a)
Ž Drašt
IS
Burdine, Pa., 24. okt. — Cenjeni g. urednik A. S.! Uže dolgo ni bilo slišati vesti iz naše naselbine Burtline, Pa. Vzrok jc "a, da ni bilo nič kaj novega v tem času.
Ponesrečil se je naš sobrat John Vertačnik 12. julija- 1911. Zlomilo mu je nogo pri delu v premogokopu. Sedaj se nahaja v bolnišnici v Pittsburgu in se mu zdravje le počasi povrača, ker mu je nogo nevarno premečkalo. Imenovani je član dr. sv. Jožefa štev. 21. K. S. K. J. v Federal. Pa. Pomislite rojaki, kako dobro je biti član enega ali dveh društev!
Obenem tudi omenjam, da bode zgo raj imenovano društvo priredilo veselico 30. nov. v društveni dvorani. Torej se uljudno vabijo vsa sosedna društva, da se bi polnoštevilno udeležila Cisti dobiček je namenjen v pokritje bolniške podpore društva sv. Jožefa štev. 21. K. S. K. J.
Naj tudi nekoliko' omenim o delavskih razmerah. Z delom gre kakor povsod ne prav slabo iji tudi ne prav dobro, tako da si pridni delavec vže zasluži za vsakdanje potrebe.
Nadalje tudi priporočam tukajšnjim Slovencem, da bi si ustanovili za dolge zimske večere Bralno-izobraževal-lio društvo. S tem bi sc čas prikrajšal in zraven se bi več koristnega naučilo.
Obenem tudi naznanjam vsem so-bratom dr. sv. Jožefa štev. 21 K. S. K. J., da dr. zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v novi društveni dvorani, in sicer pričetek točno ob 10. uri dopoldne.
Koncem mojega dopisa pozdravljam vse sobratske K. S. K. J. in rojake sirom Amerike. Tebi. vrli list. pa mnogo uspeha.
Frank Petrovich, I. tajnik.
branila citati do konca nov roman, ki si ga jc dan prej kupil, in to ga je silno jezilo. Seveda smrt ne prihaja vedno tako rahlo in lahko. Neki mož, ki se je izkušal obesiti, ki so mu pa še pravočasno odrezali vrv, jc pozneje pripovedoval, da je takoj izgubil zavest. ko mu je zadrgnila vrv vrat. Ali kar je v onem trenotku doživel, ne bi hotel nikdar doživeti. Napravil je dolgo potovanje po svetovnem prostoru ter se je naenkrat nahajal v groznem, neznanem svetu, med številnimi,„straš-no pohabljenimi samomorilci, ki so pričeli okoli njega pravi peklenski ples. Spomin na to prikazen je bil pri njem tako močen, da sp mu oči čudno sijale in da se jc na vseli udih tresel, ko jc to pripovedoval.
m
C) d) e) {)
S g)
i h) i) i)
Za izgubo ene roke nad zapestnico $250.00. Za izgubo obeh rok mul zapestnico $500.00. Za izgubo iida na enem očesu $250.00. Za izgubo vida na obeh očesih $500.00. Za izgubo ene noge nad členkom $250.«). Za izgubo obeli nog nad členkom $500.00. Za eno nogo, ki ni več za rabo in ni odrezana $£50.00. Za obe nogi. ki ste nerabljivi. neozdravljivi in neodrezani $500.00. Za izgubo štiriji prstov na eni roki $200.00. . Za izgubo štrili prstov na eni nogi $100.(X).
do
o tu navedenih poškodnin so opravičeni vsi oni člani in članice, ki se bo-k z;' lste zavarovali. Radi tega bodo poslane na vsa društva posebne listine, a ni or sc bodo vpisali člani in članice, ki se hočejo za poškodnino zavarovati, sesment se bode potem razpisoval edino le na te člane in. članice. Vsem anom in članicam zavarovanim za poškodnino -u»bodc izdal poseben certi-' fu-r	•	i
tm "Jtdnota bode plačevala tudi bolniško <podporo članom kakor tudi čla-■ >c.im. ki bodo bolni uad šest mesecev in t,o za nadaljnjih šest mesecev za i^dno m isto bolezen, po $20.(tf) na mesec.' Tudi v ta namen bodo izdane li-. "U "a se bodo člani in članice, ki se želijo zavarovati tudi za bolniško pod-ro vpisali (c). Asesment za bolniško podporo sc bode kolektoval le od onih anov m članic, ki se bodo zato zavarovali.
/>•) Jednota bode tudi plačevala za notranje operacije $100.00 za vsak slu-J- Pripomniti pa moram, da do take svote je opravičen vsak le enkrat za Peracijo jcilne in iste Vrste.	•
tla 1 "	.lock: so zelo vtfžne in je potemtakem seveda tudi treba,
sc jih vsak član in članica dobro zapomni in pravilnb tolmači, radi tega °sim in priporočam gg. uradnikom in uradnicam Javnih društev, da pazijo 'o, da se bodo točke večkrat na sejali pretresovale in razmotrivale, da bodo
KAKO SE UMIRA.
Francoski kralj Ludovik XIV. je vzkliknil na svoji smrtni postelji, da ne bi bil nikdar verjel, da je umiranje tako lahko, in izdalmil je s smehljajem na ustnicah. Tc zadnje bcs.ede kralja-solnca, ki nam jih sporoča zgodovina, je postavil neki ugledni učenjak na čelo neke jako zanimive knjige, v kateri .-.kuša dokazati, da se umira brez bolečin, da povzroča umiranje,v. gotovih slučajih celo mila, prijetna čuvstva. Učenjak — tako poroča neki angleški list ■— se sklicuje na izpričevala različnih ljudi, ki so se nahajali že v največji smrtni nevarnosti, ki pa niso tudi v tem položaju izgubili svoje zavesti, ter se spominjajo vsega, kar so v kritičnem trenotku čutili. Skoro vsi ti ljudje izjavljajo enoglasno, da niso vzpričo siyrti poznati niti sledu strahu, ter da so imeli le vesele, prijetne, oziroma. prav prozaične misli in vizije. N'eki alpinist, ki se je prekopicnil v globok prepad, si je bil popolnoma v s+esti. da se mu bliža Ijinrt; toda njegove možgane sta prešinili le dve misli: Koliko sekund utegne pač trajati padec, in če pade na gladek ali oster kamen? Nekj mornar je moral skočiti v morje, ko sc je potapljala njegova ladja, in je plavaje skušal priti do obrežja; ali klical u so ga zapustile moči in postal je igrača valov, ki so ga zi-' bali semtertje. V trenotku, ko se je prvikrat neprostovoljno skril pod vodo. se je spomnil, da mu ho smrt /n
Naseljevanje v Argentinijo.
Minulo leto se je naselilo v Argenti-niji 269.640 oseb, vrnilo se je pa 97,-854 rijfeb. Največji kontingent je dala Španija in sicer 131,466 naseljencev, Italija jc dala 102,019, Turčija 15.478, Rusija 13,765 in Avstrija 4542 naseljencev. Potnikov 1. in II. razreda je bilo 38,897 oseb. Prevoz je izvrševalo 29 družb in sicer 8 turških, 4 francoske, 3 nemške, 7 angleških. 3 španske, 1 avstrijska in 3 drugim narodnostim pripadajoče družbe. V zadnjih 54 letih se jc v Argentiniji naselilo'3 mil. 699,180 oseb, dočim ;,e jih je izselilo 1.041,239 oseb. Povišek prebivavstva potom naseljevanja znaša torejiv zadnjih 54 ! letih 2.649.910 oseb. Minulo leto se je naselilo v Argentiniji 37.741 družin s 106.329 članov in 183.311 posamičnih oseb.
PRIPOROČAMO VAM
Doktor Ivec
kot najboljšega in najizkušenejega zdravnik«. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)l Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specialist za moške, ženske in otrošk* bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ah bruh. srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravr "ški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in o«, Vam bo dal najboljša »zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS.
Pratike.
Prejeli smo obvestilo iz Ljubljane, da so pratike za 1. 1912 odposlane. Naročili smo jih več tisoč komadov, tako da nam bo mogoče založiti vsacega, ki jih bo naročil.
Lahko jih naročite takoj, da se vam odpošljejo koj po prejetju. Kdor bo prvi naročil, bo jih prvi ijobil. ■
Pošljemo jih 500 za $20.00, rHfi0 z:f $4.75, 250 za $11.00, 50 za $2.50,- 25 za $1.75 ali pa na drobno en kos 8c.
Naročilom je pridejati denar, kakor lani.
Za obilna naročila se priporočamo.
Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
— Kadar imate kak pose! z onimi, ki imajo oglase v našem listu, ne pozabite jih obvestiti, da ste čitali .njihov oglas v 'Amerikanskem Slovencu': postrežem boste veliko bolje, ker či-tatelji 'A. S.' so znani kot vzorni odjemalci in plačniki.
JOSIP KLEPEC, javni notar,
N. Chicago St.. Joliet. 111. Ko imate opraviti s sodnijo v stari domovini. ali če hočete iztirjati od koga tam svoj denar, se x zaupanjem obrnite na mene. Imam mnogoletno skušnjo v notarskih poslih, za to sem u-verjen. da morem zadovoljiti vsakogar, ki svojo zadevo meni izroči.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami I2del ujem kamenitne podobe in nimam agentov zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIMI
Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETINA
SLOVENSKI KAMNOSEK
1011 X. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovfusktnm občinstvu u Jolieth. Velika zaloga. . Nizke cene.
04 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439. >OBA 19. 9206 COMMERCIAL AVi SO. CHICAGO. ILL.
_
KARL S C H L EIB A C H slovenski brivec in vlasuljar
sc priporoča grcaternevvyorškim rojakom v obilen (poset) obisk. *
Y. City, N. Y.
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obvez«-n6sti itd. sc obrtii^na podpisanega Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
»jgj ;»:J:: ■■ IKh
St raka
vam očisti in pogludi obleko.
Čistimo razno brago iz koze in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steoi M Boise
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & QZ.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Ana Vogrin
Izkušena babica
\
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet, III.
f JOLIET
Musical College
516 Woodruff Building Chicago in Jefferson St., Joliet, 111.
K 7v • i
m
t:
«> si * . * - , ; -	■ ;; v^b** f:h * 3 i r< r V
% 'r. '] \ I * ■ L	if. ' % Jr. / rn, > - * i m / I f
. . f 9 / * > 1	• . > f. ' t/ p '"-t. i	> T?	*
9 i as - tj " • M t?	V ; » //f -< • v < 'm '
, J fi'V m 1	f t ~ ^
. ftJ i* x t mL i	/ t :r v?*? mmwi^wL-
'	1 ,C f«" trf	... M	J,
'i	m	v/ * 'i '
v *t * i* r m '
f ? % V f, -V Ma^ -
/1 / f {/
»T fto "
'; i /V -•// y
tfMmmM t i f f
Najboljša šola za godbo
Podučujejo izborni profesorji godbe in artisti.
Klavir, vocal, violin, viola, organ harmony, counter point orchestra class. Zgodqvina godbe, čitanje godbenika, harp clarinet, cornet, flute, trombone, drums in na druge instrumente. V vseh jezikih.
Zastonj ilustriran katalog na prošnjo.
Najboljše urejene solc\ Prosto učenje v gotovem času.
Chicago telefon 2901.
A. S. WITH, direktor.


f.' ->m-, mf- •■
V :' ; ivSsvi
•; i M-. -.L	4
."V i:	-1
f

mm?
Gkvni odborniki in delegate XI. gl. zborovanja K. S. K. J. v South Chicagi, IU.

Važho za Slovence!
Kadar ste pripravljeni si kupiti far-mor. pojdite naravnost v Willard, Wisconsin, Clark County. Tain so najbolje farme naprodaj. Tain je naseljenih 61 slovenskih družin. Ti Slovenci imajo svoje šole, trgovine in tudi cerkev bodejo v kratkem začeli graditi. Milijonar, g. N. C. Foster, je lastnik teh zemljišč in jih prodaja po nizki ceni na lahka letna izplačila. Za pojasnila pišite na naslov: Ignac Čes-nik, P. O. Willard, Cark County, Wis.

/
Cp

4;
jm
(Angleški .-.pisal Edgar Allan Poe.)
S. tihim, pa globokim spoštovanjem sem gledal na svojo prijateljico Mo-rello. Ko sem se pred mnogimi leti slučajno ž njo sestal, se je vnela moja | duša v mogočnih plamenih, ki jih doslej še nisem bil spoznal; ali to niso bili plameni ljubezni in trpel sem v bridkem in vedno jasnejem spoznanju, da si ne morem razjasniti njenega nedoločenega vpliva, niti omejiti njene moči. In kljub temu sva' se našla pri oltarju; nikdar ji nisem govoril o svojih čustvih, nikdar nisem mislil na ljubezen. In vendar je zapustila družbo, se me oklenila in živela le zame. Bila je ta sreča polna čudežev in sladkih, opojnih sanj.
Neverjetno je, kako hitro se je Mo-rella vsake stvari naučila. Pri moji veri, njena nadarjenost ni bila navadna in gigantična je bila moč njenega duha. Čutil sem to in postal v mnogih stvareh njen učenec. Pa spoznal sem kmalu, da me hoče seznaniti, mogoče vsled svoje vzgoje v Požunu, z nekaterimi mističnimi spisi, ki se sipatrajo navadno kot nekak posnetek zgodnje nemške literature. In ti spisi so bili njeno najljubše in vsakdanje čtivo, in da sem jih tudi jaz sačcl ceniti in pro učavati, se imam zahvaliti skromnemu ali vendar močnemu vplivu njene navade. Ako se ne motim, ni imela moja pamet tu mnogo opraviti. Moj spomin me ne vara, če trdim, da so ostali moji nazori kljub vsem tem idealom stari in da ni niti najmanjša sled te mistike vplivala na moje misli in dejanja.
Prepričan o tem dejstvu sem se dal brez kakega strahu voditi svoji soprogi in sem se poglobil pogumno v labirint njeiijh študij. In če sem začutil v sebi rastočo moč njenega duha, tedaj je položila Morella svojo hladno roko na mojo in govorila tihe, čudne besede, ki jih je bila našla v pepelu kake mrtve filozofije in ki so zapušča le v mojem spominu sledove svojega pomena. In tako sem sedel uro za uro ob njeni strani in poslušal godbo njenega glasu, in če je naposled za-zv;enel o njegovem govoru glas groze in strahu, tedaj je padla na mojo dušo senca in postal sem bled in sem trepetal pri teh nadzemških glasovih. In tako se je spremenilo veselje v grozo in najglasnejša stvar postala je najstrašnejša.
Ne zdi se mi potrebno, opisovati natančno način teh razmotrivanj, ki so bila posledica že poprej omenjenih knjig, in ki so dolgo časa bila edina vsebina pogovorov med menoj in Mo-rello. Kdor jc proučaval teologični nauk o morali, oni .me bode razumel, drugi ne. Nejasni panteizem Fichte-jev, modificirati nauk o Pitagorovih učencih o prerojenju in pred vsem Schellingov nauk o identiteti, vse to ie Morello, ki ie bila polna fantazije, neskončno mikalo.
Pa prišel je čas, ko me je začel skrivnostni duh moje soproge težiti kot mora. Nisem mogel več strpeti dotikljaja njenih ozkih prstov, tihega glasu njenega muzikaličnega govorjenja in njenih žalostnih oči. Vse to jc ona čutila, a mi ni nikdar tega očitala: bila je spoznala mojo slabost ali budalost. pa jo je imenovala smehljaje -e slučaj usode: zdelo se mi je, da je poleg tega tudi še vedela za meni nepoznan vzrok moje umirajoče ljubezni; pa nikdar ni omenila niti z najmanjšo besedico, kak naj bi bil ta vzrok.
Kljub temu je imela dovolj ženske narave v sebi, tako da je začela hirati ob tem spoznanju. Polagoma sem zi-čel opazovati na njenem licu neko bolno rdečico in modre žile na bledem Čelu so se bolj in bolj prikazovale, in mnogokrat se jc topila moja duša v brezmejnem usmiljenju in sočutju, pa v naslednjem trenutku sem zapazil ^pet pogled njenih oči, in tedaj je zatrepetalo srce in bilo mi je. kakor bi gledal v brezupne in nuskončne prepade.
Priznati moram, da sem z resničnim in ncodoljivim hrepenenjem čakal Mo-relline smrti.*Toda slabotne moči njenega telesa niso tako hitro ginile, kot sem želel jaz. Dneve, tedne in dolge, mučne mesece je trajala bolezen, in končno so moji izmučeni živci premagali voljo in to večno umiranje me'je napolnilo z besnostjo in preklinjal >em v strašni jezi dneve in ure in vse grenke trenutke, ki so postajali tem daljši, čim bolj sc je bližala to nežno življenje svojemu koncu.
Nekega jesenskega večera,' ko so vetrovi .spali v zračnih višjnah,. tedaj me jc poklicala Morella k sebi. svoji' postelji. Kot prozorna tančica je bila '.razprostrta megla čez polja, topel žar je bil nad vodo in med bujnim jesenskim listjem v gozdu je trepetala mavrica.
"Dane-, je dan jednak drugim dnevom," dejala je. ko sem k nji pristopil; "dan življenja, ali dan smrti. Čaroben dan za sinove te zemlje, tega življenja; še lepši za hčere neba, za hčere smrti!"
Poljubil sem njeno čelo in ona je nadaljevala:
"Umrjeitl, in vseeno bom šc živela!"
"Morellal'V
\'Vcm, da ni bilo nikdar onega časa, ko bi me bil mogel ti ljubiti; pa povem ti, da bodeš njo, ki si jo zaničeval v življenju, častil in molil v smrti."
"Morella!"
vedno in vedno: Morella. Ona pa je umrla in z lastnimi rokami sem jo vlekel k rakvi in smejal sem se dolgo in bridko, ko nisem našel v krsti, v katero sem položil drugo Morello. niti najmanjšega sledu o prvi. ki je bila moja žena.
"Ponavljam, da moram umreti. Ali v meni je zastava one — ah. tako mrzle ih kratke — ljubezni, ki si jo bil daroval meni, Morelli. In če se poslovi moja duša, tedaj bode živelo dete, tvoje in moje dete, otrok Marellin. Pa tvoji dnevi bodo dnevi trpljenja — one tuge, ki traja najdalje. kakor ima cipresa izmed vseli dreves najtrdnejše življenje. Kajti minile so ure tvoje radosti, in radost ne pride dvakrat v življenju. Nič več se ne boš igral s časom, temveč nosil boš, ne meneč se za mirto in trto, svojo mrtvaško obleko na zemlji, kot jo nosijo moslcmiui v Meki."
"Morella!" zaklical sem jaz. "Morella! Čemu to? Kakor moreš ti to vedeti?"
Ona pa je zarila svoj obraz v blazine. lahen trepet jc stresel njeno telo in nič več nisem čili njenega glasu.
Pa zgodilo se je. kot je rekla Morella: njeno dete. katero je umirajoča porodila, ki je šele dihalo, ko je bila mali že nehala dihati. — njeno dete, deklica, je ostalo pri življenju. In čudno hitro se je razvijal otrok na duhu in na telesu in bil je popolna podoba umrle Morelle in jaz sem ljubil dete z ljubeznijo, tako vročo, s kakršno ni$em nikdar verjel, da bi za-mogel ljubiti kako bitje na svetu.
Ali ni dolgo trajalo in%zmračiIo se je nebo te ciste ljubezni, in oblaki teme. strahu in bridkosti so zakrili jasno nebo. Dejal sem že. da se je dete zelo hitro razvijalo. V resnici čudna je bila rast njegovega telesa, grozne, o grozne pa so bile moje misli, če sem opazoval kako se je razvijal otrokov duh! Ali je pa tudi moglo biti drugače, ko sem našel v otroku z vsakim dnem jasnejše znake o zrelih močeh in zmožnostih žene? Ko sem čul iz o-trokovih ust nauke, ki so morali izvirati iz izkušenosti? In ko so modrosti in strasti zrele žene žarele v teh polnih in zamišljenih očeh? In ko sem opazoval vse to s prestrašenim srcem, ko si nisem mogel tega več prikrivati, niti samega sebe varati, ali se bode komu čudno zdelo, da se je vzbudila v meni grozna in vzburljiva sumnja. in da sem se moral nehote spominjati na čudne pripovedke in na pretresljive slutnje pokopane Morelle? Skril sem pred svetom bitje, katerega me je prisilila usoda ljubiti, in v samoti svoje hiše čuval sem z bolestno skrbjo nad vsem. kar se je tikalo deteta.
In ko so odtekala leta in leta. ko sem dan za dnem gledal v to sveto, milo in zgovorno obličje in sc čudil rasti njenega telesa, tedaj «m našel vsaki dan nove podobnosti z mrtvo materjo. In z vsako uro jc postajala enakost jasnejša, bolj polna in bolj vzburljiva. Saj sem lahko trpel, da jc bil dekličin smeh smeh materin, toda takoj potem sem trepetal ob preveliki enakosti tega smeha. Lahko sem trpel, da so bile oči podobne onim umr-, le matere, toda potem so tc oči spet zrlo v globino moje duše z ono strogostjo. ki je bila lastna Morelli. In tudi visoko, bledo čelo. zlati, mehki laski, drobni prstki, žalostni, godbe pol »i glas njenega govorjenja in predvsem. ah, oblika in^ovi pogovorov, v vsem tem sc jc kazala umrla Morella. In'tako sem trepetal v večnem spoznanju in gojil črva v duši. ki ni hotel umreti.
Tako je bilo preteklo deset let, odkar je živela moja hčerka, a ni imela še nobenega imen*. "Dete moje" in "moj ljubček". ta dva imena je poznala oče tovska ljubezen. Nikdar nisem govoril z otrokom o njegovi materi; nemogoče mi jc bilo o tem govoriti. Ime Morella jc biro umrlo skupno s svojo lastnico. In to dete ni poznalo življenja tam zunaj. Slednjič zazre iiioj oslabeli in razburjeni duh v ceremoniji svetega krsta dobrodošlo oprostitev iz svoje strašne usode. In pri krstnem kamnu senj iskal imena temu detetu. Domislil sem sc mnogih imen, ki so jih nosili lepi in modri ljudje v starih in sedanjih časih, imen iz svoje domovine, kakor tudi iz tujih dežel, domislil sem sc imen mnogih plemenitih. visokih, srečnilr in dobrih ljudi.). Kaj me jc pač moralo gnati, da sem vzbudil spomin na mrtvo in pokopano svojo soprogo? Kak vrag me jc li premotil. da sem zajecljal ime, katero mi je gnalo vedno vso kri k srcu? Kak peklenski sovrag je li govoril iz moje duše, da sem v teh mračnih prostorih in v temi brezzvezdne noči zašepetal na duhovnikovo uho: "Morella?" In kak satan je' tedaj spači.1 poteze mojega otroka, da mu je obraz prebledcl in da se'je sttV-dfi teJ.O, ko j c padlo na črno kamenfto ploščo naše družinske rakve. Ostekfenele oči pa so se ozrle v nebo in začul sem iz teh bledih ust odgovor: "Tu sem!"
Jasno in razločno, polne hladne in mirne uniljivosti, so zvenele te skromne besede, in padale kot žgoči utrinki na mojo dušo. l.eta in leta bodo pretekla, a spomin na oni čas ne izgine! In dasiravno sem sc mnogokrat o-mamljal v vidu in v ljubezni, besede umrle Morelle o cipresi in mrtvaškem oblačilu so me kljub temu pekle in težile brez miru in brez konca. In nisem opazoval časa. ne kraja, in zvezde moje usode so obledele na nebu in tako je postala zemlja zame temna, njena bitja so hodila mimo mene kot sence. Pa med vsemi sem videl le Morello. Vetrovi so šumljajc izgovarjali to ime in bučeče valovje jc klicalo
¥ Za kratek čas.5 S ——---Ž
Med seboj.
Po enem letu se srečata zopet dva klateža.
"No, prijatelj, kako pa to, da >i tak gospod postal — v svili in cilindru?"
"Pred par meseci sem otvoril v Be-rolinu ffogato banko."	,
"Reži, beži! S kom, kaj in s čiiii?"
"Sam s pilo in vitrihom."
Prašek za bolhe.
Mlada gospodinja pride v prodajai-nico kupovat praška za bolhe.
Prodajalec vpraša: "Za deset ali za dvajset?"	v
Mlada gospodinja-; "Ne vem koliko jih je, saj jih ne morem sešteti."
Ni si vedel drugače pomagati.
Neki stotnik je dobil novega purša, ki pa je bil jako ncukreten. Kavo, ki jo je moral nositi stotniku v sak dan iz kavarne, je zmirom napol zlil. Stotnik je vpil, da je bilo joj. Naenkrat pa prinese purš kavo v šalci nerazlito.
Zadovoljno ga pohvali stotnik in reče še: "Kako si pa danes naredil, da si lepo prinesel vsa kava?"
"Ja, veste, gospod stotnik," pove prav po otročje purš Jaka, "ko so mi dali v kavarni kavo, sem jo takoj polovico srknil V svoja usta in zunaj pred Vašimi durmi sem jo zopet nazaj pljunil v šalco."
Slabo priznanje.
Oče (ki je svojemu slabo nadarjenemu sinu pomagal napraviti šolsko nalogo): "No, Kori, kaj pa je danes rekel učitelj k tvoji nalogi."
Sin Kori: "Rekel je, da bom jaz vsak dan nemirnejši."
Stavim
kolikor, hočete, da ena kura prej pozaba merico (četrt birna) ovsa, kakor gladovno kljuse! Kdo stavi!
Milijonar se lahko maščuje.
Neki milijonar je zahajal vsak dan v neko krasno kavarno, zapravil mnogo, pa napitnine nikdar ni dal natakarjem. In vendar jih je znal mešati, da so se ga vsi bali. Posebno piko je imel na markerja. I.e-ta se je vendar enkrat zaklel proti sitnemu milijonarju ter je gosta-milijonarja pustil sedeti pri mizi brci! vsake postrežbe. Milijonar je klical, rotil, nobeden ga ni hotel slišati. Marker je hodil mimo njega, kakor da bi ga ne videl.
Kaj takega pa milijonar še ni doži-yel. Tuhtal jc, kako bi se maščeval nad markerjem.
Čisto i/ sebe je bil. V svoji jezi telefonira hitro po lastnika krasne kavarne. vpraša ga. kaj hoče imeti za njo z vseni, kakor stoji in leži. Lastnik pove kupno vsoto, milijonar mu jo takoj izplača, se vsede zopet mirno k svoji mizi v kavarni in zakriči nad markerjem: "Sedaj sem jaz lastnik in gospodar! 111 marš! ven pri durih! V mojo hišo ne smet'e več!"
Na "babjem placu" v Celovcu.
Mestna gospa kmetici: "Zakaj pa imate tako mala jajca? Da morete biti tafco neučakani! Pustite kuro dru-gokrat malo dalj časa sedeti na jajcih, da morejo večja zrasli!"
Mestna gospa in piščeta.
Gospa pride iz mesta 11a kmete in na nekem dvorišču zagleda kokljo, ki je vozila sedemnajst malih piščet. "Uboga koklja," zakliče, "kako se mi smiliš! Kako pa moreš ti. ki si tako majhna, dojiti toliko mladih!?"
Med veteranci.
Stari vojaki pripovedujejo kaj radi o svojih junaških činih v zadnji vojski. Eden hoče več vedeti o Radeckem. Majlontu, kakor drugi.
V taki družbi sc vzdigne eden in zavpije samozavestno: "Kaj boste vi toliko govorili o vojski in Lah tli Toliko vendar noben ni naredil kakor jaz!"
"Kaj pa?"	•
"Jaz sem enemu sovražniku obe nogi odsekal."
"Zakaj pa ne glave?"
"Ker je ni več imel."
Radovedna bolha.
Debeli gospod Sladkakri pride v neki hotel ter zahteva najlepšo sobo, da bi se, ko pride utrujen nazaj, pK>gel prav pretilo odpočili. Prej pa sc je moral vpisati v Zapisnik tujcev".
Ko prime za pero ter je.nastavi za prvo črko. skoči mu ena bolha r^viio pred nos 11a papir.
Pero za duri. tintnik čez tpizo. knjigo pod klop in hajd naprej iz takega hotela. To je naredil gospod Sladkakri.
Prestrašenemu osobju pa ji- jezno zakričal* "V takem hotelu, v katerem bolhe že pri vpisu poizvedujejo, kje bom spal, ne stanujem!"
Napis za gostilne.
Le pridi rad pod mojo streho. Naredi si veliko cehol Pa plačaj točno kar s' imel! Le takih gostov sem vesel.
Albert Weiss Land Go,
Reji ver ValleyFairine.
v slavnoznanih Richland Co., Nortl Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica oves, koruza, ječmen, lan, itd., tei imamo farme v Woodsdae, Colo.: Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na predaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, III
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno

Phoenix Buffet
ter »r toči vedno sveže pivo, žgint tir najboljša vma Tržim tudi domače spiodkt.
Ant. S k: off
N. W. Phone fxiv, N. Hickory S*..	Jois
Mirovni sodnik
ZA MESTO 1 JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jjzik. Poštenost in pravica — geslo.
The Third Ward #
Buffet
F/i. TKRLEP butnit
FINA VIKA. LIKERJA L\ CIGAR K
...Sehring'« Beer...
Chi. I'hmie t'74i
1134 N. Hickory St. JOLIET.
TROST &KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meerschaum" %■ Na drobno se prodajajo povsod na debelo pa na
s
0« Jefferson Street.	Joliet. li
KirinčicBros
Cor. Colun bia in Chicago S? is.
Točimo izvptno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Popravljamo
Delo jamčim«
KLOBUKE
cupljene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
SOS Jefferson St.. Joliet, Illinoi.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Joliet, Illinois. %
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnili v bolezni oglasite <se pri nas. kjei s< lomenite v domačem jeziku
Kadar imate s sodiščem opraviti obr' nite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
L g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če« treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno demače vin" ki je rudeče in belo, in bo teklo vese
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt« se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street	Joliet„ 111»
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, IU-
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
m L w. Flexer Drag Ci.
LEKARNARJI.
Jor. Bluff and Exchange StrMt* JOLIET. ILL. ! feii izpolnimo naročila vseh zdravniki na pravi način.
STENSKI PAPIR
ClTAJTE!
Ukdžem V&m cestu k štastiu. Dokazal som to tisfcelucTom a dokšžem to a j Vfim, ako nado-budmUštastia. Odpište mi svo-ju adressu a pošlite 2c štemp-lfk a ja V6m pošlem tiplny na-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«* in firnežev. Izvršujejo se vsa varska dela ter obešanje stemskefl« papirja po nizkih cenah.
Alexander
Chi. Phone 376. gJ N. W. 927.
*
*
i *
-i *
t *
*
*
* t
^^	^^ ^Stm j&m nfflim jdbfc M&tik J^fe
HF ran fMft ng* TKn nar rsn nr* rsn
i
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako sc jo pravilno zdravi in sicer v pra-
vem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
*
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler žclodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
* * *
Izguba teka
Nepravilno prebav-1 j an je ,
Slabost po jedi
Običajna zabasanost
Glavobol
i
Nahod
Kolika in krč
Izguba moči,
Rumenica
Onemoglost
Ne katere ženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.
JOS. TRINER,
kemični lal>or«torij,
1333-1339 S. Ashland Ave.,_CHICAGO, ILL.
A
i *
i *
*
t *
-1
AMF.TtTKANSKI STX>VF.NVC. 27. OKTOBRA 1911.
look Out! You'd better take care of Yourself "
Glavobol, bolečine v grlu, v prsi in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili
Dr. Richterjev Pain-Expeller
po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl St., N«w York, N. Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. 5o. uli 50c.)
JDJI^J )WI.
i
Spomini na moje roma- p nje v Sv. Deželo. ||
edina slovenska tvrdka
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vs® potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE HIZKE.
F. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
^mpagnijfc "9 Generale 9 Transalanitque
t FRANCOSKA PROGA. •*»tka zvezi z Avstrijo, Ogrsko ti Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P-J-A SAVOIE 33,000 H. P. J-A LORRAINE 33,000 H. P.
TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P.
i
kotniki tretjega razreda dobivajo J^kino hrano na parnikih druibc. n«ne postelje, vino, dobro hrano ia
mesna jedtla. P«rniW odplujejo vsak četrtek. toPl«r 57 North River foot 15th St, York City, z as top na 19 State St, N. Y. jj "audice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago rank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, 'fcnt, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, ^Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois._
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. t Ljubjan re9. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO 41 %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri *,aki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za Kovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, 1111 Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
kastno Mreno premoženle Koncem 1.1910 K, 407.520.
Stanje Minili vlog koncem L1910 okoli 1 3-156,206.83.
(Dalje.)
Piramid namreč prav zn prav niso zidali za mrtve, saj mrličev Egipčani niso imenovali mrtve, marveč žive. ker so bili prepričani, da človek tudi po smrti še živi. Piramide so torej v velikanski kamen zapisana verska resnica, katera je vdolbena tudi v srce vsacega človeka, "verujem v vstajenje mesa in večno življenje!" — Kakor naši zvoniki tako kličejo tudi one: "Kvišku srca — sursum corda!"
Blizu piramid je še drugi velikanski starodaven spominek — sfinga. Sfingo so imenovali stari Grki bitje, ki bi imelo levovo telo in človeško glavo. Ta spominek, izdelan iz enega samega kamena, je 20 metrov visok. Ker je pa veter Okrog nanesel peska, se dobro vidi le glava. Cela sfinga — ("abu 1'hof" tako jo imenujejo Arabci, to je po naše: "oče strahu") — meri 50 m. obraz ima 4 m širok, uho dolgo 1.37 m, Egipčani so družili v sfingi podobo leva s podobo človeka. Lev pomeni moč, človek pa razum in modrost. Sv. Klemen Aleksandrijski pravi. da so hoteli Egipčani s to velikansko podobo povedati lepo zapoved: "Boga se boj, ob jednem ga pa tudi ljubi!" Ljubi ga, ker je neskončno moder in drobrotljiv, boj se ga, ker je neskončno mogočen in pravičen. — V onih starodavnih časih, ko so delali to sfingo, ki je še starejša od piramid, se ljudje še niso drznili v zgolj človeški podobi predstavljati si božanstva: zato so vzeli od človeške podobe naj-žlahtnejše. najduhovitejše, obraz, in so to združili s podobo moči, z levom. Stari kraljevi grobovi in sfinga podoba božanstva — so torej lepi spominki vere in upanja!
Blizu sfinge, rekel bi, pod njo jc lep, še dobro ohranjen tempelj iz rdečega granita, vhod vanj je pa iz marmorja.
Ne daleč od piramid in sfinge stoje velikanska toda temu kraju malo primerna poslopja — hoteli, ki niso tu le za obiskovavce piramid, marveč tukaj je tudi zdravilišče. Suhi zrak puščave | kaj dobro de na pljučih bolnim, i Hoteli so napolnjeni s takimi bolniki, I ki se tukaj v puščavi kaj dobro poču-J tijo. Bolehavi rod dvajsetega stoletja j se zdravi na pokopališču starih fara-'onov! —
Mračilo se je že. toda k piramidam so vedno še prihajali ljudje; nam pa I je bilo treba misliti na to, da se vr-' nemo v samostan. Domov grede ni ! sem govoril mnogo, gledal sem nazaj ' na' piramide, ki so proti večeru prav posebno veličastne, in stari davno mi noli časi so mi stopili živo pred oči. Spominki preteklosti, ali vas vidim še kedaj ?
Iz krajev miru. smo kmalu prišlo zo pet na veličanski Nilov most. Kakšna sprememba! Tamkaj stavb« starodav nih časov, tukaj pa ropot v toliki meri, da se človeku skoraj v glavi zavrti. Komaj sem se ognil in pridrdralo je po vrsti čez 40 lepih kočij ena za drugo. Mislil sem, da je to nekaj posebnega; spremljevavec p. Luka pa me pouči, da je to nekaj vsakdanjega.
Zjutraj, dne 29. januarija, smo šli na kolodvor, ter se vsedli na vlak, ki pelje v Gornji Egipt. Peljali smo se do postaje Bedrašen. Ko izstopimo nas obkoli cela druhal kričečih Arabcev; vsak nam ponuja osla v vseh mogočih jezikih. Ti Ljudje znajo laš'-o, francosko, špansko, angleško in nemško hvaliti svoje osle, druzega seveda ne znajo. Ako ga vjprašaš kaj druzega, te bo debelo pogledal in pokazal ti smejaje se svoje lepe bele zobe. Ne cm, kedo izmed nas bi bil imel tako posebno germansko zunanjost, da so le v nemščini nas kratkočasili z odlomki tikajocimi se oslov in njih vrlin, pa nas tudi silno počastili, ker so nas nagovarjali s prikupljivo besedo
šuje dobrega, je njegova lastna krivda."
Mori začnejo učiti koran (—koran je velika knjiga, mohamedansko sv. pismo, ki ga Mori zelo častijo kot najčastitljivejšo stvar, lastujejo ga le redki —) in molitve še prav male o-troke. Molijo nekako častitljivo in s povzdignjenim glasom, ki bi napravil tudi na najbrezbožnejšega človeka spoštljiv vtis. Ena molitev, s katero Mori častijo Boga, je sledeča: "Soln-ce, mesec, zvezde, nebo in veter spadajo tebi Alah ta Alah, najvišji, ki vladaš grom in strelo. Tudi* zemlja je tvoja, ampak dal si jo človeku, da živi na njej. Zato veliki Alah, varuj nas in ne prepusti nas in zemlje, na katerej mi živimo, sovražniku."
Pri Morili je nepostavno jemati o-bresti na posojila. Nekaj kazni, ki Mori kaznujejo z njimi pregreške in hudobije, ki jih je Kalif navedel, so sledeče: "Kdor želi drugemu smrt, Tedaj pa s" cenam7kar I naJ bode kaznovan za deset biringov odnehajo. Pogodba ieKokr°g 5 dol>'' ce kedo koša

"baron". Vendar je pa imel pisavec teli vrstic bržkone najmanj baronsko podobo, ker je bil vedno le "kleiner Baron", mali baron, mej tem ko so bili drugi veliki baroni. O, te blažene tire, ko sem se na hrbtu arabskega osla mogočno zibal ko sicer mali baron, baron pa vendar le! — Vodnik naš p. Luka je med tem kričanjem ostal popolnoma miren in hladnokrven; dobro je namreč vedel, da zahtevajo zviti Arabci visoke cene, katerih pa nismo nameravali plačati, akoravno so nam muostljivo naklonili celo plemstvo. Slednjič se naredimo, kakor bi htiteli peš odriniti.
za polovico odnehajo. iJogodba je sklenjena in se smehom zasedemo vsak svojega osla. Komaj pa dobro sedimo, oderuhi vnovič poskočijo s cenami in šele, ko se zopet odpravljamo, kakor bi hoteli peš iti, se premislijo. Gorje človeku, ki se takim ljudem vda! I)aj jim. kolikor zahtevajo, zahtevali bodo vedno še več. — Ko se dobro o-gledam ko barona na oslu, sem se glasno zasmejal; pa ko zapazim, da se
Joliet Citizens Brewing Co
North Collins St., Joliet, IH.

i
LI I ^iite "Bile Brand" pivo
i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
imenuje lažnika, štiri; če ga imenuje psa ali mačko, tri; ako ga imenuje nočnega duha. ki mrtva trupla je, šest; in če kedo imenuje prostega človeka sužnja, naj se ga da v suženjstvo. Ubijalec naj bode ubit. ropar kaznovan, življenje za življenje, lastnino za lastnino in dejanje za dejanje. Taka je naša postava, pravi Kalif."
Na Sulu otokih so se pred par leti nihče za to ne zmeni, se hladnokrvno I nahajale cele čete organiziranih ropar-izročim svojemu muhastemu, sicer še jev, ki so morili in ropali po otočju in zadosti krotkemu, toda silno lenemu zelo ovirali kupčijo. Odgovorni so bi-dolgoušcu, ki je enakomerno stopal H v dveh letih (1907-8) za nad 100 iz-po slavni zemlji, ki pokriva starodav- vršenih umorov. Žrtve so bili največ no mesto Memfis, glavno mesto sta- Kitajci, Japonci in Filipinci, pa tudi rega kraljestva. Sezidal je to mesto niso prizanašali svojim lastnim roja-kralj Menes ali Mei^i dkoli 3000 pred kom. Sedaj je vlada s pomočjo sul-Kr. Stari spominki imenujejo to me- tana^n datov skoraj že popolnoma iz-sto "Men-nefer" t. j. mesto dobrega trebila te hudodelce. Leta 190& je ali kakor je Plutarli prestavil "hormos bilo obsojeno sledeče št. Morov: 5 za agathon' — loka dobrega. To slavno celo življenje, 7 za 25 1., 27 po 20 1. in mesto je bilo pol dne hoda dolgo, ime- 3 po 6 1., (radi ropa). Lansko leto lo je krasne palače in templje blešče- med poroto v avgustu mesecu je bilo če se v sijaju afrikanskega solnca. sojenih nad 50 Morov, od teh je bilo Zdaj pa mah in trava pokrivata nekda- 22 obsojenih na vislice, bili so poslani njo lepoto in blišč. Spolnile so se od tu v Zamboango in tam usmrčerii nad tem mestom besede preroka Jere- Ena izmed najslabših šeg in navad mije (46, 19): "Memfis bo puščava in med Mori je to, da gredo "juramenta zapuščena in ne bo za prebivanje". Ko do" in napadajo kristjane. Radi tega jasen dokaz minljivosti vsega posvet- jih splošno sovražijo in mnoge morajo nega ležita tukaj na tleh dva velikan- trpeti tudi nedolžni, ki nič ne morejo ska po 10 m. dolga kipa kralja Ram- zato. zesa II, ki je 66 let vladal Egipt in Upor 1. 1906. se je pričel radi nekih silno tlačil jude, kateri so potem pod davkov, kar je povzročilo bitko na go-njegovim prvim ali drugim nasletlni- ,-) Dajo. Tedanji Z. D. vojaški povelj kom pod Mojzesovim vodstvom izišli „ik v Jolo je bil general Wood, ki je iz Egipta. Drugih razvalin ni, "delo- sedaj vrhovni poveljnik vojske Z. D ma so pokopane pod zemljo, deloma ameriških. Vojakov je bilo skupno u pa so prenesene v Kairo, kjer kot ste- bitih in ranjenih 61 po št.; Morov stebri Urase mošeje in druge palače. Me- vilo pa se ne ve za gotovo, vendar bilo sto Memfis je izginilo, ni ga več, še je veliko, nad 500 jih je bilo ubitih pa se vidi mesto mrtvih memfiščanov, po otoku že par mesecev pred to bit in tc nto hoteli ogledati.	ko. V začetku jih je general mislil
Jaliaje smo srečavali karavane Arab obkoliti in s stradanjem prisiliti
cev in Beduinov, prostih sinov pušča- vdaji, ker je pa zvedel, da imajo dosti ve, in nihče nam ni žalega storil. F-ot živeža in zaloge za 6 mesecev in stu je dolga, treba je bilo jahati skoraj tri denec dobre pitne vode, zato se je od ure. Brez težave koraka puščavskega ločil za napad. Pred napadom jim j peska vajeni osel naprej, že se vidijo poslal še opomin, da naj se vdajo ali v prozornem puščavskem prahu prav pa ysaj spravijo žene in otroke na blizu Saharske piramide, toda le vidijo varno. In ker so to odločno zavrnili se blizu, v resnici so pa še daleč. Tre- in odgovorili, da njih edina rešitev j ba je bilo jahati in jahati po pesku, v ali zmaga ali pa smrt, torej ni pre katerega so bržkone nekdaj zakopava- ostalo drugega kot bitka, ki je bila u li memfiške mrliče. Tudi grobove mo-1 sodepolna zanje gočnih so viharji s peskom zakrili, le ponosne piramide, kraljevski grobovi, so ostali. Slednjič pridemo vendarle do 60 m. visoke stopnjične piramide, ki se za to tako imenuje, ker je tako sestavljena, da se pride n^ nje vrh, kakor po stopnjicah, katere so pa seveda silno visoke. Poleg nje so tri "ma-stabe", to so sezidane hiše, ki so slu žile za družinske rakve. Sedaj so videti, kakor bi bile pod zemljo. ^ vem pa, ali so bile prvotno pod zer ljo, ali pa so stoletja na nje navalila toliko peska, da so zdaj pod zemljo. Te mastabe imajo po več izba, katere so vse popisane s skrivnostno egipčansko pisavo v podobah, s "hieroglifi", kakor se' imenuje ta pisava; po stenah pa so naslikani in v kamen izklesani tudi celi dogodki.
(Dalje prih.)
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po linijski ceni. Tudi iščem" slovenskih godcev. Telefon 703 N. W.," 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S."	ufrP
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. RABIMO 20 DOBRIH BENCH and Squeezer Molders (livarjev). Plača se za dnevno delo ali pa od kosa. Terre Haute Malieable & Mfg. Co., Terre Haute, Ind. IZ PROSTE ROKE PRODAM PO-sestvo. Vse v dobrem-stanju: hiša, hlevi, kleti in vso gospodarsko o-rodje. Vsega grunta je čez 30 jo-hov. Sadni vrti, košenine, njive in vinogradi i. t. d. Natančneje se izve pri posestniku Peter Koče, Ko-vačevas 2, pošta Stari Trg pri Kočevju, Kranjsko, Evropa.
(Dalje prih.)'
M. A. L J
sastili&SEK*
.+0*
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-
brodna črta za Slovence in Hrvat«. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni m novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene ia vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York.
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno
National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« /»»»o in prodajal dišeče smodke.
Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St N. W. Phone 825.	Joliet »
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina, fi
Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
J. J. KUKAR
or. Lade k Utica Sts. Phone 18'i. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
, (Dalje.)
V zgodnji spomladi, takoj po novem letu, predno začnejo orati za riž, spuščajo v zrak iz vseh krajev otoka velike zmaje, na katerih imajo pritrjene neke strune, s katerimi veter proizvaja glasove, ki se čujejo visoko iz neba daleč na okrog, ki so slični kaki veliki cirkularni žagi; tako sem si jaz domneval, da je kaka velika žaga v bližini, ko sem prvič cul zmaja.
Nek duhovnik Morov, živeč na otoku Mindanao, v bližini jezera Lanao, piše o Morili med drugim tudi sledeče: "Mi smo otroci sedem modrih ka-dov, ki so prišli iz Arabije v 'davno prošlih časih. Praded naših vladarjev je bil šerif iz Mekc, poslanec prerokov. Pred nami so bivali velikani v tej deželi, ki so uničili vsakogar, kdor je prišel, dokler ni modri in junaški Moro Raja Indrapatra posekal in u-smrtil glavarja velikanov, Oniakana." Nadalje pravi: "Tu v bližini jezera Lanao, tam ležeči grič je kraj, kjer jc padel orjaški glavar, to jc 011, ta grič so prsa Omakana; vsi Mori to vedo, to je ustno izročilo Morov. V tistih dnevih so bili Mori tudi čudodelniki in neumrjoči, a danes ni več tako. NVsi
Mori vedo, da prvi živeči Mori še danes živijo globoko pod prozorno vodo Morom toliko priljubljenega jezera Lanao. V tem jezeru živijo še danes naši pradedje, kjer imajo svoje krasne dvore in palače. Mnogokrat se čujejo njih glasovi in godbe iz globočine Naši očetje so se vedno selili, zašli so daleč v daljno deželo, ampak ognji so izbruhnili iz gora, kar je pomenilo, da se morajo vrniti, in vrnili so se nazaj."
Naloga je, ker vera to zapoveduje Morom, opravljati molitve petkrat na dan: v jutru, opoldne, popoldne, ob solnčnem zahodu in zvečer, On, ki opravlja teh pet molitev, se posti, daje vbogajme; in kdor prideluje riž in sladki krompir in lovi ribe, on dela prav in je velik pri Alahu (Bogu) in se ne bode bojeval. Kdor tega ne izpolnjuje, greši in dela slabo. "Ko je Alah ta Alah, najvišji, naredil človeka, 11111 je dal oči za vid in ušesa, da posluša, kar je dobrega. Alali ta Alah mu je tudi naredil roke za delo in noge za hojo, da si poišče svojih živil t. d. Nadalje pravi: "Dal mu je prosto voljo in pamet in ga naredil sposobnega, da lahko razloči dobro od hudega. Kdor dela slabo in ne izvr-
Prva Dolenjska Posojilnica
v metliki
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo).
Ustanovljena leta 1874 z neomejeno zavezo, kar pomeni, da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice posojilo ali poseduje glavni delež, s celim svojim premoženjem in imetjem jatnči za varnost hranilnih ulog, naloženih pri tej posojilnici.
Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša vže K 152,-554.95, ima svoj grad sredi mesta v Metliki in lastno hišo. Ker jamči tedaj vsak zadružnik, katerih je 1531, za varnost hranijnih' vlog, je ta nedvomljivo zagotovljena.
Prva Dolenjska Posojilnica obrestuje hranilne vloge po
41% od sto
ter plačuje rentni davek sama za vlagatelje, na kar se občinstvo posebno opozarja.
Stanje hranilnih vlog je bilo koncem decembra 1910: K 2.470,913.38

Rezervni sklad nad pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneotn.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	f-y-* 1 Ol
brez odbitka rentnega davka.	XXX 2 /O
Frank Sakser,
Naš zaupnik v Zjed. državah je
6104 St. Clair St., Cleveland, O. e2 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih
vlcg dvajset milj Dno v kron
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.

ZNAK
VELJAVE
STRIPPED
^ttOKIftf*
PLOfi/LLARD COHPAN1. jtfiscr arr.Mj
Lorillards
STRIPPED SMOKING TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
za pipe in cigarete.
Njegov vonj je prijeten
Lorillardov je iist In mil. Razveseli vsakega kadilca. To je prva vrsta rezanega duhana, ki se prodaja v Ameriki in se lahko od vsakega prodajalca kupi vgpovsod.
Cigaretni papir z vsakim zavojem aastonj.
Varujte sa pnmiaii.
Pravi Lorillard du ) i i ma ta mdeoi, diamantni utia.
THE AMERICAN TOBACCO CO.
V avstrijski poslanski zbornici
je 104 poslancev starih od 30 do 40 let, 225 od 40 do 50 let, 138 od 50 do 60 let, 44 od 60 do 70 let in samo baron Viktor Fuchs je nad 70 let star. Katolikov je 411, protestantov 25, iz-raelitov 10, 3 so starokatoliki, 27 jih je grško katoliških, 12 grško ortodok-snih, 24 brez konfesije, in sicer je med temi 24 nič manj kot 22 socialnih demokratov. Trgovskemu in obrtnemu stanu pripada 18 poslancev, od katerih jih je nič manj kot polovica v nemški kršč.-socialni zvezi. Med 81 socialnimi demokrati je 35 pisateljev in časnikarjev ter 27 privatnih uradnikov, t. j. večinoma uradnikov socialno-demo-kraške stranke in raznih njenih organizacij. Tri četrtine socialno-demo-krških poslancev je uslužbencev lastne stranke.
BELO
nevesti lepo presenečenje. Na tihem je pokupil vse akcije gledališča Gaiety ter jih podaril mladi ženi, ki more sedaj strogemu ravnatelju diktirati svoje želje. George Edwards je moral pač svojo odpoved vzeti nazaj in v bo-dočž bo nastopala v gledališču mlada umetnica kot vodilna zvezda, čeprav pleše po mnenju ravnatelja "kot kak slon".
Prva železnica
na evropSkem kontinentu se je zgradila v Avstriji. To je bila železnica s konjskim obratom, med tem ko so na Angleškem že 50 let poprej imeli parne vozove. Ko sta se vozila cesar Fran in cesarica Karolina dne 21. julija 1832 od Magdalene do Anhofa (proga Line—Budjevice, do leta 1867 železnica s konjskim obratom), je bila to prva osebna vožnja, med tem ko so prej mislili samo na prevažanje blaga. Toda že leto pozneje so pričeli z rednim osebnim prometom. Slavno občinstvo se je v voznih redih opozarjalo, naj se strogo drži točnosti, ker železnica ne more čakati. Pet minut pred odhodom se zapre blagajna, vsakdo naj pride četrt ure poprej k blagajni in naj si oskrbi vozni list. Postankov med vožnjo ni bilo, kajti vožnja ne pusti nobene zamude. Seveda tupatam je kočijažem dovoljeno ustaviti se tudi med vožnjo, če bi bila potreba. Kaditi se je smelo samo iz dobro zaprtih pip. Vzeti so morali seboj tudi vzdigalo, če je voz skočil iz tira. Kaka razlika je pa danes ined našimi železnicami in onim nerodnim vozom!?
Takozvane manjše bolezni,
kakor zapeka, jetrna bol, žolčnica, omotičnost, glavobol, žoltica itd. povzročajo mnogo neprijetnosti, ampak Severove Jetrne kroglice navadno kmalu preženejo te neprilike. Jetra izpodbujajo k pravilni delavnosti ter povračajo ustroju zdravje in moč. Te kroglice ne slabijo in ne ščipljejo, niti ne sušijo drobja, kakor soli, ki redčijo kri. Priporočamo vam, da jih poskusite danes. Na prodaj v lekarnah; cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2-4
ANTON UDOVlC, STAREJŠI, KJE si? Pred nekaj časom sem slišal, da se s svojo družino nahajaš v Lead-ville, Colo., a pismo, ki sem Ti ga pisal tam mi je bilo vrnjeno. Prosim, da mi poveš svoj naslov, ker bi Ti rad pisal nekaj prav važnega. Pozdravljen! Naslov: Amerikanski Slovenec, Joliet, III.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
Cr boš kupoval od nas, ti bomo «<• postregli z najnižjimi tržnimi ce ■ami. Mi imamo v zalogi vsakovrit->ega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i« rdi les, late, cederne stebre, desk « <inglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines uKd •>hzu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglatL" pri nas in oglej si našo zalogol bomo zadovoljili in ti prihranili den"'
w.
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10" gal. Posodo dain zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
"Hill Grit Vineyard"
Stefan Box 657.
Jakšc, lastnik.
Crockett. CaL
wwswyvwwwvwwrtvv
Slovanski in nemški grobovi.
Na shodu nemških antropologov v Heilbronnu je poročal poslanec dr. Toldt z Dunaja o slovanskih grobovih v Avstriji in Nemčiji. Od Severnega do Jadranskega morja se nahajajo slovanski grobovi, ki so malone brez izjeme vsi zaporedni grobovi. Posamezni skeleti leže podolgem iztegnjeni zaporedoma. Lobanje so večjidel dolge in imajo podolgaste zadnje dele. Isti način pokopavanja so imeli Germani v svojih zaporednih grobovih; tudi na lobanjah ni najti med njimi nikake bitne razlike, iz česar se sklepa, <la so Slovani in Germani skupnega porekla in so se še-le pozneje oddelili. Prihodnje leto se bo o tem več razpravljalo, ker bodo cel dan zborovanja posvetili germansko-slovanskcmu problemu.
Lamanški rokav preplaval.
Francoskemu plavalcu Burgessu se je ondan posrečilo, preplavati morski rokav med Francijo in Anglijo. Pridobil je torej 6000 K vredni zlati bokal, ki je bil razpisan kot nagrada za teK-3 Burgess je šel v torek 1(1 nunut pred enajsto v Doveru v morje in je prišel v sredo ob pol enajstih pri "u Grisnez na Francoskem na suho naval je torej 23 ur in 40 minut, docim jc kapitan Webb leta 1878. potreboval za to turo 21 ur in 44 minut. Burgess je imel velike težave, ker je bil U v gosti megli.
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Katnbich, Box 572. Podpredsednik: Mike Paylich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bahor.	'
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški pbiskovalec: Anton Mal« rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijansk dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2 uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuj« svojim članom v slučaju smrti $800.00 Za izgubo ene noge $300.00. Za izgu bo ene roke $300.00. Za izgubo eneg:. očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mese cev, potem pa plačuje S. H. Z. drugi) šest mesecev $20 na mesec. To jc edino društvo, ki plačuje tako podpo ro. K obilnem pristopu vabi odbor.
Oscar J. Stephen
K-
Čl
J. I.YONS
Vaš Office in Lumb^. Yard na vogl«
DES PLAINES IN CLINTON ST& Ustanovljena 1S71
Frank Opeka
% gostilničar
Corner State and llth Street.
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo naj1 californijska vina.
i
Sobe 201 In 2<B Birber bldg. JOLIET, ILLINOIS
JAVNI NOTAR
Kupuje m prodaja z^-nljiSča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali "Irug poškodbi.
Zavauje t ud življenje proti nezgodam in bole^.iim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko m.oko spadajoča pisanja
Kadar se mudite na vogal0 Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša ti na, in smodki
Wm. Metzger
S Ruby and Broadway JOI.IET,
Immmmmmmmmmmmm
l
Pozor Rojaki*
Kupite si farme r North Dako* in Montani potem bodete neod-v -m v par letih. Pridite k nam, da se pomeni®0,
1*1. B. Sohnster
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
(3 i m vefc ga pijei tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET, ILL.
\ Uovori nemško in angleško. A%VVAWAVV.VVVVV\VWW
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me 9 po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
e dobijo najboljše sveže ia preka en e klobase in najokusnejše meso 'se po najnižji ceni. Pridite toraj i» ^skusite naše meso Nizke cene m doors postrežba )• - .i' feslo Ne pozabite toraj obiskati nas v nkšej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. .Hie. Phone 4531 N. W. Phone m?
Young Building.
J. P. KING,*
I1V.Q tolpfnn	^^ T	!
Oba telefon štev. h
Lesni »♦»♦♦♦♦trgovec
Clinton in Desplaines St*. JoM
N, W. telefon 577.
Nick Skrtich ' gostilničar
1014 N. hicago St.
Joliet, 111.
Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščj' no perilo pošljite ga v edino sloven' perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago tel. l30®.^
Naše delo je izborno. Podpis' domačo obrti	%
J. C. Adler
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101
Joliet
111
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal Miners).	.
rudnik posluje sedaj stalno i" Ju
I-T .J —: J_ ___-...O apf
stalno delo od sedaj do meseca ap1
Unijski rudnik; rudar mora imeti nois certifikat. Pridite nemudoma
WENONA COAL CO, Wenona. 111.
III'-
S tan je vlog dne 31. decembra 1910 (ti 21 mil. kron Denarni promet do 31. decembra 1910: čea 85 mil. k1*"*
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet»111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 48«, ob nedeljah N. W. 344
moljev.
Ne uničujte pajkov I
Pajki so največji zatiralci muh in raznih drugih škodljivih in neprijetnih mrčesov. V vrtu in Rozcia neizmerno koristijo z uničevanjem listnih uši in drugih takih malih sKou-ljivcev. Pravijo, da pajki store v tem oziru celo več nego ptice.
Preveč denarja.
Da se hoče ločiti žena od svojega moža. ker ji da premalo denarja na razpolago, ni nič novega ... je pop« noma umevno. Da pa se hoče lofiit. žena od svojega moža. ker j. daje preveč denarja, to je nekaj novega, je sklenila 27 letna mistress Bryant, ki se hoče ločiti od svojega moža. k je 57kratni milijonar. Med vzroki za ločitev navaja tudi, da je ravnal njen mož z njo kakor s punčko in ji izpolnil vsako najmanjšo željo, poleg tega p:> ji dal na razpolago tolikA denarja. <l«i tega ne more več — trpeti
Lastna glavnica 608996.84.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
regiatrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva ce«ta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Union"
Danes meni, jutri tebi.
Znani londonski gledališki ravnatelj George Edwards, ki je vodja gledališča Gaiety, je nekoč rekel pri skušnji neki lepi, a nekoliko nerodni igralki: "Vi plešete kot slon; pojdite raje domov." O tej malo uljudni kritiki je čul tudi milijonar Frank Gould. P"; sledica vsega je bila. da je muhasti milijonar lepo igralk? poročil. Kot poročno darilo pa jc pripravil svoji
za frančiškansko cerkvi j®
V UUBLJA«1
sprejema hranil"« vsak delavnik od » zjutraj do 1. are P°P°' ter jih obrestuje 9°
vlof*
S. <#§
41*

brez kakega odbi** ko da prejme vloz"1 vsakih vloženih 10®
oi kfO"
Čisti 4:50 kron n«
leto.
*WRUW

stnik i"
tnik P°(
Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posest > nik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, P°ie9 trgovec Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljub,ja'^.ud5K» Kregar,'svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajn. ^^ posojilnice' Ivan Pollak ml., tovarnar Karol Pollak tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik