Poštnina plačana v gotovini Sped. in abb. post. II. gruppo uredništvo in uprava : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VI. — Štev. 8 (109) UDINE, 16. - 30. APRILA 1955 Izhaja vsakih 15 dni Deset let po osvoboditvi Navada in običaj zahtevata., da se °hrani spomin nekaterih dogodkcv potom spominskih manifestacij, ki se jih praznuje na posebno slovesen način, kot bi s torn hoteli simbolizirati pomen velikega izročila bodočim pokolenjem, ki si sledijo v življenju. Pri tem gre za to, da se reši Pozabe tiste ideale, ki so bili naravna Podlaga in živa vsebina omenjenih dogodkov in ki so se v žarki luči odražali v Posebnem trenutku zgodovinskega razvo-ja, ter ga preželi s svojimi najglobljimi življenjskimi motivi. Na ta način se torej hoče človek stalno spominjati globokih J *n trajnih teženj, ki so napolnile in razsvetlile določeno obdobje človeške zgodovine. Ce prav pomislimo, so to pristni pie-miški naslovi naše generacije, naslovi, hi jo opravičujejo tudi preko njenih na-Pak, preko pomanjkljivosti, zaradi plemenitih namenov in dejanj, nesebičnih žrtev, ki so včasih poznane v vseh po- drobnostih in jih zato po vsej pravici Proslavljamo. Včasih so taki dogodki manj znani, a'i celo popolnoma nejasni, vendar pa zato nič manj vredni občudovanja in spomina. To so stvari, ki imajo moč podeliti pomen vrednosti našemu Življenju, ker to zajema prav iz njih svoj življenjski ritem in svoj smisel. Kljub temu pa je dejstvo, da čimbolj Se oddaljujemo v času od omenjenih dogodkov, tembolj se spreminja, ali se zdi v*aj, da se spreminja njihova perspektiva sPričo neprestanih novih dogodkov in dogajanj, ki se vrstijo v življenju. Tedaj 5e lahko zazdi, da je delež, ki si ga lasti-iv taki dogodki, morda prevelik, zlasti kadar, tudi po naši krivdi, proslava neke Obletnice veličastnih zgodovinskih do-90dkov propade in se poniža na program uradne proslave, ki ima le dekorativen in konvencionalen pomen. Do teh grenkih zaključkov nas pripe-tic spričo razvoja dogodkov prva desetletnica antifašističnega odpora. Popolnoma nesmiselno je, da bi se izo-Bibali ugotovitvi velike poti v rakovo smer, ki je bila napravljena od tedaj pa do danes. V zadnjem času je vse v italijanski družbi postalo nestanovitno: pridobitve, 0 katerih smo bili gotovi pred desetimi teti, grozijo sedaj, da se bodo sesule kot Bapimati gradovi ob prvem vetru; reforme družbenega ustroja, ki jih je odredila ati obljubila ustava italijanskega naroda, s° ostale na papirju; večina principov, t*""""<'!1!l:|lMI!l!lllll'l!lll!lllll!lll:IIIIUIII[ll„|[|:lll„lllll|[|ll!|ll,l„ll!l„l|llll forchili je odstopil Vsi svetovni časopisi so na prvih stra-fteh objavili vest, da je odstopil predsed-^ik angleške vlade Wiston Churchill. Pravzaprav so o njegovem odstopu govori že nekaj mesecev, vendar je glede na Churchillove optimistične izjave le prišlo heko/iko nepričakovano. S svetovne politile pozornice je torej izginila ena osred-oseb, za katero moremo mirno reči, jo bila soudeležena pri vseh pomemb-zgodovinskih dogodkih zadnjih petde-let. vzrok Churchillovega odstopa je Wavzaprav samo starost. Churchill, ki je n jet> se ne počuti več najbolje in odstopil odgovorno mesto predsednika v*°de zunanjemu ministru Edenu. Jav: tZV' Churchillova petdesetletna politična de- ncst se je začela leta 1900, ko so ga di za poslanca konservativne stran- e- Aokaj let na to so ga imenovali za drsnega sekretarja pri ministrstvu kolajn Do leta 1929 je bil devetkrat mini-sk-. ob izbruhu druge svetovne vojne so imenovali za predsednika vlade. To ' kcijo je opravljal do konca vojne. Po ‘ agl laburistov leta 1945 se je Churchill dknii v opozicijo, leta 1953 pa je z zma-. konzervativcev zopet zasedel mesto ffdsednika vlade. Churchill je prejel zapopadenih v ustavi, ne pride do izraza zaradi nesmiselne ohranitve fašističnih zakonov, ki so še vedno v veljavi in ki so vzrok, da so ustavni principi neučinkoviti, ali da jih sploh niso aplicirali. Namesto, da bi se pripravila za izvedbo najvažnejših ustavnih predpisov, so država in odgovorni organi, dovolili in omogoči' i ponoven in postopen dvig tistih sil, proti katerim se je dolgo časa borilo odporniško gibanje preden je dalo življenje novi državi, z našimi očmi smo bili priča nenavadnemu preobratu vrednot in principov, kar jasno dokazujejo razni procesi, uprizorjeni proti partizanom, dolgotrajni preiskovalni zapori (!), razne oprostilne razsodbe, ki kadar so jih sploh izrekli, niso popravile škode, ki jo je povzročilo prizadetim dve ali tri leta zapora, kolikor so jih približno morali,odsedeti, in vse to v čast principa (ali mita?) državne kontinuitete. Vse to se je lahko dogajalo zaradi konflikta med dvema svetovnima blokoma, zaradi posledic tega konflikta na naš notranji položaj, kjer je ista po’itika nespravljive razprtije popolnoma paralizirala normalen razvoj republikanske in demokratične države in opogumila sovražnike demokracije in republike, da so zopet dvignili glavo. K starim problemom družbene ureditve, ki so ostali nerešeni in o katerih je generacija po drugi svetovni vojni mislila, da jih je končno spravila na pot rešitve, so se pridružili šg drugi, kot n. pr. problem razdelitve odgovornosti in škode zaradi vojne, ki sta jo izgubila fašizem in monarhija. To breme je končalo na ramenih delavcev in majhnih davkoplačevalcev. Tu je tudi problem povečanega demografskega pritiska, ki vedno bolj ostro postavlja potrebo organske rešitve problema zaposlenosti. Od tedaj je minilo deset let in to so pasivne postavke tega desetletja. Nedvomno obstajajo tudi nekatere aktivne postavke, ki pa so le maloštevilne in majhne. Vendar pa to še ne pomeni, da se sedanji položaj ne bi dal popraviti. Toda če hočemo napraviti večji napredek na tej poti, je potrebno, da proslavo desetletnice odpora občuti ljudstvo kot neko manifestacijo, ki naj fponovno poudari zvestobo tistim idealom, ki so bili gibalo odporniškega gibanja v krvavih zaključnih borbah proti diktaturi; ki naj ponovno poudari voljo, da mora postati ustava učinkovita, da se demokratično spremeni državo, da se odstrani iz državne utrdbe reakcionarne sile. Nihče naj ne poskusi monopolizirati duhovno dediščino tistih borb; vsi naj si izprašajo svojo vest in naj priznajo napako, da so hoteli prevladati sami in sami kontrolirati italijansko demokracijo. Vsak demokratičen državljan in antifašist se mora zavedati, da se nahaja italijanska družba v zelo težkem položaju in da učinkovita obramba svobode, ki je nenadomestljivo jamstvo socialne pravičnosti, h kateri tudi težimo, zahteva primernih žrtev od vseh in vsakogar. To je voščilo, ki se nam zdi, da smo ga morali izraziti ob veliki obletnici, to je morda poklon, ki smo ga dolžni duhovom naših padlih za svobodo, ki še niso dobili zadoščenja. milili iinu i n i im iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiin'1,111111 iiiinn i nn i n n iiiii i iiiiiuiiii iii i niti i i i.i iiifieiiiii iii:i iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii'i. Sovjetsko-avstrijska spomenica tlU!i Nobelovo nagrado za književnost. Na, I*1 kritiki ocenili kot delo izredne vredni. Pisal je namreč svoje spomine, ko so Sovjetska vlada je pristala na sklenitev avstrijske državne pogodbe na podlagi načrta, ki je bil izdelan 1949. leta, in je predlagala naj štiri velesile skupno jamčijo neodvisnost Avstrije proti slehernemu napadu. Na podlagi podpisane spomenice bo Avstrija dobila popolno gospodarsko neodvisnost in se obvezuje, da bo vodila neodvisno politiko ter da ne bo pristopila k nobenemu vojaškemu zavezništvu. Sovjetska zveza pa s svoje strani bo izpustila vse avstrijske vojne ujetnike in bo vrnila Avstrijcem petrolejske naprave. Uradno poročilo o razgovorih, ki je bilo objavljeno pred odhodom avstrijske delegacije iz Moskve, pravi: »Avstrijska delegacija, ki jo je vodil avstrijski kancler Julius Raab, in sovjetska delegacija, ki sta jo vodila zunanji minister Molotov in ministrski podpredsednik Mikojan, ste imeli razgovore med 12. in 15. aprila v Moskvi v prijateljskem ozračju. Kot rezultat razgovorov je bilo na obeh straneh izjavljeno, da vlada Sovjetske zveze in vlada avstrijske republike želita čimprejšnjo sklenitev državne pogodbe, ki naj vzpostavi neodvisno in demokratično Avstrijo v skladu z narodnim interesom avstrijskega ljudstva in miru v Evropi. Avstrijska delegacija je zagotovila, v skladu z izjavo, ki je bila dana na berlinski konferenci leta 1954, da se ne bo pridružila nobenemu vojaškemu zavezništvu in da ne bo dovolila vojaških oporišč na svojem ozemlju. Avstrija bo vodila do vseh držav politiko neodvisnosti, ki naj jamči izpolnjevanje te izjave. S sovjetske strani se izjavlja, da se morajo čete štirih velesil umakniti iz Avstrije po uveljavitvi državne pogodbe, najpozneje do 31. decembra 1955. Glede izjave ZDA, Francije in Anglije od 5.4.1955, s katero so te vlade izjavile, da želijo skleniti državno pogodbo z Avstrijo, izražata avstrijska in sovjetska vlada delegaciji upanje, da so sedaj ugodne možnosti za ureditev avstrijskega vprašanja sporazumno med štirimi velesilami. Sedaj morajo te velesile najti pot za rešitev vprašanja. Kakor je znano, ni to odvisno samo od Sovjetske zveze.« Avstrijska delegacija je iz Moskve odpotovala dne 14. t. m. Odhod se je zaka- snil, ker je bilo za prevajanje uradnega poročila potrebno več časa, kakor so prej mislili. Avstrijske delegate so na letališču pozdravili razen Molotova in Mikojana tudi voditelji diplomatskih predstavništev v Moskvi. Raab je skupno s svojimi najožjimi sodelavci odpotoval s prvim letalom, v drugem pa so bili ostali člani delegacije. Ob odhodu je Raab dejal: »U- pam, da bo vse šlo dobro. Zelo smo zadovoljni. Vračamo se na Dunaj z zadovoljstvom. Tu v Moskvi je bilo napravljeno dobro delo, ki bo imelo poseben pomen za mir in za vse narode sveta.« Molotovu pa je Raab izjavil: »Nasvidenje na Dunaju.« Molotov se je zahvalil. Letališče je bilo okrašeno z avstrijskimi in sovjetskimi zastavami in avstrijsko delegacijo je pozdravila častna straža. Na dunajskem letališču je Raaba in ostale člane delegacije čakala velika množica. Pozdravili so jih tudi visoki komisarji Francije, Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze ter drugi diplomatski predstavniki. Ob izstopu iz letala je Raab izjavil: »Pogajanja med Avstrijo in Sovjetsko zvezo niso samo velikega pomena za ti dve državi, pač pa pomenijo prav gotovo tudi prispevek k svetovnemu miru. Dosegli bomo to, kar smo dolga leta čakali.« Podkancler Schaerf pa je izjavil: »Lahko rečemo, da je državna pogodbba na vidiku ,tudi če dan njene sklenitve ni še določen. Danes se odpira za Avstrijo novo razdobje, na katero smo čakali deset let; razdobje miru, svobode in neodvisnosti.« Na letališču so kanclerja in ostale člane delgacije sprejeli s cvetjem, v mestu pa so jim priredili prisrčne manifestacije. Dunaj je bil ves v zastavah in vsi uradi in šole so bili zaprti. Ogromna, množica se je zbrala na ulicah in je navdušeno pozdravljala delegacijo. Z balkona presed-ništva vlade je kancler Raab nagovoril množico in med drugim izjavil, da upa, da se bodo v kratkem štiri zavezniške velesile sestale na Dunaju, da podpišejo državno pogodbo. Ves dunajski tisk objavlja čez celo prvo stran podatke o moskovskih razgovorih pod velikimi naslovi in poudarja dosežene uspehe. A dieci anni dalla liberazione Di alcuni avvenimenti tradizione e costume morale vogliono che sia conservato il ricordo attraverso manifestazioni commemorative di eccezionale solennità, quasi a simboleggiare l’effettività di un’alta consegna alle generazioni che via via si affacciano alla vita: si tratta di salvare dall’oblio del tempo che incalza quel patrimonio di ideali che, per essere stato il naturale sostrato ed il tessuto vivo di quegli avvenimenti, ebbe la singolare fortuna di risplendere di luce bianchissima in un particolare momento del travaglio storico, impregnando quest’ultimo dei suoi motivi vitali più profondi; ed è così perchè l’uomo vorrebbe costantemente richiamarsi agli interessi profondi e permanenti che hanno permeato ed illuminato un certo periodo della storia umana. Sono, poi, codesti, a ben riflettere, i genuini titoli di nobiltà della nostra generazione, i titoli validi che la giustificano, al di là degli stessi errori, delle stesse impazienze, in virtù di atti e propositi generosi, di sacrifici sublimi, talvolta noti in ogni dettaglio, epperciò giustamente celebrati, talaltra meno noti o addirittura anonimi, e non per questo meno degni di ammirazione e rimpianto: titoli che posseggono la virtù di conferire un significato di validità alla nostra esistenza, poiché questa proprio da essi attinge la misura di un ritmo e di una coerenza. Ciò nonostante, è pacifico che, operandosi un sensibile stacco temporale da quegli avvenimenti sempre più lontani da noi, la prospettiva muta o par che muti per l’incalzante sopravvenire di motivi ed interessi nuovi; ed allora la parte che il contingente e l’immediato si arrogano può anche parere ed essere eccessiva, specie quando la celebrazione di un anniversario di grandiosi eventi storici decada, anche per nostra colpa, al ruolo di cerimonia ufficiale in funzione decorativa e convenzionale. A queste piuttosto amare riflessioni ci induce, con i tempi che volgono, il primo Decennale della Resistenza antifascista. Perchè è perfettamente inutile rifiutarsi alla constatazione del grande cammino a ritroso fatto da allora ad oggi. Tutto è divenuto precario nella società italiana di quest’ultimo periodo: le conquiste, che parevan salde dieci anni fa, minacciano oggi di crollare come castelli di carta al primo soffiar del vento; le riforme di struttura promosse e promesse dalla Costituente del popolo italiano sono rimaste sulla carta; la più parte dei prin-cipii contenuti nella Costituzione, negati dalla sopravvivenza paradossale delle leggi fasciste, e, quando non negati apertamente, per lo meno resi inoperanti o disapplicati; in luogo di prepararsi all’attuazione delle norme costituzionali più importanti, lo Stato e per esso i poteri responsabili hanno consentito anodinamente la resurrezione graduale di quelle forze contro le quali si battè a lungo la Resistenza prima di poter dar vita al nuovo Stato ; un singolare capovolgimento di valori e di principii ha potuto effettuarsi sotto i nostri occhi, come dimostra largamente l’esperienza dei processi ai partigiani, delle lunghe incarcerazioni preventive (!), delle sentenze assolutorie che, quando vengono pronunciate, non riparano certo il danno dei 2/3 anni di carcere che in media vengono preventivamente scontati, e tutto ciò in omaggio al principio (o mito?) della continuità dello Stato. Tutto ciò è stato possibile grazie al conflitto tra i due blocchi mondiali, grazie alle ripercussioni di quel conflitto sulla situazione interna, ove la stessa politica di divisione irriducibile ha finito per paralizzare la normale crescita dello Stato repubblicano e democratico e per imbaldanzire i nemici e della democrazia e della repubblica. Ai vecchi problemi di struttura rimasti insoluti — e che le generazioni del secondo dopoguerra ritenevano di avere finalmente avviato a soluzione — altri se ne sono aggiunti, come quello della distribuzione dei carico per le responsabilità e i danni della guerra perduta dal fascismo e dalla monarchia, carico che è finito sulle spalle dei lavoratori e dei contribuenti più modesti, o l’altro dell’au-mentata pressione demografica che rende sempre più imperiosa una soluzione organica del problema dell’occupazione. Dieci anni sono trascorsi da allora, e queste sono le poste passive del decennio; non mancano, certo, alcune poste attive, ma esse son poche e magre tuttavia, ciò vuol dire che la situazione è ancora suscettibile di raddrizzamento. Ma per fare dei progressi sensibili su questa strada, occorre che' la commemorazione del Decennale della Resistenza sia sentita dal popolo come una manifestazione che riaffermi la fedeltà agli ideali che mossero i Resistenti nelle cruenti battaglie finali contro la dittatura; che riaffermi la volontà di rendere operante la Costituzione, di trasformare democrar-ticamente lo Stato, di respingere le forze della reazione dalla cittadella dello Stato. Che nessuno voglia tentare di monopolizzare il retaggio spirituale di quelle lotte; che tutti facciano l’esame di coscienza e si ravvedano dall’errore di voler dominare da soli il divenire della democrazia italiana; che ogni cittadino democratico ed antifascista si renda conto che la società italiana sta traversando un periodo oltremodo difficile, e che una difesa efficace della libertà, presidio insostituibile della giustizia sociale alla quale pure aspiriamo, esige adeguati sacrifici da tutti e da ognuno: questo è l’a u-rio che ci pare di dover formulare nella grande ricorrenza, questo è, forse, l’omaggio dovuto agli spiriti implacati dei no- stri Caduti per la libertà. »'»iiniiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiimiiiminiiiniiiiiininniiniiimiinn^.nmiiiiniiiniiiii, limili miiiiiii iiimim P Dne 28. aprila bodo obe zbornici in zastopniki deželnih vlad volili novega Predsednika Republike. Ni še jasno za katero osebnost se bodo stranke odločile, čeravno večje politične skupine že nakazujejo nekatera imena. Možnosti, da bi sedanji Predsednik Einaudi ponovno sprejel kandidaturo so zelo majhne. P.S.I. je predlagala ime Parrija za novega Predsednika Republike. Socialdemokrati in republikanci, zgleda da bodo podpirali Paola Rossija, za katerega naj bi eventuelno volili tudi liberalci, ki nočejo, da bi v Kvirinalu sedel na mesto Einau-dija demokristjan. Vse kaže, da bo za razliko od volitev 1948 leta, letos tudi DC predstavila svojega kandidata. Omenja se ime Zoli-ja, to je človeka, ki je po De Gasperijevi smrti prevzel njegovo mesto. Monarhofašisti pa se bodo verjetno od- ločili za podporo bivšemu predsedniku vlade Pelli. Ti naj bi bili torej možni kandidati za Predsednika Republike. FERRUCCIO PARRI V TRSTU V nedeljo 24. aprila bo Ferruccio Parri, bivši poveljnik italijanskega odporniškega gibanja, proslavljal deseto obletnico osvoboditve. ZDRAVILO PROTI OTROŠKI BOLEZNI POLIEMIELITE Ves svet je razveselila novica, da je bilo po dolgih raziskovanjih končno odkrito in z uspehom preizkušeno zdravilo proti otroški bolezni paralizi (paralisi infantile ali poliomielite). Cepivo proti otroški paralizi je izdelal ameriški znanstvenik dr. Salk. O tem novem zdravilu je bilo ugotovljeno, da imunizira pred otroško paralizo 80 do 90 odstotkov otrok. Stran ? »MATAJUR« Štev. 109 GRMEK SLOVENSKA BESJEDA MU JE NA POTI! Zdi se neverjetno, a zgodilo se je. Na veliki petek so u cjerkvi u Lesah molili an p j eli križeu pot. Tej vjerski funkciji so prisostvovali poleg domačinou tudi neka-tjeri Italijani. Med tjemi Italijani je biu tudi nek »basarul«, ki nje dougo od tega, kar je paršii u naše kraje an se zdi, de je tudi zlo pobožan. Kar je ta Človek začu, de duhounik moli an poje kri-žou pot po slovensko an de glih takuó molijo an puojejo tudi ljudje za njim, se je ujeziu an zapustu cjerku. Jau je, de kaj tajšnega ne parpusti an de gaspuodu duhouniku je ne paršenka. »U to rječ bom pomješu globoko«, je jau ljudem, »do 25. aprila bom pregnii duhounika iz tjeh kraju.« Mi se zlo čudimo, de ta človek ne more poslušat slovenske besede u cjerkvi, ker u svojim djelu ima oprauka samo s Slovenci an če tjeh bi ne bluó tle, sigurno bi ostO. na njegovem duomu an more-bit, ne bi ne imii djela. če bi biu pravičen an demokratičen, bi muoru največ on poslušat našo besjedo za se naučit an takuó za buojš znat postreči svojim klientom. Višno bi ljudje bli buj zadovoljni an bi tud več kupovali par njem. Smješno je, de naša besjeda u cjerkvi an izven nje, je za tajšne ljudi, ki prou nas potrjebujejo, kakor žegan za hudiča, Utjekajo pred njo, kakor hudič pred žeg-nom. Usi vjemó, de je več ku kajšen človek biu za sudata dol po Južni Italiji, a višno nobednemu ni paršlo u glavo, de bi godernjii, kar je u cjerkvi čO pridigu u teškuo ali celo u nerazumljivem italijanskem dialektu. Poslušali so an kar so parèli darmi so guoril od tistih krajih an po-vjedali kakuó se tam pridga u nekatjerih vaseh. Naj vjé ta gaspuod, de mi živimo na naši zemji an de smo zatuó tud gospodarji guorit u našem jeziku, ker nam tega ne prepoveduje nobedan lec, še manj pa nam more prepovedovat kajšen priseljenec. TOPOLOUČANI IMAJO CJESTO Ponedeljek po veliki noči nje biu za To-poloučane samo navadni praznik, biu je praznik, ki ga je ta vas parčakovala več kot stuó ljet. Imjel sp inauguracion cje-ste, ki veže Topolovo s Hlodičem. Na to cerimonijo so paršle najvišje oblasti iz Vidma. Med tjemi smo vidali sen. Tessitoria, prefekta iz Vidma, čedadske-ga župana an druge. Sen. Tessitori je go-voriu zbranim ljudem an je med drugim jau, de governo nje pozabu Topoloučanu an drugih ljudi, ki živijo u naših krajih. Objubu je, de ta cjesta nje zadnje djelo an de bo governo poskarbù še za druge potrjebe, ki jih imajo Topoloučani. Ljudje se troštajo, de te besjede ne bojo ostale samo besjede, potrjeb imajo dosti. U parvi vrsti bi bluó trjeba rešit upra-šanje dižokupacjoni, ki prou zavoj te par nas je veliko uboštvo. PRAPOTNO CJESTA KLADREČA - TEJE U kratkem bojo začel djelat novo cje-sto, ki bo vezala Kladrečo s Tejo. Za to djelo bo governo dau 1,663.740 lir. S* /////M/ TU * » n DOLENJI BARNAS DRUŠTVO AGROMEHANIKE Ni dougo od tega, de smo ustanovili u naši vasi društvo agromehanike an pretekli tjedan so razdelili društvene naloge med člane društva. Imenovali so tele: Manjini Dario, predsednik; Sitar Pepino, podpredsednik; Galanda Mario, Hvalica Renato, Skrinjaro Hektor, Žnidar Ruggero an Mazzolini David, svetovalci. Upravni odbor pa predstavljajo: prof. Si-monitti Zaccaria, prof. Mulič Bruno an Dorboló Celso. Namestniki pa so tile: Mulič Roberto an Klemenčič Adrijan; zaupniki pa Costaperaria, Pinatto an Hvalica. SREDNJE OBJESU SE JE Družina Vinazzi je imjela ljetos zlo žalostne velikonočne praznike. Njihou komaj 16 ljetni sin Pavel, ki je študiru u Rubinjaku pri Čedadu, se je na veliko noč objesu. Njegou oče ga je ušafu u njega uržuh, de je takuó mladi puob obupu nad življenjem, njeso mogli še ugotovit. Ljudje zlo dosti guorijo o tjem samomoru, ker je tuo parvi slučaj, de bi se kaj tajšnega zgodilo u njih krajih. PREFEKT U NAŠEM KAMUNU Nje dougo od tega, de je prefekt u spremstvu drugih oblasti paršii u naš ka-mun. Interesiru se je za potrjebe naših vasi an objubu, de se bo zanje resno zau-zeu. Potrjeb, kot je lahko vidu sam, imamo puno an prou bi bluó, de bi paršii večkrat u naše kraje, de bi takuó malo ljeuš spcznii živenje naših ljudi, ki za košček polente se maltrajo od zjutra do zvi-čera. EOJDA Naša vaščanka Topatič Amalij^, o tike-ri smo u preteklosti žej pisali, k’ so jo odpejali karabinerji, ker no jo inkolpuva-jo, k’ ne tjela zastrupiti svojega tasta an kunjada s strikninom, je u videmski porodnišnici povila luštnega puobča, katje-remu so dali ime Pierluigi. kambri obješenega za tram. Kaj je bluó m i „i i mil n imunimi ili 11.11 m 11 • m 11 ■ ulili • ' • • ■ 11,1,1,1 SV. PETER SLOVENOV Za podvig sadjarstva u Nediški dolini že večkrat smo povjedal, da je Nadi-ška dolina za sadjarstvo ku nareta. Višji hribi u ozadju varjejo zemjo pred mar-zlimi severnimi vjetrovi, gorko južno sonce pa parvablja iz narave rodovitnost. Povjedal pa smo tud, de čeglih so dobre kondicioni, ki jih je dala narava za sadjarstvo, ta panoga ni buohvje takuó dobro razvita, razen u okuolici Ronca. Temu so sevjeda no malo krivi kmetje sami, ker se nejčejo seznanit z modernimi metodami o sadjarstvu, no part pa tud oblasti, ker njeso dale našim ljudem možnosti, de bi se naučili naprednega sadjarstva. U naših krajih ni nobednih šuol an tud ne djelajo korsou, de bi učili sadjarje kakuó naj se runa s sadounjaki, de bo venči pardjelek. Dostikrat smo že povjedal u našim listu, de bi glih sadjarstvo, če bi se racionalno gojilo, mogló pamašat dosti interesa ljudem an s tjem bi se popravila tud gospodarska kriza. U nekatjerih krajih Na-diške doline se ne goji sadjarstvo, čeglih so dane use kondicioni. Zadnje čase pa so se oblasti le nekaj zganile, videč, de bi se s sadjarstvom rjes mogló izbuojšat obupno gospodarsko stanje an tuó predusem tud zatuó, ker so u zadnjih Ijetih napadle sadno drevje razne boljezni. Provincialni agrarni konzorcij an inšpektorat za agrikolturo sta poskarbjela, de so dižifetali več taužent hrušk, jabolk an breskev. Dižinfetali so u tjelih krajih : Gorenjem Bamasu, Kle-njah, u špjetru, u Gorenjem an Dolenjem Roncu, u Ščiglah, u Lazah an u Podbonescu. 11 m 11111111111 i m 1111111 liinrm imi ni i iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiii BRDO Autostrada Benetke - Videm - Trbiž Ljetos no té začeti djelati autostrado, ki na čč vezati Benetke an Videm z Avstrijo. Ta autostrada, k’ ne bà prožetana pred ljeti, na čč pasati preko Cente an jo presejči skuozdre Tersko dolino an Muš-ko oro, natuó na če iti indavant skuozdre željezni kanal. Inženirji, ki so paršii mjerit u naše kraje, so povjedali, k’ to djelo to čč durati 10 ljet an k’ to čč ko-štati neh 60 milijarde lir. Naša dolina na čč beti zarjes fortuna-na kar na bó šla skuozdre njej na taka pot. Trafik anu komercijo u jo čč oživiti an takoviš naši judje no ne bojo mjeli več bizunjo hoditi po svjetu za se učrbati dan kos kruha. Intant, afarišti dou po Centi, no se zlo lnteresuajo za kupiti svjet par nas an na žalost no obrenčejo kacea, k’ u a prodà za male soute. Mi smo žej dan bót pisali, k’ no ne stuojta judje prodajati zemje, zak’ u čč priti 'dan dan, k’ na čč vejati desat an še večkrat, koj tuó, k’ no anjelč jo pla-čuajo. Zatuó ve še dan bót naše judi ove-zuamo, k’ no ljepo spremerkejta prej, kuj zemjo prodati. Žej sam fat, k’ no hodijo Lahi jo kupovat, u bi muoru jim storti odprjeti oči, k’ no zajtra na čč dosti an dosti več vejati. Ce u je keteri vero partisnjen prodati, naj nardi rajšej debit, no zajtra u čč beti kontent. SOVODNJE MLEKARNA U MAŠERAH IMA NOU STATUT Na zadnji seji članou zadružne mlekarne so odobrili nou statut an sprejeli še 8 novih članou. Sadà šteje zadružna mlekarna u Mašerah 40 članou, tuó je usi družinski poglavarji te vasi, ki šteje približno 200 ljudi. Mlekarna u Mašerah bo sigurno dobro napredovala; »v slogi je moč«, pravi nek slovenski pregovor, zatuó u slogi an s skupnimi močmi lahko dosežejo dosti uspehou. SMRTNA KOSA U STRMICI Po dougi an hudi boljezni nas je za ni-mar zapustu naš vaščan Franc Avguštin, star komaj 27 ljet. Renki je ušafu hudo boljezen, ki ga je spravila u prezguodnji grob, kar je blu par sudatih. Na pogreb je paršlo zlo dosti ljudi iz usjeh okuoli-ških vasi, saj je biu renki poznan kot do-bar an pošten puob an je imu dosti par-jatelju. Družini an sorodnikom izrekamo naše sožalje. Prou bi bluó, de bi oblasti razdelile tud nekaj zbranih sadik sadnega drevja an tuó predusem u tiste kraje, kjer so dane kondicioni za sadjarstvo, an ga ne goje. Sevjeda bi se muorali za tuó interesi-rati tud kmetje sami, ker brez dobre volje se ne more izbuojšat nič. PROVINCIALNI KONKORS ZA ZBUOJ-ŠANJE HLJEVOU Provincialna uprava an hranilnica iz Vidma sta razpisala nagradni konkors za izbuojšanje živinskih hljevou an gnojnih jam u gorskih krajih videmske provincije za leto 1955. Namjen tega konkorsa je povečati zainteresiranost kmetou za izbuojšanje živinoreje. Cjelotni znesek premjou je 7 mili-jonou lir, ki bojo razdeljeni med 208 kmetou. Konkorsa se lahko udeležijo kmetje, ki imajo namjen izbuojšat hljeve, čeglih so popravila mala. K izbuojšanju spada tudi gradnja novih jam za gnojnico. Zainteresirani kmetje naj pošjejo na »Cassa di Risparmio« ali na »Amministrazione Provinciale« u Vidmu an naj u prošnji napišejo kajšna djela mislijo nardit. U pretklih ljetih je bluó na tjeh kon-korsih premjanih nimar dosti kmetou iz Beneške Slovenije, troštamo se, de bo tudi ljetošnji konkors vzpodbudiu usakega pravega an umnega kmetovauca. NESREČA PAR DJELU U PETJAHU Komaj so začel ljudje djelat na polju an že se je dogodila nesreča par opravljanju tjeh djel. Juša Emil, star 49 ljet iz Petjaha je rjezu tiste dni pred veliko nočjo vrbove benke za vezanje venjik an ena od tjeh benk ga je takuó močno ranila u čampno oko, de je mož muoru iti h mjedihu. MUOST ČEZ ABORNO BOJO POPRAVILI Že večkrat smo pisal kakuó je muost u Ažli črez rijeko Aborno potrjeban popravila. Ta muost je biu močno poškodovan še za časa zadnje uojskč an se ni nobedan brigu, de bi ga popravu, takuó de se po njem donàs ne more več vozit s težkimi vozili. Ker nucajo ta muost ne samo domačini iz Ažle, ampak veže tudi uso Rečansko dolino s tremi občinami (Sv. Lenart. Grmek an Dreka), je biu čas, de se oblasti zganejo za nardit to djelo an takuó olajšat promet. Ni dougo od tega, de so oblasti končno sprejele načrt za popravilo mosta an kakor pravijo, se boju djela u kratkem začela. VODOVOD U PETJAHU Končno se nam je izpounila naša stuo-ljetna želja. — Zgradili so nam nou vodovod. Djela so že nareta, trjeba je po~ skarbjet samo še za notranjo razdeliteu. Troštamo se, de bo naša občinska uprava poskarbjela sadà še za to djelo an tuó u kratkem času, prej ko pride poletje an z njim suša. PROMETNA NESREČA Ponesreču se je z motociklom naš veterinar dr. Moneghini, kar se je vraču iz špinjona, kjer je slinauka. Padu je zavoj slabe cjeste an ušafu več lažih poškodb. AHTEN CESTA AHTEN-SUBID-PROSNID Zvjedali smo, de bo governo dau našemu kumunu 4,257.160 lir za popraviti cje-sto, ki na peje iz Maline čez Subid u Prosnid. Te bó zarjes bizunja, k’ to se naredi to djelo. Ta cjesta na je škuažej za-puščend žej od uére san. NESREČE PAR DJELU Pretekli tjedan sta se ponesrečila par djelu kar dva naša vaščana. Zuliani Mario, k’ o djela u Vidme, je 'dna gru zmečkala parst itako močno, k’ je muoru jeti u špitau. Topatič Viktor iz Maline pa si je zlomu desno nogo, kar e hrabu listje. Zdraviti o se bo muoru 40 dni. REZIJA PRIČELA SE BODO JAVNA DELA Dolgo smo čakali pomladi, da bi se pričela javna dela za katera se je odločila naša občinska uprava. Končno so vendarle prišli lepi sončni dnevi in z njimi veselje v naša srca, ker bomo mogli zaslužiti na domačih tleh vsaj vsakdanji košček kruha. Občinska uprava je že dala v zakup gradnjo novega šolskega poslopja v Ravenci in popravila sedanje šole. Gradnja novega šolskega poslopja bo stala 19 miljonov lir, katere bo država po zakonu Romita vračala v obrokih. Gradnjo šole, ki bo stala v kraju Lipovac, je prevzelo podjetje Meniš iz Treppo Grande. Popravili bodo tudi sedanje šolsko poslopje, kjer bo v pritličju nameščen poštni in trgovski urad, v prvem na-stropju pa bo dvorana občinskega sveta, gozdarski in trošarinski urad. Ta dela je prevzela delavska zadruga »Candon« in bodo stala 4 milijone lir. Razen teh del bodo popravili tudi sedež občine v Ravenci, ogradili šolska poslopja v Koritah, Njivi in Liščecu, razširili šolsko poslopje v Osojanih, popravili vodovod v Osojanih, zgradili nov vodovod v Sv. Juriju in uredili trg pred občinskim sedežem v Ravenci. Kakor izgleda bo pri teh delih zaposlenih precej naših ljudi, ki so bili do sedaj brez dela. FODBONESEC ČRNI VRH BREZ DUHOUNIKA Prve dni aprila je kaplan Artico Eliseo zapustu Črni vrh, ker je biu premeščen u Furlanijo. Usjem je znano, de ta duhounik ni biu preveč parjatu črnovr-šanou. Ljudje iz te vasi so večkrat pisali an tud poslali delegacijo do videmskega nadškofa, de bi ga premestili an na njegovo mjesto pošjali drugega, črnovršani njeso bli zadovoljni z njim samo zatuó, ker ni biu domačin, ampak tud zatuó, ker je gledu malo preveč na svoje interese-Po dougi borbi so črnovršani zmagal. Sadà u črnem vrhu njemajo duhounika an težkim parčakujejo novega. Troštajo se pa, de bojo pošjal domačina, ki bo zastopu an guariu domač jezik an djelu sevjeda za dobrobit ljudstva. STARČEK U PLAMENIH Zlo hudo se je opeku naš vaščan Batistič Mihael, star 76 ljet. Mož je grabu suho listje na senožeti, an potlé, kar ga je spravu na kup, zažgau. Zapihu je vjetar an plameni so oplazili (zajeli) starčkovo obljeko an ga močno opekli. Njegou sin, ki je tam blizu djelu, je ugasnu ogénj an odpelju očeta danili. Zavoj hudih opeklin so ga pa muorali prepeljati u videmski špitau, kjer se bo muoru zdraviti dougo časa. SIR STA UKRADLI Tud u našem kamunii imamo tajšne ljudi, ki si učasih radi prilastijo »roubo« drugih. Takuó sta si naši vaščanki Gisela Juretič an Virginja Birtič poročena Juretič prilastila 48 kil sira, ki je biu naložen u autobusu s katjerim sta se pripeljala u Čedad, ženi sta sir prodale n Trstu, a kar sta se varnile so ju že čakali karabinerji u Čedadu. U začetku sta tajile, potlé sta pa povjedale, de sta uzele sir, ker sta mislile, de je njihou. Nič njeso pomagale škuze, obedve so zaprli u če-dadski paražon, 18.200 lir pa, ki sta usatale za sir, so jim sekuestrirali. SPET SLINAUKA PAR NAS U špinjonu se je pretekli tjedan par-kazala slinauka. živinorejci, daržite si usjeh predpisou, de ne zanesete boljezni še u druge hljeve. KLAVORA — Usa naša okuolica se j® zgražala, kar smo čuli pravit o brezsrčnem Maršeu Brunu, ki je otuku svojega 60 ljet starega očeta. Kar je paršla ta rječ na ušesa oblastem so sina zaprli, očeta pa odpejali u špitau. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii'iiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii :i nn n mm n 111111 mini m i n n i min ii minili ČEDAD Skupnost Neòiskih òolin Nje dougo od tega, de so se u Čedadu zbrali usi župani iz Nadiške doline za proučit ustanoviteu skupnosti Nadiških dolin. Sejo je predsedoval čedadski župan, ki je med drugim prebrau tudi že izdjelan program an statut Skupnosti. U to Skupnost bojo spadali teli komuni iz naše dažele: Čedad, Špeter, Sv. Lenart, Grmek, Dreka, Srednje, Sovodnje, Pra-potno, Tavorjana, Fojda an Ahten. Skupnost se bo med drugim zauzemala za razvoj turizma u zgoraj povjedanih kamunih an bo imjela svoj sedež u Čedadu. Za njeno uzdarževanje bojo delno skarbjeli kamuni sami, ostalo pa provincialna uprava an daržava. PROVINCIALNI ODBOR KMEČKE BLAGAJNE Pretekli tjedan so se u Vidmu zbrali usi predsedniki kamunskih kmečkih vzajemnih blagajn (Mutue contadine) videmske provincije an izvolil provincialni odbor, ki ga sestavljajo teli: Arnaldo Arma-ni, Pietro Fabiani, dr. Omero Raengo, Giobatta Leonarduzzi, Domenica Fale-schini, Enrico Tosoratti, Germano Ber-tossio, Pietro Fogolin, dr. Claudio Magnino, Giobatta Bevilacqua in Luigi Croatto. DREKA HUALE URJEDNO DJELO Ankrat je bla naša dažela zlo bogata z gozdovi, a uboštvo an velike dajatve so parsilile naše ljudi, de so izsekli use gozdove, takuó de je sadà use iztrjebljeno an goló. Kar so izsekli gozdove, nje našemu človjeku ostalo drugega kot zapustiti duóm an iti s trebuhom za kruhom po svjetu. Ce bi oblasti že u tistih časih ukrenile kaj pruotl izsekavanju an dale ljudem možnost za prit do zaslužka., bi donàs gospodarstvo naših krajeu ne bluó takuó slabo. Dosti naših gozdnih djelau-ceu, ki so po svjetu, bi lahko donàs živ-jeli na svoji zemlji. Naše kraje so oblasti nimar zanemar- jale. šele zadnja Ijeta so se začeli intero-sirati, a je na žalost zlo pozno. Nek pre govor pa pravi, de je buojš pozno, kot ni-kul an zatuó so naši ljudje z velikim ve-sejém sprejeli sadike, ki jih je dau pred kratkem inšpektorat za gozdarstvo. Neka-tjeri kmetje so dali na razpolago 10 taužent kuadratnih metru za pogozdovanj®-Za nardit to djelo so najeli 25 naših djelauceu, ki zaslužijo 120 lir na uro. Ta začetek je dobar, an troštamo se, de bojo poslali še sadik, ker jih nje zadost, za pogozdit ves svet, ki je biu določen. Po-gozditeu je par nas zarjes potrjebna, ker bo takuó drevje lahko zadarževalo snežne plazove, katjerim so pogosto podvržene naše vasi. Naročniki ! Poravnajte naročnino, v drugem primeru smo primorani ukiniti dostavljanje našega lista. Abbonali l Rinnovate tempestivamente gli abbonamenti scaduti, altrimenti verrà sospeso l'invio del giornale. RADIO 3 SLOVENSKE ODDAJE: Radio Slove-nija: 327,1 m; 202,1 m; 212,4 m. Poročila: ob 5.; 7.; 15.; 17. in 22. uri. ODDAJA ZA BENEŠKE SLOVENCE: Vsako nedeljo ob 11. uri. ODDAJA ZA IZSELJENCE: Vsako soboto ob 23.30 uri. Radio Koper: 254,6 m ali 1178 kc. Slovenska poročila: ob 6.30; 7.45; 13.30. 14.30; 19.30 in 20.30 uri. Štev. 109 v le rrvvw 1 OVENSK/ NABE5E3* Naslednji: Janez Mencinger (1832- 1912) je bolj mislec kakor pisatelj. Tak je v vseh svojih delih. Zgodbe so mu le sredstvo za razmišljanje. Je spreten kramljač, duhovit, čitalniški filozof, ki JANEZ MENCINGER nam je najbolj poznan po delu »Moja hoja na Triglav«. Bil je zagledan v neki lepši svet, odklanjal je grobosti, ki jih je kazala sodobna družba. V bistvu je sicer veroval v novo, v napredek, odklanjal je naturalizem, prav tako pa duhovno diktaturo Mahniča. In Josip Jurčič (1844-1881), ta sin dolenjske Muljave, se je vzgajal že ob dedovem pripovedovanju za slovenskega pisatelja. še bolj ga je navedel na desete brate in usode sosedovih sinov Levstik. Že zgodaj se je kot srednješolec uveljavil s povestjo »Jurij Kozjak, slovenski jani- P Napoleonovih časov), Jurija Kobilo (iz protestantskih dni). Njegovo skupno delo z Levstikom, tragedijo Tugomer še dandanes uspešno uprizarjajo naši odri. Povest »Hči mestnega sodnika« ima vse odlike zgodovinske povesti. Tudi romana Cvet in sad ter Dr. Zober imata značilnosti ostalih Jurčičevih del. Povsod lahko najdemo romantično zasnovo in nove realistične težnje. Jurčič je izredno uspelo popisoval kmečke posebneže. Janko Kersnik (1852-1897), ki je dokončal Jurčičeve Rokovnjače, predstavlja nadaljnjo razvojno stopnico našega pripovedništva, v smeri čim bolj resničnega opisa življenja. Poleg pesmi, ki so bile začetek, poleg feljtonov, ki so bili številni, bi morali omeniti še črtice, povesti in romane. Kersnik se je uveljavil kot narodni veljak, poslanec in tudi kot notar. Glede na snovno področje bi razdelili Kersnikovo opisovanje slovenskega življa na kmečki ciklus in ciklus »Jare go- w \ »MATAJUR« m Stran 3 JOSIP JURČIČ čar«, zanjo je prejel častno nagrado Mohorjeve družbe. Vzglede za Jurčičevo pisateljsko dejavnost na tujem bi tudi lahko poiskali z lahkoto. Zanj je bil znamenit angleški romantik Walter Scott. Jurčič nam je hapisal prvi roman. Tega »Desetega brata« še danes prav radi prebiramo. Ta ro-*han je doživel celo moderno predelavo. Deseti brat je bil po svojih socialnih stiskah do neke mere tudi pisatelj sam. Zar tekel se je k časnikarstvu; zgodaj je obolel in zapustil nedokončane Rokovnjače. Realizmu, opisovanju resničnega življenja, se je močno približal s Sosedovim sinom. Z ugodjem prebiramo še danes hjegovo Jesensko noč med slovenskimi Kelharji, Spomine starega Slovenca (iz JANKO KERSNIK spode«. Tak je naslov tudi njegove novele, v kateri je poizkusil prikazati slabosti slovenskega nalomeščanstva. Romana Cy-klamen in Agitator spadata semkaj. Močno realistični so nekateri njegovi opisi kmečke sredine, njegove Kmečke slike: (Mačkova očeta, Kmečka smrt). Kersnik je uspel, znal je najti svoji snovi primeren meščanski jezik. Idejno je bil pripadnik liberalne smeri; sodeloval je v ostri bitki z Mahničem. Ivan Tavčar (1851-1923) je prav tak narodni veljak, podobnega svetovnega nazora kot J. Kersnik. Po svoji književni prizadevnosti pa vendar močno različen od Kersnika. V njem lahko najdemo še močne romantične primesi. 2e snovi in pisar teljevo vračanje v burno zgodovino domačih krajev, njegov smisel za naravo, nam to potrjuje.'V spopadu z Mahničem in klerikalci je bil Tavčar oster. Uspel je s svojo satiro 4000. Njegove novele so prijetno čtivo. Višek je dosegel z Visoško kroniko, zgodovinskim romanom iz življenja dveh kmetij na Visokem. Njegovo čustveno predanost rodni pokrajini zasledimo tudi v ostalih njegovih delih: Med gorami, v Zali, v Cvetju v jeseni itd. Tavčar je našel klen izraz. Ne bo pa ostala pozabljena tudi njegova svobodoljubna misel, ki je razkrinkavala srednjeveške, mračnjaške želje raznih Mahničev. Doživljena lepota domače pokrajine bo še v naprej s svojim mehkim čustvom plemenitila vsakogar, ki bo z njim vstopal v loške hribe. CSe nadaljuje) France bevk: Grivarjevi otroci iiMllIllllliMlM __________________ Kazalo je, da se bosta dodobra spore-^a- Zmotil ju je nekdo, ki je tedaj prišel poti. Bil je sodni sluga iz trga. Usta-^ se je pred Košanom in si brisal znoj-110 Celo. "Ali je tu Peter Klavžar, po domače Košan?« je vprašal. "To sem jaz,« je rekel Košan. »Kaj pa je?« "Gospod sodnik je naročil, da se takoj ?81asite pri njem.« Rošan je preplašen gledal. Taka vabila Pomenila same sitnosti. "Ab je taka sila?« »Ne vem. Gospod sodnik je rekel, da —- j« * °J pridite. To je vse, kar vem.« Košan se je z obupnim pogledom ozrl 114 Lizo. Ja^6 46 otrolcoma kaJ zgodilo,« je de-• »Zdaj bodo pa mene prijemali. Tl odgvarjala!« *^az že ne!« so je branila Liza, »še ED £ I E 0 1 € Precjepljenje venjik U naših ronkah vidimo, de nekatjere venjike rodijo zlo malo ali nič. Tajšne venjike je trjeba precjepit. Ker nekatjeri naši vinogradniki ne vjedó kakuó se tuo nardi, bomo napisal na kratko kakuó je trjeba djelat. Viža precjepljenja je zlo lahna, trjeba je le malo znanja an dobre volje. Potr-jebna je tud impreštarija za cjepljenje, tuó je ročna žaga, ostar cjepilni nuož an lesena ali željezna zagozda (klin). Zlo dobro se obnese tud parprava, ki ima udjelano rezilo za precjep an zagozdo, kot se nuca za precjepljenje sadnega drevja. Za vezanje se lahko nuca rafijo al pa benkove šibe. Potrjeban je tud karton, še buojš pa je benkou lub, mah an mjeu-ka. Cjepiče za precjepit narježite pomladi dok venjika popounoma mjeruje. Daržijo naj se u suhem pjesku an hladni kljeti. če so se do nuca osušili, jih pred cjeplje-njem en dan namočite u hladni vodi. Precjepljajte takrat, ku začno venjike dobro odganjat. Ponavad zavesi od vremena, ki je po cjepljenju. Če je vreme gorkuó, se kalus šobit nardi, drugače pa počasi. U venjikenem soku se začno razvijati bakterije, ki prerastejo spojni kraj an cepič začne gniti. Če precjepljate star ro venjiko, jo odžagajte takuó, de je pod odrjezom almanj 6 do 8 cm raunega an golega lesa. Rano z nožem dobro obrježi-te 5 do 6 cm pod rjezom, venjiko tesno ovijete an zavežite z benko ali močno rafijo. Potlé razkojite venjiko z nuožem al zatuó parpravljenim orodjem. Rjez raztegnite z zagozdo. Potlé odrježite cepič na ’dno okó an ga pod očesom par ježi te u formi 5 do 6 cm douge zagozde, ki jo ustavite u razkol takuó, de pride kambij cepiča glih na kambij venjike. če je podlaga debela, vstavite (upičite) dva cepiča an cjepljeno mjesto dobro povežite. Kar je use tuó nareto, ovijete pod cjep-ljenim krajem karton an ga z rafijo al benko partrdite. Notar nasujte mjeuko takuó visokó, de je cjepič zasut. Buojš ku karton je benkou lub, ki ga u tjem ljet-nem času z lahkoto potegnete iz benkovih vej. U tjem primjeru obdajte pod cepil-nim mjestom venjiko z mahom, potlé po- vežite nanjo lub, ki naj bo za nekaj cm buj širok, kot je debelina cjepljenega kraja an zasujte z mjeuko. Ujeti cepiči poženejo po 14 dneh an zlo lepuó rastejo. Večkrat se ušafa na cepiču že parvo ljeto grozd, u drugem ljetu pa je pardjelek že dobar. Julija al avošta muorate ovoje trkaj zrahljat, de se pjesek iztrese, cjepljeno mjesto pa buj utardi an oleseni, če ste nucali za vezanje benko, jo je trjeba odvezat, de ne pretisne kalu-sa, rafija po useglih segnije sama. Poganjke, ki poženejo iz debla, muorate od časa do časa proč rjezat, tiste iz cepiča pa parvezat na primjerno oporo, jih škropiti, de jih ne napade peronospora ali oidij. ii :n ii.itiiiriiiiiiiiit m m i m iiiii mi ini im ii i mi iiiiinii 111 iiiniin mii i m 11 ■ i mn miirm ■niiiiiiti.iiiii.iiiiiiiR Odpadanje cvetja an sadou Na pomlad dostikrat odpada cvetje ali pa mladi sadovi. Sadjarji se dostikrat sprašujejo zakaj tuó. Uržuhu odpadanja cvetja an mladih sadou je več. Temu so lahko uržuh živali ali bakterje, ali pa drugi. Usjem je več ali manj znan cvetožer, ki uniči u gorkih an umidih pomladih dostikrat polovico ali še več pardjelka že u cvetju. Rjavi an zaprti cveti že od daleč opozarjajo na škodliuca, ki razjeda prašnike an pestiče, de se cvet ne more oplodit, ki zavoj tega porjavi an odpade. Monolja je tud uržuh odpadanja cvetja an mladih sadou, posebno par košči-častnem sadnem drevju. Pomladanski mraz, ki uniči posebno prašnike an pestiče, je uržuh de odpadajo cvetovi posebno par jagodah. Cvetje pada tudi zavoj slabega oploje-nja, zavoj pomanjkanja čebel an drugih žuželk, ki pomagajo oplojevat. 11 i,i 1111111111 ■ i ■ 111111 u 1111 ■ 11111 im 111 ii m um mimi umi um 11 ii ii i im ii i 111 minili um umi um Gnojenje mladih sadounjakov Kar sadite sadno drevje gnojite s kompostom an hljeuskim gnojem na drevo ali drevesno jamo po 50 do 100 kil. Tista gnojila zadostujejo za 3 do 4 ljeta,, če med tjem gnojite tudi z artificialnimi gnojili. Mlademu sadnemu drevju je trjeba gnojit le po površini drevesnega kolobarja. Kulko gnojil je trjeba dati, se določ glede na starost an varstvo sadnega drevja. Na kuadratni meter drevesnega kolobarja trosite usako ljeto po 50 gramu dušična-tih, 10 gramu fosfornih an 20 gramu kalijevih gnojil. Okvirna lestvica gnojenja je tale: Starost ljet Drevesni kolobar u kuadratnih m Gnojila u gramih Dušičnata Fosforna Kalijeva 2 1 50 10 20 4 4 200 40 80 6 9 450 90 170 8 16 800 160 320 10 25 1250 250 500 20 100 5000 1000 2000 Koščičastemu sadnemu drevju dodajte več kalija; breskvam dodajte na primer na 'dno tretjino več kalijeve soli an malo manj dušičnatih gnojil, de upoštevate obseg (perimeter) drevesne krone (dre- vesnega kolobarja) an starost nasada. Usako tretje ljeto pognojite drevesne kolobarje trkaj, de kolobarje u cjeloti pokrijete z gnojem an ga podkopljete 15 do 25 cm globoko. Škropljenje sadnega drevja u nepravem času, glih pred cvetjem, posebno pa med cvetenjem, je tud lahko uržuh odpada-nja. Pomanjkanje vode med cvetjem an po cvetju je spet drugi uržuh odpadanja cvetja an mladih sadou, posebno par tistem drevju, ki raste ob zidovih. Odpadanje cvetja an mladih sadou je dostikrat tudi normalni pojau. Drevo, ki ne more preredit dosti cvetou, posebno pa sadou, jih samo odvarže, de imajo ostali sadovi zadost hrane. Narbuj pogosti uržuh odpadanja pa je jabolčni zavijač, katjerega gosenice (črvi) razjedajo notranjščino, posebno jabolk, de prezguodaj zastanejo u rasti an odpadajo. Mladi sadovi češpelj an sliv, napadeni po češpljevi grizlici, odpadejo šobit po cvetju an učasih odpade nad polovico sar dou. Narvenči uržuh prezguodaj odpadajočega cvetja an sadou po sadounjakih pa je lakota. Drevju parmankuje potrjebne hrane an zavoj tega ne more prehranit cvetou, še manj pa sadou. Temu se narbuj lahko pomaga z dobrim obdjelova-njem an gnojenjem. Kakuo se presaja zelenjava Kadar presajate zelenjavo gledajte, de se darži korenin dosti zemje, de se rastline lahko hitro ujamejo an se opomorejo. Tuó pa je možno samo takrat, če presajate doma pardjelane sadike. Ker se kup-jenih sadik navadno ne darži zadost zemje, postavite za sajenje parpravjene sadike za kajšno uro, lahko še za več časa, u rjedko mješanico iz zemje an kravjaka. Sadike usrkajo potrjebno vodo, drobnih sesalnih koreninic pa se ujame mješanica, ki da rastlini parvo umiditat an hrano. Parporoča še, de rastlinam, posebno pesi (bjetuli) an endiviji, par-krajšajte liste, ker s tjem zabranite premočno izhlapevanje. Par sajenju napravite zadost globoke an široke jame, de se ne krivijo korenine, h katjerim par-tisnite zemjo s klinom. Novoposajene rastline zalijte, de se zemja buj ujame korenin. 11. malo ne! Nisem ju podila. Sama sta šla.« In vendar je bila tudi ona vsa prepadena in prestrašena. Noge so se ji šibile, da je morala sesti na klop. 13. Tinče in Mretka sta bila tistega dne pri sodnikovih na kosilu. No, sodnik ni bil hud človek, prav nasprotno. Bil je še mlad, lase je imel nazaj počesane, nosil je črne brčice. Orožnik mu je povedal, kaj in kako in mu izročil Tinčetovo uro. Sodnik je otroka opazoval skozi naočnike. Bilo je, kakor da mu oči kukajo skozi majhna okenca. Pogled mu je bil zvedav in prijazen. Celo smehljal se jima je, dasi tega skoraj nista mogla verjeti. »Hvala!« je rekel orožniku. »Pozdravite gospoda stražmojstra!« Orožnik je odšel. Sodnik je zopet pogledal Tin-četa in Mretko. Nekam poredno se je smehljal. »No, zdaj se bomo pa mi nekoliko pomenili,« jima je dejal. »Sedita na oni dve stolici! Le nič se ne bojta! Ali bosta mogla?« Otroka sta bila še vsa preplašena. Velika izba, v kateri sta stala, jima je vzbujala strah. Zdaj sta se ozria po stolicah, ki jima jih je sodnik ponudil. Splezala sta nanje. Bili sta tako visoki, da so jima zvonile noge. Sodnikov pogled ju je venomer spravljal v zadrego. Toda počasi sta se zavedala, da se jima ničesar ni treba bati. Srce se jima je oddahnilo. In kako po domače se je gospod znal pogovarjati z njima! Sprva mu je odgovarjal le Tinče, še ta nekam plaho. Potem se je razvezal jezik tudi Mret-ki. Bila sta čimdalje pogumnej-ša. Kar je le hotel, je sodnik izvedel od njiju. »Torej nočeta nove tete?« , : ■ 1 , 1 »Ne.« »Zakaj ne?« »Ker ... ker je rekla, da ne smem priti h kosilu.« »In s šibo ga je hotela natepsti,« je pristavila Mretka. Tinče jo je pogledal, češ: tega bi pa res ne bilo treba praviti. »Pa zakaj te je hotela s šibo?« je vprašal sodnik. »Kaj si napravil?« Deček je bil v zadregi. Zganil je z rameni. »Nič,« je odgovoril. »Tega ne verjamem. Nekaj si ji gotovo napravil. Le povej!« Tinče je pogledal Mretko. Tisto o kozjih bobkih sodniku ni kazalo praviti. Da bi le Mretka molčala! »Ker sem vzel uro,« je rekel. »Ure bi res ne bil smel vzeti. Ta ni za take otroke, da bi se z njo igrali na paši. Zakaj si jo vzel?« »Da... da bi je ne odnesel Lovre.« »Lovre?« se je začudil sodnik. »Kdo pa je ta Lovre?« »Stric... novi stric...« »Aha! že razumem. Mož nove tete! No vidiš, zaradi te ure bi te skoraj imeli za tnculcŽ BOGOMIR MAGAJNA: morski roži Hipoma pa je zagledala pred seboj velikega orla, ki je s krili plahutal po tleh in takoj mu je povedala, da se nahaja na potu k morju pa ne ve več smeri. »Rad bi ti pomagal in sam bi te ponesel na svojih krilih do morja, toda lovec mi je prestrelil levo perut. Odtrgaj si levo roko in pritrdi jo na moje telo, pa bom potem lahko zaplaval s teboj čez visoko goro in čez šest samotnih dolin,« je govoril orel, ne verujoč, da bi mati zmogla toliko žrtev. Mati pa se ni niti hip obotavljala; takoj si je odtrgala od rame levo roko in jo pritrdila na orlovo telo. Sedla je na njegov hrbet in orel jo je ponesel skozi sinje višave nad belimi, s snegom pokritimi dolinami na morski breg. Prosila ga je, naj jo čaka, da jo ponese nazaj, čez devet samotnih dolin, ko se ona vrne z morsko rožo v roki. In orel je obljubil, da jo počaka. Na morski obali ni bilo zime. Drevesa so bila polna oranž, trte polne grozdja. Zelene, tople trate so vabile na prijeten počitek, toda mati, čeprav utrujena in lačna, se ni obotavljala niti hip in je takoj stopila k morju in v žalosti zajokala. Kako naj najde morsko rožo v silnih vodah, ki so se v nedogled širile pred njo? Tedaj je priplavala k bregu velikanska riba. Mati se je razveselila in vzkliknila.: »Vse, kar hočeš, ti dam, riba, če me poneseš v morske globine, na kraj, kjer rase morska roža.« Velikanska riba je odgovorila: »Kako naj te ponesem k morski roži, ko nimam oči? Slepa sem, kajti hudobni ribič mi je s harpuno prebodel oči. Ce mi podariš svoje oči, bom zopet videla in tedaj te lahko ponesem na hrbtu na dno sinjega morja.« Mati se ni obotavljala niti hip in si je s prsti izruvala oči ter jih podarila velikanski ribi. Riba jo je vzela na svoj hrbet in jo ponesla na dno silnih globin in kmalu našla kraj, kjer je rasla bajna morska roža. Slepa je bila mati in ni mogla videti morske rože. Morsko rožo je morala odtrgati velikanska riba in jo potisniti v dlan materine desnice, še nikoli ni bila mati tako srečna kot tisti hip. Nato jo je ribica ponesla nazaj na morski breg, tam jo je vzel orel na svoj hrbet in zaplaval z njo daleč, tja v deveto samotno dolino, ter jo položil pred vrata samotne hišice. Smrt je zagledala morsko rožo v desnici slepe matere in se nasmehnila, n; se obotavljala niti hip in je takoj zbežala v svoje podzemeljske pokrajine. Slepa, utrujena, lačna, vsa uboga, toda polna sreče v svojem srcu se je mati pritipala do bele posteljice, zatipala glavico Zvezdice, ki je ležala v polni nezavesti, zatipala kraj, kjer je še komaj brlela lučka v punčkinem srcu ter položila na tisto mesto morsko rožo. Isti hip je planila Zvezdica, zdrava in veselai, krog materinega vratu. Mati ji je morala pripovedovati o svoji poti. In šele tedaj se je Zvezdica zavedla, da mati nima levice, da nima oči in grenke solze so se ji udrle po ličkih. Obupno se je ozirala okrog sebe, da bi našla pomcč. Tedaj je zagledala na beli posteljici morsko rožo. Otrok je prijel v svoje ročice cvet in ga stisnil na črne materine trepalnice. Isti hip je mati vzkliknila od veselja, kajti takoj so ji spet zrasle velike, sanjave, sinje oči. »Vidim te, Zvezdica,,« je vzkliknila mati, toda punčka ni mirovala in je stisnila morsko rožo k njeni levi rami. Tedaj je iz rame pognala nova roka. Mati je tesno objela Zvezdico in vzkliknila: »O, sedaj te zopet lahko objamem, otrok moj.« Polni hvaležnosti sta potem prinesli lonček, da bi vanj vsadili morsko rožo. Toda kako naj cvet morja živi izven morskih valov, brez svojih sester, morskih rož, brez koral, brez rib, brez morskih dečkov in deklic? Nič ni premišljevala morska roža. Spremenila se je v sinjo meglico in zaplavala skozi okno čez devet samotnih dolin in utonila v globinah širnega morja. (Ukrajinska pravljica) Živela je deklica Kiptu-Torko. Nosila je sedmero svilenih oblek; rumene do zemlje, modre do peta, rožnate do členkov in še bele, svetlovijoličaste, zelene in rdeče, vselej krajše in krajše. Pozimi ne nosi kožuha — rekli bi, da je neokretna. Ne hodi v visokih čevljih — rekli bi, da je krivonoga. Ne moži se; nihče ji ne ugaja. Preteklo je leto. Pretekli sta dve. Odide zima, pride poletje. Minilo je sedem let kot sedem dni. Stari sir je okusnejši od mladega, sta- ro sedlo udobnejše od novega. Toda za staro prevzetnico se nihče ne zmeni. Kiptu-Torko je zajokala, Postala je vljudnejša in skromnejša. Prišla je k norčku Teneku. »Teneko, vzemi me!« Norček je privolil. Oče se je razveselil. Zaklal je tisoč ovac. Olepotičeni gostje so šli na svatbo; čepice imajo iz soboljih tačk, kožuhe obšite s črno svilo, ovratnike iz bobrovine. Le Tenekov oče sedi v raztrganem ovčjem kožuhu. Kiptu-Torko je bila užaljena. »Poslušaj, tast,« je rekla, »kaj te ne zebe v ovčjem plašču?« »Smešno,« je odgovoril tast, »v njem mi je topleje kot tebi v sedmih svilenih krilih.« Kiptu-Torko se je zasmejala. »Eno svileno krilo stane štirideset ovnov. Za sedem je dal oče dve sto osemde- set ovnov. Tvoj plašč pa še ovčjega repa. ni vreden.« »Je pa zato toplejši.« Kiptu-Torko se je razjezila. Dvignila se je s tal in iztegnila roke. Rumeni rokavi so ji segali do kolen, modri čez prste, rožnati do zapestja. In še beli, vijoličasti,, zeleni in rdeči. Ej, gospod, to je toplo! »Dobro,« je rekel tast. »Sediva na konja in pojdiva k sneženi Beli gori. Kdor prvi z bičem udari konja, tega bolj zebe.. Katerega konj počasneje dirja, temu je topleje.« Kiptu-Torko je privolila, Sedla sta na konja in jahala ob bregu reke Katun k Beli gori. Z gore jima je pihal naproti veter, z Ledene gore leden veter. Tast je zapel ovčji kožuh. »Kaj mi daš za kožuh, spoštovana?« »Ovčji rep.« Jahala sta naprej. Veter je zavijal» sneg je jokal z mokrimi snežinkami. Tast je potisnil roke v kožuh. »Kaj mi daš za kožuh, spoštovana?« »Ovčji rep.« Prijahala sta k Beli gori. Potem sta konja okrenila. Tast je udaril konja z vajeti. KiptuTorko pa se konja ni dotaknila. Neprestano je jahala za konjsko dolžino za njim. In veter, oh, kako piska ! Ustnice so razpokale do krvi. Tast je skril brado v ovratnik. »Kaj mi daš za kožuh?« Kiptu-Torko molči. Konja sta prijahala domov. Mati jima. je šla naproti. »Kje je Kiptu-Torko?« Tast se je ozrl, Kiptu-Torko ni bilo-nikjer. Gosti so šli po sledovih in našli so Kiptu-Torko na kamnitem polju. Tam leži v sedmih svilenih oblekah zmrzla na kamnu. Ljudje so pričeli imenovati kamen Mak-tančik-Taš, kamen Bahač. Tako torej ! Ali se ji je bilo treba mučiti, da je postala kamen? Oh, samo kamen, kamen Bahač! n umiti i ti i mi m 111 n n 111 n 1111 nuni,inumili! inumimi, 'mi ■« i • h'i