*rsas- Uh ul flev. izb.
v tioMimi v sonoto z. junijo leze.
ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2_50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Anglija zapušča Italijo?
Senzaoijonalna vest uglednega angleškega lista - Angleški krogi uvidevajo škodljivost italijanske imperijalistične politike na Jadranu - Anglija se približuje v jugoslovensko-italijanskem
sporu francoskemu stališču
— London, 2. junija. «Evening Standarda, ki je blizu vladnim krogom, se bavi z dogodki v Jugoslaviji in ugotav* Ija, da je bila velika politična napaka, da so Zadet, glavno mesto Dalmacije, torej ozemlje, do katerega Italija ne more imeti nikakih pravic, prepustili italijanskim imperijalistom, kar jih je nato podžgalo, da so uporabljali Zader kot izhodišče za protijugoslovanske akcije.
List se v nadaljnem bavi z vpraša* njem jugo slovenskih manjšin, ki so prh šle pod italijansko gospodstvo, in ugo* tavlja, da je prijateljsko postopanje z jugoslovenskimi manjšinami na italU janskem ozemljqu dalo Jugoslaviji po* •vod, da išče zbližan je z Nemčijo. To postopanje Jugoslavije je imelo za po* sledico, da so se angleški politiki po* stavili izključno na italijansko stališče.
Tendenca lista je očividna. List ho* če s tem dati razumeti italijanskim mo* gotcem, da bi se Anglija, če bi Italija lok prenapeta, brez dvoma približala Nemčiji, Franciji in Jugoslaviji, kar bi dalo v Svetu Društva narodov proti Italiji naperjeno večino. Splošno pa je opažati, da se razpoloženje angleške javnosti in v oficijelnih političnih kro* gih od dneva do dneva bolj odvrača od Italije.
— Pariz, 2. junija, g. Časopisje posveča napetosti med Italijo in Jugoslavijo veliko pozornost. »Journal des Debats« kakor tudi »Temps« se bavita z dogodki v obeh državah v uvodnikih. Splošno listi ne skrivajo bojazni, da bi napetost imela lahko resne posledice, vendar pa izražajo upanje, da se bo preudarnemu postopanju obeh vjad posrečilo preprečiti nadaljne incidente in nevaren razvoj krize.
Proglas Jadranske straže v Beogradu
Obsojajoč italijansko izzivanje, naglasa, da bo vztrajala v borbi za obrambo naših nacijonalnih interesov«
— Beograd. 2. Junija. Včeraj je bila izredna seja oprave beosraijske podružnice Jadranske straže, s kartere je biia izdaja naslednja službena objava:
fV> vsestrainisik-em razgovoru o žalostnih dogodkih, ki knafo svoj početek v Zadiru in ki so ee potem odigTali v mestih Italije in naše kraljevine. Je upravni odbor Jadranske straže v Beogradu sroalroi za (p^rjrelhnn izjaviti na sled-nje:
1. ) Ne želeć. da bi se vmešavala v politiko odgovorn-ih vlad, ^stfaja Jadranska straža neomajno in vedno pri pria/vl tena, da juma&ko brani domcrvrno in da z vsakimi žrtvami brani našo jadransko obalo od vsakršnih napadalnih poskusov od (tuje strani.
2. ) Jadranska sfcraiža se je vedno čuvala pred vsakim izzivanjem in je \-estno in vzfcraijno vršila vse dolžnosti, ki si jih >e stavila za cilj. Z obžalovanjem je spremljala izzivanja neodgovornih faktorjev v I+aJiji, ki naipovedujejo vojno Jugoslaviji in okupacij« Detonacije. Jadranska straža je smartrala in <t-udi sedaj smatra, da je obžalovati, da se celo s službene strani podpiratjo eaJce provokacije.
3. ) Izgredi in žalitve na eni strani so izzvali revolto rva drugi strani ter upraivičene proteste pri omladini, ki, ne računajoč s posledicami, dale vidnega izraza svojim idealnim in paitrijotič-nim čustvom-
■ 4.) Obžalujoč, ker posamezniki motijo odno-
Solidarnost tirolskega dijaštva
— Inomost, 2. junija. Sinoči se je vršilo tukaj protestno zborovanje nemškega dijaštva proti Italiji, ki se ga je udeležilo kakih 600 dijakov. Po prečitanju pozdravnega pisma univerzitetnega rektorja in brzojavk zagrebškega in beograjskega dijaštva, kakor tudi organizacij jugoslovenskih nacijonalistov v Dalmaciji je bila sklenjena sledeča resolucija: Plenarno zborovanje nemškega dijaštva univerze v Inomostu izjavlja svečano, da bo zvesto svoji misiji kot obmejna straža nemšrva brez ozeira na vse diplomatske vplive vztrajalo v boju za svoje brate na nemškem in južnem Tirolskem in vedelo vsak Čas braniti čast Tirolske. Nemško dijaštvo z veseljem sprejema spontane izjave beograjskega in zagrebškega dijaštva in sprejme nujno ro-fco v zavesti, da bile pravičen boj za svobodo in človeške pravice.« Zagrebšekmu in beograjsekmu dijaštvu sta bili poslani zahvalni brzojavki. Zborovanje je poteklo popolnoma mimo.
saje med obema narodoma Italije in Jugoslavije, odnos ade, ki bi irneU biti nad vse korektni, ker silijo k temu mnogi skupni interesi, ugotavlja Jadranska straža, da izhajajo povodi za nesoglasja ki prijateljske maorifestcije ter demonstracije vedno z one strani Jadrana.
5. ) Jadranska straža obžaluje spore, ker jih smatra kot veliko nesrečo za ugotovitev miru, smatra pa za svojo partrijotačno dolžnost izdaviti, da bo vedno stala na braniku časti in interesov svoje domovine. Vsakdo naj to ve, kdor misli, da je lahko osvojiti Dalmaci)o. Naj se ve, da čakajo to stran Jadrana levi, kd znajo tudi z zobmi klati. Vsi člani Jadranske straže — in znano je, da se Jadranska straža ponaša z veM-kim številom Članov — stoje nepokolebljirvo m najvztrajnejše ob svojem vzvišenem kralju in gospodarju vedno pripravljeni, da žrtvujejo za svobodo svoje integralne in neiazdeljive domovine vse, kar imajo in tudi svoje življenje.
6. ) Objavljajoč ta svoj sklep, poziva upravni odbor Jadranske straže v Beogradu vse svoje člane, naj mirno in patrajotično pričakujejo razvoj dogodkov, zanašajoč se na Nj. Vel. kralja in njegovo odgovorno vlado, da bo zunanjo politiko vodila tako, kakor bo to v interesu domovine. V tem pričakovanju kliče: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I. in ves kraljevski dom! Naj živi mila ujedinjena domovina integralna in neraz-deljiva! Naj živi ves narod kraljevine SHS!
Demokrati ne izrekajo zaupnice
— Beograd, 2. junija. Ministrski predsednik g. Velja Vukičević je naprosil vse parlamentarne klube vladne večine, naj izrazilo vladi zaupnico. S to zaupnico so se predvsem požurili klerikalci, dočim je prišlo v demokratskem klubu do diferenc. Demokratski Mub ni mogel sedanji vladi izreči popolne zaupnice ter naglasa v svojem komunikeju le svojo pripravljenost podpirati delo sedanje parlamentarne večine z ozirom na neodložljivost gotovih poslov.
Program konference Male antante
— Bukarešta, 2. junija. Romunsko zunanje ministrstvo poroča, da bodo glavni program prihodnje konference Male antante tvorile sledeče točke: 1. propaganda za revizijo trianonske mirovne pogodbe in sredstva, s katerimi bi bilo sedaj nanjo reagirati; 2. proti vojni pakt; 3. razmerje med Italijo in Jugoslavijo
četrta točka programa je bila sprejeta na željo romunskega zunanjega ministrstva. V tukajšnjem zunanjem ministrstvu še ne vedo, ali se bo Titulescu na povratku iz Ženeve ustavil v Beogradu. Gotovo je, da se bo v Ženevi sestal z Marinkovi-čem in imel dovolj časa, da se razgovori o vseh vprašanjih, ki zadeva/ta obe državi. KaJcor se izve, ni potoval Titulescu v Ženevo zaradi optantskega vprašanja, temveč zato, da stopi v stik z raznimi osebnostma mednarodne politike, predvsem s Chambemlainoni in dr. Maiinkovičem.
Italijanska rešilna ekspedicija
— Dim, 2. junija. Priprave za rešilno akcijo za pogrešano posadko »Italie« se vrše pod osebnim vod s tvorno Mussolinija. Vodno letalo »Savoia 55«, ki je posestrima »S. Marie«, s katerim je De Pinedo letel okoli sveta, je določeno, da izvede poizvedovalne polete v polarnih krajih. Letalo »Savoia 55« je sedaj v Španiji in se bo v nedeljo vrnilo v Rim, odkoder bo že v ponedeljek startalo proti Kingsbavu, kamor hoče priti v treh dneh. Obširno pomožno ekspedioijo pripravlja tudi mesto Milan. Veleindustrijalci in bankirji Italije tekmujejo med seboj, kako bi podprli vladno akcijo. Vodstvo milanske ekspedicije podpira tudi tajnik fašistične stranke, ki zbira prostovoljne prispevke.
Manifestacija nemško-jugoslovenskega
prijateljstva
Bivanje jugoslovenskih avtomobilistov v Monakovem. — Medsebojna odlikovanja iunkcijonarjev avtoklubov.
— Monakovo, 2. jnnija. Poset jugo-slovensk'ih avtomobilistov v Monakovem se je razvil v spontano manifestacijo prijateljstva med Nemčijo in Jugoslavijo. Že sprejem prvega dne je bil nad vse prisrčen in jugoslovenskim gostom so povsod izražali največje simpatije. Še bodj pa je prijateljske vezi, ki potekajo že od poseta nemških avtomobilistov v Jugoslaviji, utrdil včerajšnji dan, ki je jasno podčrtal, da je zbližanej med nemškim in jugosloven. narodom na najlepši poti.
Jugoslovenski gostje so povsod predmet največje pozornosti. Raz hotelov, kjer so nastanjeni, plapolajo jugo slovenske in nemške državne zastave. Včeraj opoldne je bil v tako zvani Kerubinovi dvorani prirejen svečan banket, ki se ga je udeležilo nad 300 povabljenih gostov, med njimi zastopniki državnih in civilnih oblasti ter predstavniki najodličnejše monakovske družbe. Banket je potekel v animiranem razpoloženju in vsi govorniki so pozdravljali zastopnike jugoslovenskega naroda, naglašajoč, da si tudi nemški narod želi najtesnejših vezi z mlado jugoslovensko državo.
Pozdrave so izrekli predsednik športne sekcije ADACa K r o t h, občinski svetnik C o n r a d v imenu Mo-nakova, zelo lep govor pa je imel bavarski notranji minister S t u t z e 1, ki je pozdravil goste v imenu nemške državne vlade. Za jugoslovenski avtomobilski klub se je zahvalil predsednik zagrebške sekcije Bošnjak, ki je obenem sporočil, da je jugoslovensk*
avtomobilskei klub imenoval predsednika ADACa Fritza, športnega predsednika Krotha in podpredsednika Kriiger za svoje častne člane ter podelil spominsko plaketo gospe županji Schanjaglovi, ministru StuVtzlu in športnemu direktorju Guthu. Predsednik ljubljanske sekcije Praprotnik je podelil vsem navzočim častni znak jugoslovenskega avtoMuba.
Za počastitev se je v prisrčnem govoru zahvalil predsednik ADACa, Friitz ter podelil Bošnjaku zlato iglo ADACa, Praprotniku častni pokal, športnemu referentu Nisiču in podpredsedniku baronu Bornu in dr. Pavlinu z zlatom obrobljene igle ADACa. Podpredsednik ADACa je pozdravil dame, na kar je godba zasvirala jugoslovensko in nemško himno.
Z banketa so bile poslane pozdravne brzojavke jugoslovenski kraljici kot pokroviteljici ter princu Pavlu kot predsedniku jugosloveenskega Avto-kluba in nemškemu državnemu predsedniku Hindenburgu. Vsa dvorana pa je bila okusno okrašena v nemških in» jugoslovenskih državnih barvah.
Današnji dan je določen za ogled mesta in njegovih znamenitosti. Nam-šbS avtomofbilisti in sploh vse občinstvo gre gostom povsod na roko. Zvečer bo prirejen »pivski večer«, na katerem bodo gostje pokušali svetovnoznano monakovsko pivo. Jutrišnji dan je določen za odmor, nato pa bodo jrugo-slovenski avtomobilisti nadaljevali svoj izlet.
Tragična smrt maturantinje
Danes dopoldne se je po nesreči zastrupila 201etna Zorka Vr tačnikova, ki bi morala prihodnji teden maturirati. —
Tragičen slučaj je danes zjutraj zahteval mlado življenje 201etne maturantke Zorke Vrtačnikove. V hiši gospe Magdičeve na Aleksandrovi cesti poleg palače Trboveljske premogokopne družbe v IV. nadstropju stanuje družina vodje straže tržnega nadzornika g. Vrtačnika. Okoli 9. dopoldne je odšla njegova soproga ga. Josipina Vrtaenik na trg, da nakupi nekatere potrebščine. Doma je ostala 201etna maturantka II. realne gimnazije, simpatična Zorka Vrtačnik, ki se je pripravljala za maturo, katero bi imela napraviti prihodnji teden. Učila se je v svoji sobi. Mati ji je pred odhodom dejala:
— Zorka, ali hočeš kavo? Ce ne, pa si kaj skuhaj. Zorka je tiho odgovorila:
— Si bom pozneje skuhala jajce.
Mati je odšla, Zorka pa se je nadalje učila v svoji sobi. Čez nekaj časa je odšla v kuhinjo, vzela malo posodo z vodo in v njo dala jajce, z žveplenko v levi roki pa je nato odprla plinovo cev, da bi prižgala plin. V trenutku, ko je odprla plin, ji je postalo mahoma slabo ter se zgrudila nezavestna na tla. Plin je uhajal iz odprte cevi in je končno povzročil tragično smrt Zorke.
Nekako čez četrt ure se je mati vrnila do-
Zakaj so prepovedani shodi
KDK
— Beograd, 2. junija. Kakor doznava vaš dopisnik, veliki zbor Kmečke dem. koalicije v Osijeku še ni definitivno prepovedan. Prepovedan je definitivno le shod na Sušaku in to z motivacijp, da se Sušak nahaja v bližini italijanske meje in ni oportuno, da bi se z ozirom na sedanjo kritično situacijo vršilo kako politično zborovanje, ker niso izključene demonstracije. V slučaju, da se demonstracije ne ponavljajo, je notranji minister pripravljen dovoliti poznejši čas shod KDK v Osijeku.
POVRATEK CSL. DELEGACIJE
— Praga. 2. jun. Snoči je prispela iz Jugoslavije v Prago časkoslovaška parlamentarna delegacija. Vsi poslanci in ostali udeleženci ekskurzije se zelo pohvalno izražajo o bivanju v Jugoslaviji.
AMSTERDAMSKA OLIMPIJADA
— Amsterdam, 2. junija. Včerajšnja nogometna tekma II. kola med Španijo in Italijo je končala neodločno z 1 : 1 (l : 0). Tudi 2 X 15 minutni podaljšek ni spremenil rezultata. Tekma se bo najbrže ponovila v torek,
mov. Ko je stopila v stanovanje, ji je takoj buhnil nasproti dušeč smrad. Odprla je kuhinjo in tu je vsa prestrašena opazila pri plinovi napeljavi sključeno sedečo svojo ljubljeno hčerko Zorko, ki ni dala od sebe nobenega znaka življenja. Hitro je zaprla plin in odprla okno. Vsa zbegana je tekla po zdravnika dr. šavnika in nato obvestila še svojega soproga na trgu o težki nesreči.
Dr. šavnik in pozneje o dogodku obveščeni zdravnik dr. Avramovič sta poskušala z umetnim dihanjem obuditi mladenko zopet k življenju, a vsi poskusi so bili zaman. Ugotovila sta na podlagi dejanskega stanja, da je maturantka Zorka Vrtačnikova bila zastrupljena po plinu. Ugotovila sta tudi, da je samomor izključen. Zorka je že deli easa bolehala na težki srčni napaki. Zato je najbolj verjetno, da je dobila Zorka v trenutku, ko je odprla plin, tako močne srčne krče, da se je nezavestna zgrudila na tla, na kar jo je plin zadušil.
Zorka Vrtačnikova je bila marljiva dijakinja in je bila v šoli ena naj]boljših učenk.
Tragična smrt simpatične Zorke je izzvala ne le pri njenih znancih in prijateljih, marveč v vsej javnosti splošno sočutje.
POSKUSNA OBRAMBA LENINGRADA
— Leningrad, 2. junija. Leningrajske oblasti so priredile danes generalno skušnjo za primer napada na leningrajske industrijske okraje. Pod vtisom hamburške fosge-nove katastrofe so pri tem polagale posebno važnost na obrambo proti plinovim napadom. 20.000 članov delavskega zbora je ojačilo s plinovkni maskami in puškami oborožene čete rdeče armade, ki so obenem za vajo obstreljevale letala. Nekaj tisoč deklet je s plinovimi maskami nastopilo kot bolničarke. Mnogo ljudi, ki so slučajno prišli po cesti, so odnesle v, bolnice, kjer so jih zdravili proti zastrupljen ju. Prebivalstvo se je zateklo v kleti, ki so varne pred plinom. Vatfa se bo vršila še jutri, tako da se bodo morali oborožiti z maskami tudi delavci, ki gredo na delo im gospodinje na trgu. Da bo nevarnost bolj čutna, bodo spustili nekaj slabega po žveplu smrdečega plina, ki nima sicer nikakih posledic.
CENZURA V RUMUNIJI OSTANE
— Bukarešta, 2. junija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je pravosodni minister izjavil, da o ukinitvi cenzure zaenkrat ne more biti govora.
KDK BO POZVALA DR KOROŠCA NA ODGOVOR
— Beograd, 2. junija. Narodni poslanec Sava Kosanović je vložil pri predsedstvu Narodne skupščine sledeči nujni predlog:
V smislu Čl. 61. in 68. skup. poslovnika mi je čast predložiti sledeči nujni predlog resolucije: >Narodna skupščina poziva notranjega ministra, da takoj pojasni vzroke, zakaj jo policija prepovedala razširjanje >Reči< in >Novosti< dne 1. junija 1928«.
— Beograd, 2. junija. Na prihodnji seji Narodne skupščine, ki se vrši S. junija, predloži Kmečko - demokratska koalicija enujen predlog, naj se »zvoli posebna parlamentarna anketa, ki naj uvede preiskavo proti krivcem krvoprelitja pred »Ruskim carjem«.
KRALJEVIČ TOMISLAV — KUM SOKOLSKEGA PRAPORJA
— Osijek, 2,. junija. Jugoslovenski Sokol >Strossmayer< priredi 4. t. m. v Vinkovcih proslavo, na kateri bo razvil svojo novo zastavo. Danes je prejel odbor Sokola brzojavno obvestilo iz Beograda, ki sporoča privoljenje kralja, da prevzame kraljevič Tomislav kumstvo zastavi.
LETALSKE PRIREDITVE V OTOČCU
— Otočac, 2. junija. Danes in jutri se vrše tukaj velike letalske svečanosti, ki jih je organiziral oblastni odbor Aerokluba »■Naša krila«. Avijatične prireditve so namenjene v korist fondu za nabavo hidro-planov. Avijoni in hidroplani bodo prihodnje dni posetili različna mesta primorsko -krajiške oblasti, tako Karlovac, Crikvenico in nekatere otoke.
Samo še danes!
Danes ob pol 5., pol 8. In 9.
Cajnost grešne hiše v jflžirn
»Ufa« velefilm napete vsebine.
V rokah podlega trgovca z belim blagom. Padec v greh. Mondena ženska. Shajališče zvodnikov, črncev, odalisk in prostitutk.   Orgije.   Osveta mornarja.
Pretep v javni hiši.
Vele na pet o od začetka do konca!
V glavnih vlogah Marila .Tako-binl   in   drugi   izvrstni »Ufini«
zvezdniki. Globoko znlž. let. cene.
Tel. 3124.      Elitni kino Matica.
Iz ljubljanske kronike
Policija je od včeraj na danes prijela in odvedla v zapor 4 osebe med njimi Franceta S. radi totalne pijanosti ter tri mladenke radi vlačuganja. Noč je bila kljub prvemu zelo mirna in kronika ne beleži nikakih slučajev kailjenja nočnega miru. Štirje lastniki psov bodo kaznovana, ker niso vpoštevaJi pasjega kontumaca ter so pustili pse brez nagobčnikov tekati naokrog.
V Gosposki ulici št. 10 stanujoča ga. Ma-ri'ja Jamšek je včeraj v Zvezdi doživela veliko presenečenje. K njej na klop je prisedel okoli 25 let star postopač, ki je čez nekaj časa naglih korakov odmaglil. Z njim je pa izginila tudi torbica, v kateri je bilo 100 Din, razni drugi predmeti in železniške legitimacije. Gospa Jamškova trpi 500 Din Škode.
V Novem mestu so orožniki včeraj prejeli 14.1ernega dijaka II. gimnazije Cirila Jančarja, ki je že 7. maja pobegnil od doma iz Ljubljane ter se potepal okrog.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes m* poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 7<».70, Berlin 13.606, Milan 2995, London 277.46, Newyork 56.81, Pa-riz 223.75, Praga 168.5, Curih 10.95.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem so notirali: Berlin 13.605, Dunaj 799.70, MiHan 299.5, London 277.46, New-york 56.81, Pariz 223.75, Praga 16S.5, Cu-rih 1095
Efekti: Vojna Skoda 448 den., 450 bi. INOZEMSKE BORZE.
Čarih: Beograd 9.1325, Dunaj 73.02. Berlin 124.20, Milan 27.335, London 25.335. Newyork 518.75*, Pariz 20.43, Praga 15.375.
POSETITE LJUBLJANSKI VELESEJEM!
Strna 2,
•SCOVFNSKI NAROD* tine 2. junij* 1928.
Ljubljana dobi novo moderno kopališče
Na prostoru Ljubljanskega Sokola tfradi SK Hirija moderno kopališče, v katerem bo 90 kabin. — Kopališč« bo zgrajeno po vzoren ameriških in nemških kopališč.
Vprašanje javnega modernega kopališča, ki bi odgovarjalo vsem zahtevam današnje dobe in ki bi bilo po možnosti sredi mesta, je bilo za Ljubljano že davno aktualno. V Ljubljani imamo sicer dve kopališči, eno v Koleziji, drugo v Ljubljanici, ki pa ne od* g o var jat a v polni meri svojemu namenu, niti ne zadoščata ljubljanskemu prebival* stvu. Kopališče na Ljubljanici je zelo od rok, kopališče v Koleziji pa je bilo sedaj skoraj pet let zaprto in se je uporabljalo samo za solnčenje. Baje ga letos zopet otvori j o.
Zato je umi j ivo, da je bila zahteva po modernem kopališču v mestu samem vedno večja In splošno se je povdarjalo, da Ljub* ljana nujno rabi še eno ali pa celo več ko* pališč. Z zadevo se je svoječasno tudi pe* čala mestna občina, o čemur smo že poro* čali, vendar radi pomanjkanja denarja svo* jih načrtov ni mogla realizirati. Toda Ljub* ljana vseeno dobi novo kopališče. Zgradi ga agilni športni klub SK Ilirija, kakor smo pred dobrim mesecem že poročali.
Ilirija je prvotno projektirala zgraditev kopališča na prostoru tik za ljubljanskim velesejmom. Temu načrtu, ki dejansko ni bil posebno praktičen, pa je nasprotovala ljubljanska alma mater. Univerza namera* va namreč na prostoru za velesejmom zgra* diti svoj botanični vrt. Na protest univerze je torej Ilirija umaknila svoj načrt in že se je zdelo, da bo ideja kopališča za letos zo* pet zaspala.
Ilirija je sicer iskala nov primeren teren, vendar ga sredi mesta ni bilo mogoče do* biti. Končno ga je pa vendarle našla in sicer na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola. Sokol je uvidel potrebo kopališča in odsto* pil je Iliriji del svojega terena. Načrt Ilirije je odobrila tudi mestna občina in tako je IKrija, čim so bile opravljene vse formal* nosti, takoj pričela z gradnjo novega kopa* lisca.
Kopališče samo leži na severni strani letnega telovadišča, ima krasno, naravnost idealno solnčno lego in je ves dan izpostav* ljeno solnčnim žarkom. Dobro je varovano tudi proti vetru, teren pa je naravnost prikladen za gradnjo bazena. Zrak je tam čist, saj leži kopališče v Tivoliju, kljub temu pa je vendar blizu mesta. Dela so v polnem teku. Pri gradnji je zaposlenih okoli 80 de* lavcev. Bazen, ki bo globok od 80 cm do 4 in pol metra, je skoraj že izkopan in v najkrajšem času ga prično že betonirati. Temelj za kabine je večinoma že betoniran. Če bo vreme količkaj ugodno in če bodo naročeni filtracijski aparati iz Nemčije pra* voČasno dospeli, utegne biti kopališče do* grajeno že sredi julija.
Kakšno bo kopališče
Kopališče samo smo nedavno že opisali, omeniti moramo še, da bo na razpolago 290 kabin in 560 omaric. Zgrajeno bo popolno* raa moderno — po načrtih stavbnega moj*
stra Miroslava Zupana in inšonjorja Stanka Bloudka tako, kakor je zgrajena večina ko* palisc v Nemčiji in Ameriki. Imelo bo razne tehnične naprave, poleg tega bo urejeno ze* lo komfortno, vendar popolnoma enostav* no. Bazen bo dolg 50 krat 16 metrov, torej prava dolžina sa sport in bo torej zelo pri* merno za plavalne tekme. Sploh bo sport* nikom zelo dobrodošlo m v ta namen se zgradi tudi poseben skakam! stolp s 1, 3, 5 in 10 metrov visokimi skakalnimi deskami. Vhod v kopališče bo na Celovški cesti, na* sproti velesejma.
Tudi za solnčenje je dobro preskrbljeno. Solnčališče se bo raztezalo v velikosti 60 krat 24 metrov, utegne pa sčasoma postati le premajhno. Kabine bodo postavljene v dvojni vrsti. Skozi kabine bo vodil hodnik, katerega mora vsak kopalec pasirati, pred* no pride v bazen. Na ta način se v kopali* šče ne zanese prah. Sicer mora vsak kopa* lec predno pride v glavni bazen, pasirati mali predbazen, kjer si umije noge, iti m o* ra pa tudi pod prhe. Seveda bo v kopališču bufet, brivec in še razne druge udobnosti bodo kopalcem na raspolago. O vseh teh napravah bomo še poročali, čim bo kopa* Hšče dograjeno in javnosti dostopno.
Voda in njena filtracija
Poglavje zase je voda. Voda bo iz mest* nega vodovoda, vsak dan sveža, vsak dan neoporečeno čista in popolnoma odgovar* jajoča vseh zahtevam higijene. Filtracija je urejena na poseben način. V Nemčiji je bil naročen Reisertov brzofilter. Proces či* ščenja, odnosno filtriranja se vrši tako, da sesa črpalka vodo iz bazena približno 4 m visoko, kjer se razprši in skozi posebne prhe pada v filter, gre nato skozi fini kre* menjak, kjer se izčisti, potem skozi posebni cevni sistem, kjer se potom kaporita steri* lizira in odteka zopet v bazen. Ce bo vre* me hladno, bo voda potom ogrevalnih apa* ratov remperirana tako, da bo imela stalno temperaturo 20 do 22 stopinj. Voda bo bak* terijuloško pod stalnim nadzorstvom, kon* troliral jo bo vedno higijenski zavod. Dne v* ni dotok sveže vode bo znašal najmanj 40 kub. metrov.
V kopališču so nameščeni tudi posebni ogrevalniki za segrevanje, oziroma tempe* nranje dodatne vode in tudi za vodo za prhanje. Ogrevalniki so v zvezi z moder* nim kotlom. Filter je treba vsak dan preči*' stiti in to opravljajo posebni kompresorji, ki ta kremen jak dnevno temeljito prečisti* jo. Kompresor in glavno sesalko goni tok.
Kopališče bo arhitektonično enostavno, vendar lično. Krito bo s salonitom. Ne* dvomno bo odgovarjalo vsem zahtevam in bo predvsem konveniralo Ljubljančanom, ki so v opoldanskih urah prosti, torej v prvi vrsti u radništvu, dijaštvu in sploh srednjim slojem. Prepričani smo, da bo z novim ko* pališčem Ljubljani zelo ustreženo in da bo prebivalstvo znalo ceniti trud SK IKrijs.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Volk raztrgal dečka« — Strašen zločin cigana. — Vlom v blagajno. — Samomorilni poskus 141etne deklice.
Iz Sarajeva poročajo, da so v ta-rrtošnjo bolnico pripeljali Jooo Tosića, njegovo ženo M aro, sisna Savo in Gvo-ZJdenijo Siimušić. Vsi so težko poškodovani. Oktal jih je stekel pes. Ko je mali Savo pa sel v pUanin-i Borrji. je navalil nanj velik volk, ki je prejšnji dan raztrgal 5letnega dečka Petra Golubo-vića in tudi več ovac. Mali Sava je začel klicati na pomoč in pirihitela je Gvozdenija Sirnušić. Volk je pa napadel »tudi njo. Oba sta kričala na pomoč, doktor ni prišel Joco Tosić s svojo ženo Maro, da pomaga napadenemu dečku, ki ga je voilik med tem že dvakrat ugriznil v roko im nogo. Jooo se je branili, toda volk mu je raztrgal prsa tako, da se mu vidijo rebra. V borbi z volkom je Tosič kmalu omagal in postal bi gotovo žrtev steklega volka, da ni prihiteil logar Katic. Ta se je slučajno mudil -na planini in je čul obupne klice na pojmoč. Prihitel je še ob pravem času oborožen s sekiro in volka na mestu ubi1!. Vse so težko poškodovane odpeljali v Pašteti riev zavod v Sarajevo.
Iz Subotice poročajo, da je včeraj izvršil v obmejni vasi Horgo-Š neki madžarski cigan strašen zločin. Cigan, 22-letni Stjepan Csore, je zvabil 51etno deklico Marijo Goszair na svoje stanovanje in jo zavlekel v vinograd. Deklica sprva ni hotela v vinograd, ko ji je pa cigan obljubil, da ji bo dal češenj, je odšla, nič hudega sintez, z njim. Cigan je pa v vino-gradu. ki je polomoma na saimem. napadel deklico in jo posilil To pa oigarru še ni bilo dovoli Po ostudnem dejanju je deklico še zadavil. Deklico je na-šel šote proti večeru vinogradnik. Obraz je imela popolnoma razpraskan in na vratu so se poznali znaki davljemja. DoJenft ded dekličinega tmn-la je bil strahovito raznurcvanjen in okrvavljen. Vinogradnik je o strašnem zločinu takoj oovesfiO portofjo in orožnike M so uvedli preiskavo in začela zasledovati zločinca. Toda mso ga iz-sAedili, ker je med tem že pobegnil preko meje na Madžarsko. O tem so bile tako; obveščene tudi madžarske oblasti in upati je, da bo zflocninec v nao-kraj&em času aretiran in izročen so-
m
V&&rw so ja.v#i redaipa*vti v Zagrebu, da fe bflo vtomfteno prt petrolejski družbi »Danica« v KačKtev Mtoi. Vlom *« prvi opazil s^uga družbe, ki je prišel.
kakor običajno, prvi v poslovne pro-
store. Še preden je odprl pisarniška vrata, je opazil na vratih pri vhodu ve-llko odprtino. Vtarrrilci so vdrli v prostore, kjer je stala velika železna blagajna Werthe.im. Shiga je takoj obvestil policijo, da je uvedla preiskavo. Ugotovili so, da so vlomilci vtarndK ponoči, ker so potrebovali precej časa, da so prevrtali debele stene Magajne. Zanimivo je, da policija ni hotela dati podrobnih mformacS o vkwmi tn se ne ve, ali je vtlomdlcem uspelo odnesti denar ali ne. Pohorja nadaljuje preiskavo
in zasledude drzne vlomilce.
'* >
Poročali smo že, da je pred tedni neka 14letna deklica skočila v Maksimi rs k o jezero v Zagrebu v samomoritl-nem namenu. Potegnili so jo še pravočasno iz vode in jo oddafc v bolnico, kjer je ostaJa 5 dni, nato so jo pa izročili policiji, ki jo je namestila v ljudski delavnici. Devojka je pri zaslišanju izjavila, da je prispela iz Karlovca k stricu, da bi jo sprejel v tamburaški zbor •v svojem lokalu. Stric je ni sprejel in zato je odšla k Maksirntekermi jezeru fn blodila nekaj časa okoli, dokler se ji ni približal neki vojak, ki jo je posili, nakar je skočila v jezero. Ljudska delavnica je nato izročita dekletce zdravniku v preiskavo in poflicaja je naSla vojaka, nekega Izaka Altaraca, ki je dodeljen letalski vojni edinici v Zagrebu. Vojak je izjavil, da je bil večkrat v družbi z deklertorn, ki nva je vedno tožilo, kako sđabo živi in da namerava izvršiti samomor. Vojaku je tudi podarila tamburico, ki jo je prinesla iz Karlovca. Na neko dopisnico je pa napisala svoje ime. Prostovoljno je pristala na vse vojakove zahteve in mu je nato še svetovala, naj gre v vojašnico da ne bo prepozno. Dekle je nato pobegnilo v gozd in ko se je vojak od-dadjia, je skočilo v jezero. Ker izgleda, da je vojak izpovedal resnico, ga ndso aretirali. Devojka je pa med tem dobila shižbo, kjer pa ni vzdržala. Pobegnila je ter se potepala z nekim moškim po mestu, dotkter je poJtdja m aretirala. Glede na to je zagrebška policija deflefletce izgnala iz Zagreba v Karlovec, od koder jo bodo poslali v Trst, kamor je pristojna.
Ali ste se že naročili na »Ponedeljek"
Kongres jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov
Z današnjim dnem pričenja v Ljubljani kongres Udruženja jugoslovanskih inženjer* jev in arhitektov. 2e modi so prispeli v Ljubljano prvi delegati in predstavniki raz* nih inženjerskih korporacij. Med drugimi so prispeli predsednik beograjske inženjerske zbornice mg. Bukovac, član glavne uprave ing. Veljković, iz daljnega Kumanevega ing. Žarnovski in mnogi delegati iz Novega Sa* da. Danes dopoldne z beograjskim brzovla* kom in pozneje s potniškim vlakom so pri* speli mnogi delegati iz Beograda, Sarajeva, Subotice in Zagreba. Na kongres je prispe* le nad 350 delegatov. U dru žene i kongresa so se v pomem številu udeležili svečane otvoritve ljubljanskega velesejma.
Danes popoldne se prično interna po* svetovanja članov glavne uprave in nastop* nikov raznih inženjerskih zbornic. Ob 1730 •e vr#i v Kazini slavnostno predavanje predsednika Udruženja ing. Raniš lava Av* ramoviča ki bo predaval o komercijalizaciji železnic. Za to predavanje vlada v strokov* njaških krogih veliko zanimanje.
Jutri dopoldne se vrSi plenarna seja udruženja, na kateri bo zastopal ministra javnih del načelnik splošnega oddelka ing. Novakovih, prometnega ministra pa direk* tor ljubljanske direkcije državnih železnic ing. Knežević. Na kongres je prispel tudi starosta jugoslovenskih inženjerjev in prvi predsednik udruženja Košta Glavinić, ki je bil pred vojno minister javnih del v kralje* vini Srbiji.
20 letnica Sokola II.
17.     IMS na Prulah
Razvitje prapora, javni nastop, akademija, veselica — ples
Kriza v ljubljanskem gledališču
>Slovenski Narod < z dne 19. maja t. 1. je prinesel pod zgornjim naslovom članek, podpisan od g. Govekarja in g. Volca, ki sta se udeležila kot zastopnika mestne občine seje dne 15. maja v dramskem gledališču. Med drugim vsebuje članek sledeče izjave:
1. Če pregledamo, kako je sestavljen proračun ljubljanskega gledališča, vidimo, da so vneseni v državnem proračunu po partijah in pozicijah samo izdatki osobju po sluibeni pragmatiki, niso pa v drž. pro-rač. vneseni drugi izdatki. Ti se krijejo iz letnega in kasa. Zato je torej ta na razpolago upravi v pavšalnem znesku, ne da bi bilo to razpolaganje vezano na kakšne partije oziroma pozicije.
V resnici pa je stanje sledeče:
Uprava je morala po nalogu ministrstva proevete in financ na podlagi finančnega zakona in zakona o državnem računovodstvu izdelati predlog za Speci jelm budžet v celoti, toraj tudi za honorarje materijelne izdatke itd. vse po partijah in pozicijah, kot ga je sestavilo ministrstvo financ prejšnja leta. Dokler pa ta špecijelni budžet ni odobren, se sme razpolagati le z mesečno dotacijo, ki se nakazuje upravi, ki pa danes ne zadostu- j je niti za kritje rednih ličnih izdatkov. Iz tega razloga je prišlo tudi zagrebško trleda-lišče v največje težave, ker ne sme svobodno razpolagati z inkaeom.
A zato nihče ne napada upravnika Tre-sčeca, ker je kritika objektivna in ve, da se ne sme od nikogar zahtevati ono, česar ni v skladu z zakonom .
Kdor ima opravka z našimi finančnimi predpisi in zakoni ve, da je svobodno razpolaganje  z državnim  denarjem  izključeno | Še manj pa zapravljanje in razsipanje.
Povsem brez stvarne utemeljitve je tudi druga izjava, ki se glasi:
V splošnem sva mnenja, da se ljubljansko gledališče s sedanjimi prejemki more uzdržati na dostojni višini, ne da bi bilo treba zniževati redne prejemke igralskemu csobju. Da se doseže ravnovesne budžeta bi bilo v prvi vrati potrebno izvesti redukcijo doklad upravnega osebja in redukcijo upravnega osobja samega.
Na ta izvajanja imam pripomniti sledeče:
Pojm »dostojne višinec je zelo relativen. Nekaterim so še predstave diletantskih odrov dostojne umetniške višine, za druge zopet je današnja ljubljanska drama emira, (proti tej trditvi sem imel že priliko protestirati.)
Da je mogoče uravnovesiti budžet z redukcijo doklad in deloma redukcijo upr. osobja, navajam kot protidokaz skupne izdatke za upravno osobje, ki znašajo ca 35.000 Din, dočim znaša mesečni primankljaj za lične izdatke ca 42.000 Din. Toraj če se reducira celokupna uprava z vsemi dohodki, ostane še vedno nekrit mesečni primanlcliiaj na plačah ca 7.000 Din. Nerazumljivo je, zakaj naj bi se reduciralo samo pri upravi in baletu, ko so ravno pri teh dveh grupah dohodki razmeroma najnižji. Zakaj naj bi imel direktor drame ali opere, ki vršita poleg dierktorskih še režiserske in dirisfentske posle nižie plače od režiserjev in še brez honorarjev za prekomerno delo, kot jih ima celokupno umetniško osobje. Nikdar se ni javnost razburjala zaradi visokih prejemkov kakega direktorja banke, advokata, ravnatelja ali podravnateljia bolniške blagajne itd. Ali mora biti državni uradnik pa naj si bo v katerikoli službi res najslabše plačan.
Predvideni primankljaj v iznosu od ca 600.000 Din se da kriti le z redukcijo oaobja, gaž in honorarjev, a to ne samo na račun ene temveč vseh grup, kakor tudi z štednjo na materijalu oziroma s subvencijo, če se noče iti predaleč.
Kar se tiče umetniških doklad tehničnega oaobja so minimalne in znašajo ca 4.500 Din mesečno. Mnenje, da so izdatki za tantijeme, prevode in garderobo previsoko zaračunani ni prav. Za prevode in tantijeme je predvidena svota 120.000 Din. Višino tanti-jem določa uredba, avtor aH njegov zastopnik, honorar za prevede pa je že danes tako nizek da prevajalci kot dr. Cankar in Levstik nočejo slišati o tem poslu.
Da niti dosedanja dotacija za opremo in kostume ni dovelj velika, priča naš kostumni fundus, ld je naravnost beraški, pri sceneri-ji pa si pomaga uprava s večnim preslikavanjem in predelave starega fundusa. Tako je stanje, če se hoče biti objektiven In stvaren. Ing. Kregar Rado.
Razdolzitev srbskih kmetov
Kako si zamišl]a|o vladni krogi razdolzitev kmetov. — Oderuhi na} bi dobili 140 milijonov nagrade.
V Srbiji tvori glavno vprašanje kmet* skega stanu razdolzitev seljakov. Kmetje so po vojni zašli v dolgove, obveznice voj* ne odškodnine so prodali špekulantom v neugodnih časih po nizki ceni, ob slabih letinah so bili prisiljeni zadolžiti se pri raznih zasebnih oderuhih in oderuških ban* kah, ker denarno zadružništvo v Srbiji še ni tako razvito kakor pri nas. Ponekod p4a* čujejo za svoje dolgove do 40 % obresti in še več, ako so prisiljeni vračati dolgove v blagu. Nezadovoljstvo nad bednim gospo* darskim položajem, v katerega so zašli v stiskah, je med srbskimi kmeti že tako na* rastlo, da so pričeli že javno na svojih iz* venstrankarskih shodih protestirati proti režimu, ki ne kaže za njihove potrebe no* benega razumevanja, tembolj, ker so pred* stavniki tega režima na deželi baš tisti ljudje, ki tirjajo od njih ogromne oderu* ške obresti in ki hočejo kmeta obdržati v gospodarski, da bi ga lahko obdržali tudi v politični odvisnosti. Pokret med srbskim seljaštvom proti sedanjemu režimu je po« stal v zadnjem času že tako močan, da je pričel zbujati med režimovci resne skrbi in da so se začeli prisiljeni baviti z vpra* šanjem razdolžitve seljakov tudi vladni krogi.
Demokratski poslanec Kosta Timotije* vič je izdelal načrt zakona o razdolžitvi se* Ijakov, ki ga je izročil predsedniku vlade V. Vukičeviču in Ljubi Davidoviću. Načrt vsebuje določbe o likvidaciji dosedanjih dolgov, o bodočem zadolževanju seljakov in o posebni državni pomoči za kmetijske kredite. Nanaša se le na dolgove, ki jih je seljak prejel v gotovini. Za likvidacijo dol* gov se uvaja nekak moratorij, po katerem ima dolžnik plačevati svoje dolgove v pe* tih letih z obrestmi, ki ne smejo presegati 12 odstotkov in 2 odst. provizije, torej skupno 14 odstotkov. Od onega, kdor bi zamudil plač"Io dveh letnih obrokov (po eno petino), bi smel dolžnik terjati povra* čilo cele vsote.
Kosta Timotijević predlaga, naj bi Drž. hipotekama banka dala bankam na njihovo željo do 80 odstotkov kredita na kmetske menične dolgove, in sicer za obrestno mero, ki bi jo sama plačala za najeto posojilo od zunaj, v kolikor bi ji nedostajala lastna sredstva. To se pravi, da bi Drž. hipote* karna banka sama dajala kredit srbijan* skim bankam in oderuhom po 6 do 7 odst.,
banko bi pa prejemala po 12 do 14 odst. za dolgove ter bi tako zaslužile svojih 6 do 7 odstotkov. Ker računajo, da znašajo kmetski dolgovi nad 2 milijardi Din, bi do* bili na ta način srbijanski oderuhi od kme* tov s pomočjo zakona in Drž. Htpotekarne banke pri tej vsoti podarjenih 140 milijonov dinarjev, ki bi jim jih plačali srbijanski kmetje, ako se računa, da bi Drž. hi* potekarna banka dovoljevala bankam kre* dit po 7 odst., dočim bi kmetje vračali svo* je dolgove z obrestmi po 14 odstotkov.
Glede bodočih zadolžitev kmetov določa Tmjotijcvićev načrt, da se sme seljak v bodoče zadolžiti samo pri kmetijskih za* drugah, okrajnih zakladih, Posni hranilnici, Drž. hipotekami banki ter Narodni banki. Obresti teh dolgove ne bi smele presegati 12 odstotkov poleg 2 odstotkov provizije.
Državna podpora za kmetijski kredit naj bi se odkazovala fondu za kmetijski kredit pri Drž. hipotekami banki, odkoder bi se po sklepu vlade in zaslišanju financ* nega odbora nakazovala ustanovam, ki se bavijo s kmetijskim kreditom. Vlada naj bi se pooblastila, da bi lahko na predlog ministra za kmetijstvo prodala državno to* varao sladkorja v Beogradu ter izkupiček odstopila fondu za kmetijski kredit. Prav tako naj bi vlada oddala v najem posestvo Belje z vsemi podjetji za največ 90 let, na* jemnina pa naj bi se odstopila fondu za kmetijski kredit. V isto svrho naj bi raz* parcelirala in razprodala državna zemljišča, Narodna banka naj bi odstopila polovico onega dobička, ki prepada državi, prav ta* ko tudi polovico čistega dobička Postna hranilnica, Drž. hipotekama banka in raz* redna loterija.
Oblastne hranilnice in drugi denarni kreditni zavodi, osnovani na podlagi čl. 2 zakona o oblastni in sreski samoupravi, so dolžni odstopiti dve tretjini svojih denar* nih sredstev za kmetijske kredite na ta način, da jih odkažejo kmetijskim zadru* gam, osnovanim na obstoječih zakonih o zadružništvu, ali pa oblastnim zadrugam za kmetijski kredit. Oblastne zadruge ali kreditne ustanove, osnovane z denarjem in sredstvi oblasti, bi v bodoče ne smele več neposredno dajati posojila in kreditov po* sameznikom niti na solidarne obveznosti, niti na jamstva več oseb ali založbo vred* nostnih papirjev.
Sport
Ponovni finale za prvenstvo LNP
ASK Primorje in I. SSK Maribor ponovita jutri v nedeljo ob 17. uri na prostoru Primorja odločilno tekmo za letošnje prvenstvo LNP-a. Kot predigra se vrši ob 15. rezervna prvenstvena tekma Hermes : Primorje.
Na binkoštno nedelo odigrana prva tekma Primorje : Maribor je prinesla zmago Prhnorju (2:1). Proti priznanju tega rezultata pa je vložil SSiK Maribor zaradi po-jrrešk sodnika protest, ki *a je LNP vpo-števal ter odredil, da se finale jutri ponovi.
Priznati se mora. da je Maribor na binkoštno nedeljo zgnibil nezasluženo. Bil Je odločno boljše moštvo in je v prvem polčasu potisnil svojega nasprotnika popolnoma v defenzivo. Seveda je vprašanje, aH se mu bo posrečilo ponoviti svojo izvrstno itgro tudi v jutrišnji tekmi, ki jo bo vzelo Primorje gotovo že od prvega hipa z naj-resnejše strani, V tem primeru bi bil Maribor pač izraziti favorit jutrišnjega finala. Na drugi strani treba računati pa tudi s tem, da je Primorje bržčas zmožno boljše igre kot je pokazalo v prvem srečanju z Mariborom. Iz te predpostavke se zdi, da so boljši izgledi za priboritev podsavezne-Ea prvenstva vendarle na strani Primorja.
Olimpijski dan v Celju
Da se čimbolj podpre Olimpijski fond za IX olimpijado, ki se vrši v Amsterdamu, so se prvič letos zjedinile vse športne organizacije Celja, da s skupnim delom in nastopom prirede dne 7. junija Olimpijski dan in sicer s sledečim sporedom:
Na predvečer dne 6. junija ob 8. uri se vrši nočni stafetni tek po celjskih ulicah 8 startom in ciljem pred kolodvorom in fcaiv-ljada z godbo.
Dne 7. junija ob 11 uri manifestacijski c bhod z godbo po mestnih ulicah, katerega se udeleže Motoklub, Aeroklub, lovci, skavti, emučarji — Ojstrica, SPD Atletik S. K. SK Celje in Klub slovenskih kolesarjev >Celje<.
Istega dne popoldne ob 15 uri iznese SK Celje in Atletik SK nogometno tekmo, KSK >Celj,e« damske in moške kolesarske dirke, Motoklub gimkama igre, lahkoatleti omenjenih klubov nastopijo v tekih in metalnih distipUnah, lovci z nagradnim streljanjem.
Na predvečer in na dan prireditve se bodo po mestu prodajali olimpijski znaki.
Ker je čisti izkupiček prireditve namenjen izključno olimpijskemu fondu, da zamore Slovenija poslati na olimpijado čim-veftje število zastopnikov, kateri so častnega uspeha sigurni, se sportu naklonjene Celjane športno uljuduo naproša, da prireditev po svjih najboljših možnostih posetijo in k uspehu gmotno pripomorejo. Slavno občinstvo se še posebno naproša, da tako pri prireditvi na predvečer, kakor tudi prireditvi dne 7. junija pojde prirediteljem v vsakem cziru na roko in se rediteljem in funkcionarjem tudi sicer brezpogojno pokori, da se prireditvi omogoči nemoteni potek. --
¥
— Ilirija : Orazer Sportklub. SK Ilirija odigra danes in jutri dve mednarodni nogometni tekmi z Grazer Sporrklubom, ki nastopi s tem prvič v Ljubljani. Sportklub si Je priboril letos prvenstvo Gradca ter je kot prvi reprezentant Kraškega nogometa, ki stoji na zelo ugledni stopnii. pri nas gotovo tnteresanten gost. Njegov prvi
nastop bo zasledovala naša športna publika ob okoliščinah z vso pozornostjo. Kvaliteto Spertkluba izpričujeta rezultat 2:0 v, prvenstveni tekmi proti GAK-u. 3:1 proti dunajski Hakoah itd. Da je skoro kompletni Sportklub zmagovito zastopal barve Gradca v medmestni tekmi z Mariborom, smo že navedli. Zanimal bo zlasti tudi nastop njegovega srednjega napadalca Ko-wande, znanega avstrijsekga internacijo-nalca. Ilirijo čaka proti temu nasprotniku težka naloga, česar se njeno moštvo pač vnaprej zaveda. — Tekmi se odigrata ob vsakem vremenu; pričetek nedeljske re-vanšne tekme je vsled ponovnega prvenstvenega finala, ki se prične ob 17.. določen na lo. uro. Nameravana predtekma rezerv IHreije in Jadrana odpade.
— Akademski športni dan. Ker je Ljubljanski nogometni podsavez. dasi je na eni svojih sej sklenil, da rezervira termin 3. junija za Športno reprezentanco ljubljanske univerze, isti svoj sklep v zadnjem trenutku preklical in razveljavil in termin oddal SK Iliriji za tekmo z Grazer Sportklubom in odredil za ta dan ponovno prvenstveno nogometno tekmo Maribor-Primorje. se je »Akademski športni dan« odložil na poznejši termin. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Vrši se pa tennis turnir za prvenstvo ljubljanske univerze, če bo dopuščalo vreme in to danes, v soboto od 15. ure in jutri, v nedeljo od 8. ure zjutraj dalje. Po prijavah sodeč bo ta turnir vsekakor silno interesanten, ker sodelujejo naši najboljši igrači.
— Službeno iz Lhp. Propagandna bazena tekma je preložena na pondeljek 4. jiunija. Vse za to tekmo določene igralke morajo biti najkasneje ob 17-15 s kompletno opremo na igrišču Atene. One, ki bi bile nujno zadržane, morajo to javiti pismeno tehnič. referentu g Baltesarju. Za jutrišnjo tekmo rea, družin Ilirije in Primorja se delegira sodnikom g. Vončina. — Tajnica.
— S. K. Ilirija (ženska sekcija). Pozivam sledeče igralke, da pridejo radi prvenstvenih tekem jutri ob 9.30 na igrišče Atene: Wohl-fart, Godler, Schiffrer I, Senekovič III, Tram-puž, Mi rtič, Doberlet in Senekovič II. Oprema črna krila, bele bluze, ob 10.30 pa: Kezela, Brodar, Schiffrer II, Tratnik, Jermol, Priv-šek, Bernik; oprema rdeča krila, bele bluza. Prosim točno. — Načelnik.
— Delegirani sodniki se pozivajo, da pra* vocasno obvestijo svoje namestnike v slučaju, da ne morejo voditi poverjenih tekem.
žBeiez
znica
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 2. junija 192S; katoličani t Marcelin; pravoslavni: 20. maja, Veli-mir.
Jutri: Nedelja, 3. junija 192$; katoličani: rr. Trojica: pravoslavni: 21. maja, DuhovL
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto.
Opera: >ZaljubIjen v tri oranže<. Kiao Matica: >Tajnost grešne hiše v Aliiru<. Ljudski kino Z K D. (Kino Ideal): >Plesi ba-jacoc.
Pomladansko slarje Atene ob 16.30 v Tivoliju.
PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: »Fanny, tete in strici«. Opera: »Kneginja Čarda&ac. Kino Matica: »Tajnost grešne hiše v Alžiru<. Ljudski kino (Ideal)- >Pleii bajanzo*. Film ZKD oh U.: Življenje rastline v filmu.
DEŽURNE LEKARNE
Danes in jutri: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor,
Miklošičeva cesta.
Stev 126
•SLOVENSKI   NAROD, dne 2. junija 1928.
Danes dopoldne je bil ob navzočnosti številnih zastopnikov naše javnosti svečano otvorjen VIII. Ljubljanski velesejem - Velesejem je otvoril poljedelski minister g. Stankovic
Danes dopoldne ob 9.30 je bil na svečan način otvorjen VIII. ljubljanski velesejem. Vreme sicer ni naklonjeno otvoritvam ljub* ljanskega velesejma, toda letos je v toliko prizaneslo, da ni deževalo kakor druga leta in zato je vladalo med številnimi odličnimi gosti kljub neobičajno hladnemu vremenu slavnostno razpoloženje. Kmalu po 9. so prihajali prvi zastopniki raznih civilnih in vojaških oblasti ter gospodarskih in kultur* nih korporacij. Slovesni otvoritvi so med drugimi prisostvovali poljedelski minister Svetozar Stankovic, zastopnik zunanjega ministra načelnik trgovinsko * konzularnega oddelka dr. Predič, komandant dravske di* vizije general Miljutin Nedić, komandant mesta general Popović, velika župana obeh oblasti Slovenije dr. Fran Vodopivec in dr. Fran Schaubach, predsednika ljubljanske in mariborske oblasti dr. Marko Natlačen in dr. Janko Leskovar, ljubljanski župan dr. Dinko Puc z mnogimi občinskimi svetniki, konzularni zbor, med njimi avstrijski konzul dr. Herman Pleinert, francoski konzul C. Neuville, italijanski generalni konzul marchese Gavotti, danski konzul Saša Knez, portugalski konzul Štrucelj, ataše češkoslo* vaškega konzulata g. Sieber, iz Zagreba poljski generalni konzul Barthel de \Vey* denthal, turški konzul Munir Ibrahim Bey, iz Beograda angleški trgovski ataše Murray Harvev, mnogi predstavniki gospodarskih in kulturnih korporacij, tako predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jela čin ml., predsed-nik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar, g. dr. Fran Windischer kot zastopnik Cen* rrale industrijskih korporacij, zastopniki Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in ar* hitektov, med njimi predsednik inženjer Avramovič, predsednik ljubljanske sekcije ing. Janko Mačkovšek in arhitekt Costape* raria s številnimi udeleženci sedaj v Ljub* Ijani zborujočega kongresa jugoslovenskih inženjerjev. dalje predsednik zagrebškega velesejma Šandor Alexander, direktor Teh* nične srednje šole v Zagrebu dr. ing. Ale* xander, direktor Tehnične srednje šole v Ljubljani g. Josip Reisner, direktor ljub« Ijanske direkcije državnih železnic ing. Kne* ževič kot zastopnik železniškega ministra, delegat finančnega ministrstva dr. Ivan Rup* nik, upravnik Narodnega gledališča Oton Zupančič, kakor tudi mnogi zastopniki raz« nih društev, tako zastopniki Jugoslovenske* ga Sokolskega Saveza, Slovenskega lovske* ga društva. Delavske zbornice, Češke indu* strijske zveze in še mnogi drugi.
Pred sejmskim uradom je predsednik velesejma z. Franc Bonač pozdravil v kratkem govoru navzoče predstavnike ter je povdarjal v svojem pozdravu glavni pomen letošnjega velesejma.
Govor predsednika g. Bonača
Imenom predsedstva ljubljansega velesejma Vas, velecenjena gospoda, ob slavnostni otvoritvi VIII. ljubljanskega velesejma, kar najprirčneje pozdravljam.
Ljubljana je s svojimi velesejjmi pokazala, da hoče obdržati sloves žarišča slovanske kulture in gospodarske incijativnosti. Moralni kakor tudi praktični uspehi naših velesejmov nas vzpodbujajo, da ji ta sloves ohranimo tudi za naprev Naše narodno, kulturno in gospodarsko življenje še dolgo ne bo moglo pogrešati tako važne institucije kot je ljubljanski velesejem. On združuje razmetane gospodarske sile v močno enotno vrsto, je predstavnik naše živlijenske sile in kot tak porok, da je pred nami bodočnost svetlejša od preteklosti in. boljša mimo sedanjosti. Ljubljanski velesejem poglablja gospodarske odnošaijp med posameznimi pokrajinami, vpliva poživljajoče na medsebojno trgovino in pospešuje zdravo tekmovanje med izdelki d omaČih tvomic in onimi iz tujine. Kakor zdravo drevo je pognala naša institucija nove korenike. Pritegnila je k sebi kmetijsko gospodarstvo in dala pobudo in sama pomagala organizirati pestre razstave naše umetnosti, higijene in športa. Velesejem pa tudi dviara državljansko in stanovsko zavest- Ob pogledu na tu zbrano in razstavljeno delo nešteviinih pridnih rok se v nas utruje vera, da čaka državo in narod s pridnimi in umnimi sinovi - delavci lepa bodočnost. Da si skujemo to lepšo bodočnost, je naša resna volja. Na državni upravi pa je, da nas v tem, nad vsem rodoljubnem stremljenju podpira z modro ekonomsko in finančno politiko.
Iskreno nas veseli, da je tudi naša oblastna samouprava pokazala popolno razumevanje za važnost naše institucije. Naj bo na tem mestu izrečeno oblastnima odboroma ljubljanske in mariborske oblasti prisrčna zahvala za dobrohotno pozornost in gmotno podporo, ki sta jo naklonila ljubljanskemu velesejmu.
Častita gospoda! Dragi nam gostje! Ne težeč za nikakim materijalnim in moralnim dobičkom si prireditelji ljubljanskega vele-Fejma ne želimo večjega zadoščenja, nego to, da bi razstava dosegla svoj namen in končala s častnim uspehom za naše gospodarstvo in nase kulturno življenje. Da se bodo te naše nade izpolnile, nam jamči živ interes, ki ste ga izkazali ljubljanskemu velesejmu s tem, da ste se v mnogobrojnem številu odzvali našemu vabilu. Izrekam vsem svojo najtoplejšo zahvalo in dobrodošlico, ki jo vežem po starem slovanskem običaju z željo, da bi se prav po domače počutili med nami.
Posebno iskreno mi je Čast pozdraviti g. ministra za kmetijstvo in vode Svetozarjls Stankovi6a. V zadoščenje nam je, da je kr. vlada odredila k otvoritveni svečanosti svojega Člana ter s tem dokumentirala pravo pojmovanje kulturnega in gospodarskega pomena naše prireditve.
Prisrčne pozdrave izrekam članom našega častnega predsedstva, obema gg. velikima županoma in gg. predsednikoma oblastnih odborov v Ljubljani in Mariboru.
Zahvaljujem se najudanejše za visoki obisk vsem zastopnikom civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti in reprezentantom inozemskih držav.
Iskreno pozdravljam Člane narodnega predstavništva, zastopnike ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora, stolnega mesta Ljubljane ter drugih občin, dalje zastopnike in gospodarje trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic ter vsih drugih gospodarskih korporacija
Kakor že od vsega početka, tako je bil tudi letos deležen naš velesejem najintsn-zivnejše podpore s strani našega vrlega novinarstva, za kar mu pri tej priliki izrekam globoko zahvalo.
V posebno vzpodbudo pri našem delu nam pa je naklonjenost prevzvišenega vladarja kralja Aleksandra L, ki jie tudi letos blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad našim velesejmom. Najspoštljivejše pozdravljam zastopnika Nj. veličanstva g. divizijskoga generala Nediča. Našemu prevzvišenemu vladarju pa zakličemo živio, živio, živio!
Gospod minister! Zahvaljujoč se Vam še enkrat za visoko čast, ki ste nam jo izkazali s tem, da ste nas osebno počastili s svojim obiskom, Vas prosim najvljudnej.e, da blagovolite otvoriti VIII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani.
Govor ministra Stankovića
Po končanem pozdravu je predsednik g. Franc Bonač še enkrat prisrčno se zahvalil ministru g. Stankoviču, da je prispel k otvoritvi v imenu kraljevske vlade ter ga naprosil, da otvori velesejem Poprej je še godba intonirala državno himno, nakar je minister gosp. Stankovic otvoril velesejem Minister je med splošno pozornostjo v svojem govoru nasla šal gospodarsko važnost velesejma ter je izvajal.
Ljubljanski velesejem spada med one institucije, ki jih je naie gospodarstvo ustvarilo po vojni, da v tem času, ko je bila izmena blaga zelo ovirana, ko naši trgovci in industrijci po večini niso vedeli, kaj naše gospodarstvo sploh proizvaja in v koliko more kritei svoje potrebe v domovini, pokaže svojo moč in stopnjo razvoja. On je bil pijonir v kraljevini SHS na tem polju dela in je služil drugim za vzor. V osmih letih svojega razvoja po zaslugi velike vrednosti in energije svojih pobudnikov je ta velesejem napravil našemu gospodarstvu neprecenljive zasluge. V prvi vrsti je nudil priložnost vsemu našemu narodu in inozemstvu, da spozna produkcijo lepo razvite slovenske industrije in napredujočega obrta, kot mednarodni sejem pa je dal našim industrijalcem, obrtnikom in trgovcem priliko, spoznati produkcijo naprednejših narodov in Je zato vplival na njihovo strokovno izobrazbo.
Dežela, v kateri se ta sejem vrši, naša Slovenija, je obdarjena z izrednimi prirod-nimi lepotami obenem pa je naša gospodarsko najnaprednejša pokrajina. Veliki deli industrije (mizarske, usnjarske, železarske in druge) so dosegle znatno stopnjo razvoja in tudi obrt se nahaja na taki stopnji razvoja, da zahtevajo njene izdelke celo v inozemstvo. Vse to ie doseženo po zaslugi delovne energije In inteligence slovenskega naroda v težkih prilikah.
Posebni razstavi, hotelirska in mizarska, ki sta prirejeni na letošnjem velesejmu, imata za naše gospodarstvo posebno važnost. Tujsko-prometna industrija, ki se zadnja leta pri nas vedno bolj razvija, postaja važen činitelj v našem gospodarstvu. Ta hotelirska razstava bo nedvomno mnogo prispevala k napredku, kajti poleg prirodnih lepot, na katerih je naša domovina bogata, mnogo orispevajo k povečanju tujskega prometa urejeni hoteli in kavarne.
Mizarstvo predstavlja pri nas v državi, ki dobiva iz svojih gozdov mnogo surovega materijala za ta del industrije, eno najvažnejših onih panog dela, ki imajo najpo-voljnejše prirodne pogoje za čim boljši razvoj, zato se mora s posebnim zadovoljstvom pozdraviti vse ono, kar pospešuje napredek te panoge. Nedvomno bo tudi ta razstava mnogo prispevala in mnogo koristila v vsakem pogledu.
Zato vlada z zadovoljstvom pozdravlja te sejme in razstave ter je vedno pripravljena, da jim naklanja vso možno moralno in materijalno podporo, kar ie tudi doslej delala v mejah možnosti
S tem in željo k čim večjemu uspehu, mi je čast proglasiti, da ie velesejem otvorjen.
Govor g. ministra so navzoči sprejeli s toplim odobravanjem, na kar je otvoritev velesejma pozdravil *v imenu zunanjega ministra načelnik trgovinsko konzularnega oddelka g. dr. Predić, ki je v svojem kratkem govoru naglašal, da zunanje ministrstvo posveča posebno pozornost razvoju naše trgovine, industrije in obrta. Čeprav je kraljevska vlada oficijelno po svojem uglednem članu zastopana, se je vendar zunanji minister odločil, da je poslal svojega zastopnika k svečani otvoritvi Ljubljanskega velesejma. Med zunangim ministrom in gospodarskimi korporacijami so ozke zveze, ker je "potrebno tesno sodelovanje gospodarskih korporacij za oja-čenje naših trgovskih zvez v inozemstvu. Zato želi letošnjemu Ljubljanskemu velesejmu čim večji uspeh.
Po otvoritvi so si gostje ogledali po-edine paviljone in se zelo pohvalno izražali o organizaciji velesejma in razstavljenih vzorcih.
Francoska sekcija na velesejmu
Letos ie na našem velesejmu prvič oficijelno zastopana tudi Francija in siceT s Francosko-jugoslovansko trgovsko agencijo, čije direktor je Slovenec g. France Mikolič. G. Mi'količ ie tudi organiziral francosko sekcijo na letošnjem velesejmu. Agence comrnerciale Franco - Jougoslave skrbi za trgovske zveze med našo državo rn Francijo. Čeprav je Jugoslavija zaveznik velike Francije, vendar so trgovski stiki med obema dTžavama še nerazviti. Vzrok temu je predvsem duševna usmer-
jtnost našega trgovca, ki iz stare navade naroča blago v Nemčiji, dasi bi dobil v Franciji iste izdelke, ki z nemškimi v kakovosti in ceni prav lahko konkurirajo. Da trgovski stiki med nami in Francijo niso živahnejši, so pa tudi krivi francoski trgovci sami. Francoski trgovec namreč ljubi udobnost in poštenost ter mu ni do kričeče reklame. Sele v zadnjem času so velike francoske tvrdke spoznale vpliv in pomen reklame in da bi jih Angleži in Nemci ne izpodrinili na svetovnem tržišču, so organizirale najširšo propagando in reklamo na vseh velesejmih in sličnih razstavah.
Tako so letos prvič zastopane na ljubljanskem velesejmu francoske tvrdke, ki so priznano najboljše in organizirane na nroderni trgovinski podlagi. Francoske tvrdke pa ne razstavljajo svoMh izdelkov samo iz razlogov neposrednega dobička. Hočejo predvsem doseči, da nastanejo med Jugoslavijo in Francik) čim živahnejši trgovski stiki. Zato iščejo zastopnike za svoje produkte v vsej državi. K temu bo gotovo pri pomogla tudi francosko - jugoslovanska komora, ki je bila ustanovljena nedavno v Parizu in ii predseduje francoski aktivni minister Louis Marin. Za čim intenzivnejše trgovske odnosaje med kraljevino SHS in Francijo se tudi prizadeva naš konzulat v Parizu s konzulom Janko-vičem. Francoska sekcija pa vrši še drugo velevažno nalogo v tem pogledu. Predstavljajoč nad 35 francoskih tvrdk, bo hkrati tudi informirala te tvrdke, kaj vse izdeluje in pridobiva naša trgovina In industrija. Tudi francoski trgovski In industrijski svet mora sprevideti, da potrebuje naše produkte
Francoska sekcija na ljubljanskem velesejmu bo torej gotovo pripomogla, da se bo francosko jugoslovansko duhovno prijateljstvo še spopolnilo s prijateljstvom v trgovskem smislu. To ji je tem bolj omogočeno, ker se trgovina med obema državama že razvija, saj se francoski kapital polagoma investira tudi pri nas in je zanimanje francoskih trgovskih in industrijskih krogov za naše rudnike, vodne sile in gozde izredno veliko.
Naše tvrdke in razstavljalci na velesejmu
SENZACIJA RAZSTAVE MERCED ES-BEN C!
V paviljonu G je letos avtomobilska razstava. Reči moramo, da je razstavljenih toliko lepih in elegantnih voz, da človek kar strmi in kupec se prav gotovo težko odloči za enega ali drugega. Razstavljeni so vsi tipi, avtomobili vseh oblik in vrst, turistovski, potniški, luksuzni in dr. nad vsemi pa dominira elegantni kabriolet Mercedes - Benc, voz, kakršnega še nismo videli v Ljubljani. Avtomobil je dvo- odnosno trosedežni damski luksuzni avto s prekrasno zunanjjo polituro, pleskan v beige in rdeči barvi. Avtomobil je izdelek slovite nemške tvornice Mercedes in dosedaj še ni nobenega takega v Ljubljani. Izdelan je naravnost frapantno, vse na njem se sveti in odseva, naravnost krasno kontrasirata obe barvi. Vsi eksterijeri in sploh zunanja slika elegantnega kabrioleta napravijo najboljši vtis in vsak lajik mora priznati, da je to voz, ki res vzbuja senzacijo razstave. Pa tudi notranje je voz sijajno izdelan, opremljen jje z vsem komfortom in tehničnimi napravami vseh vrst in kakor smo informirani lahko razvije hitrost nad 100 km na uro. Dasi je avtomobil luksuzni voz, v ceni ni pretiran in stane baje okoli 150.000 Din. Zastopstvo za Mercedes avtomobile za Slovenijo, kakor tudi za tipo Over-land, ima inž. TSnnies, Ljubljana.
BERLICEVA SPALNICA NA VELESEJMU.
V paviljonu E na velesejmu jie razstavil priznani in renomirani mizarski mojster Rok Berlič iz Zapuž pri ŠL Vidu prekrasno spalnico iz čresnjevega lesa. Spalnica, ki je vsa znotraj furnirana z mahagonijem, obstoji iz trodelne omare, vložene s steklom, psihe, dveh postelj, dveh nočnih omaric, okrogle mize, dveh stolov in enega naslanjača. Izdelana je v najmodernejšem slogu, popolnoma gladko in brez vseh okraskov, je pa kljub temu zelo elegantna in napravlja radi svoje masivnosti mogočen vtis. Spalnica je že včeraj in danes dopoldne, ko jie bil sejem otvorjen, vzbudila splošno občudovanje in priznati je treba, da tudi v ceni ni predraga. Pohištvo je razstavljeno v paviljonu E, koja 86. 84. Kdor se zanima za lepe spalnice, naj si ogleda kojo mojstra Berliča, ki je v ostalem v Ljubljani že popularna osebnost
TRIBUNA, TOVARNA DVOKOLES, VO, ZICKOV IN DR.
Kakor vsako leto, tako je tudi letos razstavila svoje izdelke tovarna 3 Tribuna«, ki je danes za izdelovanje otroških vozičkov in koles nedvomno največja tovarna v Jugoslaviji. Tovarna je bila ustanovljena pred 25 leti in sicer v Gorici. Vojna furija ji seveda ni prizanesla in po prevratu je lastnik, goriški Slovenec g. Batjel, svoje podjetje preselil v Ljubljano. Tovarna je radi dvojih solidnih izdelkov in izredno kulantnih cen kmalu zaslovela, podjetje je zelo ugodno prosperiralo in se širilo od leta do leta. Na Karlovski cesti je zdaj zgrajena povsem moderna tovarna, ki izdeluje vozičke, bicikJje, holenderje, tro-hinete, invalidske vozičke, vozičke za igranje za otroke in razne druge predmete. Vse to je razstavljeno v paviljonu G v vogalu tik predno se zavije na veselični prostor.
DAMSKA SPALNICA PRVIČ NA SEJMU.
V paviljonu E, tam, kjer je rastavila večina mizarjev svoje izdelke, je v koji 82
razstavila najstarejša šentviška tvrdka Anton Zalokar, ki obstoji že skoraj pol 6toletja, elegantno damsko spolnico iz mahagonijevega lesa, narejeno po načrtih arhitekta g. Oso-lina. Spalnica je nekaj ekskluzivnega in ekstravagantnoga, poleg tega izredno mična in krasno izdelana. Ves furnir je križasto vložen. Spalnica obstoji iz ene postelje, dveh mizic, ene trodelne omare, toaletne mizice, dveh stolov in nočne omarice. Pogled na elegantuo spalnico nudi res užitek in zlasti si bo ta takoj osvojila naše dame. Priznati je treba, da konkurira vsem inozemskim izdelkom,tako v ceni kakor v izdelavi.
Razstavo kanarčkov „Harcerjev"
{>riredi na sejmišču ob priliki letošnjega ve* esejma društvo za varstvo in vzgojo ptic* pevk v Ljubljani. Razstavljeni bodo ptiči* pevci lastne vzgoje. Na zapadni strani Afri* ke tvorijo gorski grebeni pogreznjene At* lantide, skupino Kanarskih otokov. Sosedje teh otokov so še Azori in pa Madeira. Na teh otokih vlada južna zmerno topla klima skozi celo leto enakomerna brez mraza in brez vročine. Tukaj je zibelka naših kanar* čkov, ki jih najdeš tako v palačah, kakor v bornih kočah. Divji kanarček (fringila ca* naria) se znatno razlikuje od vdomačenega. Ves je zelen, zgoraj sivkasto, spodaj ru» menkasto, perutnice so črnkaste, temnosivi rep je pa belo obrobljen. Hrani se z vsako* vrstnim sjemenjem, sočnim zelenjem in sad* jem. Glas mu je mehak, svež, melodičen. V svoji domovini živi kanarček v goščah kraj potokov, v sadnih vrtovih in po mestih. Kanarčka so prinesli v početku 16. stoletja v Evropo, kjer se je kmalu prikupil ljudem s svojim prijetnim petjem. Kanarčka ni ba# težko hraniti. Gledati je v prvi vrsti na to, da ima udobno kletko in v njej čistočo. Najbolj mu prija ne popolnoma suha, mir* na soba s primerno toploto. Kanarčki har* cerji so pa še celo občutljivi, nečist zrak, prah, dim ali prepih mu povzroči hripavost. Sveža mrzla voda učinkuje na nežni ustroj glasilke in dihalnih organov tako slabo, da težko oboli na dihalih. Voda naj ostane to* rej posebno v zimskem času vsaj eno do dve uri v sobi, predno se vloži v kletko. — Premrzla voda povzroča tudi želodčne in črevesne bolezni.
Prvi pogoj, da so ptiči zdravi, je pravil* no krmljenje. V prodajalnah dobiš navadno že pripravljeno krmo, mešanico raznih se* men pod imenom ekrma za kanarčke«. Slad* kosnednežu pa izredno ugaja sladkorček, dateljček, suh ali v mleku namočen prepe* čenec, ne brani se pa tudi trdo kuhanega jajčka Konoplja je zelo redilna, zato je pri* poročljiva le za suhe, vsled bolezni oslabele rekonvalescente. Zdravim pevcem pa ni po* kladari konolje, ki povzroča hripavost m odebelenje. Kanarčki vseh vrst radi jedo zeleno kresnico, kurja črevca in liste salate. Mokra, prepogostokrat dana zelenjava po* vzroČa grižo, nasprotno pa leči tudi zaprtje. Hruške in jabolka so tudi zdrava hrana Drobec sepe (Časa sepia), ki jo kupiš v drogeriji ali lekarni, naj kanarčku nikar ne manjka. Kanarček navadno živi 10 do 12 let, u čak a pa pri primerni hrani, pri dobri po* strežbi tudi dvajset let.
Ker bo ta razstava harcerjev lastne vzgo* je gotovo imela mnogo obiskovalcev, je po* trebno, da se interesenti seznanijo nekoliko pobližje s prvotno domovino in načinom življenja te ptice, v kar naj služijo te vesti ce.
— Slovenska moderna umetnost 1918 do 1928. bo naslov razstavi umetnin, ki bo prirejena v paviljonu »K« na velesejmu. Ta razstava bo pokazala razvoj naše moderne umetnosti po vojni. Kakšen odziv je slovenska moderna umetnost našla v inozemstvu in doma nam kaže najvažnejši del te neobičajne razstave, propagandni oddelek, Dekorativni oddelek bo v poedinfh vzorcih vseboval nekaj primerov sobne dekoracije, keramike, načrtov za kostume, vezinrne, pohištvo in več sceničnih osnutkov. Grafični oddelek bo poleg čiste grafuke pokazal razmeroma visoko stoječe tipografske izdelke in uporabno grafiko. Marsi-kak obiskovalec velesejma bo spoznal, da se tudi resnično okusna in umetnostno povsem zadovoljiva tiskarska dela izvršujejo pri nas doma po načrtih naših umetnikov. Knjižna oprema se je tudi po vojni dvignila Razstavo priredi novoustanovljeno društvo »Umetniška Matica< v Ljubljani, udeleži se je pa nad 30razstav-Ijalcev. Med njimi srečamo vsa najbolj znana imena.
— Oficijelni katalog letošnjega velesejma bo izredno lep in pester. Vsebina zelo zanimiva in poučna. Katalog bo najboljši pripomoček trgovcem in drugim pri dobavljanju blaga tudi po zaključku veJesejma. Istočasno pa je izboren vodič po Sloveniji.
Hitro prijet pustolovec
Pred dnevi sta zapustila po Notranjskem znana drzna tihotapca in razbojnika brata Jakob in Matevž Ris, pristna Cerkničana, zapore deželnega sodišča, kjer sta prestala večmesečno ječo. Na policiji so tfrna izstavili prisfkii potni list v domačo občino, toda doma nista nič kaj priljubljena in zato sta raje ostala v Ljubljani, kjer sta pričela pravo pustolovsko življenje. Jakob Ris, ki čokat in eleganten mladenič, je najel avto-taksi ter se peljal v družbi prijaznega kmečkega dekleta v Domžale, Kašelj in nazaj v Ljubljano. Zavozil je nad 1200 Din. Šofer je Jakoba končno pripeljal do neke kavarne, a tu mu je Ja&ob na zahtevo, naj plača avtornobfrsko vožnjo, kratkomaio odgovoril, naj plača še kosilo. S tem je Jakob šoferja odprava in izginil.
Te dni se je naš Jakob klatil na Mirju ter je zapazil pri neki novi stavbi ob zidu sloneti novo, okoli 2000 Din vredno kolo, ki jie bilo last gradbenega tehnika Antona Cerneta. Jakob je pograbil kolo, sedel nanj ter se odpeljal. Opoldne se je vozil po Rimski cesti. Nasproti je prišel lastnik ter ga prijel, rekoč: >Stojte! Kolo je mojelc Jakob mu je odvrnil: >Dobro! Tam na Mirjju pri Curku sem si ga izposodil. Zidarju sem dal 100 Din garancije!« Lastnik pa mu ni hotel verjeti ter je poklical v bližani stoječega stražnika, ki je Jakobt odvedel na policijo.
Prosveta
Ljubljanska opera
Baletni večer! »Ples le petje z vsem telesom«. Tako bi človek pričakoval v gledališča radosti, napetega razburjenja, zanosnega navdušenja, kadar pojejo naše marljive in vztrajne baletne plesalke, na čelu jim resnična, priznana umetnika VJček im VVisiakova, z vsem telesom. Koliko mladih, svežih, tudi lepih teles poje in vriska, a gledališče Je malone prazno in med publiko skoraj dologočasno razpoloženje. Kolik razloček med uspehom »plesov« v »Čardiaski kneginiji« ter med uspehi našega resničnega plesnega mojstra in naše prvovrstne primabalerine!
Zapisal sem že enkrat: Škoda truda in treskov! Naša publika nima smisla za balet no umetnost. Pričakoval bi, da se tudi naše občinstvo polagoma privadi in ogreje. A gre narobe: prvi baletni večer je gledališče vsaj jako dostojno napolnil, že drugi pa je ostal na cedilu. Dasi je bik) 1. dne v mesecu. Tuda z vremenom se nI mogoče izgovarjati. Cemu torej vsiljevati, česar občinstvo ne želi?
Res je, da Je bil program deloma že znan, toda prinesel je tudi dovolj novega, in tudi mane rečtj si človek rad ogleda vsaj dvakrat. Rimskega Korsakova »Cappriccio espamgnote« — v zboru spočetka ritmično netočen in premalo skladen — se hitro razvije Jako zanimivo. Nastop VVisiakove, Vlčka in Gotovina je izvTsteoi. Wiislakova združuje s kolosalno tehniko velik šarm, gracijo z neverjetno šibo svojega imenitno kultjviraoega telesa. In kdor je količkaj plesalca, mora občudovati Vleka zaradi njegovega izrednega znatni a in elegance v vseh mogočih plesnih gibih in skokih.
Ghopinove »Viaije« so bile v zboru še boljše, ves raizivoij temperamenten, nastopanje res lepo, točno, slikovito. Solista pa sta pokazala nove težke, vseskoz veleokusne in lepe umetnosti. Po svoji nacionalnosti sta zelo zanimiva in lepo ra-vanana Smetanov »O-bkroČak« in Zajčev-Baraino-videv vele simpatični »Svatovac« s srbskim kotom in prijertnim mešanim zborom. Seveda je naši publiki posebno ugajala MicaTSOva »Groteska«, ki sta jo izvajala VVisiakova in Vlček tako brav ur no in humor no, da sta jo morala ponoviti. Točka pa je bolj barska.
Piern6jeve »Impresije iz Music Halla« po zamisli Nižinske so mi pri premijeru boltj ugajale, dasi so jih izvajjali prav zadovoljivo. Originalnost .in pestrost kostumov po načrtu ar h. Iv. špinčiča, raznovrstnost kreacij, ki dajejo priliko, da se odlikuje zbor, ter ceri, kvartetu dueta in soli, pikantna glasba, zelo lepi nastopi Golo-vina atleta z izvrstno partnerico, ki ji ne vem imena, zlasti pa kreacije Vlčka in VVisiakove dajejo »Impresijonu« toliko zanimivosti, da jih človek  rad  gleda opetovano.
Gdč. VVisiakoiva je prejela po zasluženo u mnogo cvetja ter je bila z g. Vič ko m opetovano pozvana pred zastor.
Samo pavze so predolge; imamo pač premalo delavcev na odru in premalo solistov.
Dirigent g. A. Balatka in koreograf g. V. Vkček zaslužita vse priznanje. Fr. G.
Ljubljansko gledališče. Na prvo vele* sejmsko nedeljo se vprizori zvečer ob pol 8. uri v ljubljanski operi izborno uspela Kalmanova opereta crKneginja čardaša* pod taktirko kapelnika g. Stitofa v režiji g. Pov* heta in v običajni zasedbi. Opereta je polna lepih, lahkih melodij, predvsem dražestnih valčkov, po svojem dobrem sižeju pa skrbi za dobro razpoloženje občinstva. V drami pa je ob 20. uri prva repriza izvrstne angle« ške komedije «Fanny, tete, strici itd.» Popoldne v gledališču ni predstave.
<rHerman Celjski* se vprizori v pone* del jek dne 4. t. m. ob 20. uri v ljubljanski drami za abonente reda A.
Operna premiera. Koncem tedna bo v ljubljanski drami premiera Straussove opere <rSalome», katero je naštudiral za naš oder kapelnik g. Štritof, zrežiral pa gosp. ravnatelj Mirko Polič.
«Dobri vojak Švejk* v Ljuljani, švejk nastopi prvokrat v Ljubljani prihodnjo ne* deljo zvečer v dramskem gledališču. Za da« nes povemo le to, da kreira junaka Švejka eden naših najbolših igralcev, g. Ivan Cesar.
Mladinska predstava v ljubljanski dra* mi. V nedeljo dne 10. t. m. se vprizori v ljubljanski drami izvirna mladinska igra s petjem in plesi Josip Ribičič: «V kraljestvu palčkov«. To izredno ljubko mladinsko igro vprizore šolski otroci iz Kranja, ki so jo pred nedavnim časom igrali rudi na Kranjskem odru z največjim uspehom. Pri pred* stavi sodeluje orkester Narodne Čitalnice v Kranju. Predprodaja vstopnic se bo začeia sredi tedna Cene bodo znižane, dramske.
Slavnostna operna predstava Danes zvečer ob 20. uri je v ljubljanski operi slav* nostna predstava na čast udeležencem in* ženjerskega kongresa in otvoritvi velesej-ma v Ljubljanu Izvaja se moderna slovan* ska opera, delo ruskega skladatelja Sergija Prokofjeva: »Zaljubljen v tri oranže«. — Glavno vlogo kralja poje g. Betetto. Iz* med dam sodelujejo v solističnih partijah:
fa Mitrovičeva, Thierrvjeva, Medvedova, oličeva, Ribičeva in Ramšakova. Izmed go-spodov pa: Banovec, Kovač, Rumpel. Var* le, Janko. Opero dirigira kapelnik Štritof, režija pa je v rokah prof. O. Šesta Predstava je namenjena v prvi vrsti zunanjim go* stom, za domače občinstvo, ki se zanima za to vprizoritev, pa je predprodaja od 15. do 17. ure pri dnevni blagajni v operu
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo dne 3. junija ste v ljubljanskem gle* dalisču dve predstavi, V drami je zvečer ob osmih prva repriza angleške veseloigre «sFanny, tete, strici itd.», ki je pri premijeri izvrstno uspela — V operi pa je zvečer ob pol 8. opereta «Kneginja čardaša* v običaj* ni zasedbi: Poličeva, Ribičeva, Drenovec, Peček, Povhe.
Najboljše, najtrajoejše, sat« 18 najcenejše!
:    Stran C
tSCOVENSKI  NAROD* 'dne 2. junija 1928.
Štev. 1/6
•Dnevne vesti. I
0
SchicM
ter pent i novo milo
Ko spite
Vam ni treba imeti nikakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo mak) kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpentin milo
— Spremembe v naši vojskI. financ vani so: za poveljnika 32. pešpolka »N^ve-smjskega« dosedanji pomočnik poveljnika istega polka polkovnik Josip Pieifer, za poveljnika 33. pešpolka dosedan.i poveljnik 32. pešpolka polkovnik Konstantin Mag-dič, za pomočnika poveljnika 45. pešpolk-a dosedanji poveljnik 2. bataljona 39. pešpolka podpolkovnik Karel Dolenc, za poročnika poveljnika 46. pešpolka dosedanji poveljnik 2. bataljona 25. pešpolka podpolkovnik Josip Horvat, za pomočnika komandanta mariborskega vojnega okruga podpolkovnik Nasto Gjukič, dosedaj v službi pri komandi otočalkega vojnega okruga, za poveljnika 1. bataljona 10. pcšpo'ka »Takovskegac dosedanji komandir 1. Čete 4. pešpolka major Vilctor He&zl, za poveljnika 1. bataljona 21. pešpolka »Češkoslovaškega« major Vladimir Bošnjak, dosej v službi pri generalštabu komande 3 armijske oblasti, za poveljnika 4. bataljona. 23. pešpolka major Ivan Božič, doslej učitelj v pehotni častniški Šoli, za poveljnika 4. bataljona 30. pešpolka dosedanji komandir 45. čete obmejne trupe major Janko Aha-čič, za poveljnika 3. bataljona 36. pešpolka »Jelačica« dosedanji komandir 14. čete 49. pešpolka major Jostp Valce, za poveljnika 1. bataljona 42. pešpolka major Branko Pejič, doslej v službi pri komandi mariborskega vojnega okruga, za poveljnika 2. bataljona 55. pešpolka dosedanji komandir 7. čete 10. pešpolka major Franjo Luke, za poveljnika 5. divizijona osiješke arti-iierijskega polka 2. armijske oblasti podpolkovnik Mihajlo Lukanc; dosedanje dolžnosti sta razrešena in stavljena na razpoloženje vojnemu ministrstvu pehotna podpolkovnika Zvonimir Jambrec in Kruno-slav Pere; za namestnika začasnega sod-mfra moravskega divizijskega vojnega sodišča je imenovan brigadni general Vladimir Skubic, ki bo opravljal to funkcijo poleg redne službe.
— Avstrijski gostilničarji na ljubljanskem velesejmu. Da vrne obisk lanske gostilni-Čarske razstave v Gradcu tovarišem iz Jugoslavije, osobito onim iz Slovenije, je zveza gostilničarskih zadrug v Gradcu aranžirala za dan 5. junija obisk ljubljanskega velesejma. Tovariši iz Avstrije dospejo v torek ob 17.22 v Ljubljano. S kolodvora v mesto bodo spremljani z godbo, stanovanjske nakaznice prejmejo vsi že na kolodvoru, kjer je nastanjen poseben stanovanjski urad. Tovariši Slovenci in tudi bratje Hrvat je, pohitite dne 5. junija na ljubljanski velesejem, da pozdravite stanovske tovariše sosedne države. Osobito člane naše Zveze najuljudneje vabimo, da prispejo v torek v Čim večjem Številu v Ljubljano. Na programu drugega dne, 6. junija dopoldne, je skupni sestanek na velesejmu in ogled razstavljenih tehničnih pripomočkov in orodja za gostilničarsko obrt, popoldne pa obisk Unionske pivovarne in Centralne vinarne. Ministrstvo prometa je dovolilo vsem po-setnikom polovično vožnjo za obisk velesejma. Naj torej udeleženci pri izstopu v Ljubljani ne oddajo kart, marveč pridrže v svrho potrdila za povratno vožnjo. — Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
— Opozorilo vsem onim, ki iščejo drž. služb v Skoplju. Po poročilu velikega župana skopske oblasti se pojavlja v Skoplju dan na dan brez števila ljudi iz vseh krajev naše države, ki iščejo ondi službe po raznih državnih uradih. Vsi ti prosilci so napravili pot zaman, ker v državnih uradih v Skoplju nI nobenih mest; raiko potrošijo ti prosilci po navadi brez haska ves denar, ki so ga prinesli seboj, povsem pa nadlegujejo velikega župana v Skoplju s prošnjami, da jim z denarno podporo omogoči vrnitev. Veliki župan pa tem prošnjam ne more ustreči, ker nima za to nobenih denarnih sredstev. — Vsled tega opozarjamo vse prizadete, naj ne iščejo službe v Skoplju, da se izognejo neprilikam.
— Vpokojitev bivših avstro - ogrskih častnikov. Na temelju zakona o odstranitvi iz naše vojske nesprejetih častnikov bivše avstro-ogrske vojske je bilo z zadnjim ukazom vojnega ministrstva vpokojenih 26 častnikov.
— Komisija Drtfstva narodov v Splitu.
V četrtek ie prispela v Split komisija Društva narodov, ki ima nalogo skrbeti za higijeno na deželi. Komisija, v kateri so zastopniki raznih držav, bo pregledala vasi v dalmatinskem Primorju in Zagori.
— Poljski dom na Jadranu. Jutri odpotuje iz Varšave v Jugoslavijo večja skupina Poljakov, organiziranih v Udruženju prijateljev Jugoslavije in društvu Poljski dom na Jadrana]. Ekskurzije se udeleži 80 članov, med njimi več vseučiliških profesorjev, inženjerjev, umetnikov in zastopnikov poedinfh ministrstev. Poljaki se pripeljejo v SpHt 12. trn. kjer se bo vršilo na otoku Salti svečano polaganje temeljnega kamna za Poljski dom.
_ Sprememba imena železniške postaje. 2elezniSka direkcija je odredita, da se s 1. julijem spremeni naziv železniške postaje Cušperk, ki se bo imenoval odslej Račna.
— Vobrambo našega Jadrana. Pod visokim pokroviteljstvom prestolanaslednika Petra je priredila Jadranska straža loterijo, da zbere denarna sredstva za svoje patri-jotično delo. Prvo žrebanje te propagandi-stične loterijje se je vršilo 1. maja pod kontrolo državne oblasti v poslopju generalne direkcije državnih dolgov. Drugo glavno žrebanje se bo pa vršilo nepreklicno 7. in 8. septembra. Jadranska straža smatra za svoje dolžnost, da se tudi to pot najtopleje zahvali vsem onim, ki so ji pri delu marljivo pomagali, v prvi vrsti vsem državnim oblastim, privatnim ustanovam in zasebnikom kakor tudi prodajalcem srečk. Zahvaljuje se tudi uredništvom vseh listov za brezplačno priobifevanje raznih informacij in oglasov. Ker se bo namreč drugo glavno žrebanje te propagandistične loterije vršilo dne 7. in 8. septembra, opozarja Jadranska straža cenjeno občinstvo in vse svoje prodajalce, da je poslala s 1. junijem ponovno v promet
srečke svo^e loterije. Srečke se lahko dobe pri odboru Jadranske Straže v Beogradu, Miloša Velikega 14., v vseh bankah, večjih knjigarnah in kolekturah. Srečke, ki so bile kupljene za prvo žrebanje, veljajo tudi brez doplačila tudi za drugo glavno žrebanje. Poročilo o prvem žrebanju je bilo poslano vsem kupcem in prodajalcem srečk, a na zahtevo ga lahko dobi tudi vsak zasebnik brezplačno.
— Sprejem gojencev t pomorsko zrakoplovno šolo v Kumboru. Letos sprejme pomorska podčastniška šola v Kumboru 100 novih gojencev, mornarjev in mladeničev iz civilnega prebivalstva. Tečaj se prične 1. oktobra in traja dve leti. Lastnoročno pisane prošnje je treba poslati poveljniku šole.
— Drugi kongres za pospeševanje etične kulture. 19., 20. in 21. avgusta bo imel Vidovičev etični pokret v BeogTadu svoj drugi kongres, katerega se udeleži več tisoč pristašev tega pokreta, kakor tudi zastopniki kulturnih društev iz Češkos'ova-Ške, Švice. Francije in Amerike. Prvi kongres Vidovičevega pokreta se je vršil leta 1925 v Sarajevu in udeležili so se ga intelektualci iz cele države. Posledica tega kongresa je bila velik razmah kulturnega in prosvetnega dela tega pokreta v vseh krajih naše države.
— Ii državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni veterinarji Milan Rajpp*pri sres-kem poglavarstvu v Kastvu, Josip Šerbec pri sreskem poglavarstvu v Murski Soboti, Mihajlo Vahtar pri sreskem poglavarstvu v Višegradu in dr. Vladimir Arko pri sreskem poglavarstvu v Petrovaradinu.
_ Oviranje za preporod našega ljudstva Vidovičev prosvetni etični pokret prireja že osem let med našim ljudstvom predavanje, analfabetske tečaje, poučuje v večernjih in dopisnih šoiah, izdaja revije »Novi Čovjek«, »Novi Vidici«, »Kultura sela«, in »Napredek sela«. S tem vrši med ljudstvom važno kulturno misijo in človek bi mislil, da bodo državne oblasti ta pokret po svojih močeh podpirale. Toda naš davčni vijak ne pozna nobenega pardona In tako je naložil celo Vidovičevermi pokretu nad 200.000 Din davkov, dasi znaša vse njegovo premoženje komaj 3 do 4000 Din. Davčne oblasti so baje zaplenile v pisarni Vidovičevega pokreta mize in stole. To je kulturni škandal, ki je mogoč pač samo v naši državi.
— Vardar cigarete, paketirane v škatlicah po 20 kom. za časa velesejma v Ljubljani. Upr. drž. monp. ie z odlokom od 30. maja t. L dovolila, da izda za časa velesejma, tobačna tovarna Vardar cigarete, paketirane po 20 kom. v promet. Zahtevi glede paketiranja cigaret, po 100 kom. namesto 500, pa za sedaj še ne more ustreči. Upr. monp. bo pa storila vse, da se to vprašanje v doglednem Času povoljno reši.
— Kongres Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev In brodarjev. V dneh 9. in 10. junija se bo vršil v Splitu X. redni letni kongres železničarske organizacije UJNŽB. Kongresa se udeleže delegati m člani oblastnih organizacij Beograd-Zagreb Ljubljana, Subotica, Sarajevo in Split (bro-darji iz Dalmacije). Član! Udruženja imajo kot železničarji prosto vožnjo Odsotnost za kengres je zaprošena. Vse tovariše delegate in člane pozivamo, da zaprosijo za družinske člane proste karte službenim potom. Odhod 8. t. m. Cas odhoda sporočimo. — Oblastni odbor UJN2B. Ljubljana.
— Vreme. Danes dopoldne je bilo pravo jesensko vreme, toda barometer kaže, da bo dež kmalu ponehal. Danes zjutraj je kazal barometer 763 in je v dopoldanskih urah dosegel že 765 tako, da je pričakovati, da se bo vreme če ne danes, pa vsaj jutri obrnilo na bolje. Temperatura je znašala ziutrai 8 stopinj. Včeraj je bilo oblačno po vsej državi, v Mariboru in Zagrebu so pa imel? deževno vreme. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Zagrebu in sicer 25 stopinj. V Mariboru. Beogradu, Sarajevu, Skopifu in Splitu je bik) 24, v Dubrovniku 23, v Ljubljani 22 stopinj.
— Gradbena direkcija v LJubljani opozarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za montiranje in pleskanje železne konstrukcije in napravo mostišča železnega mostu preko reke Drine v Zvorniku, ki se vrši na dan 20. junija t. !. v računskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu Predračunska svota znaša 309.288 44 Din. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na oglasni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg št. I/II.
— Ljubitelji radia! Skoraj zastonj dobite Radio-aparat, če naročite srečke Zvezo obrtnih zadrug. Srečka stane 3 Dim. Žrebanje se bo vršilo 28. junija. — Naročajo se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Berhovnova ulica 10. pritličje, levo.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca meseca maja 1928 sledeče prispevke: I. Podružnice: Kostanjevica 225 Dfn; Sv. Pavel pri Preboldu 375 Din; Ribnica ž. 481.60 Din; Litija in Šmartno 1156.30 Din; Šiška. ž. 1365 Din; Brežice 180 Din; Ljubljana: šentpetrska ž. 12.500.45 Din; Šentpefcrska m. 1713 Dm; skupaj 17.996.35 Din. IT. Nabiralniki: Podružnica Trebnje 185.50 Din; gostilna Ko-šak, Ljubljana 73.70 Din; gost. Leop. Zupančič, Ljubljana 95 Din; razni nabiralnfki 11.10 Din; skupaj 365.30 Din. ITT. Razni pri* spevki: Šolska mladina Zidan most 50 Din; Čadež in Brcar, Ljubljana 100 Din; Dr. Drag. Treo, Ljubljana 100 Din; Fr. Martine, Ljubljana 25.50 Din; Tv Živec, Maribor 25 Din; Fr. Goričan, Višnja vas 20 Din; P. Hartman. Ljubljana 10 Din; A. Baker & Ko, Ljubljana 25. Din; St. Brodar, Ormož 30 Din; M. Pleterski, Cerlcrje 10 Din; Združene oljarne, Ljubljana 500 Din; Savinjska posojilnica, Žalec 100 Din; A. Moran, Račje 100 Din; Consulat de France, Ljubljana 50 Din; I. KarbaŠ, G. Radgona 10 Drn; Jos. Potočnik. Ljubljana 100 Din; K. Kovač, Stari trg 100 Din; Dr. Jos. Gfanfinfk, M. Soforta 30 Din; Jos. Jutraš, Maribor 10 Din; M. Cukala, Sv. Jurij 10 Dm; ing. A. Klinar, Ljubljana 60 Din; K. Kumar, Kam-
nik 20 Din; Dr. Fr. Kandare, Ljubljana 20 Din; C Majcen, Zidani most 50 Din; L. Sohwentner, Ljubljana 30 Din; Fr. Gorkič, Maribor 10 Din; Franjo Žagar, Rakek 1000 Din; Fran Dukič. Ljubljana 200 Dm; Fr. Krfcoč, Bled 50 Din; Poldka Bavdek, Vinica 40 Din; posojilnica v Črnomlju 100 Din; Meščanska korporacija, Kamnik 100 Dm; Jugoport, Rakek 15 Din; K. Miiller, Črnomelj 20 Din; Iv. Uranič, Retnje 10 Din; P. Osterc, Beltinci 30 Din; Bergodac & Ko, LJubljana 10 Din; Dr. Fr. Prislan Laško 50 Din; ing. Fran Tavčar, Ljubljana 100 Din; Iv. Rus, Grosuplje 50 Din; Fr. Kol ene, Rečica 30 Din; J. Robič, Lirrrbuš 10 Din; gospodična Milka 500 Din; Pristou & Bricelj, Ljubljana 100 Din; A. Koželj, Ljubljana 100 Din; Jos. Ogoreutz, Novo mesto 50 Din; A. Keršič, Ljubljana 30 Din; K. Vokač, Ljubljana 20 Din; Dr. R. Kušej, Ljubljana 25 Din; Slovenski Narod, Lmbijana 20C Din; Mulej & Ko. Bled 20 Din; Klub Primork, Ljubljana 300 Din; Dr. Iv. Lovšin, Laško 20 Din; gdč. Milka 100 Din; šolska mladina, Ižfkovci 70 Din: skupaj 4825.50 Din. Vsota vseh prispevkov 23.187.15 Din.
443-n
j 6        09       61
I Za cas velesejma ]
S se priporoča g
■ staroznana restavracija: S
■ g
i ,,Pr§ sestiei :
• („Pri zeksarju") 5
• V LjUfc J3IV3 t
■ *
iminmiiiimi imiiiiiiiiriiiiiim
iz Ljubljane
—lj Seja ljubljanskega občinskega sveta. V torek 5. junija ob 17. se vrši javna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so poročila finančnega, gradbenega, pravnega, policijsko-zdravsrvenega odseka in mnogi samostojni predlogi. Med drugim bo občinski svet razpravljal o prodajnai ceni 6% obligacijskega posojila, o zgradnji novih municijskih skladišč izven teritorija občine, o novem posojilu za napravo novih kanalov, kakor tudi o najetju posojila za razširjenje mestne elektrarne. V razpravo pride tudi poročilo o protituberkuloznem dispanzerju in o začasni namestitvi šolske poliklinike. V tajni seji se bodo obravnavala razna personalna vprašanja mestnih uslužbencev.
—1] Nettunske konvencije pred ljubljanskim občinskim svetom. Socijalistična delegacija v ljubljanskem občinskem svetu je poslala županu glede neuttunskin konvencij pismo, v katerem ugotavlja, da pomenijo te konvencije za gospodarsko življenje naše države najhujši udarec in da morajo socijalisti iz solidarnosti s kmeti in delavci Dalmacije podpreti dalmatinsko prebivalstvo v odporu proti nettunskim konvencijam Socijalistična delegacija prosi župana, naj da na prihodnji občinski seji tudi ljubljanskemu občanskemu svetu priložnost, da se resno, dostojno in odločno pridruži protestu zoper ratifikacijo nettunskih konvencij.
—I] AH ie res treba takega vznemirjenja? — Po predvčerajšnjih dogodkih, kjer je poKcija s pendreki gonila po ljubljanskih ulicah za čast našega naroda in države manifestirajoče omladino smo mogli misliti, da se bodo končno vendarle pormrirj duhovi, ko ne bo več neposrednih povodov za razburjenje. In takih povodov v resnici ni bilo, tako da je bilo včeraj dopoldne v Ljubljani popolrroma mirno. Toda snoči pa je prišel tak povod za vznemirjenje duhov prav od tam, odkoder bi ga smeli najmanje pričakovati Bflo je okoli pol sedmin, ki je bil promet v Aleksandrovi najživahnejši. pa sta se tamkaj pojavila dva policijska detektiva, 3d sta začela ustavljati šetalce, ki sta jih smatrala za akademike, In zahtevala od njih, da se ^egittmrrajo. Namen tega postopka je bfl jasen. Šlo je pač za to, da se ugotovi — seveda po mnenju obeh gospodov detektivov kdo akademikov je pri predvčerajšnjih manifestacijah bil soudeležen. Razum!jivo je, da je to vse prej
ko pornirljivo postopanje policije izzvalo med občinstvom veliko ogorčenje, in se je zahvaliti edino le razsodnosti našega visokošolskega dijaštva, da ni prišlo do demonstracij proti tistim, ki so na tak nerazsoden način razburjali javnost. Upamo, da se taki dogodki ne ponove več!
—lj Predavanje o komercijalizaciji železnic, ki ga bo imel g. ing. Ranlslav Avra-movlč, predsednik Udruženja jugoslovenskih inženjerjev, in arhitektov, pomočnik prometnega ministra n. r. in večkratni delegat naše države na raznih mednarodnih prometnih konferencah, se vrši danes, v soboto ob pol 6. url popoldne v veliki dvorani Kazine. Poleg članov Udruženja so vabljeni na to predavanje tudi vsi oni, ki se za stvar zanimajo.
—IJ Jubilej dela. Jutri praznuje 50-letnic o svojega poklica g. Ivan C i b e r, tiskarski strojnik v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Čestitamo!
—Ij Spored javne telovadbe na Taboru jutri, dne 3. junija je sledeči: Proste vaje ženske dece, moške dece in moškega naraščaja; vaje s kiji ženskega naraščaja: nastop vseh oddelkov v raznih skokih; igre moške in ženske dece; vaje s kratkimi kolebnicami članic; vaje na drogu, krogih in bradlji izvaja vrsta Članov; tekma moškega naraščaja; vaje na gredeh ženskega naraščaja; proste vaje članic in Članov. — Vspored je raznovrsten in zanimiv ter bo privabil vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo na Tabor. Po javni telovadbi bo sokolska zabava na telovadiŠču, v hladnem vremenu pa v notranjih prostorih Tabora. Dalmatinska klet s priljubljenim oštirjem posluje kakor običajno. — Vstopnina: Sedeži v ložah 20 Din, na tribuni 15 Din, ob telovadišču 10 Din, stojišče 5 Din. Kdor ljubi prijetno zabavo, naj pride na Tabor. Jedila in pijače — prvovrstne — bodo po zmernih cenah.
—Ij Zobni atelje dentista Ferdinada Pa-lovca, Kongresni trg 14, ne sprejema od 1. do 30. junija. 630-n
—lj Razstava tehničnih projektor. Na tehnični fakulteti v Ljubljani, Aškerčeva cesta 11, je prirejena ob priliki glavne skupščine Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov razstava projektov slušateljev. Razstava je dostopna tudi širšemu občinstvu v dnevih kongresa (od sobote dne 2. do vštev-ši pondeljka dne 4. t. m.) od 8. — 12. in od 14. — 18. ure. V teh dnevih so odprti v svrho splošnega ogleda po publiki, ki se za to zanima, tudi instituti tehnične fakultete, in sicer oh urah, ki so navedene v oficijelnem programu inženirskega kongresa.
—lj Promenadnl koncert muzike dravske div. obi. v »Zvezdi« v nedeljo 3, tm. ob 11. uri. Dirigent: Višji kapelnik dr. Jos. Čerin. Spored: 1. Muihvič: Srb, Slovenec in Hrvat. marš. 2. Flotow: Stradella, uvertura. 3. Zaje: Nikola Šubic Zrinjski. 4. jakl: Odmevi iz naših krajev, jugoslov. pesmi. 5 Siede: Rajanje lutk. 6. Fučik: Ideali sani. valček. 7. Cerin: Slovenski fantje, marš.
_ Medklubskj kolesarski olimp. propag.
odbor. Redna odborova seja se vrši v nedeljo dne 3. junija t. 1. dopoldne ob S uri 30 min. v kavarni Evropa. Z ozirom na wlo kratko dobo, katera nas loči do odhoda naših dirkačev na olimpijado, prosim najtočneje in polnoštevilne udeležbe. — Predsednik.
—lj Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat.
—lj Motoklub »Ljubljana« naznanja, da se je vsled deževja motociklistična dirka preložila na 10. juni t. L
—lj Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo na svoj pomladanski, celodnevni peš-izlet, združen z naraščajskim izletom in izletom moške in ženske dece, ki bo v nede-!io, dne 10. t. m. v priiazne VikerČe pod Šmarno goro. Celodnevno prehrano in pribor bo moral vzeti vsak s seboj; na razpolago pa bo tudi znameniti »Račič-gulaš« in na ražnju pečeno jagnje. — Obenem pozivamo svoje članstvo, da se v čim večjem Številu udeleži jutrišnje javne telovadbe b:atskega društva Sokola I. na Taboru. — Zdravo! — Odbor.
—1] Občeznana in renomirana prva kranjska vrvarna in trgovina s konopljo Ivan Adanrič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. je otvorila v Celju, Kralja Petra c. 33. podružnico, detajlno in engros specijalno trgovino vrvarskih izdelkov. Omenjeno tvrdko radi sotidnosti in Izborne kvalitete njenih   izdelkov   najtopleje priporočamo.
—Ji Pevski zbor Glasbene Matice, Načrt za jutrašnji izlet izpremenjen. Na glavnem kolodvoru ob pol osmih, s kamniškini vlakom do Trzina, nato čez Rašico na Komendo.
— Vsled slabega vremena se »Pomladansko slavje c Atene prestavi na prihodnji teden, dan se javi pravočasno po časopisih. — Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi
— Motociklistična dirka na dirkališču v Dev. Mar. v Polju je preložena ter se vrši dne 10. lunija t. I. 454-n
—IJ Najfinejše bluze: Kristoiič - Bučar.
62-T
—lj Razgledore nagrade. Rok za udeležbo pri žrebanju nagrad v znesku 50.000 Din se z ozirom na načrt, ki je objavljen v >Rai> gledut, ki izide v pondeljek, podaljša do 15. julija 1928. Kdor do izida te številke nima poravnane vsaj nekaj naročnine — ne dobi nobenega zvezka več! 449-n
—lj Edina ljubljanska zvonama Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, prej Sa-massa, razstavi na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2.—11. junija 4 zvonove skupne teže 2570 kg v glasovni sestavi D, Fis, A. H. Zastopnik zvonarne je vse dni na sejmišču. 447-n
— Sokol II. proslavi 17. t. m. 201etnico obstoja z delnim župnim zletom, razvitjem prapora, nastopom in akademijo. Po sporedu veselica s plesom. Godba Dravske divizije. V slučaju slabega vremena se proslava preloži na 24. junij. Zdravo!
455-n
—lj Državni osredn. zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani priredi v dneh od 2. do 11. t. m. veHco propagandno razstavo čipkarskih izdelkov in drugih ženskih roč-iirh del v svojih uradnih prostorih na Turjaškem trgu št. 4-1. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 14. do IS. ure. Vstopnine ni.
- ■—
Na Taboru ima Sokol I.
v nedeljo 3. junija svoj poletni praznik. Na* ša javnost v zadnjem časai tem rednim dru* štvenim nastopom ne posveča zadostnega zanimanja. Je res, da je društveno življe* nje danes silno — morda celo preveč — raz* mreženo, da sledi prireditev na prireditev. Neprijetna resnica je tudi, da je povojna miselnost mladine usmerjena predvsem na rekorderstvo posameznikov. Ne smemo pa nikdar pustiti z vidika velikih zaslug So* kolstva za narodno in človeško vzgojo v preteklosti in sedanjosti. Sokol hrani v sebi moč in zdravje, pogum in moralo volje, zmernosti, vztrajnosti. Sokol malo govori, vztrajno in tiho delo ga odlikuje. Sokol z načinom svojega dela vzbuja smisel za skupnost, brez stanovskih pregraj. Sokolska demokracija je podlaga za zdrav, sam oz a* vesten narod, za zdrave ideale človeštva. Motijo se oni, ki izrekajo sodbe o Sokol* stvu. sami pa se resnemu in težkemu delu v tej organizaciji niso približaJi in niso ime* h prilike od blizn premišljevati o veliki vrednosti sokolskega dela NaSa mladina je dobro poučena o naših nacionalnih problemih, v njej je ogenj in navdušenje, ki no vzplamti trenotno, ki gori stalno in se toplota in energija pretvarja v stalno fizio* no in moralno silo.
Vsi oddelki nastopijo. Koliko duševno* ga ip telesnega truda je v pripravah, koliko nevidne morale je \ tem zapopadene. — Nas t. \>; tudi vrsta najboljših bratov Sokola L, k. i se pripravljajo za mednarodno tekmo v Amsterdamu. Pomislimo: leto za le* tom podnevi vršitev poklicnih dolžnosti, zvečer pa posvetitev idealom resne mladi* nc, sokolski telovadbi in vsemu prosvetnemu in vzgojnemu delu, ki se nudi mladini v sokolskih prostorih. V Sokolu izbegavamo imena posameznikov, ker gledamo na celo* to, skupnost, toda ob tej priliki je treba povedati, da vrhunske izvedbe nekaterih brato' n h prvem mestu br. Primožiča, osup« nejo m zadivijo veščaka, starega preizkušenega telovadca To so izvedbe, ki zaslužijo ovekovečenja v filmu in bi bile v čast vsemu našemu narodu. Vse Sokolstvo je ponosno na brate te vrste in vsak misleči človek mora gledati s spoštovanjem na notranje moralno sile, ki se na zunaj manifestirajo v tako sijajni obliki telesne dovrše* nosti.
Zato kličemo naši javnosti in'članstvu Sokola L: Pridite, prepričajte se, pridite vsi! Odbor Sokola L
•S C O V E f\T S K T   NAROD* "dne 2. junija 1928. __Stran 5
Moda---
Letošnja pomladna in poletna sezona prinaša ženskemu svetu okusne in elegantne, obenem pa praktične lahke obleke, v katerih so dame brez kričeče zunanjosti privlačne in mikavne. Na sliki vidimo dva vzorca oblek, ki so letos najmodernejše.
„Oečva" se uveljavlja
Ideja slovenske dečve ah decte, naše narodne noše, ki je vznikla pred sedmimi leti, a takrat žal m mogla prodreti, zdaj triumfira. Prve dečve se pojavljajo vespovsod. Srčkane so, apartne, elegantne in šik. Res veselje in užitek nudi pogled na naše mladenke v dečvi, naši, po izvoru, kroju, vzorcih in barvali tej povsem samolastni produkcija.
Po izvoru, kroju, vzorcih in barvah smo rekli. Da, vsemu temu dečva popolnoma odgovarja. To je pristna narodna nošnja, narejena iz narodnega nageljnovega blaga, poleg tega odgovarjajoča vsem zahtevam duha časa in izredno praktična. Res mične so dečve, zasnovane na temelju naše narodne noše, povzete iz vzorcev naših mater.
Omenili smo, da je ideja dečve vznikla pred sedmimi leti. Že takrat so vrle naše narodne dame, ki hočejo narodu ohraniti njegove svetinje, zlasti narodmo nošo, orale ledino in skušale uveljaviti praktično slovensko narodno nošo, namenjeno vsem slojem, od preprostega seljaka do najbolj razvajenega meščana. Bil je prvi slovenski modni list »Vesna«, ki je že takrat propagiral »dečvo«, ki je že takrat skušal med rrarodom zbuditi smisel za domačo narodno nošo. Morda bi že takrat ta ideja, čije nositeljica je bila odlična naša modna refer en tinja gdč. Marija Šar-oeva, prodrla v široko javnost, da ni propadla prekrasna, dosedaj najlepša slovenska modna revija »Vesna«. Cim ie Kst propadel, je propadla tudi ideja slovenske dečve.
Toda ne za vedno. Seme, ki so ga vsejale naše narodne danne, je vzklilo. Po osmih letih, ko se je zdelo, da je dečva obsojena na smrt, se je pokazalo, da je to seme oadlo na rodovitna tla. Inicijativi gdč. Šarčeve je uspelo zopet zainteresirati vso slovensko javnost, za to idejo pa je pridobila tudi našo največjo nacijonalno-O'brambno organizacijo »Jugoslovensko Matico«.
Jirgoslovenska Matica je izvedla obširno propagando širom Slovenije, mobilizirala je ves svoj aparat, pritegnila k akciji tudi časopisje in kmalu je bil teren toliko sondiran, da je bilo računati, da se bo dečva v našem življenju uveljavila in zasidrala. In res! Zanimanje za dečvo je rapidno naraščalo, povpraševanje in zahteve po naši lastni narodni domaČi in praktični nosi so bile vedno večje in vodstvo, odnosno propagandni odsek dečvine akcije
je moral sedaj idejo tudi praktično realizirati.
Vzorce, krasne domače nageljnove vzorce, je napravil naš umetnik Maiksim Gaspari. Damam se je posrečilo, da so za svojo idejo pridobile Jugo-češko tvornico v Kranju, ki je v svesti, da gre za narodno akcijo, radevolje prevzela naročila za blago. Ta sedaj izdeluje vse blago za dečvo. Dečve izdeluje modni atelje gdč. Šarčeve. V posebnem oddelku ateljeja neprestano prirezujejo, delajo in šivajo, toda naroČila so tako številna, da atelje jedva zadošča vsem zahtevam.
Dečva obstoji iz krila in vprsnika, ošperlja in predpasnika. Črn baržunast trak krasi krilo, ošpetelj in predpasnik pa čipke. Za okras so tudi niikljasti gumbi. Kot poletno oblačilo je dečva nedvomno zelo praktična, poleg tega cenena — saj stane najdražja obleka iz svile nekaj nad 300 Din. Namenjena je vsem ženam, materam, mladenkam hi deklicam vseh slojev in bo radi svoje narodne karakteristike nam samim v ponos, tujcem pa v občudovanje.
Francozi proti tikaniu
Pariz je oni dan zvedel, da bolniško osobje bolnike na klinikah tika. Šef socijalnega skrbstva je izdal okrožnico, s katero se ta navada enkrat za vselej prepoveduje. Zdravnike in strežnice opozarja, da bolniki niso samo bolni, marveč često tudi nesrečni in da bi lahko smatrali tikanje za omalovaže* vanje ali celo preziranje. Pariški listi so takoj pograbili to priliko in načeli vprašanje družabnega občevanja sploh. Na dolgo in široko razpravljajo o tika« nju iz filozofskega in socijalnega vidi* ka. Mnogo gradiva so dobili pariški novinarji tudi v skorajšnjem sklicanju novega parlamenta. Francoski poslanci se večinoma tikajo. To je ostanek re* volucijonarnega konventa, ko je bilo tikanje obvezno kot simbol enakosti. Tikal se je tudi poslanec s svojimi vo* lilci in nasprotno. Ta navada je izgi* nila, toda kmetskim volilcem poslanci še vedno pravijo «gospod», nagovarja« jo jih po imenu in pridenejo kvečjemu še «mon vieux».
Da navaja tikanje k verbalni ležer* nosti in k ležernosti sploh, je stara stvar. Reprezentativne korporacije, ki si hočejo ohraniti moralni kredit, ne morejo zanemarjati svojega družabnega nivoja in torej tudi ne podcenjevati
Umazane roke
umiti od olja fe navadno zelo teško. — Naj' *s lažje je, in poleg tega za roke oopolnoma ne-
škodljivo, če se vzame
Schicht-oT Ominol
Nevrastenlk.
Zdravinik pacijentu:
— Ce hočete ozdraviti, morate biti vedno dobre volje. Najbolje je, če morete med delom prepevati.
— Saj nič drugega ne delam, gospod doktor, pa vendar ne pomaga.
— Kakšen pa je vaš poklic?
— Operni tenorist sem.
Slepo črevo.
— Gospod doktor, ali je res, da slepo črevo prav za prav nima za človeka nobenega pomena?
— Kakor se vzame. Za bolnika ga res nima, za zdravnika ima pa včasi zelo velik pomen.
V družbi.
— Če se ne motim, je oni gospod v kotu, ki tako živahno kramlja z damo v svileni obleki, vaš dober znanec.
— Da, zelo dobra znanca sva.
— Torej bi ga morali posvariti. Ono damo poznam, zelo prepirljiva je in povrhu še bedasta.
— Prav pravite — to je moja Žena.
Žid zna.
Nekoč so vprašali Rotschilda, kako je zaslužil toliko denarja. Žid je odgovoril smeje:
— Kupoval sem. ko so drugi prodajali ,in prodajal, ko so vsi kupovali.
Rosa.
— Kdo mi pove, kako je nastala rosa? — vpraša učitelj učence. Ves razred se globoko zamisli. Kar vstane v zadnji klopi Janezek in pravi:
— Jaz vem, gospod učitelj. Zemlja se je tako hitro sukala okrog svoje osi, da se je začela potiti.
Dobro ga je zavrnila.
— Gospodična, vedno mislim na vas, noč in dan sanjam o vas.
— Ah, zdaj pa že vem, zakaj imate vedno tako zaspan obraz.
Kurtoazija v plesni dvorani.
Pri čarlestonu se kaj rado zgodi, da stopi plesalec plesalcu na nogo. Ko se je dvema plesalcema pripetila taka nezgoda, je oni, ki ga je zabolelo kurje oko, vzkliknil:
— Kaj mislite, da sem svoje noge ukradel?
— Tega ne morem misliti ker bi si bili gotovo izbrali lepše.
Pojasnilo k zakonu o državnem prometnem osobju
članom \ vednost!
V zadnjem času se raanašajo osobito m*d slovenskimi železničarji v Ljubljani razne govorice, da je Ministrstvo za promet izdelalo novo novelo k postojećemu zakonu o državnem prometnem osebju. To novelo oz. osnutek so baje dobile nekatere osebe.
Na podlagj točnih in popolnoma verodostojnih informacij ugotavlja Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana, da je dotični osnutek nove Uredbe isti, ki ga je sestavila ministeri-jelna komisija do konca februarja t. 1. Ta osnutek je Centralni odbor UJNŽB na podlagi širše konferenca deleagtov vseb oblastnih odborov UJNŽB v Zagrebu z dne 4. maja in 6- marca t. 1. dne 8. marca 1928 t posebnim spremnim pismom odklonil in istega dne predložil Ministrstvu za promet točen osnutek novega zakona za državno prometno osebje. Poročilo je bilo objavljeno v Glasniku štev. 6 od 15. marca t. 1. na 4. in 5. strani
Drugega osnutka Ministrstvo za promet nima izdelanega in bazira omeojeni osnutek na poblastilu ti. 326 sinančnega zakona za leto 1927-28, ter je to pooblastilo s koncem marca 1928 prestalo. V sedanjem finančnem zakonu ima vlada v čl. 344 pooblastilo za izmenjavo občega zakona o javnih nameščencih in zakona o državnem prometnem osebju. Dosedaj niti Ministrstvo pravde niti naše ministrstvo nista izdelala še nobenega norega osnutka. Ako kdo med slovenskimi železničarji raznaša razne senzacije o najnovejših osnutkih je to samo slepomišenje in be-ganje slovenskih železničarjev.
Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev je že meseca februarja 1928 imelo osnutek, s katerim se hočejo danes šopiriti posamezne osebe, v pretresu ter so delegati vseh Oblastnih organizacij UJNŽB o tem osnutku sklepali. Toliko vsemu Članstvu v vednost s pozivom, da naj se ne da begati in naj ne verjame raznim neosnovanim in neutemeljenim r<gitacijam raznih ljudi, ki nikogar ne predstavljajo in se brez potrebe širokoustijo.
Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN. I.
Tvrdka Oberzohn.
«520 funtov p. a.
Za takojšen nastop iščem taj* nico za kemijski laboratorij. Biti mora mlada. Strokovno znanje ni potrebno, pač pa odhodno izpri* čevalo kake javne šole o presta* nem izpitu iz fizike in anorgan* ske kemije. Prednost imajo da* me iz rodbin znanstvenih krogov. Za enkrat zaželjene le pismene ponudbe. Poštni predal 9754 Dai* fy Megaphone. Ce bo potrebna osebna predstavitev, se povrnejo potni troških s postaj v okrožju sto petdeset milj od Londona.*
Dober prijatelj je poslal list, v ka* terem je bil objavljen gornji oglas, v Heavytree*Farm. Oglas je bil obrobljen z modrim svinčnikom.
Mirabela Leicestrova je časopis na* šla na divanu, ko se je vrnila s krmlje* nja kokoši v hišo. Mislila je, da ga ji je poslal alingtonski zemljiški mešetar. Ob sleherni priliki je obračal njeno pažnjo na inserente, ki so se zanimali za cenene farme. Neka slutnja ji je pravila, da bi se je možak rad iznebil
in da bi hotel videti na njenem mestu manj siromašnega posestnika.
5 prašnimi prsti jc pretrgala ovoj in se je, z mislimi še vedno pri meše* tarju, zatopila v čitanje oglasov. Hitro je preletela stolpec «Kupijo se pose* stva».
Bilo je med drugim več «gentlema* nov, ki bi hoteli kupiti majhno kmetijo v kakem lepem okraju*, toda noben oglas ji ni bil po godu in že se je jela čuditi, čemu je varčni možak potrosil dva penija in pol za poštnino in list — ko ji je oko obviselo na modro obrob* ljenem oglasu.
«HuraU je vzkliknila Mirabela in ustnice so se ji poŠkrlatile od razburi jenja in začudenja.
Teta Alma je vznemirjena pogleda* Ia iznad svoje zbirke časopisnih izrez* kov, ko je Mirabela planila v sobo.
«cTo je zame!» je rekla le*ta in poka* zala s prstom na oglas. «Mlada sem — brez izkustev — imam izpričevalo z višje dekliške šole — in očka je tudi nekaj veljal v znanstvenem svetu. In — Alma —, stanujeva natančno sto in štirideset kilometrov iz Londona«.
'cO ti nedolžnost!« je odgovorila te* ta Alma, dama, ki je bila s svojo mrša* vo in neprijazno pojavo strah vseh krošnjarjev in poljskih delavcev, čeprav je bila pohlevna kot jagnje.
«Ali ni čudovito, teta? Tako se re* šiva iz vseh stisk. Kmetijo prepustiva Marku, preseliva se v naše stanovanje v Bloomsburvju... in si bova enkrat ali celo dvakrat na teden lahko privo* ščili gledališče...»
omena družabnih norm in oblik. Ti* ati se z ljudmi, o katerih vemo samo, da so «ckolegi», je zelo nevarno, ker se kaj rado pripeti, da zatisnemo eno oko, če se tak «Kolega» spozabi in zagreši kako netaktnost ali celo prestopek. Pa tudi, če stvar ne gre tako daleč, ima lahko tikanje slične posledice, kakor če j bi hodili v družbo dosledno brez suk* njiča. Tikanje bi moralo biti sploh orne* j eno na slepo ljubezen in slepo spošto* vanje. «Tikam Boga in kralja, svoji že* ni pa pravim vi.»
Tikanje je najbolj obijačno v druž* bah, čijih člani se razidejo in se nikoli več ne srečajo. Tikajo se dijaki in vo* jaki. Sicer pa ne kaže soditi o tikanju tako strogo, kakor sodijo Francozi. Na* redniki v pokojni Avstro*Ogrski so vi* kali vojake, toda vsi, ki smo imeli ž njimi opraviti, vemo dobro, da v dru« žabnem pogledu niso bili posebno ugla* jeni.
Aforizmi
V ljubezni je konec vsega od tre* nutka, ko on ali ona pomisli, da je lo« čitev nemogoča. Reči: Ko je ne bom več ljubil, pomeni da je ljubezni že konec.
Oklevati z ločitvijo pomeni tisoč« krat ločiti se in tisočkrat raniti srce. Kakor povsod, tako je tudi v ljubezni najbolj zaželjena najkrajša smrtna borba.
Iz stare ljubezni se da napraviti vse, celo nova ljubezen, nikoli pa ne prija« teljstvo.
Devištvo brez nedolžnosti je kabi* netni trik naše civilizacije. Barbari, ki so oskrunjali v premaganih mestih že* ne in dekleta, so puščali za seboj ne* dolžne brez devištva. V delikatnosti načina je nedvomen napredek.
Človek nikoli ne ljubi tako, kakor je ljubljen. Zato je treba v ljubezni da* ti vse in ničesar zahtevati.
Modni atelje Hitv
V zadnjih letih se je tudi slovenska moderna žena otresla provindjalizma. V njenem okusu je nastal prevrat in dvignila se je v tem pogledu na nivo mednarodno priznane elegance v oblačenju. Njene zahteve so vedno večje ob želji, da bi se mogla postaviti ob stran svojem tovarišicam v največjih svetovnih modnih središčih.
Ko pride sezona in E j priroda okrasi, hoče tudi dama z lepo in okusno toaleto okrasiti naša divna šetališča in ulice ter pred vsem sebe, saj velja kakor nikdar poprej stara prislovica, da obleka dela človeka. Gotovo je, da se spozna okus dame po načinu oblačenja: Njena obleka priča o njenem okusu in estetični kulturi. Taki dami z izbranim okusom more ustreči le prvovrsten atelje, kakršen je atelje Hity, d. z. o. z. v Vegovi ulici, ki je pravcata umetniška delavnica damskih oblek, plašcev in kostumov, odli-kujocih 6e po harmoniji v kompoziciji. Po-slovodkinja ateljeja gdč. Albina Hity pose-ča pogosto vsa evropska modna središča; nedavno se je vrnila iz Pariza, od koder je prinesla najnovejše modne ideje, po katerih atelje ustvarja modele za svojo izbrano klijentelo. Atelje Hity, d. z. o. z. je s svojimi modnimi kreacijami prvi v Sloveniji in si je že večkrat pridobil javno priznanje.
Humoristični kotiček
Taka je moda.
Stari gospod zabavlja v družbi na vse pretege čez modo.
— Poglejte ono mlado gospodično v športnih hlačah, z bubi glavico in cigareto v ustih. Ta mora imeti res imenitne roditelje, da vse to trne.
— Oprostite, gospod,  vi napadajte mojo hčerko.
— Ah, pardon! Oprostite gospod, nisem vedel, da ste njen oče, zaječija starec.
— Nobenega pardona! Sioer pa nisem njen oče, marveč mati.
Pred sodiščem.
— Ali je res, da ste trdili o sosedu, da je lopov in tolovaj?
— Prosim, slavno sodišče, res je že, toda trdil tega nisem.
Alma je še enkrat prečitala oglas. »Ponudba kaže, da je dobra,» je menila s svojo običajno rezervo, «če* prav se ne morem kaj sprijazniti z mi* slijo, da bi ti šla v službo. Tvoj pokoj* ni oče...»
«... bi me bil nagnal v mesto in zvečer bi bila že nameščena,» je od* ločno izjavila Mirabela.
Toda Alma ni bila teh misli. Lon* don je bil poln pasti in v mračnih uli« cah je na vsakem koraku prežal zloči* nec. Ona je bila vedno nesrečna, kadar* koli je morala v London.
«Pred tremi leti sem bila tam, ta* krat, ko so oni strašni »Štirje pravični možje' strahovali mesto,» je pripove* dovala in Mirabela, ki je svojo teto ljubila, je pazljivo poslušala istorijo, ki jo je slišala že bog zna kolikrat.
<rVes London se je tresel pred nji* mi. V mraku se nihče ni upal niti na cesto, ker ni vedel, ali se bo še živ vrnil domov! ... In če pomisliš, da so jih izpustili iz ječe! Tako se zločincem daje potuha.»
«D raga moja!» — to je bil stalen Mirabelin odgovor — «saj oni niso bili nikaki zločinci! Bili so pošteni, imoviti ljudje, ki so svoje življenje stavljali na kocko, ds so kaznovali one, ki so se umeli izmuzniti iz starih in nerodnih prstov Zakona. Pomilostili so jih zaradi uspehov, ki jih je domovina imela od njih za svetovne vojne. Eden od njih je tri mesece deloval v nemškem voja« škem uradu, sploh ps niso bili štirje, nego le trije. Jaz bi dala ne vem kaj,
da bi se ž njimi seznanila. Prijazni dečki morajo biti.»
Če se je teta Alma zmrdnila, njen obraz bogme ni bil prikupen.
Mirabela se je ozrla stran.
aVsekako je gotovo, draga moja, da jih ni več v Londonu, in sodim, da lahko brezskrbno spiš!»
«In kača?» je mračno vprašala go* spodična Alma Goddardova.
Če je bilo kaj, kar se ni smelo orne* niti nikomur, ki je bil namenjen v Lon* don, je bila ta kača.
Šest milijonov ljudi je vsako jutro vstalo, razgrnilo jutranje liste in s str a* hom iskalo vesti o kači.
Osemnajst dnevnikov ni niti en dan pozabilo zabičevati svojim čitateljem, naj bodo vendar pametni, češ da je nji* hov strah zgolj otročji, čeprav vzne* mirljiv znak nagnjenja današnje dobe k nervozi; tudi so redno priobčevali najnatančnejše podrobnosti o črni <rmambi», o njenem načinu življenja in o njenem nenavadno strupenem piku in so zaradi te istorije vzdrževali cel štab poročevalcev.
Ta črna mamba, ki jo štejejo za najstrupenejšo afriško kačo, je bila ne* ke hladne in meglene marčeve noči po* begnila iz zoološkega vrta. In prav za prav bi zadeva morala biti s trovrstično beležko spravljena s sveta, če bi ji dru* gi dan sledila nova beležka v treh vrsti* cah, kjer bi se čitalo, da so kačo našli mrtvo na zamrzlih tleh — zakaj ni je mambe, ki bi brez škode prenesla tem* peraturo pet in sedemdeset stopinj Fahrenheita,
Toda druga beležka ni nikdar zagledala belega dne.
Dne 2. aprila je našel stražnik pred neko hišo na Ormovem trgu na tleh le* žečega neznanca. Izkazalo se je, da je bil poznani in na videz premožni bor* zni senzal po imenu Emmett. Mož je bil mrtev. Na oteklem obrazu je imel dve jedva zaznavni majčkeni ranici ka* kor od vboda z iglo. Znan učenjak, ki so se nanj obrnili, je izjavil, da je mo« žak umrl na posledicah kačjega pika, in sicer pika neke zelo strupene kače. Noč je bila mrzla in mož je bil — brez spremstva — v gledališču. Njegov šo* fer je povedal, da je gospodarja ostavi! v najboljšem razpoloženju na pragu pred njegovo hišo. Ključ, ki ga je mrt« vec imel v rokah, je pričal, da je bil pi* cen, še preden je avto okrenil. Ko so pregledali njegovo zapuščino, so našli, da je Ml pokojnik v brezupnem financ* nem položaju. Ogromne vsote, ki so bile dvignjene v njegovi banki, so izgi* nile brez sledu.
Jedva se je London nekoliko opo* mogel od tega vznemirljivega dogodka, ko je kača vsekala v drugič. To pot se je zgodilo ob belem dnevu, njena žrtev a je bila iz nižjih slojev, čeprav ne rezmadežne preteklosti: neki bivši kaznjenec, skitalec brez novca in stre« he po imenu Sirk. Hvdeparški paznik ga je videl, ko se je nenadoma zgrudil. O kači nikakega sledu. Tudi sicer ni bilo žive duše v njegovi neposredni bli* zini. Tokrat je kača ostavila svoj sled na zapestju — dva drobcena pika dru« gega tik drugega.
Stran 6,
.SLOVENSKI   NAROD« "dne 2. junija 1928.
Ste*.   126
Mercedes-Benz!
Hotomobilska razstaoa na sejmu
Paviljon G.
1108
Inž. Tonnies. Ljubljana.
Tomaž Bata - evropski Ford
Zanimivi podatki o največji evropski tovarni čevljev in njenem lastniku. — Neverjeten razmah   mesteca Zlin.
Moravsko mestece Zhn, ki je štelo fw> prevratu komaj 4.000 prebivalcev, letos prvega maja pa že 16.200. se po pravici imenuje Bat ovo mesto. Zgodovina čeških mest »ne pozna primera tako naglega razmaha in porasta. Niti ameriška mesta se ne morejo pohvalili s 100 do 300 odstotnim porastom prebivalstva v tako kratkem času. Regulacijski načrt ZKma predvideva, da bo štelo mesto leta 1934. že 50.000 prebivalcev. Leta 1894. je bilo v Zlimi 499 hiš, 1. 1915. 640, leta 1920. 672. leta. 1925. 759, letos 1. maja pa že 1345. Večina novih hiš pripada znani Batovi tvornici. Leta 1922. je imela Batova tovarna pet poslopij, zdaj ima pa že 31 velikih poslopij in vsako l'eto zgrade deset novih. Letos gradi več novih stanovanjskih hiš in šolskih poslopij, poleg tega pa devetnadstropno poslopje, v katerem bo tovarna za kavču ga s te čevlje in 45 metrov visoko skladišče, ki bo prvi nebotičnik na Češkoslovaškem.
Zim se ima zahvaliti za svoj razmah izključno Batovi tovarni, ki se z neverjetno naglico razvija in širi. Leta 1894. je imel Bata 50 uslužbencev, leta 1915., ko je tovarna delala že za vojme dobave, 2.000, L 1925. 5.200, zdaj jih pa ima že nad 12.000. Vsak dan izdela Batova tvornica nad 75.000 parov čevljev. Leta 1925. je znašala dnevna kapaciteta 25.000 parov, 1. 1920. 8.000, med vojno pa 5.000 parov. Že prihodnje leto namerava Bata svoje podjetje tako razširiti, da bo izdelovalo 100.000 parov čevljev d«nevno. S tem pa še ni rečeno da bo razmah te največje tovarne čevljev v Evropi končan, kajti meje razvoja gredo v neskončnost. Saj potrebuje samo Češkoslovaška letno najmanj 40 milijonov parov Čevljev. Povpraševanje po obutvi je tako veliko, da se lahko proizvodnja poveča skoro do neskončnosti.
Bata in čevljarji
Eno najkočljivej-ših vprašanj narodnega gospodarstva je vprašanje razmerja med industrijo in obrtom. Že od nekdaj se govori, da industrija ubija obrt. Ljudje govore, da Bata uničuje čevfljairje tako, kakor je nekoč tekstilna industrija uničevala tikalce. Začetkom 19. stoletja so razbijali obrtniki v Not-'fjoghaimu, Leedsu in Manchestru stroje, v katerih so videli največje zlo. In vendar je angleška tekstilna industrija v kratkem zaposlila desetkrat toliko delavcev, kolikor je bilo poprej v celi Angliji tkalcev. Isti primer vidimo v odporu voznikov proti železnici in zdi se, da se bo zgodovina ponavljala tudi v boju čevljarjev pirofci Bati. Gospodarstvo v svojem bistvu nt sentimentalno. Čuvstva v gospodarskem življenju ne odločujejo. Na Češkoslovaškem je 50.000 čevb'arjev, ki žive večinoma res v slabih razmerah. Toda s tem še ni rečeno, da je treba ustaviti industrijo, ki izde-•torje cenejše in boljše čevlje. Vsaka proizvodnja, k.i se da organizirati bolje in ceneje tovarniško, mora izpodriniti obrt. Toda na drugi .strani se pojavljiao nešteti novi obrti. V Zlinu rastejo obrti kakor gobe po dežju in kdo ve, če ne bo Bata v nekag letih sam zaposlil 50 ali pa celo 100.000 čevljarjev.
Gospodarski pomen Zlina
Proti temu minusu stoji ogromen pkis tovarniške proizvodnje. Pred vojno Avstrija skoro sploh ni izvažala čevljev. Leta 1924. je izvozila Češkoslovaška 2,139.550 parov čevljev v vrednosti 119,140.548 Kč. Leta 1927. je znašal izvoz že 11,266.819 parov v vrednosti 641,171.401 Kč. Češkoslovaška, ki je bila pred tremi leti na četrtem mestu med največjimi svetovnimi izvozniki obutve za Anglijo, Ameriko in Nemčijo, stoji zdaj na prvem mestu. Izpodrinila je Anglijo iz njenih lastnih kolonij, vzela je Nemčiji bogata tržišča in zdaj uspešno konkurira z nemško čevljarsko Industrijo celo na domačem trgu. Dokler ni bilo v Z\kvu Batove tvornice, je
bil ta kraj zelo siromašen. Ljudje so se preživljali večinoma s poljedelstvom in obrtništvom. Zdaj zaposhrje Bata 12.000 delavcev, v svojih prodajalnah, ki jih ima 450, pa 3.000 uslužbencev. Batovi uslužbenci so večinoma oženjeni tako, da lahko mirno rečmo, da živi od Ba-tovega podjetja nad 40.000 liudi. Na Ba-tovo tvornico je navezano zdaj mnogo malih obrtniških podjetij, kajti tovarnar rabi vsak dan 1.000 kvadratnih metrov kože in usnja, 1.000 kvadratnih m blaga, milijone metrov sukanca, ogromne količine laka, barv, papirja, lesa itd.
Zanimive številke
V Zlinu se je pojavilo mnogo novih podjetij, ki zelo dobro uspevajo. V hotelih je zelo težko dobiti prenočišče, ker je mesto vedno polno tujcev. Da pomeni ogromna tovarna srečo za prebivalstvo, pričajo že hranilne vloge. Leta 1920. so imeli ljudje na hranilnih knjižicah 3,975.000 Kč, leta 1925. 34,020.000, lani pa že 79,904.000. Na enega prebivalca je odpadlo 1. 1920. povprečno 851 Kč, leta 1925. pa že 1.252, dočim odpade v celi Češkoslovaški 2252 Kč na glavo. Leta 1915. je bilo v Zlinu 93 trgovin in obrtniških koncesij, 1. 1925. 154, letos jih je pa že 219. Uslužbenci Batove tovarne iimajo v hranilnici 57 milijonov Kč. Motornih vozil je bilo letos 1. maja v Zlinu 362, kar pomeni, da odpade na vsakih 45 prebivalcev 1 avtomobil.
Batovi delavci in uslužbenci so v primeri z delavci v drugih podjetjih zelo dobro plačani Delavci so razdeljeni na pet mezdnih razredov po vrsti dela, spolu in starosti. Mladi delavci in delavke do 20 leta dobivajo 150 Kč tedensko, odrasle žene pri pomožnem delu in mladeniči od 16 do 18 let 180 Kč, odrasle kvalificirane delavke in pomožni delavci od 18 do 20 let 240 Kč. odrasli moški pri pomožnem delu 360 Kč, odrasli kvalificirani moški 450 Kč. Letos je bil ustanovljen mezdni oddelek, ki ima nalogo uvesti v celem podjetju minimalne mezde v znesku 480 Kč na vsakega odraslega moškega ne glede na kvalifikacijo. Batovi uslužbenci delajo letno 300 dni tako. da imajo 65 dni prostih. Za hrano plačujejo po 8 Kč dnevno, za stanovanje pa i.200 Kč letno tako, da si lahko prihrani delavec z najnižjo mezdo najmanj 2.500, oni z najvišjo mezdo pa celo 15.000 Kč na leto. Zato ni čuda. da je v Batovi tvornici 550 dečkov v starosti 14 do 17 let. ki imajo skupaj že nad 1 milijon Kč prihrankov v hranilnici. Princip Batove vzgoje mladih uslužbencev je. da se dečki od 14. leta z delom sami preživljajo in da pri tem še nosijo denar v hranilnico tako. da imajo s 24 letom že svoj kapital. Dečkov od 14 do 18 let je v tovarni zdaj 552. To število se bo v kratkem zvišalo na 1000. ker snreinne Bata mnogo novih učencev iz Češkoslovaške in drugih d«ržav. s katerimi ima njegova tvornica poslovne stike. Japonski vajenci so že na poti. Ko bodo uvedene povprečne mezde 500 Kč tedensko, bo lahko prštedil vsak delavec od 14. do 24. leta okrog 100.000 Kč.
Bata
Ustanovitelj in lastnik največje tovarne čevljev je mož železne volje, čudovite vztrajnosti, žilavosti in podjetnosti, pa tudi redkega socijalnega čuta. Nekoč je Bata izjavil, da ljubi nad vse življenje in da bi rad še desetkrat prišel na svet, čeprav bi živel v največji bedi. Dejal je, da hoče biti srečen, da pa Človek ne more biti srečen, če živi med nesrečnimi, kakor ne more biti človek zdrav, če živi med bolnimi ljudmi. Njegov cilj je, da bi bilo na svetu čim več srečnih ljudi. To. kar je storil doslej, smatra za začetek. V razmahu svojega podjetja ne pozna nobenih mej.
Prispevajte v Fond Akademije znanosti in Narodne galerije!
105 let star mož - oče
Takih primerov je v zgodovini prav malo, če abstrahiramo Maituzalema in njegove naslednike, ki so, kakor zatrjuje sv. pismo, dosegflli neverjetno visoko starost in videli otroke svojih otrok do petega ali šestega kolena. Toda na Angleškem je v 17. stoletju živel mož, ki bi galahko nazvali moderni Metuzalem. kajti učakal je zelo visoko starost. Umrl je 1. 1787. v starosti 152 let. To je bil Thomas Patre, ki je bil rojen leta 1635. V svojem življenju se je oženil dvakrat in sicer prvič v starosti 80 let. V zakonu je imel dvoje otrok. Žena mu je umrla, ko je bil staT 112 let. Približno deset let je ostal Parre samec ko pa je bil star 122 let, se je oženil drugič in sicer je poročil neko vdovo.
Zelo neprijeten doživljaj pa je imel v starosti 105 let. V Adelburvju je moral delati javno pokoro, ker je imel z neko mladenko iz boljše hiše otroka. Ponižno je stal na cerkvenih vratih v beli spokorniški obleki s svečo v roki.
Pred smrtjo je grof Arundel predstavil starca angleškemu kralju. Ta ga je vprašal: »Ti si živel del j časa nego drugi ljudje. Kaj si storil česar drugi niso storili?« Parre je odgovoril: »Delal sem cerkveno pokoro, ko sem bil star 105 let.«
Prebrisan sleparski trik
V Marseilhi je te dni nasedel nekemu lopovu znani draguljar Andre Julien. Trik, ki se ga je poslu žil lopov, je zelo rafiniran in originalen. Ko je namreč draguljar zapustil banko, v kateri je dvignil 10.000 frankov, ga je ustavil preprosto oblečen delavec, ga prijazno potrepljal po rami in mu reki: »Baš ste dvignili v banki 10.000 frankov. Pri numeriranju bankovcev pa je nastala pomota in gospod ravnatelj vas prosi, da se za trenutek vrnete v pisarno.« Nič hudega sluteč je draguljar možu sledil. Ko sta dospela pred ravnateljeve sobo, je neznanec rekel draguljarju, naj mu izroči denar in naj malo počaka. Nato je stopil v ravna tele vo sobo. Minilo je nekaj minut, preden se je zopet pojavil in mirno je rekel: »Gospod ravnatelj želi. da vstopite«. Draguljar je vstopil. Seveda je bil ravnatelj zelo presenečen nad obiskom. Še^e pozneje sta cba, uvidela, da sta nasedla prebrisanemu lopovu, ki je medtem že odnesel pete.
Brezžično prenašanje slik
Prenos slik. ki se je zadnja leta zelo izpopolnil in se je zlasti v Ameriki prenašanje praktičen uporabljalo, se uveljavlja tudi v Evropi. Tako je avstrijska radio družba »Pavag« stopila te dni v stik z angleško družbo Fitfton in sklenila ž njo pogodbo, na podlagi katere se 1. oktobra sistem Fulton oficijelno uvede v Avstriji.
Po istem sistemu bodo tudi v Franci! j prenašali slike na razdaljo 700 km. Že letos uvedejo brezžično prenašanje slik v Franciji. Španiji in na Madžarskem. Tudi zagrebška postara bo že v prihodnjih mesecih oddajala, odnosno prenašala slike. Slike bo lahko videl vsak lastnik ročnega aparata, ki bo opremlien s cevnim sprejem al ceni.
Sodna obravnava v verzih
Pariški pesnik Dirtell. doslej malo znan, je bil nedavno v ospredju dogodkov in zanj se je poleg literarne javnosti zanimala vsa pariška publika. In zaninrala se je po pravici.
Nekega dme je Dutell obesil na svoja okna velikanske lepake, v katerih je strahovito in naravnost žal"'-ivo napadel svojega gospodarja. Seveda je moral pred kadija. Njegov zagovor pa je bil triumfalen, kajti citiral ga je sodniku v samih verzih. Zato se je zanj začela zanimati pariška javnost in kritika je pohvalila njegove verze. Zagovornik je bil seveda nekoliko frapiran, dosegel pa je, da je bila razprava preložena. Ko se je vršila ponovna razprava, je od-
vetnik tožečega gospodarja svoj govor istotako citiral v verzih, ki so bili tudi zelo dobri. Sodnik se je na koncu zahvalil obema strankama za »umetniški užitek, ki sta mu ga stranki pripravili« in je obsodil pesnika na 300 frankov globe. Pesnik je rad plačal, ker se je medtem njegova slava že raznesla in je dobil za svoje verze lepe denarce.
Beli Indijanci
V neznane pokrajine južne Amerike se je napotila pred meseci znanstvena ekspedicija, ki je hotela najti bele Indijance, o katerih se je govorilo, da so naseljeni baje ob reki Amazoni. Dickie-Pathejeva ekspedicija se je nedavno vrnila in ameriški listi obširno poročajo o uspehu njenega raziskovanja. Člani ekspedicije so ostali devet mesecev v dolini ob gornjem toku reke Amazone in so iskali pravljične bele Indijance. Ekspedicije se je udeležil tudi fotograf Loice. ki je fotografiral doslej neznano indijansko pleme. Na nekaterih slikah se vidijo Indijanci z mongolskimi potezami in s kožo. ki je bela tako, kakor koža evropskih narodov. Ekspedicija je doživela marsikaj zanimivega. Ko sta se zakonca Dickie ob gornjem toku Amazone ločila od Noice-ja, sta nadaljevala pot proti izlivu pritoka Orinoca, kjer sta dosegla cilj svojega potovanja. Šest Indijancev ju je spremilo k smrtni postelji belega Indijanca, ki je obolel na tropični mrzlici. Dickie pravi, da je imel bolni Indijanec belo kožo, dasi je bilo pričakovati, da zapusti težka bolezen na koži sledove v obliki žolte barve. Indijanci so pripovedovali raziskovalcu, da polože vsakega bolnika, ki dobi tropično mrzlico, v grobnico, kamor mu p rine so živil in velik vrč vina. Ce pride iz grobnice sam. je prav, če pa ne, vedo, da je umrl.
naaDaaoDoaGGDuuuunouuuuuuuui •
□ □ □
□ □ o □ □
□
n
Jsvna telovadba
Sckoia I na Taboru
x ljudsko ičbavo
v D?iieiio, 3 wa ob 3. ori pop.
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
Umor milijonark? Wilsonove pojasnjen
Umor angleške milijonarke \Vilsono-ve, čije truplo so našli v kopališču Le Touquet, kjer je iimela vilo. Te dni so jo našli mrtvo in na truplu se je poznalo, da jo je umoril sadist. Najprej so aretirali nekega slaboumnega pastirja, ki je kot sadist često nadlegoval ženske. Ko je pa pastir dokazal alibi, je padel sum na nekega brezposelnega natakarja, ki so ga videli v Času zločina blizu kraja, kjer je bila VVilsonova umorjena. Toda preiskava je dognala, da ie mož poštenjak in da je bil po krivem osumljen.
Končno se je zglasila na policiji nadzornica tenis-igrišča Mohryeva. ki je izpovedala, da je videla tik pred umorom na cesti motociklista, ki je v največji naglici popravljal svoj motocikl. Ko jo je zagledal, je pustil motocikl in stopil k nji. Mohry}eva je opazila, da ima mož opraskan obraz in okrvavljeno obleko. Povabil jo je, naj se odpelje ž njim na izprehod. toda Mohrvjeva se ga je tako bala, da je zbežala. Neznanec je z motociklom oddirjal in izginil v bližnjem gozdu. Zanimivo je. da je policija ugotovila, da je neznani motoci-klist istega dne napadel še tri druge ženske, med njimi tudi neko kmetico, ki jo je hotel šiloma odpeljati s seboj. Slučajno je privozil mimo avto in mož je moral svojo žrtev izpustiti. Policija je že zvedela, kdo je ta motociklist in tako pade morilec milijonarke VVilsono-ve kmalu v roke pravice.
Film
Cafe Electric
(Pripombe  k jutrišnji premijeri v EUtnem kini* Matica.)
Film »Caie" Electric«, delo dimajske produkcije Sascba je izvrstna slika morale in nravnosti današnjega časa, živa podoba življenja, velemestne mladine. Prepletena je z izredno zabavnimi dogodbicami, izpeljana gladko, verddtno in z do«brim okusom. Snov je posneta po istoimenski, zelo učinkoviti drami F. Fischerja. Film nas postavi v eno oniih najnižjih velemestniir zakotnih kavarn. Cafć Electric, kjer nastopajo-dan za dnevom dvomljivi tipi, ljudje, ki se boje solnca m svetlobe. V to kavarno zahaja neiki Ferdi, mlad, toda že docela pokvarjen človek; njegov poklic >e sicer plesalec toda v sili se ne sifirašj tudi manjš-ih tatvin. V tej družbi torej in v tem lokalu se odigravajo uajzainimivejši dogodka iz vsakdamjega življenja. Mlada, emancipirana d-eMica Erna, hčerka vz boljše družine, se shaja tu z nekim pustolovcem. Zapeljana po njem, ukrade doma svojemu očetu dragocen prstan, da preskrbi na ta način svojemu ljubimcu denar za življenje. Tam je zopet deklica, ki Jo je le beda vrgla v naročje greha in strasti. Z vso siol se hoče utrgati grozeči propasti in se vrniti na pot poštenosti in kreposti; ali je v tej okolici srce, ki hi Jo razumelo? In vendaT se je pojavil pošten človek, ki ji nudi svojo pomoč m krepko roiko; toda usoda bi yo kmalu zopet vrgla v mlaikužo prejšnjega njenega žalostnega življenja-Le STečnemu naključju se ima zabvali-ti, da s« je koncem koncev vse dobro izteklo.
V siredj tako burnega in krepkega dejanja fu'ima stoji nam v Ljubljani že dobro znani Igo Syim, simpatičen igralec in izredno priljubljen L/miški umetnik. Njegova kreacija je izvrstna, umetniško podana, kot običajno. Njemu enakovredna je ljubka Nina Vanna; skratka film je izredno lepe kakovosti in bo brezdvomno tudi pr» nas deležen veliskih siniparij.
★
— Življenje rastline v filmu. Opozarjamo cenjeno občinstvo na najnovejši, prvič se v Ljtbljani predvajajoči iiira »Življenje v filmu«. Ta fiilm predvaja ZKD v prostorik Elitnega kina Matice danes ob 14.30 uri in jutri ob 11. dop. Prikazuje nam uspehe razumnega vrtnarstva in poljedelstva. Zairadj izredne poučnosti priporočamo ogled tega sporeda vsakomur, zlasti na&im gosipodarjem z dežele, ki bodo ob priliki velesajma posetiLi Ljubljano v večjem številu. Tudi šolski mladini bo film pri pouku mnogo koristil.
— Ljudski kino (Ideal) ima danes na sporedu izvrsten film »Pleši bajaizzo«. V tem fikmi, kjer nastopajo v gLavndh vlogah najboljši umetniki (Gosta Ecfcmann) se nam nudijo prekrasne in pretresljive shke iz cirkuškega življenja. Tragedija ubogega klovna je podana tako živo in resnično, da pretrese njegova bol slehernega gledalca. Predstave danes ob pol 17., pol 20. in 21. uri, |otai v nedeljo ob 15. pol 17., 18., pol 20. in 21. uri. Z oziram na niske cene 3 in 5 Din za sedež, notj si vsakdo ogleda ta lepi program.
JUTRI! Mladini prepovedano! Jutri Borza ljubavi! Vete pikantno! Jutri gala*premijera filma
Cafe Elektric
Slika morale in velemestnega življenja da* našnje mladine. — V glavni vlogi ljubljenec kinopublike IGO SYM, Nina Vanna in dru* gi umetniki.
Večerni sestanki v zakotni kavarni. — Ples in grešna zabava. — Neizkušena deklica v rokah pustolovca. — Zapeljana. — Tatvina. — Izdajstvo. — Maščevanje. — Kazen. — Zločin.
Predstave ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Globoko znižane letne cene ima edinole
Tel. 2124      Elitni kino Matica
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoho^fnliu!
OTrerla.33.c3. TX7" ]b. i p p e d. (lirt)
Turistovski voi 52.000 Din Vse tipe promptno dobavljive!
Inž. T&nnies, Ljubljana, zastopstvo za Sloveni o.
Vljudno naznanjam, da sem v tvoril detajlno in engros specialno trgovino
v lastni Uši v Celju, Kralja Petro cesta il 33.
Ceni. občinstvu in gg. trgovcem se priporoča
Ivan N. Adamič
Centrala: L ubijana Sv. Petra cesta 31. Podružnice: Maribor, Vetrmiska ulica 20
Kamnik, Sutna 4.
1078
17
JF7
Stev. 126.
•SLOVENSKI   NARO D» dne 2. junija 1928.
Stran ?.
RADIO
aparati in deli slovitih nemSkih tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri
v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes pošlje brezplačen ilustrovant cenovnik R No. 6. Mesečna odplačila dovoljena.
RADIOBLAŽEK Beograd, Jakšićeva ulica štev. 11. — Telefon štev. 41— 85.
1073
Onigtnalne potrebščine za Opalograph.
^eservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetne* Cvklostil
Lud. Baraga ViVfflissS Šelenburgova 6 1
Posetnikom n\m)m priporočamo naslednic tvrtKe!
MARIJA ROGELJ
manufakturna trgovina
perilo za gospode in dame Blago dobro, cene niike
o Sv. Petra cesta 26
Rudolf Warbinek
prva ljubljanska tvornica klavirje* o Ljubljana
- HUšerJeva ulica štev. 5
Tovarniška zaloga usnja
f L Gerkman
Ljubljana
Cankarjevo nabrežie H. 1
L. Mikus
Mestni trg štev. 15
3    Tvornica dežnikov 2 zalega izprehaialnih palic
Cipela-obuće na ve iko
ALEKS. OBLAT
Sv. Petra cesta 18
Fotografićni zavod
A nt. Urš č
Ljubi iana
g Frančiškanska ulica št. 10 ~*   v hiši Drž. hipot. banke
L Stjepušin 2
Mil Jurjmka 57
Zastonj
dobite kamen za zidanje v kameo-kanti Lesno brdo. Alojzi] Vodnik, Ljubljana. 1038
priporoča oajDoljše tambtre, tiče, šole, i partiture in ostale potrebščine za vsa glasbila. Odlikovan na paniki izlolbi. ; Ceniki franko, j
Delikatesa špecerija
A. Stacul
I Šelenburgova ulica
Ivan Jax i sin
tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev ter koles
L ubijana
■ GosposetsKa cesta št. 2
Ivan Genussi
pleskarstvo tu (Jćarstvo
Igriška ulica 10
Za delo se lamiL — Cene alzkel
59-T
Postrežnica
išče   s laž bo   za popoldanske are.
evn. gre tudi za hišnico. Ponudbe
na upravo lista pod «PostTežnJ-ca»/l067.
arodna tiskarna
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5
OBBBSBBBHBBBBSB&iSHS&irSrSElBfilB&S SEKS
I zadnje • modne kreacije
H  modni a tel i le HITY.
družb« z o. z.
S * Liubliana &       m, e
BBB3HHBBSHQSBSSSS?gSSSSBS?3SBHHBE
Naiboljši Šivalni Strol i« edino a...
Gritzner, Adier zzszfifir*
elegantne opreme, švedsKO jeklo, samo pri
Josip Peteline u v lloM ioni
—   elefon št 29 3 —
i 1
na Liuhllanskem veleseimu pavilion H.
5BBBBBBBBBBBBBBBBBSBBSBBBBB5Ž9BS:
Kdor se zanima!
da  kupi  solidno zajamčenu  trpežno po- j hištvo, si iahko ogleda vsak dan v novih okalih nasproti kolodvora št. Vid-Vizmarje, ! Sprejemajo se  naročila po danih načrtih risbah), istotam s< ogledate najmodernejše | pohištvo, ki bo razstavljeno od 2.—11. ju* j nija v Ljubljanskem w«ltsajmu v paviljonu C it. 53-54 Se priporočam in vabim na ogled. J
mm
Tvornica pohištva Andrej   Kregar, St. Vid nad Ljubljano jgij
gj    Avto prorae: vsako uro. Cene primerne. Cenik na zahtevo. gjj
G. Flux, Gosposka 4-1.
posredovalnica boljših služb čez 33 let obstoječa Išče nujno privatne in buhshke kuharice, do-našalke, za staooo ra za stalno itd. Priporoča vsaike vrste inteligenten persanaJ za tu rn drugam.
1103
Prazno »bo
z vso oskrbo ali skupno gospodinjstvo s starejšo damo želi vpo-koycnec s postranskim dohodkom. Ponudbe na upravo >Stov. Nar.t pod »Soliden 60c. 1106
Trg- pomočnik
vešč   mešane   stroke išče službo
poslovodje sM skladiščnika, gTe tudi aa deželo v večjo trgovino. Ponudbe na upravo fis-ta pod »Dobra mofi»/l065.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetlavo v centrumu mesta — išče gospa. — Ponudbe pod c Zračna/ 1076» na upravo »Slov. Nar.».
Štukaterski delavci
se licejo za notranja dela s sadre (gipsa) in umetnega marmorja v novi  zgradbi ministrstva za lome
in rudnike v Beogradu, Neman J ma ul. 20. Ponudbe z naznačbo sposobnosti in zahtevo plače na Vlad. Bublik, Beograd, BitoUska 19 a.
1098
Natakarica
(mlajša moč) zmožna slovenskega in nemškega Jezika — išče službo v večjem hotelu na letovišču. — Nastop 1. junija. — Ponudbe pod cVesbna/l074»
Stanovanje
dveh sob s kuhinjo in prhtiklinami
išče miren mlad zakonski par brez otrok, za tako! ah* pozneje. Ponudbe na upravo usta pod «Mir-J1O./1066.
Prijetno bivanje
Vam nudi lepo slikano tn p le. skano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Joelp Mara, Dunajska cesta 9, pleskarska tn slikarska delavnica.
955
Pazite na obleke
ter si veliko, veliko iahko pri* branite Če }o daste čistit ir bu vat v kemično pralnico kje* je cena r a/nižja in najbolj solidna postrežba.
Anton Boc,
LJUPLJANA, Šelenburgova ul St. 6/1 — tovarna Vič * Glince
Gospodična
stara 24 let, vešča tudi v gospodinjstvu, išče službo vzgojiteljice k enemu otroku. Dopise na upravo lista pod »Poštena 1007«.
Za poletno sezono
se priporoča trajno kodranie. vodna ondulaciia. Separirani oddelek za specijalno barvanje las v vseb niansah.
M. PODKRAJŠEK, frizer za dame in gospode, Ljubljana. Sv. Petra cesta. Telefon 3385.
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob pTiliki prerane smrti našega nad vse ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
Dominika Skrdie
viš. inšpektorja drž. žel. v p.
za poklonjeno krasno cvetje in vence se vsem najtop« Ieje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. pevcem in godbi «S'oge» za v srce segajoče žalostinke in končno vsem številnim kolegom, prijateljem in znancem za nad vse ČaŠčeče spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sv. masa zadušnica se bo darovala v ponedeljek dne 4 junija t. 1. ob H 8. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra.
V Ljubljani, dne 1. junija 1928.
11C0
Žalujoči ostali,
Flobert-puške
Lovske puške. browomge, pištole za strašenje psov, samokrese, to-piče, zaloga lovski in ribiških  potrebščin ter  ometate! ogenj.
F. K* K^«**-, puškar, Ljubljana.
Šelenburgova ulica št. 6.
Ocarinjen je
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno ks pe najnižji tarifi RAJKO TUR K, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masa-rykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga m vse informacije brezplačno 51.T
Za krojače!
NOVA VELIKA
Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka nlica 7
Zahtevajte opis knjige:
eieiOD
379
Ivan Zakotnih
IBiElGfi 379
mestni tesarski mojster,
— — — —   LJUBLJANA, Dunajska cesta 46___ _
Vsakovrstna tesarska deta, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vite, tovarne, cerkve in zvor/ke. — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice,  paviljoni,  verande,   lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA 2AGA._i6L_TOVARNA FURNIRJA.
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne — 15 letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI «ADLER» — KOLESA iz prvih tovarn, «Diirkopp», aStyria», Waf» fenrad* (Orožno kolo) — PLETILNI STRO, JI vedno v zalogi — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obnv ke. — Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX 1 SIN   LJUBLJANA, Gosposvetska 2
• .__,
Mnogim še ni znano«
da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, nervozo, po* manjkanje spanja, slab tek, zlato žilo povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir cFIGOL* Prepričajte se tudi vi, da preizkušena zdra» vilua specialiteta «FIGOL» eliksir uredi prebavo in vam vrne zdravje*. «FIGOL* izdeluje in razpošilja po pošti proti povzet ii   - navodili uporabe lekarna
DR. Z. SEMELIĆ, EM7BROVNIK 2 ' "zkusna steklenica z omotom in poštnino 10.— Din. Originalni zaboj Ček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle* nicami pa 245 Din,
'"■e-vilne  zahvalnice o  uspešnem  delovanju »Figola« dospevajo dnevno.
Tvrdka
C. Maver, Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga in lepo izbero damskih, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. Popper
1112
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
m LfUBLIAMA  Prešernova ulica SO iv lastnem poslopiu) -^-^^=—
Obrestovanja vlog, oakup io prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiriev. deviz in valut, borzna naročila, oreduim) In kredit! vsake vrste, eskomot in ffn-kaso menic ter nakazila v to* In Inozemstvo safe - znosit« Itd. Itd. Brzojavke: Kredit. LJobijana. — Telefon 5t   «040 ?R4ft' «nf*»rtirhap «70«
Stran 8.
•SCOVRNSKl NAROD« dne 2. junija 1928.
Stev 126.
RODITELJEM!
Ne dopustite, da hodi deca bosa. Živahno dete se lahko rani. Rana na nogi okuži celo telo. Kupite ded naše čevlje z gumo. Ker so nepokončljivi, poceni in praktični Prihranili boste na zdravljenju in skrbi.
Vse številke Din
49*
1081
Ustanovljeno teta 1879.
Telefon it. 2553.
Ključavničarstvo
Avgust Martinčlč
LJUBLJANA, Rimska cesta štev. 14
prvo in edino oodietje za napravo te-— klenih valitntti zastorov * Sloveniji —
priporoča naprave novih valjčnih sasterov in poprave istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču
Izdeluje in se priporoča za naročila
solatnih plaht, okr žlj vsake vrste od priprosta do najbogatejše izpeljave, stcariasta omrežja, šele ja sa itediinike, ventuacje raznih vrst, rasna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa tn bakra i. t d.     U 82
Stalna zaloga štedrOnskov
v priznani vestni •*» so'^n  *zv £ t<*IT
Specialna touarna strojem
1015
KLEin & STIEFEL, Fulda
Ha uelesejmn a Liubljani
bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelano
lesa v polnem obratu.
nooost! Pogon brez jermena!
Obiščite naš prostor 208 Paullfon F.
Zastopnik za S. H. S. :
Peter Angelo,
Ljubljana, Gledališka ulica 4/1.
Moderno pohištvo
v vsakem sloou izdeluje
ANTON ZALOKAR, mizar
Št Vid nad L.juoljano
Oglejte  si  damsko  sobo na vele-sejmu, paviljon E, koja 82. 1104
Elegantne spalnice,
jedilnice tn vse drugo pohištvo izde u je
Rok BeHi6
Zapuže pri St» Vidu.
1105
Eltgantn".   trpežno   kolo  je samo
Gritzner,
švedsko ek'o.
Istotam najboljši pisalni stroj
v treh velikostih II
pri
Josip Petelincu
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
lia fflnejio oavilioo H.
Ustanovljeno 1860
Kamnoseška industrija
Najnovejši kamin za salon
L|UBLJANA
poleg gl. kolodvora.
Cerkvena umetna dela:
altarji, prižnice, obhajilne mize itd.
Marmornate plošče
za mobilije, elektromonterje, stro-jarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča in veže v vseh barvah.
Nagrobni spomeniki,
mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele.
Marmornati kamini
za salone in elegantna stanovanja.
Kameniti liiaki za kuhinje.
delikatesna, špecerijska trgovina io e
LJUBLJANA
'Z Dunajska c. 12.
Točijo se pristna domača in tuja vina. = Dopoldan in popoldan sveži zakusek. ■
aŠBBBBBBBBBBŠBBŠBBOBŠ
H 1079 gg
i Sibirski medved |
na velesejmu!
Prekrasen tksemplar, katerega si lahko ogledate gj je razstavljen v paviljonu I, koja 619 in 621.
H   Filip Bizjak. l*wznaw gj
j3 Ve.ika zaloga vsakovrstne kožuhovine. kanor E9 ■D tudi izgotovljenih kožuhovinastih plaščev, jop, 0 E9     različnih ovratnikov za dame in gospode. jjjjjj
SGBBBBBBISEmSBBSSSSBE 1
Naiboljse
,PUCH' KOLO
in naitrpežne še
dobi se po solidni cen> in tudi na obroke le pri tvrdki
IGN. VOK, Ljubljana
Tavčarjeva ulica štev. 7.
Pozor!
Pozor!
TRGOVCI!
Radi pomanjkanja trgovskih prostorov sem primorao opustiti delno svojo bogato talogo raznega GALANTERIJSKEGA IN KRATKEGA BLAGA NA DEBELO, rsled tega ODPRODAJAM razno blago po ZNI2AMH cenah.
OSVALD DOBEIC
veletrgovina galanterije In pletenin   LJUBLJANA. Pred škofijo IL 15.
Ne camadltr prlllkel
Za dom!
za šivilje,  krojače, čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg Šivanja entia (obšiva), veze (Stika). krpa perilo tn aogavice. Brez vsakesa premlnjanja plošč in drugo Je Stroj v minuti pripravljen ali za vezenje m ravno tako hitro zopet za navadno Šivanje — Poleg vseh prednosti, ki Jih zavzema   Šivalni    stroj STOEVVER,
le tudi najcenejši. Ne zamudite agadne prilike n oglejte   si   to   tzrednost pri
Lud. Baraga,
LJubljana, Selenburgova 6, L
Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd. —   Ugodni plač U ni pogoji. — 15letao Jamstvo.
Ivan Perdan. nasledniki,
Lfubljana
Veletrgovina koloni alnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik švedskih in voščenih vžigalic nudi po najn žji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba
točna in solidna.
zastore, posteljna pregrinjala perilo, monogra me, obleke t ar.
veze najfinejše in aajcenejs* mehanično umetno vezenje
Matek & Mikeš
Ljubljana, Da Imatinova ulica Ki
Entlanje,  ažuriranje,   pred tiskan je ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
I PROMETNI ZflUOD ZA PREMOG D.D.
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo:
ftfltiJAfS   domači   in   inozemski   za domaa
l*KSriWv  kurjavo in industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG
BC^^KS   '"varniški, piavžarski in plinski
BRIKETE
Prometni zavod za premog d. d.
V Ljubljani. Miklošičeva cesta štev. 15/1.
Na drobno.   gre2 konkurence    jjg aebeio
o Oaielle si specijalno detajlno in enoros trgovino
vrvarskih lastnih izdelkov
Frepnćaii se boste, da je blago napravljeno jz urave doige konoplje, garantirano in sicer VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije vMOUergurten). oprti navadne vseh širokosti, vrvi m mieže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štrik za perilo, trtne vrvice, štrange. uzde, špaga dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije Velika ?aloga piavih tržaških bičevnikov, bičev, což. jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač konjskih odeji nepreraočljivih voznih plaht   juta  olatna.   ibarlc itd oo
najnižji ceni.
Specijalno montiranje (šplajsanje)
vrvi za   lansmisije in dvigala se izvrši solidno «n točno
Prva kranjska vrvarna in imovina s knnnpnino
IL ADAMU Sv. Petra cesta ti.
Telefon 2441
Podružnice: Maribor, Vetrinjska ul. 20. tt 1.454 Celje, Kralja Petra cesta 33. — Kamnik, Sutna 4.
Razstava v lastni hiši.
(9 S.
a o a
Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jezerftek. — Za opravo tn Inaeratnj dol lista: Oton Chriatoi. mm Val v Ljubljani.