ANNALES 2/'92
strokovno delo	UDK 902/904(497.12-15)(091 )
V	*
ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM
Radovan CUNjA
diplomirani arheolog, Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Zavetiška 5, SLO archeologo, dipartimento di archeologia della Facoltá di filosofía dell'Universitá di Lubiana, SLO
IZVLEČEK
V prispevku je podan pregleden zgodovinski oris arheoloških raziskav na Koprskem od časa humanizma, ko se je pričelo zanimanje za arheološke spomenike, do danes. Vse do 1 9. stoletja je bila pozornost usmerjena skoraj izključno k spomenikom rimske dobe. Šele z razvojem prazgodovinske in zgodnjesrednjeveške arheologije v 19. stoletju sta postali predmet raziskav tudi ti dve obdobji. Do prvih arheoloških izkopavanj na Koprskem je prišlo proti koncu 19. stoletja. Vezana so predvsem na raziskovalno dejavnost arheologov in ljubiteljev arheologije iz Trsta. Povojne arheološke raziskave na Koprskem so opravile muzejske in spomeniškovarstvene ustanove iz Ljubljane, Kopra in Pirana ter ljubljanska univerza.
UVOD
Bogata arheološka dediščina Istre je bila predmet zanimanja in raziskav vse od humanizma dalje. Njen zgodovinski razvoj in specifičen položaj na stičišču romanskega in slovanskega sveta sta močno vplivala tudi na razvoj arheologije in širše zgodovinskih raziskav na tem prostoru. Arheologija Istre je sestavni del zgodovinskega razvoja treh nacionalnih arheologij: italijanske, hrvaške in slovenske1. Namen pričujočega prispevka je podati pregleden zgodovinski oris arheoloških raziskav na Koprskem v okviru arheologije Istre. V domačih in tujih arhivih je še veliko neobjavljenega in neovrednote-nega arhivskega gradiva, ki je pomembno za zgodovino arheoloških raziskav na tem področju. Zato naj bi ta oris predstavljal tudi vzpodbudo za nadaljnje tovrstno delo.
ŠIRJENJE HUMANIZMA V ISTRI IN PRVE OMEMBE ARHEOLOŠKIH SPOMENIKOV NA KOPRSKEM
Začetki zanimanja za arheološke spomenike na Koprskem segajo v čas humanizma. V tem času so bili obalni predeli Istre upravno podrejeni Beneški republiki in s tem tudi v vplivnem krogu tedanjega italijanskega sveta in njegove kulture. To je pomembno vplivalo na zgodnje širjenje humanističnih idej v Istro in obenem na povečano zanimanje za antiko in njene spomenike2. Pomembno vlogo pri tem je imel tudi koprski humanist Peter Pavel Vergerij starejši (Pier Paolo Vergerio il vecchio 1370-1444). V njegovem bogatem opusu, ki obsega preko 150 del, pretežno s področja pedagogike in filozofije, je tudi kratek spis z naslovom "De situ urbis
* Pričujoči prispevek predstavlja dopolnjeno poglavje o zgodovini arheoloških raziskav iz neobjavljene diplomske naloge z naslovom "Arheološki viri za rimsko poselitev na Koprskem", Koper - Ljubljana 1988/1989 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
1	Celovitega pregleda zgodovine arheoloških raziskav v Istri nimamo, obstaja pa vrsta delnih pregledov: Forlati, 1935, 233 sq.; De Franceschi, 1952-1953, 7 sq.; Tavano, 1987, 8 sq.; Bačič, 1968, 5 sq.; Šonje, 1968, 14 sq.; Jurkič, 1988, s. 30-31, 59-60; Bibliografija 1947-1987; Matijašič, II mito..., 1989, 81 sq.; Arheološka istraživanja..., 1987; Ložar, 1941, 107 sq. Baš, 1955, 13 sq.; Petru, 1975,15 sq.; Zaradi številnih stičnih točk z razvojem zgodovinskih raziskav in specifičnosti obravnavanega prostora, je potrebno navesti tudi dela s področja zgodovinopisja: Bertoša, 1985; Bertoša, 1975-1976, 213 sq.; Strčič, 1979, 575 sq.; Bandelli, 1989, 132 sq.; Matijašič, DaII'incomunicabilita..., 1989,143 sq.; Salimbeni, 1989, 146 sq.
2	L'umanesimo in Istria, 1983; Simoniti 1979.
67
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
I.Aldo Manuzio mlajši (1547-7597), risba rimskega nagrobnika iz Kopra (iz: Zupančič, In ter utrumque..., 1989, s. 17, si. 3)
lustinopolitanae". V njem je Vergerij podal kratek opis in svojo razlago izvora imena mesta3. Čeprav to delo še zdaleč ne sodi med najvažnejša v Vergerijevem opusu, je z vidika zgodovine raziskav pomembno kot eno prvih tovrstnih del o nastanku Kopra4. Na eni strani delo odraža ponovno zanimanje za krajepisje po vzoru antičnih piscev, na drugi strani pa je iz njega videti, da je bilo dojemanje v tedanjem času še močno prežeto z miti in legendami. Poleg tega pa v njem srečamo prvi poskus lokalizacije Plinijeve Aegide, ki jo Vergerij postavlja na koprski otok in v kateri vidi antično prednico srednjeveškega Justinopolisa. Problem Plinijeve Aegide bo tudi v naslednjih stoletjih ena izmed glavnih tem za pisce, ki jih zanima rimsko obdobje na Koprskem.
Zanimanje za arheološke spomenike je bilo v tem obdobju usmerjeno predvsem k rimskim napisom. Redkeje so omenjene drobne najdbe, katerih pomena se tedanji pisci še niso povsem zavedali. Upoštevali so jih
3
4
5
6
7
8
9
10
le, če so predstavljale zbirateljsko privlačne predmete, npr. novce, kipce, reliefe ipd.5 Pozornost so pritegovale zlasti monumentalne ostaline rimske arhitekture, v Istri predvsem Pulj5. Antični spomeniki so postali priljubljena tema tudi v slikarstvu. Za Istro nam to lepo ilustrirajo dela slikarja Bernardina Porečana (Bernardino Parenzano 1437-1531), ki imajo obenem tudi pomembno dokumentarno vrednost v zvezi z nekaterimi poreškimi in koprskimi napisi7.
Po drugi strani pa monumentalni ostanki prazgodovinskih kaštelirjev v tem času, razen redkih omemb, še niso vzbujali večjega zanimanja in so postali predmet prvih raziskav šele v 19. stoletju z razvojem prazgodovinske arheologije8.
Med najstarejšimi ohranjenimi zapisi o rimskih napisnih kamnih iz Kopra so zapisi beneškega trgovca Marina Sanuda mlajšega (1466-1536) in Augustina Prygla -Tyfferna (16. stoletje). Prvi nam je v svojih dnevnikih in drugih delih, polegzanimivih podatkov o času, v katerem je živel, zapustil tudi vrsto prepisov rimskih napisnih kamnov iz Istre in Dalmacije9. Drugi je bolj znan kot avtor najstarejšega rokopisa s prepisi rimskih napisov iz Kranjske10.
Geograf in kartograf Pietro Coppo (1469/14701555/1556) je v prvi polovici 16. stoletja prvi opisal Istro v delu z naslovom "Del sito de Listria". Prav v ta namen je Coppo, pri svojih šestdesetih letih, s čolnom objadral celotno Istro in jo, kot piše v uvodu k svojemu delu, prehodil tudi peš. Delo je bilo natisnjeno leta 1540 v Benetkah, nastalo pa je že celo desetletje poprej. Poleg geografskih podatkov o Istri vsebuje tudi podatke o arheoloških najdiščih, ki jih je Coppo videl na svoji poti. Na področju med Rižano in Dragonjo omenja naslednja najdišča: Sermin, Kaštelir nad Kortami in Simonov zaliv, na kratko pa se ustavlja tudi ob nastanku treh obalnih mest - Kopra, Izole in Pirana. Njihove začetke postavlja v čas po Ati lovih pustošenjih, ker v mestih ni odkril sledov rimske dobe. Število arheoloških najdišč, ki jih omenja s celotnega področja Istre, pa je precej večje od zgoraj naštetih. Pogosto so to sploh prve omembe teh najdišč v literaturi. V Coppovem tekstu zasledimo še en zanimiv podatek v zvezi s Serminom. Coppo namreč v območje Sermina, kjer so bile v njegovem času antične stavbne ostaline še dobro vidne, locira Plinijevo Aegido. Za Ver-gerijem je to drugi poznan poskus lokalizacije Aegide in prvi na področju Sermina11. Na pomen Coppovegadela "Del sito de Listria" kaže tudi podatek, da so iz njega
Billanovich, Mizzon, 1971, s. 269, op. 3; Semi, 1975, s. 9, op. 4; Funaioli, 1950, 43 sq.
Edino starejše delo, ki govori o nastanku Kopra, je t.i. Dandolova kronika. K Dandolovi kroniki glej poleg op. 3 zgoraj še Šašel, 1976, s. 451.
Kos, 1983, 235 sq. Kečkemet, 1969, 549 sq.
Billanovich, Mizzon, 1971, 249 sq.; Šašel, 1973, 85 sq.; Župančič, Inter utrumque..., 1989, s. 15, 16, sl.2. Rinaldi, 1963-1964, 3 sq.; Bandelli, 1976-1977,113 sq.; Petrič, 1979,183 sq.; Škiljan, 1980, 7 sq. Degrassi, 1933, s. 29; Id., 1936, s. XXIV; Sticotti, 1951, s. XXV.
Degrassi, 1933, s. 29; Id., 1936, s. XII; Sticotti, 1951, s. XIV; Ložar, 1941, s. 110-111; Simoniti, 1979, s. 83-112.
'^H-Wl'.'
, C C9rtt*u'u4 • L T j VF- sift cfsttu \	Xßvfij
léOri
L^im^t	j
C»rne/tf LTfnmk
Tr*A>t' J
J C.VtMft-V. \
\C*r**U* CT. fem*** G
-
A
\CGrJt.o r-
f L^* ***^ - r- \
C.r~(žLcF r F ¿ritk
68
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
črpali podatke vsi pomembnejši opisovalci Istre v 16. in 17. stoletju - od Goinea, Albertija, Manzuolija, Tomma-sinija, do Petronija, Naldinija in drugih12.
V zvezi z rimsko epigrafiko je potrebno omeniti tudi Alda Manuzia mlajšega (1547-1597) in njegovo obsežno zbirko prepisov rimskih napisov, ki jo hrani Vatikanski arhiv. Med njimi so tudi napisi iz Kopra13.
Med izrazito lokalne pisce s konca 16. stoletja sodi izolski župnik loannes Thamar, ki je opisal Izolo v letu 1581. Njegov rokopis je objavil šele Kandler s kratkim komentarjem v svojem časopisu "L'lstria" I. 184814. V njem najdemo predvsem podatke o Izoli, Simonovem zalivu in Kaštelirju nad Kortami. Čeprav je Thamarjev opis v podrobnostih bogatejši od Coppovega, pa je črpanje podatkov iz Coppovega dela nedvomno.
Ostali opisi Istre iz 16. stoletja so v zvezi s to temo manj pomembni, bodisi zato, ker se ne ustavljajo posebej ob arheoloških ostalinah, ali pa so tako močno vezani na Coppov tekst, da ne prinašajo nič novega15.
PISCI 17. STOLETJA
Vrsto avtorjev iz 17. stoletja začenja NicoloManzuoli s svojim opisom Istre "Nova descrittione della provintia delTlstria", natisnjenim leta 1611 v Benetkah1 . Tudi ta tekst ne dosega Coppovega. V njem je Manzuoli poleg splošnih geografskih in zgodovinskih podatkov o Istri podal opis mest in naselij v že ustaljenem vrstnem redu, začenši s Štivanom ob izviru Timave, kjer je po vzoru antičnih piscev postavil začetek Istre. Sledi opis obalnih predelov in notranjosti, medtem ko je Koper prihranil za konec in mu posvetil največ prostora. Med antičnimi spomeniki iz Kopra omenja le kamnit kip Pravice na pretorski palači, ki naj bi bil po njegovem mnenju predelan kip boginje Palade. To mu zadostuje kot dokaz, da je na tem mestu stal rimski tempelj, posvečen omenjeni boginji. Zanimiva, čeprav zgrešena, je Manzuolijeva lokacija Nezakcija na področju med Serminom in Prada-mi. Pri tem se sklicuje na Livijev opis obleganja Nezakcija17. S tem je istočasno zavrnil Coppovo lokali-zacijo Aegide pod Sermin. Manzuolijeva lokacija Nezak-' cija se ni obdržala, ker je večina raziskovalcev sprejela bodisi Vergerijevo ali Coppovo lokacijo Aegide na tem prostoru.
Okoli sredine stoletja je nastalo obsežno delo izpod peresa novigrajskega škofa Giacoma Filippa Tommasi-nija (1595-1654) z naslovom "De'commentarii storici-geografici della provlncia delTlstria libri otto con
11
12
13
14
15
16
17
18
2. Koprski škof Paolo Naldini (1686-1713)
appendice". Tako po obsegu kot po vsebini je to najvažnejši opis Istre tega časa18. Uvodni del vsebuje poleg splošnih geografskih, gospodarskih in politično-upravnih podatkov o tedanji Istri tudi razlago izvora njenega imena, zgodovinski oris in podatke o prvih prebivalcih. Opise celotne Istre ter krajev in mest, ki sledijo, redno spremljajo tudi zgodovinski podatki in podatki o spomenikih iz preteklosti. Med temi niso deležni pozornosti le monumentalni ostanki rimskih spomenikov v Trstu, Po-reču in Pulju, ampak tudi drobne najdbe, ki so prišle slučajno na dan ob raznih zemeljskih delih. Pogosto so citirani tudi številni antični avtorji, vsekakor pogosteje kot pri piscih pred njim, po drugi strani pa so v tekstu pogosti
Degrassi, 1924, 319 sq.; Župančič 1985, s. 315, op. 4. Lago, Rossit, 1986, s. 19, op. 28-33.
Degrassi, 1936, s. XXI-XXIi; Župančič, Inter utrumque..., 1989, s. 17, si. 3. Thamar, 1848, s. 46-48 in 50-52.
Najvažnejši opisi Istre iz 15., 16. in 17. stol. so bili zbrani v AT, vol. 2, Trieste 1830,15 sq. in AT, vol. 3, Trieste 1831, 156 sq. AT, vol. 3, Trieste 1831, 168 sq. Župančič, 1985, s. 315-316. AT, vol. 4, Trieste 1837, 1 sq.
69
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
tudi prepisi rimskih napisnih kamnov s področja Istre. To ni le slučaj, saj se je Tommasini dobro zavedal zgodovinskega pomena napisnih kamnov. Skušal je locirati utrjena istrska naselja Nezakcij, Mutilo in Faverio, ki jih Livij omenja v svojem opisu rimskega osvajanja Istre. Kot novigrajski škof seveda ni mogel mimo problema istrske Emonie, okoli katere se je zaradi homonimije z antično Emono na Kranjskem razvnela živahna polemika med eruditi tedanjega časa19. Pri lokalizaciji Aegide sledi Vergeriju in našteva rimske napisne kamne iz Kopra. Sicer pa za imensko izpričana rimska naselja in istrska mesta vedno korektno navaja tudi predlagane lokacije predhodnih raziskovalcev ter jih kritično ocenjuje. Prav tako upošteva tudi ljudsko izročilo, toponime in legende.
V tesni zvezi s pravkar obravnavanim Tommasinije-vim delom je opis Istre koprskega zdravnika Prospera Petronia (umrl 1684). Njegovo delo je pod naslovom "Memorie sacre e profane del I'Istri a" nastalo leta 168120. Kot osnovo zanj je namreč Petronio uporabil Tornmasi-nijev opis Istre, tako v njegovi zgradbi kot tudi tekstovno, pogosto celo v dobesednem prepisu. Zgoraj podana ocena Tommasinijevega dela zato v veliki meri velja tudi za Petronia. Ob tem je potrebno opozoriti le še na Petronijev doprinos, ki ga lahko strnemo v dveh točkah: slikovno je opremil celotno delo s 24 vedutami istrskih mest, naselij in gradov ter z vrsto risb rimskih napisnih in reliefnih kamnov, tekstovno pa je Tommasinijeve opise krajev in mest dopolnil in razširil s svojimi zapažanji. Delo je zaokrožil z besedilom v obrambo istrske Emonie, o kateri so pred njim že pisali Tommasini, Schonleben in drugi. Kratko oceno Tommasinijevega in Petronijeve-ga dela je mogoče skleniti z mislijo, da ima njuno delo za Istro tak pomen kot Schonlebnova in Valvasorjeva dela za Kranjsko21.
Leta 1700 je bilo v Benetkah natisnjeno delo koprskega škofa Paola Naldinija (umrl 1713) "Corografia eccle-siastica o sia descrittione della citta diocesi di Giustinopoli detto volgarmerite Capo d'istria". V njem je Naldini podal predvsem opis sakralnih objektov, cerkvene zgodovine in uprave na ozemlju koprske škofije na prelomu 17. v 18. stoletje. Tekst dopolnjujejo hagiografski podatki o istrskih svetnikih. Redkeje pa se avtor ustavlja ob arheoloških ostankih in profanih spomenikih.
18. STOLETJE - GI AN RINALDO CARLI
Pomemben prispevek k poznavanju rimskega obdobja na Koprskem v 18. stoletju predstavlja delo Gian Rinalda Carlija (1720-1795) "Delle aritichita di Capo-distria"(1743 Benetke)22. V delu je Carli zbral vse dotlej poznane rimske napise iz Kopra in jih v duhu tedanjega časa tudi vsestransko obdelal. Pri tem je posegel na področje rimske religije, politične in upravne zgodovine, statusa rimskih mest, na področje numizmatike, topono-mastike oz. etimologije ipd. Navajal je številne analogije od Italije do Istre in citiral ustrezno literaturo. Med rimskimi najdišči v okolici Kopra našteva Skocjan (S. Canziano), Cerej (Cere), Šantomo (S. Tommaso), Zuster-no (Cisterna), Valdoltro (Oltra) in Arjol23. Med leti 1788 in 1791 je izšlo njegovo obsežno delo "Delle aritichita. italiche", ki pa je kljub široko zasnovanemu naslovu omejeno pretežno na severno Italijo in Istro24. Istrsko problematiko obravnava tudi v delu "Della spedizione degli Argonauti in Co/co", v katerem je zanikal in ovrgel legendarni izvor istrske kulture, ki je bil do tedaj pripisan nič manj legendarnim Argonavtom,25 in v razpravi "Dis-sertazione intorno 1'antico vescovato emoniese" o problemu istrske Emone in njene škofije26. Organiziral in vodil je arheološko izkopavanje v puljski areni, ki pred-
3. Gian Rinaldo Carli (1720-1795) (iz: PI, 3. ser., vol. 1/4, 1950, s. 133.)
19	Ibid., 179 sq.; Bratož, 1986, s. 124-133.
20	Petronio, 1968.
21	O pomenu Schonlebna in Valvasorja za razvoj slovenske arheološke vede in numizmatike glej: Ložar, 1941, 112 sq.; Kos, 1983, 236 sq. Celovit prikaz Valvasorjevega življenja in dela je podal Reisp, 1983.
22	Izšlo je v Opuscoli scientifici e filologici Angeli Calogera XXVIII, 1743, s. 169-329 (ponatisa v AT, vol. 3, Trieste 1831, s. 212-300 in kot separat 1.1861 v Kopru). V nadaljevanju sledijo citati iz objave leta 1861.
23	Carli, 1861, 72 sq. Najdišče Arjol je omejeno v: Carli, 1788, s. 95.
24	Sestan, 1984, 9 sq.
25	Apih, 1978-1979, s. 507.
26	Sestan, 1984, s. 10, op. 6.
70
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
stavlja eno od prvih izkopavanj v Istri. Do njega ni prišlo iz zbirateljskih teženj, ampak ga moramo označiti kot problemsko, seveda v okviru tedanjih možnosti27. Pomembna so tudi njegova prizadevanja za ustanovitev muzeja v Kopru, kjer naj bi bili na enem mestu zbrani vsi po mestu in okolici raztreseni antični kamni in druge starine. Carlijeva pobuda je ostala žal nerealizirana. Vzroki za to tičijo predvsem v težkem ekonomskem položaju Beneške republike v 2. polovici 18. stol.28
RAZVOJ ARHEOLOŠKE VEDE V 19. STOLETJU IN PRVA IZKOPAVANJA NA KOPRSKEM
Gospodarska stagnacija Kopra po propadu Beneške republike in sočasni gospodarski vzpon Trsta sta se vidno odražala tudi na kulturnem in znanstvenem področju. Koper je bil v 19. stoletju v senci Trsta in vse do začetka 20. stoletja brez lastne muzejske ustanove. Do prvih arheoloških izkopavanj na Koprskem je prišlo šele v zadnjih desetletjih 19. stoletja in so vezana predvsem na raziskovalno dejavnost Trsta, deloma pa tudi Dunaja, kamor je odhajalo izkopano gradivo. V Trstu je bil že leta 1846 ustanovljen prirodoslovni muzej (Museo di Storia Naturale), leta 1873 pa mestni arheološki muzej (Museo Civico di Antichita)2^. Poleg muzejskih ustanov je Trst v tem času dobil tudi vrsto društev. Med njimi so zlasti prirodoslovno društvo (Societa Adriatica delle Scierize Natural i), ustanovljeno leta 1874, in razna jamarska društva v svoj delokrog vključevala tudi arheološke raziskave. Jamarske sekcije so delovale v okviru leta 1883 ustanovljene "Societa Alpinisti triestini", kasneje preimenovane v "Societa alpina delle Giulie", in pri "Deutsche und Österreichische Alpenverrein" prav tako s sedežem v Trstu30.
L. 1829 je začel v Trstu izhajati "Archeografo Tri es ti -no", ena osrednjih revij s področja zgodovine in arheologije za Trst in Istro, ki jo je osnoval Domenico Rossetti (1774-1842)31. Že leta 181 Oje Rossetti v Trstu ustanovil društvo "Gabinetto della Minerva", kasneje preimenovano v "Societa della Minerva". V okviru društva se je postopoma izoblikovala tudi nekakšna muzejska zbirka darov njenih članov. Zbirka je sicer vsebovala najrazličnejše predmete; od starogrških čelad iz Olimpije v Grčiji do spominskih medalj in doprsnih kipov, med darovi pa srečamo tudi arheološke najdbe s Koprskega32. Pomen zbirke je tudi v tem, da je, skupaj z nekaterimi drugimi tržaškimi zasebnimi zbirkami, tvorila zametek in prvotni
27
28
29
30
31
32
33
34
4. Naslovna stran Carlijevega dela "Delle antichita italiche II", Milano 1788 z risbo danes izgubljenega rimskega nagrobnika iz Kopra
fond eksponatov kasnejšega mestnega muzeja. Rossetti je zasnoval tudi delo za lapidarij, urejen nedaleč od bazilike sv. Justa, kamor so prišli tudi številni rimski napisi iz Kopra in okolice33. Lapidarij je leta 1843 otvoril Pietro Kandler (1804-1872), eden najtesnejših Rossettijevih sodelavcev34. Kandler je bil v prvi vrsti zgodovinar, vendar je bilo področje njegovega zanimanja veliko širše in je vključevalo tudi arheologijo, epigrafiko, etnologijo idr. V svojih zgodovinskih in arheološko-zgodovinskih spisih je obravnaval prostor Istre in mejnih področij. Obravnavana problematika sega od kaštelirjev do rimskih vodovodov, teritorijev rimskih mest, centuriacije, rimskih cest, pristanišč, zapornega zidovja, arheološke karte idr. Tako široko obravnavana problematika je ¡melaza posledico, da je ostala marsikatera tema nedokončana ali zgolj načeta. To velja v prvi vrsti za delo na arheološki karti Istre. Tudi Kandlerjev "Códice epigráfico istriano" je, za razliko od njegovega "Códice diplomático istriano" za srednjeveško obdobje, ostal v rokopisu in bil z izidom monumentalnega Mommsenovega korpusa latinskih napisov razumljivo tudi presežen. Seveda je ob tem treba povedati, daje v njem Kandler zbral preko 1300 rimskih napisov iz Istre in da je Mommsen prav iz njegovega dela v veliki meri črpal podatke za to področje. Med leti 1846 in 1852 je Kandler izdajal svoj pretežno zgodovinski časopis ' L'lstria" z vidnim deležem arheologije. Objavljeni članki so, izjema je prvi letnik, ob pomanjkanju zunanjih avtorjev pretežno izpod peresa Kandlerja samega. Na ta način je nekako zapolnil vrzel, ki je nastala
Mlakar, 1977, s. 20; Sestan, 1984, s. 26,16, op. 25. Žitko, 1983, s. 3.
Kunz, 1879.
K speleoarheološkim raziskavam glej: Moser, 1899,43 sq.; Leben, 1974, 243 sq. Za najdišča v okolici Škocjana pri Divači in zgodovino
raziskav posebej: Steffè De Piero, Vitri, 1977,13sq.
Benco, 1869,1 sq.; Secoli, 1979, 5 sq.
Gentile, 1909, Appendice.
Mikl-Curk, 1981, s. 113.
Puschi, 1912,101 sq.; Mirabella Roberti, 1950, s. 201-202.; Cervani, 1974,1 sq.
71
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS
5. Risba marmornate štele z upodobitvijo bojevnika in z grškim napisom iz Kopra iz Carlijevega dela "Delle antic-hitä italiche U" Milano 1788, s. 245
s prenehanjem izhajanja prve ti. Rossettijeve serije revije Archeografo Triestino leta 1837 in pred pričetkom izhajanja njene druge serije leta 1869. Od 1856. leta do svoje smrti je bil Kandler konservator za Primorsko v Trstu pri leta 1850 ustanovljeni Centralni komisiji za spomeniško
3LOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
varstvo z Dunaja (K. u. k. Central-Commission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, Wien). S svojim delovanjem je pripomogel k evidentiranju in reševanju številnih arheoloških najdišč in najdb na Primorskem in v Istri35. Kandler je za svoje zgodovinske in arheološke raziskave pritegnil k sodelovanju vrsto zgodovinarjev, arheologov in ljubiteljev starin, med katerimi so tudi vidna imena v razvoju arheologije v Istri: Andrea Amoroso36, Giovanni Carra-ra37, Antonio Covacz38, Carlo De Franceschi39, Tomaso Luciani40, Alberto Puschi41 in drugi.
Ob Kandlerju se je v 2. polovici 19. stoletja ukvarjal z istrsko ep ¡grafiko tudi Carlo Gregorutti (1822-1898) iz Trsta. Poleg rimskih napisov iz Akvileje je objavil vrsto napisov s Koprskega in iz celotne Istre42. Nič manj pomembni nista njegovi razpravi o akvilejskih opekarnah, kjer so zbrani vsi do tedaj poznani žigi na rimskih opekah Istre in na prostoru do Akvileje43.
Pomemben mejnik za nadaljnji razvoj epigrafike predstavlja izid že omenjenega dela "Corpus Inscripti-onum Latinarum" Theodorja Mommsena (1817-1903), ki je zbral vse rimske napise na enem mestu44. Delo je pomembno tudi z vidika metode45.
V 2. polovici 19. stol. se klasični arheologiji pridružita še prazgodovinska in zgodnjesrednjeveška arheologija. Predvsem prva je v Istri v razmeroma kratkem času doživela širok razmah in napredek. Sir Richard Francis Burton (1821 -1890) je že leta 1874 objavil spis z naslovom "Notes on the castellieri or prehistoric ruins of the Istrian peninsula", ki velja za pionirsko delo o istrski prazgodovini in je pomembno vplivalo na nadaljnje raziskave46. Z odkritji in izkopavanji bronastodobnih gomil in železnodobnih žarnih grobišč na Brionih, v Bermu, Picugih, Pulju, Nezakciju, Novi vasi pri Brtonigli in drugod ter z začetkom raziskav utrjenih naselbin -kaštelirjevse je uveljavil pojem kaštelirske kulture v Istri, ki je že zelo zgodaj postal tudi mednarodno uveljavljen. V primerjavi s prazgodovinsko in klasično arheologijo je bil razvoj zgodnjesrednjeveške arheologije v Istri v tem času razmeroma počasen. Od večjih izkopavanj je mogoče omeniti le izkopavanja zgodnjesrednjeveškega grobišča v Mejici pri Buzetu v 90. letih 19. stoletja ter vrsto posameznih grobov in slučajnih najdb širom Istre47. Težišče raziskav zgodnjesrednjeveškega obdobja je bilo
35	Baš, 1955, s. 19, 36; Cervani, 1972, 35 sq.
36	De Franceschi, 1950, 225 sq.; Cuscito, 1984, 99 sq.
37	Sticotti, 1913, 383 sq.; Id. 1950, s. 203-204.
38	Bandelli 1976-1977, 115 sq.
39	Ibid.; Degrassi 1936, s. XV.
40	Sticotti, 1923, 108 sq.; Marchesetti, 1923, 76 sq.; Corelli, 1950, 217 sq. Glej tudi op. 38 zgoraj.
41	De Franceschi, 1952-1953, 11 sq.
42	Degrassi, 1936, s. XVII-XVIII; Sticotti., 1951, s. XVII.
43	Gregorutti, 1886, 219 sq.; Id., 1888, 345 sq.
44	Rimski napisi s Primorske in iz Istre so zbrani v 5. zvezku tega dela.
45	Ložar, 1941, s. 118.
46	Bandelli, 1976-1977, s. 129-130; Petrič, 1979, s. 188. Italijanski prevod tega Burtonovega dela je izšel že leta 1877 v Kopru: "Note sopra i castellieri o rovine preistoriche della penisola istriana."
72
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
tedaj usmerjeno v proučevanje sakralnih spomenikov in posameznih utrjenih naselbin, kakršen je naprimer "bizantinski kastrum" na otoku Veliki Brion, medtem ko je bila iz političnih in nacionalnih razlogov skoraj v celoti zanemarjena problematika slovanske naselitve v Istri, ki so jo skušali tedanji italijanski arheologi in zgodovinarji pomakniti v čim poznejši čas48.0 napetih mednacionalnih odnosih v tedanjem času nam priča tudi pismo D. Manzonija iz Kopra T. Lucianiju v Trst 12.3.1880 ob izkopavanjih v Ospu49. Proti koncu 19. stoletja sta bili tudi na Koprskem odkriti dve zgodnjesrednjeveški grobišči, prvo v bližini prazgodovinskega gradišča na Mariji Snežni pri Črnotičah, drugo na Sv. Mihaelu pri Starih Miljah50. Slednje je bilo kasneje še večkrat predmet izkopavanj.
Delo na številnih temah, ki jih je načel že Kandler, je nadaljeval Alberto Puschi (1855-1922). Med temi so naprimer rimske ceste, kraške zapore, arheološka karta Istre in druge. Prav zadnja je v okviru te teme še posebej pomembna, saj nam je Puschi v svojih zapiskih zapustil številne arheološko-topografske podatke tudi za Koprsko51. Zaradi drugih obveznosti, v prvi vrsti so bila to njegova izkopavanja v Nezakciju v letih 1900-1913 skupaj s Sticottijem, je delo za arheološko karto zastalo in ostalo nedokončano. Poleg Nezakcija je Puschi izkopaval predvsem v Trstu in okolici52. Zazgodnjesrednjeveš-ko arheologijo Istre je pomembno predvsem njegovo izkopavanje grobišča v Mejici pri Buzetu, ki paje ostalo v glavnem neobjavljeno vse do novejšega časa53. Leta 1884 je nasledil C. Kunza na mestu ravnatelja muzeja v Trstu (Museo Cívico di Antichitá), ki seje preimenoval v "Museo Cívico di Storia ed Arte di Trieste". Nato je leta 1887 prevzel tudi vodstvo revije "Archeografo Triesti-no", od 1895. leta pa je bil konservator za arheološke spomenike za Trst in okolico. Izbor Puschijevih zapiskov za arheološko karto Istre je uredil in pripravil za objavo Bernardo Benussi (1846-1929)54. Težišče njegovega dela je bila predvsem srednjeveška zgodovina Istre55.
Podatke o prvih arheoloških izkopavanjih na Koprskem zasledimo v literaturi šele proti koncu 19. stoletja in so povezani predvsem z intenzivno amatersko izko-pavalno dejavnostjo tržaškega profesorja Karla Moserja v zadnjih dveh desetletjih 19. in na začetku 20. stoletja. Cilj Moserjevih izkopavanj so bila predvsem jamska naj-
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
6. Pie tro Kandler (1804-1872) (iz: Codice diplomático istriano I, Trieste 1926)
dišča na Tržaškem krasu56, vendar je opravil tudi vrsto izkopavanj na najdiščih na Koprskem. Med temi so: Kaštelir nad Jelarji (1888-1889), Sv. Mihael (1896-1897), Osp (1897), Jama pod Socerbskim gradom (1898-1900), Socerb (1902-1904) idr. Kopal je predvsem ob finančni podpori antropološkega društva (Anthropologische Gesellschaft) in Centralne komisije z Dunaja, katere kores-pondent je bil od leta 1896, najdbe pa je pošiljal na Dunaj. Njegovega intenzivnega dela na terenu žal ni spremljalo ustrezno objavljanje izkopanega gradiva in rezultatov izkopavanj. O svojih izkopavanjih je le sumar-no poročal, pretežno v publikacijah dunajskih arheoloških ustanov in društev57. Nekoliko izčrpnejše je le njegovo zaključno poročilo o nekropoli na Socerbu58. Te Moserjeve pomanjkljivosti bistveno ne izboljšuje niti njegovo delo o kraških jamah, ki ga v nekem smislu lahko označimo za sintezo njegovih dotedanjih speleoloških in arheoloških raziskav na Krasu59. Moserjeva dejavnost izkopavanja in predvsem pošiljanje najdb na Dunaj ni
Marušič, 1970, 126sq.; Id., 1980, 114 sq.
Bertoša, 1985, 48 sq.; Cuscito, 1984, 97 sq.; Gnirs, 1911, 75 sq.
Župančič, 1990, s. 26, op. 8.
ANSI, s. 129, 145; Flego, 1981, 233 sq.
Benussi, 1927-1928, 243 sq.
Degrassi, 1936, s. XXIII-XXIV; Sticotti, 1951, s. XXIV; De Franceschi, 1952-1953,11 sq., Vidulli Torb, 1987,107 sq. Glej op. 47. Torcellan, 1986. Glej op. 51.
Cervani, 1950, 261 sq.; Id., 1986, 5 sq.
Leben, 1967, 43 sg.; Cannarella, 1979, 49 sq.
Ibid., s. 121-122; Zupančič, 1990, s. 20, si. levo zgoraj.
Moser, 1903, 115 sq.
Moser, 1899.
73
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
7. Sir Richard Francis Burton (1821-1890) (iz: Petrič, 1979, s. 188.)
naletelo na odobravanje v domačih arheoloških krogih v Trstu in Istri. Do odkritega konflikta je prišlo I. 1883, ko je Moser poslal na Dunaj najdbe svojih izkopavanj hal-štatske nekropole v Bermu pri Pazinu. Ta Moserjeva poteza je bila neposreden povod za začetek izkopavanj na istem najdišču na pobudo in pod vodstvom Andrea Amorosa60. Pokrajinska uprava v Poreču pa je zemljišče v Bermu odkupila, da bi s tem preprečila nadaljnje odhajanje najdb na Dunaj. O rezultatih je Amoroso poročal že naslednje leto v prvi številki revije novoustanovljenega istrskega arheološko-zgodovinskega društva "Societa istriana di Archeologia e Storia patria"61. V okviru društva je bil osnovan tudi muzej, v 19. stoletju prvi in edini na istrskih tleh, ki naj bi zbiral gradivo o preteklosti Istre in obenem preprečeval odhajanje novih najdb v tuje muzeje. Ustanovitev "Societa istriana di Archeologia e Storia patria", leta 1884, je bila velikega
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
pomena za nadaljnje arheološke in tudi zgodovinske raziskave v Istri62.
Dogodki in spori okrog izkopavanj in najdb iz nekropole v Bermu nikakor niso osamljen primer, prej predstavljajo značilnost obdobja nastajanja številnih novih muzejev, ki so kar tekmovali med seboj v pridobivanju najdb za svoje zbirke63. Kot primer za Koprsko lahko ponovno omenimo grobišče na Socerbu. Poleg Moserja je na njem izkopavala tudi vojvodinjaMeklenburška, ki je bila sicer aktivna predvsem na Dolenjskem. Njene najdbe je kasneje, skupaj z bogatim gradivom iz dolenjskih najdišč, na dražbi odkupil Peabody museum iz Združenih držav Amerike64. Tudi bronasta čelada, najdena pri Sv. Antonu pri Kopru, je končala v tujini in jo danes hrani muzej v Gradcu65.
Moserjeva "dunajska usmeritev" je naletela na ostro reakcijo tudi s strani Carla Marchesettija (1850-1926) iz Trsta. Tudi Marcheseti je že leta 1883 začel z izkopavanjem v Bermu, vendar je zaradi že omenjenega odkupa zemljišča lahko raziskal le zelo omejeno površino66. Marchesetti je bil od leta 1876 do svoje smrti ravnatelj prirodoslovnega muzeja (Museo Civico di Storia Naturale) v Trstu, več let pa tudi predsednik prirodoslovnega društva (Societa Adriatica di Scienze Naturali).67 V začetku se je posvečal predvsem botaničnim raziskavam, kasneje pa je prevladalo zanimanje za arheologijo. Njegove arheološke raziskave so bile usmerjene predvsem v prazgodovino, kar je glede na prirodoslovno usmeritev tudi razumljivo. Čeprav geografsko izven obravnavane teme ni mogoče mimo njegovih obsežnih izkopavanj na Mostu na Soči (Sv. Lucija) s preko 3000 odkritimi grobovi. Z izkopavanji Marchesettija in Josefa Szombathya je postal Most na Soči evropsko pomemben pojem v arheologiji in ključno najdišče za ugotavljanje povezav zahodnoslovenskega prostora s severno Italijo, Istro in Dolenjsko ter s prostorom severno od Alp v starejši železni dobi68. V zaledju Koprskega je pomembno njegovo izkopavanje staroželeznodobne nekropole v Bre-žcu pri Škocjanu, blizu Divače, ki nam skupaj z najdbami iz Mušje jame izpričuje najstarejši pojav železa v slovenskem prostoru pri njegovem širjenju iz Mediterana v srednjo Evropo69. Za Istro in Kras je temeljno njegovo delo o kaštelirjih "I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia", izšlo leta 1903 v Trstu70.
De Franceschi, 1950, s. 227; Id., 1952-1953, s. 9. Amoroso, 1885, 53 sq.
Cuscito, 1984, 97 sq. Viden je poudarek na raziskavah srednje in južne ¡stre; Forlati Tamaro, 1984, 1 sq. Gabrovec, 1971, 35 sq.
Treasures..., 1934, s. 130, pl. XXX; Župančič, 1990, s. 19, 23, si. ANSI, 1975, s. 143. Marchesetti, 1884.
Lona, 1950, 293 sq.; Žbona-Trkman, Svoljšak, 1981, raziskovalci.
Gabrovec, Svoljšak, 1983.
Steffe De Piero, Vitri, 1977,13 sq.
Objavljeno v: Atti del Museo Civico di Storia Naturale 4, Trieste 1903. Ponatis v: Quaderni della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia n. 3, Trieste 1981.
74
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
8. Izbor najdb iz rimskega grobišča na Socerbu. izkopavanja Karla Moserja v začetku 20. stol. Hrani Musei civico di Sti-ria edArte v Trstu, (iz: Moser, 1903, kol. 133-134, si. 158-164.)
PRVA ISTRSKA POKRAJINSKA RAZSTAVA LETA 1910, USTANOVITEV MUZEJA V KOPRU IN ARHEOLOŠKE RAZISKAVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Neposreden povod za ustanovitev muzeja v Kopru je bila "Prva istrska pokrajinska razstava" (Prima Esposizione Proviriciale Istriana) I. 1910 v Kopru71. Na razstavi, ki je sicer imela precej širši, predvsem gospodarsko-politični značaj, so bili v posebnem paviljonu razstavljeni številni umetnostnozgodovinski in kulturnozgodovinski predmeti ter spomeniki sakralne umetnosti. Čeprav je zamisel o ustanovitvi muzeja v Kopru že dolgo dozorevala, pa so bili pogoji za njegov nastanek izpolnjeni šele neposredno po tej razstavi, ko se je pokazala potreba, da bi razstavljeno gradivo, ki je bilo v veliki meri brez pravega gospodarja, shranili na enem mestu. Muzej (Museo Civico di Storia e d'arte) je bil ustanovljen na pobudo prof. Antonia Alisija I. 1911. Svoj prvi sedež je imel v opuščenem samostanu sv. Klare, po prvi svetovni vojni pa se je preselil v palačo Belgramoni - Tacco. Kljub ustanovitvi muzeja pa so bile arheološke raziskave še vedno odvisne od delovanja zunanjih arheologov. Novoustanovljeni muzej brez arheologa in s skromnimi finančnimi sredstvi takšnih raziskav ni zmogel. Prav te okoliščine ter Puschi-
71
72
73
74
75
jeva in Sticottijeva zasedenostz obsežnimi izkopavanji v Nezakciju so verjetno razlaga za izkopavanje rimske stavbe v Ankaranu pod vodstvom koprskega profesorja A. Bondija v sodelovanju s P. Opiglio iz tržaškega muzeja 1.1912 in Gnlrsovo izkopavanje ostalin zgodnjesre-dnjeveške cerkve z mozaičnim tlakom v Portorožu istega leta72. Področje Gnirsovega delovanja je bila sicer predvsem južna Istra.
Vodilno mesto na področju raziskav istrske antične zgodovine in arheologije v prvi polovici 20. stoletja pripada Attiliu Degrassiju (1887-1969). Teme njegovih razprav gredo od lokalnih arheološko-topografskih pregledov o Simonovem zalivu, Viližanu pri Izoli in Kopru, posebej v luči lokalizacije PlinijeveAegide73, pa do širših tematskih razprav o rimskih pristaniščih v Istri, o istrskih olivah, o predrimskih in rimskih kultih Istre, o vezeh med Akvilejo in Istro v rimskem obdobju, o rimski poselitvi kraških jam idr.74 Pravtako je pozorno spremljal in redno poročal o vsakoletnih izkopavanjih in novih najdbah v Istri, kjer je navedel tudi vrsto podatkovza Koprsko. Velik del rimskih napisovs Koprskega je zbral vzvezku "Histria septentrionalis" v okviru zbirke 'inscriptiones Ita-liae"75. Sintezo njegovih študij o Istri predstavlja delo z naslovom "il confine nord-orientale dell'ltalia romana" iz
Catalogo..., 1910. Žitko, 1983, s. 4.
Puschi, 1913, 159 sq.; Gnirs, 1912, s. 141; Id., 1913, s. 171; Djurič, 1977, s. 564. Degrassi, 1923, 325 sq.; Id., 1913, 123 sq.; Id., 1933,44 sq.
Bibliografija A. Degrassija je bila objavljena v Scritti vari di antichita, 1962, IX sq. Suplementza obdobje 1963-1967 pa v Scritti vari di antichita 3,1967, VII sq. Degrassi, 1936.
75
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
PLATE XXX
9. Arheološke najdbe s Socerba. Izkopavanja vojvodinje Meklenburške v začetku 20. stol. Hrani Peabody Museum v Združenih državah Amerike, (iz: Treasures..., 1934, pl. XXX.)
leta 1954. Degrassi je v svojih delih doslej najbolj celovito prikazal Koprsko in širšo Istro v rimskem obdobju.
Ob Degrassiju je, posebej za področje epigrafike, pomembno tudi delo Pietra Sticottija (1870-1953), ki
76 Brusin, 1953-1954, 275 sq.; Sticotti, 1951, s. XXVI, 356-373.
je leta 1920 nasledil Puschija na mestu ravnatelja v "Museo Cívico di Storia ed Arte di Trieste"76.
Eno redkih izkopavanj na Koprskem med obema vojnama je bilo izkopavanje v Simonovem zalivu leta
76
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
192477. Izkopavanje je vodila Bruna Forlati Tamaro (1894-1987), ki je bila med leti 1921-1936 nadzornik za arheologijo na območju Julijske krajine78. V celoti so bili izkopani temelji večcelične rimske stavbe s črnobe-limi mozaiki. Na istem mestu sta že leta 1923 naredila manjšo sondo Opiglia iz tržaškega muzeja in Degrassi79.
Obdobje pred drugo svetovno vojno lahko sklenemo z imenom Benedetta Lonze (1904-1971). Njegove arheološke raziskave so vezane predvsem na kaštelirje in kraške jame v zaledju Trsta80. Na Koprskem je izkopaval na Kaštelirju nad Jelarji v letih 1946-1956 v sodelovanju s F. Stradijem in z M. Vattovanijem81. V času svojega službovanja v Kopru, kjer je bil pred in neposredno po drugi svetovni vojni tudi direktor muzeja, pa je zbral tudi vrsto arheološko-topografskih podatkov za sam Koper in okolico82.
ARHEOLOŠKE RAZISKAVE NA KOPRSKEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
S teritorialnimi in upravno-političnimi spremembami po drugi svetovni vojni je bilo koprsko področje priključeno k Jugoslaviji. Te spremembe so odločilno vplivale na nadaljnji potek arheoloških raziskav na Koprskem in v celotni Istri. Koprsko področje je postalo predmet raziskav in sestavni del slovenske arheologije, hrvaški znanosti pa je pripadel preostali del Istre, južno od Dragonje.
Prve povojne arheološke raziskave na Koprskem je opravil Narodni muzej iz Ljubljane (v nadaljevanju NMLj) že v 50. letih. Usmerjene so bile prvenstveno v odkrivanje slovanske naselitve, ki je bila dotlej arheološko povsem neraziskana. Prvo sondiranje je bilo opravljeno na Kortini pri Sv. Antonu leta 1952, topografsko pa so bila ugotovljena še druga najdišča. V letu 1953 so bila ponovno opravljena sondiranja na Kortini ter na vrhu Sv. Marka, v Predloki, Krkavčah in na Krogu pri Stari vasi. Rezultati teh raziskav so bili predstavljeni leta 1952 na razstavi z naslovom "Slovenci ob Jadranu"83. Večina sondiranih ali le topografsko ugotovljenih najdišč je potrdila tudi rimsko poselitev in pokazala potrebo po nadaljnjih raziskavah84. NMLj je nadaljeval z arheološkimi raziskavami na Koprskem v letih 1958-1960 v Simono-
77
78
79
80 81 82
83
84
85
86
87
88
10. Carlo de Marcbesetti (1850-1926) (iz: QSPP, n. 3, 7/7-este 1981, s. XVII.)
vem zalivu85 in leta 1962 s sondiranjem na Čenturju86, raziskana pa je bila tudi srednjeveška nekropola na Hribu pri Krkavčah87.
V letu 1955 je Srečko Brodar s Katedre za kvartaro-logijo Univerze v Ljubljani izvedel sistematičen odkop sedimentov podzemeljske jame, ki je bila odkrita z raz-streljevanjem v kamnolomu pri Črnem Kalu. Poleg bogatih ostankov ledenodobne favne in flore je bilo v eni izmed plasti odkrito tudi kamnito orodje iz starejše kamene dobe, ki je še danes najstarejša arheološka najdba na Koprskem88.
Leta 1954 je bil ustanovljen "Mestni muzej Piran", kasneje preimenovan v Pomorski muzej "Sergej Maše-ra". V njem je bila že istega leta razstavljena tudi manjša arheološka zbirka. Muzej je od leta 1956 opravil vrsto arheoloških raziskav. Razen manjših sondažnih in zaščitnih izkopavanj (Padna, Piran, Strunjan, Viližan, Simonov zaliv, Bernardin, ankaransko križišče idr.) ter topografije
Tamaro, 1928, 412 sq.
Burtulo, 1974-1975, 5 sq.; Žbona-Trkman, Svoljšak, 1981, raziskovalci.
Degrassi, 1923, 325 sq.
Seri, 1970-1972,13 sq.; Radmilli, Pross Gabrielii, 1970-1972, 3 sq.; Lonza, 1977.
Ibid.; Lonza, 1981.
Parentin, 1979,163 sq.
Šribar, 1952, 17sq.
Vilhar, 1953, s. 299-300; Šribar, 1956, 63 sq.
Šribar, 1958-1959, 271 sq.; Id., VS 8, 1962, s. 251-252. ANSI, 1975, s. 144-145; Jeločnik, 1973.
Šribar, 1967, 365 sq.
S. Brodar, Ledenodobni človek v Slovenskem Primorju, Slovenski Jadran, Koper 25.11.1955, s. 5, 11; Id. 1958, 271 sq.; Pohar, 1992,
266 sq.
77
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
C.Marchisi/h del
11. Risba prazgodovinskega gradišča nad Bezovico (iz: QSPP, n. 3, Trieste 1981, T. VI, 1.)
terena, so bile njegove dosedanje arheološke raziskave usmerjene predvsem na nekatera predhodno izbrana najdišča. To so predvsem Kaštelir pri Kortah nad Izolo, Grubelce pri Slamih in Predloka. Na teh najdiščih je muzej opravil večletna sistematična izkopavanja89. Rezultati teh raziskav so bili predstavljeni leta 1974 v Piranu na razstavi z naslovom "Dvajset let arheološkega dela v Slovenski Istri" ob 20-letnici muzeja, skupaj z razstavo Pokrajinskega arhiva Koper "Piran in zaledje v srednjem veku"90. Več kot desetletje trajajoče raziskave rimskega in zgodnjesrednjeveškega najdišča Predloka pri Črnem Kalu so bile predstavljene na razstavi "Slovani v Rižanski dolini" leta 1983 v Piranu in Trstu91. V skladu z novo usmeritvijo v pomorsko preteklost se je delo Pomorskega muzeja v Piranu razširilo tudi na področje podvodne arheologije. Med prvimi tovrstnimi akcijami so bile raziskave v Fizinah pri Portorožu leta 1964. Sledilo jim je več podobnih akcij, predvsem v zadnjih letih. Njihov cilj je bila podvodna arheološka topografija celotne slovenske obale in dokumentiranje ostalin na morskem dnu92.
Intenzivnejša arheološka dejavnost Pokrajinskega muzeja Koper se je začela po letu 1972, ko so redno zaposlili lastnega arheologa. Leta 1973 je muzej v sodelovanju z NMLj izvedel arheološko izkopavanje na Kor-tini pri Sv. Antonu93, od leta 1972 pa je sodeloval s Pomorskim muzejem iz Pirana pri arheoloških raziskavah v Predloki pri Črnem Kalu. V tem času je bila
postavljena tudi arheološka zbirka in izdan vodič po
• 94 muzeju .
V	letu 1974 je potekal v Kopru, v organizaciji Slovenskega arheološkega društva in občine Koper, mednarodni arheološki kolokvij na temo "Materialna kultura karantansko ketlaškega kroga in sosednje pokrajine v tem času", ki je obravnaval vprašanja slovanske naselitve ter odnos slovenskega prostora in Istre do sosednjih področij v zgodnjem srednjem veku95.
V	zadnjem desetletju je bilo arheološko delo koprskega muzeja usmerjeno na eni strani v topografijo terena, deloma tudi na tržaškem ozemlju96, na drugi strani pa v arheološka izkopavanja, ki so bila opravljena v Dekanih, Medoših, na Kolombanu in na različnih mestih v Kopru97.
V	letu 1988 je v Pokrajinskem muzeju Koper gostovala razstava Arheološkega muzeja Istre iz Pulja z naslovom "Slaveni na sjevernom Jadranu". Na njej so bili predstavljeni rezultati povojnih arheoloških raziskav zgodnjesrednjeveškega obdobja v Istri. Poleg bogatega gradiva, ki ga hrani puljski muzej, je bil razstavljen tudi manjši izbor sočasnih najdb iz Kopra in okolice98.
Čeprav se ta pregled raziskav nanaša predvsem na Koprsko, je od številnih arheoloških raziskav na Tržaškem treba omeniti vsaj izkopavanja italijanskih arheologov na Kaštelirju nad Jelarji tik ob državni meji v letih 1976-1981. Rezultati in najdbe so bili predstavljeni v okviru širše zasnovane razstave o prazgodovini severno-jadranskega prostora "Preistoria del Caput Adriae" leta 1983 v Trstu99. Izkopavanje na tem najdišču je bilo sprva zamišljeno kot mednarodno sodelovanje italijanskih in slovenskih arheologov, vendar je s slovenske strani ostalo nerealizirano in pomeni predvsem izziv za naprej.
89	Pahor, 1968, 26 sq.; Boltin-Tome, 1967,163 sq.; Id., 1968,129 sq.; Id, 1977, 81 sq.; Id., 1979, 41 sq.; Id., 1981, 89 sq.; Id., 1990, 27 sq.
90	Ob tej priložnosti je bila natisnjena zgibanka z istim naslovom in s kratkim spremnim besedilom.
91	Tudi ob tej razstavi je bila natisnjena zgibanka s kratkim spremnim besedilom. M. Župančič, Ob razstavi "Slovani v rižanski dolini", Primorske novice, št. 17, Koper, 25.2.1983, s. 8; S. Flego, Sledovi starejše slovanske naselitve v Rižanski dolini - Kaj pa na Tržaškem?, Primorski dnevnik, Trst, 24.2.1983, s. 4.
92	Logar, 1984, 35 sq.; Boltin-Tome, 1979, 41 sq.; Id., 1989, 6 sq.; Id., 1991, 51 sq.; Župančič, Prispevek..., 1989,16 sq.; Id., 1989-1990, 381 sq.
93	Strenar, Šribar, VS 17-19/1,1974, s. 107-108.
94	Strenar, 1973, 5 sq.
95	Šribar, 1972, 29 sq.; Korošec, 1977, 309 sq.
96	Župančič, Prispevek..., 1989,16 sq.; Id., 1989-1990, 381 sq.; Flego, Župančič, 1991.
97	Župančič, 1979, 15 sq.; Id., Inter utrumque..., 1989, 15 sq.; Id., VS 24,1982, s. 170-171, 173-174, 200-202.
98	Ob razstavi je izšla zgibanka s spremnim besedilom: V. Jurkič, B. Marušič, Slaveni na sjevernom Jadranu u ranom srednjem vijeku, Katalog 27, Arheološki muzej Istre, Pula 1987; I. Umer, Slovani na severnem Jadranu, Delo, Ljubljana, 20.5.1988, s.7.
99	Pitti, 1979, 125 sq.; Maselli-Scotti, 1983, 138 sq.; Moretti, 1983, 123 sq.
78
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
Tav. XIV.
tav. xv.
Tutti ■/, della "ranJ.
12. Keramične in kovinske najdbe iz Istre in Krasa (iz: QSPP, n. 3, Trieste 1981, T. XIV-XV.)
Tudi Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran (v nadaljevanju MZVNKD Piran) je z zaposlitvijo arheologa leta 1986 začel z izvajanjem arheoloških izkopavanj. Prej sta jih opravljala pretežno Pokrajinski muzej Koper in Pomorski muzej iz Pirana. Opravil je zaščitna izkopavanja v Fornačah pri Piranu, Simonovem zalivu, Kopru, Serminu in na Pom-janu100. Med temi deli je treba izpostaviti predvsem izkopavanje na Kapucinskem vrtu, ki ga je MZVNKD Piran izvedel v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete iz Ljubljane in zunanjimi sodelavci v letih 1986-1987. S 1000 m2 raziskane površine je to doslej najobsežnejše arheološko izkopavanje na Koprskem in eno prvih znotraj starih mestnih jeder na slovenski obali. Odkrita je bila kontinuiteta poselitve koprskega otoka od rimske dobe do danes. Izpričana je
s stavbnimi ostalinami, pokopi in številnimi drobnimi najdbami. Rezultati izkopavanja so bili uspešno predstavljeni v Pokrajinskem muzeju v Kopru, na razstavi z naslovom "Koper med Rimom in Benetkami/ Capodistria tra Roma e Venezia", ki je med leti 1989 in 1991 gostovala v številnih središčih prostora Alpe-Jadran101. Izkopavanja v Simonovem zalivu so prerasla v večletna sistematična dela. Njihov cilj je prezentacija rimske arhitekture na kopnem z bogatimi in dobro ohranjenimi mozaiki in ostalinami sočasnega pristanišča na morskem dnu. K sodelovanju so pritegnili tudi univerzo iz Lunda na Švedskem (Lunds Universitet, Klassiska Institutionen och Antikmuseet, Lund). Rezultati dosedanjih raziskav so bili predstavljeni na razstavi "Simonov zaliv - arheološka izkopavanja 1986 -1989 / San Simone scavi archeologici 1986-1989" v Izoli, Ljubljani in v Lundu102.
100
101
102
Stokin, VS 29, 1987, s. 256, 262, 268-270; Id., AP 27, 1987, s. 88, 93-94; Id., VS 30, 1988, s. 270-272; Id., VS 31, 1989, s. 230-231;
Id., AP 29, 1990, s. 180-183; Mikt-Curk, Stokin, Boltin-Tome, VS 31,1989, s. 93-94; Knific, AP 27,1987, s. 145-146; Stokin, Josipovič, VS 30, 1988, 200 sq.; Cunja, VS 29, 1987, s. 276-279; Id., AP 27, 1987, s. 118-120.
Cunja, Güstin, 1989; Cunja, 1989, 21 sq. Razstavni katalog je v nekoliko razširjeni obliki izšel tudi v nemško-italijanskem prevodu: Koper zwischen Rom und Venedig/ Capodistria tra Romae Venezia, Ljubljana 1991. Simonov zaliv, 1988; San Simone, 1989.
79
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
13. "Prima esposizione Provinciale Istriana" I. 1910 v Kopru, (original hrani C. Antonaz iz Kopra)
jedru Kopra. Za najdišče je značilna dolgotrajna poselitev od rimske dobe do danes in izredna kompleksnost: prepletanje stavbnih ostalin na eni strani starejše naselbinske arhitekture in kasnejše samostanske cerkve, na drugi strani pa kar tri grobišča z več sto pokopi103. Izkopavanje sodi po količini in kvaliteti arheološkega zapisa med boljša in predstavlja pomemben prispevek Oddelka za arheologijo v prizadevanjih za izboljšanje in poenotenje dokumentiranja stratigrafskega izkopavanja104.
Če je mogoče na eni strani ugotoviti večjo intenzivnost arheoloških raziskav na Koprskem v zadnjem desetletju, pa na drugi strani ne moremo mimo dejstva, da se je močno povečala tudi intenzivnost uničevanja arheoloških najdišč, ki je dosegla že zaskrbljujoče razsež-
nosti. Posegi v okolje so v zadnjih desetletjih povezani z urbanizacijo v treh obalnih mestih in na podeželju, z obsežnimi gradnjami industrijskih, cestnih, železniških in drugih objektov, s spremenjenim načinom poljedelske obdelave z globokim oranjem idr. Vsi ti procesi so marsikatero najdišče močno poškodovali ali povsem uničili. V dolgem seznamu prizadetih najdišč naj naštejem le nekatera: posamezni predeli starega mestnega jedra Kopra, Sermin pri Kopru, kraški jami pri Črnem Kalu (uničeni s širjenjem kamnolomov), kaštelirja na Sv. Kvi-riku nad Sočergo in na Kortini pri Sv. Antonu, Kaverljag idr. Takšno stanje nalaga področju arheologije, kot eno prioritetnih nalog, varovanje arheoloških najdišč pred nadaljnjim uničevanjem.105
103	Cunja, Grosman, AP 30,1992 (v tisku).
104	Grosman, 1991, 32 sq. V pripravi je objava analize stratigrafije najdišča ter osteološko-antropoloških raziskav kostnega materiala.
105	Problematika varovanja arheološke dediščine v Sloveniji v povojnem obdobju je bila predstavljena leta 1980 v Ljubljani, na razstavi "Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980". Ob razstavi je izšel tudi katalog z istim naslovom.
80
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
14. Del razstavnega prostora prve istrske deželne razstave (Fotodokumentacija PMK)
RIASSUNTO
I monumenti di valore archeologico nel Capodistriano cominciarono a suscitare i primi interessi nel XV. seco/o, all'epoca della diffusione dell'Umanesimo in Istria. Sino al XIX. secolo al centro dell'attenzione erano esclusivamente i monumenti dell'età romana. Soltanto durante il secolo scorso con lo sviluppo dell'archeologia preistorica e quella altomedievale anche queste due epoche storiche diventano oggetto di ricerche. I primi scavi archeologici nel Capodistriano furono effettuati verso la fine del XIX. secolo per iniziativa degli aercheologhi e degli appassionati di Trieste, dove sempre nel XIX. secolo vengono aperti musei e fondate associazioni che si occupavano anche di ricerche archeologiche. Per lo sviluppo dell'archeologia in Istria è di particolare importanza la fondazione della Società istriana di archeologia estoria patria, avvenuta nel 1884 a Parenzo, che pubblicava anche una sua rivista. La "Prima esposizione provinciale istriana" aperta a Capodistria nel 1910 aw/o le iniziative per I'apertura del museo cittadino, per interessamento diA.Alisi. Dopo la seconda guerra mondiale ricerche archeologiche nel Capodistriano furono condotte dal Museo nazionale di Lubiana, dal Museo regionale di Capodistria, dal Museo marittimo "Sergej Masera" di Pirano, dall'lstituto inter-comunale per la tutela dei beni naturali e culturali di Pirano e dal dipartimento di archeologia della Facoltà di filosofía di Lubiana. Gli ultimi interventi nell'ambiente hanno posto in risalto il problema della tutela dei siti archeologici.
81
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
LITERATURA
Amoroso A., I castellieri istriani e la necropoli di Vermo presso Pisino, Atti e Memorie della Societa Istri-ana di Archeologia e Storia Patria (dalje AMSI), vol, 1, Parenzo 1885.
Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. (dalje ANSI)
Apih E., Capodistria nel'700 in alcune lettere inedite di Gianrinaldo Carli, Atti Centro di ricerche storiche -Rovigno (dalje ACRS), vol. 9, Trieste - Rovigno, 19781979, s. 503-521.
Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju, Iz-danja Hrvatskog arheološkog društva 11/1-2, Pula
1987.	(dalje Arheološka istraživanja..., 1987)
Bačič B., Razvoj Arheološkog muzeja Istre u Puli, Vje-sti muzealaca i konservatora Hrvatske (dalje VMKH), god. 17, br. 4-5, Zagreb 1968, s. 5-10. Bandelli G., La questione dei castellieri, ACRS, vol. 7, Trieste - Rovigno, 1976-1977, s. 113-136. Bandelli G., Con la lente deformante dell'ideologia, II Territorio 25, Ronchi dei Legionari - Udine, 1989, s. 132-142.
Baš F., Organizacija spomeniškega varstva v slovenski preteklosti, Varstvo spomenikov (dalje VS), Ljubljana 1955, s. 13-37.
Benco G., Domenico Rossetti, Archeografo Triestino (dalje AT), n.s., vol. 1, Trieste 1869, s. 1-24. Benussi B., Dalle annotazioni di A. Puschi per la Carta archeologica dell'lstria, AT, 3. ser., vol. 14, Trieste 1927-1928, s. 243-281.
Bertoša M., Sommario della storiografia istriana dal 1965 al 1975 in Jugoslavia, ACRS, vol. 6. Trieste - Rovigno, 1975-1976, s. 213-228. Bertoša M., Etos i etnos zavičaja, Istra kroz stolječa, šesto kolo, knjiga 33, Pula - Rijeka 1985. Bibliografija 1947-1987, Bibliografija rasprava i člana-ka znanstvenih i stručnih radnika Arheološkog muzeja Istre, Histria archaeologica (dalje HA), god. 19, Pula
1988.
Billanovich M.P., Mizzon G., Capodistria in eta romana e il pittore Bernardino Parenzano, Italia medioeva-le e umanistica 14, Padova 1971, s. 249-289. Boltin-Tome E., Poročilo o raziskovanjih na srednjem prečnem nasipu Kaštelirja pri Dvorih nad Izolo, Arheološki vestnik (dalje AV), 18, Ljubljana 1967, s. 163177.
Boltin-Tome E., Antična stavba v Grubelcah, AV 19 Ljubljana 1968, s. 129-138.
Boltin-Tome E., Staroslovanski grobovi v Predloki pri Črnem Kalu in vprašanje kontinuitete naselja, Slovensko morje in zaledje (dalje SMZ) 1, Koper 1977, s. 81101.
15. Attilio Degrassi (1887-1969) (iz: AMSI, vol. 69 della n.s., Venezia 1969.)
Boltin-Tome E., Slovenska Istra v antiki in njen gospodarski vzpon, SMZ 2-3, Koper 1979, s. 41 -61.
Boltin-Tome E., Izsledki ob zaključku raziskovanj ne-kropole v Predloki, SMZ 4-5, Koper 1981, s. 89-103.
Boltin-Tome E., Arheološke najdbe na morskem dnu slovenske obale, Kronika 37/1-2, Ljubljana 1989, s. 616.
Boltin-Tome E., Staroslovansko grobišče v Predloki, Kraški rob in Bržanija, Koper 1990, s. 27-30.
Boltin-Tome E., Arheološke najdbe na kopnem in na morskem dnu v Viližanu in Simonovem zalivu v Izoli, Annales, Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin / Annali del Litorale capodistriano e delle regioni vidne l/'91, Koper 1991, s. 51-58.
Bratož R., Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode, Acta ecclesiastica Sloveniae 8, Ljubljana 1986.
Brodar S., Črni Kal, nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju, Razprave 4. raz. SAZU 4, Ljubljana 1958, s. 271-363.
Brusin G., Piero Sticotti, La sua vita e la sua opera, AT, 4. ser., vol. 18-19, Trieste 1953-1954, s. 275-285.
82
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
Burtulo L., Bruna Forlati Tamara, Aquileia Nostra 4546, 1974-1975, s. 5-16.
Cannarella D., Catalogo delle cavità e dei ripari di intéresse paletnologico e paleontologico sul Carso Triesti-no, Atti del la Società per la Preistoria e Protostoria délia Regione Friuli-Venezia Giulia (dalje ASPP), vol. 3, Pisa 1979, s. 49-124.
Carli G.R., Delle antichità italiche II, Milano 1788.
Carli G.R., Delle antichità di Capodistria, Capodistria 1861.
Catalogo Generale délia Prima Esposizione Provinciale Istriana a Capodistria. Seconda edizione, Capodistria 1910.
Cervani G., Bernardo Benussi, Pagine istriane (dalje PI), 3. ser., vol. 1/4, Pola, 1950, s. 261-265.
Cervani G., Undici lettere del conservatore imperiale Pietro Kandler alla municipalità di Rovigno (18681869), ACRS, vol. 3, Trieste - Rovigno 1972, s. 35-54.
Cervani G., Pietro Kandler storico dell'Istria, AMSI, n.s., vol. 22, Trieste 1974, s. 1 -16.
Cervani G., Bernardo Benussi, storico dell'Istria, ACRS, vol. 16, Trieste - Rovigno 1986, s. 5-16.
Corelli M., Tomaso Luciani, PI, 3. ser., vol. 1/4,1950, s. 217-224.
Cunja Rv Guštin M., Koper med Rimom in Benetkami / Capodistria tra Roma e Venezia (katalog razstave), Ljubljana 1989.
Cunja R., Arheološko izkopavanje na bivšem vrtu kapucinskega samostana v Kopru (1986-1987) / Gli scavi archeologici nell'ex orto del convento dei Cappuccini a Capodistria (1986-1987), Koper med Rimom in Benetkami, Prispevki k zgodovini Kopra/Capodistria tra Roma e Venezia, Contributi per la storia di Capodistria, Ljubljana 1989, s. 21-28.
Cuscito G., II contributo délia Società istriana di arche-ologia e storia patria agli studi sulla tarda antichità, AMSI, n.s., vol. 32, Trieste 1984, s. 97-144.
De Franceschi C., Andrea Amoroso, PI, 3. ser., vol. 1/4, Pola 1950, s. 225-228.
De Franceschi C., L'archeologia in Istria e i suoi culto-ri, AT, 4. ser., vol. 18-19/1, Trieste 1952-1953, s. 7-20.
Degrassi A., Scoperta d'antichità romane nel territorio d'Isola, AT, 3. ser., vol. 7, Trieste 1913, s. 123-129.
Degrassi A., Tracce di Roma sulla spiaggia di S. Simone d'Isola, AT, 3. ser., vol. 10, Trieste 1923, s. 325341.
Degrassi A., Di Pietro Coppo e delle sue opere, AT, 3. ser., vol. 11, Trieste 1924, s. 319-349.
Degrassi A., Abitati preistorici e romani nell'agro di Capodistria e il sito dell'antica Egida, Parenzo 1933, s. 1-44.
Degrassi A., Histria septemtrionalis, Inscriptiones Ita-liae, vol X, regio X, fasc. III, Roma 1936. Djurič B., Antični mozaiki na ozemlju SR Slovenije, AV 27, Ljubljana 1977, s. 537-625. Flego S., Grobišče na hribu sv. Mihaela pri Starih Miljah, Jadranski koledar 1981, Trst 1981, s. 233-240. Flego S., Zupančič M., Arheološka topografija občine Dolina (Tržaška pokrajina, Italija) / Topografia arche-ologica del comune di San Dorligo della Valle (Provincia di Trieste, Italia), Trst - Ljubljana 1991. Forlati F., L'archeologia della Venezia Giulia nel de-cennio 1926-1936, AMSI, vol. 47, Pola 1935, s. 233247.
Forlati Tamaro B., La Societä istriana nei suoi cent'anni di storia 1884-1984, AMSI, n.s., vol. 32, Trieste 1984, s. 1-7.
Funaioli E., Pier Paolo Vergerio il vecchio, PI, 3. ser., vol. 1/4, Pola, 1950, s. 43-55. Gabrovec S., Sto petdeset let arheologije v Narodnem muzeju, Argo 10/1, Ljubljana 1971, s. 35-48. Gabrovec S., Svoljšak D., Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija (Storia delle ricer-che e topografia), Katalogi in monografije 22, Ljubljana 1983.
Gentile A., II primo secolo della Societä di Minerva /MDCCCX - MCMIX/, AT, 3. ser., vol. 5, Trieste 1909, Appendice,
Gnirs A., Baudenkmale aus der Zeit der oströmischen Herrschaft auf der Insel Brioni Grande, Jahrbuch für Altertumskunde, V/1 -3, Wien 1911, s. 75-97. Gnirs A., Mitteilungen der k.k. Zentral-Kommission (dalje MZK), dritte Folge, 11, Wien 1912, s. 141. Gnirs A., Berichte des Landeskonservators Gnirs (Küstenland) über seine Tätigkeit, MZK, dritte Folge, 12, Wien 1913, s. 171.
Gregorutti C., La figulina imperiale Pansiana di Aquileia ed i prodotti fittili dell'Istria, AMSI, vol. 2, Parenzo 1886, s. 219-253.
Gregorutti C., Le marche di fabbrica dei laterizi di Aquileja, AT, vol. 14, Trieste 1888, s. 345-398. Grosman D., Kocka, kocka, kockica..., Od arheološkega zapisa v zemlji do arheološkega zapisa na papirju, Arheo 12, Arheološka obvestila/Glasilo Slovenskega arheološkega društva, Ljubljana 1991, s. 25-36. Jurkič V., Četiri desetlječa arheološkog istraživanja Istre u okviru hrvatske arheologije (1947-1987) / Quattro decenni di indagini archeologiche in Istria nell 'ambito dell'archeologia croata (1947-1987), Prvo republičko znanstveno savjetovanje povjesničara Hrvatske "Dani Jaroslava Šidaka" / Primo colloquio scientifi-co degli storici della Croazia "Le giornate in onore di Jaroslav Šidak", Materijali 4, Pula 1988, s. 30-31, 5960.
83
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
Kečkemet D., Antički spomenici Pule na slikama i u opísima stranih autora od 15. do 19. sto I ječa, Jadranski zbornik 7, Rijeka - Pula 1969, s. 549-590. Korošec P., "Materijalna kultura karantansko-ketlaške-ga kroga in sosednje pokrajine v tem času", Koper od 29. IX. do 2. X. 1974, AV 27, Ljubljana 1977, s. 309313.
Kos P., Numizmatika na Slovenskem, Zgodovinski oris, AV 33, Ljubljana 1983, s. 235-257.
Kunz C., II Museo cívico di Antichitá, Trieste 1879.
Lago L., Rossit C., Pietro Coppo, Le "Tabulae" 15241526, Collana degli Atti del Centro di ricerche storiche - Rovigno - N. 7, Trieste - Rovigno 1986.
Leben F., Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem krasu, AV 18, Ljubljana 1967, s. 43-83.
Leben F., Jamska arheologija matičnega Krasa, Acta carsologica VI/17, Ljubljana 1974, s. 243-256.
Logar N., Podvodna arheologija v Sloveniji II, Ljubljana 1984, s. 35-40.
Lona C., Cario de Marchesetti, Pl, 3. ser., vol. 1/4, Pola 1950, s. 293-298.
Lonza B., Appunti sui castellieri dell'lstria e della provincia di Trieste, Quaderni della Societá per la Preisto-ria e Protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia (dalje QSPP) n. 2, Trieste 1977.
Lonza B., La ceramica del castelliere degli Elleri, QSPP, n. 4, Trieste 1981.
Ložar R., Razvoj in problemi slovenske arheološke vede, Zbornik za umetnostno zgodovino 17, Ljubljana 1941, s. 107-147.
Marchesetti C., La necropoli di Vermo presso Pisino nell'lstria, Bollettino della Societá Adriatica di Scienze naturali, VIH, Trieste 1884.
Marchesetti C., Luciani paletnologo, Pl, n.s., vol. 2, Capodistria 1923, s. 76-79.
Marušič B., Prikaz istraživanja ra nosred n j ovj e kovn i h nekropola Istre s posebnim osvrtom na nalazište Meji-ca kod Buzeta, Istarski mozaik, god. VIII, br. 5, Pula 1970, s. 126-136.
Marušič B., Breve contributo alia conoscenza della necropoli altomedievale di Mejica presso Pinguente, ACRS, vol. 10, Trieste - Rovigno, 1980, s. 114-139.
Maselli-Scotti F., Necropoli di Santa Barbara, Preisto-ria del Caput Adriae, Trieste, 1983, s. 138-141.
Matijašič R., II mito della romanitá nell'alto Adriático (La storiografia dell'antichitá dal'700 al '900 vista dal lato jugoslavo), Memorie storiche Forogiuliesi 68, Udine, 1989, s. 81-93.
Matijašič R., Dall'incomunicabilitá al confronto, La storiografia preistorica, antica e altomedievale in Istria
dal 1945 ad oggi, II Territorio 25, Ronchi dei Legionari - Udine, 1989, s. 143-145.
Mikl-Curk I., Arheološko konservatorstvo na naših tleh v 19. stoletju, VS 23, Ljubljana 1981, s. 111 -114.
Mirabella Roberti M., Pietro Kandier archeologo, Pl,
3.	ser., vol. 1/4, Pola, 1950, s. 201-202.
Mlakar S., Amfiteatar u Puli, Kulturno-povijesni spomenici Istre, I.(5. izdanje), Pula 1977.
Moretti M., Castelliere di Monte Castellier degli Elleri, Preistoriadel Caput Adriae, Trieste, 1983, s. 123-127.
Moser K., Der Karst und seine Hohlen, Trieste 1899.
Moser K., Die Nekropole von S. Servolo in [Strien, Jahrbuch der Zentralkommission 1, Wien 1903, kol. 115138.
Pahor M., Pomorski muzej "Sergej Mašera" v Piranu, VMKH, god. 17, br. 4-5, Zagreb 1968, s. 26-29.
Parentin L., II mosaico romano di Capodistria dalle an-notazioni di B. Lonza, ASPP, vol. 3, Pisa 1979, s. 163169.
Petrič N., Introduzione alla preistoria dell'lstria, ACRS, vol. 9, Trieste - Rovigno 1979, s. 183-248.
Petronio P., Memorie sacre e profane dell'lstria, Trieste 1968. (a cura di G. Borri e L. Parentin).
Petru P., Prispevek k zgodovini arheološke karte na Slovenskem, ANSI, Ljubljana 1975, s. 15-31.
Pitti C., Relazione sugli scavi effettuati sul Castelliere degli Elleri nell'agosto 1976, ASPP, vol. 3, Pisa 1979, s. 125-130.
Pohar V., Poseljenost Kraškega roba v kvartarju, Proteus 54/6-7, Ljubljana, februar-marec 1992, s. 266268.
Puschi A., II Kandier e la carta archeologica dell'lstria, PI, a. 10, Capodistria 1912, s. 101 -104.
Puschi A., Antichita romane scoperte ad Ancarano, AT, 3. ser., vol. 7, Trieste 1913, s. 157-161.
Radmilli A.M., Pross-Gabrielli G., Presentazione, ASPP, vol. 1, Trieste 1970-1972, s. 3-10.
Reisp B., Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana 1983.
Rinaldi M.L., Brevi note a proposito dei castellieri, AT,
4.	ser., vol. 25-26, Trieste 1963-1964, s. 3-25.
Salimbeni F., Un vuoto da colmare, Per una storia della storiografia italiana dell'lstria, Un breve profiio, II Territorio 25, Ronchi dei Legionari - Udine, 1989, s. 146-157.
Secoli G., I 150 an ni deli' "Archeografo", AT, 4. ser., vol. 39, Trieste 1979, s. 5-8.
Semi F., Capris, lustinopolis, Capodistria, Trieste 1975.
Seri A., Benedetto Lonza - necrologo, ASPP, vol. 1, Trieste 1970-1972, s. 13-19.
84
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
Sestan E., Le "Aritichita italiche" di Gian Rinaldo Carli due secoli dopo, AMSI, n.s., vol. 32, Trieste 1984, s. 932.
Simoniti P., Humanizem na Slovenskem in humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979. Simonov zaliv, Izola, Arheološka izkopavanja 1988, Predstavitev, Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Piran 1988.
San Simone / Simonov zaliv, Arheološka izkopavanja / scavi archeologici 1986 -1989, Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Piran 1989.
Steffe De Piero Gv Vitri S., La necropoli d i B režeč presso S. Canziano del Carso, Scavi Marchesetti 18961900, Monografie di Preistoria degli Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte, vol. I, Trieste 1977. Sticotti P., Giovanni Carrara a Pietro Kandler, AT, 3. ser., vol. 7, Trieste 1913, s. 383-388. Sticotti P., T. Luciani e 1'lstria romana, Pl, n.s., a. 2, Capodistria, 1923, s. 108-111. Sticotti P., G. Carrara, Pl, 3. ser., vol. 1/4, Pola 1950, s. 203-204.
Sticotti P., Tergeste, Inscriptiones Italiae, vol. X, regio X, fasc. IV, Roma 1951.
Strčič P., La storiografia Jugoslava sull'lstria e sulle Isole del Quarnero nel XIX secolo e all'inizio del XX
(1965-1975), ACRS, vol. 9, Trieste - Rovigno 1979, s. 575-610.
Strenar L., Arheološka podoba Koprskega, Pokrajinski muzej Koper (vodnik po muzeju), Koper 1973, s. 5-25.
Sašel J., Bernardin Porečan ali k poreškim in koprskim antikam, Kronika 21/2, Ljubljana 1973, s. 85-87.
Šašel J., Koper, AV 25, Ljubljana 1976, s. 446-461.
Skiljan M., L'lstria nella protostoria e nelKeta protoan-tica, ACRS, vol. 10, Trieste - Rovigno 1980, s. 7-73.
Sonje A., Zavičajni muzej Poreštine u Poreču, VMKH, god. 17, br. 4-5, Zagreb 1968, s. 14-20.
Sribar V., Arheološka raziskovanja v Istri, Slovenci ob Jadranu (razstavni katalog), Koper 1952, s. 17-19.
Šribar V., Arheološko delo na Koprskem, Zbornik Primorske založbe Lipa, Koper 1956, s. 63-68.
Sribar V., Arheološko topografske ugotovitve v Simonovem zalivu pri Izoli, AV9-10, Ljubljana 1958-1959, s. 271-276.
Sribar V., Skeletno piano grobišče na Hribu pri Krka-včah, AV 18, Ljubljana 1967, s. 365-375.
Sribar V., K boljšemu poznavanju naše preteklosti, Obala 15-16, Koper 1972, s. 29-31.
Tamaro B., Isola - Costruzione romana, Notizie degli Scavi di Antichita, Roma 1928, s. 412-414.
"Notranjost" prve istrske deželne razstave (Fotodokumentacija PMK)
85
ANNALES 2/'92
Radovan CUNJA: ZGODOVINSKI ORIS ARHEOLOŠKIH RAZISKAV NA KOPRSKEM, 67-86
Tavano S., Archeologia italiana in I stria e in Dalmazia, Significati e obiettivi, Quaderni giuliani di storia, a. 8, n. 2, Trieste, 1987, s. 8-63.
Thamar I., Isola nel 1581, L'lstria, a. Ill, n. 12, 1848, s. 46-48 in n. 13, 1848, s. 50-52.
Torcellan M., Le tre necropoli altomedievali di Pin-guente, Ricerche di archeologia altomedievale e medievale 11, Firenze 1986.
Treasures of Carniola, New York 1934.
L'umanesimo in Istria, Civilta Veneziana, Studi 38, Firenze 1983.
Vidulli Torio M., La scoperta di Nesazio rivissuta nella corrispondenza e nelle pubblicazioni dei primi dieci anni di scavo, AMSl, n.s., vol. 35, Trieste 1987, s. 107130.
Vilhar S., Arheološka raziskovanja na Koprskem, Istrski zgodovinski zbornik 1, Koper 1953, s. 299-300.
Žbona-Trkman B., Svoljšak D., Most na Soči 18801980 - sto let arheoloških raziskovanj, Tolmin 1981. Žitko S., Pokrajinski muzej Koper ob 70-letnici delovanja, Argo 22, Ljubljana 1983, s. 3-10. Zupančič M., Najstarejša poselitev Dekanov, Dekani v preteklosti in Danes, Koper 1979, s. 15-17.
Župančič M., Sermin ob Rižani, AV 36, Ljubljana 1985, s. 315-324.
Zupančič M., Inter utrumque tuta, Koper med Rimom in Benetkami, Prispevki k zgodovini Kopra, Ljubljana 1989, s. 15-20.
Zupančič M., Prispevek k topografiji obale Miljskega polotoka, Kronika 37/1-2, Ljubljana 1989, s. 16-20. Zupančič M., Contributo alla topografía archeologica deiristria nord-occidentale, ACRS, vol. 20, Trieste - Ro-vigno 1989-1990, s. 381-393.
Župančič M., Arheološka podoba Brega s kraškim robom, Kraški rob in Bržanija, Koper 1990, s. 19-26.
86