Speci, in aoo. post. II. gruppo
cZlesef ‘13ožič
in srečno
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Ut. 25.—	VIDEM,	16. - 31. DECEMBRA 1953.	Leto	IV. — Štev. 79
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— )ir.
Iz starega JpOSt V novo Zfl ffll
7 udi letos je prišel Božič in leto se nagiblje k svojemu koncu. Božični prazniki odpirajo v srcih in željah našega trpinčenega naroda upanje na boljšo bo-nočnost, na tako bodočnost, ki naj bi mu zajamčila pogoje človeškega obstoja in večje svoboščine.
Mnogo naših bratov se je vrnilo iz daljne Francije, Belgije, Švice in iz prekomorskih dežel, da bi se razveselili ob domačem ognjišču. V njihovih srcih tli upanje, ki raste skoraj v gotovost, da ne bodo več prisiljeni zapustiti domačega ognjišča in iti za kruhom v tujino.
To je tudi naše voščilo. Naj bo letošnji Božič v resnici tisti Božič, ki odpira to upanje.
Bratje, postavili smo se na čelo vseh beneških Slovencev, tudi za dosego tega cilja. Borimo se in borili se bomo vedno in povsod, da bi naše sanje o boljši bodočnosti nekoč postale resnica.
Tudi mi smo sinovi teh gora, kot vsi Slovenci Beneške Slovenije. Ta naš list, ki vam prinaša voščilo miru za Božič voščilo boljše bodočnosti, je prav tako list naših gora. Nastal je tu med nami kot izraz volje našega ljudstva. Prvič ko je zagledal luč sveta, jo je zagledal prav na gorah, od katerih je prevzel tudi ime.
- Tedaj smo bili v letu 1944.
Po obdobju prisilnega molka, je začel naš list zopet izhajati ter ohranil pri tem iste ideale svobode in demokracije, nadaljuje isto borbo za priznanje večje pravičnosti nasproti našemu ljudstvu.
Danes se moramo boriti še vedno tudi proti istim sovražnikom. Da, bratje, tako je. To so isti sovražniki, ki so nas leta 1944 zasledovali, ki so požigali naše hiše, ki so pobijali naše ljudi in ki bi nas tudi danes hoteli zadušiti. Kdo se jih ne spominja? Kdo jih ne pozna? To so prav iste osebe, mnoge od katerih moramo srečavati in dnevno gledati njihove obraze po javnih uradih, celo v naših lastnih krajih.
Tudi sedaj delujejo proti našemu ljudstvu, ter se poslužujejo istih metod, ki so se jih posluževali, ko smo se borili proti njim leta 1944. Tudi sedaj rabijo proti nam iste psovke, kot so jih rabili takrat. Ali se spominjate tega, bratje! Tedaj smo imeli v rokah orožje in ko smo se borili proti tem sovražnikom našega in italijanskega ljudstva, so nas ti ljudje imenovali prodance tujcu, prav tako nas imenujejo tudi dandanes. Le poglejte nekateri italijanski tisk in sami se boste prepričali o tem. Javno hujskajo k rasnemu sovraštvu in nasilju, prav kakor so delali nekoč. Hoteli bi doseči naše uničenje.
Hoteli smo priklicati v spomin vse to, ker je Božič iz leta 1953 še mnogo bolj težak, kot oni, ki smo ga živeli pred desetimi leti Čeprav so tedaj topništvo, nemške letalske bombe in vojni vihar terorizirali naše ljudi, smo našli tedaj uteho in tolažbo po naših cerkvah, kjer smo lahko molili v svojem materinskem jeziku in so nam stali ob strani naši partizani, ki so nas ščitili. Danes tega ne moremo storiti. Prepovedali so, da bi se v naših cerkvah molilo v našem materinskem jeziku.
Vendar pa se mi ne bomo podali. Nismo se podali takrat, kako naj odnehamo danes, po tolikih in tako hudih borbah? Pravica je na naši strani in nihče nam je ne bo mogel trajno odrekati. Govorili bomo in molili v našem materinskem jeziku vedno in povsod. Borili se bomo do skrajnosti, dokler ne bodo zagotovljeni tudi našemu ljudstvu človeka vredni življenjski pogoji, da bo postalo življenje v resnici vredno življenja. Ne
Ze nekaj mesecev se tudi v mednarodnem svetu razpravlja o vprašanju postopka italijanske vlade z našo narodno manjšino. To ravnanje krši najosnovnejša človečanska načela in ni niti v najmanjši meri častno za tako demokratično in civilno državo, za kakršno se drži Italija.
Spričo umirjenih obtožb, ki so bile tudi pri razpravah v OZN naperjene proti italijanski vladi, hoče ta s sredstvi, vse prej kot demokratičnimi, dokazati baš nasprotno. Medtem pa je v naši deželi naše miroljubno in marljivo ljudstvo podvrženo vsem mogočim preganjanjem in grožnjam od strani nekaterih elementov, ki so plačani od trikolorističnih tolovajev in ki neovirano širijo med ljudstvom teror.
To stvar smo ob svojem času že večkrat prijavili že tudi oblastem, vendar pa nihče ni posegel vmes, da bi končalo tako stanje. Tako ni mogoče iti. več naprej. Tragičen položaj, v katerega je prišlo naše ljudstvo, mora prenehati in trikolori-sti, ki so že zagrešili težke zločine, pri katerih so prišli celo do ugrabitve oseb in do zahrbtnega uboja zavednega Slovenca Andreja Juše iz Petejaha, bi morali biti aretirani, kot to predvideva zakon in strogo kaznovani. Trpeti, da se ti oboroženi banditi še vedno nahajajo v Beneški Sloveniji in jih pustiti nekaznovane, lahko povzroči nevarno stanje, ki se bo maščevalo nad tistimi, kateri take stvari dopuščajo. Vlada bi se morala zavedati tega tragičnega položaja.
Zahtevali smo razpust in kaznovanje pristašev trikolorističnega gibanja ves čas že od leta 1945. Do sedaj pa ni bilo še ničesar storjenega. Nekaj nezaslišanega je, da se v režimu svobode še vedno tolerira obstoj oboroženih tolp.
Tu se nahajamo v okom situacije, ki jo morajo obsoditi vsi demokratje in vsak pošten človek.
Treba je dati »cesarju, kar je cesarjevega« pravi star italijanski pregovor. Ta pregovor bi moral veljati tudi za Slovence iz Beneške Slovenije. Naše narodne pravice, naša pravica do svobodnega kulturnega in gospodarskega razvoja, naša pravica do politične organizacije, kot jo jamči italijanska republikanska ustava, tega nam nihče ne more zanikati. Smo narod, ki čeprav je po rodu in jeziku drugačen kot Italijani, pa je vedno storil svojo dolžnost kot italijanski državljan tako v miru kot v vojni. In kot italijanski državljani, pošteni in lojalni nasproti državi, v katere območju živimo, zahtevamo svoje narodne pravice, zahtevamo svobodo.
če si kdo domišlja, da bo s preganjanjem zadušil našo narodnost in naš jezik, mu povemo, da se zelo moti. 2e 1300 let živimo po gorah Beneške Slovenije, 1300 let govorimo po slovensko in ni je sile, ki bi mogla to naše bistvo uničiti.
Samo z zajamčenjem spoštovanja in zaščite za našo narodno manjšino, bo mogoče ustvariti v teh krajih ozračje ko-
ristnega miru in sožitja. Preganjanje in sejanje nebrzdanega šovinističnega sovraštva ne bo imelo drugega učinka, kot da bo še bolj povečalo prepad med dvema narodoma, med italijanskim in jugoslovanskim, o katerih so zemljepisna lega in skupni interesi odločili, da morata živeti drug ob drugem. Z drugačnim ravnanjem se seje samo klice novih in vedno večjih nasprotij.
Komu naj bi vse to koristilo? Prav gotovo ne Italiji, kateri hočemo ostati lojalni, kot smo ji vedno in povsod lojalno služili.
Vlada naj ne pozabi kakšne razmere so nastale v naši deželi in naj ne pozabi tudi, da hočejo Slovenci iz Beneške Slovenije živeti svobodni, da hočejo zaščito svojega življenja. Danes je to naše življenje ogroženo in zato so upravičeni vsi ukrepi, ki so jih podvzeli zastopniki našega ljudstva in ki jih bodo še podvzeli pri mednarodnih organizacijah v njegovo obrambo.
X
m
želi uredništvo in uprava »Matajurja« vsem svojim naročnikom, bralcem in prijateljem.
i;iii:iii:iiiiI!|:i i mi 111 n 111 n ih um 11 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniii 11 ii 11111111 iiiiiiiiiriiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiilMiiiiiiiniiiliiiiiiu
NEZASLIŠANA SPOMENICA Nfl OZN
Nekaj županov iz Beneške Slovenije je podpisalo spomenico s katero so proti otvoritvi slovenskih šol
bomo klonili pred krivico, kot tisti župani, ki so se uklonili pred nedavnim in so podpisali neko pismo, s katerim so se obrnili na naše župnike zahtevajoč od njih naj ne pridigajo več v našem materinskem jeziku.
Zastava idealov svobode in pravice je in bo vedno tudi naš simbol. Zagotavljamo, da te ne bomo nikoli odpovedali poslanstvu, ki smo ga prevzeli v borbi za dosego blagostanja in svobode beneških Slovencev. V tej odločnosti in v tem hotenju želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Končno je krajevni tisk objavil celotno besedilo zloglasne »protispomenice«, ki jo je sedem županov slovenskih občin v Beneški Sloveniji podpisalo na prefekturi in jo je ta poslala rimski vladi, da bi jo odpremila na OZN. Omenjena »pro-tispomenica« se glasi takole:
»Od strani nekega Odbora slovenskih predstavnikov goriške pokrajine, je bila poslana tej slavni Organizaciji spomenica, v kateri se zahteva otvoritev šol v slovenskem jeziku, ne samo na področju goriŠKe pokrajine, ampak tudi v Nadiški dolini (občine Sv. Peter Slovenov, Pod-bonesec, Sovodnje, Sv. Lenart, Srednje, Dreka in Grmek) v videmski pokrajini.
Ta zahteva je bila napravljena brez vednosti tega prebivalstva in je v nar sprotju s hotenjem vseh teh prebivalcev, ki niso nikoli, tudi pod tujim jarmom, zahtevali niti imeli slovenskih šol in jih še tem manj želijo danes, ko živijo v miru v naročju »madre patrie«. Vest o tej zahtevi je vzbudila v Nadiški dolini veliko ogorčenje, ker se zdi kot razžaljenje tamkajšnjega prebivalstva, katero je v vsej svoji zgodovini, bližnji in daljnji, dalo brez razlike najvišje dokaze italijanstva in zvestobe Domovini.
Prav kakor se je dogodilo že leta 1947 ob priliki podobne zahteve, ki so jo stavili italijanski vladi maloštevilni elementi, ki so bili prodani neki tuji državi, so občinski svetovalci sedmih občin Nadi-ške doline, ki so edini predstavniki tamkajšnjega prebivalstva, ker so od njega bili izvoljeni pri svobodnih volitvah, na izrednih sejah, sklicanih v času od 8. do 15. novembra t. 1. soglasno obsodili tako zahtevo ter še enkrat potrdili popolen in neizpodbiten italijanski značaj te dežele in tega ljudstva in pozvali Organizacijo združenih narodov naj ne vzame nikakor v poštev predloge, ki so jih napravili podkupljeni politikanti, kateri ne predstavljajo volje nikogar, ampak so to samo zahrbtne mahinacije na škodo miroljubnega in svobodnega prebivalstva, kot je ono v Nadiški dolini.
Prilagamo prepise sklepov občin v prepričanju, da se bo z njimi zaključilo to vprašanje, ki za nas ni nikoli obstojalo, ki pa ga vsako toliko hočejo na umeten način ustvariti, da bi z njimi poživeli še vedno nezamrlo grabežljivost neke tu-
je sile po naših nadvse italijanskih Dolinah.
Z znaki najglobljega spoštovanja, podpisani župani Nadiške doline:
Olivio Birti, Emilio Juretič, Marco Franc, Camillc Kručil, Antonio Sirnem-čič, Giuseppe Cičigoj, Antonio Pauletič
Do tu »protispomenica« sedmih županov iz Nadiške doline. Objavili smo jo v celoti, da bi si jo lahko prečital vsak pošten človek in si potem sam ustvaril svojo lastno sodbo o njej.
Pri tem ni potrebno niti omeniti, da je vseh sedem županov, ki so to »protispo-menico« podpisali, Slovencev. O tem pričajo njihovi priimki, še najbolj zanimivo pa je dejstvo, da se v družinah vseh teh podpisnikov govori samo po slovensko in da nekateri izmed njih le zelo slabo govore italijansko tako, da morajo često vzeti na prefekturo spremljevalca, če hočejo urediti zadeve, ki se tičejo njihovih županskih poslov. Na teh potih jih spremlja tajnik ali kakšen duhovnik in z njihovo pomočjo raztolmači italijanskim oblastem svoje želje. To pa še ni vse. Na sejah občinskih svetov v tistih občinah, ki jih upravlja omenjenih sedem županov, se vršijo skoraj vedno razprave med svetovalci v slovenščini, ker bi se drugače ne mogli sporazumeti med seboj. Kdor tega ne verjame, naj gre sam h kakšni seji občinskega sveta v občinah Beneške Slovenije od občine v Reziji pa do one v Dreki in se bo na lastne oči prepričal, da je tako.
Ne bi bilo potreba dostaviti drugega v dokaz, da je vsebina omenjene nezaslišane »protispomenice« neka mešanica laži in obrekovanja.
Vsi občinski sveti v Beneški Sloveniji so sestavljeni izključno iz Slovencev in celo sami podpisniki »protispomenice« bi ne bili izvoljeni, če bi ne bili sto odstotno Slovenci. V dokaz naj navedemo, da je nek Italijan, ki se je priselil v Sv. Peter Slovenov bil edini kandidat v Nadiški dolini, ki ni znal jezika svojih Volivcev in zaradi tega ni bil niti izvoljen v občini Sv. Peter Slovenov in v Sovodnjah, kjer je kandidiral, pa čeprav je imel pred svojim imenom še naziv profesorja in doktorja.
To je tudi dokaz, da »protispomenica« ni bila sestavljena od občinskih svetov sedmih občin Nadiške doline, ampak so jo skuhali kje drugje.
Potem pa še nekaj; kako to, da ta »protispomenica« nosi podpise samo sedmih županov iz Nadiške doline? V spomenici, ki so jo zastopniki Slovencev v Italiji poslali na OZN ni govora samo o občinah Sv. Peter Slovenov, Dreka, Srednje, Podbonesec, Sovodnje, Sv. Lenart in Grmek, ampak se zahteva otvoritev slovenskih šol po vseh občinah Beneške Slovenije. V Beneški Sloveniji pa imamo točno 16 in ne samo sedem občin. To je dokaz, da niso vsi župani in občinski svetovalci v Beneški Sloveniji nasedli spletkam vladnih krogov. In bilo bi tudi nesmiselno če bi jim nasedli, ker imamo po občinah Beneške Slovenije občinske svetovalce in odbornike, ki so poslali svoje otroke v slovenske šole na Goriškem ali v Trstu.
Na OZN so poslali »protispomenico«, da bi »dokazali« neizpodbiten italijanski značaj naše dežele in naših ljudi. V resnici pa bodo prav podpisi kot Birti (nekoč Birtič), Juretič, Franc, Kručil, Simončič, Cičigoj in Pauletič, dokazali baš nasprotno in pripomogli, da bo ostala resnica očita. Ce bi tako ne bilo, bi se ne zaustavili tako dolgo ob tem argumentu, ki bi ga lahko imenovali zelo klaver-rega.
Pokojnine in podpore za bivše delavce v Nemčiji
Zavod za socialno skrbstvo poroča, da imajo delavci, ki so nekoč delali v Nemčiji, pravico do posebne podpore v primeru nezgod na delu ali bolezni, ki je nastopila zaradi dela, kakor tudi pravico do pokojnine zaradi invalidnosti, starosti ali smrti.
Tisti, ki so dejansko nekoč delali v Nemčiji, morajo takoj vložiti prošnjo na Državni zavod proti nezgodam v Rimu ali pa na Zavod za socialno skrbstvo v Rimu, kateri je treba priložiti tudi potrebna potrdila.
PODBONESEC
Konferenca za sadjarje
Na pobudo inšpektorata za poljedelstvo u Vidmu se boju u kratkem začele konference, na katjerih boju strokounjaki tega inšpektorata učil kakuo se muora pravilno gojit sadje. Tajšne konference so ble tud’ druga ljeta, naši ljudje nje-so dost zastopil kaj so tjel povjedat, kjer so guoril samo po italijansko. Ce bi guo-ril slovensko, bi višno zastopil an bi usi šli poslušat.
Videmski inšpektorat za poljedelstvo bi dobro nardiu, če bi pošju u naše kraje konference daržat take strokounjake, ki bi guoril u domačem jeziku, kjer dru-gač tajšne konference ne pomagajo nič.
OTVORITEU NOVEGA VODOVODA
Končno je tud’ naša vas dobila vodovod an ne bo trjeba več skarbjet za vodo. Do sada smo muorli u polietnih mjes-cih jo hodit točit u bližnji potok an tuo je bluo še posebno hudo kar je bla suša Na dan ko je bla nauguracjon novega vodovoda smo imjel poseban praznik, ki se je na žalost zaključiu neprijetno. Mladina, ki se je ta dan zadaržala pozno u nuoč po vaških oštarijah, je u parvih jutranjih urah šla gor na turan an zvonila iz vesejà za novi vodovod.
Drugi dan so tiste mladince klicali ka-rabinerji u špjetar u njih kasarno an tam so se muorli zagovarjat, kjer so zvonil brez dovoljenja u pozni urj p0 nekaj ur so bli spuščeni.
FOJDA
Javni te'efon v faružu
Nje dougo od tega, de so napejal telefon u vas Podcerkev. To djelo te bo za-rjes potriebno, zak’ ta naša vas na je brez cjeste an zatuo je bla skorai odrje-zana od sveta.
Po drugih vaseh, kjer so napejal telefon, so postavili telefonsko kabino tu oštarijo, zak’ tle se nimar zbjera največ ljudi an oštarija je odparta do pounoči. U Podcerkvi na njeso tjeli takuó narditi. Telefonsko kabino so postavili u faružu an zatuó domači ljudje njeso prou nič kontenti.
SV. PETER SLOVENOV
200 milijonov za gradnjo zavoda za študente
Na zadnji seji našega kamunskega konsejà so sklenil, de boju u špjetru zgradil nou zavod za študente, ki študje-rajo na špjeterskem učiteljišču an u stro-kounih šuolah. Posta vii boju dve veliki zgradbi, ena bo za ženske, druga pa za moške, kjer bo prostora za več kot 500 študentou. Stroški za nardit tisto djelo boju znašali 200 milijonou lir, ki jih bo uzdaržou naš kamun.
Nič bi ne mjeli za pripuomnit k temu, saj so naši ljudje potrjebni šuol an učenja, če se ne bi za tem skrivalo kej drugega. Namjen gradnje tega novega zavoda za študente stoji u tjem, de če j 6 na usako vižo raznarodit čim buj hitro našo mladino. Učiteljišče an strokouna šuola u špjetru so postavljene prou za ta namjen.
MEČANA ČAKA NA NOVO CJESTO
še enkrat se muoramo varnit na problem, ki interesira ljudi iz Mečane; gre namreč za cjesto, ki veže Petjah an Me-čano. Pred zadnjo uojskó je vodila u našo vas cjesta, a kar so začel rit kamanje nad Petjahom za Cedajsko cementarno, so jo razderli. Ljudje so mislil, de jim boju nardi! dobro cjesto za imjet vezo z dolino, a nardil so jim tajšno pot, de je zlo težkuo hodit p» njej, ker je strma, uozka an zlo nagobarna, kjer teče glih nad globokim prepadom. Usak človek, ki gre skuoz, se boji, de bo j>adu, kjer če ie slabo vreme je ilounata pot zto spouzka. De se ne boju godile nesreče, bi muorle oblasti poskarbjet, de se nardi dobra cjesta usaj tajšno, kot je bla prej, ki so jo razderli.
NESREČA PAR DJELU
Ni dougo od tega, de se je precej močno ožgau roke par djelu kovač Manič Peter, kar je greu njeko ceu u katjeri je biu založen katram. Kar se je tuo ugrjelo je zavoj močnega pritiska u notranjosti eksplodiralo an opeklo kovača u roke an po obrazu. U tjem momentu sta bla blizu tud dva otroka, ki pa sta bla le malo ožgana. Kovač Manič se bo muoru zeravit mjesac dni.
SPET SO UŠAFAL EKSPLOZIVNI
MATERJAL POD MUOSTOM
Dne 5. decembra t. 1., ko so popravljali muost, ki vodi čez rjeko Aborno, blizu naše vasi, so djeluci odkril oskploziu an rame naprave, ki bi lahko vargle u luft
IZ NAŠIH VASI
muost an cjesto. Kaduo je tuo skriu u tisti kraj se ne vje.
Nje dougo od tega, ki so glih na tistem kraju ljudje ušafal več kg. eksploziva an zatuo so muorli klicat kompetentne ljudi iz Vidma za odstranit ta materjal.
Trjeba bi bluo napravit dobro preiskavo za odkrit tiste, ki take nagobarne reči nastavljajo al pa skrivajo pod muosto-ve an jih dobro štrafat. Kajšne nesreče bi se lahko godile, če bi paršli do tega materjala nepravidni otroci!
GORJANI
FINANČNA KRIZA U NAŠIM KUMUNU
more spraviti štjeri milijone koj za im-pjegade plačati?
Zatuó u je naš konsej kumunal zlo impačan. Zdi se, ki no majó tu lavo dati dimišjon usi konsejerji, zak’ u se po-tém randžej komisar od prefekture.
TORJAN
IMEU JE LOUSKO PUŠKO BREZ PERMEŠA
Pretekli tjedan se je muoru zagovarjati na čedajski preturi Fiorendo Cenčič star 26 ijet iz Mažerol, zavoj tega, ki je inni lousko puško z municijo brez perme-ša an jo nosu iz svoje hiše an so ga ušafal tud pijanega. Kaznovan je biu na en mjesac zapora.
Naša kumunska bilanca na se obrenče tu zlo slabih vodàh. Na zadnjim konseju te se odkrilo, ki debit od kumuna u raste usako ljeto za dan milijon nu póu.
Naš kumun u je mau an zatuó no ne zljezejo s tasami, ki ve plačuamo, kriti usjeh spsž za mantiniati impjegade. Dan impjegat u košta škuažej 'dan milijon po Ijete; usjeh to jih je štjeri. Kako to
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii i ir o h i i n rniHiiiirn iti lin iiiiiiiiiihv itnin i" ■ • nin nil i n i m nii iiiiiii MiniiiiiiiniiiMiH i nii
REZIJA
Dve leti dela naše občinske uprave
ZAVOJ PIJANOSTI AN KLETEU TRI MJESCE PARAŽONA
Karel Bevilacqua iz Kleni à ie biu štra-lan od čedadskega pretorja na tri mjesce paražon i an 10 taužent lir globe zavoj tega, ki je 14. oktobra po špjetru kleu an biu močno pijan.
Odkar je prevzel občinsko upravo novi občinski svet, ki je bil izvoljen pred dve-mi leti in kateremu je na čelu naš župan g. Letič, je občina dobila čisto drugačen videz. V tem času je bilo napravljenih več del od katerih navajamo le nekaj najvažnejših : gradnja šolskih poslopij v Osojanih, Belem potoku, Stolbici in Ra-venci; popravilo cest in občinskih planin, ki so bile poškodovane med zadnjo vojno; gradnja čakalnic na križiščih, kjer se ustavljajo avtobusi, ki vozijo iz naše doline v Videm, da so potniki v zavetju ob vremenskih neprilikah; napeljava javnega telefona v Stolbici in Belem potoku itd. Stroški, ki jih je imela občina za vsa ta javna dela so precej veliki in znašajo več desetin milijonov lir.
Občinska bilanca, v kolikor smo mogli izvedeti, je bila v trenutku, ko je prenehala prejšnja občinska uprava, pasivna za več milijonov lir. Torej nova občinska uprava je v teh dveh letih odpravila ta deficit in letošnja bilanca je zaključena s preko 6 milijonov lir aktiva,
S tem smo hoteli povedati, da je dar našnja občinska uprava resnično delala svojo dolžnost in skrbela za korist svojih občanov.
V prihodnjem letu se predvidevajo še druga važna javna dela, ki bodo stala približno 30 milijonov lir. Upamo, da bodo naši upravniki tudi v bodoče dobro vodili občinsko upravo.
PRODAJA SEČNJE OBČINSKEGA GOZDA V ČRNEM POTOKU
V pričetku prihodnjega leta bo naša občina dala na dražbo sečnjo občinskega gozda v Črnem potoku. Občina namerava namreč dati posekati 5 tisoč presežnih metrov drv in 1000 kubičnih metrov gradbenega lesa. Začetna cena bo naj-brže približno 10 milijonov lir.
Prav bi bilo, da bi se za to prodajo zanimali domačini, ker bi tako imeli delo v lastni občini. Razume se, da je za tako delo potrebno imeti na razpolago precej sredstev, denarnih in materialnih. Omenjeni gozd se nahaja namreč daleč od kolovozne ceste in zato so potrebne vzpenjače. Vse te, le na videz velike težave, pa bi se dale premagati, če bi se več delavcev zbralo skupaj v delavsko zadrugo in bi taka zaprosili za kakšno posojilo v banki. Pri tem delu bi bilo lahko zaposlenih najmanj 100 delavcev,
DEMOGRAFSKO STANJE NAŠE OBČINE
V preteklem letu se je naše prebivalstvo povečalo za 60 oseb. Iz občinskih statisitk je namreč razvidno, da je bilo v tem letu 54 rojstev, 27 jih je umrlo, 102 oseb se je priselilo. 69 pa izselilo. Priseljenci prihajajo vsi iz notranjosti Furlanije in Italije, medtem ko so izseljenci skoraj vsi domačini.
EVROPSKO FEDERATIVNO GIBANJE
Kakor znano, obstoja v naši dolini sekcija evropskega federativnega gibanja (Movimento Federativo Europeo), ki je ena najbolj številnih v vsej videmski po-
krajini, saj šteje 120 članov. Preteklo nedeljo je bilo v Ravenci letno zborovanje za izvolitev novega predsednika. Izvoljen je bil domačin g. Madotto Aldo, občinski uradnik.
SRECA OBISKALA TUDI REZIJO
Med srečnimi, ki so uganili dvanajst točk na nogometni stavi, je tudi naš občan Berto Madrassi. Želimo mu v bodoče še več sreče pri tem igranju.
POROKE
Poročila se je naša vaščar.ka Zuzzi Mafalda, ki je že več let v Avstriji, z Gussing Rudolfom iz Leobna (Avstrija), po poklicu mehanik. Prihodnjo soboto pa se bosta poročila tudi Madotto Rihard z Madotto Olgo, oba iz naše doline.
TAJPANA
Viskorški otroški vrtec pokrit
Pred kratkem so pokrili novi otroški vrtec, ki so si ga Viskoršeni nardili. An-jelé .to se čaka, ki no finišajta še djela znotre, potém naši otroci no če mjeti dan lokal zarjes ljep.
Po Nadiški dolini so nardili otroške vrtce s souti, ki e dau governo. Par nas pa so muorli judje sami si ga narditi, če so bli tjeli ga mjeti. To se vidi, ki no nas njemajo tekaj »in bon«, zavoj tega, ki ve ne čekaramo slovejski jezik ljepo tej Nadižouci. Druzega to ne more beti.
Dobró, ki ve vjemó še tuó, zak’ takoviš odnjetà Cemó znati ceniti slovejski jezik buj ko tuó, ki no kudajo težje, ki no pravijo, ki mi njemamo neč skupnega s slo-vejskim jezikom. Judje njeso več nazat an na če priti ura, ki no se ne boju bali prositi tuó, ki to jim po diritu hré.
Smo še mi tej Nadižouci, zak’ ve djemo še mi kruh, kruhu. No recita tuó, ki no tejta pohlavarji, ki no sedè ta po tjeh visokih štolah.
iiiiiii lil i l i ili ri i i iii u iii i i ri l i i 111 l i l t i ir i i iii H Hii i iii i iiiiiirir iirr'iHiiiiiiiiiiiriii iiiirrrriiiirni i rriinii i iii nriHiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SREDNJE
Župan svetuje duhounikom naj ne pridigajo več po slovensko
mokratično ustavo (costituzione), ki zagotavlja svobodno uporabo jezika usjem daržavljanom. Tajšno pismo kot ga je pošju naš župan duhounikom je proti-ust auno ( anticostituzionale ).
Ce naš župan tega ne vje, mu svetujemo naj prebere ustavo, saj jo muorajo imjet’ tud u našim kamune. Ce pa je ne muore ušafat na kamunskim oficihu, mu povjemó, de je na pruodaji po usjeh bu-kvarnah u Vidme an košta samo 100 lir.
Nazadnje svetujemo županu g. Simončiču, de naj kaj več skarbi za dobrobit naših ljudi, ki tarpijo an naj pošje kaj-šno pismo oblastem an jim svetuje naj nas oprostijo velikih dajil, ki jih muore-mo useka ljeto plačat.
Na Srednjem se ie nimar pridigalo po slovensko an se tud’ bo, kjer ta je naš jezik.
BRDO
INAUGURACI JON NOVEGA AKUEDOTA
Pretekli tjedan so mjeli tu Teru »li-kof« novega akuedota, ki so si Terjanji nardili. Odnjetà tu Teru na ne bo več mančala voda, an z novim implantom, ki so nardili, so pustili še brizgalke, ki no če sarvijati za ugasniti ogenj, če to pride do kakega požara. Ter to je edina vas tu Beneški Sloveniji, ki ne nardila tak impiant. Ljepo to bi tjelo beti, ki no posnemajta od Terianou še druge vasi.
UATOSTRADA FURLANIJA-AVSTRIJA
Pred dnevi so paršli tu našo dolino skupina inženirjeu od ustanove »Autostrade Trivenete«. študjerali so prodžet nove poti, ki no majó tu )avi narditi čez našo dolino an ki na če vezati Furlanijo z Avstrijo.
Inženirji so povjedali, ki to ne bo šlo na douzim, ki no če začeti djelati to novo pot. Ce bo rjes tuó diventalo, naše vasi no če mjeti no veliko srenčo, zak’ vos trafik, ki u je anjelé med Furlanijo an Avstrijo skuozdre Karnijo u se če ob ar ni ti na naše kraje.
SOVODNJF
NOVA ZEMLJIŠKA KNJIGA
Pred kratkim je bila odobrena nova zemljiška knjiga (catasto terreni) našega kamuna. Takuó se boju plačale dajatve po novi tarifi s 1. januarjem prihodnjega ljeta. Do sada so se plačevale dajatve za zemljišča še po stari zemljiški knjigi, ki jo je nardila še stara Avstrija leta 1853.
PRAPOTNO
KAMUNSKI KONSEJ
Pred kratkim je biu u našim kamune konsej na katjerim so razpravljali gor mez finančni proračun za ljeto 1954. Kjer naš kamun je eden ti narbuj reunih od ejele Slovenščine an zatuó ne muorejo krit stroškou z navadnimi dohodki, ki prihajajo Qd družinskih an trošarinskih dajil, so sklenil zaprosit daržavno posojilo za 5 milijonou lir. Troštamo se, de daržava bo ugodno rešila prošnjo našega kamunskega konsejà.
BOŽIC NA STARI GORI
Kot usako ljeto, tud’ ljetos na sveti vičer boiu u Stari gori maševal o punoii. Za de bi paršli pruot’ usjem tistim, ki mislijo iti tisti vičer na Staro goro, so sklenil, de dne 24. t. m. boju posebne korjere vozile iz Čedada usak- uro od 20. naprej do punoči. Ena korjera bo vozila tudi iz Vidma iz Piazza Venerio.
OTVORITEU OBMEJNEGA BLOKA
Pretekli tjedan so odparli obmejni blok »par Staremu Mlinu« med Italijo an Jugoslavijo. Usi tisti, ki imajo dvol-astniško dovoljenje za hodit svojo zemljo obdjelovat na drugi kraj Idrijce se ga lahko poslužujejo.
Iz drugih žornalou smo zvjedal novico, de naš župan g. Simončič je pošju pisno usjem duhounikom našega kamuna s katjerem »svetuje« naj ne pridigajo več po slovensko. Besedila pisma ne poznamo, kjer drugač bi ga publicirali u celoti.
Na usako vižo uprašamo našega župa-šnimi pismi. Al’ je tuo nardiu od svoje na, de nam povje kaj misli nardit s taj-glave, al’ pa so mu od zgoraj ukuazal.
Ce je cd svoje glave nardiu mu svetujemo naj da hitro ostavke (dimišjoni), kjer ljudje ga njeso votai za de bi pešju duhounikom pisma s tajšnirri »nasveti«. Ce pa so mu od zgoraj ukuazal, mu povjemó, de nje itmi nobedne dužnosti taj-šnega uk.uaza izvajat.
U Italiji imamo republikansko an de-
SV. LENART SLOVENOV
IZJAVA V ZVEZI S POVZROČANJEM CERKVENIH INCIDENTOV NA NASI ZEMLJI
Iz videmskega katoliškega tjednika »Vita Cattolica« prepisujemo telo izjavo, ki jo je dau naš g. župnik u zvezi s pisanjem nekatjerih italijanskih žornalou glede uporabe slovenskega jezika u nar ših ejerkvah an glede mahinacij, ki jih nekatjeri neodgovorni elementi djelajo u naši daželi pruot našim duhounikom;
»In riferimento ad una cronaca apparsa sulla stampa in data 1. c. m. dal titolo »Alla predica slava escono di chiesa« ci tengo a precisare;
1) Si é predicato in italiano; di slavo non ci fu altro che la versione orale del brano evangelico, fatta direttamente sul Messale, subito dopo quella italiana.
2) La Messa in oggetto non era riservata ai soli militari; di essi -vi assisteva solo un drappello, mentre la maggioranza era costituita di fedeli del luogo.
3) E’ consuetudine antica che in questa parrocchia le preghiere dono la Messa si recitino nella lingua slava.
4) Il parroco si compiace del contegno lodevole che hanno tenuto durante simili servizi religiosi nella chiesa stessa, i leparti militari italiani che precedettero il drappello di cui alla cronaca.
5) Osserva che l’ospitalità suggerisce dei riguardi tanto agli ospitanti quanto agli ospitati.
Sac. Angelo Cracina - parroco.
Po slovensko ta izjava se glasi:
»Z ozirom na neki dopis, ki je izšel dne 1. t. m. pod naslovom »Pri slovenski pridigi gredo iz cerkve, si štejemo v dolžnost, da pojasnim:
1) Pridiga je bila v italijanščini; v slovenščini se je vršil le ustni prevod evangelija naravnost po knjigi, potem ko se je evangelij prej prebal v italijanščini.
2) Maša, o katen je govora, ni bila namenjena samo vojakom; od teh je bil navzoč le majhen oddelek, dočim so tvorili večino domači verniki.
3) V tej župniji je star običaj, da se molitve po maši opravljajo v slovenskem jeziku.
4) župnik je zadovoljen z dostojnim obnašanjem, ki so ga kazali ob sličnih prilikah v isti cerkvi italijanski vojaki, ki so bili navzoči pred oddelkeom, ki je o njem govora.
5) Dovoljuje si opomniti, da gostoljubnost nalaga obzire tako gostiteljem kakor gostom.«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POŠTA
A.N. - Tipana - Do potnega lista (passaporto) imajo pravico vsi državljani iz-vzemši oni, ki jih zadržuje kak zakon. Prošnjo je treba nasloviti naravnost na kvesturo na kolkovanem papirju s priloženimi potrebnimi dokumenti. Dovoljenje (nullaosta) od župana ni več potrebno.
C.M. - podbonesec - Z novim zakonom, ki so ga uvedli v ZDA, se lahko izselite v omenjeno deželo. Potrebno pa (e, da vam vaši sorodniki v ZDA pošljejo vabilo s katerim se obvežejo, da bodo za vas skrbeli v slučaju, da nimate zaposlitve. Vabilo mora biti seveda vidira-no od tamkajšnjih oblasti in od tamkajšnjih italijanskih konzulatnih organov.
T.M. - Prapotno - Za dosego pravice do invalidske pokojnine je treba, da dokažete, da ste delali najmanj deset let v rudniku. V Belgiji ne rripoznajo poklicno bolezen za nezgodo, kot v Italiji, če delavec ni delal neprestano v rudniku najmanj toHko let. V drugem primeru je vse zaman, da vlagate prošnje za dosego kakšne pokojnine.
F A. - Viktorja (Avstralija) - Zaprošena knjiga je razprodana. Zanimali se bomo pri kakšnem privatniku, če jo bo hotel odstopiti.
N.A. • Spittel (Francija) - Trinkov koledar za leto 1954 še ni izšel. Poslali vam ga bomo čim izide, v zalogi na imamo že Jadranski koledar, ki je jako zanimiv in prinaša tudi več člankov, ki se tičejo življenja beneških Slovencev. Cena koledarju je 300 lir.
M. J. - Cleveland - Naročnino za leto 1953 in 1954 za naš list so poravnali vaši sorodniki.
C.j. ■ Dreka - Po opisu vašega revnega družinskega stanja bi morali biti sprejeti v seznam občinskih revežev. Napravite prošnjo na ECA (Ente Comunale Assistenza). Podrobnejša pojasnila vam bodo dali tudi na vašem občinskem uradu.
Štev. 79
MATAJUR
Stran 3
Nekdanja upravna uredilev BENEŠKE SLOVENKE
V dobi, ko je bila naša zemlja pod Beneško Republiko, so naši ljudje imeli lepo in vzorno urejene svoje gospodarske in socialne razmere, po vzorcu staroslovanskih zadrug in so ostali sami gospodarji na svoji zemlji, medtem ko so bili Furlani zasužnjeni od graščakov.
Na podlagi najširše demokracije, je bila v Beneški Sloveniji vsa oblast v rokah »•Sosednje!!, katero so sestavljali hišni gospodarji oziroma posestniki. Vsaka vas je imela svojo sosednjo s posebnim Statutom, ki si ga je sama sestavila.
Hišni gospodarji so se zbirali okoli »Laštre« (kamenite mize), pod lino, pred cerkvijo ali na sredi vasi. Izbrali so si župana (dekana), kateremu so izročili posebno palico v znamenje oblasti. Zupan je predsedoval sosednjam, ki jih je sklicavai od moža do maža po obhodni-kih (kursorih) in je skrbel za izvršitev sklepov sosednje.
Z župancm so sestavljali nekak izvršilni odbor še trije podžupani (sindiki), dva zaprisežena moža (giurati), cerkveni ključar in zapisnikar. Zapisnikar je zapisoval sklepe sosednje in je bil en sam za vse sosednje. Bil je navzoč le pri »Velikih Sosednjah«; zapisnike vaških sosedenj je pisal doma, na podlagi tega kar mu je povedal eden izmed zapri-sežnikov, ki je bil navadno obenem še obhodnik in »berič«. Vse službe so bite trezplačne. Glasove pri sosednjah so vrezavali na posebne palice.
Vseh takih sosedenj ali županstev, je bilo 36 in vsaka je imela svoji poseb-.i statut, katerega se je morala strogo držati.
Vse te županije so bile federativno Združene, v dve »Veliki Županstvi«, ki sta se imenovale »Banke«; Landarska Banka in Mjerska Banka.
Pod Landarsko Banko so spadale vse »Sosednje« Nediške in Sovoder.jske dobile in jih je bilo 21 : Dolenji tarnaš, Bi-jača, Arbeč, Laze, Tarčet, Marsin, Petjah, Ažla, Sv. Peter, Vrh, Olijan, Sarženta, Sijarč. Klinjé, Brišča, Ronec, Sovodnje, Oorenji Barnas, Matajur, Cepletišče in Srdca.
Sedež Banke je bil v ilijačah in pozneje v Tarčetu, bodisi v Bijačah kakor v Tarčetu sta se ohranili še kameniti »Laštri«, okoli katerih so se zbirale »Velike Sosednje«, Banke in »Veliko Sodišče«.
Pod Mjersko Banko je spadalo 15 Sosedenj : Sv. Lenart, Hlasta, Livek, Go-teriji Trbil, Srednje, Utana, Kosca, Dreka, Oblica, Podpeč, Grmek, Hostne, Kravar, Dolenji Trbil in Dolenja Miersa.
Mjerska Banka se je zbirala v »Veliko Sosednjo« okoli »Laštre« v Gorenji
Mjersi pri cerkvici sv. Antona opata, pod lipo.
36 županov je sestavljalo »Arengo« (Parlament), ki se je redno sestajal enkrat
na leto okoli »Laštre« pod lipo, pri cerkvici sv. Kvirina v Šempetru in je sklepal o skupnih zadevah vseh slovenskih vasi, po potrebi je bil sklican tudi večkrat na leto. Predsedovala sta mu, navadno, po vrsti landarski in mjerski Veliki dekan.
Tu priobčujemo imena dekanov (poslancev), ki so se udeležili seje, ki se je vršila dne 26. avgusta 1725 pred cerkvico sv. Kvirina v Šempetru.
S
V / v
OJZLC petjarja Martina Mačka
(Izvjerna pravca iz Sovodenjske doline)
Beneški „Parlament" pred 228 leti
Dorboló Sebastjan dekan iz Dolenjega Barnasa; Sukalja Zvane dekan iz Bjace; Balus Matevž dekan iz Laz; Bankič Frančišek dekan iz Tarčenta; Klinjon Tomaž dekan iz špinjona; Dorboló Matevž dekan iz Ofjana; Spekonja Tomaž dekan iz Tarbijd; žlunder Gregor dekan iz Sovodenj; Kocjančič Valentin dekan iz Matajurja; Vogrič Mihael dekan iz čeplatišča; Markič Matija dekan iz Sovodenj; Kromaz Tomaž dekan iz Brce; Spekonja Filip dekan iz Gor. Barnasa; Zabrjezak Andrej dekan iz Trčmuna; Cargnello Anton dekan iz Ažle; Koredič Jakob dekan iz špetra; Kosmačin Zvane dekan iz Saržente; štejan ................ de-
kan iz Bjače; Fula šitfan dekan iz Pe-tjaha; Polauščak Krištof dekan iz Brišč; Simac Luka dekan iz Ronca; Lenoto Va-
lentin Veliki dekan iz Mjerske Banke; Gubana Luka dekan iz Klaštre; Bledič Matija dekan iz Kozice; Zdravlič Gregor dekan iz Grmeka; Pekot Pavel dekan iz Livka; Kjuk Mihael dekan iz Dreke;
Modanič Mohor dekan iz...............;	Balus
Jernej dekan iz Gorenjega Tarbijd; Borgii Andrej dekan iz Oblice; Predan Valentin dekan iz Kravarja; Skaunik ___________
  dekan iz Sv. Lenarta; Močivnjak
Mohor dekan iz Sredenj; Kvirinis Jožef dekan iz Dol. Tarbijd; Polauščak Zvane dekan iz Pečnije; KjaJčič Lenart dekan iz Ibane.
Te seje sta se udeležila tudi Veliki dekan mjerske Banke Lr-noto Valentin in Veliki dekan landarske Banke Blankin Štefan.
Sueta noč, 6tažena noč
Sveta noč, blažena noč!
Vse že spi, je polnoč; le Devica z Jožefom tam v hlevcu var’je Detece nam.
Spavaj, Dete, sladko.
Sveta noč. blažena noč!
Prišla je nam pomoč;
Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli; rojen je Rešenik.
Sveta noč, blažena noč!
Radostno pevajoč angeli Gospoda slavé, mir ljudem na zemlji žele, človek, zdaj si otet.
To pesem prav gotovo vsakdo pozna, pa naj si bo Slovenec, Italijan, Nemec ali druge narodnosti in zato bo vsakogar zanimalo kje in kako je nastala ta božična pesem.
Bilo je pred božičem leta 1818. Sneg je na debelo pokrival utrujen!) zemljo, še vedno je snežilo, kakor bi narava hotela odeti zemljo z debelim belim kožuhom.
župnik Jožef Mohr iz Oberndorfa na Sclnograškem (Salzburg) je sedel \es zamišljen pri svoji pisalni mizi in nekaj pisal. Pomakal je pero v črnilnik, pisal in premišljeval in napisano zopet in zopet čital. Končno je odložil pero. Zadovoljno sl je mel roke, zakaj za misli, ki jih ie
nosil že dolgo v glavi, je vendar našel prave besede. Kar je imel na papirju napisano, je bila božična pesem »Sveta noč, blažena noč!«
Uro hoda od Oberndorfa je stanoval učitelj Franc Gruber. Poučeval je mladine v skrivnostih čitanja, pisanja in računstva. Bil pa je tudi organist. Z župnikom sta si bila dobra prijatelja. Ko je isti večer Gruber prišel obiskat župnika v Oberndorf, mu je ta dal listek, na katerem je imel napisano božično pesem, da jo prečita.
Gruber je bil ves presenečen in je vzkliknil; »Gospod župnik, to je zares čudovita pesem.«
»Sedaj pa ste vi na vrsti, gospod učitelj ! Dajte pesmi melodijo,« mu je rekel župnik.
In res, že v nekaj dneh je prišel učitelj Gruber pravit župniku, da ie za božično pesem našel lepo melodijo.
Prišla je polnočnica. Med mašo je zadonelo nepričakovano s kora »Sveta noč, blažena noč.. « Ljudstvo je ginjeno poslušalo. Tudi župnik pred oltarjem je pel, dasi se ni mogel ubraniti solz.
S takim uspehom ustvaritelja božične pesmi nista računala. Uspeh je bil pozneje še toliko večji, ker je bila ta pesem prestavljena skoraj v vse jezike in postala tako znana po širnem svetu kot nobena druga pesem.
Je bluó na božični večer. Stari pet j ar Martin Maček je hodù ves obupan po hosti z varcò u roki an iskàu parložan varh za se objesit. U njekim zapuščenim kazonu je biu pustiu boljehasto žend s petimi otročiči, ki so se tresli od mraza an od lakote. Jau jim je, de gre pet j at kjek’ za jest, de ne boju umarli na božično nuoč. Uóharni an neusmiljeni gospodar jih je biu vegnu uón z hiše, kjer njeso mogli plačat fita.
Martin je že zavezu varcò za varh nje-ke debele bukve, kadar začuje za harba-tom en glas, ki mu dje; »Martin, ki dje-laš, za božjo vojo?«
Martin se prestrašen ogledne an vid* starega petjarja z žakjem na ramanu an palco u roki. Petjar ga je uprašu, de za-kl se čč objesit an Martin mu je razluo-žu uržiih njegà obupanja.
Petjar je luožu na tla žaki, ga odvezu an uzeu iz njegà zlat parstan an ga dau Martinu rekoč, de ne smije obupat, kjer parstan mu bo pamesu srečo. Jau mu je, de kadar ga bo nataknu na parst, mu bo ratalo use kar bo želeu an de muo-ra bit nimar usmiljen do petjarjeu.
Po tj eh besjedah je petjar šu proč an Martin je ves veseu teku pruot kazonu, kjer žena an otreci so ga čakal, de jim parnese kjek* za večerjo. Kar je Martin stopu u kazon so usi skočil na noge an ga uprašal, de ki jim je parnesu. Tadà je Martin uzeu iz gajufe parstan an jau: »Naj bo kupac dobrega kruha!« Preča se je znajdu pred njimi ljep kupič bjelih hljebčičou. Otročiči so mislil, de sanjajo an zatuó so zlo hitro jedli, kjer takuó dobrega kruha še njeso jedli. Martin jih je uprašu, de naj povjedo use kar želijo an pred njimi se je znajdlo mesuo, vino, štrukji an še druge dobre reči. Tud ljepe gospuojske obljeke je parklicu s parstanom an takuó so se nazadnje znai-dli u ljepi gorki hiši, ki je bla velika ku 'dan grad. Rjes lepuó an bogato so praznoval božič. Takuó Martin je postò adan tila narbuj bogatih gaspuodou.
Ljeta so šle napri an otroci so bli zra-stli an postali nuobje za katjerimi so se lovile te narbuj bogate grofice an principe-se. Parvi sin je biu zasnubu njekšno lje-po an bogato principeso an oča Martin mu je parpravu ojceta vrjedne bogatega Epulona, na katjere je biu povabu poglavarje dažele an use imenitne an bogate gaspuode. Kadar usa ta la gospoda se je mastila na ojcetah, se je oglasu na uratah 'dan ves raztargan petjar an je prosu naj ga puste notar. Hlapci so ga pudil proč a petjar je jau, de ne puojde, če prjet ne bo guoriu z gospodarjem. Poklical* so gospodarja an tist je zakruliu za njim : »Poberi se od tuod preklet uši-vac, čenč zahujskam pruot tebé use pse, Al ne vjeè kaduo sem jest?«
Petjar se je posmejau an šu proč.
Malo potlé je pargučala velika karoča z bjelimi konji. Usi ti povabljeni ga-spuodje z Martinom an z noviči so let jel na duorišče za sprejet neznanega imenitnega gaspuoda. Karoča se je odparla an iz nje je stupu glih tist petjar, ka-tjerega je biu Martin malo prej zapudiu. Usi so ostarmi j el, Martinu je zmanjkala sapa od špota. Petjar se je obamù pruot Martinu an mu je jau; »Al me ne poznaš! Jest sem tist petjar, ki sem ti biu dau parstan, ki ti je biu stuoru srečnega, kadar si se teu objesit od obupa.
Parslan je u tistim momentu zgubu uso suojo muoč an use kar se je Martin pardobiu mu je bluó odvzeto an Martin, njegà ženš an sinuovi so se znajdli lačni an raztargani, ku pravi pet j ar ji u tistem kazonu, ki so bli prej.
Dobro plačano usmiljenje
(Brješka prav’ca)
Dan bót e živu 'dan mož, k’ e bi tekaj božac, k’ o nje móu nanče tekaj soute za se kupiti čereuvje an zatuó o nje mogu jeti z druhimi možmi tu nedejo majši. Ker e bi paj močno katolik e hodóu usa-ko nedejo na bližnjo horo, kjer ne stala ’dnà mala inkona an e tačje pjéu an uprašu Boha, k’ o mu déj zdravje an do sti pardjelka u svoji njivi.
Kar e bi ejtako 'dno nedejo uós udan prejeri, o zahleda d’nehà maleha čarviča, k’ e ljezu po križu. Ta čarvič e ha ejtako milo hledou, k’ te se zdjelo, k’ o če mu nekéj prositi. Pobožni mož o uzame teha čarviča tu roke an ha nesé ta hiš*. Uóz bombaža e naredu tu bajulju 'dno malo hnjezdo, luožču e notre maleha čarviča, mu dau marvico kruha, potém e Š6u na djelo. Kar e šou zvečar trudan spat o čuje, k’ to nekéj toučč tu bajulju. O sobeto ustane, odpré bajul an zahleda ta na puošt teha čarviča ’dnehà maleha možiča. Ta možiček o mu povje, k’ ne ha preklela pred dostimi ljeti 'dna divja baba u čarviča an k’ e ha mogu liberati koj 'dan pobožan človek. Možiček o potém upraša k’ kuó o mà mu dati za plačilo, k’ e ha liberóu. Ponujou e mu oro, arjànt, djamante, a mož e mu džau, k’ on o ne doperà ne ora, ne arjenta, n-? djamanta. Uprašu e ha naj mu da 'dan plug za morjeti orati zemjo ž njim brez fadije.
Kar e se mož druho zjutra zbudou, to nje bo tu bajulju več teha možiča, ma pred hišo e stau 'dan ljep nou plug. Só beto e šou ž njim orat an e orau brez fadije najbuj tardo zemjo. Pótém ne nje-hà njiva dala simpri dosti pardjelkou an mož e se kupou čerevje.
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorlcs
Gjudsfia prauf/ica : ZakOpatll ZakfóÒ
&
h
M
/
6
Na smrt bolan oče pokliče k sebi svoje	Predno umre jim zaupa, da je na njiho-	smrti gredo takoj na njivo in tam zagle	se lote prekopavanja. Prvi dan ni o za-	Prekopljejo že pol njive in ne najdejo n
lh sinove, ki so bili vedno veliki lenuhi.	vi njivi zakopan velik zaklad. Po očetovi	dajo neko lopato. Delo jim mrzi, a vseeno	kladu nobenega sledu, a. hočejo vztrajati.	česar, zato so obupani. Ko prekopljejo ž ■
&
6
07
§
VS0 njivo in ne najdejo zaklada, jezno	seni posejejo njivo s pšenico in pozabijo
'»žejo proč lopate in gredo domov. V je-	na zaklad. Zito lepo uspeva in mladeniči
Z? /JCT'\
so zadovoljni. Ko požanjejo napolnijo vse vreče in še jim preostaja žita za prodajo.
Tečaj se spomnijo lopate in očetovih	da je imei oče prav, kajti samo	z dele
besed in pridejo vsi trije do spoznanja,	s,- i ji. e do resničnega zarladu.
\/esele božične praznike
in uspeha polno novo leto 195 4 želijo :
A
J
Gostilna ČEKON
Drejan (TAMORJAN)
Konzorcij
Terskega vodovoda
TER
UM
GOSTILNA IN PEKARNA H L O D I C
zadruzna
MLEKARNA
BREZJE
FRANC KRIVEC
FOTO ATELJE Via Vitt. Veneto, 2 — VIDEM
MONKAR
a
Stara kovačija, ki izdeluje orodje za poljedelce
PETJAH pri Špeiru
PAŠON IGNACIJ
GOSTILNA
A 2 L A
A
TVRDKA
GOSTILNA
R I T A N A
CEDRON PRI SV. PETRU SLOVENOV
, ilLASPTO
LESNA INDUSTRIJA, ŽAGA, TOVARNA STOLOV IN ZA EVAPORACIJO LESA
Gorica - Sv. Ivan ob Nadiži
IDO«® GMlifiFI
TRGOVINA JESTVIN
SEDLISCE
A
Gus Leopold
Trgovina s sadjem in zelenjavo
ČEDAD
Marinič in Dreščak
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MLIN
GRMEK
Kormons Ivan
PEKARNA
PLATIŠČE
Konzumna zadruga
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BRDO
GRADBENO PODJETJE
BIRTIČ MIRKO
Sv. Peter Slovenov
A. BATOJA
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA
TER
Marinič Pio
GOSTILNA DOLENJE BRDO (GRMEK)
Zadružna mlekarna
TER
Zadružna mlekarna
BRDO
Gozdarska zadruga
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"iiiiiiiiiiiiiiiii
MUZflC V TERSKI DOLINI
A
Trgovina z mešanim blagom
Zdravlič Ernest
HLODIC
ROMILDO
Gostilna na križišču
A ZL A
'A
Bonini
GOSTILNA
LJESA pri Hlodiču
Kancelier Humbert
GOSTILNA PRI ŠTIRIH VETROVIH KANCELIER! PRI SUBIDU
»A
Kancelier Fortunat
TRGOVINA Z LESOM IN SENOM s u b i n
A~		A	•	A	A I
GOZDARSKO PODJETJE:		Gozdarska zadruga		G. TOMAZIN	
Tomažin				GOSTILNA PRI MOSTU	
KARNAHTA		BREZJE		DEBELE2	
A
Sliligoi Milno
URAR IN ZLATAR
Via Aquileia — VIDEM
Korneljo Peter
AVTOPREVOZNIK
SV. PETER SLOVENOV