PHIMDHaiKI DHEVHIK
, ——-— glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
ifk X- • Stev. 41 (2660)
DOLŽNOST TRŽAŠKEGA PROLETARIATA JE, DA SVOJO BORBO ZAOSTRI IN OD SINDIKALNIH VODSTEV ZAHTEVA ODLOČEN IN BREZKOMPROMISNI NASTOP. TO PA POMENI ODLOČEN NASTOP PROTI VSEJ DOSEDANJI MONOPOLISTIČNI POLITIKI IREDENTISTIČNIH OBLASTNIKOV KI SO GOSPODARSKO IN SOCIALNO KRIZO V NAŠEM MESTU POVZROČILI.
Poštnina platana * gotovini Spedizlone In abbon. post. !. *r.
TRST, sreda 17. februarja 1954
Cena 20 lir
Molotov ponovno onemogoča
gešiteu avstrijskega vprašanja
jjoncesija« sovjetskega zunanjega ministra: Avstrija naj ostane okupirana, leta 1955 *o"a* štirje ministri razpravljajo, ali M kazalo zasedbene čete umakniti - Danes »molčeči pohod* berlinskih delavcev, v petek manifestacije po vsei Avstriji
i6' r Na današnji ie bila konference, ki
Oistri	’ po vrsti. so mi-
^ravnau=r°Vno . ,brezuspešno nie. Sev • avstr>}sko vpraša. c°ski »n1, Je..Predsedoval fran-PriWslvovpin mmister Bidault.
Cm* P® J1 je- kot do-S0 obravrT	na katerih
»nje JivS:ll. avstrijsko vpra-st«r V'?njS^ zunanji mini Sacije. s clani svoje dele-
fPor<SflaSlCrf v!ada je medtem
{f^otovovo ® pristala na Raciji a °J'^htevo po nevtra-k°r ne vystnJe, da pa nika-
dslišani<, e-I?ristati :la P°* l|Jdi Do vojaške okupacije Sodbe jf"®"Pl*u državne pobilo1 >3\znano- določa be-e' ki ffa -a državne pogod-s^reiela h ZSSR nekoč že Pacijst’ "a ^ morajo oku-Sneh Dn 'e*,e . umakniti v 90 Na d ° pisu Pogodbe. >Vstrmkilai.n^- se^ najpi‘ej
?u svoje S“JSter FiSl v ime-
*vovev!» .“e zavrnil Molo-gleški »u g01?.’ na.to Pa je an-f°novnn ?ani1, minister Eden Valene P°2va 1 Molotova, naj rešitev aJl?-1?. ?ove pogoje za ;a Bai nrr, -s ga vprašanja tajanjem k -v’ da se med skletin er*lnske konferen. Zgodba 'Bav®trijska državna ?nSleška ,udaril je, da so delPL ncoska in ameri-Sr je <£ C-^a Pl"istale na vse, v*la v ,iV^*ska vlada zahte-
0 Avstriji'° letih pogajanj
?lsiVSjIljs*i. zunanji minister *** je ,*!«»:. “Moja vlada V	a>	da	izjavim
te Pristat' ,ITlenu' da ne mo-®eft>bo c«J na nobeno sprega dr<® nJega besedila na-?’n žp ^ne Pogodbe. Jasno striia p?vedal, da bi bila 8o koli - Pravljena na kakrš-56 težila 2rtev>. samo da bi la Vplivo ^sakršneca vojaške-?e.n*, d= ji)l držav. To po-?aš«m	bomo trpeli na
1 8a 0t5 .Jju nobenega voja-
»	*	~Fa'	ki	bi	pripada-
?atn 2ri,tuii državi, in da se
A ,1 Idi v. , “r^avi, m aa se r?Jofti( it„ v ladno s tem na-bl se morali s pod-*da ,, Vlle pogodbe obve-•1?J*wa am°_ tujim državam J,*1 o?00p,ori^a na avstrij-
fa!< jiai Molotov je predla-% šti^utane^° vojaški od-
blitvi1 veiesii v ^vstri^
» kot ; nemškega vpraša-b0s*io »iarris*vo Pred nevar-. r°3irn n°vega Anschlussa«. ^istra °Petslcega zunanjega SK Prav * verjame, da
d*
da ne pride -eift ^n^p_prikijučitve. V na-
r)’s sfi vl. toliko kot sovjet-
d^	^ol‘	druga vlf:
Avstrijski 2unanji minister je prosil štiri zunanje ministre, naj na pozabijo na znatne žrtve, ki jih Avstrija sprejema s pristankom na sedanje besedilo državne pogodbe, in zlasti opozoril na določila Člena 35, po katerih se Avstrija za trideset let odpoveduje 6Q odst. svoje petrolejske proizvodnje v korist ZSSR, se odpoveduje številnemu imetju na Madžarskem, v Romuniji in v Bolgariji in se obvezuje, da bo za vrnitev biv-š" nemške imovine plačala ZSSR 150 milijonov dolarjev v blagovnih dobavah.
Končno je Figi še enkrat pozval ministre, naj «ne zapustijo te dvorane, ne da bi dali Avstriji državno pogodbo in s tem svobodo in neodvisnost)^
K besedi se je priglasil tudi Molotov, ki je predlagal novo verzijo člena 33 načrta državne pogr>dbe, ki pomeni navidezen delni umik od prvotne zahteve, naj ostanejo okupacijske čete v Avstriji do začetka veljavnosti mirovne pogodbe z Nemčijo. Po novem Molotovovem predlogu naj bi ostale okupacijske čete v Avstriji tudi po podpisu avstrijske državne pogodbe »upoštevajoč zamudo pri reševanju nemškega vprašanja«, štiri dr. Žave bi se pa obvezale, da bodo najkasneje leta 1955 ((začele razpravljati o vprašanju umika svojih čet iz Avstrije«.
Trije zahodni ministri in avstrijski zunanji minister Figi so izjavili, da zavračajo Molotovov novi predlog, ker samo formalno ne veže več trajanja okupacije Avstrije na sklenitev nemške mirovne pogodbe, dejansko pa prav tako omogoča podaljšanje okupacije v nedogled Poudarili so, d.i Molotovov predlog za 18 mesecev zavlačuje razpravljanje o sklepu, ki bi ga bilo mogoče storiti že danes, da pa obenem ni prav nobenega jamstva, da se bo sovjetsko stališče po 18 mesecih spremenilo, in da bo vsaj takrat mogoče prenehati z okupacijo Avstrije.
Štirje zunanji ministri so se na koncu sporazumeli, da diskusija o Avstriji, še ni končana in da jo bodo nadaljeval; v četrtek.
Bidault je na seji še poudaril nelogičnost v Molotovovih argumentacijah: «Ce ustanavljajo zahodne dežele oporišča v tujih deželah na poziv teh držav samih, pomeni to ogrožanje miru, če pa ZSSR predlaga. da morajo njene čete ostati v Avstriji, proti volji
i strofab?Inu so" še sveže "ka- avstrijskega ljudstva, pa je to ittieia 6 Posledice, ki jih s ev lt>t„2£! Avstrijo priklju-bf11 sm0i d'a938;. Toda prepri-
la ni potrebno, da r«ti	ostali kontin-
Ni	da bi nas va-
s ^rnhr,?- to nevarnostjo in ^».ie pomislimo, da četah -* se vedno zasedena _	^	štirih	velesil.«
prispevek k miru».
Po seji so se trije zahodni zunanji ministri še enkrat sestali, verjetno da bi določili skupno stališče za jutrišnjo tajno sejo, ki bo predpoldne v sovjetskem veleposlaništvu v vzhodnem Berlinu. Kot sodijo, bodo na seji še vedno govorili o prvi točki dnevnega
lotov je pokazal S$[nu mu služi Trst
So* . oto> takoj po Mo-,9oj B ’^avi,da postavlja za -,0' avstrijske dr-i.°0o.dbe rešitev tria-d„frasanin, smo v na-zapisali
* -
vsa-
dejstvo, da rešitve tržaškega * Saj ni nobena J° tlim’ triaiko vpraša-
t>Ca „niČ .^r>nega .
j ' K0 s avstr'jske pogad-' u tiprf ?■ nat0 dan pozne-
0	natančneie vi-
5?	i" sobotni tz-
Vm,s'>-o smo*0" zunan^a ° Padali, da se
.\h n P°5lužuje Trsta v
*Qr	—.•	...
^ tPouTiay'h 2 InPado?n °. kolikor mu na-
ia bi do-
'*>ritr;:\znam cilj: «k *e norisovjetske Ji in J !}e ostale v A»'
, ' Kcl Sl. služi,
S SB°j dobro
lkM .* j6« na Madžar-
v Roitu;
uniji. Trst j* »‘h ^ 2!„ M„°!°!°Va Ja'
i,, c‘he» Z Z° dose0o dru-notiiD . mteresu ruske
i 'Lanw * ,	11
\TU Faniki UB Pa V in'
li *0a vDrnS . reSitve tr-
Is« Z Toh-7rst s,u-
i« i rr°biž za po*
s>
anje
r&Čunov
zapa• -
•n daj« ,a olotora pa
no-5°
sobotno
njeoovih &os£
MOlotou ig
r*=Uce! sc« beri?n£' f°P°‘' Pred^t 'Z]avH, n„ konje-V«rn°Ž'jo ‘rioSkn bistri A} . stnetnu vPrašanje »o l°,u »e"e -Vetn OZN.
^v^dpt)vedai t0*ei. Praktič-
\ *vstrijskim ?rJ' “don, t’TQ«anin rešitev ° ni več l Za R^e ne-eC p°0oj za pod-
pis pogodbe z Avstrijo. Da pa je rešitev tega vprašanja odložil dejansko v nedogled, nam pove dejstvo da je lrž. vprašanje ie tako in tako na dnevnem redu Varnostnega sveta, od koder se nikamor ne premakne, od lanskega oktobra dalje.
Moftrtov je popustil očitno v zameno za popuščanje, ki so ga pokazali zapadni ministri file de pristanka na sovjetsko redakcijo vseh petih členov avstrijske mirovne pogodbe, ki so ostali še sporni. Skratka Molotov je ravnal dobesedno takole:	jaz
popustim na Trstu, vi pa na petih spornih členih! Ali: dam če daš...
Tako torej izgledajo tiste znamenite »dobre perspektive», o katerih je na veliko pisala «Unita», ki se je v svojem nedeljskem uvodniku na tržaški strani tako ogorčeno zagnala v našo pravilno in točno oceno Molotovovega ponujanja in prekupčevanja z nami in z našim mestom. Razočarani pa so ostali tudi številni indipendentistiino u-smerjeni naivni Tržačani, ki so še do nedelje morda mislili, da Molotov resnično želi, da bi se naše vprašanje že enkrat rešilo. Zal je resnica in stvarnost danes v tem, da si v Berlinu imperialistične sile skušajo na novo razdeliti svet, pri čemer jim naše mesto služi zgolj kot droben drobec pri medsebojnem hladnem trgovskem obračunavanju.
In prav proti temu je naša dolžnost ponovno dvigniti odločno naš glas. Nočemo biti več takšen drobiž, ampak svobodni neodvisni ljudje, in zahtevamo, da se z nami kot s takimi tudi ravna.
reda, ni pa izključeno, da se bodo dotaknili tudi drugih vprašanj, saj bo to po vsej verjetnosti zadnja tajna seja berlinske konference. Popol. dne bo spet običajna plenarna seja, na kateri bodo razpravljali o drugi točki dnev-nega_ reda, torej o nemškem vprašanju ;n evropsici varnosti.
V četrte^ popoldne bo zadnja seja konference. Verjetno bodo ministri na njej prebrali dolge načelne izjave, v katerih bodo prikazovali in zagovarjali svoja stališča na konferenci.
Medtem se v zahodnem Berlinu pripi-avlja za jutri velik «molčeči pohod«, h kateremu so zahodnoberlinski sindikati, ki jih vodijo socialni demokrati, pozvali vse delavce in ostale meščane. «Pohod molka« bo znak protesta proti neuspehu berlinske konference, ki ni rešila nemškega vprašanja. Sodijo, da bo vsaj 40.000 Qseb molče šlo mimo poslopja zavezniškega kontrolnega sveta, v katerem se bo zaključila konferenca. Zavezniške oblasti in zahodnoberlinska policija se še niso odločile, ali naj sprevod dovolijo ali ne. Predsednik zahodnoberlin-skih sindikatov Ernest Schar-nowski pa je izjavil, da je prepričan, da manifestacija ne bo prepovedana.
Tudi v Avstriji se pripravljajo velike demonstracije. Av_ strijska socialistična stranka je skupno s sindikati pozvala Dunajčane, naj se v petek u-deležijo velike manifestacije in ((izrazijo svoja čustva do berlinske konference«. Podobne manifestacije bodo tudi v ostalih večjih avstrijskih mestih.
Na današnji seji avstrijske vlade je kancler Julius Raab poročal o poteku berlinske konference in prebral besedilo navodil, ki jih je poslal avstrijski delegaciji v Berlin. Vlada je odobrila ravnanje Figlove delegacije v Berlinu in navodila, ki ji jih je poslal Rasb Nato je vlada izrazila svoje razočaranje spri. oo dosedanjega poteka berlinskih pogajanj in potrdila, da Avstrija lahko sprejme samo takšno državno pogodbo, ki ji bo zagotovila vso svobodo in suverenost. Raab je o berlin-
Jutri bo razpuščena repatriacijska komisija za korejske ujetnike
PANMUNJOM, 16. — Na današnji seji nevtralne repa-triacijske komisije je general Timaja predložil komisiji prepis pisem, ki jih je poslal severnemu in združenemu poveljstvu v zvezi s 17 kitajskimi in severnokorejskimi ujetniki, ki so jih pridržali, ker so obtoženi, da so umorili nekatere svoje tovariše v ujetništvu Te ujetnike bo komisija izročila 18. februarja združenemu poveljstvu. Zdi se, da se je general Timaja odločil za to, ker je postalo praktično nemogoče izvesti proti obtožencem sodni postopek, ker je združeno poveljstvo odklonilo zahtevo za zaslišanje nekaterih izpuščenih ujetnikov kot prič.
Komisija, ki bo razpuščena v nedeljo opolnoči, se bo ponovno sestala v četrtek in bo razpravljala o besedilu poročila, ki ga mora izročiti združenemu in severnemu poveljstvu.
Načelnika švicarske in švedske delegacije sta takoj po današnji seji komisije odpotovala iz Seula. Na prihodnjih sejah komisije ju bosta nadomeščala njuna namestnika.
Načelnik švedske delegacije Stenstrom je ob slovesu od generala Timaje izjavil; ((Srečni smo bili, da smo imeli vas kot predsednika. Ni bilo vedno mogoče rešiti vprašanj ko. misije, toda vi ste jim vedno dali jasen izraz. Morda prav zaradi sposobnosti svojega predsednika je komisija lahko rešila večino vprašanj, ki se tičejo vojnih ujetnikov.«
Iz Inčona pa je danes odpotovala tretja skupina indijskih čet, ki so nadzorovale vojne ujetnike. V tej skupini je 584 mož. Četrta skupina 1200 mož pa bo odpotovala 20. februarja z neko indijsko ladjo.
Nakazila presežkov ameriških živii
WASRINGTON, 16. — Včeraj so v Washingtonu objavili izjave, ki jih je ameriški podtajnik za kmetijstvo John Davis podal 2. februarja pred odborom za nakazila v predstavniškem domu. pa-
ski konferenci poročal tudi na izredni seji vodilnega odbora avstrijske ljudske stranke.
V zahodnonemških vladnih krogih pa so uradno potrdili, da bo kancler Adenauer kma. lu odpotoval v Berlin. Ni še znano, kdaj bo odpotoval, sodijo pa, da bo po zaključku berlinske konference imel velik politični govor v Berlinu. Po mnenju berlinskih obveščenih krogov bo to 23. februarja.
V Berlinu so se razširile govorice, da bo konferenca štirih morda podaljšana. Nekateri sodijo, da izhajajo te vesti iz sovjetskih virov.
V Londonu pa piše laburistično glasilo «DaiIy Herald«, da Churchill, ki nikoli ni o-Pustil svojega mnenja o pri-
kladnosti konference med naj. višnjimi predstavniki in ki nikoli ni preveč prijazno gledal na berlinsko konferenco, verjetno «ne bo molče sprejel poraza«. Na vsak način pa, do-daja laburistično glasilo, se Churchill ne more zagrniti v molk in prepustiti Edenu, naj govori, kajti Anglija hoče zvedeti iz Churchillovih ust, kakšen je položaj. V nekaterih londonskih krogih se širijo glasovi, da Churchill ni preveč zadovoljen z Edenovim zadržanjem na berlinski konferenci, ker da bi angleški zunanji minister moral podvzeti pogumnejše iniciative in se v večji meri truditi za zbliža-nje zahodnega stališča s sovjetskim
Pred proslavo 50-letnice rojstva Srečka Kosovela
LJUBLJANA, 16.	—	V
Ljubljani je bil ustanovljen poseben republiški odbor književni kov in drugih javnih delavcev za proslavo 50-letnice rojstva velikega pesnika Slovenskega Primorja Srečka Kosovela. Po programu bodo od 14. do 21. marca literarni večeri v sežanskem. okraju, na katerih bodo slovenski književniki na čelu s predsednikom Fr. Bevkom prečitali svoja najnovejša dela. Razen tega bodo še druge prireditve in razstave, V Tomaju, kjer je Srečko Kosovel umrl, bodo odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti bo v Slovenskem Primorju gostoval tudi umetniški ansambel Slovenske filharmonije.
PERFIDNE INTRIGE .ESTERI' GLASILA PALAČE CHIGI
Italiji balkanski pakt ni in ni po volji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Ce bi želel nepristranski in objektiven opazovalec oceniti dobronamernost Jugoslavije in Italije v normalizaciji mednarodnih odnosov, bi mu zadostovalo, da pregleda samo pisanje jugoslovanskega in italijanskega časopisja. Ze iz površnega pregleda bi ugotovil, da se jugoslovanski tisk trudi, da celo v odgovorih na tendenciozno protijugoslovansko gonjo in vesti najde pomirljiv način in se izogne vsemu, kar bi lahko poslabšata ozračje.
Za ilustracijo ((dobronamernosti« italijanskega tiska pa ni potrebno posegati daleč nazaj, zadostuje čarno opozoriti na poročilo dopisnika ANSE iz Beograda o vračanju grške delegacije pod vodstvom maršala Papagosa skozi Beograd v domovino in na komentarje italijanskega tiska, ki jih je navdahnilo to poročilo. «Kakor
MEDTEM KO SE SCELB0VA VLADA PRIPRAVLJA NA NASTOP PRED PARLAMENTOM
STAVKE IH DELAVSKE DEMONSTRACIJE V RIMU, HDLAHD IN DBD000 PO ITALIJI
Spopadi med policijo io dolai/ci v Rimo in Milano, kjor je neki demoostraot popoldne umrl - Danes stavka v Piemontu in v Anconi - Stališče socialderaokratične levice
(Od našega dopisnika)
RIM, 16. — Medtem ko se Scelbova vlada pripravlja na nastop pred parlamentom, se po Italiji nadaljujejo stavke, ki opozarjajo na resna notranja vprašanja in ki se tu in tam po prizadevanju komin-formovske sindikalne organizacije CGIL spreminjajo v protestne demonstracije proti novi vladi.
Stavka v industriji za poenotenje mezd. ki jo po pokrajinah sklicujeta sindikalni organizacija CGIL in UIL (socialni demokrati), je bila danes v Rimu. Jutri bo v Turinu in nekaterih drugih kr?,-, jih Piemonta in v Anconi :h okolici. Med današnjo stavko v Rimu je prišlo tudi do delavskih manifestacij, ki so se zaradi nastopa policije spremenile v bitko med stavkajočimi in policaji. Aretiranih je bilo približno sto oseb, nekaj zaradi ((razdeljevanja nedovoljenih letakov«, nekaj zaradi ((upiranja javnim organom«, nekaj zaradi «poskusov postavljanja cestnih blokov ;n barikad«.
Med spopadi, ki so nastali, ko je policija razganjala spre. vode delavcev, ki bo se usmerjali s periferije proti središču mesta, je bilo tudi nekaj ranjenih. V bolnišnico «Fatebe-nefratelli« so pripeljali policijska komisarja Stiattija in
vsej Italiji «dan spolovinarjev«, s katerim je ta zapuščena kategorija protestirala proti svo. jemu bednemu položaju in poudarila zahtevo po reformi a-giarnih pogodb. V Docci pri Florenci pa se nadaljuje delavska zasedba tovarne ((Richard Ginori«, pri kateri sodelujejo vse tri sindikalne organizacije, tud; demokristjan-ska CISL.
V tem okviru' socialnih in sindikalnih borb Se Scelba pri. pravlja, da predstavi svojo vlado parlamentu. Na današnji sej; vlade so se o osnovnih črtah dogovorili o programski izjavi jj-lade,- ki jo bo v -podrobcoštin sestavila komisija, ki jo sestavljajo ministri Saragat (PSDI), Piccioni (DC) in Martino (PLI). Scelba je torej tudi s tem htjtel poudariti večstrankarski zna-1 čaj svoje vlade, kar je spet vzbudilo negodovanje v raznih demokristjanskih krogih.
V članku, ki bo jutri izšel v reviji ((Tempo«, razlaga Saragat, zakaj so socialni demokrati šli v vlado. Tajnik PSDI pravi, da se je ponesrečilo prizadevanje njegove stranke, da se ustvari vlada, ki hi š’l-a od PSI do demokristjanov in sicer predvsem zaradi Nennije-ve zahteve, da mora pakt o skupni akciji s KPI ostati v veljavi in da je bilo zaradi tega potrebno začeti z akcijo v parlamentu, bi naj spodbudi
rovanje strogo v skladu z disciplino v stranki in da ima predvsem namen «v stiku s članstvom demokratično določiti stališče, ki ga bo leva struja zavzela na prihodnjem zasedanju vodstva stranke«.
Na nedeljskem zborovanju; je dejal Zagari, bodo razprav, ljali predvsem o dveh vprašanjih; vprašanje prikladnosti sodelovanja PSDI v Scelbovi vladi «v teh pogojih in v tem času« in vprašanje stališča so-cialdemokratične levice do «vladnega eksperimenta«. Na prvo vprašanje, nadaljuje Zagari, bo zborovanje gotovo odgovorilo negativno, glede drugega vprašanja pa bo upo.
la podpora naše skupine«,
Z drugimi besedami, Zagari je napovedal, da bo tudi socialdemokratska levica glasovala za zaupnico vladi. Vendar je dal razumeti, da bo v bodoče ta podpora odvisna od politike, ld jo bo vlada izvajala. Zagari je končal z zatrdilom, da misli njegova skupina predvsem na socialistično enotnost in da se mora temu cilju prilagoditi tudi politika PSDI
A. P.
Girija, ki sta dobila kamenje	intenzivno politično akci-
v glavo. Kolikšno je število -	-	-	-
ranjenih med demonstranti,
policijsko poročilo ne pove.
Do incidentov je prišlo tudi v Milanu, kjer so stavkali delavci tovarne avtomobilov OM zaradi odpusta treh delavcev, članov tovarniškega odbora. Medtem ko je približno tisoč delavcev demonstriralo na Trgu sv. Ambroža, kjer je ravnateljstvo tovarne, jih je policija začela razganjati in jih končno tudi razgnala. Popoldne so prišli na milansko pre-
jo levih sil med demokristjana. Nadalje pravi Saragat, da je prehod v opozicijo PSDI res omogočil bolj elastično politično akcijo, zlasti pri ((prebujanju« levih demokristjanskih sil in demokratičnih sil med članstvom PSI. da pa je na drugi strani onemogočal sestavo vlade; «ko bi to prezrli, bi pomenilo, da ne vidimo zveze med funkcionalnostjo demokratičnih ustanov in obstojem demokracije«. Med debato o
LONDON, 16. — V obveščenih krogih javljajo, da bodo 3. julija ukinili rackmizanje - -	-	..	-	-	mesa, kar bo jutri uradno ja-
števalo dejstva, «da sodelova-1 vil v spodnji zbornici minister nje v vladi tako resno obve- za prehrano. Medtem se bodo zuje našo stranko, da bi bilo tedenski obroki postopoma absurdno misliti, da bo dele- zvišali, nadzorstvo nad cenami gaciji PSDI v vladi zmanjka-1 pa bo odpravljeno.
je znano, piše med drugim zunanjepolitična revija «Esteri», maršala Papagosa na potovanju skozi Beograd, ko se je vračal skupno z drugimi člani svoje vlade z obiska na Zahodu, ni na beograjski postaji pozdravil niti eden od zastopnikov jugoslovanske vlade. To nespoštovanje najosnovnejših predpisov mednarodne vljudnosti kar ne preseneča, ko gre za vlado, kakršna je jugoslovanska, je bilo vendarle nepotrebno, da bi se pokazala hladnost, ki se je vrinila v ju-gosilovarusko-grške odnose po poskusu poživitve balkanskega pakta. Bilo je nepotrebno, na-daljujeje «Esteri», in to tembolj zato, ker je znano, da je prišlo do globokih nesoglasij med atensko in beograjsko vlado glede jugoslovanske udeležbe v atlantskem paktu«.
((Dobronamerna« italijanska revija je seveda pozabila omeniti prisrčno zahvalno brzojavko, ki jo je marša! Papagos po vrnitvi v Atene poslal jugoslovanski vladi za prisrčen »prejem in pozornost, ki sta bila izkazana grški delegaciji tako pri potovanju na uradni obisk na Zahod, ko so grško delegacijo na beograjski železniški postaji pozdravili najvidnejši zastopniki jugoslovanske vlade, kot tudi pri vrnitvi skozi Jugoslavijo, kjer so grško delegacijo tud:	v
Ljubljani pozdravili ugledni državniki, čeprav to ni običajno pri vračanju tujih delegacij z uradnih obiskov.
Ni naš namen pobijati tendenciozne trditve italijanske revije «Esteri» in ostalih itali-;amkih listov o ohladitvi odnosov z državami balkanskega sporazuma in nesoglasjih med Jugoslavijo in Grčiijo. Svetujemo jim, naj kar vztrajajo pri svojem prepričanju in nai nikar ne verujejo izjavam ugled, n ih grških in turških državnikov beograjski ((Mednarodni politiki« ob obletnici podpisa ankarskega sporazuma, s-icer si bodo od jeze pokvarili svoj «fegato», ko bodo morali ugotoviti, da se po mnenju grškega obrambnega ministra Ka-nelopusa sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo na vojaškem področju, kjer je mnogo težje kot na političnem, .“izvija v duhu medsebojnega bratstva.
Generalni polkovnik Mani-dakis Stilias, šef grške vojaške delegacije, ki je pred dnevi prišla v Jugoslavijo, je izjavil, da je na grško delegacijo
napravil poseben vtis sprejem in gostoljubje s strani generala Hamoviiča in vseh vojaških enots v skopski vojni oblasti, ki jih je grška delegacija obiskala. Poudaril je discipliniranost jugoslovanske armade, njeno izvežbanost in hrabrost ter ob koncu izrazil mnenje, da bo verjetno po tem obisku prišlo do novih medsebojnih obiskov višjih oficirskih kadrov obeh armad zaradi zbliževanja in reševanja posameznih vprašanj, ki so v interesu obeh držav.
B. B.
Razpis volitev v delavske svete v Sloveniji
LJUBLJANA, 16.	— Pod
predsedstvom Borisa ‘Kraigherja je bila danes seja izvršnega sveta LR Slovenije. Sprejet je bil sklep o razpisu rednih volitev v delavske svete. Po tem sklepu se bodo volitve v delavske svete končale najkasneje do 81. marca, razen v gradbenih podjetjih gostinstvu in turizmu, kjer se bodo končale do 31. maja.
HUD SPOPAD V KALKUTI
med demonstranti in policijo
Veliko število demonstrantov ranjenih Do spopada je prišlo, ko so demonstranti protestirali proti aretaciji 250 učiteljev, ki so svoje zahteve po zvišanju plač podkrepili s tem, da so se polegli na nekem trgu • V zahodni Bengaliji stavka 23.000 učiteljev
PARIZ, 16. — Sir Alexander
Fleming, znani izumitelj peni-
KALKUTA, 16. — Policija vseh smrti, ki jih povzro- avtomobilov. V nekaterih kra.
iih »	rtvienp	fin	*rancoske akademije znanosti.
Dowling pri fvekovicu
BERLIN, 16. — Danes dopoldne je obiskal jugoslovanskega veleposlanika v Zahodni Nemčiji dr. Mladena Ivekoviča namestnik ameriškega visokega komisarja v Nemčiji Dow-ling. Oba državnika sta se raztovarjala o aktualnih vprašanjih v zvezi s konferenco štirih v Berlinu.
Iranski petrolej
LONDON, 16. — v zvezi t govoricami, da bo med Londonom in Teheranom v kratkem prišlo do sporazuma o petroleju, izjavljajo v krogih AIOC, da je tak dogovor v veliki meri odvisen od rezultatov posebnega odposlanstva 20 strokovnjakov, ki je sedaj v Abadanu in na petrolejskem področju v južnem Iranu.
Baje je odposlanstvo že sporočilo. da bi bila za obnovitev abadanskih čistilnic, ki so največje na svetu, potrebna dva meseca in tudi zelo visoki stroški. V zvezi z osmimi družbami, ki jih strokovnjaki predstavljajo, se govori, da so se te že sporazumele o udeležbi v zadrugi za izkoriščanje iranskega petroleja, ki jo mislijo ustanoviti. Britanski družbi je baje prepuščen delež 50 odst., toda uradno te vesti še ne potrjujejo.
LONDON, 16. — V .Angliji stavka danes deset tisoč delavcev v elektriški industriji. Od teh je 7000 na področju Londona. Jutri se bo stavka razširila na Birmingham in Co-ventry.
je danes aretirala 250 učite ijev, med katerimi je 20 žensk, ki so že več dni stavkali iz protesta proti nizkim plačam. Ze pred petimi dnevi so se ti učitelji zbrali na-nekem trgu, kjer so tudi spali. Policija jih je aretirala, ko so spali
čijo prevozna sredstva, m glavne žrtve so otroci.
Posebna študija te organizacije navaja 22 vrst incidentov, ki so analizirani v šestih skupinah. Pri analiziranju podatkov iz 15 držav, kjer so vštete ZDA. Kanada in Japonska, kaže število smrti po-
odzvali. Ko jih je policija skušala s silo razgnati in je v ta namen uporabila solzil-ne bombe, je prišlo do spopada, pri čeemr je razjarjena množica metala na policiste opeko, kamenje, steklenice in goreče bakle. Skoraj dve uri je trajala bitka med policijo in demonstranti pred
vis je izjavil, da je mnenja,'	veleposlaništvo	iž Rima
da bodo letos poslali na podlagi sporazuma o vzajemni varnosti v tujino 100 do 200 milijonov dolarjev presežkov poljskih pridelkov. Omenjeni sporazum pooblašča upravo za poslovanje s tujino (KAČ), da prodaja presežke poljskih pridelkov do višine 250 milijonov dolarjev v dobi enega leta (ta doba se bo zaključila 1. julija 1954) ter da sprejme tujo valuto za plačilo.
zaupnici Fanfaniju je PSDI fekturo'predstavniki CGIL in postavil demokristjane pred sporočili, da je 55-letni dela- j di^mo: ali z _ desnico, ali z vec Ernesto Leoni, ki se je i nami —- nadaljuje Sara-gat —-udeležil demonstracij, popol-j it? demokristjani so se v tej dne umrl zaradi «psihične i dilemi orientirali k PSDI. traume«. Oblasti so odredile Na drugi strani pa je Ma-obdukcijo trupla, sindikalne I rio Zagari, ki je v znak pro-organizacije pa so na razne testa proti sklepu vodstva načine protestirale v Milanu PSDI podal ostavko kot di-in Rimu. Sindikalni organiza-1 rektor glasila stranke «Giu-ciji CGIL in UIL sta odredili J stizia«, prikazal stališče so-za jutri četrturno stavko v | cialdemokratske levice, ki ?e vsem Milanu v znak žalo-. bo v nedeljo zbrala v Mila-vanja.	nu na posebno zasedanje. Za- ■	poslopjem	zakonodajne	skup-
Poleg tega je bil danes v | gan je dejal, da bo to zbo- j	Sčine	kjer	so se bili	demon-
stranti zbrali. Skupine demon, strantov in policistov so se spoprijele	tudi	v	mnogih
stranskih ulicah. Več konjev po ulicah se je splašilo in še povečalo paniko. Mnogo avtobusov, avtomobilov in tovornih avtomobilov je bilo prevrnjenih. Demonstranti so zažgali	tudi	več vozil,	drugod
pa so iz vozil postavili barikade. Več izložbenih oken je bilo razbitih, pretrgani so bili kabli električne napeljave, tako da je vse bližnje področje ostalo v temi.
Krožijo tudi še nepotrjene govorice, da je policija streljala na demonstrante. Zvečer je , vladala v središču Kalkute tema in policija se je trudila, da v razdejanih in z raz. nimi predmeti posejanih ulicah vzpostavi promet. Baje je bilo ranjenih več sto demonstrantov in policistov. Današnje demonstracije so bile najhujše, odkar je Indija postala neodvisna.
Učitelji pa še nadaljujejo svojo «pasivno stavko« držeč se načela neuporabljanja sile. V vsej zahodni Bengaliji stav. ka okoli 23,000 učiteljev.
Popoldne pa se je položaj vzročenih po prevoznih sred-zaostril, ko je množica okoli ' stvih, da te malone odgovar-petnajst tisoč ljudi priredila - jajo številu smrti zaradi tu-protestno demonstracijo proti ; berkuloze, zlasti pri moških, ukrepu policije. Policija je in nevarnost je večja kakor pozvala množico, naj se raz- zaradi vnetja ledvic, sladkor-ide, a demonstranti se niso ne bolezni in v nekaterih pri-
jih se razmerje dvigne na 80 odstotkov za moške (Avstralija) in na 90,4 odst. za ženske. Glede dečkov je ta odstotek od 77 do 78, za deklice pa 82 in v nekaterih primerih celo 92,4 za moške in 100 za ženske.
Nov mrzel val
KOPENHAGEN, 16. N* polotoku Jutlandu je tri dni divjal snežni vihar. Ob vsej ,	v	.	.,	.	,	.	(danski	obali	je znova pritisnil
„ Takoj za pešci pridejo kot | jlucj mraz y južnem delu Dan-
Italijanska policija
in »svoboda veroizpovedi4 ž
Državno tajništvo v Washingtonu izraža obžalovanje zaradi policijskeqa napada na obred „Kristove cerkve" v Livornu • Policija se opira na fa »stične zakone, podžga'o pa jo je nestrpno pastirsko pismo ital. škofov
WASHINGTON, 16. — Pred-1 nje italijanskih policijskih or-stavniki ameriškega državnega
tajništva so izrazili svoje obžalovanje zaradi novih «težav», ki so nastale med italijanskimi oblastmi in predstavniki Kri-stovih cerkva v Italiji. V Ameriki 'je bilo večkrat že precej negodovanja zaradi nastopanja italijanskih oblasti proti protestantskim ločinam na osnovi zakonov iz fašistične dobe. Predstavnik državnega taj-j ništva ie tudi dejal, da je ame.
poslalo brzojavno poročilo o incidentu, ki je bil nedavno v Livornu. Tam je namreč policija razgnala pripadnike Kri-stove cerkve, ki so se zbrali pri nekem cerkvenem obredu, pri drugem obredu pa je odstranila vse italijanske državljane, medtem ko so navzoči ameriški državljani lahko ostali.
Kot poročajo nadalje iz Rima, je treba napadalno ravna-
ganov proti protestantovskim cerkvam v veliki meri pripisati’ zadnjemu pastirskemu pismu italijanskih škofov, ki se odlikuje po skrajni verski nestrpnosti. Pri tem se policijske oblasti opirajo na policijski zakon iž fašističnega časa, čeprav je v nasprotju z ustavo, ki proglaša popolno versko svobodo. O policijskih napadih na obrede protestantovskih ločin poročajo tudi iz drugih krajev. V Rimu pa je policija iz nekega obrednega prostora odstranila napis »Chiesa di Cristo«.
V Wafih!ngtonu se mnogi sprašujejo, kakšno poročilo je neki poslala o dogodkih v Livornu gospa Luče, ki je vneta katoličanka in tesno povezana | ŽENEVA, 18. — Svetovna z Vatikanom, zaradi česar je zdravstvena organizacija OZN bilo v ZDA že mnogo komen- označuje avtomobil za «mo-, tarjev in protestov, ko je bila rilca« ter v posebni študiji j imenovana za veleposlanika v navaja, da so motorna vozila Italiji.	*	kriva	za	več	ko	70	odstotkov	i
Avtomobil - „ morilec “
merih tudi od influence.
Toda med mladimi, kjer je povprečna raven smrti nizka, predstavlja motorni promet glavni vzrok smrti. V Novi Zelandiji so na primer prometne nezgode vzrok polovice smrti vseh mladih ljudi od 15. do 24. leta. V Kanadi in ZDA nad tretjino, na Danskem, v Veliki Britaniji in v Nemčiji isto. Dečki so v večji meri žrtve prometnih nesreč kakor deklice, v nekaterih okoliščinah v razmerju do pet proti eden.
žrtve kolesarji. Odstotek smr ti med motociklisti pa je zelo visok, predvsem med mladimi od 15. do 24. leta. Na vsakih sto ljudi omenjene starosti, ki so umrli zaradi prometnih nesreč, je bilo v Angliji 64,4 odst. motociklistov, j
ske so organizirali prevoze s sanmi na zamrznjenem morju in če bo mraz še dolgo trajal, bo led lahko vzdržal tudi motoma vozila.
Na otok Jutet, ki spada med Frizijske otoke in kjer je tri
_	.	„	,	i	tisoč prebivalcev že tri tedne
m ?= .„V	■!'| odrezanih od ostalih krajev,
v ,^vlfl . Mnogo manj-| vse	odmetavali	živila
sa števila kažejo statistike za	2{j.ravjja s padali. Danes je
zelezmske nesreče, za cestne	otoka uspelo priti neki
nesreče, ki jih povzročijo ne- (ladjj, ki je prjpeljala živila, motorna vozila, in nesreče pri PariišJci vremenoslovci pa so rečni plovbi. Letalske nesre-'sporočili, da se mrzel val iz
če so na zadnjem mestu seznama in se nanašajo predvsem na vojaško osebje
HELSINKI, 16. — Finski parlament je sprejel predlog predsednika Paasikivija naj bi Na sto žrtev prometnih ne-1 vladi podelili izredna poobla-
Skandinavije. kjer je bilo tudi 35 stopinj pod ničlo, sedaj premika proti Južni Evropi. V Srednji Franciji so snežni zameti v precejšnji meri ovirali cestni in železniški promet.
Tudi iz Bavarske javljajo o padcu temperature, medtem ko poročajo iz New Yorka in dru-
sreč pade povprečno 70 mo- st;la za razpis posojil v tu- gih krajev ZDA, da je tam ne-ških ali 67 žensk po krivdi 1 jini do višine 5 milijard mark. | običajno toplo.
Skupna seja odbora za proračun obeh domov Ljudske skupščine FLRJ.
SPOMINKU! 1>XEV1
Na današnji dan je bil leta 1865 rojen v Senju Silvije Strahomir Kranjčevič, hrvatski pesnik.
i
DANES, sreda 17. februarja
Frančišek K., Bratomil Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.34. Dolžina dneva 10.29, vzide ob 17.30 in zatone ob 6.w JUTRI, četrtek 1*. februar* Simeon, Drago	_
«Marica Gregorič Stepančičeva je da, nes umrla,)i sem zaslišala po telefonu. Neki drug glas globoko v moji notranjosti mi je tedaj rekel: ^Zamujeno l Zamujeno za vedno!« Vedela sem, da si je zlomila nogo, in da leži v bolnišnici.
Toda rajši bi jo bila obiskala na domu v Skednju, kamor naj bi jo bili skoraj pripeljali Večkrat sem bila pri njej in ljubila sem te obiske. Ko sem odhajala od Marice, se mi je vselej zdelo, da odhajam bogatejša na izkušnjah, da veliko več vem, kot sem vedela.
V razgovoru je bila vedra in nič se ji ni poznalo, da sega njen rojstni datum o!obo_ ko v drugo polovico preteklega stoletja. Rojena je bila 2. decembra 1874. leta. Imela je izredno svež spomin in tenak posluh za dogodke, ki jih je vzporejala s preteklostjo in z borbami, katere je sama bila za našo besedo in naš obstoj. Pripadala je pokolenju naših najnaprednejši h žena, ki so v obdobju narodnega prebujenja opravile veliko in pomembno pionirsko delo.
Ze ko je bila v domači ške-denjski šoli in v meščanski šoli v mestu, pozneje pa na učiteljišču v Gorici, je bila začrtana njena pot. Ne samo učiteljica kot tolike druge, temveč v polnem obsegu besede, hoče biti vzgojiteljica tvojemu narodu tu ob skrajnem robu slovenske zemlje. V tem svojem hotenju se je našla z nekoliko let starejšo Svetoivančanko — pisateljico Marico N adlišek-Bar-tolovo in pričela pisati v njen literarni polmesečnik Slovenko. Se prej pa se je kot novinarka uveljavila v Edinosti, kamor je pisala to, kar je z ogorčenjem zaznavala in jo je preveč bolelo, da bi bila tiha. Tako je postala ena izmed prvih slovenskih novinark in kmalu so njene članke pričela objavljati druga slov. glasila kot; Narod, Jutro, Mir, Dan, Rdeči prapor in Zarja. Njeni pesniški prvenci pa niso izhajali več samo v Slovenki, temveč tudi v Ljubljanskem Zvonu. Domu in Svetu in v Koledarju Mohorjeve družbe. Izmed vseh književnih zvrsti pa je najbolj ljubila potopis S čustveno razgibanostjo in prizadetostjo je zagrabila čitatelja ter ga peljala s seboj po evropskih deželah. Samo v Rusiji ni bila. Toda, da se n; leta 1914 razbesnila vojna vihra, bi bila videla tudi domovino Puškina in Tolstoja, ki jih je s tako vnemo prevajala. Razen iz ruščine je prevajala tudi iz italijanščine, francoščine in nemščine in izdala celo Slo-vensko-italijansko in Italijan-sko-slovensko slovnico. Na okoliških šolah, kjer je vsa leta učiteljevala, pa so ob raznih prilikah nastajali njeni drobni dramski prvenci za Otroški oder in Pravljice. Le-te je izdala skupno z Utvo Prnnkovo.
Vedno jo je mikala zgodovina tržaških Slovencev in tudi tega dela se je lotila. Zdaj se je podpisala Vanda, zdaj Mira. Skedenjka, Zagor-ka, Kraševka, Gracijanova, zdaj Mihajlova, Rodoljubka, Tržačanka. Množica psevdonimov, ki bo literarnemu zgodovinarju gotovo otežkočila zbrati razmetano gradivo. Se največ ga je povezanega v Jadranki, literarnem ženskem mesečniku, k?i ga je od leta 1921. do 1923. sama ustanovila in izdajala Tu sta njena najlepša potopisa: Nunske kripte iz upsalske katedrale in Sprehodi po Skandinaviji ter njen dramski prvenec Veronika Deseniška V Narodnem domu je doživel svojo prvo uprizoritev.
Ze bežen pogled v njeno delo nam pcve, kako vsestranska je bila in kako P<> svoje enovita. V stvareh, ki so zadevale njen narod, ni poznala ne popuščanja, ne umika, samo pot naprej. Vodilo v življenju ji je bilo ličenje in zopvt učenje, da bi lahko učila in vzgajala druge. V spominu jo bom ohranila ne le iz najinih razgovorov. Ohranila jo bom tudi kot staro gospo, ki od časa do časa prihaja na Primorski dnevnik. Zgodi se, cia pride samo, da bi kaj izvedela, ati pa prinese svoj članek. Nekaj jo je prevzelo in spet je morala prijeti za pero. Spominjala se je bom tuai il naših literarnih in predavateljskih večerov.
Prav do zadnjega je hotela biti v vrtincu življenja. Svetel vzgled slovenski intelektualki in vzgojiteljici pri
ubedniAtm
nas na Tržaškem Kot taka. Marica ne bo nikoli umrla.
MARA SAMSA
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
POSKUS ZMRIANJA DAVKOV v hreme srednjih in revnih stojet
Črtanje načrta letošnjega občinskega proračuna - Nova spletka proti tržaškemu pristanišču? - Danes zvečer izredna seja
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik Bonetti preoital načrt letošnjega občinskega proračuna. Kot smo že poročali, znaša le. tošnji «redni» primanjkljaj 2 milijardi 208 milijonov lir. Izdatki znašajo a milijard 507 milijonov lir, efektivni dohodki pa 3 milijarde 285 milijonov lir, kar ne krije niti stroškov za plačevanje birokratskega aparata Pri tem je treba naglasiti, da ima občinskcL uprava v letošnjem proračunu vključeno tudi posojilo 3 milijarde lir. ki naj bi ga dobila pri zasebnih denarnih za. vodih. Hkrati pa moramo omeniti, da medtem ko so bila izredna javna dela lansko leto vključena kot postavka izdatkov v proračunu, so letos ta dela izključena iz proračuna in jih bo izredno finansirala
ZVU. Q tem smo napisali članek v naši včerajšnji številki. Poročilo, ki ga je prečital odbornik Bonetti vsebuje predvsem aširoka pojasnila« o obdavčevanju prebivalstva, ki ga primerja z drugimi mesti v Italiji. Prav iz teh pojasnil sledi, da hoče socialdemokratski odbornik Bonetti zagovarjati navijanje predvsem posrednih davkov, ki gredo skoraj izključno v breme delavstva in ki so zbudili toliko odpora med prebivalstvom. O tem bomo bolj obširno poročali v prihodnjih dneh.
Ob začetku seje je župan sporočil, da bo nocoj izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o resoluciji glede stanovanjskega vprašanja in predvsem o spojitvi dveh otroških zdravstvenih ustanov. Odbornik Pala-
Z ZASEDANJA UKRA.1NEGA ODBORA OF OBClME DEVIN-NABREŽINA
VPRAŠANJU MLADINSKEGA DELOVANJA MORA 0F POSVETITI VSO POZORNOST
Nevarnost uveljavitve italijanskega iredentizma v devinsko-nabrežin-ski občini nalaga Osvobodilni fronti in Slovencem sploh veliko odgovornost • Skušajmo preprečiti izseljevanje naših ljudi v Avstralijo
V nedeljo dopoldne se je v društvenih prostorih v Nabrežini sestal okrajni odbor OE za devinsko-nabrežinsko občino, da bi obravnaval organizacijska, občinska in socialna vprašanja, ki se postavljajo v novem poslovnem letu. Preden pa so člani odbora prešli na dnevni red, so z eno; minutnim molkom počastili spomin pokojnega Ivana Kocmana, zvestega člana QE in neutrudnega borca-stražarja ob meji proti Italiji.
Izguba tov. Kocmana je narekovala predsedniku okrajnega odbora OF tov. Janku Furlanu misel, ki se je nato v diskusiji razvila in pokazala kot problem, ki mu bo treba posvetiti največjo pozornost. Gre za vprašanje obnavljanja naših vrst z mladi-
V nedeljo 28. t. m. priredi moški pevski zbor šentjakobskega prosvetnega društva ulvan Cankar« pod vodstvom Vladimira Švare v Avditoriju pevski koncert, na katerem bodo izvajane slovenske narodne in umetne pesmi. Sodeloval bo tudi Tržaški kvintet, ki ga vodi prof. Kare! Boštjančič-
Prejeli smo:
Podpisani prebivalci okraja Poniana protestiramo pri uradu za javna dela triaške občine, da bi se vendar enkrat uredila cesta v Ul. G. Orlan-dini in Se zlasti na odseku od it. 11 do it. 29, Tam je sedaj namreč toliko velikih jam, da onemogočajo usak prehod.
Prebivalci zahteuamo, da bi tačatno vsaj zasuli jame, kjer to že položili potrebne cevi in tako omogočili prehod vsaj po enem pločniku.
Sledi 97 podpisov.
ml ljudmi, za pritegnitev mladine, ki doslej ni pokazala one življenjske sile, kot bi od nje pričakovali. Dejstvo je, da je bila mladina vseskozi otopela in šele po 8. oktobru, ko je položaj zahteval konkretnih akcij, je mladina pokazala, da je v njej ona sila, ki sicer ne pride do izraza.
Predstavniki iz Nabrežine, Sv. Križa, Sesljana, Devina, Sempolaja in drugih vasi so predlagali razne načine, ki naj bi pripomogli k aktivnemu delovanju mladine. Nekateri so bili mnenja, da je treba okrepiti kulturno-prosvet-no delavnost, kar je seveda odvisno od prostorov (predstavnik iz Sv. Križa je glede tega poudarjal nujnost del pri obnovi prosvetnega doma), da je treba krepiti stike z mladino v Sloveniji itd. O tem vprašanju sta govorila tudi predstavnika glavnega odbora OF tov. Dekleva in Stoka, ki sta ugotovila, da Je mladinsko vprašanje nad vse važno, vendar je treba delati na tem, da se mladina združi v mladinski organizaciji. Jasno pa je, da mora OF nuditi mladini VS9 pomoč in podpirati vsako iniciativo, ki bi jo ta pokazala.
Iz poročila organizacijskega tajnika tov. S. Colje je bilo v nadaljevanju razvidno, da se je predvsem po 8. oktobru močno razmahnila delavnost članov OF v nabrežinskem sektorju, medtem ko je položaj slabši v Devinu in Stiva-nu. Posamezni tovariši so poročilo tov. Colje dopolnili z raznimi podrobnostmi ter poudarjali potrebo postavitve delovnih krajevnih in sektorskih odborov Osvobodilne fronte, ki naj zajamejo vsako vas devinsko-nabrežinske občine,
Tov. dr. Dekleva je kritično obdelal delovanje OF v tej občini ter poudaril nujnost večje aktivnosti, To je potrebno predvsem zaradi tega ker je devinsko-nabrežinska občina še posebno izpostavljen na pritisku italijanskih iredentistov, ki delajo na tem. da bi prevzeli upravo občine v svoje roke. Ugotovil je, da se je po letu 1945 priselilo v glavne vasi okoli 1.200 Italijanov, od katerih 580 v samo Nabrežino, Ta dejstva, kot tu-di vsi ostali gospodarski in socialni problemi, nalagajo OF in vsem Slovencem sploh veliko odgovornost in jih je treba imeti vedno pred očmi. Iredentistična nevarnost pa morn biti po drugi strani spodbujajoča za intenzivnej še delo, kajti le od našega nenehnega dela je odvisno, ali bomo uspeli preprečiti oz.
zmanjšati pritisk italijanskega iredentizma.
Nadalje je tov. dr. Dekleva poudaril, da je treba zasledovati vse dogodke in se ustaviti pri vseh problemih, ki se tičejo devinsko - nabrežinske občine. Različni problemi bodo nakazovali različne organizacijske oblike dela, toda brez močnih odborov OF si dobrega dela ne moremo misliti, Pri vsem našem delovanju pa je treba imeti vedno pred očmi, da stojijo za nami jugoslovanski narodi in to je naša največja moralna opora. Tudi to moramo upoštevati pri reševanju političnih problemov in naših akcijah sploh.
Potem ko so izraiiJi. nekaj pripomb in želj glede pisanja v »Primorskem dnevniku#, so člani okrajnega odbora načeli diskusijo o raznih socialnih vprašanjih. Toda takoj v začetku je izstopil problem izseljevanja naših ljudi v Avstralijo, saj je znano, da se za emigracijo prijavljajo v pretežni večini naši ljudje s podeželja, medtem ko je prijavljenih Tržačanov le malo. Razni tovariši so povedali, da se je iz mnogih vasi devinsko-nabrežinske občine prijavilo že precejšnje število domačinov, ki si zaradi brezposelnosti skušajo ustvariti boljše življenjske pogoje v Avstraliji. To je treba nujno preprečiti, saj je očiten namen naših sovražnikov, da nas na en ali drugi način spravijo z naše zemlje, da bi jo prepustili tistim, ki prihajajo iz Italije v Trst. Znano je, da je od oktobra 1950 do oktobra 1953 prišlo v Trst od 24 do 25.000 Italijanov, ki imajo Trst za svojo »avstralsko« rešitev. Ce to upoštevamo, tedaj nam mora biti jasno, da gre pri vsej stvari, predvsem za izrivanje našega človeka iz rodnega kraja, torej za nadaljevanje načrtnega raznarodovanja naše slovenske zemlje.
Pozabiti ne smemo tudi na dejanske razmere v Avstraliji. Marsikdo je že pred leti nasedel in odpotoval na delo v Avstralijo, toda kdor je le mogel, se je po najkrajšem času vrnil domov. Zato je treba vsem onim, ki so se pri-
javili ali pa ki se nameravajo prijaviti za emigracijo v Avstralijo, prijateljsko prikazati čemu gre nasproti in kakšno škodo prizadene s svojim odhodom slovenski skupnosti.
Zaradi pozne ure so zasedanje okrajnega odbora prekinili in določili, da se sestanejo zopet prihodnjo nedeljo. Toda pred koncem so sprejeli še naslednje sklepe:
1. Podvzeti je treba vse u-krepe, da se poživi delovanje mladine;
2. do 15. marca je treba izvoliti krajevne in sektorske odbore ter razdeliti članske izkaznice OF;
3. do konca marca naj se pripravi sklicanje okrajne skupščine ter izvoli nov o-krajni odbor,, ,
din (PSVG) je zahteval od žu.
pana bolj jasna pojasnila glede zdravniške oskrbe občinskih uslužbencev, ki se poslužujejo ustanove INADEL. Neo. fašistični svetovalec Morelli je vprašal, če je županu kaj znano o sestanku pri rimskemu ministru za trgovinsko mornarico Tambroniju med predstavniki pomorske družbe «Ita_ lia» in predstavniki luških poveljstev, da se določi Genovi vsa vkrcevanja družbe «Ita-lia», tudi tista, ki jih ladje te družbe opravljajo v Trstu in v Neaplju. Skratka gre za novo odvzemanje dela tržaškemu pristanišču v korist Genove. Župan je dejal, da mu ni nič znano in da se bo za zadevo pozanimal. Svetovalec Gentili (KD) je zahteval od občinskega odbora poročilo o poteku priprav za plačevanje družinskega davka, svetovalec Geppi (PRI) pa je zahteval naj župan posreduje, da bodo izredno zimsko pomoč za brezposelne dobili brezposelni vseh strok in ne samo brezpo. selni industrijskega in trgovinskega sektorja. Poleg tega je Geppi zahteval tudi posredovanje občinskega odbora v prid malim proizvajalcem glede povišanja socialnih dajatev. Zadnji je ponovno spregovori) svetovalec Paladin, ki je vprašal župana, če je res, da hoče nadrejena oblast ukiniti izdajanje občinske revije ((Revija mesta Trsta«. Zupan je dejal, da je pri tem nekaj resnice in da hočejo dovoliti občini izdajanje samo statističnega biltena. Poudaril je. da bo o zadevi še spregovoril.
Osvobodilna fronta
OF I. OKRAJ Okrajna skupščina bo danes 17. t, m. ob 20.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29. Na dnevnem redu poročila, volitve glavnega in izvrinega odbora, sklepi in slučajnosti.
IV. OKRAJ OF 19. t. m. ob 20. uri bo skupščina OF sektorja Skedenj. Na dnevnem redu politično organizacijsko poročilo ter volitve novega odbora OF. Zaradi važnosti skupščine naprošamo vse člane za točno udeležbo.
(KKlTlitK I!* POHOtlLA)
SNG zopet v Irstu
V ponedeljek so se vrnili člani SNG, ki so pretekli teden gostovali v Ljubljani na odru mestnega gledališča. Gostovali so s Cankarjevim »Pohujšanje v dolini šentflorjanski», medtem ko so v nedeljo uprizorili v ljubljanski Drami «Odločitev».
O uspehih gostovanja bomo še podrobneje poročali.
Tukajšnja premiera «Odločitve« bo danes v Skednju.
V četrtek 1-urna stavka industrijskih delavcev
Industrijski delavci bodo v četrtek 18. t. m. stavkali eno ure v okviru sindikalne akcije glede zahtev za povišanje plač. Industrijski delavci bodo zapustili delo eno uro pred časom, ki ga določa urnik. To stavko vodijo kominformistični sindikati skupno # sindikalno akcijo za poenotenje plač v Itaffiji, ki jo VDčKta CGIL in socialdemokratski sindikat.
«Trije vaški svetniki» v Sežani
V nedeljo popoldne so člani dramske družine prosvetnega krožka Opčine gostovali v Sežani z veseloigro uTrije vaški svetniki)). Kot že na Opčinah, v Nabrežini in na Kon-tovelu, tak0 so tudi v Sežani igro toplo sprejeli, saj je igralcem povsem uspelo vzpostaviti stik s publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila prostorno dvorano. Dobro izvajanje vseh posameznih igral_ cev je bilo nagrajeno z močnim ploskanjem, s katerim Se-žanci tokrat niso varčevali.
Splovitev v Tržiču
V nedeljo 21. t. m. bodo v ladjedelnicah CRDA v Tržiču splovili motorno cisterno «Taormina», katero grade za pomorsko družbo «Antartide» iz Palerma.
Osnovne karakteristike ladje so sledeče: nosilnost 25.700 brutto registrskih ton, največ, ja dolžina 192 metrov in največja širina 25 metrov. Ladja je opremljena z dvema motorjema tipa FJAT, ki bosta omogočala 16 milj br?ine na uro.
OPOZORILO LASTNIKOM PSOV
Tržaška občina opozarja vse lastn.ke psov, da morajo imeti do 15. marca psi vseh kategorij nove znamke z datumom tekočega leta. Lastniki lahko dvignejo medalje pri občinskem davčnem uradu (Ul. dei Rettori 2, III. nadstropje soba št. 276). Za znamke je treba plačati 20 lir.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
IZZVANI MLADENIČI
obsojeni s hominformovshim izzivnemu
Namesto da bi nastopili kot obremenilne priče, je sodnik obsodil tri šaleške fanle, ki jih je napadel vinjen kominformistični izzivač
Trije šaleški fantje so ob
1. uri po polnoči 14. aprila 1952, leta stali v bližini spomenika padlih borcev iz Sa-leža in se medsebojno pogovarjali, ne meneč se za diskusijo, ki so jo vodile tri osebe z neko četrto v skupini, ki je stala nedaleč od njih. Ta skupina se je kmalu raz-
mladeniče in Oskarju je kri zavrela. Toda zadržal se je in bolj ironično kot jezno je Perica pozval naj molči, češ da kot «Italijan» (mislil je s tem na njegovo pripadnost kominformistični partiji, ki se je že tedaj vpregla v iredentistični voz) nima pravice do besede. Toda beseda je dala
«la in tudi 34-letni kominfor- besedo in naši fantje so na
mist Albert Peric iz Saleža se je obrnil proti domu. Toda, ko je po nekaj 'korakih prišel mimo omenjenih treh fantov, in sicer 23-letnega Alberta Miliča, 29-letnega Stojana Stublja in 31-letnega Oskarja Miliča, se je provokatorsko obrnil proti njim in jim, ne da bi ga kdo sploh kaj vprašal, zabrusil v obraz: «Vi ba-bičar.i ste se prodali slovenski demokraciji. Ste fašisti in izdajalci«. Ta tipična kom-informistična fraza je užalila
VEČINA PREBIVALSTVA NASPROTUJE ZDRUZITVI OTROŠKIH BOLNIŠNIC
Consko predsedstvo in pokrajina si kljub negativnemu staliSču tržaškega občinskega sveta prizadevata združiti bolnico za dojenčke z otroško «6urlo-Garoiolo»
Danes ob 18. uri bo izredna seja tržaškega občinskega »veta, na kateri bodo razpravljali o resoluciji o stanovanjih in izselitvah ter predvsem o nameravani združitvi klinike za dojenčke z otroško bolnišnico «Burlo Garofolo«.
O tem zadnjem vprašanju smo sicer že pisali, vendar naj na kratko ponovimo, za kaj gre,
V oktobru preteklega leta je triaiki občinski svet z večino glasov odbil predlog višjih oblasti za združitev bolnišnice za dojenčke v Ulici Manzom z otroško bolnišnico »Burlo Garololon v Istrski u-lici. Proti temu predlogu so se postavili vsi predstavniki opozicije in tudi Številni svetovalci tako imenovane iredentistične «večine». Posebno je obsodil omenjeno združitev demokričanski svetovalec zdravnik Pecorari, ki je ugotovil, da bolnišnica za dojenčke v Ulici Mnnzoni dobro deluje, da je v središču mesta, da je v bližini glavne bolnišnice, kjer je tudi porodnišnica, skratka, da je pravi nesmisel preseliti to tako važno zdravstveno ustanovo izven srediSča mesta in jo postaviti pod upravo neke zasebne bolnišnice, Do podobnih ugotovi, tev so prišli še drugi sveto-
valci, ki so izrazili osebju bolnišnice dojenčkov izredno pohvalo za redno in res vzgled-no vzdrževanje bolnišnice.
Kljub negativnemu odgovoru občinskega sveta si consko predsednidtvo in pokrajina prizadevata, da bi omenjeno bolnišnico spojili z otroško bolnišnice «Burlo Garofolos. Zdi se celo, da bodo prav v prihodnjih dneh odločili to spojitev. Poleg večine svetovalcev v občinskem svetu, so proti tej spojitvi predvsem tržaške matere, ki po izkušnjah dobro poznajo delovanje bolnišnice dojenčkov in oddelek za mleko. Ta bolnišnica v sre. dišču mesta jim je bila zelo pri roki, bila je v bližini porodnišnice in pod stalnim nadzorstvom združenih bolnišnic. Zdi pa se, da tako odpor večine prebivalstva, kot tudi od. por zdravnikov in sindikalnih organizacij, ne bo nič poma gal. Zupan Bartoli, kii to spojitev prikrito zagovarja, je iz-javil, da so vse nadaljnje diskusije o tem vprašanju zaman, ker pokrajina in consko predsedništvo lahko odločata, kot se jim zdi, To je najbolj jasen primer »spoštovanja« želja večine prebivalstva, ki zahteva, da se mu ohrani dobro organizirana zdravstvena ustanova.
ponovno žalitev kominformi-stičnega provokatorja primerno odgovorili. V živo zadet kominformist je tedaj zbesnel in Oskarja udaril. Slednji je takoj, vsaj tako trdi policijsko poročilo, odgovoril z močnim sunkom, ki je Perica, posebno še zaradi nestabilnosti v nogah zaradi vinjenosti, vrgel ob tla. Kominformistu sta tedaj priskočila na pomoč nje. gov zet Anton Milič in njegov polbrat Gerlanc, toda tudi ta dva, od katerih je eden preklel Miliču mater, sta se kmalu znašla na tleh, toda ne po krivdi fantov, pač pa ker sta se zaletela v Miličevo lambreto, ki se je nato prevrnila nanju. Medtem pa je nekdo obvestil policijo in agent, ki je prišel na .mesto, je vseh 6 oseb povabil na poveljstvo v Sv. Križ. Medtem ko so tu pridržali Perica in naše tri fante v celici, so Antona Miliča in Gerlanca izpustili in ju naslednjega dne zaslišali. Kakor Peric, tako sta tudi ta dva izjavila, da sta žrtvi, češ da so ju fantje vrgli ob tla.
Vsi so pričakovali, da bo policija prijavila sodišču samo Perica, ki se je izzivalno obnašal, in izpustila oba Miliča in Stublja. S presenečenjem pa so šaleški prebivalci izvedeli, da so vse štiri prijavili sodišču pod obtožbo pretepa.
Včeraj je bila končno razprava. Peric je zanikal vse in ni hotel priznati, da je izzival mladeniče, ki se zanj sploh niso zmenili. Jecljajoč je pred sodnikom, ki ga je moral večkrat opozoriti naj jasno govori, izjavljal, da je s fanti načel politično diskusijo in šele po dolgem času je priznal, da se je približal fantom, ker so bili drugačnega mišljenja kot on. Nasprotno pa so naši fantje brez odlašanja pojasnili, kako je prišlo do spora, katerega je povzročil prav Peric. Če bi on nadaljeval svojo pot domov in ne bi izzival, bi do pretepa. ki ga je z zaušnico po-vročil prav vinjeni Peric, ne prišlo
Zal niti tožilec in niti sodišče niso uvideli krivičnost prijave obeh Miličev in Stublja, ki bi ne smeli sedeti na zatožni klopi, pač pa bi morali biti kot obremenilne priče
proti kominformističnemu pro. vokatorju. Posledica tega je bila, da je sodišče delno sprejelo tožilčev predlog ter vse štiri brez izjeme obsodilo. Izzvane osebe so tako morale deliti usodo z izzivačem, kajti sodišče je vse obsodilo na 3 mesece zapora ter jim priznalo pogojnost kazni, katero ne bodo Periču in obema Miličema niti vpisali v kazenski list. Zakaj pa sodišče ni apliciralo amnestije in kazni oprostilo, kakor je to predlagal tožilec, je pa tudi zagonetka. S tem bi namreč vsaj delno popravilo krivico Albinu in Oskarju Miliču ter Stojanu Stublju.
Preds, — Fabrio, tož. — De Franco, zapisn. — Petrocelli, obramba — odv. Berton in Falconer.
Prijet vlomilec
Tatu, ki je skoraj' izpraznil vilo Marije Gembrini por. Perko v	Barkovljah,	je	policija
identificirala za 22-letnega Da-ria Michelazzija iz Strada del Friuli in ga aretirala. Del ukradenega blaga je mladenič zastavil	za 12.000	lir	v	zastavljalnici, večji	del	pa	so
našli v njegovi baraki. Michelazzija so aretirali v trenutku, •ko je hotel ponovno zastaviti nekaj	blaga. Prijavili	so	ga
sodiSču.
VinG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 17. februarja 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU premiera
..Odločitev"
dramska reportaža v dveh delih
Spisal: Jože Zemljan
V narečje .slovenskih ribičev ob tržaški obali priredil: Miha Grljan Režiser: Jože Babič
Scenograf: Jože Cesar
Godi se v slovenski vasi blizu Trsta: prvi del pred zadnjo vojno, drugi del med vojno, predigra in medigra danes.
Vstopnice so v prodaji od 11. do 13. ure v Ul. Roma 15/11- ter od 18. ure dalje pri blagajni kina v Skednju. Vstopnice, ki so bile kupljene za isto premiero v Skednju dne 1. februarja, ki je nato odpadla, veljajo za danes.
Začetek točno ob 20.30, konec pred 23. uro.
Jutri 18. februarja 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani v NABREŽINI
,.Odločitev"
V soboto 20. febr. 1954
ob 20.30 in v nedeljo 21. febr. 1954 ob 16. in ob 20.30
V AVDITORIJU v TRSTU gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane
z dramo v treh dejanjih J. B. Pritleya
V.
Ljudska prosveta
TAJNIŠTVO ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV
sklicuje za danes 17. februarja ob 18. uri redno odborovo sejo. Prosimo za točnost.
PD »IVAN CANKAR«
Odborova seja bo danes 17. t. m. ob 20.30 v Ul. Montecchi ti, soba št. 50. Na sejo so vabljeni tudi čljpj, gospodarskega odbora. Zaradi važnosti priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost.
Tajništvo GLASBENA MATICA V TRSTU
V petek, 19. t. m. bo v društvenih prostorih v Ul. Ruggero Manna 29 ob 20.30 uri 14. redna odborova seja.
Za člane upravnega odbora je udeležba obvezna, zaželeno pa je, da pridejo k seji tudi člani nadzornega odbora.
PEVSKI ZBOR V BARKOVLJAH ima izjemoma vajo v četrtek, t. j. jutri in ne v petek!
S H P Z
V nedeljo 21, februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne bo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15, II prva seja glavnega odbora. Obvezna je udeležba vseh odbornikov, nadzornega odbora, razsodišča, zastopnikov prosvetnih delavcev in prosvetnih društev in dijakov.
Razna obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L, KOŠIR*
Danes 17. t; m. sestanek za zamenjavo znamk in delitev novosti od 18. do 21. ure. Vsi filatelisti, ki so se prijavili kot novi člani in še niso izvršili vseh formalnosti glede vpisa, naj se zglasijo čimprej v klubu. Občni zbor kluba bo 7. marca t. 1. v klubskih prostorih ob 9. uri. V sredo ob 20. uri redna seja upravnega odbora.
( GLEDALIŠČE VERDl)
Danes zvečer ob 20.30 tretja predstava Massenetove opere «Thais» za red «B» v parterju in balkonih ter za red «C» na galerijah. Dirigira Toffolo.
V petek za red «B» v parterju in balkonih ter za red «C» na galerijah tretja predstava opere «Tosca».
Rossetti. 16.30: «Velika ježa«, D. Andrevvs, J. Hall.
Excelsior. 16.30: "(Vojna svetov», G. Pal, B. Lindon.
Fenice. 14.30: ((Julij Cezar#, M. Brando, G. Garson.
Nazianale. 16.00: tiGospa kakor je prav«, D. Darrieux, H. Vilbert.
Filodrammatico. 16.00: «Kino nekoč«. W. Chiari. L. Padovani.
Arcobaleno. 15.30: «Smer Sever«, J. Mills, P. Calvert.
Auditorium. 16.30: ((Izdajalec For-te Alama«, G. Ford, j. Adams.
Astra Rojan. 16.30: ((Grmenje v dolini«, P. Garner, E. Gwenn.
Crista>lo. (Trg Perugino) 16.00: ((Trdnjava T«, G. Montgomery, J. Vols.
Grattacielo. 16.00: «En dan na sodniji«, W. Chiari, S. Loren, S. Pampanini.
Alabarda. 15.30: «Moulin Rouge«, J. Ferrer. Zsa Zsa Gabor.
Ariston. 16.00: ((Virginija«, M. Ca-roll, F. MacMurray.
Armonia. 15.30: ((Strašni Dan«, R. Ry.,.i, J. Adams.
Aurora. 16.00: ((Patrulja Ambe Alagi«. L. Tajdi, M. Vitale.
Garibaldi. 15.30: ((Narodi, ki umirajo«.
Ideale.	16.00: ((Dogodivščina v
Kairu«, J. McDonald, R. Young
Impero. 15.30: »Ciganka«, J. Mc Donald, N. Eddv.
Italia. 16.00: ((Norost Roberta Don-ge», D. Darrieux, J. Gabin. Mia. doletnim prepovedano.
Vial«. 16.00: »Fantastični mušketir«, R. Podesta. T. Lees.
Kino ob morju. 16.00: ((Zeleni pekel«, D. Fairbanks, J. Bennet.
MassimiO. 16.00:	«Taka	prikazen
kot je moj mož«, W. Chiari, M. Saint Michel.
Moderno. 16.00: ((Ognjena zaseda«,
Sv. Marko. 16.00: ((Dekleta s Span. skega trga«, L. Bose, L. Bon-fatti.
Savona. 15.00: »Smrtonosno zapeljevanje«, R. Mitchum, J. Sim-mons.
Secolo. 16.00: «Zaklad sekvoj«, K. Douglas.
Vitlorio Veneto. 15.30: ((Ciganka«.
Azzurro. 16.00: «Gospodovalka uso. de«, S. Hayword,
Belvedere. 16.00: ((Karavana junakov«, E. Flynn, R. Scott.
Marconi. 16.00: «Na mejah zločina«, E. 0'Brien, L. Scott.
Novo cine. 16.00: «Upor», G. Grant
Odieon. 16.00: ((Pozdrave in dosti sinov«, U. Tognazzi.
Radio. 16.00: «Toto in ženske«, P. De Filippo.
OD VČERAJ DO DANES
SREDA, 17. februarja 1954. Jt'«ONLOVA!«t>KA C O \ A 'i' II S A
254.6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 7.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 11.00 Šolska ura: Povest o treh kapljicah; 11.30 Tri koncertne uverture R. VVagnerja, F. Mendelsohna in J. Fučika; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Janko Gregorc: Koroški raj - Venček koroških narodnih; 17.00 Zabaven spored lahke glasbe: 17.40 Vesele zagorske in slavonske narodne pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Za vsakogar nekaj;
19.00 Večerne vesti; 21.00 S knjižne police: Prežihov Voranc, samorastnik slovenske Koroške; 21.30 Od melodije do melodije;
22.00 L. von Beethowen: Kreutzer. jeva sonata gt. 9 v A-duru; 22.30 Lahko noč s slovensko narodno pesmijo; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč.
TKST II.
306,1 m ali 980 kc-aek
11.30 Lahka glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Pestra operna glasba; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Slovenski motivi; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Pestra folklorna glasba: 18.40 Koncert teno. rista Renata Kodermaca; 19.00 Zdravniški vedež; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport: 20.05 Glasba iz filmov in revij; 21.00 Aktualnosti, 21.15 Simfonična glasba; 22.00 Književnost in umetnost:	22.15
Koncert pianistke Jadvige Stru-kelj-Poženelove.
n i, o v «<; m 3 .i a 327,1 m. 202,1 m. 212,4 m
Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 Opoldanski koncert; 12.45 Zabavna glasba; 13.15 Lahka, zabavna in plesna glasba: 14.20 Kulturni pregled: 14.40 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor ((Svobode« Trbovlje; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 II. jugoslovanski radijski festival Koncert komorne glasbe; 17.10 Slovenske narodne pesmi; 17,50 Zdravstveni nasveti:
18.00 V veselem ritmu; 18.30 Zunanje . politični feljton; 18.45 Stare in nove melodije na klavirju igra Borut Lesjak; 20.00 Radijska igra: Hugo v. Hofmannsthal: Elek-tra; 21.00 Večerni orkestralni spo. red.
PLANINSKO DRUŠTVO
V TRSTU 28. t. m. priredi društvo '* let na Lokve.
MOTOKLUB .AMATORI« obvešča vse člane, ki so st ^ sali za izlet v Novo Gorico .
v Opatijo 21. t. m. da je biti izlet zaradi tehničnih
moi*
razlo
Ki*
gov preložen na 28. t. m. se hoče-fle vpisati, lahko to do jutri na sedežu med «<
MOTOKLUB kJADRANi OPČINE
organizira 28. t. m. izlet v tijo. Vpisovanje danes in JT med 18. in 19. uro na sede»
ADEX IZLET]
27. in 28. FEBR. l9^ IZLETI V
POREČ ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK PIVKO
28. FEBRUARJA IZLETI V
KOSTANJEVICO
KOMEN
POSTOJNO
Vpisovanje do 18. t’
6., 7. in 8. MARCA lj5< IZLETI V
ZAGREB
LJUBLJANO
6. in 7. MARCA 19*4 IZLETI V
ŠTANJEL
BRANIK
D0RNBERG
7. MARCA 1954 IZLET V
SEŽANO
ŠTORJE
SENOŽEČE
Vpisovanje do 25. t. & pri «Adria-Express»,
F. Severo 5-b - tel. 29^
Darovi in prispe^
V
Namesto cvetja na groti /J? Ivana Kocmana iz Stivana “5» je družina Ples 500 lir, za ško Matico.	p
Marcel Sancin in družin3 jj ruje za DijašRo Matico lir j|» namesto cvetja na grob toV. rici Gregorič-Stepančič.
SOŽALJE
OF IV. okraja izreka tov. Dragi ob smrti njenfgif stre tov. Marice Gregork pančič.
* :K sN	(f ASIZZ IV. okraja izre^jjr
smrti	svoje	članice	tovj^
rice Gregorič-Stepančič ’SnraS' sožalje njeni sestri tov.
* * !>!	( Člane prosvetnega društ vi
Skednju	je	močno	PrlZ,^
smrt Marice Gregorič-S^ef’ in izrekajo njeni sestri v >
iskreno sožalje.
A
16. t. m. je umrl naS dragi oče
Rulad Tai/čaf
Pogreb bo danes v Zff 17. t. m, ob 16. uri iz \ bolnice.
Žalostno vest soproga Jožica,
Draga in Joland«. / vnuki in vsi
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne *16. februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 11 oseb, porok pa je bilo 7.
CIVILNE POROKE:	krojač
Karlo Fabjan in gospodinja Milena Stocchi.
CERKVENE POROKE: mehanik Tulilo Calzl ln uradnica Lina Civitan. mlinar Luigi Dandri in gospodinja Gigliola Depasa, trgovec Karlo Počkaj in uradnica Ebe Rossolinl, uradnik Fulvio Grassi In uradnica Gemma Pet-tener, uradnik Bruno Pescl in uradnica Elda Cinti, kurir Luciane Cerulli ih Šivilja Ines Slsto.
UMRLI SO: 85-letni Giuseppe Peschechera, 66-letni Camillo Oddone, 77-letna Olga Cumicich por. Burlinl, 50-letni Ernesto Aloislo, 73-letna Caterlna Moretti vd. Gobis, 80-letni Lino Leho, 63-letnl Rafael Tavčar, 80-letna Štefanija Gregorič vd. Stepančič, 72-letni Filippo Cauzer, 82-letni Antonio Soprano, 75-let-na Angiolina Turk.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 11,7, najnižja 7,8, ob 17. uri 8,4. Zračni tlak 1006,3 pada. Veter vzhodnik 39 km/h. Vlaga 59 odst., nebo 6/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7,2 stopinj.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
Ob 4.30 iz Ravenne z 857 t jedilnega olja ital. ladja «Amesa»; ob 8.00 uri iz Ravenne prazna grška ladja «Adamatia»; ob 19.'JO prazna iz Benetk Ital. ladja «Ot-laviano#; ob 20.30 Iz Heuelk prazna Ital. ladja «Palmsiora».
Odplule so: Ob 12.05 proti Be-
netkam z 200 t katrama ital. ladja «Ottaviano; ob 17.30 proti Ravenni prazna ital. ladja ((Maria M.»; ob 20.15 proti Smirni z 879 kub, metri lesa jug. ladja »Kupa*; ob 21.30 proti pirejskemu pristanišču z 850 t raznega blaga in 3 potniki grška ladja «Athinai».
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Ltoyd, Ul. deirOrologio 6; Signori, Trg. Ospedale 8; Harabaglia v Barkov. ljah in Nicoll v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci	2	-	22
Policija 2-23
RAZPRODAM OBRABLJENEGA LESA
IN LESA ZA KURJAVO.
Prodam tudi na drobno po absolutno konkurenčnih cenah na trgu pred Lloydovim stolpom.
Urnik ot> delavnikih od 8. do 17. ure; ob praznikih od 8. do 12. ure.
Blago je izven carinskega območja.
Včeraj ob 3.30 j« po kratki bolezni preminil®
Marica Gregorič vd. Stepančič
Pogreb bo v četrtek 18. t. m. iz mrtvašnice
glavn'
bolnice v šJcedenjsko cerkev, od koder jo ob l5' pospremimo na domače pokopališče-Skedenj. 17, februarja 1954.
Žalujoča sestra in sorodnik1-
Včeraj je umrla v Trstu v 80, letu življenja
Marica [ircgorič-Stupančičci/^
pisateljica in novinarka.
.mKu
Sodelovala je domala pri vsem slovenskem	y
na Tržaškem od njegovih začetkov do vključno šega lista.
S spoštovanjem se bomo spominjali nanjo-
»PRIMORSKI DNEVNIK"
Včeraj je umrla
Marica Gregorič -Stepančičev#
učiteljica, pisateljica, kulturna delavka-S svojim delom med primorskim ljudstvom
zagotovila trajno hvaležnost in neminljiv SP01
Slovensko - hrvatska prosvetna v Trstu
riti*1.
d*
— 3
17. februarja 1954
PR0SL4Va PRVE SRBSKE VSTAJE V BEOGRADU
S prvo srbsko vstajo
ijo so se za« in se končali s socialistično revolucijo
Preteklo soboto Je bila v Narodnem gledališču v Beogradu »avnostna akademija v pooa-i ey 150-letnice prve srbske vs'aje. Slavnostni govor je imel predsednik Ljudske skupke LR Srbije Petar Stam-«ohc.
V Stambolič je v slav-J°em govoru poudar:, da “ najdaljnovidnejši Srbi, ki . ..v beograjskem pašaluku
dah* Za ,orožie Proti turškim ■Jem in janičarjem, niso ®0gH slutiti, da začenjajo s 'J", novo dobo v zgodovini foškega naroda in da bodo svojim bojem dali glavno cC z®°dovinskim dogodkon : ”Wji za celo stoletje. To “il začete^ narodne me-anske demokratične revolu-v Srbiji, to je bilo pola-n3e temeljev samostojne dr-jnVe’ rojstvo srbskega naroda, ,zaCetek boja za njegovo , v«no,t in kulturni prepo. nn ’ 2a. u,^*n*tev fevdalnih od-jCy°V in za ustvaritev pogo-. za razvoj narodnega go-
ka° vStVa’ zsžetek boja balonskih narodov proti tuške-j ,. adanj u in turškemu fev-tokumU na Balkanskem polo-
tu^alC°r vsaka revolucija, je stil' ta vstaia združila, zgo-in k -*1 ,izrazila težnje, želje cel ^udskih množic skozi tiset^e*ia ter utrla pota n:	kar je postalo življe-
Srh v* ro<*°v v prihodnosti. ;e S a revolucija je bila svo-lah S 113 *UC*' po notranjih si-villl® °blikah, ki jih je raz-ko ■ Itle®^anski razred takrat, sm se. n) bil razvit. Edini pi-So J1.1 ljudje takratne Srbije ki i duhovniki in redovni-l,eo , gosP°darski razvoj v stal «Sk.e® Pašaluku je po-Dr:.., turški fevdalni sistem
S‘žpiž’ki mu ni d°-
pa al> da bi se razraščal, ki močan Zmerai ni bil dovolj
radik=i„da h,{ mogle nove sile osv«. i °bracunati s tujimi
moment' in fevdalizmom. Ta ske nezadostne gospodarje n *n družbene razvitosti r]pisnil Pe<5at dogodkom v°iu ter Poznejšemu raznih ,5®spodarskih in politič-
Vsti
So
razmer v Srbiji, ko sa]a se ^ začela v času, Ha Se kapitalistični odnosi ■i)agl0	izživljali,	ko	so	se
sile Vrazvijale proizvajalne De bi aje srbskih kmetov tijev ,”}°Eli primerjati s sred.
skimi kmečkimi punti. spren,Sr'3s'c'^ kmetov se je mu .en*l v boj proti tuške-„._esarstvu, za popolno ne-
°dvi
liki
‘snost
Vstaja je imela ve-ker je bil nosilec
teta sil°'
naan'^ odnosov tujec, dru-ker i r°_dnosti in druge vere, 6 s]o za boj za neodvis-
»ost
Sal.
srbskega naroda in zbo družbenih odnosov
ar°da, ki se je šele pre-tujeol .Za osvoboditev izpod ^kat*rma *n fevdalizma. UsPeh er'.menijo, da je bil nika^ Vstaje slučajen, kar pa visn0st" ne. dr^’' ®°3 za ne°d'
j>e*°bri
vstaiea E*avna vsebina ne le J* Ves mafvei tudi boja. ki ga 19. stoj srbski narod bil vse razu Je** Je' začasnem po-i*bruh * je vstaja znova
srbski n in žele leta 1836 ie
1,0 Post	s	cesarsko listi-
sultana 3 zares neodvisen od »ravTce’ ?ar°d' ki ima svoje stala i 5“^* potem pa je o-Pcikrai; f vazalna turška kati	Treba	je bilo ča-
*	T	še	40 let’ da so
Sih srh*u trdnjave in dru->-	sklh	mest sneli turško
'n	jo zamenjali s
i	berlinski kon-
a 1870 je dal Srbiji samo for-
Je toda
.....................
?ttlerai ,J®n*ko je bila še
laKtaV0
'rbsk0 «tes r,eod l>no
"<ierai	jc	ona	se
velesij odvisna od sosednih
'e oba,Srbska vstaja ni bila 'e krijD,Un s Turki, v njej so voie.tucl' koristi evrop-Vstaje esi.'- Njihov odnos do Viil rač.!f„-j.e ravna' Po njiho-l1 m koristih. Vme-
šavanje tujih držav v osvobodilno borbo balkanskih narodov, boj za razširitev njihovega vpliva na vsakem koščku zemlje, ki jo je Turčija izgubila, izkoriščanje dinastičnih razprtij v Srbiji za njihove cilje, vse to se je nadaljevalo tudi pozneje v vsej zgodovini Srbije. Prva srbska vstaja je pomenila tudi važen prehod iz srednjeveških v mo. derne meščanske odnose, važno prelomnico v gospodarskem razvoju.
Prvo industrijsko podjetje v Srbiji je bila topilnica v Kragujevcu, zgrajena 50 let po vstaji, prva kmetijska šola v kaznilnici na Topčideru, prva banka je bila ustanovljena leta 1867, prvo železnico pa je dobila Srbija šele leta 1884. Gospodarski razvoj je šel torej počasi. Oblast je bila v rokah birokracije, dinastični boji so razvoj in napredek za. virali, kmečki punti so se kar vrstili.
«Ni niti potrebno, niti primerno«, je dejal tov. Stambolič, «da bi nocoj, ko praznujemo 150-letnico srbske revolucije, kronološko pregledadi viharno zgodovino bojev našega naroda za njegovo končno osvoboditev. Zdi pa se mi, da prav ta razvoj, da teh nekaj podatkov kaže na veličino boja, na pomen prvih odločilnih korakov, ki so jih storili naši predniki v začetku minu. lega stoletja. Vsi napori poznejših rodov so se začenjali s položajev, izbojevanih s prvo vstaio*.
Potem je tov. Stambolič prešel na začetek osvobodilne borbe vseh narodov Jugoslavi. je in poudaril, da praznuje naš rod 100-letnico začetka prve srbske \staje kot udeleženec in sodobnik druge, socialistične revolucije v Jugoslaviji. Zarodke nase narodne enotnosti nahajamo že v prvi srbski vstaji. Ko se je Kara-djordje 1. 1809 napotil proti Sjenici in Novemu Pazarju, je računal tudi na povezovanje s Črnogorci. Med srbskimi uporniki so bili ljudje iz vseh krajev naše sedanje države. Poznejši dogodki so pokazali, da smo lahko končno osvoboditev in neovisnost jugoslovanskih narodov dosegli samo z fijitto-vo združitvijo. To so čutili vsi najboljši ljudje vseh narodov Jugoslavije in za to so se borili mnogi rodovi.
Ze takrat nosilec meščanske družbe v Srbiji, srbska bur-žoazija, ni mogla biti več nosilec narodnih teženj. V družbenih odnosih je postala reakcionarna. Njeno življenje
je bilo zelo kratko, saj ni bila sposobna, da bi sodelovala v snovanju čvrste in trajne ena. kopravne skupnosti naših narodov. Bila je sovražnik takš-ijp skupnosti. To življenjsko vprašanje je rešil boj vseh narodov Jugoslavije pod vodstvom delavskega razreda v socialistični revoluciji.
Prav zato, ker je naš rod preživel to drugo, socialistično revolucijo, lahko najbolje spozna in čuti veličino dogodkov, ki jih zdaj slavimo. Naša socialistična revolucija črpa svojo idejno moč iz spoznanja
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pogled s Save v Beograd
r
Vw.
TISOČLETJA GIOACCHINA VOLPEJA
.J
tZgodovina Italijanov in ltali)e», ki jo je Gioacchino Volpe pisal leta 1933 za mlade generacije «volkuljinih sinov» je še danes učna knjiga v nižjih srednjih šolah Italijanske republike in tudi v Irstu
Italijansko mladinsko slov-| hierarhom Mussolinijevega re-
stvo dolguje Gioacchinu Vol-peju «Zgodovino Italijanov in Italije«, katere prva izdaja je izšla leta 1933, in kateri sta sledili še izdaji leta 1936 in 1948. Knjigo sedaj svetujejo profesorji rimskih nižjih srednjih šol novim generacijam italijanske republike, s katero naj bi izpopolnile svojo držav, ljansko vzgojo. Zgodovino pripoveduje star fašist skupini ((polovičnih mož«, ne, ((pravih mož«, ki «nosijo uniformo, žive v taboriščih, stoje na straži ob zastavah«, torej bodočim
ATOMI V INDUSTRIJI
Henry Seligman, načelnik izotopskega oddelka pri^ centru za atomska raziskovanja v Harwellu (Anglija) J
v
zelo
nju
zadnjih letih je znanost napredovala pri reševa-problema proizvodnje e-lektrične energije iz atomskih peči čeprav do tega trenutka še nobena taka peč stvarne ne obratuje. Je pa še drugo področje uporabljanja atomske energije, ki ga industrija že krepko izkorišča. Ce položimo v atomsko peč kos zlata in ga po določenem času spet iz peči vzamemo, bo to zlato sicer na videz še vedno tako kot prej, vendar se je v peči navzelo novih lastnosti, izžarevalo bo namreč žarke, kajti nekateri njegovi atomi so postali radioaktivni. S pomočjo teh aktivnih atomov lahko ugotavljamo neskončno majhne količine, še mnogo manjše kot je milijoninka od milijoninke unče (1 unča = 28.394 g); njihove sledove lahko vidimo na fotografskem filmu; lahko slišimo njihov zvok v obliki tiktakanja s pomočjo zvočnika in lahko pustimo prodirati njihove žarke skozi trdna telesa. V industriji lahko uporabljamo te žar. ke za stotine različnih smotrov.
bgotavljanje špranj, skozi katere uhaja plin
Tako na primer je zelo težko z navadnimi metodami u-gptoviti špranjo, skozi katero v
tudi do špranje. Atome tu prav lahko ugotovimo z določenimi aparati, ki jih izdeluje elektronska industrija. To delo, ki je prej zahtevalo mnogo časa se zdaj lahko opravi v nekaj urah.
Nadaljnji primer. Pri izdelovanju motorjev je zelo važno merjenje trenja kateremu so izpostavljeni določeni deli, kot na primer bati in segmenti. Ce položimo v atomsko peč bat ali segment in jih napravimo radioaktivne, smo že rešili problem merjenja trenja. V poljedelstvu tako lahko proučujejo umnejšo u-porabo gnojil. Treba je namreč razločevati količino fosforja, ki ga določena rastlina vsrka iz zemlje in količino, ki jo da rastlini gnojilo. Treba je napraviti le fosfor v gnojilu radioaktiven in že se lahko preračuna, koliko tega gnojila porabi rastlina. Na podlagi teh podatkov se lahko mnogo bolj primerno uporabljajo kemična gnojila.
V Harwellu in v drugih poskusnih laboratorijih so izdelali razne instrumente s katerimi lahko z uporabo radioaktivnega atoma uravnavajo produktiven proces. Z enim od teh instrumentov se lahko zelo točno meri debelino tvarine, tako n. pr. linoleja -med valjanjem, ne da bi bilo treba ustaviti stroj. Radioak-.	.	tivne atome položijo na eno
uhaja	v	podzemskem	vodu! stran tvarine, ki jo je treba
plin; če	pa	dodamo	aktivne i zvaljati, pripravo za ugotav-
atome	plinu	v	cevi potujejo j ljanje žarkov pa na nasprot-
ti	atomi	s plinom	in	pridejo | no stran. Cim večja je debe-
Britanske atomske tovarne — Kontrolni krov atomske tovarne v Capenhurstu. Instrumenti in kontrolne naprave, ki jih vidimo na sliki, usmerjajo obrat tovarniških priprav v
spodnjih prostorih.
lina tvarine, tem manjše je število žarkov, ki prodrejo skozi njo in s tem priprostim sistemom se lahko popolnoma točno izmeri debelino. Podobne instrumente so izdelali tudi za merjenje debeline prevleke iz cina in drugih kovin. ,s čimer se lahko prihrani precej drage kovine.
Druga priprava, ki izkorišča lastnosti radioaktivnih a-tomov je ((pregledovalec embalaže«, ki je za industrijo nad vse koristen. S to pripravo se lahko «vidi» tudi skozi neprosojne ovoje, če je izdelava brezhibna. Tako se lah-ko yidi, če manjkajo v steklenički tablete ali vžigalice v škatlici.
Atom pomaga tudi pri pripravljanju krme za govejo živino in prašiče. Ce je treba dodati krmi določeno število vitaminov, je važno ugotoviti koliko časa se mora mešati dodatek in hrano za napravo pravilne mešanice. Zato dodajajo vitaminu nekaj aktivnih atomov, običajno kot navadno sol, in nato ni treba drugega, kot da izmerijo radioaktivnost sestavine po mešanju. Ce je hrsna, pravilno zmešana, bodo vsi delci enako radioaktivni. Tudi pri varenju piva lahko uporabljajo atome. Pri precejanju tekočine je neoBhodno potrebno takoj ugotoviti, če ima kak filter luknjo. To se lahko doseže s pomočjo malih radioaktivnih delcev, ki se jih narahlo položi v raztopino nad filtrom. Ce ima filter luknjo, pridejo radioaktivni delci skozi in elektronska naprava jih takoj ugotovi.
Žarke radioaktivnih atomov lahko tudi porabijo za pronicanje skozi trdne snovi, pri čemur igrajo vlogo navadnih rentgenskih žarkov. Razpolagamo z različnimi vrstami a-tomov, ki jih uporabljamo za različne debeline tvarin. Material, ki ga hočemo preskusiti, postavimo pred fotografski film; če gre na primer za spojino, bodo žarki mnogo lažje prodrli skozi eventualne mehurčke, kot skozi trdno snov. Ker žarki zatemnijo film, je treba film takoj razviti in hitro se spozna kakovost spojine. Ni treba elektrike kot pri navadnih rentgenskih aparatih, vir energije je tudi mnogo laže ^prestav-ljati, saj ne prekaša velikosti grahovega .zrna.
Pred petimi leti so v Har-
_ l . AUUCA
USTRAtil \ - -
STOOK-O* _
URANriJM
- Q
UANUfACTim
DPMETAl
\
£XTRACTI0N •IRANIUM f ROM THf ORf N
>N-A/
„ .&3£XiT~
MANUFACTUB! <ti NEXAFtUO*IDfr
mmmtu
mmm
REUUVEKAtt&i META!
▲ k	PARTIt
I T	ENRICHED
J	0A5
[HANSMUTtt'
UJ PlUTONlUk-
DffUTEO
PtUTONIUM '4XTRACTED FROM IRRAOIATEP METAl
'#UR ST ^
APPUCATIOkS 0» flSSllf MATERIAL
NICHtTIHIlCMl1'
ijUNIUMn*
-*fAR POTE Nil Al
eMCf.mTENMt
Ta diagram kaže povezanost treh atomskih tovarn v Springfieldu. VVindscaleu in Capenhurstu. Glavni stan britanske atomske produkcije v Risleyu kontrolira načrte, konstrukcijo in obrat teh tovarn.
ugotovfti v telesu s posebnimi aparati. Tudi policija se poslužuje teh atomov, če hoče na primer ugotoviti arzenik v truplih, ki so že nekaj časa pokopana. Ker s časom pronica v telo arzenik, ki se nahaja v zemlji, je težko z normalnimi metodami ugotoviti, če je pokojnik zauiii arzenik pred smrtjo. Po novem načinu je pa rešitev problema zelo preprosta. Sledove arzenika, ki so ga dali človeku. je na.iti čez nekaj časa v laseh te osebe, Ce vzamemo
x icu cn.i.i icn au v ixai- las žrtve in ga položimo v wellu ustanovili posvetovalni j atomsko oeč, postanejo atomi urad. ki naj pomaga industriji | arzenika aktivni, medtem ko pri uporabljanju te naj no ve j-i ostane las neaktiven. Nato pose iznajdbe znanosti. Vendar '
teh atomov ne uporabljajo samo v industriji, ampak tudi na drugih področjih, tako v biologiji, biokemiji in medicini. z uporabo aktivnih atomov lahko na primer sledimo učinkom določenega zdravila. Ce dodamo zdravilu nekaj aktivnih atomov, jih ni težko
ložimo las na fotografsko ploščo na kateri pusti arzenik svojo sled. Na podlagi tega se lahko sklepa, koliko arzenika in skozi koliko časa ga je dotičnik zaužival.
/Vote tehnike
V prihodnjih dveh ali treh letih bomo imeli na razpola-
go mnogo močnejše vire radioaktivnosti; raziskavanja o boljši uporabi teh virov se že vršijo Zdi se, da bodo žarke teh v:rov lahko porabili za sterilizacijo antibiotikov kot je penicilin, ali živil, pa tudi v kemični industriji za izdelovanje novih produktov ali za cenejše izdelovanje starih. Ker je za izkoriščanje atomov potrebno poznavanje nove tehnike, so ustanovili v Har-vvellu posebno šolo, v kateri je že 250 oseb iz 30 različnih dežel.
Anglija je največja izvoznica aktivnih atomov, ki jih imenujejo izotope. V letu 1953 so poslali iz Harwella in ra-diokemičnega središča v A-mershamu, kjer te snovi obdelujejo kemično, nad 10.000 pošiljk. Izotope so poslali v 35 držav, in vendar smo šele na začetku in vsak mesec prinese nove načine uporabe. Radioaktivni atom, ki služi miroljubnim namenom, je pa šele na začetku poti v korist človeškega rodu.
Zima.
Ta starec je imel 18 let leta 1859. Torej leta 1933, ko se je lotil pripovedovanja svoje zgodbe, bi moral imeti okoli 92 let. Leta 1936 je dosegel 95. let. Ob zadnji izdaji je odslovil Viktorja Emanuela III. Smo torej po pomladi leta 1946, in od pripovedovalca, ki ima torej že 106 let, zvemo da je v jeseni 1. 1944, torej pri svojih polnih 104 letih, šel s kolesom od Sant’Arcan-gela di Romagna v San Marino. Kar se pa tiče bodočih hierarhov, moramo smatrati, da so od leta 1933 do 1946 prešli v rang nostalgičnih hierarhov, in da jim je v tem času zrasla brada, medtem ko nadaljujejo s poslušanjem neustrašnega pripovedovalca, Q_ leoli njih se je vse spreminjalo, toda oni so ostali vedno trdni kot trdnjave, ki se nikoli ne zrušijo zaradi pihanja vetrov.
Ce bi pripovedovalec dočakal osem sto let kot Matuza-lem, bi nadaljeval s pripovedovanjem in bi še vedno sedel na kolesu, medtem ko bi bodoči hierarhi še naprej poslušali, v dolgih belih bradah, nepremični kot trdnjave,
(Mistično teIo>
in njegov nastanek
»Zgodovina Italijanov in Italije« — ali ne tvorijo Italije Italijani? In ali bi Italija obstajala, če bi ne bilo Italijanov? Cemu ta dvojnost?
Nevedneži! Vi, vaša žena, vaši prijatelji, vaši sovražniki, vaši predniki in vaši potomci niste nič drugega kot celica neke Italije, višjega organizma, ki je odino obstoječa stvarnost; nekaj takeka kot tisto «mistično telo«, o katerem govore teologi, ko govore o katoliški cerkvi; vsi bivši, sedanji in bodoči verniki, zliti v nadnaravno krščansko enoto. Mistično telo Italije poznate. To je ona bela gospa s stolpi in zvezdo na glavi, z mečem v eni roki in zastavo v drugi in z dvema dojkama, kot Lollobrigida, da nikdar takih! Starec ne pripoveduje zgodovine posameznih Italijanov, ampak rojstvo, bitje in žitje tiste Lollobrigide, v kateri posamezni Italijani žive, se gibajo in obstajajo.
To mistično telo se je rodilo iz nekega drugega mističnega telesa: Rima. In Rim se je rodil tistega dne, ko je Romul ubil Rema. In če dobro začneš, si že na pol poti. Romul «je morda (sic!) hotel reči, da tedaj, ko je nekdo dobil od bogov nalogo ustanoviti neko mesto, ima tudi pravico in dolžnost 'zahtevati pokorščino od drugih? Ko je neko mesta ustanovljeno, obstaja zakon, ki ga brani in ta zakon je svet in ga pod smrtno kaznijo nihče ne sme kršiti?«. Don Minzoni, Matteotti, Amendola. Posebno
sodišče za zaščito države.
Ko pridemo do cesarstva, zvemo da so živeli veliki cesarji, kot na primer Avgust, Trajan. Mark Avrelij, seveda brez Nerona, brez Heliogab*-la brez Komoda, sina Marka Avrelija. Mistično telo je izločilo take ljudi iz zgodovine Italijanov, ki ne more biti drugačna od zgodovine junaštev. Bodočim hierarhom je dovolj vedeti, da palice v lik— torskem snopu (v Mussolinijevem, če tega še niso razumeli) pomenijo moč, sekira pa pravico.
Toda na žalost «na tej zem-
GAETANO
lji ni ničesar večnega«; ((državljani niso imeli več one ljubezni in ponosa, kot so ga imeli nekoč za to svojo veliko domovino«; «Rim je začel propadati«; ((Italija je razpadla na kose«.
Toda dežela, kakršna je ta, ni mogla «za dolgo ostati zru. šena in zapuščena«. Nekega lepega dne «so se duhovi in misli dvigale k «nevidnim, velikim stvarem«, in ((pojavila se je druga, višja religija: kajti bog po navadi ustreže težnjam ljudi, če so žive in iskrene«. Tedaj se je začela «nova veličina Rima«, mislimo namreč na veličino krščanskega Rima: propadel je stari in oblikoval se je novi, v nekaterih stvareh boljši od starega«.
Kak bodoči ali nostalgični hierarh bi mogel tu postaviti pripombo; kakšno muhavost pa ima ta bog? Zakaj ustvari krščanski svet «v nekaterih stvareh« boljši od starega rim. skega sveta in zakaj ne ustvari že v začetku najlepši možen svet? In zakaj jo dopustil. da se je rimsko cesarstvo zrušilo prav tedaj, ko je to sprejelo novo in višjo vero?
Na srečo -noben bodoči hierarh se ponavadi ne vznemirja s tovrstnimi težavami.
Teološka diskusija
Novo vero «so pripravljali, pričakovali in slutili v mnogih deželah rimskega cesarstva« in v teh pripravah «je imel tudi Rim, ki je združil toliko narodov, jih vzgojil, jim dal enega samega duha in možnost sprejema nove, višje' in ene same vere, nekaj zaslug«. •
Neki duhovnik, ki je bil nekoč učitelj pripovedovalca, je rekel, da je bog hotel rimsko cesarstvo «zato. da bi vsi narodi sprejeli Kristusov nauk in da bi bili združeni v Kristusu«. In pripovedovalec je mnenja, da ta duhovnik «bi mogel imeti v marsičem prav.»
(Nadaljevanje sledi)
^*toricolma*U sem naletel na
J*Hi
cev
go-
ali sedmorico
•V** Dr' S°le in jih opazo-«U4iiu nJihovem zanimivem
iT V. BARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA - NEZNANA JUGOSLAVIJA
Vs6m
»tobi,
•ne.
da to je zvezano s po-lugim vprašanjem, s emom, .ki
sece
Je tiste zadnje
>mirjTrule8a lela najbolj t^irn Črnogorce — -
Se*n se
t0 Povsod k0* amreč 1
in s ka-pozneje sreča-Po Crni gori. Je kj n~~. °dlok o odpravi
lanUai-i!J ib' bl1 'zveden do Pq rJa lanskega leta.
izvedel ,.V -Makedoniji, 1,	odpravi so b‘le koze
leti in tn6ne Že pre' ne' ) S^nei»a n V	blagor
Cr*a gor?02dOVanja deže-
v kras v nr- skoraJ sama n 8t°kratni „ primeri z našim j,r*ljubljena p°Vecavi. Koze, ta
6U	* drobnici človeku ko-
0vir‘nskih deželIhSk°raj,VSeh RJu	d Uspešnernu	a
sta'	Brez r)Q.„ ^ Po^ozdova-
^ras nekn Van^a P* -mn v- risten kamen,
Danes koze - in nikdar več!
Grški trgovci sklepajo kupčije - Črnogorski dečki obiskujejo kozje sejme in rišejo koze, dokler je še čas
^Ql(,'am^|e-^0j®,ntl' da ži-hov
, ka,kor ’’“Vzročajo toliko ia5hik, k, „uPuyzr(‘ča nji-
i .	‘--vi
0 dre^^Uje in se-iivaij ?'1C za kr 10
hočeš torej
imeti kras pogozden, potem morajo koze stran.
Moj razgledani in razboriti mentor me je peljal k razvalinam starega gradu še iz turških časov. Toda za ogled razvalin ni bilo dovolj casa. V bližini gradu je bil namreč živinski sejem, l.^-i so bile na prodaj skoraj same koze. Možje, večinoma staiejši očanci s povešenimi brki, s,j še zmerom dovajali svojo živi-nico na sejem. Tega in oneg i je g. D. zaustavil in povpia-šal, s čim se bo poslej hranil in od česa bo živel. Dva zrelij moška, bivša p l izana, sta odrezavo odgovorila, da so tu še fabrike in druge zaposlitve m da bodo poslej
živeli kakor ljudje v krajih, kjer ne poznajo koz. Star o-čanec, ki je vlekel svojo ži-valico na vrvi za seboj, je začudeno pogledal mojega prijatelja in odvrnil: «Pa, tako je ukazano«. Pozneje, v Crni gori, so nekateri lastniki koz kupili v zameno pujske ali kravo. Slišal sem, da so nekateri tudi godrnjali, neki lastnik je baje poklal vseh svojih deset koz na en mah.
Toda po pretežni večini so ljudje razumeli ne samo u-pravičenost. marveč tudi koristnost tega ukrepa. — Saj ne gre samo za kozji problem, za problem zaščite gozdov, čeprav je ta najvažnejši gre tudi za odpravo duha staroko-
pitnosti, za odpravo strahu pred napredkom, pred novimi, modernimi stvarmi, tako so mi govorili moji novi znanci v Crni gori.
Kajti revolucionarni proces, ki je tako viden na primer v Bosni, ne sega samo do industrializacije, namreč gre globlje, v miselnost in občutja ljudi, posega v stare običaje in navade, v kolikor so ovira napredku.
Za nas, ki živimo v mestu in ne potrebujemo koz, je lahko pregledati ves kozji problem in uvideti koristnost odprave teh uničevalk gozdov. Toda za marsikaterega lastnika koz je bil ta ukrep dramatičen poseg v njegovo življe-
nje. In vendar, v Makedoniji so mi rekli, da so ljudje, ki so imeli nekoč koze ni mislili, da brez njih ne bo mogoče živeti, danes nanje že domala pozabili. In prav ta uspeh da je opogumil oblasti, da so izdale tudi za Crno goro podoben ukrep.
«In kdo kupuje zdaj te koze?« (Slišal sem, da je njihova cena izredno nizka )
((Povečini trgovci iz Grčije. Oni jih tudi primerno dobro plačujejo«.
«Ali nimajo tudi oni kozjega problema?«
«Oni očitno še niso tako daleč«, mi je smeje odvrnil moj mentor.
Ko sem se ob povratku iz
Crne gore ponovno srečal z gospodom D. v hotelski restavraciji, mi je pokazal na omizje za nama, kjer je sedelo večje število majhnih, črnolasih mo. žakov. Med njimi je bil go-rostas, ki je presegal ostale, ko so vstali od mize, gotovo za poldrugo glavo.
«Evo, to so grški trgovci, ki so prišli kupovat koze, in oni je Črnogorec, ki so ga naši kmetje pooblastili, da napravi z njimi kupčijo. Oni ne znajo srbski in on ne razume grški. A kljub temu so se gotovo dobro pomenili, Evo, to je bistrina naših ljudi«.
Da. in kje so ostali mladi črnogorski risarji, s katerimi sem začel pripovedovanje o
kozjem vprašanju? Sestorica ali sedmorica dečkov med 12. in 18. letom je sedela pred svojimi risarskimi stojali ob strani sejmskega prostora in risala — koze, ta cele skupine, oni posamezno žival. Ogledal sem si njihovo umetnost. Kazali so talent in obetali vrle risarje. (Med kozami sem videl redek, svojevrsten in prekrasen eksemplar; bela, kosmata žival z dolgimi, zelo dolgimi zasvaljkanimi rogovi, ki so spominjali na rogove a-friških gazel. Stala je sama ob zidku, h kateremu je bila privezana, začudeno gledala živalski vrt okrog sebe in od. ganjala pse. In ko sem pred nekaj dnevi gledal ameriški film: «Cilj je Mongolija« in zamudil začetek, kaj mi je prišlo najprej pred oči? Prav taka, identična koza, ki so jo pasli pastirji v oazi puščave Gobi).
Stari in novi svet: očanci, ki so morda s krvavečim srcem prignali svojo poslednjo žival naprodaj, in njihovi mladi, moderni potomci, ki so fiksirali na svoj risarski papir še zadnji trenutek te nekoč tako navadne živali, ki jih v nekaj dneh ne bo več dobiti na ogled. Zakaj: danes koze in — nikdar več!
DEMČ SO SE ML1
Datumi sporazumov in poznejših nesporazumov
1943: CASABLANCA. — V dneh od 14. do 26. januarja so razpravljali v marokanskem pristaniškem, mestu Casablanci penerala Giraud in De Gaulle, prezident ZDA Rooseivelt in Winston Churchill. Francoska generala sta zastopala svojo deželo, ki so jo zasedli Nemci. Na tem sestanku se je po rodila zamisel o «brezpogojni kapitulaciji)). Churchill' je govoril o pravičnosti in milosti za premaganega sovražnika.
1943: TEHERAN. — RoosetoeIt in Churchill sta se v Teheranu prvič sestala s Stalinom. Konferenca je trajala od 26. novembra do 3. decembra 1943. Veliki trije so sestavili skupni operativni in časovni načrt za nadaljevanje vojne. Kovali pa so tudi že načrte za povojne čase, saj so sklenili, da bo dobila ozemlje onstran Odre in Niže Poljska, nekaj (Vzhodno Prusijo) pa tudi Sovjetska zveza.
‘1945: JALTA. — Roosevelt je bil že smrtno bolan, ko se je udeležil sestanka s Churchillom in Stalinom v spremstvu Molotova. Ravpravljali so na Jalti od 4 do 11. februarja 1945. Jaltska konferenca je bila triumf za Stalina. Prepričal je zahodne sile, da je njihov najvažnejši zaveznik, in spravil nekatere vzhodnoevropske države pod sovjetski vpliv.
1945: POTSDAM. — V dneh od 2. julija do 7. avgusta so veliki trije v Potsdamu zapečatili usodo premagane Nemčije. Na tem sestanku so se vojni zavezniki zadnjič popolnoma sporazumeli.
1946: PARIZ. — Zastopniki štirih velesil so razpravljali v dneh od 25. aprila do 19. maja in od 15. junija do 12. julija 1946 o ločitvi Porurja in Porenja od Nemčije, o 25-letnem nadzorstvu nad premagano državo in o kasnejši osrednji nemški vladi. Niso se mogli sporazumeti
1947: MOSKVA. — Sest tednov so zasedali zunanji ministri marca in aprila 1947 v Moskvi. Med Bevinom, Marshallom, Molotovom in Bidaultom je prišlo prvič do resnih nesoglasij. Molotov je zahteval mednarodno nadzorstvo nad rursko industrijo in 10 milijard dolarjev reparacij. ZDA so bile Nemčiji še najbolj naklonjene, vendar zavezniki niso odo brili Marshallovih predlogov o pomoči Razšli so se brez uspeha.
1947; LONDON. — Brezuspešen je bil tudi sestanek zunanjih ministrov v dneh 25. novembra do 15. decembra v londonski Lanchasterhouse Sovjetska delegacija, katere najpomembnejši člani sp bili maršal Sokolovski, namestnik sovjetskega zunanjega ministra Smirnov in Molotov, so trdovratno vztrajali pri reparacijskih zahtevah, ne da bi povedali vrednost industrijskih naprav, ki so jih odpeljali iz Nemčije. Konferenca je bila odložena za nedoločen čas.
1949: PARIZ. — Zadnji sestanek pred sedanjo berlinsko konferenco je trajal od 23. maja do 20. junija 1949. Proti koncu sestanka se je zdelo, da se je mednarodno vzdušje znatno izboljšalo. Schuman. Auriol, Višinski, Acheson in Be-vin so se na sejah v Elizejski palači nenadoma dobro razumeli. Za konferenčno mizo ni bilo ni( novega Rezultat glede Nemčije: razdelitev na dvoje je dejstvo, ki ga začasno ni mogoče spremeniti.
TllfcT, »reda 17. februarja 1954
VRKJIG
Vremenska napoved za danes: Vetrovno, brez padavin. — Včeraj j« v Trstu dosegla najvošja temperatura 11.7 stopinj; najnižja pa 7.8 s:op:nj.
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40:
Janko Gregorc: Koroški .aj - Venček koroških narobnih — Trst II.: 18.40: Koncert tenorista Renata Kode:-mača. — Trst I.: 21.05: R. Wagner: «Tannhiiuser», opera v 3 dej. — Slovenija: 17-10: Slovenske narodne pesmi.
mrmiPmTn
PLEVEN POVABLJEN V ZDA
v zvezi s položajem v Indokini
Verjetno bo v Washington odpotoval samo načelnik francoskega glavnega štaba, ker bo Pleven zadržan zaradi debate o vojaškem proračunu - Vojaški položaj okoli Luang Prabanga v glavnem nespremenjen - Tajske čete ob meji s Kambodžo
S KONFEBEICE GLATJfEGA OPBOBA ZSM| PROTESTI NA GORIŠKEM IN V ITAjjji
NEVZDRŽNO STANJE
spolovinarjev in kolonov
PARIZ, 16.	— Francosko
obrambno ministrstvo potrjuje, da je ameriška vlada povabila obrambnega ministra Plevena, naj po svojem obisku v Indokini pride v ZDA, da bi skupno z vojaškimi strokovnjaki ameriškega državnega sveta za varnost proučili strateška vprašanja Daljnega vzhoda. Vendar pa se dodaja, da Pleven ne bo mogel osebno odpotovati v ZDA, ker bo moral predvsem poročati francoski vladi o svojem potovanju v Indokino, nato pa bo moral ostati v Parizu, ker se bo v narodni skupščini začela razprava o vojaškem proračunu. Zato je verjetno, da bo v ZDA odpotoval samo načelnik francoskega glavnega štaba general Ely, ki je spremljal Plevena na njegovem potovanju v Indokino.
V zvezi s položajem v Indokini je bila danes v zunanjepolitičnem odboru ameriškega senata tajna seja, na kateri sta o ameriški politiki glede Indokine poročala predsednik načelnikov glavnih štabov general Arthur Radford in namestnik državnega tajnika Bedeli Smith.
Znano je namreč, da so nekateri člani senatnega zunanjepolitičnega odbora izrekli zaskrbljenost pred morebitnim pošiljanjem ameriških čet v Indokino.
Vojaški položaj v Indokini in Laosu se v zadnjih urah ni bistveno spremenil. Vietmin-ški radio je danes javil, da so Hočiminhovi oddelki zavzeli francosko utrjeno postojanko Banna, ki je 8 kilometrov oddaljena od Luang Prabanga. Radio je dalje javil, da je bila francosko-viet-namska utrjena postojanka Borkhane 20 kilometrov sever, no od Paksane uničena, vas Nambac .severno od Luang Prabanga je bila zavzeta in ujet je bil en bataljon lao-ških čet
Načelnik glavnega štaba vietnamske vojske general Nguyen pa je na tiskovni konferenci izjavil: «Mislim, da je vojaška sila Vietminha dosegla skrajno mejo. Vietmir.h ne more doseči vojaške zmage na ozemlju Vietnama. Zaradi tega je sprožil ofenzivo v Laosu in si skuša priboriti ugodno karto na političnem področju.«
Iz tajske prestolnice Bangkoka pa medtem javljajo, da so na mejo s Kambodžo poslali štiri tajske bataljone ki jih sestavljajo oklepne edini ce in oddelki padalcev, Kam-boška vlada je namreč pozvala tajsko vlado, naj pod-vzame ta ukrep, zato da dobi podporo pri akciji proti viet-minškim elementom ob meji.
Angleški poslanci
zahtevajo povišeK nagrade
LONDON; 16. — Angleški poslanci se pritožujejo, da dobivajo nezadostno in svojim potrebam neprimerno nagrado. Posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov vseh strank, je objavila poročilo, v katerem trdi, da je dosedanja nagrada v znesku 1.000 funtov šterlingov letno nezadostna in da jo je treba dvigniti za 50 odst.
Poročilo pravi, da z dosedanjo vsoto ne morejo poslanci kriti stroškov, ki so v zvezi ■/, njihovimi funkcijami in živeti dostojno, kot se spodobi njihovemu položaju. Poleg tega komisija predlaga, naj bi poslancem priznali pokojnino, odbija pa vsake privilegije pri davkih.
blue» (po komediji uVsakih sto let»). Nadalje so med kan. didati Deborah Kerr za vlogo v filmu gFrom here to eter-nity», Marlon Brando («Julij Cezar»j, Richard Burton (((Tunika«), Montgomery Clift (mFrom here to eternity») in William Hold (uStalag 17»).
Filmi, ki so predlagani za
nagrado, so nFrom here to eternity», «Julij Cezarn, n.Tu-nika», «Rimske počitnice« in «Shane» («Vitez iz samotnega dola»).
Za nagrado za najboljšo režijo pa so hollywoodski filmski delavci predlagali naslednje režiserje: Fred Zinneman za «From here to eternity»
Avstrijski zunanji minister Leopold Figi (desno), ki je prišel v Berlin ob priliki razpravljanja o Avstriji, v razgovoru z avstrijskim poslanikom v Berlinu Biscbottom.
Charles Walters za «L<il.i», Wil-liam Wyler za «Rimske počitnice«, George Stevens za «Shane» in Bill Widler za tStalag 17«.
Nagrade «.Oskar» bodo razdeljene 25. marca.
Več glasov kot prisotnih v finskem parlamentu
HELSINKI, 16. — Med razpravo o proračunu v finskem parlamentu so pred dnevi o-pazili. da je avtomatski aparat za glasovanje registriral tudi glasove odsotnih poslancev. Včeraj so končno odkrili tajnost, ki je razburjala finski parlament že nekaj dni.
Nekateri poslanci so se namreč med razpravo odstranili iz dvorane, pa so s koščki vžigalic pritrdili gumb za glasovanje na svojem mestu tako, da so ob štetju glasov ((glasovali* njihovi gumbi, čeprav so bili poslanci izven parlamenta.
Med «krivci» sta poleg finančnega ministra Junnile tudi poslanca Kosola in Solla, ki jih je parlament posvaril.
Naša mladina stopa po poti ki jo je začrtala NOB
Pregled dela in smernice za naprej - Prosvetno udejstvovanje - Telovadba In kulturni praznik
Po novem letu se je prvič zopet sestal v nedeljo na sedežu ZSPD v Gorici Glavni odbor ZSM v Italiji. Seji je prisostvoval tudi član izvršnega odbora DFS, ki se je tako od bliže seznanil z delovanjem naše mladine.
Politično in organizacijsko poročilo mladinske organizacije je podal predsednik tov. Viktor Vižintin, ki je med drugim izrazil voljo in željo mladine za obstoj organizacije, ki se v sklopu DFS bori za narodnostne in socialne pravice slovenske manjšine v Italiji. Navedel je objektivne težave, s katerimi se bori organizacija in dejstva, ki dokazujejo, da kljuh vsemu napredna slovenska mladina stopa po poti, ki jo je začrtala NOB na Primorskem.
Predvsem se je mladina oprijela prosvetnega delovanja in lahko trdimo, da večino prosvetnih društev na Goriškem tvorijo mlade sile. V preteklem letu je bilo več kulturnih praznikov, pri organizaciji katerih je mladina imela levji delež. Tako se je pokazala števerjanska mladina s pomladanskim prazni-
kom, za tem Doberdobci z gostovanjem v Brdih in pri Doberdobskem jezeru. Nič ni zaostajala sovodenjska mladina, kakor tudi mladina iz bližnje goriške okolice, dočim so v mestu bili najbolj aktivni srednješolci, ki so imeli precej kvalitetnih nastopov, predvsem v okviru raznih proslav. Ako bi socialne razmere bile boljše, bi v marsikateri vasi mladina lahko več doprinesla k razvoju slovenske kulture in k splošni izobrazbi delavske in kmečke mladine. Toda brezposelnost sili številne. mladince, predvsem pa mladinke da si poiščejo kruha drugod. Zaradi tega so nastale marsikje praznine, ki pa jih bo naša mladina, kakor je izjavila, mladinka iz Poljan, nadomestila z mlajšimi močmi, ki so končale osnovno šolo in želijo slovensko besedo še naprej gojiti v okviru pevskih zborov ali pa dramskih družin. Na seji je prišla na dan zamisel, da bi se ponovno začeli gojiti lahka atletika in pa splošna telovadba, za kar ima mladina, posebno ona izpod 20 let, veliko zanimanje.
u
I	-	'r	'
■ '- H
H ,r-.i Dp£ ■ 5
Ws '
iljplp	.......................
iSfes;.- • h: •	'
SKOKI ZA KOMBINACIJO NA SVETOVNEM SMUČARSKEM PRVENSTVU
PRVI IN TRETJI NORVEŽANU, DRUGI FINEC
Danes bo na sporedu tek na 15 km, ki bo odločil o pmnstvu v klasični kombinaciji
FALUN, 16. — V okviru tekmovanja za svetovno smučarsko prvenstvo so bili danes smučarski skoki za klasično kombinacijo. Kot se je pričakovalo, je zmagal Norvežan Stenersen, toda na drugo mesto se je prerinil Finec Kemp-painen in potisnil drugega norveškega favorita Slaattvi-ka na tretje mesto, pa čeprav le s pol točke razlike. Kljub odličnemu plasmaju Finca Kemppainena je imel današnji dan vendar norveško barvo, saj je med prvimi desetimi kar sedem Norvežanov.
Vreme je bilo danes mirno, temperatura 8 stopinj pod nič-
lo, Skakalnica je bila v odličnem stanju, Ze iz rezultatov je razvidno, da so se vodile ostre borbe za mesta. Pri prvem skoku je na splošno presenečenje vodil Finec Kamppainen. pri drugem pa je s fantastičnim skokom prišel na čelo Stenersen, pri tretjem pa je Slaattvik dosegel do tedaj najdaljši skok: 73 m, ki mu je prinesel 107 točk. Kemppainen je dosegel le pol metra manj, toda stilno je bil ta njegov skok najslabši. Stenersen pa je s svojim skokom prekosil Slaattvikovo dolžino; dosegel je 73,5 m v krasnem stilu, tako da je bil oce-
KOŠARKARSKI TURNIR V VIAREGGIU
CRVENft ZVEZDA - VIAREGGIO 91:65 BORLETTI - LEGHORN L10NS 61:57
Beograjčani so i« svojo odlično igro želi pri gledalcih aplavz
Kandidati za Oskarje
HOLLYWOOD, 18. ~ Več
kot 13.000 ameriških filmskih delavcev je glasovalo pri določanju kandidatov za letošnje nagrade «Oskar». Med izbranimi kandidati so Ava Gardner za «razburljivo vlogo» v filmu «Mogambo», Burst Lancaster za vlogo narednika v itFrom here to eternity» (vOd tu do večnosti#), nadalje Leslie Caron, Audrey Hepburn in Maggie McNamara za vloge v filmih «LUi», «Rimske počitnice« tn «The moon i*
VIAREGGIO, 16. — Danes popoldne se je v Viareggiu pričel sedmi mednarodni košarkarski turnir, ki se ga udeležujejo moštva Borletti, prvak Italije, iz Milana, beograjska Crvena zvezda, prvak Jugoslavije, Leghorn Lions (Američani iz Livorna) in Sporting Club Viareggio.
Po otvoritveni svečanosti se je takoj pričela prva tekma med Borlettijem in Leghorn Lions Napeta tekma se je končala z zmago Milančanov 61:57, čeprav so v prvem polčasu Američani vodili s 27:24 Zmaga Borlettija je bila zaslužena zaradi boljše tehnične igre, pa tudi posamezni igralci so bili boljši.
Druga današnja tekma |e bila zvečer. Nastopila sta Crvena zvezda in Viareggio. S hitro igro je Crvena zvezda zlomila odpor Viareggia in zmagala z 91:65 (52:20). Beograjčani so pokazali odlično skupno igro in z vrsto zelo brzih zamenjav so zmedli sicer prizadevno obrambo Kna moža», ki so se je posluževali domači. Igralci Crvene zvezde so dosegli koše na čudovit način po akcijah, ki so jim zaslužile aplavze. Medtem ko so pri Crveni zvezdi igrali vsi na isti višini, pa se je pri Viareggiu odlikoval Tržačan Posar.
Tudi Santee ni uspel
EAST LANSING, 16. - Wes Santee ni uspel pri svojem poskusu, da bi dosegel čiste
4 minute v teku na 1 miljo. Vendar je na pokritem teka-lišču univerze v Michiganu dokazal svoje odlične sposobnosti; dosegel je 4’4”9, kar je uradno najboljši čas, ki je bil kdaj dosežen na pokritem glinastem tekališču. Uradni rekord na 1 miljo na pokritem tekališču z dolgim zavojem ima še nadalje Gleen Cun-ningham s 4’4"4. Santee ima pa vsaj to zadoščenje, da je tekel pod 4’5, ki jih je dosegel Gil Dodd na lesenem tekališču Madison Square Gardena. .----------
STOCKHOLM, 16. — Milanski Diavoli Rossoneri so premagali švedsko moštvo Soe-aertaejle » 5:3.
njen s 108 točkapii, kar mu je tudi prineslo zmago.
O prvenstvu v klasični kombinaciji pa bo odločil jutrišnji tek na 15 km.
Rezultati v skokih za klasično kombinacijo: 1. Stenersen (Norv.) 225 točk, 2. Kemppainen (Fin.) 222, 3. Slaattvik (Norv.) 221,5, 4. ex-aequo Gundersen (Norv.), Vanvik (Norv.) 221,	6. Barnhaugen
(Norv.) 220,	7. Maardalen
(Norv.) 218,5, 8. Gjelten (Norveška) 217,5, 9. Nieminen (Finska) 217, 10. Eriksson (Sved.) 213,6, 11. Suhonen (Fin.) 211, 12. Ristola (Fin.), 13, Craw-ford (ZDA) 206,5, 14. Martins-son (Sved.) 204,5, 15. Hiuru (Fin.) 201,5, 16. Perry-Smith (ZDA) 197, 17. Heuser (Zah. Nemč.) 196,5, 18. Kalmo (Norv.) in Korhonen (Fin.) 196, 20. Sipponen (Fin.) 192,5, 21. Ols-son (Sved.) 190, 22. Glass (Vzh. Nemč.) 188, 23. Leon-hardt (Vzh. Nemč.) 183, 24. Fuzisavva (Japon.) 182,5, 25. Friedel (Vzh. Nemč.) 182, 26. Roeder (Vzh. Nemč.) 181,5, 27. Jonsson (Sved.) 179,5, 28. Pru-cker (It.)	178, 29. Ishizaka
(Japon.) 177, 30. Golay (Švica) 166, 31. VVerner (Vzh. Nemč.) 158.
sesspgss?:®
muf
Na tej skakalnici so bile v nedeljo skakalne tekme za svetovno prvenstvo. Nova 120-metrska skakalnica v Planici pa Je še znatno večja.
V zvezi s tem je predstavniK ZSPD omenil, da bi se morda v okviru proslave prvega maja lahko izvedel tudi športni program. Vsekakor pa mladina na Goriškem želi, da se letošnja prvomajska proslava priredi v Sovodnjah, ki so nekako središče Goriške. Iz poročil, ki so jih dali člani glavnega odbora je bilo razvidno, da mladini še vedno primanjkujejo ljudje, ki bi ji lahko pomagali na prosvetnem in športnem področju. Dober je preulog, da bi to pomoč lahko nudila predvsem srednješolska in visokošolska mladina med počitnicami.
Končno so udeleženci seje prešli na razpravo o delovanju organizacije v letošnjem letu in so sklenili, da se tudi letos organizirajo trije veliki kulturni prazniki.
Občni zbor
podpornega društva
Podporno društvo za Goriško bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 21. februarja 1954 ob 9. uri predpoldne v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1/1. z običajnim dnevnim redom.
Vabljeni so vsi društveni člani, podporni in redni, iz mesta in podeželskih vasi, da se zborovanja polnoštevilno udeležijo. Ce občni zbor ob navedeni uri ne bo sklepčen, se bo po členu 24. društvenih pravil vršil uro pozneje z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi članov.
V goriški pokrajini so bila včeraj dopoldne protestna zborovanja kolonov in spolovinar, jev v Ronkah in Krminu, zvečer pa v Gradiški, Skocijanu, Romansu in Turjaku.
Tudi po vsej Italiji je bila vrsta manifestacij kolonov in spolovinarjev zaradi neizpolnjenih obljub veleposestnikov ali poldržavnih kmečkih podjetij. Ena izmed največjih zahtev je zahteva po preosno-vanju kmečkih pogodb, ki so še vedno zelo izkoriščevalne-ga značaja in kolona in spolovinarja spravljajo v brezupen položaj. Številne so tudi druge zahteve, ki jih te dni postavljata na dnevni red obe sindikalni organizaciji, ki sta tudi skupno napovedali protestna zborovanja po vseh večjih krajih, kjer žive koloni in spolovinarji.
Izkoriščevanje kolonov in spolovinarjev je v naši pokrajini doseglo razmere ki presegajo zakonske določbe. Zaslužki kolona so tako nizki, da ne morejo zadostovati niti najnujnejšim potrebam človeka. Povprečno zasluži kolon v Skocijanu, Ronkah in drugod v pokrajini dnevno po 200 ali 300 lir, od katerih mora odtrgati še potrebne vsote za razne pristojbine. V kakšnem položaju so ti ljudje, nam zgovorno pričajo tudi njihova stanovanja, ki so podobna brlogom, za katere veleposest, nik noče preskrbeti niti najnujnejšega. ^
Soglasni protest kolonov in spolovinarjev je naletel na odobravanje In željo naprednih prebivalcev Goriške, da izkoriščevalski odnosi med veleposestniki in njihovimi delav-
SESTANEK NOTRAINJIH KOMISIJ CRP4
KRIZA V LADJEDELNICAH
vpliva na vse gospodarstvo
PRIPRAVE ZA PRIREDITEV V PUNiCI OD 12. DO 14. MARCA
SHoRi na 120-meirshi shahalniGi i
Prireditveni odbor ima že pismene prijave finskih, norveških in švedskih skakalcev
Tudi letos bo v Planici ve-1 ša predvsem zaradi proslave
liko mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih. Letošnja prireditev bo pomembne,j-
"Beli' »lak *>■ T^icuUcO'
ZA
DNE 14 MARCA 1954
MEDNARODNO PRIREDITEV V SMUČARSKIH POLETIH NA 120-METRSKI SKAKALNICI.
Sodelujejo tekmovalci iz Švedske, Norveške, Finske Nemčije, Avstrije. Švice, Francije, Amerike, Japonske in Jugoslavije.
inlormacije in vpisovanje do 2. mavca pri «ADR1A EXPRESS», Ul. F. Severo 5-b - telefon 29243.
Iz prijaznosti se vpisi vršijo tudi v Barkovljah pri Plesničarju Josipu, v Bazovici pri Mirku Pečarju, v Lonjerju pri Gač Mariji, v Nabrežini v kulturnem domu, na Opčinah pri Zlobec Zorki, na Proseku-Konto-velu pri Stoka Maruški, za Padriče, Gropado in Trebče vpisuje Anica Kralj, v Sv. Križu je vpisovanje pri Švabovih.
20-letnice Planice in otvoritve nove 120-metrske skakalnice, ki je letos končno dograjena.
Se nikoli niso bile priprave najožjih izkušenih delavcev planiškega komiteja tako vestne kakor to pot. Da bi na tej tradicionalni prireditvi skakali res vsi najboljši skakalci na svetu, je odpotoval v severne države posebni odposlanec domače smučarske organizacije dr, Tone Dečman. Njegov uspeh je bil viden, saj ima vodstvo planiškega komiteja že danes, ko je do tekmovanja še mesec dni, pisme. ne prijave finskih, norveških in švedskih skakalcev. Seveda pa »o poleg domačih skakalcev prijavljeni še Nemci in Avstrijci. Baje Avstrijec Sepp Bradi, ki je prvi preskočil 100-metrsko znamko v Planici, letos ne bo več nastopal na velikih skakalnicah. Toda to so le govorice. Po vsej ver.
jetnosti bo tudi njega pred zaključkom bogate športne kariere še enkrat pritegnila velika planiška skakalnica.
V petek, 12. marca, bodo vsi skakalci izvedli samo poizkusne polete, ki se bodo ocenjevali, vendar ne zaračunavali za dokončno oceno. V soboto in nedeljo pa se bodo poleti ocenjevali. Ce bi pa na. stopilo slabo vreme, bo prireditev na 80-metrski skakalnici.
Vsak dan, t. j. od petka do nedelje, bo vozilo v Planico 15 vlakov. Tudi iz Trsta bo vozil na prireditev posebni vlak.
HOKEJ
SZ-Švica 13:1
MOSKVA, 16. — Svojo prvo tekmo v Rusiji je čvicarska hokejska reprezentanca izgubila z visokim rezultatom. Sovjetska reprezentanca je zmagala s 13:1 (3:1, 4:0, 6:0). Tekma je bila na Dinamovem stadionu ob temperaturi 25 stopinj pod ničlo.
BROOKLYN, 16. — Floyd Patterson, aspirant za naslov prvaka srednjetežke kategorije, je premagal Yvona Du-rella, bivšega kanadskega prvaka v 8 rundah.
V nedeljo dopoldne je bila v kino dvorani «Moderno» v Gorici delavska konferenca, ki so jo organizirale notranje komisije CRDA iz Tržiča. Konference so še poleg številnih delavcev iz goriške občine udeležili tudi predstavniki sin. dikalnih organizacij Delavske zbornice in UIL.
Med drugim so govorniki poudarili Zahtevo, da morajo osrednje oblasti takoj preklicati odločbo o zmanjšanju urnika 800 delavcem v tržiški ladjedelnici, kajti to pomeni za vso Goriško povečanje kri-z-i na vseh področjih. Zatem ss morajo tržiškim podjetjem CRDA preskrbeti takojšnja naročila za letošnje leto, kajti tudi ostalim delavcem preti zmanjšanje urnika ali pa celo odpust, ako ne pride enem mesecu do rovih naročil.
Posebej za Gorico je bilo naglašeno, da krizo, ki je nastala v CRDA občuti precej tudi goriška livarna SAFOG in da sta prav od dela v Tržiču odvisna zaposlitev in zaslužek goriških metalurških Helavcev.
Istočasno so se po zidovih v Gorici pojavili tudi lepaki, s katerimi sindikalne organizacije obveščajo meščanstvo o krizi, ki je nastopila v trži-ških podjetjih CRDA in o zahtevah, ki so jih sindikati v zvezi s tem postavili pred odgovorne oblasti.
Predpisi za natečaj
«Delo in ekonomski napredek*
28. februarja t. 1. zapade rok za predložitev prošenj za natečaj «Delo in ekonomski napredek«, ki ga je razglasila Trgovska zbornica. Natečaj predvideva štiri kategorije: za delavce vsake vrste, ki so zaposleni pri podjetjih pokrajine, kateri so se v dolgi službeni dobi odlikovali po zaslugah kakor tudi marljivosti pri delu; za podjetja, ki imajo neprekinjenih 50 let bodisi trgovskega ali industrijskega delovanja, ali več kakor 25 let, če imajo rokodelski značaj; za industrijska, trgovska, kmečka ali rokodelska podjetja, ki so doprinesla znane tehnične izboljšave; za osebe, ki so v zadnjih treh letih iznašle kak industrijski patent izredna važnosti.
Za vsako kategorijo posebej je določena ena nagrada. Nagrajenci bodo dobili zlato kolajno s priznanjem ter bodo
brezplačno potovali v Rim in tam 2 dni bivali. Nadalje bodo podelili še šest nagrad za prvo kategorijo in sicer zlato kolajno ter diplomo in še po dve nagradi za drugo in tretjo kategorijo.
Prošnje in listine bo proučevala posebna komisija, ki jo bo določil odbor Trgovske zbornice.
Obdarovanje bo 1. maja zjutraj v dvorani Trgovske zbornice.
ci prenehajo in da stopijo veljavnost novi zakoni, ki o®-do zajamčili osnovne pravit1 velikega dela prebivalcep lijanske republike,
Seja obč. upravnega
V občinski beli dvorani # | bo dane,? zvečer ob 18. uri s* stal občinski upravni odbor,! f I bo med drugim določil tl^ j dan prihodnje seje občinske?3 sveta.
or
Zbežala sta
iz poboljševalnice
V ponedeljek' zjutraj so < gani javne varnosti ust8V> dva mladeniča, ki sta se ^ tala po našem mestu. Pri' praševanju sta priznala, da s** se svojevoljno odstranila . pobol jševalnice v Flor61^ Gre za 19-letnega Uga Go> iz Luserne (Turin) in 17-letJ,^ ga Luciana Srebernjaka iz sta. Policija ju je odvedla kvesturo, odkoder ju bodo °“' peljali v poboljševalnico.
Nesrečen padec
63-letna Luigia Buffolin j* Gorice, n. Garzarolli 23, ? včeraj popoldne padla dpi** ter si poškodovala d«-no n0-1 Rešilni avto Zelenega križ3 je odpeljal v bolnico BriŽa . Pavia, kjer so ji zdraVDl .< ugotovili verjeten zlom ga kolena. Obdržali so i° -bolnici na opazovanju. Oz“r ’ vela bo v približno 40 dfl«k'
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan ponoči lekarna Pontoni-Ba8*1 Raštel 27 - tel. 33-49.
KINO
r
v
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od dne 7. do 13. februarja 8 rojstev, 7 primerov smrti, 4 oklici in 5 porok.
Rojstva; Valentin Custrin, Massimo Serani, Alberto Tar-lao, Rita Radeni, Daniele Peron, Carmen Donocovio, Maria Siek, Luciana Ipaviz.
Smrti; 75-letnj poljedelec Giovanni Evangelista Gullai, 68-letna gospodinja Giacomina Stibilj por. Samec, 82-letni poljedelec Giovanni Tuntar, 80-letni upokojenec Giacomo Gobbo, G«5-letni delavec Zanto Zanutel, 79-letna gospodinja Giovanna vd. Martinuzzi, 50-letna gospodinja Benvenuta Pecorari por Marega.
Oklici:	trgovski pomočnik
Vittorio Mosetti in gospodinja Giuseppina Zonch, električar Romano Sosol in gospodinja Kamila Peric, ameriški čast-nijc Leon Milton Dunkin in gospodinja Anna Tutta, poljedelec Franc Primožič in delavka Pavla Obljubek.
Poroke: uradnik dr. Teofil Simčič 'n učiteljica Bojana Skerk, zdravnik Giovanni Franco in gospodinja Flora Gandin, geometer Primo Cre-sta in gospodinja Odilia Gia-von, trgovski pomočnik Gui-do Sivocci in gospodinja Mara Dakskobler, električar Mario Sutteri in delavka Dolores Marvin.
CORSO. 17:	«Kristinine
bežni», L. Parker.
VERDI. 17; «Tihotapci v ^ cau», T. Curtis.
CENTRALE. 17: «Franco& hotapeci), D. Duranti. VlTTORIA. i?:	«Ubežnik
Gvajane#, P. Gail.	1
MODERNO. 17: «Ura vesnj0* ’ M. Morgan in W. Chiari-
S prvo srbsko vstaj0 so se začeli boji in se končali socialistično revolucij0
(Nadaljevanje s 3. strani
same sebe, iz prihodnosti. N ni treba mistificirati pretep sti, da bi obravnavali vPj(J, šanja sedanjosti. Za našo bo, za stopnjo razvoja *e[_jr nje zgodovinske znanosti. ^ ska vstaja ni bila oživl y srednjeveške srbske države’ svojem bistvu je zan'^^ji, srednjega veka in fevdal'* . Na drugi strani pa ne napake, da bi z merili njosti presojali dogodke, nose in ljudi v dobi vstaJ6’.^ Ko obujamo zdaj sP^jr na krvave boje, zmage >n -j tve tistih časov smo P01J o5t na junaštvo in požrtvovaJ „ naših prednikov, kakor ponosni na boj naših
boji so bili zgodovinska ^
n ost za narode Jugoslav1^ bodo zmeraj nujnost, <f»
prišla do izraza s silo n . nega zakona, če bi šlo šo neodvisnost in sV? jaf Toda prav zato, ker se jc jp ral malone vsak rod b°r! vojskovati, je nastala Prl pi' tako močna želja kakof 5 kjer drugod, da odstra p vzroke, ki silijo narode 'f jf-livanje krvi in največ)e a. tve za obrambo njihovih,^-vic do svobode in neodv^ p
sti. V to so usmerjene 1
naše želje, marveč tudi P
■ ,el0v-
devanje in napori vseh "ci-11'
nih ljudi naše skupne 5°v,ijS’ stične domovine Jugosla
V50
SIX) VENSKO PLANINSKO DRUŠTVO VABI ČLANE IN PRIJATELJE NA
[iluiitnhlt! f//cV*
KI BO V SOBOTO 20 FEBRUARJA 1954 V DVOH*^1 «ZLATI PAJEK)! V GORICI, KORZO VERDI
Vabila lahko dobite
v GORICI: urama D. SulU«^
kavarna Bratuž — v PODGORI: zadružna gostilna
v STANDREZU: gostilna Molar — v SOV(JV NJAH: zadruga.
gant
PRIČETEK OB 21. DO 4. ZJUTRAJ.
•rtnik STANISLAV KfcNKO - UKEUNISTVO:	UUCA	MONTECCH1	St	b Ml nad - Telefon ttevlika !i3-B0B In	T	P«St»>
— UPRAVA’ ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od H. do 12.30 10 od 18 • 18	»» Tel.
. »»lasov: Za vsak <mn vtit.ie v »irlnl I stolpca trgovski 60 _ flnanCno_ upravni 100	^RJ	“	^."^1 ‘Ti*! J
Odgovorni urednik predal 802
S?	Ve*«««.	MI	Te'	^	-	Rokooisi	ne	n*	vračajo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. JugoslavlJ?; Izvod 10, nieseCno »v Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž, zaloiba nije, Ljubljana. Strltarleva 3-I„ tel. 2l-9-.<8 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska u.