5»>fi'2 rs, k dan zvečer izvzemal nedelje ir* prianlk* ter vel^ pa poiti prejeman «a arstro-o&rske dežele za vse I#o 25 K za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s posiljanjeuiJna dom za vse leto ^IIL za pel lera 12 K, za četrt ieta 6 K, z* en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leto 1|K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Memčilo celo leto 28 K. Za tm druge deiele in Amerik« salo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiHatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostojne petit-vrat« po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole rraiikovatt — Rokopisi se na vračajo. — Uredništvo ta npravnlatvo je v Knafiovih tiUfrii it 5, — Upratntttru naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. £re*3*StTft folelon it. Posamezno itOTfk* P« M i. Upravniitva telefon št 85. „SiiMrkn" na đelu. (Dopis z Dunaja). Nakup raznih slovenskih posestev v zadnjem času nam priča, da »Siidmarka« neumorno deluje, priča nam pa tudi, da razpolaga z mnogo-brojnimi sredstvi — v našo pogubo. Posebno v zadnjem rasu je začela delovati z novimi, pomlajenimi močmi in ne le v slovenskih pokrajinah, ampak tudi med Nemci se je započo-lo novo agitatorično delo. Med javnim in zasebnim nradništvom je dobilo mnogo zaupnih mož, ki pridno delujejo med svojimi prijatelji in znanci za družbene namene. V vsakem uradu v Gradcu in na Dunaju dobiš navdušene mlade može, ki vabijo dosedaj mirne Nemce v »Siid-markin« krog — in priznati moramo: z velikim uspehom. Pa tudi v dunajski okolici je začela delovati »Siidmarka« z novim navalom. Prireja pridno shode, pri katerih sodelujejo razna pevska in telovadna društva; kot zastopnica »Siidmarke« pa poroča — Ljubljančanka, ga. Lina Kreuter-Galetova in govori »o neinštvu na Kranjskem in Primorskem«. No, Ljubljančan je to damo dobro poznate in tudi njeno nemškutarsko nestrpnost. Nima pa se dovolj, da je pomagala v Ljubljani In na Kranjskem navdušiti za »Siid-marko«, ne, tudi »v daljnem svetu« toži milo »o zatiranem nemštvu na Kranjskem«, dasi vsi dobro vemo, kako kiasno stališče imajo ravno ti »Nemci« pod patronanco barona Sclnvarza. Pred enim tednom smo imeli priliko, čuti go. Lino na shodu v Perchtoldsdorfu, kjer je za vstopnino 40 vinarjev prodajala poslušnim zborovalcem svojo žalostno modrost. Ker je dunajska okolica vse prej nego nemško - nacionalna, poskusila je v ponedeljek v Hinter-briihlu, v torek, 5 t. in. pa v Mod-lingu s j) r o s t o vstopnino. Človek, ki so mu razmere znane, bi imel res usmiljenje s temi »ubogimi kranjskimi in primorskimi zati-ranei — Nemci«. Šol jim Slovenci ne privoščimo, zemljišča jim odkupujemo, materinske besede jim ne pustimo govoriti in — oviramo graditi »nemški most do Adrije«. In kakor mi, so tudi Italijani, ki so ji pa le bolj po godu, saj jih druži ena misel — ugonobiti Slovence. Kako »hudo« se pa godi Nemcem, priča dejstvo, da so se celo Kočevci le vsled šol za-mogli ohraniti, dalje nemško šolstvo ljubljansko (pa ne od »Schulverei- na« vzdrževano), prodiranje nem-Štva na Gorenjskem, nebroj nemških šol na Primorskem, kjer je import nemških profesorjev in uradnikov na dnevnem redu. Nekaj pa nam je povedala ga. Kreuter-Galetova, kar si zapišimo za ušesa. Zastopnica »Siidmarke« upa, da bo nemški most do Adrije le dograjen. Upa to, ker si na Primorskem leže Slovenci in Italijani v laseh in pa od — razdora med Slovenci. »Slovencev se nam ni potreba toliko bati kot Italijanov, ki imajo moralno in gmotno podporo v soln-čni Italiji. Slovenec je imel že od nekdaj za nas Germane dobro lastnost, da se je rad pravdal in kregal. In kot prejšnji zarod je tudi sedanji. Nebroj strank in strančic malo številnega naroda cepi njegove moči in dovaja raznovrstne stranke do kompromisov z Nemci. Nam zamore biti to prav — Kranjska še ni izgubljena. Vendar je treba še mnogo delati itd.« Tako ga. Kreuter-Galetova! Kaj pa porečete vi k temu slovenski rodoljubi, voditelji, rojaki? Kdaj se že začne brezobziren odpor proti nemškemu navalu, kdaj se začne z delom, enakim onim »Siidmarke«? In ve, slovenske žene, koliko vas je za vaš narod tako požrtvovalno navdušenih kot nemškutarica Kreuter-Galetova za »Siidmarko« in njene smotre • Jezikovni konflikt na Češkem. P r aga, 14 maja. Poštni ravnatelj za Češko Šafafik, je izdal za vse poštne uslužbence ostro naredbo, v kateri jim prepoveduje, v službenem občevanju se posluževati češkega jezika ter pisati na pisma in poštne pošiljatve službene opazke v češkem jeziku. — Slovanska korespondenca poroča, da je vse odredbe glede pošt, zaradi česar se bore zadnje čase češki poslanci, izdal edinole trgovinski minister dr. Fiedler. Boji za svobodo vseučilišč. Inom ost, 14. maja. Rektor Scala je govoril zbranemu svobodomiselnemu dijaštvu, da so senati vseh vseučilišč sklenili obljubo, da bodo vsi profesorji v bodoče kot en mož nastopili za to, da se nobenemu profesorju na vseueilisčnih tleh ne bodo delale ovire v njegovem verskem, političnem ali znanstvenem prepričanju. S to i^avo so se dijaki popolnoma zadovoljili in s tem je tudi dijaški štrajk končan. P r aga, 14. maja. Svobodomiselni češki in nemški visokošolci so imeli danes skupno zborovanje, h kateremu je poslal profesor Masa-ryk sledečo brzojavko: »Z veseljem sem pozdravil gihafetje dijašiva na avstrijskih visokih iilah ter izrekam vsem svoje sini pat i jeđStrajk smatram za čisto taktično vprašanje. Mislite na stopnjevanje vašega odpora proti sovražnikom znanosti in svobode. Narodnost brez svobode ni nič, kakor tudi svoboda brez narodnosti ne.« Nemški strahovi. Praga, 14. maja. Nemško časopisje si je izmislilo novo hujskanje proti nameravanemu vseslovan-skeinu kongresu v Petrogradu, češ, da se kongres priredi kot demonstracija proti obisku nemških zveznih vladarjev na Dunaju. Na ta način baje hočejo prireditelji tudi izravnati nasprotstva v političnih zahtevah med Rusi, Poljaki in Malorusi. — Strah ima pač velike oči. Nova vladna stranka na Ogrskem. Budi m p e š t a , 14. maja. Načrt za novo stranko je prvi predložil vladarju minister K o s s u t h , vendar se vladar o stvari ni pogajal s Kossuthom, temuč z ministrskim predsednikom dr. W e k e r 1 e j e m , ki je prišel zaradi tega večkrat k cesarju na Dunaj. Cesar je izjavil, da smatra Kossuthovo idejo za dragoceno, in ako se stvar posreči, bi bil zelo pomirjen, ker bi potem zapustil svoje dežele v urejenih razmerah svojemu nasledniku. Dunaj, 14. maja. Cesar je sprejel včeraj ministra grofa Z i -eh y j a v privatni avdijenci, da mu je poročaj o pogajanjih zaradi nove vladne stranke na Ogrskem. Cesar se je pokazal novi kombinaciji naklonjenega. Jutri se vrši v tej stvari v Budimpešti ministrski svet. Nova stranka se bo najbrže imenovala »Ogrska narodna stranka«, ki opusti vse tendence na neodvisne programe iz leta 1848. in 1867. Proračunska debata v ogrskem državnem zboru in Hrvatje. Budimpešta, 14. maja. Poslanec Nagy je v svojem govoru pripravljal preosnovani neodvisni stranki pot, da postane popolnoma vladna stranka. Govornik je rekel, da ima neodvisna stranka dandanes popolnoma drugačne dolžnosti, kakor jih je imela takrat, ko je še bila majhna manjšina. Stranka mora opustiti, zastopati z visokodonečimi frazami nedosegljive zahteve. Predvsem se ne sme pozabiti, da je štiri-stoletna zmota, da so stremljenja ina-džarov za svobodo naperjena proti kralju. Bilo bi hudodelstvo razglašati, da politika 1848. leta izključuje* zvestobo za kralja; nasprotno: svobodna Ogrska se more razvijati le v znamenju kraljevske vdanosti. — Potem je bilo v podrobni razpravi sprejetih več poglavij proračuna. Pri proračunu za hrvaško ministrstvo je poslanec Supilo zelo ostro napadel ministra J o s i p o v i c h a , ki noče odstopiti, dasi je v nasprot-stvu s celim hrvaškim saborom. — Minister Josipovich se je branil v daljšem govoru. Rekel je, da se od nikogar, ki je v javni službi, ne more zahtevati, da bi urejeval svoje stališče po razmerah, temuč po tem, kar smatra po svojem prepričanju kot najboljše za svoj narod. Minister smatra za svojo nalogo, da v razmerju med Ogrsko in Hrvaško varuje (?) v zakonu zajamčene pravice Hrvaški. Na Ogrskem nimajo (?) namena, da bi kratili Hrvaški njene pravice. Oba naroda sta politično in gospodarsko navezana drug na drugega. Pravice hrvaškega jezika so zajamčene (?). Ogrska zakonodaja je zavzela v jezikovnem vprašanja na Hrvaškem tako stališče, ki nele ne zasluži graje, temuč celo priznanje (!). Stremiti je treba za tem, da se na Hrvaškem sinu zadnjega kmeta nudi prilika, doseči v okvirju skupnosti najvišje službe. To pa je le mogoče, ako se Hrvatom nudi prilika, da se priuče — madžarskega jezika, brez katerega ne morejo priti do veljave (?). To ni madžarizacija. (Temu madžarskemu izbruhu so Madžari burno ploskali, a hrvaški poslanci bodo s svojim izdajalskim ministrom obračunali že na drugem mestu). Seveda je bil po takem kleče-plastvu sprejet proračun za hrvaško ministrstvo. Večina hrvaških poslancev je že včeraj zapustila Budimpešto, ker se po včerajšnjem govoru dr. Popovića zdi Hrvatom odveč, iz taktičnih vzrokov eelo za škodljivo, da bi se še nadalje udeleževali proračunske debate. Država, ki noče ustave. B e r o 1 i n , 14. maja. Kakor znano, je vlada v Meklenburgu-Šve-rinu predložila svojemu parlamentu ustavo, toda sedaj so sklenile liberalne stranke in takozvani vitezi, da ne sprejmo ustave brez nadaljnih konservativnih jamstev. S tem je ustava za to državico že pokopana. Punt v Afganistanu. P e t r o g r a d , 14. maja. Širi se vest, da je afganistanski emir Ha-bit-Ulah umorjen, a na prestol je prišel njegov brat, ki je hud nasprotnik Anglije, vsled česar je prav lahko mogoče, da Anglija zasede del Afganistana . Dnevne vesti V Ljubljani, 15 maja. — Nemška nevednost. Nemci so naši najbližji sosedje. Mnogo se jih je tudi vtihotapilo v našo hišo in tu bi radi igrali vlogo ježa ter Slovence iz lastnega doma izpodrinili. Človek bi mislil, da so taki ljudje vsaj nekoliko poučeni o naših razmerah. Toda ne. Graška nacionalna dnevnika, ki dan na dan na vse načine za-sramujeta Slovence, sta o slovenskih stvareh uprav botentotsko nevedna. Palma prvenstva gre »Grazer Tag-blattu«. Ta list je vobče slab, a o slovenskih stvareh pisari take urnebesne gorostasnosti, kakor jih zamore zgrešiti samo očiten idijot. »Grazer Tagblatt« se najraje bavi z denunci-jantstvom. To je Nemcem že tako v krvi. To spada med najbolj razvite nemške lastnosti, vsled katerih so Nemci prišli tako daleč, da jih nikjer na svetu ne trpe. Nemce sovražijo po vsem svetu. Denuncijantstvo »Grazer Tagblatta« je vztrajno in dosledno, a kaj ko je »Grazer Tagblatt« tako grozno neveden in neumen. Tako je včeraj priobčil članek »Vom siid-lichen Panslavismus«. Kaj tako kre-tinskega že dolgo nismo čitali. Vsaka beseda je neumna, kar pa seveda Nemcev nič ne ženira. Saj jim tudi ni na tem, da bi pisali resnico. Njim se le gre za ovajanje, denunciranje in obrekovanje. V ta namen si ti ljudje, ki so notorični veleizdajalci, radi ogrnejo tudi patrijotični plašč in postanejo za kak dan tako črno-ru-meni ,da kar brenče. Slovenci smo pa tako dobrodušni in usmiljeni, da tem obrekovalcem s svojimi žulji polnimo žepe. LISTEK. Prešernova gora. (Spisal Ivan Lazohrib). (Konec.) Vsi oduševljeni od prekrasnega razgleda so se potem vrnili na prijazno trato pred »Cofiščem«, kjer se je med tem nabralo lepo število izletnikov iz prijaznega Kranja, ki so se pridružili pevcem čitalniškega pevskega zbora, ki so ta dan pohiteli skupno na Šmarjetno goro. In skoro je zaorila iz mladih in čilih grl kraju primerna pesem: »Slovenski svet, Ti si krasan, Ti poln nebeške si milote . . .« Prekrasni razgled in ubrano petje navdušila sta našega Jakoba Do-Hnarja in mu udihnila božanstveno misel. Vstal je, potrkal z noži čem ob kozarec in spregovoril: »Bratje Slovenci! Pred Vami se razprostira najlepši del naše, z naravnimi lepotami tako bogato obdarjene slovenske zemlje. Tik pred Vami se kakor biser v Prelestnem nakitu blešči gorenjska metropola, prijazni Kranj. V tem prijaznem mestecu je pa živel in deloval naš nesmrtni dr. France Prešeren. Skromna spominska plošča nam kaže ono skromno hišo, v kateri jc zatisml svoje trudne oči prvak naših pesnikov. Malo nad mestecem pa opažate prijazno pokopališče. Na tem pokopališču najdete gomilo, ki krije zemske ostanke našega Prešerna. Spomenik iz rdečega inramorja na gomili. Toda že trhli Vam mramor in komaj čitate na spomeniku napis: Ena se Tebi je želja spolnila, V zemlji domači da truplo leži.« In skoro bode zob časa s svojo neizprosno silo raz jedel spomenik našemu pevcu-prvaku. Naša dolžnost je, da iz hvaležnosti postavimo Prešernu drug spomenik na kraju, koder ga je boginja Morana poklicala iz vrst živih. Ta spomenik pa naj ne bode samo velik in vreden našega Prešerna! Ta spomenik naj bode tudi aere perennius, naj kljubuje na vekov veke zobu časa! Z eno besedo: Smarjetna gora naj bode oni veliki in nerazrušni spomenik, ki bode še čez tisoč in tisočletja spominjal naše zanamce, da je v Kranja živel in umrl prvi slovenski pesnik France Prešeren. V slaven in večen spomin našemu pesniku-prvaku izgubi naj Smarjetna gora svoje staro častito ime in odslej nosi še lepše in še častitljivej-še ime: Prešernova gora. Šmarje t na gora! V imenu največjega slovenske ga genija Franceta Prešerna in v imenu nad vse ljubljene prelepe naše slovenske domovine odvzamljem Ti s tem Tvoje staro častito ime in Te kršenjem na novo in lepše ime: Prešernova gora. Slava Prešernu! Živela Prešernova gora.« Grobna tišina je vladala med celim govorom. Vse občinstvo se je tesno združilo okrog govornika. Moški so se odkrili po prvih besedah. Ko je govornik s povzdignjenim glasom izvršil krst, je ostalo par hipov še vse tiho. Potem so pa zaorili iz polnili src navdušeni klici: Slava Prešernu! Živela Prešernova gora! Komaj so pa prenehali ti slovesni klici, že je spontano zadonela vznesena in večnolepa pesem: Luna sije, kladvo bije ure trudne, pozne že ...« Oduševljeni svetega ognja za slovenskega genija, napotili so se izletniki iz »Društva predzadnje besede« s Prešernove gore na kranjsko postajo. Le tam so našli prijatelja Metoda, kropenskega rojaka in podo-barja. Prijatelj Metod je zabaval naše izletnike s svojo izborno razlago skrivnosti zadnjega zakramenta, katerega je upal postati deležen čez kratkih 14 dni. Zakona lačni Metod se je zdel Jakobu Dolinarju vreden, da postane član »Društva predzadnje besede«. Zato mu je takoj odkril veliko važnost in vzvišene smotre »Društva predzadnje besede«, čigar član naj postane takoj, ko si naprta sladko zakonsko breme. Ko je Metod razodel Dolinarju, da ima njegova izvoljenka izborno namazan jeziček, je bil Dolinar iz ljubezni za sveto stvar še bolj vnet za pridobitev Metoda za »Društvo predzadnje besede«. In Dolinar ni metal zaman boba ob steno! Skoro se je namreč prijatelj Metod omehčal in obljubil, da pristopi kot član k društvu takoj, ko bode svela katoliška cerkev podelila pred oltarjem vso oblast nad njim njegovi bodoči boljši polovici. Srčno vesel najnovejšega spreobrnjenca je Jakob Dolinar objel Metoda in ga anticipando sprejel v društvo s svečanimi besedami: »Dureh mich Jakob Dolinar.« O prijatelju Metodu in njegovih srčnih bolečinah kaj več morda ob drugi priliki. Jtara devico. Povest; spisal K. Oblak. (Dalje.) — " ■* V. Velika je bila nesreča, ki je zadela Maroltove in toliko težja je bila, ker je pokojni Marolt svoji ženi in svoji hčeri skrbno prikrival svoje obupno stanje. Lahko pač nista živeli, kajti morali sta dostikrat tudi najpotrebnejše stvari iskati na upanje, a vsaj težkega srca nista imeli in morečih skrbi nista poznali. Zdaj so planili na njiju vsi upniki pokojnega Marolta s trdimi, sirovimi besedami so zahtevali plačila. Stric Anton je ravnodušno poslušal vse te hude prepire in smehljaje gledal vse te burne prizore, ki jih je gospa Maroltova še dosti srečno prestala, kajti rabila je svoj jezik z žensko brezobzirnostjo, pogum pa ji je dajala njena ošabnost, ki je niti nesreča ni mogla premagati. Prepirala se je resolutno, neustrašno, z nekakim zadovoljstvom. Obsipala je svoje nasprotnike z najbolj neverjetnimi trditvami in žaljenji. V tej trajni nepretrgani vnemi so se ji vtisnile posebno v spomin prav tisto njene trditve, ki so upnike najbolj razjarjale, namreč trditve, da je bil pokojni Marolt poštenjak, da ni nikomur nič dolžan, da je vse plačal, kar je imel plačati in da so ga upni- — Nabirajte prispevke za Trubarjev spomenik! Letos preteče 400 let, odkar se je porodil v Rašiei na Dolenjskem oče slovenske književnosti Primož T r u b a r. Njegove zasluge za slovenski narod in za slovensko književnost so tako velike, da bi se reklo vodo v Savo nositi, ako bi jih hoteli podrobno naštevati, saj pozna te zasluge vsak naobražen Slovenec. Dolžnost slovenskega naroda je, da se spomni svojega velikega dobrotnika ob 4001etnici njegovega rojstva in mu postavi viden spomenik svoje hvaležnosti. V Ljubljani se je pred meseci osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da nabere potrebna sredstva, da bo mogoče Trubarju postaviti sicer skromen, a vendar dostojen spomenik. Osnutek za ta spomenik je napravil mojster Fran Berneker na Dunaju, eden izmed najboljših slovenskih kiparjev, ki si je baš sedaj na razstavi slovenskih umetnikov v Varšavi pridobil največje priznanje. Po tem osnutku bi stal spomenik, izveden iz do-močega mramorjn, približno 10.000 kron. To vsoto nam je treba nabrati. Zato pozivamo rodoljubne Slovence in Slovenke, naj žrtvujejo po svojih močeh in nabirajo prispevke, da postavimo spomenik možu, čigar zasluga je, da imamo Slovenci svoj književni jezik, da smo postali narod kulturen. Naj l>i ne bilo nobenega narodno čutečega Slovenca, nobene zavedne Slovenke, nobenega narodnega društva in denarnega zavoda, ki bi ne žrtvoval svoj ohol v ta plemeniti namen! Vse prispevke je pošiljati blagajniku odbora za Trubarjev spomenik gospodu polkovniku v pokoju M. L u k a n c u pl. S a v e n-burgu v Ljubljani ali pa upravni-štvu »Slovenskega Naroda«, ki bo v listu izkazovalo vse poslane darove. Pozivamo tudi ostale slovenske napredne liste, naj store svojo dolžnost in prieno nabirati prispevke za Trubarjev spomenik! — Slavnost odkritja Trubarjevega spomenika, ki je bila prvotno določena na dan 28. junija t. 1., se je morala preložiti na mesec september, ker ni mogoče, da bi bil spomenik gotov že do konca prihodnjega mesec-!. Z ozirom na to se najbrže odgodi mi jesen tudi kongres slovanskih književnikov in časnikarjev. — Imenovanja pri pošti. Gospodje Anton K o b a 1 . Henrik M i-s 1 e j in Josip L a v r i č so imenovani za poštne praktikante na ljubljanski glavni pošti. — Komisija za skušnje iz pod-kovstva. Za izvedenca pri komisiji za skušnje iz podkovstva v Ljubljani sta za leto 1908. imenovana od deželne vlade deželni veterinarski referent gospod Ivan M u n d a in provi-zorični vodja podkovske šole gospod Adolf Ribnika r. Prvi je določen za predsednika te komisije. Če bi bil zadržan, namestoval ga bo veterinar-ni nadzornik g. Alojzij P avli n. Kot tretji član te komisije fungira podkovski učitelj g. Edvard Sc h legel. — Imenovanje. Vodja dvorne žrebčarne v Lipici pri Trstu g. Josip Hruša je imenovan za ravnatelja dvorne žrebčarne v VI. čin. razredu dvornih uradnikov ad personam. — Celjska »Deutsche VVacht« zadnji čas spet podlo napada slovenske dijake, tudi radi tega, ker pohajajo mestni park, češ, da tistega opu- ki varali in okradli ter ga naposled pognali v smrt. Upniki so kar strmeli nad predrznostjo, s katero jim je gospa Maroltova metala v obraz te gorostasne, od konca clo kraja izmišljene trditve; upniki so kar roke vzdigovali in jih vili ter tulili od onemogle jeze. da morajo kaj takega poslušati in da jih naposled gospa Maroltova še s psovkami podi iz hiše. Lase so si pulili, ti upniki, in ob-letali vse oblastnije, dočini je gospa Maroltova pri vsi svoji nesreči tri-umfirala. Končno je začela gospa Maroltova sama verjeti vse to, kar je trdila pred upniki. Tako se je zagrizla v te misli, da je naposled poskušala še strica Antona prepričati, da je tako in nič drugače. Čemerni, malobesedni, tenmogledi stric Anton se je kar valjal od smeha, ko je to poslušal in naposled doživel treno-tek, ko je gospa Maroltova z obrazom, rdečini od razburjenja, stopila pred njega, dvignila tri prste desne roke in pri vseh svetnikih in svetnicah prisegala, da je imela več tisoč goldinarjev dote, ki jo je izročila šele pred nekaj dnevi možu, da je poplačal vse upnike. Tri dni je trajala ta vojna z upniki in končno so bili res vsi do zadnjega pregnani. Četrti dan ni nihče več potrkal na hišna vrata, in to je tako ugodno vplivalo na gospo Ma-roltovo, da si je zaželela dobre in izdatne večerje. Nedostajanje sredstev za nakup najpotrebnejših stvari — stric Anton je obedoval in večerjal v gostilni in se nič ni zmenil, da živita svakinja in nečakinja od samega krompirja — je pripravilo gospo Marol- stošajo. Za vsako vejico, ki se v tem parku odlomi, delajo odgovorne slov. dijake; raznih barab, ki se tam zlasti po noči klatijo ter počenjajo vsa-kojake orgije, pa poštena »valita« se-ve ne vidi. Po mnenju »vahtarčnih« ljudi bi sploh Slovenec v Celju ne imel česa opraviti. A videli bi, kako bi piskala »vahtarca« pa vsi tisti Celjani, ki še mogoče kaj dajo na bev-skanje tega zakotnega lističa, ako bi Slovenci ne posečali več trgovin in gostilen teh »Nemcev« v Celju. —-Nikar se ne štulite vedno toliko s svojim nemštvom! Pametni Nemci se vam sami že smejejo. Slovenci pa bodo še zmerom hodili po celjskem tlaku, čeravno pravite, da niso »exi-stenzberechtiget«. Bolj ko boste huj-skali proti slovenskemu življu, tem hitreje bode vaše glorije konec! — Deželni odbor štajerski, propagator — tuje obrti! — Piše se nam otl Drave dne 13. maja t. L: Deželni odbor štajerske kronovine križem dežele pa tudi izven nje reklamira kislo vodo iz Rogatca - Slatine po koloriranih lepakih, kjer se med drugim blesti tudi štajerski deželni grb. A ti lepaki, ki ne reprezentujejo bog si ga vedi kolikanj umeteljne finesa, se niso tiskali kje na Štajerskem, recimo v Gradcu, niti sploh v Avstriji, marveč v — inozemstvu, v Noriin-berku. (Kunstanstalt Fritz Schneller & Cpg., \itrnberg) ! Tako naš slavni deželni odbor pospešuje domačo, štajersko obrt!! Stavbe na slovenskem Štajerskem — vide v najnovejšem času: kmetijska šola v Št. Jurju ob južni železnici! — oddaja štajerski deželni odbor nemškim podjetnikom v Gradcu, a tiskarska dela, namenjena v reklamo deželnemu zavodu, pusti izvesti v — Nemčiji. To je vele-nemško, a vsekakor čudno! No, če je ta manira našim Nemcem všeč, dobro; prava pa na vsak način ni: zato smo jo pribili. Mednarodnega šahovskega turnirja v Pragi se udeleži tudi naš rojak gospod ing. M. V i d m a r. Od uredništvo »Svobode« smo prejeli sledeče: Z ozirom na izjavo gospoda Mencingerja v predvčerajšnji številki »Slovenskega Naroda« in »Slovenca« javljamo, da je bila pri vsem tem le pomota. Naš odgovorni urednik je gospod iur. E s t. Tudi ni nihče falsificira] podpis g. Mencingerja na državno pravdni-Štvo, ker je upravni odbor »Svobode« javil le ime in v objavi ni bilo i, i kakršnega podpisa. — »Nade In upi« klerikalcev so torej splavali po vodi. — Nadučitelj na Zidanem mostu je postal Franjo Meško, torej tisti mož, ki se je napram Nemcem, ki delajo rstimungou v laškem okraju, zavezal, da pojde ž njimi čez drn in s trn . . . MeŠkovo imenovanje je prava klrfata vsemu slovenstvu na Spodnjem Štajerskem in kaže eklatantno, kako skrajno se bagatalizira Slovence v zeleni Štajerski. Odbor ova seja „Matice Slovenske11 je bila dne 13. maja t. 1. — Predsednik javi, da bo občni zbor dne 25. maja ob 8. uri zvečer. Zemljevid bo izdelan do sredine avgusta t. 1. Ekscerpiranje Pleteršnikovega slovarja, glavna priprava za izdanje tehniškega slovarja, bo dovršeno do konca oktobra. Pravdo z g. prof. Je senkom radi Knezovih delnic „Narodne tiskarne11 je „Matica" v drugi tovo do tega, da je začela misliti na prihodnjost. Zdelo se ji je mi.ipri-pravneje, da ji stric Anton prepusti hišo, kakor jo je prepuščal svojemu bratu in da naloži za Paniko primerno glavnico. »Razvajeni nisva prav nič,« je razlagala gospa Maroltova svojemu svaku. »S kakimi 600 goldinarji na leto bi prav dobro izhajali, no, in če se Panika omoži, bo že celo lahko. Kakih deset do petnajst tisoč naložite zanjo in vse bo v redu.« Stricu Antonu je kar sapa zastajala. Tako ga je to razljutilo, da se še prepirati ni mogel., »Kaj, samo deset ali petnajst ii-sač rabita in hišo,« je končno s porogljivo vdanostjo vprašal. »I, kako pa bodeta živeli? Znani sta z vso gospodo in družabne dolžnosti imata. S petnajstimi tisoči pa res ne bo mogoče izhajati.« »Posebno lahko pač ne bo,« je menila gospa Maroltova, »a za silo že pojde. Sicer pa mislim, da se Panika itak kmalu omoži.« Počasi je vstal stric Anton s svojega sedeža. Zamahnil je nekajkrat z desno roko po zraku, kakor bi se hotel prepričati, če dobro funkcijo-nira, in parkrat zajel sapo — potem pa se je iz njegovih ust vsula na gospo Maroltovo taka ploha, da je Fa-nika zbežala v klet in je onemela v besednih vojskah še nikdar premagana gospa Maroltova, ki je še čez leta priznavala, da je najhujša huda ura v primeri s tem prizorom predstava za razveseljevanje dojenčkov. (Dalje prihodnjič.) instanci izgubila, a je sprejela ponujeno ji poravnavo; g prof. Jesenko prepušča „Matioi" tošno svoto 1100 kron ter plača svoje stroške. Sprejme se nekaj rokopisov, drugim se določijo ooenjevatelji. Na podlagi došiih ofertov se določijo tiskarne za tisk publikaoij, za katere je bil razpisan natečaj ; za eno knjigo se naknadno razpiše natečaj. Za tekoče leto je plačalo članarino že 781 članov, na novo jih je pristopilo 81 in en ustanovnik. Umrla je v Dolenji vasi pri Ribnici gospa Marija ZbaŠnik, mati gosp. dr. Franoa Zbafinika, deželnega svetnika in slovenskega pisatelja v Ljubljani. Pokopana bo na pokopališču pri Sv. Petru v Prigorioi. Iskreno sožalje! Slovensko akadcmlćno društvo , Slovenija" na Duna|n ima svoj L redni občni zbor v letnem tečaju dne 16. t. m. ob pol 8 zvečer v restavraciji nMattalonyu I Landes-gerichtstrasse z običajnim sporedom. Veselični odsek „Društva odvetniških In notarskih uradnikov za Kranjsko1' priredi v nedeljo dna 17. t. m. za slučaj ugodnega vremena izlet na Šmarno goro. Odhod ob 9. dop. z vlakom do Medvod. Prijatelji društva so seveda dobrodošli! Narodni tabor bo dne 12 julija na Vranskem. Skliče ga „Podružnica sv. Cirila in Metoda". Tabora se udeleže — kolikor nam je dosedaj znano — vsa telovadna in pevska društva ter požarne brambe iz cele Savinske doline, pa tudi s sosednega Kranjskega. Nastopilo bo tudi več govornikov. Prostovoljno gasilno društvo ▼ Ilirski Bistrici ima svoj občni zbor dne 17. t. m. v prostorih hotela Tomšič. Prostovoljno službujoči podčastniki tukajšnje garnizije prirede v soboto, dne 16. t. m. v nMe-ščanski pivarni" (prej Hafner), Sv. Petra cesta, družinski večer, spojen z vojaškim koncertom. Začetek ob 8. Vstop prost. Prijatelji in znanci dobro došli! Iz Zagorja ob Savi. Odbor ^Narodnega bralnega društva", Zagorju se je sledeče konstituiral: predsednik gosp. dr. T. Z a r n i k , podpredsednik g. J. Levstik, tajnik g. B i r o 11 a , blagajnik g. J. T a u f e r , knjižničar g. J Stepi š n i k, odbornika g F. Kozjak in g. M. P e 1 k o. Obenem je sklenil odbor izreči nSL Posojilnici" v Zagorju za darovano svoto 100 K za nabavo novih knjih najtoplejšo zahvalo. Srebrno poroko obhaja danes dne 15 t m. gospod deželni svetnik Ivan Nosan v Vipavi. Poštni ur e d Banj a loka na Kranjskem imenoval se bo počenši s 15. majem t. 1. „Nova Sela na Kr anjskem". Ustanovljenje brzojavne slu-*be na c. kr. poštnem uradu Grosuplje Dne 10 maja t. 1. uvedla se je na c. kr. poštnem uradu Grosuplje v političnem okraju Ljubljana brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom. Vozni red posebnega vlaka V Bohinj je železniška direkcija sledeče uredila: Tja: Odhod: Ljubljana ob 5 uri 47 min. zjutraj, Škofja Loka ob 6 uri 24 min., Kranj ob 6]uri36 min., Radovljica ob7u. 14min., Boh. Bistrica, prih. ob 9 uri 6 min. dop. Nazaj: prihod: Ljubljana ob 1 uri 13 min. ponoči, Škofja Loka ob 12 uri 33 min., Kranj ob 12 uri 18 min,Radovljica ob 11 uri 42 min., Boh. Bistrica, odhod ob 10 uri 17 min. zvečer. Planinski Janez ima že popolnoma popravljen koš ter se popelje s posebnim vlakom 17. maja ob 6. uri zjutraj — nazaj v planinski raj — v Bohinjsko Bistrioo. Nastanil se bo sredi pota od kolodvora do izvira Savice poleg Jelerjeve gostilne ob jezeru. S seboj prinese dobro naložen koš z gorkimi klobasicami in najraz-novrstnišimi jestvinami. Izletnikom, ki se peljejo s posebnim vlakom v Bohinjsko Bistrico, se priporoča, naj si nabavijo izkaznice vsaj do sobote opoldne, da bode mogoče pripraviti zadostno število železniških voz. Izletniki v Bohinj niso primorani se udeležiti banketa v hotelu „Triglav". Banket je le skupno kosilo, ki se ga udeleži, kdor se hoče ne pa ciicijeien banket. Posebni vlak je privatna priredba radi komoditete izletnikov, da se lahko dlje časa v Bohinju mude in jim ni treba prestopati in Čakati na Jesenicah. Po dohodu vlaka v Bohinjsko Bistrioo gre lahko vsakdo, kamor mu ljubo. Vinska pokušaja v tukajšnji deželni vinski kleti je bila snoči kot zadnja v tej sezoni zopet mnogobrojno obiskana. Sklenilo se je tudi par kupčij z zunanjimi kupoi. Tretji izkaz povodom proslave cesarjevega vladarskega jubileja v smislu cesarjevega izreka „Za otroke" do 11. maja za Elizabetno otroško bolnico došiih daril: G. Gustav Eger, Železniki, 50 K; g. E. Guttmann, 4 krone; g. dr. Jos. Sajovic, 10 K; g. Giloert Fuchs, grajščak v Kokri, 50 kron; ga. Karolina Schirfer, 4 K; g. Josipina Gnesda. 5 K; g. Karel Pla-ninšek, 5K; g. Albert Sobaffar, 6 K; ga. Ana Staudacher, 5 K; g. Josipina baronica Baillou, Zgornja Šiška, 10 K; g. Karel Jelovšek, tovarnar, Vrhnika, 5 K; g. dr. Henrik Svoboda, 2 K; g. Ivan Vončina, magi-stratni ravnatelj, 5 K; ga. Julija Čer-nivec, ravnateljeva soproga, 5 K; prino Herman Schonborn -Walden-burg, Šneperk pri Starem trgu, 200 K; g. Ivan Murni k, 20 K; gosp. plem. Novak, c. kr. major, 5 K; g. Fran baron Laz ar in i, c. kr. okrajni komisar, 3 K; g. Ludovik Lederhas, c. kr. profesor, 3 K; g. Makso PleterŠ-nik 5 K; gdč. Matilda Hrovatin, 2 K; g. dr. Karel baron Born, Tržič, 20 K; g. Hugon pl. Noot, vele-industrijalec, Dunaj, 50 K; gdč. Josipina Schonta 3 K; g. dvorni svetnik dr. Jos. pl. RačiČ, 10 K; delni • ško društvo tovarn za jeklo, Bela peč, 100 K; g. Makso Jermann, zasebnik, 10 K; ga. Lujiza in gdč. Marija Luckmann, 50 K; g. Luitgarda Zeschko, 20 K; g. Alojzij D zimski, 2 K; g. Karel Kulavics, o. kr. de-želnovladni svetnik, 5 K; g. Avgust Jesenko. 3 K; slavna jezuitska rezidenca, 5 K; g. prof dr. Alfred pl. Valenta, 20 K; ga. Terezina Mosche, 10 K; g. in gospa deželnovladni svetnik Viljem Haas, 15 K; g. dr. Friderik Mathias, vladni tajnik, 5 K; ga. Matilda Seemann, 5 K; g. dr. Fran Zupane, c. kr. deželnovladni svetnik, 20 K; ga. Marija Kunčič, 20 K; ga. Roza Kavčič, predsednikova soproga, Novo mesto, 20 K; g Anton Forster, 5 K; g lekarnar Gabrijel Piccoli z določbo, da se ena bolniška postelja imenuje v spomin na njegovo umrlo soprogo nFranči*ka Piccoli", 500 K; g. in gospa dr. Jos. Kosler, 100 K; gdč. Amalija, Leopoi-dina in Marija Schulz, 5 K; ga. Marija Kirchschlager, 5 K. Skupaj 1412 K. Prištevši zadnjič izkazanih 4908 K 50 v, torej 6320 K 50. v. 10 000 kron škode je napravil velikanski požar, ki je v soboto divjal v Tihaboju na Dolenjskem. Pogorelci so: Franc Bevc, Anton Bradnik, Anton Jerič, Martin Bevc, Anton Baje, Anton Komat, Franc Meserko, Ivan Žitnik, Josip Potrebuješ, Jožefa Hribar in Frančiška Komat. Zavarovalnina znaša le 11 400 K. Pogorelci so nujno potrebni podpore. Postaja Št Peter na Krasu se poveča in bo 30. t. m. političen obhod zaradi tega. Državna subvencija. Mlekarska zadruga v Šmarci pri Kamniku je dobila 1000 K državne podpore za pokritje gradbenih stroškov. V konkurz je prišel v Ptuju trgovec Makso Wegschaider. Umrla je v Poljici pri Spbtu 76letna čestita hrvaška žena Lucija Ivanišević, mati državnega poslanca Frana Iraniševića. Ta kakor bratje Marko, Matej, Anton in Filip (zadnji v Trstu) so vsi ugledni rodoljubi. Umrl je v Ljubnem bivši deželni poslanec in župan odvetnik dr. Ig. Buchmuller. Pred upravnim sodiščem bo v sredo, dne 20. t. m. ustna razprava o pritožbi Tomaža Pavšlarja in Vinka Majdiča zaradi znane vodn-^pravne zadeve. Jubilejne znamke po deset vinarjev pridejo koncem tega meseca iz prometa. Vzrok je ta, da se na teh znamkah da zbrisati poštni pečat. Obrtna vest. Gosp. Iv. Sršen v Radomljah pri Kamniku je dobil koncesijo za izvrševanje zidarske obrti. Prememba posesti. Glavno tobačno trafiko v Novem mestu je kupila soproga gozdarskega nadzorni-škega komisarja v pokoju g- Gustava G u z elj a Nesreča vsled neprevidnosti. 121etni Frano Čepar v Prošeku je našel lovsko patrono in tolkel s kamenjem po nji. da se je sprožila. Pri tem je dobil fant tako hude poškodbe po obeh rokah, da je moral v tržaško bolnišnico. Štiri prste je odtrgal stroj 5-letnemu K. Stepančiču v Temnici na Goriškem. Aretirali SO v Gorici 251etno Katarino Sedej iz Idrije ter jo peljali v Gradec, ker jo iŠČe on-dotno sodišče zaradi tatvine. Policija V Mariboru se je pomnožila z — dijaki. Ti hodijo ponoči po mestnem parku s svetilnico in kjer dobe na klopi ljubavni par, mu posvetijo pod nos. Naleteli so že na razne zanimivosti in razočaranja. Samomor starca. V Mariboru se je ustrelil 721etni Tomaž Sohon-wiese iz Varaždina, ker se je življenja naveličal. Prileti ponarejale! denarja. V Oseku na Hrvaškem so zaprli strojnika valjčnega mlina Kraus Teodorja Hir tenr eiterj a, njegovo ženo in dva druga Človeka, ker so izdelovali kronski in petkronski denar. Glavni krivec je strojnik, čigar žena je živela silno potratno, kar je obudilo sum, da izmetavani denar ni po pošteni poti zaslužen Zaprli SO v Ptuju 20letno Marijo Mlakar iz Brega pri Ptuju zaradi tatvine. Utonil je v Dravi pri Malečniku občine St Peter pri Mariboru 131etni dijak Frano Sommer, ko se je šel kopat. Poskusen samomor. V mariborskem policijskem zaporu se je skušala zadnji četrtek obesiti 16letna Adela Neubauer iz Kamnioe pri Mariboru. Neubauer je spala v neki gostini na Koroški cesti v Mariboru in tam ukradla natakarici zlat prstan, na kar so jo zaprli. V zaporu se je skušala obesiti na križe k oknu, a jo je paznik še o pravem času re-šd. Neubauer je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine. Sedaj leži v bolnišnici. Poneveril je v Trstu 311etni trgovski uradnik Just Z a v a g n a svojemu šefa Josipu Opeki 480 K. Zaprli so ga Mrtvega so našli p. d. Ašana iz Vogel na Koroškem. Sedel je v gozdu, v vratu je imel pa globoko rano. Sodi se, da se je zvršilo hudodelstvo, ker so krvavi sledovi iz njive, kjer je AŠan čez dan delal do kraja, kjer so ga našli. — Kakor so poroda danes, se je Ašan sam usmrtil Z doma je vzel kuhinjski nož, s katerim si je na njivi zadal globoko rano v vrat, potem pa se je sam zavlekel v bližnji gozd, kjer so mu opešale moči vsled premnoge izgube krvi. Nesreča s smrtnim izidom. Blizu Dul je pri gradnji železniške proge Trebnje - Mirna peč padla na 50 letnega delavca Leopolda Pusta plast zemlje, da se je zgrudil na relso tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. V glavo je dobil veliko rano, eno uho pa je mu bilo odtrgano. Doma je Pust iz Gornjega Globo dola občine Mirna peč in je delal samo tri dni pri gradnji železniške proge. Bolno kravo je kupil v Rado-hovi vasi neki mesar z dežele in sicer že tako oslabelo, da jo je moral z vozom odpeljati. PriŠedši do dolenjske mitnice, so opazili, da je krava že poginila, nakar so poklicali konjaČa, ki jo je odpeljal s seboj Aretacije radi sokrivde vlomov s tihim svedrom. V Zadru so zaprli Ludvika Kavčiča, Josipa Arzona ter Karla in Franca Korena, ki so na sumu, da so izvršili več vlomov s tihim svedrom v L j u b -ljani in Zadru. Včeraj so zaprli v Trstu še očeta ia mater Korenov, o katerih sumijo, da sta tudi zapletena v te vlome ter v druge, ki so se dogodili v Trstu. Za ranami le umrl v Zagrebu pekovski pomočnik Franc Kraljic, o katerem smo poroČab, da je streljal na ljubico Milko Krsnik in potem še na sebe. Tudi dekle najbrž ne ostane pri življenju Hrvaška tiskarna v Trstu. Kakor se poroča iz Trsta, se je tam uvedla akcija za ustanovitev lastne hrvaške tiskarne, ki bi se je posluževala hrvaška društva in hrvaški trgovci. Misli se sčasoma v tej tiskarni tiskati trgovski tednik (najbrž „Trža-ški Lioydu). Tudi se dela nato, da bi „Naša Slogau v Pulju izhajala po trikrat na teden v povečanem obsegu. Zastrupil se je v Trstu 401etni vratar Ivan Višin s kar belo vo kislino. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Pod vlak se je vrgel pri Mi« ramarju v Trstu 331etui Čevljar Ivan Frančič z Ogrskega. Vozovi so mu odtrgali desno nogo in desno roko. čez par ur je umrl nesrečnik v bolnišnici. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve. Zastrupiti se je hotela v T s u 241etna Josipina PlaninŠček iz Gorice, a so jo še rešili pri življenju, vendar ni dosti upanja, da bi ozdravela. Vzrok samomora nesrečna ljubezen. Poskusen samomor. V Trstu je 251etna dnmarica Ana Nadaja pila strup, a ne bo umrla zaradi tega, ker ji je prišel zdravnik pravočasno na pomoč. — Škropljenje po mestu. Uradno se nam poroča, da se mestne uprave trudijo priti v okom neznosnemu prahu po mestnih ulioah. Toda izredna vročina in silni veter, ki brzo suši gladine cest, sta to pomlad došla tako nepričakovano, da ni bilo mogoče v par dneh dobiti dovolj iz-vežbanih ljudi" za vse škropilne vozove. Šele polagoma se je oglasilo toliko škropileev, da se sedaj škropi s Šestimi vozički, medtem, ko so bili prvotno le trije vozički v akciji. V kratkem bo mogoče škropiti z vsemi desetimi vozički, če se oglasijo potrebni delavci in če bode vodovod mogel dodajati do\o'j vode. Tu p« je na si. občinstvu, ki se je že lansko leto povodom nedostajanja vode svarilo, da naj nikari brezvestno ne trati z vodo, ker bi sicer postalo škropljenje cest nemogoče, dokler ne bode položena nova vodovodna cev, ki se sedaj polaga iz Kleč v mesto. Pri obstoječem vročem in silno ve-ternem vremenu pa tudi izdatno Škropljenje ne odpravi prahu, ker se ceste tekom ene ure zopet posule. Saje 80 80 vnele suoči v dimniku Večajeve hiše v Velikem sfcra-donu. Oddelek gasilnega in reševalnega društva se je takoj odpeljal na lice mesta, a ni stopil v akcijo, ker so ogenj že preje pogasili. Sirov premogar. Te dni je prišel v neki izkuh na Mestnem trgu zelo vinjen premogar, ki je začel po lokalu vpiti in razbijati okna, ter ni preje miroval, da ga je policija odvedla v „špehovko". Izgubljene in najdene redi. Delavka tobačne tovarne Ivana Uibej je izgubila srebrno žensko uro z dvema kronama in kratko pozlačeno verižico z obeskom ključek in ključavnica. — Hišna posestnica Josipa Osole-je izgubila koverto tvrdke Šumi v kateri je bilo šest bankovcev a 10 K. — Našel je m. pol. stražnik Simon Verhunc staro denarnico z malo vsoto denarja. — Delavec cestne električne železnice Ivan Dren je našel srebrn obesek s sliko. — Uršula Sasermanova, kuharioa, je izgubila crno denarnico v kateri je bilo nekaj čez 20 K denarja. — Neka gospodična je izgubila rdečo denarnico, v kateri je imela 14 K denarja. Gostilna pri „Kamnarju" (Ca- tič) na Zaloški cesti se otvori jutri v soboto. Seznam vseh do 31. decembra 1907 vpisanih patentov. Predsedstvo c. kr. patentnega urada naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je abecedni seznam vseh do 31. decembra 1907 v pa-tantni register vpisanih patentov izšel in je dobiti v knjigarni Leh-mann & AVentzel (Paul Krebs) na Dunaju I. Kiirntnerstrasse 30 za ceno 1 K 50 v. Našla se je predvčerajšnjim v mestu torbica z majhno vsoto denarja, ključ in robec. Dobi se v Komen-skega ulicah št. 26 II. nadstropje pri gospe Zupan. Našla se je srebrna damska ura z dolgo srebrno verižico na Starem trgu. Dobi se na Starem trgu št. 19. „Društvena godba ljubljanska15 koncertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 5,6, 7., 8. in 9. zvečer. Črnuče v Ogcju Danes popo-ludne je nastal na Črnučah velik ogenj. Podrobnosti nam še niso znane. Drobne novice. — Nove puške. Vojna uprava dela sedaj poskuse z novo avtomatično repetirko, ki jo je konstruirala avstrijska tovarna. Puška ima kaliber 6.5 mm ter je težka le 4.4 kg. — Podkupljivi občinski svetniki. Član budimpeštanksega mestnega zastopa in poslanec Šandor je sedaj v odboru ponovil svojo obdolži-tev, da obstoja med občinskimi svet-jiiki že desetletja običaj, da se dajo 3»odkupiti. Pozval je odbornike, naj fira toži, kdor se čuti prizadetega, nakar bo nastopil z dokazom resnice. — Dr. Weiskirchner je dobil lanski kronski red III. razreda kot magistratni ravnatelj in ne kot predsednik državnega zbora; zato pa se je z vrnitvijo reda vsekakor prenaglil. Ker je župan dr. Lueger dobil isti red I. razreda, podžupan dr. Neu-mayer II. reda, ni mogel nemški ce-sar magistratnemn uslužbencu podeliti višjega reda kakor podžupanu. —Krematorij v Monakovem je sklenil napraviti ondotni magistrat. — Rodbinska drama. Na Dunaju je ustrelil krojaški pomočnik Kit-tinger svoja dva sinova in sebe. Oče že umrl, sinova pa se še borita s smrtjo. Rožne stvori. * Koliko piva se je zvarilo v Avstriji leta 1607.? Preteklo leto se je produciralo v Avstriji 20,711.621 hI piva, torej za 729.669 hI ali za 3.65% več nego leta 1906. Pri tem zvišanju produkcije so udeležene od dežel, ki največ piva zvarijo, sledeče: Nižja Avstrija s 7.88%, Štajersko s 6.70%, Moravsko s 5.04%, Češko z 2.23% in Gornja Avstrija z 0.08%. V celi monarhiji se je zvarilo leta 1907. 22,594.000 hI, torej za 923.588 lil več nego prejšnje leto. Uvoz je bil za 2216 hI večji, izvoz pa za 30.169 hI manjši. V obeh državnih polovicah je ostalo torej v uporabo za 955.973 hI več piva nego leta 1906. * Koliko ljudi zna na Ruskem hrati. Tradna statistika izkazuje glede alfabetizmov na Ruskem sledeče po odstotkih: v livansi gu-herniji 77.7% v petrogradski guber-niji 55.1%, v moskovski guberniji 40.2%, v jaroslavski 36.2%, v vladi-*nirski 27'; . v donski 24.5%, v talski 20.7%, v kolegaški 19.4%, v bes-arabski 15.6%, v rusko - poljski 30.5%. Povprečno zna brati v evropski Rusiji 29.4%, na Kavkazu 12.4%, v Sibiriji 12.3% v Centralni Aziji pa 5.3%. * Ptici, ki jim ne škoduje Strup. Znanih je več vrst ptic, ki jim strup do gotove meje sploh ne škoduje. Orlioe brec škode zobljejo seme kačjega mleka, kosi pa oelo volčje Češnje; ščinkovoi zobljejo oelo seme zobnika, vraboi tobakovo seme, a jerebice seme razhudnika. O jastrebih pripovedujejo, da prenašajo brez škode velike množine strihnina, sovam pa niti ciankali ne škoduje. * O nosovih. Oblika nosu vpliva odločilno na izraz Človeškega obraza. „ Znan ostu razlikuje pet vrst nosov : rimski, grški, židovski nos, nadalje nos miselca in nos „vnebovzetjau. Rimski nos znači pri lastniku baje lastnosti starega klasičnega naroda, namreč odločnost, energijo in stalnost. Grški nos je baje izraz oplemenjene kulture, ljubezen za umetnost in znanost, ostroumnost in zvijačnost; obenem pa so lastniki takih nosov tudi sužnji svoje poželjivosti in pohotnosti. Židovski nos baje priča od pretka-no s ti in o smislu za kupčijo v zvezi s spoznavanjem Človeških slabosti. Nos miselcev ima široke krepko zgrajene nosnice. Take nosove imajo filozofi in učenjaki. Nos „vnebovzetja", običajno imenovan le topi nos, imajo navadno sobarice in subretke. Tak nos baje pomeni muhavost, prefriganost in zvijačnost, vsakdanjo modrost, ki se zna z lahkoto in varnostjo gibati na površini življenja. Navadno so ženske s takimi nosovi tudi predrzne, nečimerne in dovzetne za pikanterije. Končno so tudi takozvani patologični nosovi, ki se smatrajo za grde. Sem spada takozvani bakreni nos, ki ga imajo navadno starejši gospodje, ki niso abstinentje. Včasih pa je temu vzrok tudi kaka bolezen n. pr. ozeblina. „Krompirjev" nos je navadno nenavadno debel na koncu ter ima včasih tudi obliko račjega kljuna. Vrhunec „krompirjev-cevu je takozvani mopsov nos, ki štrli nosnice skoraj naravnost v zrak. * Nova teorija o spolu. Učenjak van Simt razglaša posebno formulo, po kateri je priroda razdelila spola med Človeštvom. Njegova teorija uči, da se spol ravna po slabejšem med roditeljema. Dokazovati skuša to s statičnimi podatki. Na celem svetu pride redno na 100 dečkov 105 do 106 deklic. To razmerje se spreminja edino le po kaki vojski. Po vojski se rodi namreč več dečkov. Ta čudni pojav pojasnuje van Simtov zakon. Ker gredo mladi in zdravi ljudje na vojsko, ostanejo doma slabiči in starejši možje, in vsled tega se rode večinoma dečki. Narava se je baje pobrigala za slabejše, ki so v nevarnosti, da umro, zato jim da naslednika. Ako starec vzame mlado ženo, pridejo iz takega zakona večinoma dečki. To dokazuje tudi Sadlerjeva statistika, ki izkazuje, da pride na 1000 deklic 865 dečkov, ako je oče mlajši od matere; 948 dečkov, ako sta oče in mati enake starosti; 1037 dečkov, ako je oče starejši 1—6 let; 1267 dečkov, ako je 6 — 11 let starejši; 1474 dečkov, ako je oče 11 do 16 let starejši in 1632 dečkov, ako je več kot za 16 let starejši. Ako je oče za več kot 18 let starejši, pride 200 dečkov na 100 deklet. * Morala v Budapešti. Naj-elegantnejša kavama v BudapeŠti je rNewyorku. V tej kavarni se zbira ovet budapeštanske inteligence, književniki in umetniki. Zato je zbudilo po mestu največjo senzacijo, ko se je zvedelo, da je bil višji natakar te kavarne obsojen v 14dnevni zapor, ker je dovajal v separee 141etne deklice, nad katerim so počenjali gostje vsakovrstne nemoralne gr dobije. Lastnik kavarne je bil obsojen v 100 kron globe. * Navidezno mrtva. VTourgdu na Angleškem je umrla nedavno žena železničnega uradnika Kartona. Ko so hoteli krsto zabiti, prosil je mož, naj ga puste za trenotek samega, da se poslovi od ljubljene žene. Poljubil je ženo na lice ter pri tem začutil, da ji je lioe toplo. Brž so pozvali zdravnika, ki je konstati-ral navidezno smrt. Ženo so bili prijeli tako hudi krči, a je vse vedela, kaj se je godilo okrog nje, toda ni se mogla ganiti. S strahom je pričakovala, kako jo zabijejo v krsto ter jo pokopljejo, vendar ni mogla dati niti najmanjšega znamenja, da je živa. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer se ji zdravje vidno vrača. * Ura za Slepce. Švicarska industrija za ure je napravila zelo važno iznajdbo. V promet je prišla ura, ki omogoči vsakemu slepcu takoj do minute dognati, koliko je Čas. Da se omogoči nabava tudi manj premožnim slepcem, je oena uri nastavljena prav nizko. Naroča se pri R. Pfenninger — Bodmer, Zurich — Nenmunster v Švici. * Pariški iiiik". Na dirkališču v Longohampsu v Parizu se je pripetil preteklo nedeljo prizor, ki je spravil oelo Parižane, ki niso baš tankočutni glede morale, is ravnotežja. Več dam se je namreč pojavilo na dirkališču v trikotu mesne barve, zagrnjene le malce z isto boj no gazo. S svojimi nenavadnimi kostumi so obudile razburjenje, na drugi strani pa pohotnost, kakim so pač bili ljudje, ki so jih gledali. Menda so dame pohujšale tudi policijo, ki jih je takoj pozvala, naj zapuste dirkališče, a proti eni dami, katere kostum je provzročil javno pohujšanje, se je uvedlo kazenako postopanje. * Zdravje in lepota pri ionski. Navadno se trdi, da se pojma zdravje in lepota pri ženski popolnoma krijeta. Pri natančnejšem preiskovanju pa se pokaže, da to ni resnica. Oestokrat je zdravje brez lepote, a tudi lepota brez zdravja. Zdravje in lepota nista drug drugemu neobhodno potrebni, vendar pa druga drugo oplemenjuje in krepi Zdrava, krem eni t a kmetica, ki je lepa — slavljena lepotica v društvu, ki je zdrava, delujete dvakratno ugodno. * Čuden dot Mlaj. Neki Anglež je potoval dolgo vrsto let po Indiji in je napisal v svojih potopisih sledeči doživljaj: Na vrtu male indijske koče je sedel majhen Indijanček, ki je veselo z žlico srebal iz skledice mleko in sam seboj govoril. Kar sem zapazil, da je prišla kača k detetu in začela piti mleko iz skledice. Dete je nežno udarjalo z žlico po glavi ka-Čini in smejoČ se govorilo: „boberi, boberi" (nepriljudna, neprijudna). Kača se zato ni brigala, ampak mirno jedla naprej in^ko je vse posrkala, se je odplazila. Se le zdaj sem odšel iz svojega skrivališča in povedal domačim, kar sem videl. Pohiteli so za kačo in jo ubili. Ko je mali Indij anček videl ubito kačo, začel je glasno jokati in govoriti: Kaj ste storili, že par tednov je prihajala k meni in mi pomagala posrebati mleko. * Najhitrejši ognjegasci so vsekakor v Njujurku nMatinu opisuje alarm njujorških ognjegascev. Ko je udaril požarni zvon, odpele so se avtomatične verige, na katerih so pripeti konji v hlevu, in pametne živali so se same postavile pred vozove z brizgalnami. S stropa se spusti mehanično na konje oprava in v par sekundah je vse pripravljeno za odhod. Ognjegasci, ki stanujejo v tretjem in četrtem nadstropju tistega poslopja ter so vedno pripravljeni, si prihranijo stopnice, temuč se spuste takoj pri alarmu po gladkih bakrenih drogih ter poskačejo Čudovito hitro z drogov naravnost na svoje sedeže na vozovih. nMatinovu poročevalec je opazoval celo akcijo z uro v roki ter konstatiral, da je od alarmnega signala pa dotlej, da so vozovi z brizgalnami že zdrdrali na ulice, poteklo ravno 34 sekund. A nadzornik ognjegascev je ognjegasce še okregal, Češ, da so prepočasni, ker so potrebovali štiri sekunde preveč. * Češki doni na Dunaju. Blizu pol milijona je Čehov na Dunaju, seve večina ubogo, zanemarjeno ljudstvo. Vendar imajo okoli 150 društev, ki se morajo potikati po dragih najetih stanovanjih. Okoli 20.000 K stane vsako leto samo stanarina za ta društva. Nujno je torej treba kulturnega središča, kjer bi bila javna čitalnica, dvorana za slavnostne prireditve in gledališče, sokolska telovadnica, češki hotel, gostilna, kavarna, nadalje prostori za razna češka društva. Zato y nabirajo za „CeŠki dom", ki naj stoji ponosen in praktičen sredi Dunaja. Dozdaj so nabrali čez 200 000 K, deloma daril, deloma deležev po 20, 100, 200 in 10 000 K, ki se pa že sedaj obrestujejo po 4%. Trdno upamo priznani žilavosti in požrtvovalnosti češki, da se jim kmalu posreči postaviti si „Češki dom", ki bo gostoljubno odprt gotovo tudi drugim Slovanom. * Ruske državne leče. Finančni odbor ruskega državnega sveta je nedavno razpravljal o . proračunu justičnega ministrstva. Pri tem se je pokazalo, da primanjkljaj v tem ministrstvu izvira od tod, ker se silno množe državne ječe. Leta 1905 je bilo v ruskih ječah 35 000 jetnikov, leta 1906 že 100.000, a leta 1907 oelo 225.000. Zato je veliko pomanjkanje paznikov, katerih potrebujejo nad 3000. * Tristoletnica barometra. Letos preteče 300 let, odkar je bil v italijanskem mestu Faenzi rojen sloveči filozof in matematik Torricelli, ki je iznašel barometer. Njegovo rojstno mesto se pripravlja, da proslavi 3001etnico z velikimi slavnostmi. Obenem se priredite dve razstavi; v prvi se poda pregled o razvoju me-teoro logičnih instrumentov, druga razstava pa bo obsegala umetniška dela starinske in moderne keramike. * Nova raziskovanja o kajenju tobaka« O delovanju kajenja na organizem se je ie toliko pisalo, da se zdi, da se o tem predmetu ne da nič več novega povedati. Naredili so se razni poskusi, če bi se ne dalo še natančnejše dognati vseh učinkov, ki izvirajo is uživanja duhana. Najnovejše eksperimente v tem osiru je napravil prof. Lehrmann v Wursburgu, rezultati pa, do katerih je prišel, so vredni vse pozornosti. Prof. Lehrmann je preiskoval učinke tobakovega dima in na kak način absorbira Človek ta dim. Lehrmann trdi, da razen nikotina tobak ne vsebuje nikakih drugih strupov. V dim prihajajo znatne ko- ličine nikotina, namreč 44 do 73%. Pvridinove baze, ki se nahajajo v tobakovem dimu, so tudi strupene, samo v neznatnejŠi meri nego nikotin. Učenjak je posvetil posebno pažnjo ogljikovemu kisu, pruski kislini in žveplenemu vodiku. Vse te tvar ine se nahajajo v tobakovem dimu, ker se ravno njim pripisuje posebna strupenost. Med zapaljeno cigaro in kadilce va usta je dejal cev s suho bombaževo volno in razredčeno bombaževo kislino. Lehrmann je dognal, da v usta kadilca prihaja samo popolno brezbarven plin, v katerem ni ne nikotina ne pvridina, zato pa prihaja tja ves ogljikov kis, pruska kislina in žvepleni vodik. Najslabši kadilec more s tako pipo, seveda brez uživanja, brez nevarnosti za organizem, pušiti najmočnejše smodke. Pri cigaretah je našel Lehrmann v dimu 82% nikotina, pri cigarah pa 93%. Ne dogaja se pri vseh kadilcih, da preide toliko nikotina v dim. Po Lehrmann ovih preizkušnjah človek, ki kadi smodko težko 4 grame, vdiha v pol do tri četrt ure 7 —10 miligra-mov nikotina. Književnost — »Svoboda« 5. in 6. številka prinaša sledečo vsebino: Naprednjakom v preudarek. — Skupno delo in radikalci. — Slovensko šolstvo. — I. M.: Dijaštvo in dvobojno vprašanje. — Milica Jakovi je viceva: Srbin ja v vlogi kulturne delavke. — I. L: Razum in vera. — Vit. Feod. Jelene: Stanislav/ PrzybyszewskL — Slovensko visokošolstvo. — Srednješolstvo. — Knji evnost, umetnost in gledališče. — Razno. — Vnovič poživljamo naprednjake in vse napredne čitalnice, da si naroče »Svobodo«, ki stane 4 krone na leto. Naročnina se pošilja na naslov: Upravništvo »Svobode« v Ljubljani. Telefonsko In brzojavna poročila. Jugoslovanski akademiki o aferi vVahrmund. Gradec, 15. maja. Jugoslovanski akademiki so priredili snoči shod po § 2. z. pr., da zavzamejo stališče napram aferi VVahrmund. Na shodu se je sprejela soglasno resolucija, o kateri se naglasa, da je jugoslovansko dijaštvo v zadevi profesorja Wahr-muiida s svojimi nemškimi tovariši, a se obenem izreka obžalovanje, da nemško dijaštvo ni zavzelo nobenega stališča napram škandaloznim dogodkom na vseučiliču v Zagrebu. Jugoslovanski dijaki izroče rektorjema vseučilišča in tehnike posebno spomenico. Hrvaški uradni jezik v Dalmaciji. Dunaj, 15. maja. V političnih krogih se zatrjuje, da bo vlada še tekom tega leta uredila jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Hrvaški jezik se uvede v vse urade kot notranji uradni jezik, samo višje oblasti bodo še tudi vnaprej dopisovale v nemškem jeziku s centralnimi uradi na Dunaju. Cesar na manevrih. r Dunaj, 15. maja. Cesar se tudi letos osebno udeleži jesenskih manevrov, ki bodo meseca septembra. Od meseca junija do septembra bo cesar bival v Išlu. Poslanska zbornica. Dunaj, 15. maja. Zbornica je zelo slabo obiskana, navzočih je samo okrog 100 poslancev. Nadaljevalo se je prvo čitanje rekrutne predloge. Govorili so Malorus Petricki, Tiro-lec Kienzel in Breiter. Seja bo trajala pozno v noč. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne. Afera Wahrmund. Dunaj, 15. maja. Na vseučilišču je vse mirno. Semkaj je dospel rektor inomoške univerze Scala in je konferiral z naučnim ministrom dr. Marchetom in rektorjem dr. Ebner-jem v zadevi profesorja \Vahr-munda. Cesarjev obisk praške razstave. Praga, 15. maja. Cesar pride v Prago začetkoma meseca junija in ostane tu tri dni. Iz Prage se pelje direktno v Išl. Italija se utrjuje. Rim, 15. maja. Vojno ministrstvo zahteva od parlamenta kredita 150 milijonov lir za utrdbe na mejah. Otvoritev francosko - angleške razstave. London, 15. maja. Včeraj je bila tu otvor j ena francosko - angleška razstava. Otvoril jo je prestolonaslednik princ Wales. Navzoča sta bila tudi dva francoska ministra. Prvi maj v Petrogradu. Petrograd, 15. maja. Včeraj so tu praznovali delavci 1. maj (po julijskem koledarju). V tovarnah ni delalo 13.000 delavcev. Sicer je vladal v mestu popolen mir. Gospodarstvo. — Občinska hranilnica ▼ Po« stolni izkazuje s 30. aprilom 1908 naslednji denarni promet in bilanco. Stanje hranilnih vlog konoem marca t. 1. K 116 229 01, vloženo meseca aprila kron 20.566 99, skupaj kron K 135.796*—, dvignjeno meseca aprila K 678-—. Stanje hranilnih vlog K 135.118 —. Stanje posojil koncem marca K 13.002 40, dana posojila K 61.600*—. Stanje posojil kron 74.602*40. Stanje naloženega denarja koncem marca K 102 565 58, naloženo meseca aprila K 4800*—, skupaj K 107 365 58, dvignjeno meseca aprila K 45.511*—. Stanje naloženega denarja K 61.854*58 Denarni promet je znašal v aprilu: Sprejemki kron 68.004 41, izdatki K 67 250 37, skupaj K 135 25478. Skupnega denarnega prometa do 30. aprila 1908 je bilo K 338 218 99. HeteorolosKno poročilo, Vliina nad morjem 206. Srednji sračm tlak 730-9 mm. maja | Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C° Vetrovi Nebo 14. 9. zv. 734*8 18 7 sr. jzahod jasno 15. 7. zj. 7380 174 si. svzh. del. obl. m 2. pop. 739*0 23 1 sr. jzahod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 20 31, norm. 139 Padavina v 24 urah 00°. Borzra poročila. LJubljani* „Kreditna Dantea « Ljubljani'. Uradni kurzi dan. borzu 15 maja 1908 r v «•/. 47,*/. «V/. m - - e 4*2% majska renta. . ■ § ♦SV, srebrna renta . ♦ • 4" 0 avstr. kronska renta« • a zlata „ • • ogrska kronska renta • „ zlata m posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spljet 4»V/t bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4*7, češka dež. banka k. a. 4«/. - n . *• o. 4*/a*/» zast- pisma gak det. hipotečne banke . . pešt. kom. k. v%, z 10°;() pr....., 4Vt*/9 zast. pisma Inne*-*t hranilnice..... zast. pisma ogr. centr, dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. bas. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banka lok. želez. Trst- Dan »v 97 30! 99 5 97 40^ 11615 9370 111 40| 97-50 ioo io; 9920; 9850 97 95! 9795 Blago 97-50 9935 97 60 116 35 93 90 111 60 98 50 101« o 100 20 99 50 98 25 98 35 4V/. 4V/. 9975 100-75 4V,Vo 4«/0 pnor. Pore< *•/„ prior, dolenjskih Sel. . 3°/B prior. juž. žel. kup. »/t %U 4Vi*/o avstr. pos. za žeL p. ft> t£ Srečke. , Srečke od 1. 1860»/i . . ♦ , od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... „ zem. kred. I. emisiji ■ r> m !!• ■ „ ogrske hip. banka . . srbske a in. 100*— 102 10 98 50 98 50 99 25 98-99 75 99.90 98 20 29035 99 10 21550 262-— 14525 277-— 266 50: 247*-10575 turške......18750 21 20| 108—1 113—j 6250! 50 50 27 75 112—i 497 50 Basilika srečka . . • Kreditne „ • • « Inomoške . • • • Krakovske 9 • • • Ljubljanske » . . • Avstr. rdeč. križa » • . • Ogr. „ » ■ . . . Rudolfove » • . • Salcburške „ • • • Dunajske kom. , ... Delnic«. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne dela.. Avstr. kreditne banka . . Ogrske . ... Zivnostenske m . . Premogokop v Mostu (Brtbc) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi . . . . . |f554-40 276 — 554-171- 10310 99 50 9950 10025 99 — 100 75 99 20 29235 10010 219 50 266 -149 25 283 — 27250 253 — 11 75 188 50 23 20 118 - 123 — 68 50 54 50 29 75 72-122 — 507 50 134-50 135 50 I 695— i 696-1727*—! 1737*— j 634*25 6*5-25 749 50 23750 714- - I 658 - 750 50 238 50 718 — 659 — Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družba . 2638 - 2648- -555 40 280 -559 — 173- Valuta. C. kr. cekin...... 1135 u 39 20 franki....... 19-10! 1913 20 marke....... 2353i 23 57 Sovereigns....... 23 96 24 02 Marke........ U7*62 117 82 Laški bankovd..... 9550 9575 £UW,........25150 252 50 L>olarji........ 4 80 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 15 maja 1908. Termin Pšenica sa maj . . . sa 50 kg K 11*83 Pšenica sa oktober . . . sa 50 kg K 10*17 RS za oktober . . . . sa 50 kg K 10 30 Koruza sa maj . . . . sa 50 kg K 6 59 Koruza za julij . . . . za 5C kg K 6 67 Oves za maj . . . . za 50 kg K 715 Ovea sa oktober . . . sa 50 kg K 6 78 SMrjfciN 5—10 v. višje. Snnotosen Vež nego B0C0 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih deseta gaje sijai no ocenilo kot najuspešnejši krepilni in oaveževalni pomoček. f Krepi telo. | Jaci živce, Dobiva ae po lekarnah in droge* rtjak. Knjižice pošilja saatonj in poštnine prosto Bauer & Cie , Berlin, 8W. 48. — Generalno zastopstvo: C. BRADT, D a naj I., FletseJi-1967—3 markt 1. Slovenci m SlouenKe! He zđUlte družbe sv. Cirilo hi Metodo* Dr. Fr. Zbasnik, dež. svetnik v Ljubljani, naznanja potrtega srca v svojem imenu in v imenu sorodnikov prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati in tašča, gospa 1756 Morila Zbasnik danes ob 7 zjutraj po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere mirno preminula. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v nedeljo, 17. t. m. ob 1. popoldne iz hiše žalosti v Dolenji vasi pri Ribnici na pokopališče pri Sv. Petru v Prigoricl. Sv maše posmrtnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Roka. Dolenja vas pri Ribnici, dne 15. maja 1908. (Brez vsakega posebnega obvestila.) Za opekarnico na Spodnjem Štajerskem se za krožno peč za dova-žanje in odpeljavanje in za skladanje opeke (zidaka) takoj sprejmejo 4 močni, tega posla dobro vajeni delavci Mesečna plača 80—100 kron. 1755—1 Vprašanja na: Attimis Marsilio ▼ Trbovljah. Naznanilo. -Povodom poletne sezije se- restavracija v Harodnes domn 7 Ljubljani premesti iz prednjih prostorov zopet 7 areno na vrtu kjer bodem postrezal cenjenim gostom z dobro pristno pijačo in okusnimi jedili, posebno pa se bode točilo črno salvatorsko pivo delniške pivovarne v Žalcu. 1736-1 Tem potom se zahvaljujem vsem cenjenim gostom zimske restavracije kakor tudi vsem kegljaškim klubom ter se jim priporočam tudi za bodočo sezijo. — Kegljišče bode za prihodnjo zimsko dobo povsem renovirano. Z odličnim spoštovanjem £«U J(r2ISnik restavrater. IŠĆe S0 zdrava, zanesljiva* Ženska kot varuhinja k 41einemu dečku. Otrok vajene in ki znajo nekoliko šivati, imajo prednost. Plača po dogovora. 1747 -1 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda". novo, lepo in moderno, se po ceni proda. ,670-3 Kje, povenprav. „Slov. Naroda". Glavnik za barvanje las! ^gSSWr Z navadnim česa- J^^j^ njem izpremenimo ■■I sive ali rdeče lase mmr v pristno svetlo 2J plave, rjave ali pa I črne! Popolnoma OTfH neškodljiv! Se rabi ■^■»^ lahko leta in leta Na tisoče v rabi! Komad 5 K. Razpošilja J. SchMler na Dunaju II/2 10 Kurzbauergasse it. 4/30. 9947 ])va Izprašana kurjača se sprejmeta v našo tukajšnjo predilnico in tkalnico. Vstopita lahko takoj. Ponudbe s kratkim popisom Življenja in prepisi izpričeval naj se pošiljajo na naslov: Schwarz, Zublln A CO- V Litij L 1692—3 Službe išče. Mož popolnoma zanesljiv z znanjem štirih jezikov, iŠČe službe kot urator v hotelu ali tovorni, izterjevalec, sbladlščar aH pa pri ve(lem podjetju. Pisma pod „Zanesllivost11 na uprav. „Slov. Naroda". 1723—2 Zavarovalnica proti ognju a konkurenčnimi ceniki išče agente za Ljubljano in okrajne zastopnike za deželo- Fiksna plača in velika provizija. Ponudbe pod „bodočuost" na uprav. nSlov. Naroda". 1695—2 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 3 gld. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par mofikih in par ženskih čevljev, crnih ali rjavih na trakove z močno zbit ur i podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi 4 ■*»■»! »wn»o 9 zl«l. Za naročitev zadostuje dolgost 1733 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Nengajajoče rad zamenjam Oklic. Daje se na znanje, da se bo prihodnji ponedeljek! t. j. 18. t. h. drobu razprodalo posestvo Janeza Straha iz Spodnje Zado-brove pri Ljubljani* Dražba se bo pričela ta dan ob o. url dopoldne pri hiši štf>v. S v spodnji Zadohrovl Najprvo se bode prodajala žl%-lna, namreč: 7 krav, A telice, 2 konja; potem vozovi, sani, koleselj in konjska oprava, 12 prašičev, nekaj suhe detelje, sena in In slame, škupe, večja množina desk, drva, gospodarsko orodje in hišno in kuhinjsko orodje, potem pa hiša, gospodarsko poslopje, njive, travniki gozd in hrfb. Plačilni pogoji so jako ugodnf, ker se bode mogla kupnina plačevati v treh ali štirih letih. Hrib ,.aro«tln*»" pod litijski okraj se bode pa prodajal prflt»o«*nJ» osrrdo, t j. SO- t. ni* na licu mesta. Natančnejši pogoji se bodo izvedeli pri dražbi. Ker bo prodaja jako ugodna, se kupci opozarjajo na to dražbo. 1724 2 W W W W 1»»—19 oprano in osnaženo 7.18 od 45 Kr. naprej -19 predaja C. I. Hamann v tjubljani. W *e> "W V* Posebni vlak UuMJano - Boh. Bistrica v nedeljo. 17. maja 1.1. Obhod Is LJubljano (juž. kol.) ob 547 zjutraj Prinod v Boh. Bistrico ob 9. uri 6 min. Odhod iz Bohinjske Bistrice ob 1017 zvečer. Prihod v Ljubljano ob 1. uri 13 min. ponoči. Vozne cene za tja in nazaj so: 11. razred 111. razred Is LJubljano E 7 40 E 4'— „ Skol. Loke „ 5 80 „ 3 20 „ Eranja „ 5 20 „2 80 „ Radovljice „ 380 „ 2 — Vozni listi se dobivajo: V LJttblJa 1: v lekarni TBNKOCZY in pri FR. GARTNERJU, tajniku dežel, zveze za tujski promet (Lloyd). V ŠkoIH Loki: pri trgovcu gosp. R. THALERJU. V Kranju: pri K. FLORIANU, knji-gotržcu. v Radovljici pri gosp. F. F URŠA-GERJU, trgovcu. i7il 2 V teb krajih se lahko dobe obenem izkaznice za banket a 3 E. i u 3703—11 Dober teh Kaiserjeve karamele Iz poprove mete. Zdravniško preizkušene m -priporočene!- Nenadomestljive ob motenju prebave, pomanjkanju slasti, želodčni slabosti itd. Osvežujoče in poživljajoče sredstvo. .-. Zavitek po 20 In 40 vin. Zalogo imajo: V Or'ovi leikarnl, poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagej Milana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani, pri G. Piccoliju in pri A. Bohinc pri Kroni v Ljubljani. — V Novem mestu v i lekarni Karel Adrijanic. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri Sv. Štefanu Jos. Ančik. — V Idriji v lekarni Daniel Pire. V Metliki v lekarni Ivan Gjuričić. — V Radovljici lekarnar A. Roblek. V Litiji lekarnar Hinko Brilll. — V Kranju lekarnar K. Savnik. Izjava. 1754 Podpisani A. Juvančič, posestnik na Vidmu, izjavljam tem potom, da sem neopravičeno obdolžil gospo Rozo Kune j, po-sestnico in gostilničarko na Vidmu glede nje osebe in obrti s tem, da sem ji očital sebično In nenaravno početje, kar preklicem in obžalujem obdolžitev. . -_ a juvancic. 3% i. zavarovalniške stroke (zavarovanje Srrtjenja) zmožne slovenščine in nem-iB&e, ki imajo na Kranjskem dobre zveze in so zaupni v vsakem o«m, aprelme takoj starorenonri-ma zavarovalnica za llvljeaje IVO pU60. 1387-5 Ponudbe * navedbo referenc pod na uprav. „Slov. MljiHli il rflp—r* urednik: Raito Pnstos U»iek. Samo 6 dni Havre-New York Francoske prekomorske dražbe. Edina na|kra|ia črta tes Bazcl, Pariz, JCavre v Amerike. Veljavne vozna liste In brezplačna pojasnila daje za vse alovenskt pokrajine ■T samo 849 15 oblastveno potrjena potovalna pisarna £jttbjana Dunajska cesta 18 tjttbjana .v nosi hisl pri V 1128—7 IV^ederne jrojee za gejpede SPodnje hlače, spalne $rajce> cvrainiki, zapestnice, naprsnimi, nogavice, naramnice, kravate, gumbe. yepn e rute vedno v največji l^biripri p. IVlegdić, Ljubljano, prejrerneuc ulice $\ev. e38 4 ova glicerinska Novosti: kos Savon fin „Don Juan" v 10 parfumih K — :30 ,i m „Lilaa Blanc" ... K — 40 „ n nViolette de Niče" . . K — 50 R y & I extrafin „Rose de Schiraz" K 2 50 mila. Dobiva se v vseh boljših zadevnih trgovinah. Jttoška obleka od 4 gld. naprej./ Deška obleka od 2 Otroška obleka od 1 M 99 99 91* nsiešho skladišče oblek11 O. BERNATOVIČ _v_Ljubljani, Mestni trg štev. 5. s to -4 Oeo. kr. avstrijske državne S&lezntca, Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1908. leta. Odhod Is LJubljane Int. zaLi Jono d v LJubljano {ni. taLi ^^S^A'P^^*^^9!?^1?^^ 656 «*uta* Osebni vlak iz Beljaka ji>: Trbiž, Beljak, juž žel- Gorica, d ž. Trst, žein Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, c kr. drž^žel. Beljak čez Podrožčieo, Ce- 8-3$ zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž« „ ITJ^» PraJg0'^ w . . » -i Toplic, Rudolfoveva, Grosuplja. 7 07 ^zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro- „.22 predpoidne. Osebni vlak Iz Praec snplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje. Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčict 9-26 predpoidne. Osebni vlak v smeri: ra Trbii Gorice ^ žeL^ jesenlc. menice, Beljak, (čez Podrožčieo) Celovec, 232 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja ^ w . „ , , Straže Toplic, Rudoifovega, Grosuplja. ii«38 predpoidne. Osebni vlak v smeri: 3-56 popoldne Osebni vlak iz Beljak Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel Gorico mi. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (č* drž. želn Trs drž. žeU, Beljak, (čez Pod- Podrožčieo) Gorice drž. žel., trsta dri rničico) Celovec. tel. Jesenic. I-OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- 6 50 zvećer. Oseb. vlak iz P-agc, Celovca Miplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. Beljaka (čez Podrožčieo) jeaeoic. 3 48 popoldne. Osebni vlak v smeri: s 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja,Straže jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica Toplic, RadoUove**. Grosuplja. drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod- s-45 ivador. Osebni vlak iz Beljaka jui rnžčico) Celovec, Praga. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod 7-io zvooer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. iei Ktidolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. fesenic 7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, u-50 ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Cf Aibiž, Beljak, (čez Podrožčlco) Celovec, lovca, Beljaka (čez Podrožčieo) Trat Praga. I0-40 ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. že!., Gorica drž. drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v LJubljano drs. Kolodvor i Žfern«?^1 ^ BClJak iUŽ' ŽeL' (ČCZ «-46 xjutrau. Osebni vlak iz Kamnika, roarozaco). to 39 predpoidne. Osebni vlak iz Kamaib Odhod iz Lfutllana dri. kolodvori 6 10 zveOer. Osebni vlak iz Kamnika. 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 9 59 poneOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Saiat 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik ob nedeljah in praznikih.) 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik 10-50 penofti. Osebni vlak v Kamnik. (Sam. (Odhodi In dohodi so naznačeni v srednje oo nedeljah in praznikih.) cvropejskem času.) C kr. avix«te!|st*e drla^nib feleiaic v Trstu U najem se da takoj JlOtel STEMARJE' v Škof ji Coki. Hotel je popolnoma prenovljen in opremljen z električno razsvetljavo in vodovodom. V hotelu sta dve veliki gostilniški aoblf aalon, veranda in 12 sob za tajce. Pred hišo je velik, lep senčnat vrt. Kopel v nisi. 1702-3 Natančnejše informacije in pogoie daje lastnik, Franc Dolenc, lesni trgovec t Stari Loki pri Škoijl Loki. Podružnico u SpUeto. kreditna tanka v Ljubljani podružnico^ ceiovco. Strttarl«?« nUo% itov. a ■«•■« LM.Nl klpoto^no sjroiko po K 4* ; polovice E T9— —-s n - ■ t^lcoči roičvrn oTDramtVLje po ^kVsVs 11-55 Lastnina in^tiak .Narodne