itoIUcLofa aJ^ademiia i a on.ie.taGsti LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SEDMA KNJIGA >9$5 s*. ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI RAPPORT sur L'activité de la Bibliothèque de l'Académie Slovène des Sciences et des Arts en 195S La Bibliothèque de l'ASSA est formée de la Bibliothèque centrale et de 17 bibliothèques des Instituts. La Bibliothèque centrale gère les affaires pour la Bibliothèque de l'ASSA tout entière (acquisition de livres, échanges, rédaction du catologue, administration); elle assigne les livres catalogués et dûment enregistrés aux bibliothèques des Instituts respectifs, tandis qu'elle-même garde en dépôt les ouvrages de nature générale et de contenu varié, La Bibliothèque centrale tient un catalogue par les noms et un catalogue systématique décimal pour la bibliothèque tout entière. En 1955 le londs de ¡ivres a accru de 8.119 livres et volumes de revues dont nous avons reçu en échange 3242, SOIS à titre gratuit et acquis par achat 4271. A lu fin de l'année le fonds de livres comprenait quelques 45.000 volumes. Actuellement la partie plus ancienne du fonds de livres n'est pas encore Classée. En 1855 la Bibliothèque a dépensé 5,272.577 din pour l'achat de livres et de revues. Un service d'échanges de publications régulier fut entretenu pendant cette année, avec 602 institutions (dont 116 dans la République Fédérale Populaire Yougoslave et 186 à l'étranger). Une liste particulière de livres acquis et reçus iut publiée chaque mois par la Bibliothèque. La Bibliothèque de l'ASSA dispose aussi en entier du fonds de publications de l'Académie, Le 31 décembre 1955 ces fonds comprenait 43.050 publications. En 1955 10.340 publications furent expédiées (5003 en échange, 2464 à titre gratuit et 2S73 au commerce). La Bibliothèque centrale a fait, en 1955, dans sa salle de lecture, ses services avec 1302 volumes et a prêté à domicile 2338 volumes. Ne sont pas compris dans ces nombres les volumes que nous avons assignés aux bibliothèques des Instituts ni les prêts des Instituts eux-mêmes. En 1955 le personnel administratif de la bibliothèque se composait du directeur de bibliothèque, d'un premier bibliothécaire, de trois bibliothécaires et d'un administrateur, La tendencç du service de la Bibliothèque vers la hausse, très sensible déjà pendant les années dernières, est montée extraordinaire-ment pendant l'année 1355. LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI v SEDMA KNJIGA 1953 -4r ZA LOŽI LA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI Sprejeto 113 predsedstva Akademije 17. septembra 13a6. Uredil iikr-.riemik Mit ko Kos Tiskala tiskarna CMSDpisno-založniiikoga podjetja »Primorski tisk« v Kopru I PRAVILNIK PRAVILA INSTITUTA ZA ELEKTRlSKO GOSPODARSTVO SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Na podlagi 19. čl. temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti PRAVILA Inštituta za elektriško gospodarstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1. člen Institut za elektriško gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu inštitut) je finančno samostojen zavod s sedežem v Ljubljani. 2. člen Inštitut je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s sredstvi svojega predračuna dohodkov in izdatkov ter sklada za nagrade delavcev in uslužbencev. 3. člen Za zadeve in naloge inštituta je pristojna Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Naloge inštituta 4. člen Inštitut opravlja znanstveno raziskovalna dela na področju elektriškega gospodarstva in daje izvedenska mnenja s področji a elektriškega gospodarstva. Inštitut v ta namen: 1. proučuje, raziskuje in preizkuša perspektivne tehniške in ekonomske probleme v okviru kapitalne graditve elek-triškega gospodarstva, eksploatacije elektriških naprav in uporabe električne energije; 2. po nalogu in po potrebah pristojnih operativnih zveznih in republiških vodstev opravlja sprejemna merjenja in preizkuse novih elektriških naprav, preizkuša ter z meritvami ugotavlja stanje, varnost in ekonomičnost obstoječih elek-triških naprav in daje predlog za povečanje njihove racionalnosti; 3. daje strokovna mnenja o izsledkih znanstveno raziskovalnega dela, ki nastajajo zunaj inštituta in predlaga njihovo morebitno praktično uporabo; 4. sodeluje v vprašanjih s področja elektriškega gospodarstva z enakimi j stan ti vami v ostalih ljudskih republikah, s tehniškimi fakultetami in akademijami znanosti; 5. vzdržuje zveze s podobnimi ustanovami v inozemstvu, proučuje stanje in napredek elektriškega gospodarstva v svetu in preizkuša ustrezne pridobitve s področja elektriškega gospodarstva ter možnosti njihove uporabe pri nas; 6. po potrebi objavlja izsledke svojih proučevanj, izdaja znanstvena dela, strokovne časopise ter tehniško in ekonomsko literaturo s področja elektriškega gospodarstva; 7. prireja strokovne tečaje z namenom, uveljaviti znanstvene izsledke v elektriškem gospodarstvu, znanstvena in poljudno znanstvena predavanja o elektriškem gospodarstvu ter posega tudi po drugih sredstvih za popularizacijo znanstvenega dela v elektriškem gospodarstvu; 8. po potrebi opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani; 9. po potrebi ustanavlja mešane komisije za reševanje obrobnih problemov elektriškega gospodarstva, Organizacija 5. člen Inštitut je podrejen predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti po razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede. 6. člen Institut vodi upravnik, ki ga nadomešča njegov namestnik. Upravnika inštituta in njegovega namestnika postavlja na predlog razreda za matematične. fizikalne in tehnične vede predsedstvo Akademije. Upravnik inštituta prejema za svojo funkcijo nagrado, ki jo določi predsedstvo Akademije, Upravnik vodi inštitut na temelju splošnih smernic, izraženih v 4. 41. teh pravil in po letnem delovnem načrtu, ki ga sestavi inštitut sporazumno z zainteresiranimi ustanovami in v skladu s posebnimi nalogami, katere inštitut sprejema poleg letnega delovnega načrta. Za svoje delo odgovarja upravnik predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. S. člen Upravnik inštituta ima zlasti te pravice in dolžnosti; 1 v sporazumu z razredom daje smernice in navodila za delo inštituta v znanstvenem in upravnem pogledu; 2. koordinira delo med posameznimi skupinami v inštitutu; 3. nadzira vse delo v inštitutu in skrbi za njegov razvoj; 4. preko pristojnega razreda pošilja predsedstvu Akademije poročila in predloge v zvezi z delom in potrebami inštituta; 5. sklicuje inštitutski kolegij, plenum in znanstveni svet ter jim predseduje; ti. pooblašča in zadolžuje načelnike skupin in ostale uslužbence v inštitutu z odrejenimi posli; 7. ocenjuje delo inštitutskih znanstvenih in strokovnih sodelavcev, asistentov ter ostalega osebja in predlaga preko razreda predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti njihovo imenovanje, napredovanje ali razrešitev; 3, na podlagi predhodnega sklepa kolegija imenuje in razrešuje člane mešanih komisij za reševanje obrobnih problemov elektriškega gospodarstva v smislu 9. točke 4. čl. pravil ter usmerja delo teh komisij; 9. odreja rešitev spisov in zadev, ki se tičejo inštituta. 9. člen Pri inštitutu se osnuje znanstveni svet, ki ga sestavljajo upravnik in s sklepom predsedstva Akademije določeni člani. Znanstveni svet pomaga upravniku pri reševanju posebnih znanstvenih nalog inštituta. f Inštitut opravlja svoje naloge po skupinah, ki so strokovne in pomožne Strokovne skupine so: 1. skupina za proučevanje .proizvodnje električne energije; 2. skupina za proučevanje transformiranja in preusmerjanja električne energije; 3. skupina za proučevanje prenosa in razdeljevanja električne energije; 4 skupina za analizo potrošnje in tarifi ran je električne energije; 5. skupina za proučevanje zaščite elektrotehniških naprav; 6. skupina za proučevanje problemov visokih in najvišjih električnih napetosti; 7. skupina za meritve; S. skupina za energetsko ekonomiko. Pomožne skupine so: 1. upravno-računska skupina; 2. skupina za dokumentacijo in strokovno literaturo; 3. delavnice. Na predlog upravnika inštituta in po sklepu razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede more skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti ustanavljati nove ali ukinjati že obstoječe skupine. 11. člen Strokovne skupine vodijo načelniki po smernicah, katere jim daje upravnik inštituta. Njemu tudi odgovarjajo za svoje delo. Načelniki: 1. aktivno sodelujejo v delu skupine; 2. skrbijo za pravilno razdelitev dela v skupini; 3. stavljajo upravniku predloge v zvezi z delom svoje skupine; 4. poročajo kolegiju in plenumu o izsledkih proučevanja svoje skupine; 5. stavi ja jo predloge upravniku za nabavo laboratorijske opreme, literature in prevodov; 6. ukrenejo vse potrebno in možno, da delo v skupini uspeva. 12. člen Pomožne skupine vodijo po upravnikovih smernicah njihovi predstojniki: 1. Upravno-računsko skupino vodi direktor, ki ga imenuje na upravnikov predlog predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Upravni direktor je odgovoren za upravno-pravne posle, pogodbe, administracijo, računsko službo, skladišče, nabava, ekonomat in za upravljanje vozil v skladu z veljavnimi predpisi. Upravni direktor razdeljuje delo na najbolj ustrezen način na strokovno, administrativno in pomožno osebje in predlaga upravniku v odobritev najbolj uspešen način opravljanja poverjenih poslov. 2. Skupino za dokumentacijo in strokovno literaturo vodi načelnik , ki ga iz vrst znanstvenih sodelavcev inštituta določi upravnik. Po upravnikovih smernicah je načelnik te skupine odgovoren: da so inštitutski elaborati ustrezno opremljeni, prepisi primerjani z izvirniki in da jezikovno ustrezajo, da je izvršena pravilna registracija vseh inštitutskih elaboratov, da so izvršeni vsi sklepi plenuma o rokih, načinu od-preme, eventualnih prevodih itd. za posamezne inštitutske elaborate, da je nabavljena strokovna literatura po predlogih načelnikov strokovnih skupin, da se brezhibno opremijo in v roku izvršijo prevodi strokovne literature po predlogih načelnikov strokovnih skupin, vodi tudi delo oddelka prevajalcev strokovne literature v inštitutu, da organizira inštitutsko biblioteko in skrbi za njeno brezhibno poslovanje, da organizira in nadzira delo uprave inštitutskega znanstvenega glasila, da organizira in nadzira inštitutski arhiv korespondence, listin in dokumentov. 3. Delavnice vodi šef, kateremu so dodeljeni potrebni mojstri, kvalificirani in nekvalificirani delavci. Sef delavnice sprejema smernice in naloge za svoje delo od upravnika ali njegovega pooblaščenca. Predloge za nabave in obračune polaga delavnica upravnemu direktorju. 13. člen Upravnik ima posvetovalna organa: 1, inštitutski kolegij, 2. inštitulski plenum. 14. člen Kolegij tvorijo poleg upravnika namestnik upravnika in načelniki vseh strokovnih in pomožnih skupin. Sejam kolegija lahko prisostvujejo na vabilo upravnika tudi ostali uslužbenci. Kolegij se sestaja na posvetovanje po potrebi in daje mnenja o: 1. letnem delovnem načrtu, njegovih dopolnitvah ali spremembah; 2. letnem delovnem poročilu; 3. predlogu letnega predračuna dohodkov in izdatkov; 4. predlogih za večje materialne nabavke; 5. predlogih za organizacijo dela v inštitutu, za zboljšanje, spremembo ali dopolnitve; 6. predlogu za sistemizacijo delovnih mest; 7. predlogu za ustanovitev novih ali ukinitev obstoječih strokovnih skupin v inštitutu; 8. aktualnih strokovnih problemih, ki jih upravnik postavlja na dnevni red. 15. člen Plenum tvorijo poleg upravnika: namestnik upravnika, načelniki vseh strokovnih skupin, načelniki vseh pomožnih skupin, vsi znanstveni in strokovni sodelavci ter asistenti, imenovani zunanji znanstveni sodelavci iz 17. ČL pravil, vidni zunanji strokovnjaki, ki jih v ta namen imenuje na predlog upravnika predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter gosti, ki jih povabi upravnik. Inštitutski plen um se sestaja na posvetovanja po potrebi in sklepa o: 1. inštitutskih elaboratih za interno uporabo inštituta; 2. inštitutski h elaboratih, ki jih inštitut izdaja za ožjo in širšo javnost; 3. inštitutskih strokovnih mnenjih, 16. člen Vsak član kolegija in plenuma je upravičen in dolžan, da na posvetovanjih jasno pove svoje mnenje, pomisleke ali predloge. Za vse inštitutske elaborate in mnenja prevzamejo vsi prisotni člani inštitu takega foruma kolektivno odgovornost. kolikor med posvetovanjem niso izrecno zavarovali svojega mnenja. , 17. člen Inštitut ima lahko tudi zunanje znanstvene sodelavce, ki morejo biti stalni ali začasni. V sporazumu s pristojnim razredom jih predlaga upravnik predsedstvu Akademije v imenovanje. 18. člen Kadar inštitut rešuje naloge, za katere nima svojih strokovnjakov ali laboratorijske opreme, se more obrniti na druge inštitute, laboratorije, gospodarske organizacije ali strokovnjake izven inštituta ter z njimi sklepati ustrezne pogodbe, ki morajo vsebovati določila o načinu reševanja nalog, medsebojnih obveznostih, rokih, prioritetah, avtorskem pravu, plačevanju uslug itd. 19. člen Mešane komisije za reševanje obrobnih problemov elek-triškega gospodarstva ne spadajo v organizacijski sestav inštituta. Zato se ukinejo, brž ko izpolnijo svoje naloge ali pa dobe svoje statute v okviru inštituta ah izven njega, kolikor se izkaže, da imajo njihove naloge trajen značaj. Poslovanje v teh komisijah je honorarno. Sredstva za kritje stroškov komisij se črpajo iz sklada za raziskovanja, kamor se stekajo tudi morebitni dohodki komisij. Vsaka komisija mora imeti poslovodjo. Komisije morejo izdajati publikacije. Finančno poslovanje 20. člen Inštitut ima samostojen predračun dohodkov in izdatkov. Redni dohodki inštituta so dohodki od izvršenih uslug, dohodki, ki jih je upravičen inštitut zaračunati po posebnih predpisih, dohodki mešanih komisij in dotacije iz republiškega proračuna. Izredni dohodki inštituta so ostale namenske dotacije, darila in podobno. Redni izdatki inštituta so osebni in materialni (operativni in funkcionalni). Izredni izdatki inštituta so razni upravičeni odpisi materiala, terjatev in podobno. Za kritje izdatkov, ki jih inštitut ne more kriti z lastnim; dohodk'i, prejema dotacije iz republiškega proračuna. 21. člen Znanstvena dejavnost inštituta se obračunava po dejanski lastni ceni in se finansira iz dotacije, iz proračuna, iz sklada za raziskovanja ter iz ostalih dotacij inštituta. Usluge naročnikom zaračunava inštitut po dejanski lastni ceni, h kateri pribije procentualno vkaikulirane sklade, formirane s temi pravili, kar je prikazano le v internih fakturah. Eksterne fakture vsebujejo le prodajno ceno usluge. Dejanska lastna cena usluge vsebuje: a) vrednost porabljenega materiala, goriva in podobno po dnevnih cenah, če so te cene iste oziroma višje od nabavnih cen; če pa so nabavne cene višje od dnevnih cen, se zaračunajo nabavne cene; b) izdelavne plače s prispevkom za socialno zavarovanje; c) režijske stroške, ki vsebujejo ustrezni del operativnih stroškov in plač ter prispevek za socialno zavarovanje upravnega osebja. Pri bi tek dejanski lastni ceni usluge zaračuna inštitut tako, da je v pribitku upoštevan tudi 25 % znesek za sklad za raziskovanja od dejanske lastne cene. Inštitut ne vrši uslug naročnikom pod dejansko lastno ceno. Investicije in velika popravila v lastni režiji se obračunavajo po dejanski lastni ceni. Predračun dohodkov in izdatkov se izvršuje po tromesečnih načrtih. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov je upravnik inštituta. Zavod mora sestaviti ob koncu poslovnega leta zaključni račun in ga predložiti Državnemu sekretariatu za občo upravo in proračun L RS Ljubljana. 23. člen Inštitut ima pri Narodni banki F LE J svoj tekoči račun. Nanj vlaga svoje dohodke in z njimi samostojno razpolaga v mejah odobrenega predračuna. Sredstva za sklade plačuje posamič za vsak sklad na posehne (namenske) račune pri Narodni banki. 24. člen Inštitut ima tele sklade: L sklad za nagrade delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade); 2, sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev); 3. sklad za raziskovanja. V sklade se vplačujejo sredstva po vsakokratnih veljavnih predpisih. 25. člen Skladi se formirajo iz presežka, ugotovljenega v smislu temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih. Na sklad za nagrade odpade del presežka, določenega z odločbo o odobritvi zaključnega računa oziroma s finančnim zakonom. Ostanek presežka se razdeli na sklad za nadomestitev in dopolnitev ter na sklad za raziskovanja. Porazdelitev na omenjene sklade se izvrši po predhodni ugotovitvi potreb inštituta v skladu z vkalkuliranimi pritaitki na dejansko lastno ceno uslug in po odločbi o odobritvi zaključnega računa. 26. člen Iz sklada za nagrade se dodeljujejo nagrade uslužbencem in delavcem inštituta za njihovo prizadevanje in dosežene uspehe pri delu. Sklad za nadomestitev in dopolnitev se uporablja za nabave oziroma za menjave opreme inštituta in za druge manj Se investicije ter za velika popravila. Sklad za raziskovanja se uporablja za lastno znanstveno raziskovalno delo. Premoženje ieštituta 27. člen Premoženje inštituta tvorijo osnovna in obratna sredstva. s katerimi inštitut razpolaga po veljavnih predpisih. Vrednost osnovnih sredstev predstavlja sklad osnovnih sredstev, vrednost obratnih sredstev pa sklad lastnih obratnih sredstev. 28. člen Konec vsakega leta mora inštitut izvršiti popis vseh osnovnih in obratnih sredstev po veljavnih predpisih. Plače delavcev in uslužbencev inštituta 29. člen Plače uslužbencev in delavcev inštituta se določijo po predpisih o plačah in o napredovanju uslužbencev državnih organov in uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi ter po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih in ustanovah. Sistemizacija delovnih mest 30. člen Delovna mesta uslužbencev in delavcev so sistemi žira na. Sistemizacija delovnih mest, ki jo potrdi Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sporazumu s pristojnim državnim organom za sistemizacijo, je kot priloga sestavni del teh pravil. Čuvanje imovine in službena tajnost 31. člen Imovina inštituta je del splošnega ljudskega premoženja, ki so jo dolžni čuvati vsi zaposleni uslužbenci in delavci. Uslužbenci in delavci so odgovorni za škodo, ki bi nastala po njihovi krivdi ali malomarnosti. 32. člen Vse zaposleno osebje je dolžno čuvati podatke o inštitutu, o njegovem delu in izsledkih kot službeno tajnost. 33. člen Ta pravila veljajo od 1, januarja 1955 dalje. Ta pravila so bila sprejeta na skupščini Akademije dne 24. junija 1955. II ORGANIZACIJA PREDSEDSTVO Predsednik: Josip Vidmar. Podpredsednik: Božidar Lavrič. Glavni tajnik: Milko Kos. Razredni tajniki: 1. v razredu za zgodovinske in družbene vede Franci S t e 1 S ; 2. v razredu za filološke in literarne vede Ivan Grafenauer; 3. v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede Milan Vidmar; 4. v razredu za prirodoslovne in medicinske vede Jovan Hadži, od 8. oktobra 1955 Anton Melik; 5. v razredu za umetnosti Anton La-j o v i c. Nadzorni odbor Člani: Anton Melik (do 9. decembra 1955), Srečko Brodar {od decembra 1955), Josip Pleni e 1 j , Janko Polet; namestnik; Ivan R a -k o v e c. Delegati v Akademijskem svetu FLRJ Redni: Milko Kos, France Štele, Milan Vidmar; namestnika: Anton Melik, Anton Peterlin. VODILNI USLUŽBENCI UPRAVE AKADEMIJE (po stanju 31. decembra 1955) 1 UPRAVNA PISARNA Upravnik — višji referent: dr. Leo Baebler. Administrator: Nada J e s s e. Vodja računovodstva — računski referent: Pranja Mih e 1 č i č. II ZNANSTVENA PISARNA Upravnik. — znanstveni sodelavec: dr. Matej Smalt. m. BIBLIOTEKA Upravnik — bibliotekar: Primož Ramovš. IV. KEMIČNI INSTITUT »BORISA KIDRIČA« Upravni direktor — referent: Ciril Polajnar, Vodja računovodstva — računski referent: Rožica Stok-Medvešček. V. INSTITUT ZA ELEKTRIŠKO GOSPODARSTVO Upravni direktor — višji referent: Josip Arh. Vodja računovodstva —- računski referent: Adolf P a u č n i k. VI. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE Upravni direktor — višji referent; Ferdinand Hlad-n i k. Vodja računovodstva — računski referent: Hinko Florj a n E i č. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ (po stanju 31. decembra 1955) 1. KEMIČNI INSTITUT »BORISA KIDRIČA* Upravnik: akad. dr. Maks Samec. Znanstveni svet: akad. dr. Anton P e t e r 1 i n , akad. dr. Josip Plemelj, akad. dr. Maks Samec, akad. dr. techn. ing, Milan V i d m a t. S i s t e m i z i r a n o znanstveno osebje: Znanstveni sodelavci; ing. Karel A n d r e č, dr. Marta B I i n c, ing. Miroslav D e r m e 1 j. ing. Rajko Kavčič, ing. Boris L a v r e n c i £. Svetnik: ing. Riko Kepic. Redni honorarni sodelavec: docent dr. Dušan H a d. ž i. Strokovna sodelavca: dr. Savo B r a t o ž , ing, Štefan S k l e d a r. Asistenti: ing. Miroslav Ceh, ing. Stazika Cernič-Si-mič, ing. 2iva D r o v e n i k , ing, Božidar Hočevar, ing. Jelena Komar, ing. Damjan Kozak, Bogomir Koželj, mr. ph, Marija K r e č, Marina M a r č e c, ing, Nevenka Miljevič-Suštaršič, ing. Aleksander Novak, ing. Darinka P e r k o, ing. Marko R e i s-n e r, ing. Tatjana Sernec-Avšič, mr. ph, Helena Sočič, ing. Ludvik S t r a u c h, Tatjana Straneh, ing. Ljuboslava Sebek, Inštitut je organiziran na principu raziskovalnih skupin, ki se formirajo po značaju in potrebi dela. V letu 1955 so tako delovale naslednje delovne skupine: a) Škrob in drugi polisaharidi, vodja akad. prof. dr. Maki Samec. b) Skupina za anorgansko in analitično kemijo, vodja znanstveni sodelavec ing. Miroslav D e r m e 1 j. c) Skupina za biokemijo in mikrobiologijo, vodja znanstveni sodelavec dr. Marta B 1 i n c. d) Skupina za premog in koks, vodja znanstveni sodelavec ing. Boris Lavrenčic. ej Spektroskopija (infrardeča) in struktura molekul, vodja redni honorarni sodelavec docent dr. Dušan H a d ž i, f) Kemična predpriprava premogov za koksanje, vodja znanstveni sodelavec ing, Rajko Kavčič. g) Bitumeni, katrani in sorodni produkti, vodja občasni sodelavec prof. dr. Salvislav Jen ti č. h} Skupina za kemijo steroidov. vodja znanstveni sodelavec ing, Karel A n d r e 6. i) Skupina za kemijo alkaloidov, vodja ing. Riko R e p i č. 2. INSTITUT ZA ELEKTRlSKO GOSPODARSTVO Upravnik; akad, dr. techn, ing. Milan Vidmar. Namestnik upravnika: ing. Ožbolt G ros. Ustanova ima kolegij in plenum, ki fungirata kot posvetovalni organ upravnika. Kolegij sestavljajo poleg upravnika in namestnika vsi načelniki strokovnih in pomožnih skupin. Plenum pa tvorijo poleg upravnika in namestnika načelniki strokovnih skupin, znanstveni delavci inštituta, načelniki pomožnih skupin ter imenovani zunanji znanstveni sodelavci. Člani plenuma so lahko tudi gosti, ki jih povabi upravnik in vidni zunanji strokovnjaki, ki jih v ta namen imenuje na predlog upravnika predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Člani inšt i tut s keg a kolegija: 1. upravnik akad. dr. techn. ing. Milan Vidmar, 2. namestnik upravnika ing. Ožbolt G r o s, 3. upravni direktor Josip A r h, 4. načelniki strokovnih skupin: ing. Miloš B r e 1 i h, ing. Edvard H o f 1 e r, ing. Janko Rudolf, ing. Branko Vaj da. člani i n š t i t u t s k e g a plenuma: 1. upravnik akad. dr, techn. ing. Milan Vidmar; 2. namestnik upravnika ing. Ožbolt G r o s ; 3. načelniki strokovnih skupin: ing. Miloš Brelih, ing, Edvard Hofler, ing. Janko R u d o 1 f, ing. Branko Vaj da ; 4. znanstveni (strokovni) sodelavci, asistenti inštituta: ing. Franc C u r k, ing. Jurij D e t i £ e k, ing. Franc Mlakar, dr. ing. Marjan P I a p e r, ing. Bogdan R e m š e, ing, Jožko R o s i n a, ing. Srečko S a j o v i c, ing. Anita Sebaher, ing. Franc SpileT, ing. Vida TiŠler, ing. Milan Vidmar; 5. načelniki pomožnih skupin, up ravno-računska skupina: načelnik upravni direktor Josip A r h, v. d. vodja dokumentacije in strokovne literature Nina S k o d I a r ; 6. imenovani zunanji znanstveni sodelavci: univ. prof. dr. ing. Vratislav B e d j a n i č ; ing. Vekoslav Korošec, direktor ELES; ing. Jože Voršič, obratni inženir tovarne glinice in aluminija, Kidričevo; ing. Vladimir Žep i č , univ. prof, v Zagrebu. Sistemizirano znanstveno osebje: Znanstveni sodelavci: ing. Ožbolt Gros, ing. Edvard Hof-1 e r , dr. ing. Marjan Plaper, ing. Janko Rudolf, ing. Srečko Sajovic, ing, Branko Vaj d a, ing. Milan Vidmar. Svetnik: ing. Mi]oš B r e 1 i h. Strokovni sodelavci: ing, Jurij D e t i č e k, ing. Franc M 1 a-kar, ing. Bogdan R e m š e, ing. Jožko R o s i n a, ing. Anita S e b a h e r, ing. Franc š p i 1 e r. Asistenta: ing. Franc Curk. ing. Vida T i šle r. Inštitut je razdeljen na naslednje oddelke: I. Proizvodnja električne energije: načelnik ing. Ožbolt Gros, referent ing. Milan Vidmar, referent ing. Jurij Detiček. vodja laboratorija za energetsko kemijo, asistent ing. Vida T i š 1 e r, II. Transtormiranje in preusmerjanje električne energije: načelnik akad. dr, techn. ing. Milan Vidmar, referent dr, ing. Marjan P1 a p e r. III. Prenos in razdeljevanje električne energije: načelnik ing. Janko Rudolf, referent ing, Jožko R o s i n a. IV, Zaščita elektrotehniških naprav: načelnik ing. Edvard H o f 1 e r , referent ing, Franc S p i 1 e r. V. Meritve: načelnik ing. Branko Vaj da, referent ing. Franc Mlakar. Teferent ing. Bogdan R e m S e, asistent ing. Franc Curk. VI. Energetska ekonomika: načelnik ing. Miloš B r e 1 i h , referent ing. Srečko Sajovic, referent ing, Anita S e b a h e r. 3. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE Upravnik: akad. dr. ing. Anton K u h e 1 j. Znanstveno in raziskovalno osebje: dr.ing.Ivo Vuško-v i č, honorarni znanstveni sodelavec; ing. Miroslav P e-č o r n i k, svetnik; ing. Marijan Dolgan, strokovni sodelavec; ing. Vladislav S i m n i c, strokovni sodelavec; ing. Ljubo Bizjak, asistent; ing. Franc Schweiger, asistent; ing. Miloš S f i 1 i g o j, asistent. Organizacija inštituta: a) Splošni oddelek (tajništvo, računovodstvo, komerciala in knjižnica). b) Tehnično organizacijski oddelek (priprava dola, delavnica, kapitalna izgradnja in skladišče). c) Znanstveno raziskovalni oddelek (referat za turbine, referat za črpalke, referat za aerodinamiko, referat za hidro-mehansko opremo, konstrukcijski biro in laboratorij). Vodja: ing. Marijan Dolgan, Vodje posameznih referatov: za turbine ing. Marijan Dolgan, za črpalke ing. Vladislav S i m n i c , za aerodinamiko ing. Miroslav P e e o r n i k. 4. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA V POSTOJNI Upravnik: akad.1 dr. Srečko B r o d a r ; vršilec dolžnosti upravnika: znanstveni sodelavec dr. Roman S a v n i k. Znanstveni svet: akad, dr. Srečko B r o d a r, akad,dr. Jovan H a d ž i, akad. dr. Anton Melik, akad. dr. Ivan R a -k o v e c , univ. prof. dr. Albin S e 1 i š k a r . znanstveni sodelavec dr. Roman S a v n i k. Strokovni sodelavec: Egon P r e t n e r. Asistenta: Franc Hribar, Franc Leben. Honorarni znanstveni sodelavec: dr. Val ter B o h i n e c Honorarni strokovni sodelavec: Ivan M i c h 1 e r. 5. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: akad. dr. A n t o n Melik. Znanstveni svet: akad. dr. Milko Kos, akad. dr. Anton M e-1 i k, akad, dr. Ivan R a k o v e c, univ. prof. dr. Sveto-zar 11 e š i č. Honorarni znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Svetozar 11 e š i č. Asistenti: Ivan Gams, Drago Meze, MilanSifrer, V okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo. Kartograf: Vilko F i n ž g a r. 6. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Upravnik: akad. dr. Ivan R a k o v e c. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko B r odar, akad. dr. Jovan H a d ž i, akad. dr. Anton M e 1 i k, akad. dr. Ivan R a -k o ve c, univ. prof. dr, ing, Jože Duhovnik, Strokovni sodelavec: Cveto Germovšek (umrl 8. julija 1955). Asistent: Hajko Pavlovec (od 15. februarja do 30. septembra 1955, ko je šel služit vojaški rok). Honorarni znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. ing. Jože Duhovnik. Institut ima naslednje sekcije: a) geološko-paleontolosko sekcijo: načelnik akad. dr. Ivan R a k o v e c ; b) mineraloško-petrografsko sekcijo: načelnik univ. prof- dr. ing. Jože Duhovnik; c) prazgodovinsko sekcijo: načelnik akad. dr. Srečko B r od a r. 7. INSTITUT ZA BIOLOGIJO Upravnik: akad. dr. Jovan H a d ž i. Znanstveni svet: akad. dr. Jovan H a d ž i, univ. prof. dr. Albin S e 1 i š k a r, univ. prof. dr. Miroslav Z e i, univ. docent dr. Ernest Mayer, Znanstveni sodelavec: dr. Maks W r a b e r (od 1. septembra 1955, do takrat honorarni znanstveni sodelavec). Asistentka: Ljerka Godicl (do 31. julija 1955, ko je zaradi bolezni sama zapustila službo), Janez Mat j ašič, Honorarna znanstvena sodelavca: univ. prof. dr. Albin Seliš k ar, univ. prof. dr. Miroslav Zei. Inštitut za biologijo ima še dva laboratorija: Speleobiološki laboratorij v Postojni, vodja univ, prof. dr. Albin S e 1 i š k a r. Marinobiološki laboratorij v Rovinju, vodja akademik dr. Jovan H a d ž i. 8. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN GEJE SLOVENIJE Predsednik: akad. dr, Jovan H a d ž i, Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jo-van Kadži, akad, dr. Anton M e I i k , akad. dr. Ivan R a k o v e c, 9. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: akad, dr. Igor Tavčar. Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan B r e c e 1 j, akad, dr. Ali j a Košir, akad dr. Božidar Lavrič, akad, dr, Igor Tavčar. 10. INSTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik: akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Grafenauer, akad. dr. Milko Kos, akad. dr. Janko Polec, akad. dr. France Štele, univ. prof. dr. Josip Korošec. a) Sekcija za občo in narodno zgodovino. Načelnik akad. dr. Milko Kos. Honorarni znanstveni sodelavec: dr. Melita Pivec-Štele. b) Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik akad. dr. France Štele. Strokovni sodelavec: dr. Emilijan C e v c. Strokovni svet: akad. dr. Izidor Cankar, akad. dr, France Štele, strokovni sodelavec dr, Emilijan C e v c. c) Sekcija za arheologijo. Načelnik univ. prof. dr. Josip Korošec. Asistenti: ing. Demetrij Brodar, Stanislav J e s s e, Alojzij S e r c e 1 j. Strokovni svet: akad, dr. Srečko Brodar, univ. prof. dr. Josip Klemene, univ. prof. dr. Josip Korošec, univ. prof. dr. Božo Skerlj, upravnik Narodnega muzeja dr. Jože K a s t e 1 i c. 11. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akad. dr, Ivan Grafenauer. f Namestnik upravnika: znanstveni sodelavec dr. Rudolf K o 1 a r j. č. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Graienauer, akad. dr. Karel O š t i r , akad. Anton Sovre, univ. prof. dr. Anton B a j e c , znanstveni sodelavec dr. Rudolf K o -1 a r i č , znanstveni sodelavec Božo V o d u š e k. Znanstveni sodelavci: dr. France Bezlaj, dr. Hudolf Kola t i č, dr. Tine Logar, Boža V o d u š e k. Strokovni sodelavec: dr. Lino L e g i Š a. Asistenti: Joža M e z e , Jakob R i g 1 e r , Saša S e t n e c. Honorarni sodelavec: dr. Vaso S u y e r. Inštitut je po 41. 2 svojega pravilnika organiziran v dve sekciji: I. slovniško-filološko in jezi kovno-geografsko sekcijo, načelnik: znanstveni sodelavec dr. Rudolf K o 1 a r i č, II. slovarsko sekcijo, načelnik: znanstveni sodelavec Božo V o d u š e k. Prva sekcija ima še Komisijo za pisavo in izgovarjavo slovenskega pismenega jezika, druga sekcija pa Komisijo za strokovno terminologijo slovenskega jezika. 12. INSTITUT ZA LITERATURE Upravnik: akad. Josip Vidmar, Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Graienauer, akad. dr. Janko Pole c, akad. Josip Vidmar, dopisni član dr, Fran Ks, L u k m a n. Znanstveni sodelavec: Mile K1 o p č i č. Strokovna sodelavca: Dušan Pirjevec, dr. Milena U r -š i č. Honorarni znanstveni sodelavci: prof. Akademije za igralsko umetnost dr. France K o b 1 a r , univ. prof, dr. Antoti O c v i r k , univ. prof. dr. Anton S1 o d n j a k. 13. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr. Ivan Grafenauer. Znanstveni svet: akad. dr. Milko Kos, akad. Anton L a -j o v i c T akad. dr. Anton M e 1 i k , prof. Matija Tome. Strokovna sodelavca: Niko K ure t, dr. Milko Matice-tov. Honorarna znanstvena sodelavca: univ. prof. dr. Jakob K e -le mina, dr. France Kotnik (umrl 6. februarja 1955). 1 Honorarni strokovni sodelavci: profesor Alojzij Bolha r, univ. docent dr, Vilko Novak, upravnik Mestnega arhiva v Ljubljani dr. Sergij Vilfan, 14, TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: akad. dr. Janko P o 1 e c. Strokovni svet: univ. profesorji akad. dr. Ali j a Košir, dr. Rudolf S a j o v i c in ing. Albert Struna, gimn, profesor Franc K a p u s. a) Pravna sekcija Načelnik: honorarni znanstveni sodelavec univ. prof. dr, Rudolf S a j o v i c. Člani sekcije: univ. profesorji dr. Avgust Munda. dr. Albin O g r i s , dr. Leordd P i t a m i c , akad, dr. Janko P o 1 e c in znanstveni sodelavec dr, Rudolf K o -1 a r i č (jezikovni svetovalec). Strokovni sodelavec: dr. Vladimir K u k m a n. b) Tehniška sckcija Načelnik; univ. prof. ing. Albert Struna. Strokovni sodelavci: univ. docent ing. Boris C e r n i g o j (za strojništvo); univ. predavatelj dr. Črtomir Kučič (za kemijo): Univ. prof. ing. Vinko Sadar (za agronomijo); ing. Srečko S a j o v i C in ing. Franc Mlakar, znanstvena sodelavca Inštituta za eiektriško gospodarstvo SAZU (za elektrotehniko); univ. prof. dr. ing. Matija Zumer (za rudarstvo in metalurgijo); ing, Lojze Z u m e r, znanstveni sodelavec Gozdarskega inštituta LRS (za gozdarstvo in lesno predelovalno stroko); ing. Lev Pipan (za varilstvo in raziskavo materiala). Občasna strokovna sodelavca: akad. univ, prof. ing. Feliks L o b e (za tehnologijo), akad. univ. prof. dr. Anton P e -t e r 1 i n (za fiziko in jnatematiko). Jezikovni svetovalec: znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik dr. Kudolf K o I a r i č. c) Medicinska sekcija Načelnik: akad. univ. prof. dr. Alija Koiir. Strokovna sodelavca: univ. prof. dr. Fran Z a v r n i k; san, major dr. Fran Smerdu, predstojnik Centralne medicinske knjižnice. Jezikovni svetovalec: strokovni sodelavec Inštituta za slovenski jezik dr. Lino L e g i š a. č) Prirodoslovna sekcija Načelnik: Franc Kapus, profesor Klasične gimnazije v Ljubljani. Začasni pomočnik načelnika: Drago M e z e , asistent Inštituta za geografijo SAZU. SKUPŠČINA I PREDSEDSTVO J_ Upravna plia ma Znanstvena pisarna Biblioteka Haired: I r~ i Računovodstvu K tum o ni a t RAZREDI i I. RAZRED Institut üb igodoviho II. RAZRED I III RAZRED I Institut za slovenski jezik ! Institut za literature I In&tllut za Slovensko narodopisje Terminološka komisija (sekcije: a) pravna, b) tehniška, c) medicinska, E) prirodoslovnt) I. sekcija O bi a in narodna igodovlna I II. sekcija Umetnostna zgodovina in. sekcija Arheologija 1 KemlCnl Institut ■ Borisa Kidriča. IV. RAZRED I V. RAZRED I institut institut za ia raziskovanji geografijo krasa in Zavod 7,3 kartngraiLJo lnätltul za geologijo institut za biologijo Inilliut za medicinske vede t^dbor za urejevanje favne, ilor* in geje Slovenije I I Institue Institut m elektrliko za turbinske gospodarstvo stroje Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Člani j Častni Člani Josip B r o z - T i t o, predsednik FLRJ, maršal Jugoslavije, izvoljen 9. avgusta 1943, GL Letopis III, 79—115. Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta FLRJ, izvoljen f>, decembra 1949. Gl. Letopis lil, 119—132. I. RAZRED Za zgodovinske in družbene vede Redni člani Izidor Cankar, rojen 22, aprila 1886, dr. phil,, redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani v pokoju, redni član od 2, junija 1953. — Glej Letopis V, 67—73. Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in historične pomožne vede na univerzi v Ljubljani; redni član od 7, oktobra 1938. načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 31. januarja 1940 do 28. junija 1941, od !9. maja 1950 glavni tajnik Akademije, upravnik Inštituta za zgodovino pri Akademiji in načelnik njegove Sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetriosti v Zagrebu, Poljske akademije znanosti v Krakovu in Krälovske češke společnosti nauk v Pragi, član Instituta für österreichische Geschichtsforschung na Dunaju. — Glej Letopis L 53—62. Janko Pole c, rojen 19. avgusta 1880, dr. iur,, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949. predsednik Terminološke komisije pri Akademiji. — Glej Letopis I. 97—101. Le (opis J — 33 — France Stele, rojen 21. februarja 1886, dr. phiL, redni profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani; redni član od 16, maja 1940, načelnik filozofsko-filo-loško-histnričnega razreda od 1, julija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija 1948 dalje, načelnik Sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino; dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, član dopisnik Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član A1CA pri UNESCO, član Instituta für österreichische Geschichtsforschung na Dunaju. — Glej Letopis I, 113—123. Dopisni člani Ljudmil Hauplnisnii, rojen 5, februarja 1884, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 16. V. 1940; dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu in Krá-lovské éeské společnosti nauk v Pragi, — Glej Letopis I, 166—167, Marko K o s t r e n č i c, rojen 21. marca 1884, dr. iur.. redni profesor za zgodovino države in prava narodov FLR.T do 19. stoletja na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnesti v Zagrebu in njen glavni tajnik, dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu, častni doktor Karlove univerze v Pragi. — Glej Letopis V, 74—75. Zdenk N e j e d 1 y, roj. 10. februarja 1878, profesor Karlove univerze v Pragi, član vlade CSR, predsednik Češkoslovaške akademije znanosti v Pragi; dopisni član od 7. novembra 1947. Dopisni član Akademije nauk SSSE, redni član Poljske akademije znanosti, dopisni član Nemške akademije znanosti, častni član Bolgarske akademije znanosti in Madžarske akademije znanosti, častni profesor Univerze Lomo nosova v Moskvi, častni doktor Filozofske fakultete univerze v Jeni. Boris Ziherl. rojen 25, septembra 1910, redni profesor za teorijo družbenih ved na univerzi v Ljubljani; ljudski poslanec; dopisni član od 6, decembra 1949, — Glej Letopis III. 165—171. Fran Zwitter, rojen 24. oktobra 1905, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na univerzi v Ljubljani-, dopisni član od 2. junija 1953, prorektor univerze in predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo v Ljubljani. — Glej Letopis V, 76—82. II. RAZRED Za filološke in literarne vede Redni člani Ivan Grafenauer, rojen 7. marca 1880, dr. phil., profesor v pokoju; dopisni član od 16. maja 1940, redni član □d 21. decembra 1946, tajnik razreda za fiioloske in literarne vede od 30. decembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za slovensko narodopisje in Inštituta za slovenski jezik pri Akademiji; častni član Slavističnega društva v Ljubljani. -— Glej Letopis I, 161—165. Rajko Nahtigal, rojen 14, aprila 1877, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani; redni član od 7, oktobra 1938, prvi predsednik Akademije od 4. jan. 1939 do 27. junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2, oktobra 1945 do 30. septembra 1949; predsednik Znanstvenega društva za humanistične vede 1921—1939, predsednik Slavističnega društva 1935 in njegov častni član od 1937; dopisni clan Srp-ske akademije nauka v Beogradu in Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu — Glej Letopis I, 71—75. Karel OŠtir, rojen 13. oktobra 1888, dr.jshil., redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Ljubljani; redni član od 2, junija 1953. — Glej Letopis V, 83—85. Anton Sovre, rojen 4. decembra 1885, redni profesor za grščino na univerzi v Ljubljani; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 86—88, Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1895; redni član od 6. decembra 1949; od 27. oktobra 1952 predsednik Akademije, upravnik Inštituta za literature pri Akademiji; dopisni Član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, ljudski poslanec, predsednik odbora za prosveto in kulturo Ljudske skupščine LRS. — Glej Letopis III. 172—184. Dopisni člani Aleksandar Belic, rojen 2, avgusta 1876, dr. phiL, profesor za lingvisti ko na univerzi v Beogradu; predsednik Srpske akademije nauka v Beogradu; dopisni član od 7. novembra 1947; dopisni član akademij znanosti v Zagrebu, Sofiji, Pragi {Akademija in Krâ lovska češka společnost nauk). K rak o vu, Moskvi, Kopenhagenu in Miinchenu; častni doktor univerz v Pragi in Glasgowu, častni profesor Univerze Lomo-nosova v Moskvi, Franc Ksav. Lukman, rojen 24. novembra 1880. dr. theol., dr, phil., redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani v pokoju; dopisni čl am od 16, maja 1940, — Glej Letopis L 168—169, Kazimierz Nitsch, rojen 1, februarja 1874, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu; dopisni član od 7. novembra 1947; dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu, Akademije nauk SSSR v Moskvi in Bolgarske akademije znanosti v Sofiji. Petar Skok, rojen 1. marca 1881, dr. phiL, redni profesor za romansko filologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2, junija 1953; pravi član Jugosla-venske akademije znanosti š umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu, Rumunske akademije znanosti v Bukarešti, K râlovske češke společnost i nauk v Pragi in Académie des Sciences cl de Bel les-Lett res v Toulousu. — Glej Letopis V, 39—91. III. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične vede Redni člani Anton K uhelj, rojen 11, novembra 1902, dr, ing., redni profesor za mehaniko na univerzi v Ljubljani; rektor univerze v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949; upravnik Instituta za turbinske stroje pri Akademiji. — Glej Letopis III, 185, Feliks L o b eT rojen 14. oktobra 1894, redni profesor za predmeta »Mehanska tehnologija« in »Gradnja obdelovalnih strojev« na univerzi v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III ] 86—187. Anton P e t e r 1 i n, rojen 25. septembra 1908, dr, sei. na t., redni profesor za fiziko na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 21. decembra 194{>, redni član od 6. decembra 1Ö4Ü, upravnik Inštituta »Jožef Stefan«; član American Association for the Advancement of Science {Washington), American Physical Society (Washington), American Chemical Society (Washington), Kolloid Gesellschaft (Köln), Société mathématique de France (Paris), član Makromolekulske sekcije Mednarodne unije za čisto in uporabljeno kemijo, član International Committee of Rheology (Amsterdam). — Glej Letopis 11, 45—46. Josip Pleme! j, rojen 11. decembra 1873, dr. phil., redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik ma tema ti čno-prir od os lovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka v Beogradu in Bavarske akademije znanosti v Münchenu. — Glej Letopis I, 93—94. Maks Samec, rojen 27. junija 1881, dr. phil., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945; redni član od 6. decembra 19497 upravnik Kemičnega inštituta »Boris Kidrič« pri Akademiji; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, član Leopoldi nsko-karolinške akademije prirodoslovcev v Halle a/d Saale, častni član Avstrijskega kemičnega društva, dopisni član in odlikovan s Sare medaljo od ArbeitsgemeinschaftsGetreideforschung E, V. Detmold, Officier de l'Instruction publique Paris, ponovna doktorska diploma filozofske fakultete na uni vera na Dunaju, La ura- Leona rdova nagrada, — Glej Letopis III, 188—198. Milan Vidmar, rojen 22. junija 1885, dr. techn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; redni član od IG, maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942, predsednik Akademije od 27. junija 1942 do 2, oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo pri Akademiji; častni doktor tehniške fakultete univerze v Ljubljani, predsednik Nacionalnega komiteja CIGRE, dopisni član Zveze nemških elektrotehnikov v Berlinu in Češke elektrotehnične zveze v Pragi. — Glej Letopis I, 139—142. Dopisni član Vence Koželj, rojen 17. septembra 1901., dr. te^hn., redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 95—97. IV. RAZRED Za prirodoslovne in medicinske vede Redni člani Bogdan Brecelj, rojen 6. maja 1906, dr. med., redni profesor za ortopedi j o in predstojnik ortopedske klinike na univerzi v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949; član Mednarodnega društva za ortopedsko kirurgijo in travmato-logijo, član Francoskega ortopedskega društva, član Zveznega odbora za rehabilitacijo invalidov. — Gl. Letopis III. 199-200. Srečko B r od a r, rojen 6, maja 1893, dr, phiL, redni profesor za prazgodovino človeštva na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni; dopisni član H. Obermaier Gesellschaft für die Erforschung des Eiszeitalters und seiner Kulturen (Bonn). — Glej Letopis III, 205—206 in Letopis V, 98—100. Jovan H a d ž i, rojen 22. novembra 1884, dr. phil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 10. oktobra 1940, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. septembra 1949 do 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za biologijo pri Akademiji, predsednik Odbora za urejevanje favne, flori1 in geje Slovenije; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka v Beogradu. — Glej Letopis I, 29—37. Alija Košir, rojen 6. aprila 1B91, dr. med., redni profesor za histologijo in predstojnik Histološkega inštituta na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 24. junija 1955, — Glej to knjigo Letopisa str. 45—48, BožidarLavrič, rojen 10, novembra 1899. dr. med-, redni profesor za kirurgijo na univerzi v Ljubljani in predstojnik Kirurgične klinike; redni Član od 6. decembra 194H, od 21. marca 1950 podpredsednik Akademije; dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka v Beogradu, častni član Ceškosio- vaškega kirurgih neg a društva v Pragi in Bolgarskega kirurgi Onega društva v Sofiji, član Internacionalnega kirurgičnega društva, dopisni član Association of Surgeons of Great Britain and Ireland, dopisni Član Société de chirurgie v Lyonu. — Glej Letopis III, 201—202. Anton Melik. rojen 1. januarja 1890, dr. phil.. redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21, decembra 1946, načelnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 dalje, upravnik Inštituta za geografijo pri Akademiji, predsednik Slovenske Matice in Geografskega društva v Ljubljani. — Glej Letopis I. 170—171. Ivan Rakove c, rojen 18. septembra 1899, dr, phil,, redni profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949, upravnik Inštituta za geologijo pri Akademiji; dopisni član Geološkega društva na Dunaju. — Glej Letopis II. 47—53. Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1899, dr. med., redni profesor za interno medicino in predstojnik Interne klinike na univerzi v Ljubljani; redni clan od 6. decembra 1949. upravnik Inštituta za medicinske vede pri Akademiji: član Internacionalnega društva za interno medicino. — Glej Letopis III, 203—204. Dopisni člani Franjo Kogoj, rojen 13. oktobra 1894, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo in predstojnik der-mato-veneroloske klinike na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in tajnik njenega IV, oddelka za medicinske vede, dopisni član Srpske akademije nauka V Beogradu, častni član oziroma dopisni član berlinskega. bolgarskega, češkoslovaškega, dunajskega, francoskega. hamburškega, italijanskega, madžarskega, munehen-skega, nemškega, poljskega in švedskega dermatološkega društva ter francoskega alergološkega društva. — Glej Letopis V. 101—102. Siniša Stankovi c. rojen 26. marca 1892, dr. phil,, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu; predsednik Akademijskega sveta FLRJ; dopisni član od 2. junija 1953; pravi član Srpske akademije nauka v Beogradu, dopisni član Jugosiavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, — Glej Letopis V, 103—104. Andrija S t a m p a r, rojen 1. septembra 1888- dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu; predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; dopisni član od 7. novembra 1947-pravi član Srpske akademije nauka, častni član Ameriškega društva za narodno zdravje in Akademije za medicino v New Yorku. Alojz Tavčar, rojen 2, marca 1895, dr. ing., redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2, junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Masarykove akademie prace v Pragi, častni član Scientific Society Sigma X, Cornell University, New York. — Glej Letopis V, 105—106. Kos ta Todorovič, rojen 5. julija 1887, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beogradu; dopisni član od 2, junija 1953; redni član Srpske akademije nauka v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni član Jugoslavenske akademije znaosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu. — Glej Letopis V. 107. Vale Vouk, rojen 21. februarja 1886, dr. phil., redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu, predstojnik Botaničnega instituta in vrta Prirodoslovno matematične fakultete v Zagrebu, direktor Inštituta za eksperimentalno biologijo Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; dopisni član od 2, junija 1053; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Poljske akademije znanosti v Krakovu in Kralovske češke společnosti nauk v Pragi. — Glej Letopis V, 108—109. V. RAZRED Za umetnosti Redni člani France Bevk, rojen 17. septembra 1390, književnik; redni član od 2. junija 1953, — Glej Letopis V, 110—315- Fran Sal. Finžgar, rojen 9. februarja 1871, književnik: redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarja 1939 do 30, septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis I, 23—25. Pavel Goli a, rojen 10. aprila 1887, književnik in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 1 IS—120. Božidar J a k a c, rojen 16. julija 1899, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 207—213. Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kipar-mojster; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 121—122. Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja 1896; redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949, — Glej Letopis III, 214—215. Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, izredni profesor na kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 123—124. Miško Kranjec, rojen 15, septembra 1908, književnik. direktor Slovenskega knjižnega zavoda v Ljubljani; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 125—132. Anton L a j o v i c, rojen 19. decembra 1878, komponist in muzikolog; redni član od 16. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 30, septembra 1949 dalje. — Glej Letopis I, 63—67. Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938; častni doktor univerze v Ljubljani in tehniške visoke šole na Dunaju, — Glej Letopis I, 87—89. Lucijan Marija Skerjanc, rojen 17. decembra 1900; redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni član od 6, decembra 1949, — Glej Letopis ID, 216—220. Dopisni člani Ivo A n d r i č, rojen 10. oktobra 1892, književnik; dopisni član od 2, junija 1953; redni član Srpske akademije nauka v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, — Glej Letopis V, 133—134. Milan Bogdanovi č, rojen 4. januarja 1894, dr., književni in gledališki kritik ter esejist, profesor za novejšo jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu do 1949, od takrat upravnik Narodnega gledališča v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953; dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu. - Glej Letopis V, 135—136. Lojze Dolina r, rojen 19, aprila 1393, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 137—138. Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893, književnik; dopisni član od 2. junija 1953; podpredsednik Jugoslavenske akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis V, 130—141. SPREMEMBE V ČLANSTVU AKADEMIJE Dne 2. aprila 1955 je umri redni član v razredu za pri-rodoslovne in medicinske vede dr. Pavel L u n a č e k, Glej Letopis VI, 61—65 in str. 55—58 tega Letopisa, Dne 3. februarja 1956 je umrl dopisni član v razredu za filološke in literarne vede dr. P e t a r Skok. Dne 12. maja 1956 je umrl redni član v razredu za zgodovinske in družbene vede dr. J a n k o P o 1 e c. V prihodnji knjigi Letopisa bo Akademija počastila spomin rednega člana dr. Janka Polca in dopisnega člana dr. Petra Skoka v posebnih člankih. NOVI CLAN RAZRED ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE ALIJA K O S I R Rojen 6, aprila 1391 v Tržiču (Monfalcone). Redni profesor za histologijo in predstojnik Histološkega in-Za rednega člana v razredu štituta na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, za prirodoslovne in medicinske vede je bil izvoljen dne 24, junija 1955. Ljudsko šolo je obiskoval v Trstu, prav tako prva dva razreda gimnazije, ostalo gimnazijo pa v Gradcu, kjer je 1. 1909 maturiral. Nato je bil vpisan na medicinski fakulteti univerze na Dunaju, kjer je bil leta 1915 prem o vi ran za doktorja medicine, Knnec julija 1914 je bil mobilizirali in je služil na raznih frontah, od julija 1917 pa pri vojni mornarici. Po prevratu L 1918 se je javil prostovoljno v vojaško službo nove države Srhov, Hrvatov in Slovencev, bil do marca 1919 komandant rezervne vojaške1 bolnice v Mariboru, kasneje pa šef-zdrav-nik rečne flotilje. Konec marca 1920 je bil na lastno prošnjo iz vojaške službe odpuščen. Aprila 1920 je nastopil civilno državno službo v novo ustanovljenem Anatomskem inštitutu medicinske fakultete univerze v Ljubljani kot demonstrator in bil imenovan junija 1920 za asistenta prav tam. Ker je v akademskem letu 1922/23 z odhodom tedanjega profesorja histologije Frankenbergerja postalo vakantno mesto histo-loga, je na predlog tedanjega dekana medicinske fakultete prof, Plečnika jeseni 1922 prevzel predavanja in vaje iz histologije, ki jih vodi vse do danes. Januarja 1923 je bil imenovan za docenta za anatomijo, L 1935 za izrednega profesorja za histologijo in L. 1939 za rednega profesorja iste stroke. Prva leta po prevzemu vodstva Histološkega inštituta je bilo znanstveno delo zaradi ureditve inštituta, ki je zrastel tako rekoč iz nič, zelo otežkočeno, zlasti ker so bile tedanje prostorne in budžetne razmere v času pred dograditvijo Anatomskega inštituta zelo prekarne. Kasneje se je dr. Košir mogel v večji meri posvečati raziskovalnemu delu in si je izbral za življenjsko delo po prigovarjanju docenta Cholewe vprašanja biologije rakave stanice. S tem problemom se ukvarja še danes. Ves čas svojega delovanja na medicinski fakulteti v Ljubljani se je aktivno udeleževal dela na širšem prirodoslov-nem torišču kot odbornik, predsednik in siceršnji funkcionar Prirodoslovnega društva ter kot soustanovitelj poljudnoznanstvenega časopisa »Proteus«, Ta čas je podpredsednik imenovanega društva. Strokovna in ^nsnstvena dtla 1. Persistierende Kardinal venen und fehlende V. ca v a inferior. Anatomischer Anzeiger i922. 2„ Caries dentium in naše munejske lubanje. Primer 4. molarja. Glasnik Muzejskega društva 1926/27. 3. Ali je superfekundaeija z dolot-ilviju krvnih skupin dokazana? Slovenski pravnik 1924, 4. Die Erzeugung von Tumoren bei der Hausmaus mittels menschlichen Blutes von Tumortrügern. Zeitschrift für Krebsforschung 1931. 5. Uber einen merkwürdigen Granulocytentumor bei der weissen Mau?. Ibidem mga, 6. O lakoivanem ekspei'imentalnem karcinosarkomu kože pri beli miški, Lijeüniilii vjesnik 1933, 7. Üie Infiltrate in den Organen der Maus und die Geschwulst-¡mmünitat, Zeitschrift für Krebsforschung 193,1. (3. Pljufni tumorji pri ka Iranskih miäitah. Zdravniški vestni k 133 i. 9. Krvne skupine in vprašanje očetovstva. Slovenski pravnik 1935. 10 Zur Entwicklungsmechanik einiger Metastasen des Mäuseteer-krebsas. Prirodoskivne razprave 1637. 11. Uber den sog. Pigmentschutz hei Teermäusen. Ibidem 1937. 12. O novem povzročitelju raka (G erlach dv i mikromiceli) Zdravniški vestnih. 193«. 13. MäušesarkomstudUen, Acta cancrologica 1938 14. Kateri finitelji povzročajo raka? Zdravniški veätnik 1336. 15. Kaj nas učijo blastomi poskusnih živalic? Ibidem 193B. 16, Študije na mišjem sarkomu, II, Transplantacija in imunizai'ija. Zbornik Prirodoslûvnega društva 1939 17 Transplantations embryonnaires sur les souris soumises au badi-geonnage de goudron. Prirodoslovne razprave 1Î+40- 1B. Die Faktoren der Krebsentslehung. Zeitschrift für Krebsforschung 1940. 19. Moja naziranja o raku. Zbornik Prirodoslovnega društva 1941. 20. Rakova matična celica. Ibidem 1943, ÏL. Josip Cholera + Ibidem 1943, 22. Prenosna mišja levkomïja. I h idem 1946. 23. Rak kot biološka reakcija. Zdravstveni vestnik 1946, 24. Terminologi ca. Ibidem 1947. 25. Slovenska medicinska terminologija. Zdravstveni vestnik 1946 26. Iz našegu poljudnega zdravstvenega slovstva. Ibidem. 1947. 27. O kancerogenem agensu. Ibidem 1945. 28. K mehanizmu kancerogeneze. Ibidem 1950. 29. Krebs und Wuchsstoffe, Vorläuiige Mitteilung. Schweizerische Medizinische Wochenschrift {Kl, 53. ISSO. 30 Ali bo rak vendar virusna bolezen? Zdravstveni vestnik 1950 31. Kaja in rak. Ibidem 1951!. 32. Uber das kanzerogene Agens, II. Kanzerogen und Wuchsstoff. Oncologia (Švica) IV, 109, 1951. 33. K virusni etiologiji raka. Zdravstveni vestnik 1951. 34. Katûinogeiïost domatega premogov ega katrana. Ibidem 1951. 35. Nekaj misli k Slrongovim mutacij sk im poskusom. Biološki vestnik 1952. 36. O kancerogenem agensu. 111. Kancçrogen m biperplaaija. ZaCasllii poročilo. Zdravstveni vestnik 19-52. 37. O pljučnem raku. Biološki vesinik C v tisku). Številne so poljudne publikacije; teh je dr. Košir največ objavil v ■ Proteusu«. 2e pred drugo svetovno vojno je dr. Košir z injekcijami posebne bakterijske kulture dosegel v nekaj primerih reg rešijo trans p lan ti ranih tumorjev, vendar žal teh poskusov zaradi vojne ni mogel nadaljevati. Trenutno ga zanima vprašanje pljučnega raka, posebej pri kadilcih, ter vprašanje karcinogenov, ki jim je človeški organizem zaradi civilizacije in sedanjega načina prehrane izpostavljen. Šele ko bo dobil kemika kot sodelavca, bo intenzivneje mogel z.asledova ti svoj cilj. Opirajoč se na našteta znanstvena dela, pa na strokovno in stanovsko živo udejstvovanje, menimo, da ima prof. dr, Alija Košir viden delež v naši medicinski in splošni kulturi. Ime prof. Koširja je tudi ozko povezano s celotnim razvojem naše medicinske fakultete in s poljudno-znanstvenim priro-' doslovjem, zlasti v okviru Prirodoslovnega društva. IV UMRLI ČLANI Rado Kušej, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941. Dr. i ur., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani, redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 185—190. Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941. Dr, i ur., redni profesor kazenskega prava na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 38. januarja 1939 do smrti; dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti, častni doktor univerze v Bratislavi — Glej Letopis I, 193—197. Gregor Krek. rojen 27. junija 1874, umrl 1. septembra 1942. Dr. i ur., redni profesor rimskega in državljanskega prava na univerzi v Ljubljani, redni član pravnega razreda od 7, oktobra 1938; prvi glavni tajnik Akademije od 28. januarja 1939 do 11, julija 1942; dopisni član Jugoslaven-ske akademije znanosti i umjetnosti. — Glej Letopis I. 201—238. Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853. umrl 1. decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 241—257. Ferdinand Seidl, rojen 10. marca 1856, umrl 1, decembra 1942. Realčni profesor v pokoju, strokovnjak za meteorologijo, kiimatologijo, seizmologi j o in geologijo, dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda od 16, maja 1940; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. — Glej Letopis I, 261—290. Rihard Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis I, 41—43; II, 75—89. Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944. Dr. phil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec; dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 157—160; II, 61—74. Matija Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, Akademski slikar, redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 47—49; II, 90—103. Ivan Regen. rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947. Dr. phii., gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 175—176; II, 104—105. Milan Skerlj, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, Dr. iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 127— —130; II, 106—125. Oton Zupančič, rojen 23. januarja 1873, umrl II. junija 1949. Književnik; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938; častni doktor univerze v Ljubljani, odlikovan s častnim naslovom »ljudski umetnik« od Prezidija Ljudske skupščine LRS, pravi član Srpske akademije nauka, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-nosti in School of Slavonic and East European Sludies v Londonu. — Glej Letopis 1, 151—153; III, 225—256. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl ] 1. aprila 1950. Dr. phil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije; redni član filozofsko-lilo!oško-historjenega razreda od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik Akademije; pravi član Srpske akademije nauka, dopisni član Ju gos i a venske akademije znanosti i umjetnosti, Bolgarske akademije v Sofiji, Kralovske češke společnosti nauk v Pragi, častni član Slavističnega društva v Ljubljani. — Glej Letopis I, vložek 51—62; II, 34—44; lil, 257—266; IV, 86—100. Sergej Ivanovic Vavilov, rojen leta 1891, umrl 25. januarja 1951. Prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, prirod osi ovne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947; član znanstvenih akademij v Beogradu, Zagrebu in Sofiji ter Indijske akademije znanosti. Janko Slebingcr, rojen 19. oktobra 1876, umrl. 3. februarja 1951, Dr, phil,, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (v pokoju), slovenski bibliograf; dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis n, 54—58; IV, IDI—124. Matija Murko, rojen 10. februarja 1861, umrl 11, februarja 1952. Dr. p hi L, redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi (v pokoju); dopisni član fi l ozofsko-filološk o-historičnega razreda od 16. maja 1940; častni doktor univerze v Ljubljani in Karlove univerze v Pragi; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Srpske akademije nauka, Češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi, Poljske akademije znanosti v Krakovu, Akademije nauk SSSR v Moskvi. School of Slavonic and East European Studies v Londonu. — Glej Letopis 1, 172—174, V, 168—177, Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952. Dr. phi L, redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani; redni član filozofsk o-f i lološko- historic ne ga razreda od 7. oktobra 193B; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik Akademije od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik Akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Srpske akademije nauka, Poljske akademije znanosti v Krakovu, Kra-Iovske češke společnosti nauk v Pragi, School of Slavonic and East European Studies v Londonu; član The modern Language association of America (New York}; častni član Slavističnega društva v Ljubljani. -— Glej Letopis I, 105— 110; III, 55 in 280; V. 148—IGU. Boris Kidrič, rojen 10, aprila 1912, umrl 11. aprila 1953. Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ; redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. — Glej Letopis Iti, 156—164; V, 161—167 Lucien Tesniere, rojen 31. januarja 1900, umrl 6, decembra 1954, Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellieru; dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 92— —94 in to knjigo Letopisa str, 59—65. Pavel Lunaček, rojen 3L. januarja 1900, umrl 1. aprila 1955. Dr, med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik Ginekološko-porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član razreda 7,3. prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1954, — Glej Letopis VI. 61—65 in to knjigo Letopisa str, 55—50. PAVEL LUNACEK Božidar L a vri č Dne 2. aprila 1955 je umrl rodni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti profesor dr. Pavel Lu-naček. Medicinski oddelek in razred za prirodoslovne in medicinske vede sta ga predlagala za rednega člana Akademije, skupščina pa ga je 30, junija 1954 izvolila. V Akademiji je bilo njegovo delo izredno kratko, saj je že v tem času nosil kal neusmiljene bolezni. ki jo je poznal in za katero je vedel, kako se končuje. In vendar je Lunaček v Medicinskem oddelku zapustil občutno vrzel, saj je ta in z njim Razred za prirodoslovne in medicinske vede izgubil osebnost, razgledano po zdravstvenem svetu in gorečo za obči napredek in iskanje resnice. Umrl je mlad, premlad za našo Medicinsko fakulteto in premlad za Akademijo. Rojen 31, januarja 1900. leta v St. Rupertu na Dolenjskem kot sin šolskega upravitelja, je od 1911 obiskoval realko v Ljubljani vse do mature leta 1918. Strogo vzgojen v naprednem in nacionalnem duhu, je kmalu razumel m dojel vso problematiko našega človeka! spoznal škodo nazadnjaštva in borbo majhnega človeka za obstanek. Ozko vezan na prirodo, je tam iskal razvedrila in odgovor na vprašanja, ki so se ponavljala in ponavljala in na katera mu ni mogla odgovoriti oficialna in dirigirana srednja šola, Zato se ne čudimo, da je bil Lunaček v razgibanih in nemir- nih letih 1918 in 1919 vpisan na Gozdarski akademiji v Zagrebu. V naslednjih letih pa, ko se je definitivno odločil za medicina, ga najdemo na fakultetah v Zagrebu, Gradcu in zopet v Zagrebu, kjer je prejel 31, marca 1927 diplomo. Prvo svojo službo je opravljal v bolnici v Brežicah pod dobrim vodstvom dr. Cholewe, ki ga je vpeljal v medicinsko prakso z vso svojo veliko izkušnjo. Tega učitelja pokojni Lunaček ni nikdar pozabil, pa tudi njegovih pedagoških in splošno medicinskih naukov ni nikoli zavrgel. Se po drugi svetovni vojni so se čutili, prijemi dr, C hale we glede organizacije porodniške službe, kajti Lunačkov vzornik v tem je bil do kraja docent dr. Cholewa. Od Brežic pelje pot pokojnega Lunačka v Ljubljano na Porodniško-ginekološko kliniko, ki je izšla iz naše najstarejše babiške šole s svetlo tradicijo in dobro opravljenim pedagoškim in organizacijskim delom. Tedanji predstojnik Ginekološko-porodniške klinike profesor dr. Zalokar je bil strog, a dober voditelj za mladi naraščaj v porodništvu. Imel je dovolj širok pogled, da je z vso silo stremel k napredku, predvsem v splošnem in kulturnem, pa tudi političnem oziru. Lunaček je bil naprednega duha, že ko je prišel v Ljubljano. Tu je delal tako rekoč noč in dan. izkoriščen do skrajnosti, in primarijski naslov je vse, kar mu je prejšnja Jugoslavija priznala. Do druge svetovne vojne ga srečamo večkrat na potovanjih v zamejstvo, toda ne samo da bi obiskoval klinike in inštitute, temveč tudi, da bi proučeval razvoj posameznih narodov z raznih stališč. Lunaček ni poznal trgovine v medicini, kajti privatne prakse ni imel. Druga njegova odlika je bil ponos do lastnega dela in skrajna kritičnost do vsega tujega. Kakor ni dovolil podcenjevanja domačih uspehov, prav tako je predvsem ljubil svojo domovino. Ni se mu torej bilo leta 1941 težko odločiti kam in kako. Kot član matičnega zdravniškega odbora Osvobodilne fronte je organiziral najprej nadvse uspešno enoto za nabiranje in pošiljanje sanitetnega materiala in, ko so tla postala vroča, je 28. maja 1942 odšel v partizane. Lahko rečemo, da je v glavnem Lunaček organiziral partizansko sanitetno službo v Sloveniji; urejene so bile konspirativne bolnice v gozdovih in po njegovem sistemu skrite. Sovražnik je odkril prav neznatno število teh bolnic. Centralna bolnica, katere upravnik je bil Lunaček, je bila nekaka partizanska fakulteta, v kateri je imel vidno vlogo polkovnik Lunaček, Z imenovanjem za rednega profesorja za ginekologijo in porodništvo po osvoboditvi je prevzel Lunaček na svoja ramena ogromno delo. Novi duh in nova stremljenja, kronana z uspehi, so uvedena v Ginekološko-porodnisko kliniko, ki se poveča, dogradi in pregradi tako, da zadosti modernim sanitetnim predpisom. Načrti za izgraditev socializma v naši državi so v praksi sprožili celo vrsto problemov, med katerimi zdravstvena služba nikakor ni bila nezahtevna, Vojna nam je pustila le malo zdravstvenih delavcev in ti niso zadostovali niti za delo sproti. Težko je bilo urediti zdravstvo v državi, ki hoče po končani vojni izgraditi svojo industrijo in se je odločila, da bo popolnoma neodvisna in samostojna. Po drugi plati je pa bilo dokaj jasno, da za tako zdravstvo ne moremo uporabiti niti formul niti receptov, ki sta nam jih nudila vzhod in zahod. Tu je Lunaček vedno svetoval lastno pot in nenehno svaril pred kopiranjem, zlasti slabih zdravstvenih sistemov. Bil je zahteven in nepopustljiv mspiralor za graditev nove Medicinske fakultete. Brez materialnih sredstev tudi dobre zdravstvene službe ne more biti, čeprav imamo izredno požrtvovalno zdravstveno osebje. Lunačkova revolucionarna Zagrizenost in nepopustljivost je imela uspeh. Lunaček je bil odličen predavatelj. Snov je obdelal sistematično, do skrajnosti jasno in enostavno ter jo ilustriral in komentiral s tipičnimi kliničnimi primeri. Njegova knjiga »Porodniške operacije 1, del« kaže v svoji strukturi željo, da bi slušatelj takoj čutil, kaj je važno in kako si najlaže zapomni ustrezne diagnostične in terapevtične mere. Lunaček ni nikdar popustil glede strogosti pri izpitih, ne glede na to, kdo je bil kandidat. Takemu njegovemu stališču se mora Medicinska fakulteta v veliki meri zahvaliti, da ni zdrsnila v preblago ocenjevanje znanja in strokovnosti z vsemi škodljivimi posledicami. Administrativne, zlasti pa gospodarsko ekonomske skrbi so pokojnega Lunačka, ki je bil dekan in kasneje rektor Medicinske visoke šole odtrgale od njegovega strokovnega dela. Toda tudi v teh vprašanjih je bil mojster in naša Medicinska fakulteta mu mora biti hvaležna za marsikatero prostorninsko in materialno pridobitev. Lunaček se je popolnoma opredelil v borbi za artefici-alni abortus. Zanj je bila indikacija strogo medicinska, pod kontrolo posebne komisije, kar pa ni bistveno znižalo števila kriminalnega abortusa. Na kongresih — doma in na tujem — v diskusijah, skratka povsod je uveljavljal načelo, da je usodne važnosti ?.a naše ljudstvo, da bosta zdrava mati in otrok. To načelo je pritegnilo vso problematiko pre-, per- in postnatalne zaščite in brige za otroka in mater. S ponosom danes lahko pokažemo na našo zdravstveno in socialno zakonodajo, s katero sta žena in otrok zaščitena. In prav pri tem delu zdravstvene službe nosi levji delež pokojni Lunaček. Kakšna bi bila organizacija zdravstvene službe brez posvetovalnic za matere, brez vseh tistih pritiklin, ki so bile tako zanemarjene, da so v lestvici mortalitete dojenčkov Jugoslavijo potisnile skoro na zadnje mesto. V svojih knjigah, razpravah in člankih je Lunaček jasno izpovedal svoje namene, svoje misli, svoje izkušnje in svoj program. Bil je sislematik, in to je včasih zožilo njegovo širokosrčnosti. Lunaček je bil človek visoke srčne kulture, značaj v pravem pomenu besede in vedno v zadregi za svojo objektiv-nosi. Njegova razgledanost glede kulturnih pridobitev našega ljudstva ga je vodila na razna področja, v katerih je užival v tistem kratkem prostem času, ki mu je bil tako skopo odmerjen. Ni torej čudno, da ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pritegnila in mu izrekla vse priznanje s tem, da ga je izvolila za svojega rednega člana. Zal ga je kal bolezni tako ovirala, da se je mogel udeležiti komaj nekaj sej razreda. Dasi v Akademiji ni mogel pokazati in razviti vseh svojih sil in sposobnosti, je vendar dal nekatere osnove za nadaljnji razvoj njenega Medicinskega oddelka. Ocenitev njegovega deleža v naši zdravstveni službi danes še ni mogoča, kajti mnogo njegovih predlogov je v praksi še v razvoju, eno je pa že danes gotovo: pokojni Lunaček je utemeljitelj našega modernega porodništva in ginekologije, dosledni borec za zaščite matere in otroka in organizator partizanske sanitetne službe v Sloveniji. Slava dr. Pavlu Lunačku! LUCIEN TESNIÊRE R. Kolarič Dne 6. dccembrn 1954 je v Montpellieru umrl tamkajšnji redni profesor za primerjalno jezikoslovje in Od 2. 6. 1953 dopisni član naše Akademije v razredu za filološke in literarne vede (Letopis SA ZU, V, str. 92 si.). Delo tega slovenista tujca, ki mu je s polno pravico zaslužilo mesto v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je zelo zanimivo. Tesniere je izšel iz šole francoskih lingvistov J. Gillič-rona in A. Meilleta, ki sta v prvi. četrtini tega stoletja bila najvidnejša zastopnika francoske lingvistike, posebno novih metod lingvistične geografije. In slovenščina je bila ob Tesnierovem prihodu v Ljubljano 1920 v lingvistični geografiji deviška zemlja. V historični slovnici ji je takrat že temeljito ora! ledino rajni profesor Ramovš. Tesni ere, ki se je moral slovenščine, in to knjižne, šele naučiti, je ob tem učenju, ko je imel za učitelje tako rekoč vse svoje slušatelje francoščine, hitro opazil veliko razliko med knjižnim jezikom in živim govorom svojih učencev. Lc-ti so bili doma z vseh strani Slovenije in v svojem govoru niso kazali nobene enotnosti ne v izgovarjavi, ne v oblikah, ne v besednem zakladu in m; v sintaksi. To je moralo tujca toliko bolj opozoriti, da morajo v slovenskem jeziku med govori posameznih delov njegovega sicer majhnega ozemlja biti velike razlike. Isto je zvedel tudi iz osebnih razgovorov s prof. Ramovšem in iz študija sodobnih in sta- rejših literarnih tekstov. Tako so ga torej smer njegovega študija na univerzi in okoliščine, v katerih se je znašel v Ljubljani, pripeljale do tega. da se je začel po francoskih lingvistično - geografskih metodah ukvarjati z nekaterimi problemi sodobnega živega slovenskega govora in knjižnega jezika, zlasti z dvojino. V Uvodu svoje obširne študije Les formes du duel en slovène, Paris 1925, sam pravi, da mu je prvo pobudo za to delo da! A. Meilïet, ki je močno poudarjal veliko odvisnost lingvističnih faktov od socialnih pojavov- Meillet je nekoč trdil, da izginja dvojina v posameznih jezikih z rastočo civilizacijo tistega naroda. Tesni ère pa je dvojino našel pri Slovencih, narodu z zahodnoevropsko civilizacijo. Druga pobuda mu je bila knjiga Francoza A. Cunyja, Le nombre duel en grec, Paris 1906, ki je Meilletovo trditev »dokazal« z izginjanjem dvojine v stari grščini. Slovenska dvojina je bila za Tesnièra »un anachronisme frappant« (Les formes ..str. IX). Tesniére se je lotil deia in črpal za svojo študijo o dvojini gradivo hkrati iz »geografskih virov«, to je iz narečij, in iz »historičnih virov« ali starejše slovenske literature. S svojo študijo o slovenski dvojini in zlasti s priloženim »Atlas linguistique pour servir à l'étude du duel en slovène, Paris 1925«, je začetnik slovenske in sploh slovanske lingvistične geografije, Tesniére je najprej zbiral narečno in historično gradivo za svoje delo brez posebne vprašalnice. Sele pozneje si je sestavil vprašalnico s 425 stavki. Za vzor mu je bila vprašal niča Gilliéron - Edmondovega Atlas Linguistique de la France, Žal ni Tesniére te svoje vprašalnice nikjer v celoti objavil; za raziskovanje duala je določil 200 vprašanj, fonetike. morfologije in sintakse pa se je tikalo 225 vprašanj. O zbiranju historičnega gradiva pravi sam (Les formes, str. XII), da je ekscerpirai nekaj starih tekstov iz vsake dobe. začenši s 16. stoletjem, in iz vsake pokrajine. Njegovo izpisovanje je bilo torej nepopolno, sporadično. Svojo vprašalnico je Tesniére preskusil v 88 govorih, vključno z dvema sosednjima kajkavskima. To je za slovenske govore zelo redka mreža. Vprašal niča za Lingvistični atlas Slovenije zajema 312 govorov, pa je še preredka, tako da je marsikje treba eksploracijske točke dodati. Dalje govori Tesniére o svojih informatorjih. Ima jih B8, med njimi je »okoli polovica intelektualcev« (49), kakor sam pravi; pravih kmetov in kmečkih delavcev je 12, drugo so obrtniki in ostali poklici. Njihova starost se giblje od 15. do 82. leta. Zanimiva je Tesnièrova pripomba (Atlas, str. 14), da so stari ljudje slabši informatorji kakor mladi. Eni so bili gluhi, drugim je bilo treba preveč na dolgo in široko razlagati, za kaj gre. Vzrok je pa predvsem v tem, da so bili mlajši ljudje bolje šolani in so se hitreje znašli v predloženem knjižnem stavku. Zato so pa tudi njih odgovori bili bolj knjižni kot narečni. Poleg slovenskih virov je upošteval v manjši meri tudi kajkavske in čakavske, po isti metodi kakor slovenske. Od 18. do 25. strani Atlasa našteva Tesnière kraje, iz katerih izvira njegovo historično in narečno gradivo. Svojo eksploracijsko mrežo je začel s Sv, Petrom pri Radgoni, to je z Dajnkom. Nato ima šest prekmurskih vasi, potem pa preskoči na Ziljsko dolino; s točkami 8—27 navaja eksploracijsko kraje s Koroškega, itd. Za Tesnièrovega bivanja v Sloveniji so bila slovenska narečja še slabo raziskana. Zato ludi njegova mreža historičnih in današnjih govorov, ki obsega 279 eksploracijskih točk, od tega 214 slovenskih in 65 hrvatskih in srbskih, ne more biti popolna. Najboljše so Tesnièrove splošne opazke o dialektologiji, zlasti o dialektični geografiji. Za tabelama eksploracijskih točk (druga ima po abecedi razvrščene kraje) govori na splošno o svojih kartah, kako jih je treba brati, in daje zraven še strati graf ski prerez in geografsko podobo Slovenije, nato pa preide na klasifikacijo slovenskih dialektov. Ramovševe klasifikacije takrat še ni bilo, dasi je Ramovš že v svojih prvih predavanjih marsikaj nakazoval, česar Tesnière skoraj ni mogel upoštevati, dasi pravi, da je klasifikacija Fr. Erjavca v knjigi Slovenci, 1923, zvest odraz odlične gramatične vede. kakor se predava na ljubljanski univerzi, to je Ramovševih predavanj. Tesnière pozna: I. Centralni dialekt (vsa Kranjska in Savinjska dolina) z govori: a) dolenjskim, b) gorenjskim, c) belokranjskim, č) vzhodnim kranjsko-notranjskim in d) štajerskim ob Savinji; II. kraški in primorski dialekt; III. koroški dialekt i govori: a) podjunskim, b) rožanskim m c) zilj-skim; IV. režij ski dialekt; V. vzhodnoštajerski dialekt s prekmurskim. Pri tem se Tesnière zaveda, da je ta klasifikacija pomanjkljiva, saj n. pr. zelo pisane štajerske narečne skupine sploh ne omenja. Na karti slovenskih na-Tečij (1, karta) loči le historične pokrajine: Koroško, Spodnje Štajersko, P rek mur je, Kranjsko, Primorsko, Benečijo. S tem je le grafično prikazal ozemlje najvažnejših pokrajin, po katerih se običajno tudi glavna narečja imenujejo, ne glede na to, v koliko se eno krije z drugim (Ramovš, Historična gramatika, VIL, Dialekti, 1935, str. XXVII). Nadalje govori Tesniere o gibanju prebivalstva na naših jezikovnih mejah, o nemškem pritisku na severu, ki stremi proti jugu, o romanskem na zahodu, ki stremi proti vzhodu, o štokavskem na vzhodu, ki stremi proti zahodu, in o slovenskem pritisku na jugu, ki da stremi na jug. Ta gibanja dobro osvetljuje z raznimi historičnimi podatki in je ta osvetlitev zlasti po prvi svetovni vojni za nas imela velik narodno-obrambni značaj. Ni pa Tesniere omenil madžarskega pritiska na skrajnem severovzhodu. V knjigi Les formes du duel en slo vene obravnava Tesniere v I. poglavju nominativ-akuzativ duala samostalnikov moškega spola, in sicer po vrsti pri osnovah na -e o-, na ~u o v-, na -i- in pri konzonantičnih osnovah; na koncu je obdelal še sklop dvakrat in podal rezultate celega poglavja. Na podoben način je Tesniere obdelal nom.-ak, duala ženskih, potem srednjih samostalnikov (II. in III. poglavje). V IV. poglavju razpravlja o geni ti vu — lokalu duala Samostalnikov vseh spolov, v V. poglavju pa o dativu-instrumen-talu duala samostalnikov vseh spolov. V VI. poglavju govori Tesniere o dvojini osebnih in svojilnih zaimkov, v VII. o dualu kazalnih zaimkov, v prvi vrsti zaimka i« ter o dualu nominalne in sestavljene deklinacije pridevnikov. V VIII, poglavju obravnava dualne oblike števnikov, predvsem pa števnikov, dva, »fm, kolektivnih oblik dvoj, oboj, kakor jih imenuje. Zadnje, IX, poglavje pa se ukvarja z dualnimi oblikami pri glagolu. Pri vsaki obliki izhaja Tesniere iz praslovanščine ali celo iz indoevropščine. Novih razlag pri tem navadno ne daje, marveč sumarično navaja mnenja raznih lingvistov. Za jugoslovanske jezike poudarja večkrat analogični značaj akcentuacije. V g 9 (Les formes . ..) pravi Tesniere, da sta slovenščina in srbohrvaščina ohranili rabo duala za števnikom dva: slovensko in shrv. dva bratu, V slovenščini n« gre za ohranitev nekega starega stanja, marveč je raba dva, dve pri dualnih oblikah substantivov sekundarna, v zvezi s tendenco po izginjanju dvojine. Ko se je začel izgubljati občutek dualnega pomena končnice -a, se je zaradi boljše jasnosti, da gre res za dva predmeta, začel rabiti spredaj števnik d va dve. Sedaj je -o od dva podpiral staro dualno končnico pri moških samostalnikih (dva dva brata ipd.). Gre torej za ne- kakšno rimo dveh besed. Da gre res za takšno rimo. vidimo tudi iz dual a samostalnikov ženskega spola tipa dvê glâve, dvê žene v narečjih, kjer nikakor ne moremo trditi, da je -t> v glave, žene, refleks starega è. Tu ne gre niti toliko za analogični -e iz nom, pl., vsaj spočetka neT ker se glave, iene še danes občuti kot dvojinska oblika. V zvezah a brata, dvâ otroka ipd. je glavni stavčni poudarek te zveze na štev-niku dvû; zato je njegov dolgo poudarjeni -â harmonično toliko laže vplival na pripadajoči substantiv. Pluralni e nam pii kažejo dialektični primeri dr ¿i nogiè^ nlnli rokiê; vendar pa imamo tudi dt'êi glavèi. drêi rokêi, torej tudi pri substan-t i vu refleks za -ê. Ta ■« je lahko refleks starega -ê, lahko je pa tudi analogičen po dvêi. Za končno rešitev tega problema in sploh vse dvojine bo treba še podrobno raziskati razvoj dvojine v posameznih narečjih. Marsikdaj dobimo namreč pri popolnoma različnem razvoju iste končne reflekse. Tip duala z dva obravnava Tesnière na dolgo in ga zasleduje pri moških samostalnikih vseh osnov. Iz historičnega gradiva, ki ga navaja, se zdi, da je števnik dva pred substantivom skoraj vedno vezan še na kak demonstrativni zaimek, predvsem ta (leta dnu muio Syniaw, toda samo Zebe-i let ou a Synouua — Trubar). Vsekakor nosi d vu vedno stavčni poudarek. Tesniérovi primeri iz slovenskih gramatikov (n. pr, § 20, str, 42) niso preveč zanesljivi, ker so v slovnicah primeri, navedeni kot deklinacijske sheme, iztrgani iz konteksta, Se manj pa povedo taki primeri za rabo narečja, iz katerega je slovničar bil doma. Oglejmo si Se na kratko druga Tesni è rova si oven ist i č na dela. O razvoju nazalnih vokalov v slovenščini (Sur quelques développements de nasales en slovène) je I. 1923 razpravljal v Bulletin de la Société de Linguistique de Paris. Tu govori Tesnière na kratko o ohranitvi rinezma v podjunščini in o rinezmu pred dentalnimi in velarnimi konzonanti (mejenc; venč, ¿renču, dentev detelja1, ronka, nunilui), dalje o spreminjanju mehkega nj*> j (svinja > svija, njiva > jiva ). o Sekundarnem n pred g v Stenge za nem. Stiege (v prleščini še ¿fege), o sekundarnem rinezmu v srednjeStajerskih in pohorskih govorih v primeri z regularno izgubo rinezma nosnih in u in njunih refleksov. Povečini gre v teh primerih za dolgo poudarjene vokale, O psi. nazalnih vokalih v govoru vasi Repi je v P od j un -ski dolini je na kratko razpravljal tudi v Ramovševi številki Slavistične revije (III. 1950, 263—66). Tu je ugotovil, da se nosni ki v Repi j ah danes izgovarjajo tako samoglasniško, kakor Francozi izgovarjajo svoje nazal ne samoglasnike. L. 1924 je v Mélanges linguistiques offerts à M, J, Vendryès priobčil razpravico Sur le système easucl du Slovène. Tu obravnava najprej akuz. sg. fem. na -o (nn miza ipd.), ki je plod slovenskega akanja, Isto velja za instr. sing, fem, na -a (vrhniško pod lipa). Pri tem navaja tudi oblike brez akanja ali z drugačnim razvojem. Dalje obravnava še prepozicionalni geni ti v tipa mut i od m nje žene proti knjižnemu mali moje ient*. Taki primeri so v resnici kalki po nem. die Mutter von meiner Frau, V Mélanges publiés en l'honneur de M. Paul Boyer je 1925 izšla razpravica Du traitement í de ê en sty rien, kjer navaja, da imamo okrog Slovenskih Konjic za stalno dolgi č refleks et {wàjèo), za staro akutirani é pa i, isti refleks kakor za novo akutirani etimol. è {brisa, po si He m). L. 1929 je v Revue des Études slaves. IX, str. 89—1Í8, izšla Tesnièrova razprava L'accent slovène et le timbre des voyelles. V njej razpravlja štiri vprašanja: 1, Akcent; tu govori o intonaciji; izhaja iz praslovanščine in obravnava spremembe v slovenščini pri raznih tipih, V 2. poglavju. Pozicija pod akcentom, govori o tem, ali je akcent ostal na istem mestu, na katerem je bil v praslovanščini, ali ima v slovenščini novo mesto, pred prejšnjim akcentskim mestom (psi. zimâ: sle. zima), ali pa za njim (psi. oko i sle. okô). Pod raznimi intonacijami navaja 13 takih pozicij. Tretje vprašanje obravnava barvo vokalov. Pri tem navaja, kako praslovanski vokali reflektirajo v današnjem knjižnem jeziku (po sistemu Pleteršnik-Breznik) po omenjenih 13 pozicijah, V 4. poglavju obravnava na kratko reflekse v današnjih narečjih. V praški Slaviji, IX, 1930, je Tesnière priobčil obširno poročilo oziroma oceno o Ramovševi Historični gramatiki slovenskega jezika, II. Konzonantizem. L. 1933 je v Revue des Études slaves, XIII, str. 51—100, obširno razglabljal o soglasniških skupinah ti, dl v slovanskih jezikih in imenoval to svojo študijo »Poskus geoling-vistike*. O usodi //, dl v slovanskih jezikih je namreč priobčil v Študiji tudi tri zemljevidne črteže, in sicer za razvoj ti, dl v slovenščini (J. zemljevid), v slovanščini (2. zemljevid) in 3. skupni pregledni zemljevid za usodo ti. dl v vseh slovanskih jezikih, Pri tem gre predvsem za pregled tega vprašanja. Tesnière je v francoskih revijah, zlasti v Revue des Études slaves vsa leta poročal o slovenskih jezikovnih, literarnih in drugih kulturnih delih in delcih, ki so pri nas izšla. V tem pogledu je bil dve desetletji največji razširje-valec slovenskega imena v vsem zahodnem svetu. Tesnière je marsikaj pisal tudi o indoevropskih jezikih na sploh in o romanskih, zlasti francoščini še posebej. Ukvarjal se je tudi z nekakšno občno sintakso, ki naj bi praktično pomagala odstranjevati težave, ki jih imajo tuji Študentje pri učenju francoščine, Zal večine teh razprav v Ljubljani nirnamo. Tesnière se je močno zanimal tudi za čisto literarna vprašanja, predvsem slovenska, in medsebojne odnose Slovencev in Francozov. Tako je ob tristoletnici Molièrovega rojstva posvetil temu velikemu komediografu daljši članek v Ljubljanskem Zvonu 1922. Najgloblje je Tesnière posegel v slovensko literaturo s ->vojo obširno knjigo o Otonu Župančiču: Oton Joupan-tthilch. Poète Slovène. L'homme et l'oeuvre. Paris 1931. V tem obširnem deluje Francozom in vsemu ostalemu svetu pokazal celotno rast Zupančičevo od Ca še opojnosti oziroma Pisanic pa do njegovih prevodov. V uvodu predstavlja Zupančiča za največjega slovenskega pesnika in umetnika slovenske besede. V I, poglavju obravnava Zupančičeva otroška in mladostna leta, v II, njegovo mladostno lirika iz Čaše opojnosti; v III. poglavju sledi lirika bolesti (Cez plan), v IV. poglavju lirika razmišljanja (Samogovori), v V. domovinska lirika (V zarje Vidove). Šesto (VL) poglavje govori o Veroniki D e s e n i š k i , VII, pogl. o Zupančičevem J e r a 1 i. V VIII. pogl. razpravlja o njegovi mladinski poeziji (Pisanice, Lahkih nog naokrog, Ciciban, Sto ugank}. Zupančiču prevajalcu je posvečeno IX. poglavje, njegovemu slogu pa X. poglavje. V vseh poglavjih dodaja Tesnière v dobrih francoskih prevodih nekaj primerov iz obravnavanih zbirk oziroma del. V sklepu podaja splošno karakteristiko Zupančiča. * Slovenci smo s Tesnièrovo smrtjo izgubili skrbnega oznanjevalca nase kulturo v francosko orientiranem svetu. Letopis 5 » POROČILO O DELU AKADEMIJE DELO AKADEMIJE V LETU 1955 (Poročilo glavnega tajnika na skupščini dne 2. oktobra 1956) Člani in funkcionarji Akademije Število članov Akademije se je v letu 1955 pomnožilo z enim: na skupščini dne 24. junija 1955 je bil za rednega člana v razredu za prirodoslovne in medicinske vede izbran redni profesor za histologijo na Medicinski fakulteti in predstojnik njenega Histološkega inštituta dr. Ali j a Košir. Enega svojih članov je Akademija v letu 1955 izgubila: 2. aprila 1955 je umrl redni član v razredu za prirodoslovne in medicinske vede, profesor tedanje Medicinske visoke šole in predstojnik Ginekološko-porodniške klinike v Ljubljani dr. Pavel L u n a č e k. Ob koncu leta 1955 je štela Akademija dv£ častna člana, 34 rednih članov in 20 dopisnih članov. Po preteku triletne funkcijske dobe je bil na skupščini Akademije dne 9. decembra 1955 ponovno izvoljen za predsednika Akademije Josip Vidmar. Jeseni 1955'je potekla dvoletna funkcijska doba razrednih tajnikov. Razredi so tedaj izvolili za tajnike: razred za .zgodovinske in družbene vede dr. Franceta Štele ta, razred za filološke in literarne vede dr. Ivana Grafenauerja. razred za matematične, fizikalne in tehnične vede dr. Milana Vidmarja, razred za prirodoslovne in medicinske vede dr. Antona Mehka, razred za umetnosti Antona Lajovica, Predavanja in obiski Akademija si je prizadevala, da bi tudi širše kroge zainteresiranem v seznanila 7, delom svojih članov, z delovanjem v svojih inštitutih kot tudi z izsledki znanstvenega dela tako naših kot tujih znanstvenikov. Temu namenu naj bi predvsem služila javna predavanja domačih in tujih znanstvenikov, ki jih Akademija prireja, iiedna predavanja so v letu 1955 imeli naslednji domači znanstveniki; Dne 13. januarja akademik prof. dr. Ivan Grafen a u e r : Motiv bogastva in uboštva v slovenski narodni pesmi in irski legendi. Dne 27. januarja dr. Maks W r a b e r , znanstveni sodelavec Akademije: O aktualnih gozdarskih problemih v luči biologije. Dne 10 marca univ, docent dr, ing. Miloš Marinček: Delo za razvoj jeklenih konstrukcij pri nas. Dne 31. marca univ. prof. dr. Milan Grošelj : Vpliv starejših jezikov na indoevropske v zvezi z rabo svojilnega pridevnika. Dne 7. aprila univ. prof. dr. Miroslav Z e i : Aktualni problemi ribjega bogastva na Jadranu. Dne 28, aprila univ, docent dr Dušan H a d ž i : O nekaterih strukturnih problemih organske kemije. Dne 27. oktobra akad, univ. prof, dr. Jovan H a d ž i : Dvoživke v živalstvu- Dne 17. novembra univ. prof, dr. Josip Korošec; Novi momenti v mlajši kameni dobi Jugoslavije. Dne 22. decembra univ. prof. dr. Janez M i 1 č i n s k i : Nekatera sodno-medicinska vprašanja. Detomor. Predavanja inozemskih predavateljev — gostov v letu 1955: Dne 14. marca Norbert Casteret, Francija: Moderne metodo francoske speleologije. Dne 19. maja univ. prof. dr. Leopold Kretzen-b a c h e r , Gradec: Iz kulturne zgodovine mask. Dne 23. maja prof. M a n g e 1, Gand (gost Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij): Prenapeti beton. Dne 5. julija dr. ing, I. L e v i a n t, Pariš (gost Društva inženirjev in tehnikov LRS): Aktualno stanje postopka »Vacuum concrete« in njegove aplikacije v svetu. Dne 28. marca prof. dr. A. Kieslinger, Dunaj: Poškodbe na k a me ni ti h zgradbah, njih vzroki in načini zavarovanja. Dne 29. marca isti: Naravni kamen v sodobni arhitekturi. Razen naštetih so v nekaterih inštitutih imeli kot njihovi gostje strokovna predavanja še nekateri domači in tuji znanstveniki. Doktorske promocije Za doktorja sta na Akademiji v letu 1955 promovirala: 6. aprila ing. Vera Johanides-Pirkmaier za doktorja kemijskih znanosti (doktorska teza: Antibiotiki^ iz aspergillus species s posebnim ozirom na species domačega izvora j; 14. decembra Milko Matičetov ¡ca doktorja folklorne znanosti (doktorska teza: Sežgani in prerojeni človek). Publikacije Akademija je v letu 1955 objavila v tisku 14 knjig svojih publikacij v skupnem obsegu 175 tiskovnih pol. Z vštetimi prilogami znese to okoli 2800 strani. Publikacije so naslednje-. Splošne izdaje Letopis, šesta knjiga, 252 str. Prvi jugoslovanski speleološki kongres, Postojna 21.—24. L 1954, 128 str. Izdaja razreda za zgodovinske in družbene vede Arheološki vestni k, VI L VI /2, 384 str, + 3 priloge. Izdaje razreda za prirodoslovne in medicinske vede Razprave, III. knjiga (avtorji: iz botanike E. Mayer; iz zoologije M. Baier, J. Hadži, M, Zei; iz paleontologije S, Brodar, V, Koehansky-Devide, A. Papp, I. Rakovec, A. Ramovš; iz mineralogije t Duhovnik, J, Duhovnik, V. Žerjav), 500 str. Dela, 7. knjiga (A. Melik, Kraška polja Slovenije v pleistocenu), 164 str. Geografski zbornik, III. (avtorji: D. Furlan. L Gams, V. Kopač, D. Košir, A. Melik, D. Meze. M. Sifrer, V. Sribar), 348 str. + 6 prilog. Poročila Inštituta za raziskovanje krasa, I. (avtorji: I. Gams, J. Gantar. Fr. Habe, Fr, Hribar, L Michler, E. Pret-ner. R. Savnik, P. Štefančič), 176 str. + 4 priloge. Izdaje razreda za umetnosti Josip T leč ni k-F ranče Štele, Napori, 136 + 204 + 16 str. Dela, 3 (L. M. Škerjanc, Koncert za klavir in orkester), 148 str. — 4 (^t. Lajovic, Caprice), 86 str. — 5 (M. Kozina, Bela Krajina), 106 str, — 6 (L, M. Skerjanc, Kvintet za dve violini, dve violi in violončelo). — 7 (L. M. Skerjanc. IV. Simfonija, za godalni orkester), 96 str. Se vedno je eden najbolj perečih problemov pri publika-cijski dejavnosti naše Akademije tisk njenih edicij. Povezan jez občo krizo, v kateri so tiskarne v Sloveniji. Pomanjkanje strojev in iz vež bane ga kadra se čuti pri tisku akademijskih publikacij prav tako kakor pri tisku knjig in časopisja v Sloveniji v obče, pri Akademiji pa toliko bolj, ker gre večkrat za specialni tisk, na primer pri objavah matematične fizikalne ali lingvistične vsebine. Akademija si je prizadevala in si prizadeva najti za svoj tisk prilike tudi izven Ljubljane. Nekatere svoj h edicij je tiskala v Zagrebu, kar pa je združeno z neprilikami in večjimi stroški. Za prihodnja leta ima Akademija v evidenci objavo nekaterih obsežnejših del, skrbi jo pa, kje in kako jih. bo mogla oddati v tisk. Rešitev vprašanja tiska akademijskih publikacij je nujno potrebna. Tudi zaradi zelo obsežnih zamenjalnih zvez je nujno, da Akademija pravočasno objavlja dela, ki so jih njeni razredi oziroma predsedstvo sprejeli za natis. Zamenjava naših publikacij z edicijami raznih znanstvenih in drugih ustanov doma in v inozemstvu se je v letu 1955 po številu znova povečala. Svoje publikacije je Akademija ob koncu leta 1955 pošiljala v zameno 602 znanstvenima ustanovama; od teh je 486 ustanov v inozemstvu, ostale pa so v Jugoslaviji; prejemala pa je za to od teh v zameno publikacije, ki so na razpolago Akademiji, njenim ustanovam in v obče našim znanstvenim in kulturnim delavcem. Zamenjava z inozemskimi ustanovami pomeni prihranek ogromne vsote deviz, ki bi jo morali sicer izdati, če bi hi>ieli nabaviti na stotine zvezkov del, ki nam z zamenjavo prihajajo iz inozemstva. Drugi pereči problem je knjigarna, ki naj bi prvenstveno prodajala publikacije Akademije in ki bi mogla prevzeti tudi ves tehnični posel zamenjave. V skromnejši meri se je posrečilo rešiti vprašanje lastne akademijske knjigoveznice, ki je začela 7. delom jeseni. Skupščine, seje. sveti, komisije, odbori, nameščenci V Jetu 1955 so bile sklicane na Akademiji tri skupščine, redna letna skupščina 24. junija, skupščina v počastitev 70 - letnega življenjskega jubileja akad. Milana Vidmarja 21. junija in skupščina 9. decembra, predvsem zaradi volitve predsednika. Predsedstvene seje so bile v letu 1955 tri (15, februarja, 29. aprila, 23. junija). Razredi so imeli seje: prvi 10. januarja, 25. aprila, 30- avgusta, 12. oktobra; drugi 4. marca, 31. maja, 27. junija, 7. oktobra; tretji 25, marca, 27. oktobra; četrti 13. januarja. 12. marca. 18. junija 8. oktobra (prirodoslovni oddelek še posebej 26. januarja, 9. marca; medicinski oddelek 20. avgusta); peti 14. januarja, 17. marca, 31, marca, 20, junija, 30, septembra, 24. oktobra, 1ES. decembra. Znanstveni sveti inštitutov in komisij, plenumi in kolegiji inštitutov ter razni delovni odbori in kolektivi v inštitutih so se sestajali po potrebi. V Akademijskem svetu FLRJ so bili delegati naše Akademije akademiki dr. Milan Vidmar, dr, France Štele in dr. Milko Kos, namestnika pa akad. dr. Anton Melik in akad. dr. Anton Peterlin. V letu 1955 se je nasproti letu 1954 število uslužbencev in sodelavcev Akademije znižalo, to pa zato, ker od 1. januarja 1955 Inštitut »Jožef Štefan« ni več v sklopu Akademije. Če odštejemo Inštitut »Jožef Štefan« in primerjamo število uslužbencev in sodelavcev Akademije ob koncu leta 1955 s številom teh ob koncu leta 1954, dobimo sledeče podatke: 284 zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih (1954: 260), od teh 80 mest prosvetno znanstvene stroke (1954: 76); 90 upravnih oziroma laborantskih mest (1954: 90); 27 honorarnih uslužbencev (1954: 14}; 37 delavcev (1954: 80), Zunanjih sodelavcev je bilo 19 (1954: 18), V letu 1955 je bilo na novo sprejetih v službo pri Akademiji 36 uslužbencev in 23 delavcev; iz službenega razmerja pa je izstopilo 20 uslužbencev in 15 delavcev, Študij in bivanja v inozemstvu S sredstvi, ki so ji bila na razpolago, je Akademija v celoti ali delno podprla bivanja v inozemstvu, na kongresih, zborovanjih in podobnem naslednjim: akad. dr. B. Brecelj (Ortopedski kongres v Parizu); akad, dr. A. Kuhelj (Mednarodni kolokvij o utrujanju ma- teriala v Stock ho i mu); dop. član dr. Fr. Zwitter (Mednarodni kongres za zgodovinske vede v Rimu); znanstveni sodelavec ing, Miroslav Dermelj (Kongres evropske zveze kemikov v F rank fu rtu a. Main in Kongres mikro analitikov na Dunaju); znanstveni sodelavec ing. Boris Lavrenčič (Kongres premo-garjev v Heerlenu); strokovni sodelavec dr. Emilijan Cevc (Kongres za zgodovino umetnosti v Benetkah); strokovni sodelavec Egon Pretner (Speleološki kongres v Cagliariju). V študijskih namenih so se s sredstvi oziroma podporo Akademije mudili v inozemstvu: akad. dr. B. Brecelj (London, Birmingham); akad. dr, I. Grafenau er (Celovec); akad. dr. A. Melik (Dunaj); akad. dr. J. Plemelj (München); akad. dr. M. Samec (Avstrija); akad. dr. M. Samec (Freiburg, Vzhodna Nemčija); akad. dr. M. Vidmar (Basel); univ, prof. dr. J. Korošec (Italija); znanstveni sodelavec ing. M. Dermelj (Krefeld, Duisburg, Z ah, Nemčija); znanstveni sodelavec ing. O. Gros (Zah. Nemčija); znanstveni sodelavec ing, B. Lavrenčič (Essen. Zah, Nemčija); znanstveni sodelavec dr. R. Savnik (Švica in Zahodna Nemčija); strokovni sodelavec ing, V. Simnic (Braunschweig, Zah. Nemčija); asistentka ing. S. Cernič-Simič (Verneuil, Francija); asistent J. Matjašič (Moulis, Francija); asistent A. Sercelj (Wilhelmshaven, Zah. Nemčija); dr. D. Kermav-ner (Dunaj); upravni direktor F. Hladnik (Stuttgart. Zah. Nemčija). Inštituti V letu 1955 je štela Akademija 12 inštitutov, enega manj kot v prejšnjih letih, kajti Inštitut »Jožef Stefan« je s L januarjem 1955 prešel iz sklopa Akademije v pristojnost Zvezne komisije za znanstvena raziskovanja, ki je že poprej v finančnem oziru skrbela zanj. Poleg inštitutov je delovala še Terminološka komisija s štirimi sekcijami (pravno, tehniško, medicinsko in prirodoslovno; zadnja je bila ustanovljena s sklepom skupščine 24. junija 1955 in začela z delom v drugi polovici leta). Tesno povezano z delom Inštituta za geografijo je delo Kartografskega zavoda, z delom Biološkega inštituta pa delo Odbora za urejevanje flore, favne in geje Slovenije, Laboratorija za biologijo morja v Rovinju in Speleobiološkega laboratorija v Postojni. Končno je omeniti še biblioteko in fotolaboratorij. Inštituti Akademije so: Kemični inštitut »Boris Kidrič«, Inštitut za elektriško gospodarstvo, Inštitut za turbinske stroje, Inštitut za raziskovanje krasa, Inštitut za geografijo, Inštitut za geo- logi jo, Biološki inštitut, Inštitut za medicinske vede, Inštitut za zgodovino (s tremi sekcijami: za občo in narodno zgodovino, za zgodovino umetnosti, za arheologijo), Inštitut za slovenski jezik. Inštitut za literaturo, Inštitut za slovensko narodonisje. Delo, ki so ga v letu 1955 opravili Inštituti, je razvidno iz podrobnih poročil, ki slede. Ureditev in pridobitev prostorov za inštitute je njihovo delovanje pospešilo. Kemični inštitut Boris Kidrič« in Inštitut za elektriško gospodarstvo sta prostore v svojih velikih stavbah dograjevala in zlasti s potrebnimi napravami, aparati, bibliotekami in Še drugim spopolnjevala. Inštitut za elektriško gospodarstvo se je zlasti brigal za dograditev laboratorija za visoko napetost. Inštitut za turbinske stroje je dokončeval svojo novo stavbo v Šentvidu, v katero se je začel vseljevati. Inštitut:, nameščeni v hiši na Novem trgu 4 in v dvoriščni stavbi ob Gosposki ulici, so delno dobili novo opremo. Hišo na Novem trgu 4 so temeljito obnovili; mimo inštitutov je v njej tudi nekaj stanovanj za naše nameščence, nekaj prostorov pa bo s primernimi adaptacijami na novo pridobljenih. Tudi letos je bilo staro poslopje na Titovem trgu v Postojni, ki je last Akademije in v katerem je nameščen njen Inštitut za raziskovanje krasa, potrebno nadaljnjih temeljitih popravil in adaptacij; te so do te mere napredovale, da je Inštitut mogel odpreti svoje bogate zbirke javnosti. Trije akademijskih inštitutov so ustanove s samostojnim finans Iran jem in lastnimi računovodstvi (Kemični inštitut Boris Kidrič«, Inštitut za elektriško gospodarstvo. Inštitut za turbinske stroje), za ostale pa opravlja zadevne posle osrednje računovodstvo na Akademiji. Akademijski svet F L R J Preko svojih delegatov je Akademija sodelovala v Akademijskem svetu FLRJ, Svet je v letu 1955 zasedal dvakrat, 15. in 20. marca v Beogradu, 1. in 2. julija na Bledu. Ena glavnih nalog Akademijskega sveta je odrejanje delegatov na znanstvene kongrese in podobna zasedanja v inozemstvu. Od članov in znanstvenih sodelavcev naše Akademije oziroma na njene predloge je Akademijski svet v letu 1955 odredil za udeležbo na kongresih v inozemstvu naslednje delegate, ki so povečini na teh imeli tudi referate: Akad. dr. Jovan Hadži, univ. prof. v Ljubljani, XII. generalno zasedanje mednarodne unije za biološke znanosti, Rim. Dr. Dragotin Cvetko, profesor Akademije za glasbo v Ljubljani, VI. kongres mednarodnega muzikološkega društva, Oxford, Akad, dr. Božidar Lavrič, univ. prof- v Ljubljani, XVI. kongres mednarodnega kirurškega društva, Kopenhagen, Akad. dr. Milko Kos, univ. prof. v Ljubljani, X. mednarodni kongres za zgodovinske vede, Rim. Akad. dr. France Štele, univ. prof. v Ljubljani, Mednarodni kongres za zgodovino umetnosti. Benetke. Ing. France Mlakar, strokovni sodelavec Inštituta za elektriško gospodarstvo, Ljubljana, Zasedanje študijskega komiteja mednarodne elektrotehnične komisije, Budimpešta. Tudi v lelu 1955 so pri nekaterih znanstvenih proučevanjih, ki jim je dal iniciativo Akademijski svet. sodelovali člani in znanstveni sodelavci naše Akademije, Omenimo naj znanstveno proučevanje o širjenju plevela, historični atlas Jugoslavije, odbor FLRJ za proučevanje favne, flore in geje Jugoslavije. Naša Akademija sodeluje po svojih razredih tudi v koordinacijskih odborih prirodoslovno-medicinskih in matematično-fizikalno-tehničnih razredov oziroma oddelkov jugoslovanskih akademij, posamezni njenih inštitutov pa so v tesnem delovnem stiku z enakimi in sorodnimi inštituti akademij v Beogradu in Zagrebu. V nacionalnih komitejih Akademijskega sveta za posamezne znanstvene panoge je naša Akademija zastopana po svojih delegatih. Proračun V proračunu LR Slovenije za 1955 so bile Akademiji odobrene naslednje globalne postavke: Osebni izdatki.........23,303.000 din Materialni izdatki: a) operativni . . , 6,770.000 din b) funkcionalni . . 26,000.000 din Skupaj . . . 56,073.000 din Finančno samostojnim zavodom Akademije so bile odobrene dotacije: Kemičnemu inštitutu »Boris Kidrič« . 33,865.000 din Inštitutu za elektriško gospodarstvo 14,845.000 din Inštitutu za turbinske stroje .... 12,242.000 din Skupaj . . . 66,952.000 din Investicijski kredit za celotno Akademijo je bil odobren V višini 78,800,000 din. V letu 1955 je torej imela Akademija na razpolago skupno vsoto 201,825.000 din. DELO V INSTITUTIH V LETU 1955 IN DELOVNI NAČRTI ZA LETO 1956 KEMIČNI INSTITUT »BORIS KIDRIČ* Nova zgradba inštituta je v letu 1955 omogočala nemoten razvoj raziskovalnega dela, čeprav gradbena in instalacijska dela tudi v tem letu še niso bila dokončana. V gradbenem oziru so še neizvršena sledeča dela: dobava in montaža električnih razdelilnih plošč za priključke ventilacijskih naprav v podstrešju glavne stavbe ter montaža ventilatorjev na digistorijske in sobne odduhe, dobava in montaža radiatorjev in cevovodov za toplovodno kurjavo v hali II, končne razdelilne plošče električne instalacije, dobava in montaža kovinskih delov ograje (mreže in vhodna vrata) ter ureditev okolice in dvorišča inštituta, Na dvorišču je predviden spramex, okoli inštituta pa betonski robniki in zaščitni zeleni pas v širini treh do osem metrov. Razen teh nedokončanih gradbenih del nam do danes tudi še ni uspelo izpopolniti inventarne potrebe z aparaturami, ki bi služile vsem oddelkom, kakor so na primer: mešalo na principu ultra zvoka, rontgenski aparat, termo tehtnica, dilatometer in plastometer, a v tok lav i, termostati, mikro sežigni aparat za elementarno analizo, plamenski spektrometer, viskozimeter, epidiaskop, mikroanalitske tehtnice. termoelementi in razni merilni instrumenti. Delavnice pa bi bilo nujno potrebno opremiti s precizno stružnico, rezkalnim in vrtalnim strojem. Inštitut je prešel na samostojno gospodarstvo. V zvezi s to reorganizacijo nam je bila naložena skrb. da se brigamo sami za finansiranje svojega raziskovalnega dela. Ta naloga nam je sicer uspela, ker so razna podjetja in ustanove sklenile z nami pogodbe za študij določenih problemov, in to na področju mikrobiološkega izkoriščanja poljedelskega in industrijskega odpadnega materiala, vendar pa je s temi deli vezan velik del našega kadra in našega laboratorijskega inventarja, tako da smo le z velikim trudom vzdrževali tudi čisto raziskovalno delo. Slej ko prej stojimo na stališču, da kljub razveseljivi obremenitvi s problemi v zvezi z napredovanjem našega državnega gospodarstva znanstveno delo na tem inštitutu ne sme prenehati, V okviru notranje organizacije inštituta so se izoblikovale posamezne raziskovalne skupine okrog sotrudnikov: ing. Andreč, dr. Blinc, ing. Dermelj, dr. Hadži, prof. Jenčič, ing. Kavčič, ing. Lavrenčič in ing, Repič. Ing. Andreč je že leto dni v Ameriki. V njegovi, skup i ni so študirali analitske metode za klinično določevanje stero-idnih hormonov v urinu in drugih bioloških materialih, in to s pomočjo ekstrakcijskih metod, jonskih izmenjevalcev in papirne elektroforeze, Zasledovali so fiziko-kemične lastnosti elektroforetsko izoliranih beljakovinskih in polipepti-dičnih sestavin hipofiz in raziskovali možnost izolacije stero-idnih hormonov iz urina po ekstrakciji z maščob ni mi kislinami in absorpciji na jonskih izmenjevalcili. Poslednje imenovano delo je laboratorijsko zaključeno. Nekaj manjših publikacij navajamo ob koncu tega poročila. Skupina dr. Blinc je posvetila svoje delo sledečim pro-hlemom. Antibiotične snovi fuzarijev (doktorska disertacija Koželj). Antibiotične snovi v apergilih (doktorska disertacija Johanides). Izraba odpadkov koruze z usladkorjenjem in gojenjem Tonila u ti lis; usladkorjeje je bilo študirano pod Vplivom razredčene zveplene kisline v vročini in koncentrirane solne kisline v hladu (doktorska disertacija Komar in študija T. Strauch). Nadalje izraba sulfitne lužine za gojenje krmilnega kvasa (B. Hočevar), enzimski sistem glive mucor mucedo, spoznavanje aktimomicetov z opazovanjem v elektronskem mikroskopu, preiskave, kako ohraniti moko in kruh pred infekcijami, izdelava metodičnega dela za določitev staralnega stanja kruha, vpliv amilaz na staranje kruha (Klemene), čuvanje kruha iz raznih mešanic pred plesnobo s posebno impregnacijo skorje, preiskava koruzne vodice iz tovarne škroba Jabuka. Pri preiskavah problemov staranja in kvarjenja kruha nas je podpirala Komisija za medicinsko naučno istraživanje v Beogradu; stroške za študij izrabe sulfitne lužine je delno krila tovarna celuloze in papirja Videm-Krško in pa tovarna Ardon-PIoče, Dalmacija, V letu li)56 bodo v okviru te skupine študirali problem silaž za naše domače razmere (Koželj), vpliv beta amilaze na staranje kruha — nadaljevanje (Klemene), izraba hidro-lizatov koruze, pšenične slame in sončnic za pridobivanje butanol-acetona (Komar), izraba sulfitne lužine za prido- bivanje h nt a nol-aceton a (Strauch), problem odpadnih fenol-skih vodic na Jesenicah (Strauch), fermentacija sulfitnih lužin iz listnatega drevja, izraba mlečne sirotke za pridobivanje mlečne kis line Za kritje preiskovalnih stroškov bodo v tej delovni skupini skrbeli: Komisija za medicinsko naučno is traži vanje v Beogradu, Save^nj fond za unapredjenje polj op ii vred e Beograd. Zavod za prehranbenu i duvansku industriju Novi Sad, Ud rušenje preduzeča hemijske industrije Beograd, Tovarna celuloze Prijedor, Železarna Jesenice, Skupina ing. Dermelja je naš centralni analitični oddelek Poleg svojih neposrednih nalog vrši anorgansko-ana-litične preiskave za vse delovne skupine. V čisto znanstveni smeri so študirali uporabnosti metode Kjeldahl za opredelbo dušika v premogih in koksih s posebnim ozirom na možnost standardizacije metode, modifikacijo analitskega postopka za določevanje karbonatnega ogljika ob istočasnem določevanju sulfitnega žvepla, ugotavljanje najprimernejših pogojev za določevanje pepela v premogih Velenja, frakcioniranje vzorcev premoga Rasa in Timav s posebnim ozirom na radioaktivne snovi, totalne analize premogovih pepelov s študijem metod za opredelbo redkih kovin. Pogodba z rudnikom Velenje je bila povod za kompleksno preiskavo premoga rudnika Velenje z analizami vzorcev vrtin I, II, III, IV, V in VI, in sicer separatno za lignit, ksilit in š kri las ti medli premog, sušen ksilit in lignit ter za preskavo vzorcev sušenega ksilit a in lignita od sušilnih poskusov v Kdflachu in raznih vzorcev od pralnih poskusov. V okviru pogodbenega programa Inštituta za tehnologijo mineralnih surovin Beograd so deloma preiskani vzorci premogov I bar. Breza in Soko. in sicer v zvezi z uporabnostjo teh premogov v koksne namene. Za Zvezno industrijo za nuklearno energijo so preiskani razni vzorci glede tališča pepela. Geološki zavod LRS Ljubljana je želel preiskavo premogov Kanižarica, Kočevje, Timav, Uprava za investi-ciona izgradba Skopje pa preiskavo premoga Negotin. Ta dela bomo v letu 1956 nadaljevali. Jedro dela skupine Hadži je bilo posvečeno infrardeči spektroskopiji, katerega vsebina je podrobno razvidna iz seznama publikacij. Ta dela imajo posebno zvezo s študijem o naravi vodikovih vezi, katere bistvo so skušali tolmačiti z novo teorijo o vodikovi vezavi na kvantno mehanski podlagi. Poleg lastnih študij so vršili v tej delovni skupini spektroskopske usluge za druge delovne skupine našega in- št i tu ta, pa tudi za interesente na univerzah v Beogradu in Istanbulu. V okviru pogodbenih dej inštituta so študirali in skušali interpretirati infrardeče spektre celotnega lignita in ksilita ter posameznih frakcij. V izgradnji je aparatura za merjenje dielektričnih izgub, ki naj omogoča določevanje absorpcijskih izoterm. V prihodnjem letu pa bodo nadaljevali preiskave na področju spektroskopije. Znanstvene preiskave skupine Jenčič sy bile usmerjene na študij benzenskih ekstraktov iz premoga Velenje, ki jih je bilo mogoče ločiti v voščene, smolne in asfaltu podobne frakcije. Drugo vprašanje je bilo posvečeno problemu, kako dobiti iz katranskih olj koksarne Lukavac v vodi topna olja tipa kreolin. V okviru pogodbenih del so preiskavah premoge Velenje, Kočevje, Kani žar ic a in Zagorje, in sicer glede na vsebnost ter kvaliteto bitumenov. Ing, Kavčič je bil eno leto kot štipendist Britanskega sveta v Angliji. Tam je študiral kemično konstitucijo premogov s posebnim ozirom na vezavo žvepla in na vprašanja ponašanja žvepla pri hidrogenolizi in termičnem razkroju premoga Raša. V letu 1956 se bodo te raziskave nadaljevale; posebno pozornost nameravajo posvečati izpremembam pri delnem hidriranju lignitov, V skupini ing, Lavrenčič je bilo znanstveno raziskovalno delo usmerjeno na aplikacijo reometrijske tehnike na premoge z izrednimi reološkimi lastnostmi, kot so to premogi Raša, Ibar. pa tudi slovenski premog Makole. Izdelali so metodo za raziskavo prebitne koksne sposobnosti takih premogov, študirali vpliv nekaterih dodatkov z razvito notranjo površino na pirolisfo premogov, iskali zveze ined reometrij-skimi parametri in koks no sposobnostjo, delali na desulfu-raciji premoga med koksa njem. Med pogodbenimi deli naj omenimo študij koksanja pod egido Inštituta za tehnologijo mineralnih surovin, in to metodologijo določevanja koksne sposobnosti, reaktivnost koks o v raznih mešanic, uporabnost domačih premogov Breza, Ibar, Soko in Velenje kot dodatek h koksnim mešanicam. Posebno delo je zahtevala obširna preiskava velenjskega lignita v zvezi s projektiranimi novimi investicijami. Ing. Repič je bil eno leto na študiju v Švici. Njegova delo tam in delo njegovih sotrudnikov doma je bilo posvečeno vprašanju digitalisa. Upravnik Inštituta akad, Samec se je pečal še nadalje z huminskimi kislinami in s škrobom. Za Inštitut je veliko zanimanje tudi med znanstveniki v inozemstvu. Obiskali so nas: dr, Klemene z Dunaja; dr. De Willingen, Groningen (Holandska); I. G. C. Dryden od BCU-RE, Leatherhead (Anglija); dr. Törnquist, Westfield (USA); prof. D, Fitzgerald od National Coal Board; prof. Tamm, Basel; dr. Kempf, Detmold; prof, Rebek, Gradec; profesor V. A. Lagoschen, Dunaj; prof, dr, Küntzel, Darmstadt; prof. Andresen iz Norveške; Josef Wagner, Reutlingen; prof. John Nielsen, New York; Jotwald Kirchen er, Bonn; prof. Baumgartner, Gradec; prof. Hermanns, Utrecht; prof. dr. Fischer, Ankara; prof. Apfelbeck, Leoben; Richard Matuschkowitz, Leoben; dr. ing. Hans Reinfeld, Duisburg; Heinrich Beicaan, Aachen; Gerd Baumeister, Aachen; Reno Schubert, Aachen. V letu 1955 zaključena in pubíici rana dela: Oddelek ing. Andreč: 1) K. Andreč—M. Kreč, Die Pap i er Chromatographie konjugierter Steroide, Bull. Sei. Youg., II (1956) 103. 2) L.Strauch, Veronaini puf er, niegova puferna kapaciteta in uporabnost v papirni elektroforezi, Vestnik Slov. kern, društva II (1955) 25. 3) K, Andreč—M Kreč, Eine neue papierehromatogra-phische Methode zur Reinigung der oestrogenen Harnextrakte, Bull. Sei. Youg. II (1956) 103. 4) K. Andreč—L. Strauch. Die Folgen des Verdunstungsstromes bei der Papierelektrophorese in feuchter Kammer, Bull, Sei. Youg. II (1956) 99. 5) L. Strauch, Enostavna metoda za standardizacijo kroma tograf ski h adsorben tov, Vestnik Slov. kem. društva H (1955) 71. 6) K.Andreč—L.Strauch,PapierelektrophoretischeTrennung von Ei weisskomponenten der Schwei nehyp ophy sen j Bull. Sei, Youg. II (1956) 100. 7) K. Andreč—L. Strauch, Papierelektrophorese von konjugierten Steroiden. Bull. Sei. Youg. II (1956) 101, 8) K. Andreč—L. Strauch, Prispevek k spoznanju fizikalno kemičnih procesov pri papirni elektroforezi: I. Papirna elektroforeza v vlažni komori; II. Papirna elektroforeza med hladilnimi ploščami. Vestni k Slov. kem, društva (v tisku). Oddelek dr. Blmc 1) M, Blinc—T. Strauch, Ii raba odpadkov koruzne rastline: hidroiiza in fermentacija, Vestnik Slov. kem. društva 1955, zv. 2. 2) M. Blinc—T. Strauch, Gewinnung von Futterhefe aus Maisabfällen durch Hydrolyse und nachfolgende Fermenfie-rung. Bull, Sei. Youg. 1955, No. 3, 73. 3) M. Blinc—B- Hočevar—J. Komar—T. Strauch, Hydrolyse und Fermentierung verschiedener Abfallprodukte des Landbaues und der Industrie, Bull. Sei. Youg. 1955, No. 3, 74. 4) M. Blinc—S. Klemene—T. Strauch, Neuere Erfahrungen über die Anwendung von Propionsäurebakterien als Schutzmittel gegen Fadenziehen des Brotes. Brot und Gebäck. Detmold. Heft 3, 1956, 66. Oddelek ing. Dermelj: M. Dermelj — L. Strauch, Eine neue Halbmikro-Kjel-dahl-Methode zur Bestimmung des Stickstoffes in Kohlen, Bull. Sei, Youg, 2 (1956), 104. Oddelek dr. Hadži: 1) D. Hadži in A. Novak, Omočit vene toplote žveplenih premogov iz Istre in nekaterih drugih jugoslovanskih premogov, Vestnik Slov. kem. društva, 1, 175—134, 1954, 2) S, Detoni in D. Hadži, Absorption spectra and structure of sulphinic acids, J. Chem. Soc. 316—9, 1955 in sporočilo v Bull. Sei. Youg. 2, 44, 1955. 3) D. Hadži, Nekaj novosti v uporabi infrardeče spektroskopije, Nova proizvodnja 5, 381—5, 1955. 4) D, Hadži in A. Novak, Les spectres infrarouges et la structure des sels acides de quelques acid es carboxyliques. Nuovo Cimento, Suppl. Vol. 2, 715—722, 1955. 5) M. Ceh in D. Hadži, Infra-red spectra of humie acids and their derivatives, Fuel 35. 77, 1956. 6) D. Hadži in A, Novak, Infra-red spectra of graphitic oxide, Trans. Faraday Soc. 51, 1614, 1955; sporočilo v Bull. Sei. Youg. 2. 43, 1955. 7) L. Cencelj in D. Hadži, Infra-red spectra of polychlor-naphtalenes, Spectrochim. Acta 7, 274, 1955. 8) S. Bratoz, An approximate method of calculating vibrational frequencies of polyatomic molecules, J. Chem. Phys, 20. 159, 1955. 9) S. Bratož in D. Hadži, Infra-red absorption bände associated with the chelate ring in unsaturated hydroxycar-bonyl compounde, Trans. Faraday Soc., vol. 52, 1956. 10) S. Bratož, D. Hadži, N. Sheppard, The infra-red absorption bands associated with the COOH and COO D groups in di meric car boxy he acid — II. The region from 3700 to löOOcnf'i Spectroehimica acta, 1956, vol. 8, 249 (sporočilo v Bull. Sei. Youg., 1. 104. 1954). 11) D. Hadži, Absorption spectra and structure of some solid hydroxyazo-compounds, J. Chem. Soc., July 1956. 12) D. Hadži, Infrared spectra and structure of some quinone monoximes, J, Chem. Soc.. Aug. 1956. 13) S. Detoni in D- Hadži, Les spectres infrarouges des acides benzene et toluene seleniques et de l'acide selenieux, J. Chim, phys., 1956, 760, Skupina za premog: 1) Ing. R- Kavčič, Kvalitativna karakterizacija organskih žveplovih spojin v raškem premogu (Vestnik Slov. kem. društva 1, 1954, 197). 2) B. Lavrenčič, S. Cernič: Beiträge zur Entschwefelung von Kohlen während der Verkokung (Bull. Sei. Youg. 2, 46—47, 1955}. 3) B. Lavrenčič, M. Reisner: Prispevki k problemu tvorbe koksov iz mešanic raznih premogov, II (Vestnik Slov. kem. društva 2, 49—56, 1955). 4) B. Lavrenčič, M. Reisner, S. Černič: Prispevki k problemu tvorbe koksov iz mešanic raznih premogov, III (Vest* nik Slov. kem društva 3, 97—110, 1956) Prof. Samec: 1) D. Hadži, R. Kavčič, M. Samec: Über das Verkoken nichtbackender Kohlen (Brennstoff-Chemie 35, 44, 1954), 2) M. Samec, Entschwefelung von Koks aus der Kohle von Rasa (Bull. Sei Youg. 2, 46, 1955). 3) M. Samec. Neuere Beobachtungen über zeitliche Veränderungen von Stärkelösungen (Die Stärke 7, 131, 1955). 4) M, Samec, Viskosimetrie von Lösungen einiger Aze-thyla my losen Getreide und Mehl 6 (1956), 33. i- — 83 — INSTITUT ZA EUEKTRISKO GOSPODARSTVO I. Splošno Glavna zgradba Inštituta je dokončana z udeležbo solastnika Elektroenergetske skupnosti Slovenije in daje kot ^dom elektriškega gospodarstva Slovenije« streho trem vodilnim organizacijam te stroke. Inštitutu za elektriško gospodarstvo. Elektroenergetski skupnosti Slovenije in Elek-t rop roj ek tu II. Gradnja laboratorijev Oprema analizatorja je izpopolnjena z dovršit-vijo 40 bremenskih predalov, 40 indukcijskih regulatorjev za generatorske elemente s 14 merilnimi ojačevalniki in merilnega pulta z dvema indukcijskima regulatorjema ter dvema ojačevalnikoma. S tem so dela v glavnem končana in preostane za prihodnje leto le še izgradnja nujno potrebnega rezervnega merilnega ojačevalnika. Analizator je v zadnjih mesecih že obratoval. Začela se je gradnja stavbe visokonapetostnega laboratorija. Izdelan je del opreme tega laboratorija, in sicer: preizkusni transformator 200 k V, 20 k V A, izolacijski podstavek za transformator 300 kV v drugi kaskadi, krogelno iskrišče 250 mm. zračni kondenzator, oprema za Scheringov most za meritve izgub v oljih in montažni voziček nosilnosti 2 ton. V delu so še: napajalni agregat za preizkusni transformator z daljinskim upravljanjem, naprava za proizvajanje udarnih napetosti 3000 V, 1500 A, elektronski ničelni indikator in konstrukcija naprave za proizvajanje umetnega dežja. Za laboratorij energetske kemije je izdelan termostat za staranje mineralnih olj. Večina laboratorijske opreme je izdelana v lastni delavnici, ki je tudi adaptirala napajalni agregat iia visokonapetostni laboratorij. II. Organizacijski pregled Ukinjena je bila skupina za analizo potrošnje in tarifna vprašanja in njen resor priključen skupini za energetsko ekonomiko. Laboratorij za energetsko kemijo je bil priključen skupini za proučevanje proizvodnje. Na novo so bili nameščeni 4 kvalificirani delavci, en risar in en pomožni uslužbenec, službo pa so zapustili po en administrativni uslužbenec, en laborant, en kvalificiran in en nekvalificiran delavec. IV. Opravljeno delo Inštitut je leta 1955 izdelal 9 ekspertiz, in sicer: št. 63. Ing. Ožbolt Gros: Pregled vseh izkoristi ji vih vodnih sil Jugoslavije. št. 64. Ing. Edv. Hofler; Poročilo o kongresu IEC (1954) v Philadelphiji. št. 65. Ing. Jurij Detiček: Studijsko potovanje v Francijo, Švico in Anglijo. št. 66. Dr. ing. Marjan Plaper: Obratovalne možnosti dolgega daljnovoda. št. 67. Ing, Branko Vajda: Energetske bilance držav, ki so sosede Jugoslavije. št. 68. Ing. Milan Vidmar ml.: Sodelovanje alpskih in kraških voda na ozemlju Jugoslavije. št. 69. Ing. Franc Špiler: Studijsko potovanje na Švedsko in v Zapadno Nemčijo, št. 70. Ing. Edv. Hdfler: Poročilo o kongresu IEC (1955) v Londonu. št. 71. Vsi oddelki v sodelovanju z oddelkom za energetsko ekonomiko: Elektrifikacija Makedonije {knjiga I, II A, II B in I. ter 2, mapa): Ing, M. Brelih: Redakcija in uvod. Ing, A, Sebaher: Statistika in dokumentacija. Ing. E. Sajovic: Prognoza porabe električne energije. Ing. M. Brelih: Perspektive za izvoz. Ing. O- Gros: Možnosti novih elektroenergetskih virov. Ing. M. Vidmar mL: Elektroenergetska bilanca. Ing. J. Rudolf: Splošna konfiguracija visokonapetostne mreže. Ing. E. Hofler: Proračun moči transformatorjev. Dr. ing. M. Plaper: Določitev aktivne in reaktivne moči. Ing, J, Rosina: Kompenzacija faznega faktorja v sistemu. Ing. A. Skulj (zunanji sodelavec): Gospodarska primerjava dveh variant daljnovoda 110 k V Vrutok—Skopje. Ing. E. Vajda: Določitev primerov za meritve na analizatorju in analiza rezultatov meritev. Ing. Fr. Curk, Ing. Fr, Mlakar, Ing. E, Remše: Meritve na omrežnem analizatorju, Ing. E. Höf 1 er: Ozemljitev sistema, Ing. E. Höfler: Zaščita, M. Kunaver (zunanji sodelavec): Ureditev visokofrekvenčnih zvez. Ing, R. Svajger (zunanji sodelavec): Zveze in dispečer-ske naprave. Sodelovali so še drugi člani Inštituta in zunanji sodelavec A, Sermazanov. V Državni založbi Slovenije je izšla knjiga prof. dr. Milana Vidmarja: Delovanje električnih strojev. Objavljeni so članki: Prof, M. Vidmar: Das Bündel leiterprob le m der Höchstspan nungsleitung en, ÖZE, Wien 1955'4. Dr, M. Plaper: O Vidmarje vi razpetinskl teoriji. Elektrotehniški vestnik 1951 1-2. Dr. M. Plaper: Nekaj misli o Kelvinovem pravilu, Elektrotehniški vestnik 1955/7-8. Dr. M. Plaper: Problematika naravne moči v tehniki prenašanja električne energije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razprave 3. razreda VI/4, 1954. Ing. E. Höf 1 er: Petdeseti kongres 1EC v Philadelphiji, Elektrotehniški vestnik 1855/1-2. Ing. E, Höfler: Prispevek k raziskavi koordinacije izolacije v naših visokonapetostnih napravah. Elektrotehniški vestnik 1955 7-8. Ing. E. Höfler: Zasedanje IEC v Londonu, Elektrotehniški vestnik 1955/11-12. Ing. F. Spiler: Za smotrno proizvodnjo elektriških gospodinjskih aparatov, Gospodarski Vestnik 1955/30. Ing. E, Höfler: 4 članki iz tematike CIGRE 1954 (Elektrotehniški vestnik 1955 1-2. 1955 3-4). Za zunanje naročnike so izdelana v Inštitutu naslednja dela: Montažne tabele za Vodnike iz čistega aluminija, nom, prerezov 50 do 300 mm3 ob faktorju varnosti 2,5 i Ing. J. Rudolf). Račun in konstrukcija vodnega upora 30 MV (Ing. J. Rosina). Navodila za vzdrževanje transformatorskih postaj (Ing. E. Hofler). Študija o pretočni akumulaciji (Ing, M. Vidmar mL). Obračun gretja rešefk in cevovodov HE Raven — za Litostroj (Ing. F. Spiler). Člani Inštituta so sodelovali pri tehniškem pregledu in prevzemu II. in III. agregata hidroelektrarne Moste (Ing. Gros, Ing. Hofler), III. agregata HE Dravograd (Ing. Hofler), generatorja »B« HE Medvode (Ing. Rosina) in HE Vuhred (Še v delu), V delu je bila problematika kontrole izolacije generatorjev po naročilu Elektrogospodarske skupnosti Slovenije (Ing, Hofler), ki zahteva za praktične poskuse izgradnjo primerne merilne opreme. V okviru Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja (TO 28) glede koordinacije izolacije se je sekretar (Ing. Hofler) udeležil plenuma in druge skupščine tega komiteja, v juliju pa tudi zasedanja IEC v Londonu, kjer je sodeloval obenem pri zasedanju skupine št. 36 (visokonapetostne meritve). Ta odbor je predložil Zvezni komisiji za standardizacijo osnutek jugoslovanskega standarda za koordinacijo izolacije. V Jugoslovanskem elektrotehniškem komiteju št. 36 oziroma 42 je Ing. špiler sodeloval pri predlogu jugoslovanskih standardov za porcelanske izolatorje, preizkušnje i udarnimi napetostmi in meritve s krogelnim iskriščem. Isti referent je izdelal utemeljen protipredlog gleda predpisov za strelovode. Ing. Hofler je v Jugoslovanskem elektrotehniškem komiteju št. 8 (normalne napetosti, toki in frekvence) izdelal odgovor Zvezni komisiji za standardizacijo glede standardov za napetosti, Ing. Deti ček je kot sekretar TO 10 Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja izdelal predlog za standard transformatorskih olj. Inštitutski sodelavci so izdelali vrsto izvedenskih mnenj za Elektroprojekt, Upravo za vodno gospodarstvo, LOM O Kranj (Ing, Gros) in ELES (Ing. Hofler), sodelovali pri komisijah in na konferencah zveznih in republiških institucij (Ing. Gros, Ing, Hofler, Ing, Sajovic, Ing. Spiler, Ing. Detiček). Ing. Detiček je izdelal postopek za regeneracijo turbinskega olja v.HE Dravograd. Predavanja: Obratovalni problemi z mineralnimi olji (Ing. Detiček za obratovodje podjetij ELE S). Kongres IEC v Philadelphiji (Ing. Hofler — Elektrotehniško društvo Celje). Elektrotehnika v kmetijstvu (Ing. Hofler, Maribor). Zasedanje IEC v Londonu 1955 (Ing. Hofler, Radijska univerza, Ljubljana). Laboratorij za visokonapetostne meritve je izvršil po zunanjih naročilih 5 preizkušenj, laboratorij za energetsko kemijo pa 104 analize, od teh 67 analiz transformatorskih olj, 35 analiz turbinskih olj, eno analizo kabelske mase in eno kotelskega sedimenta. Skupina za meritve je merila in preizkušala prototipe motorjev za »Motor v S kol j i Loki. V uredniškem odboru elektrotehniškega priročnika sodeluje Ing. Spiler, v elektrostrojni komisiji ljudske tehnike Ing. Hofler in Ing. Sajovic, v tehniški sekciji terminološke komisije SAZU delata Ing. Sajovic in Ing, Mlakar. Na strokovnih zasedanjih ali ogledih v inozemstvu so bili Ing. Gros, Ing, Hofler, Ing. Vaj da. Ing. Detiček in ing. Mlakar. Plenum je bil sklican enkrat, kolegij je imel 6 rednih in 5 izrednih sej, upravnih sej pa je bilo troje. Knjižnica se je povečala za 190 knjig, Redno dobiva 39 inozemskih in 33 domačih revij. V. Načrt dela za leto 1956 Ker je Inštitut ustanova s samostojnim finansiranjem, je njegov delovni načrt odvisen prvenstveno od nalog, ki jih bo dobil med letom, Nekaj jih ima že v delu, za druge se dogovarja z naročniki, velik del pa bo predloženih šele pozneje z ustrezno predpisanimi termini in prioritetnim redom. Za posamezne skupine po novi organizacijski razvrstitvi je zaenkrat videti tole delo: 1. Proučevanje proizvodnje električne energije (načelnik Ing, Ožbolt Gros). Znanstveni sodelavec Ing. Ožbolt Gros dela na ekspertizi: Obratovanje dravskih elektrarn po sistemu pretočne akumulacije. Znanstveni sodelavec Ing. Milan Vidmar ml. pripravlja interni referat o novem analitskem izrazu za magnetilno krivuljo, 2, T r a n s f o r m i r a n j e , prenos in razdeljevanje električne energije (načelnik Dr. Marjan Plaperj. Izdana bo študija o daljnovodih 110 kV (prof, Milan Vidmar). Nujno bo treba izdelati naročeno obrežno ekspertizo; »Problematika paralelnega obratovanja slovenske in hrvaške mreže«, ki jo je prevzel Inštitut v izvršitev že lani. Verjetno bo treba k temu delu pritegniti nekatere člane drugih skupin. Izdelana bo študija o ekonomskih razpetinah daljnovodov visoke in srednje napetosti. Snov je po teoretični strani v glavnem dodelana, praktična uporaba te teorije pa kaže še nekaj problemov. Vzporedno z delom na gornjih študijah bo teklo delo na problemih stabilnosti mrež in na problemih vzbujanja transformatorjev. Tudi nadaljnji študij podeželske elektrifikacije je v programu skupine. 3. Zaščita elektrotehniških naprav (načelnik Ing. Edvard Hofler). Med najvažnejšimi deli je kontrola izolacije generatorjev. Potrebna aparatura za enosmerno napetost je bila nabavljena že L 1955; do aprila bo izgrajen regulacijski transformator in vodni upor z merjenje Ig 6 oz. eos ep, nakar se začnejo sistematične meritve, V okviru sekretariata TO 20 Jugoslovanske elektrotehniške komisije bo sestavljen predlog jugoslovanskega standarda za koordinacijo izolacije. Planirano je potovanje sekretarja na zasedanje IEC v Munchen (konec junija), kjer je na programu določitev važnih mednarodnih priporočil o koordinaciji izolacije, o minimalnih razdaljah v zraku itd. Visokonapetostni laboratorij. Predvidena je dovršitev 1. etape laboratorija, namreč gradbenih del in električne instalacije v glavni dvorani, montaža mostnega žerjava, montaža kaskade 50 k V m preselitev obstoječe opreme. V delu je tudi napajalni agregat z avtomatiko in stikalno ploščo za kaskado 50 Hz. Začelo se bo delo na II. preskusnem transformatorju 300 k V, 40 kVA in krogelnem iskrišču 500 mm. V programu dela so še: naprava za umetni dež (načrti so že gotovi), katodni oscilograf s hladno k a t o d o (načrti in nekateri sestavni doli), katodniosci-lograf z Braunovo cevjo (naročilo materiala, izdelava sestavnih delov, montaža in preizkušnja), udarni generator 800 k V (izdelava prototipa kondenzatorja, načrti, naročilo materiala in izdelava nekaterih delov). Načrt dela ustreza zmogljivosti oddelka in delavnice, izvedba pa je odvisna od razpoložljivih investicijskih kreditov. 4. Meritve (načelnik Ing. Branko Vajda). Izdelan bo drugi merilni ojačevalnik za analizator. Normalno bo oddelek izvrševal dela za zunanje naročnike. 5. Energetska kemija in fizikalne raziskave (načelnik Ing. Srečko Sajovic). Laboratorij za energetsko kemijo bo imel kot glavno nalogo analizo mineralnih olj za zunanje naročnike in izpopolnitev servisne službe. Kaziš k ovalno delo bo usmerjeno v Študij regeneracije izolirnih in turbinskih olj, primerjalno oceno metod za ugotovitev kemijske stabilnosti olj. analizo inhibitorjev in deaktivatorjev bakra ter študij procesa staranja z bakrom. Na programu so tudi študije o uporabnosti domačih naft za izdelavo izolirnih olj. Del teh in drugih nalog bo v zvezi z mednarodno organizacijo IEC. posebno TSC 10, ki določuje preizkusne metode in standarde za mineralna olja. Laboratorij za fizikale raziskave je v študiju in bo med letom izdelal definitivni program in potrebne načrte. 6. Gradnja in vzdrževanje laboratorijske opreme (načelnik Ing. Janko Rudolf). Program skupine obsega izdelavo opreme za zgoraj navedene skupine. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE Inštitut je v letu 1955 še vedno delal v starih zasilnih prostorih na Celovški cesti 71 a, ker je delo na novem poslopju v Šentvidu le počasi napredovalo. Do konca leta so bile končane v Inštitutu naslednje preizkusne naprave: 1 Zračni kanal za preizkušanje kaskad je bil proti koncu leta končan in v začasnih prostorih na funkcioniranje preizkušen. Neprimerna lega in majhni prostori niso žal dopuščali, da bi začeli s sistematičnimi raziskavanji na profilnih kaskad a h. 2. Izdelan je bil radialni ventilator za pogon postaje za preizkušanje modelov vodnih turbin z zrakom. 3. Izdelani sta bili postaji za preizkušanje modelov radialnih in aksialnih črpalk z zrakom. Od eksperimentalnih del in teoretičnih študij so bile najvažnejše naslednje: 1. Numerično določanje gibalnih razmer nestisljive tekočine skozi nekatere vrste kaskad. 2. Uporabnost nekaterih merilnih priprav (cilindrična sonda) za merjenje določenih veličin v tekočinskih tokovih- 3. Eksperimentalni študij vpliva pred vodilnih lopatic na karakteristike Kaplanovih turbin v mali turbinski postaji. 4. Eksperimentalno določanje vpliva širine rotorja na karakteristike centrifugalnih črpalk. 5. Eksperimentalno določanje vpliva dimenzij spirale na hidravlične lastnosti centrifugalnih črpalk. 6. Eksperimentalna primerjava rezultatov poizkusov z vodo in z zrakom na modelih centrifugalnih črpalk. Poleg tega je inštitut izdelal nekaj projektov in redno opravljal rutinska preizkušanja črpalk, ventilatorjev, zapornih organov in drugih priprav po naročilu raznih podjetij Načrt dela /,a leto 1956 Glede na razvoj gradbenih, del na novi stavbi se bo inštitut verjetno že v mesecu aprilu preselil v nove prostore v Šentvidu. Zato bo treba velik del časa in sredstev porabili za prenos in ponovno postavitev obstoječih preizkusnih naprav in za njihovo razširitev in dopolnitev. Inštitut bo skupno z Inštitutom za elektriško gospodarstvo sodeloval pri prevzemu prvega agregata novozgrajene hidrocentrale v Vuhredu. Preostali čas bo treba v glavnem posvetiti konkretnim nalogam, ki so jih že predložila inštitutu nekatera domača podjetja. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Organizacijsko delo. Akademija je nadaljevala i popravili inštitutskega poslopja v Postojni in je docela obnovila streho. Dne 1, oktobra 1955 smo odprli naše zbirke javnosti. Dosegli smo odobritev statuta Speleoloske zveze Jugoslavije, ki ima svoj prvi sedež v Sloveniji. Organizirali smo poročevalsko službo za zbiranje podatkov s kraškega terena v Idriji, Kopru, Mostu na Soči, Tolminu in Kobaridu, kjer smo imeli tudi primerna predavanja. Naš inštitut so obiskali: ing. Miloš Janjič z Geološke fakultete v Beogradu, da se seznani z organizacijo inštituta in metodami njegovega terenskega dela; biolog Adem Buturovič iz Sarajeva, ki se je pri nas mudil ponovno v študijske namene; speleologi iz Zagreba, geologi in geografi iz Beograda, speleologi iz Anglije, Avstrije, Francije, Zahodne Nemčije in Združenih držav Amerike, geologi in biologi iz Danske ter botaniki in geografi iz Zahodne Nemčije. Znanstveno delo. Terensko delo je zajelo velik obseg in se izvajalo v razne namene. Na Blokah se je raziskala vodna jama Sušica v zvezi z načrtom napeljave vodovoda. Ker ni na razpolago detajlnih načrtov, so se izmerile Škocjanske jame kot predpriprava za elektrifikacijo le-teh. Za namene objave posebne kraške karte se je detajlno pregledal sektor med Divačo, Herpeljami in Materijo in so se topografsko vnesli ondolni tipični kraški objekti. Pri tem smo odkrili Roško spil j o v sistemu Škocjanskih jam in dali pobudo za uspela arheološka izkopavanja. V sistemu podzemeljske Pivke se je začelo pod vodstvom strokovnega sodelavca Ivana Michlerja sistematično raziskovanje on dot ne ga podzemlja in vodnih pretokov, kar je prineslo nova spoznanja in odkritja še neznanih prostorov. V sektorju neznanega toka podzemeljske Pivke proti Planinskemu polju smo ugotovili nekaj novih dušnikov; prodiranje v brezno v Hrenovskih talih pa smo morali v globini 114 m opustiti, ker je obstajala prevelika nevarnost podoTa. dasi je nivo pretoka le 20 m niže. V okolišu Prestranka in Slavine smo raziskovanje ■¿akij učili in ga prenesli na sektor pri Orehku in Košani, prav tako pa tudi na Javo miško stran Pivške kotline. Na novo smo začeli z raziskovanjem jam v okolišu Idrije, ki so z zelo redkimi izjemami še docela neznane. Tu nam je uspelo barvanje podzemeljskega odtoka potoka Kanomljice. ki križa njen površinski tok. Lotili smo se kritičnega ocenjevanja Valvasorjevih pripomb o našem krasu in pri tem trčili na sicer še neobdelano Bločiško polje in njegovo podzemlje, kar je dalo pobudo za posebno študijo. Inštitut, ki mu je pri nekaterih terenskih delih pomagalo Društvo za raziskovanje jam Slovenije, je na drugi strani sodelovalo z njim zlasti pri nadaljnjih raziskavanjih na Sajevškem polju, v Logarčku in Križni jami. Razen tega je inštitut sodeloval pri raziskavah na Nikšičkem polju za potrebe hidrocentrale Gornja Zeta, pri Foči za potrebe rudnika Miljevina in brezna Propale nad izvirom Rame, Znanstevni sodelavec Roman Savnik je bil v septembru v Švici, kjer si je ogledal ondotni kras in navezal strokovne stike. V Bernu je imel predavanje, ki ga je priredila speleo-loška organizacija. Ob povratku je navezal nove stike v Trstu in dal smernice za zbiranje domače kraške toponomastike. Isti čas je asistent France Hribar obiskal Švabski Alb. Tu je v Laichingenu referiral na sestanku nemških speleologov o svojih raziskavanjih v globokih dolih Trnovskega gozda. Oktobra se je udeležil strokovni sodelavec Egon Pretner italijanskega speleološkega kongresa na Sardiniji. Pri Naklem na Gorenjskem se je laborant Janez Gantar posvetil študiju kraških pojavov v konglomeratu. V začetku leta je izšla publikacija o prvem jugoslovanskem speleološkem kongresu v Postojni, ki jo je izdal inštitut skupno z Društvom za raziskava nje jam Slovenije, konec leta pa so izšla Acta carsologica kot poročila inštituta, ki bodo poslej redno izhajala. Dopolnili smo kataster kraških objektov Slovenije, Ta obsega sedaj 1633 številk; od teh je 1180 jam, 378 voda in 75 ostalih kraških objektov. Znanstveni sodelavec dr. Valter Bohinec je z izpisovanjem kraške bibliografije dosegel 4520 številk. Pomagal je pri ureditvi publikacije Prvi jugoslovanski speleološki kongres in pri Acta carsologica I. Strokovni sodelavec Ivan Miehler je prevzel vodstvo pri raziskavah podzemeljske Pivke, Logarčka in Križne jame. Seznam prispevkov članov inštituta in njegovih sodelavcev V, Bohinec, Dosedanje delovanje Drultva i a raziskavanje jam Sievern je» Prvi jugoslovanski speJeoloäki kongres. J955. V. Bohinec, O speleQloSki bibliografiji, prav tam. I. Gams, MorioJoäki problemi jame in potoka MitoSčlce, Acta carso-logica I, 1955. J, Gantar, Atnešova luknja, prav tam. F. Habe—F- Hribar—P, Stefančič, Habečkov brezen, prav tam. F, Habe—F, Hribar, Raziskava odtočnega Sifona v Pivki jami, prav tam, F. Hribar—F. Habe—B. Savnik. Podzemeljski svet Prostran êkega in S lavinskega ravnika, prav tam» I. Michler, Rakov rokav Planinske jame, prav tam. I.Mfchler, Hidrografija Črne jame, Proteus XVIII, 1955/5G, E. Pretner, Die geographische Verbreitung der Höhlenkäfer in Slowenien, Premier Congrès International de spéléologie, Paris 1953, Tömc III, 1955. E, Pretner. Postojnski kras — zibelka biospeleologije, Turistični Vestni k HI, 1955. E. Pretner, Rodovi Orvotus L, Miller, Pretneria G. Miilfer, Astagobius Reitter in Le.ptodirus Schmidt (Coleoptera), Acta carsologica I, 1955. R. Savnik, Kataster kraäkih objektiv in problemi nase kraške nomenklature, Prvi jugoslovanski speieoloäki kongres, 1955. R. Savnik, Razvoj domače speieologije in nekatere njene aktualne naloge, Acta carsologica I. 1955. R, Savnik, Barvanje Lokve pod Jamskim gradom, Vrav tam. R, Savnik, Beitrag zur Kenntniss der Karsthydrographie in Slowenien, Premier Congrès international de spéléologie, Paris 1953, Tome Ii, Actes du congrès 1955. R, Savnik, Naši zaslužni raziskovalci in propagatorji Postojnske jame, Turistični Vestni k III, 1Ö55, H, Savnik, Speleologija in turizem, prav tam. R. Savnik, Die jugoslawische Karstforschung und die Schweiz, Stalactite, Organe de la Société Suisse de spéléologie 1955. Delovni načrt za leto 1956 Organizacijsko delo. Uredili bomo zbirke inštituta in jih. dopolnili s primerki kraškega marmora, kraške flore in z maketami o kraški hidrografiji. Poglobili bomo stike z vsemi društvi in ustanovami, ki se bavijo s proučevanjem krasa v Jugoslaviji, s tujino pa bomo navezali stike zlasti po zamenjavi literature. Znanstveno delo. Težišče terenskega dela bo v območju podzemeljske Pivke, Bločiškega polja, Sajevškega polja v smeri proti Košani in v povodju Idrijce. Nadaljevali bomo s topografskim ugotavljanjem še neregistriranih jam v okolišu Divače, Sežane in Lipice. Izdali bomo drugi zvezek Poročil našega inštituta, V Postojnski jami bomo obnovili laboratorij, ki je obstajal v Času Italije, ter tu opazovali tvorjenje sige, rast kapnikov ter spremembe temperature, vlage in zračnega tlaka. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Poročilo o delu v letu 1955 S svojimi in vnanjimi sodelavci smo v tem letu bistveno izpopolnili nekatera dela. ki smo si jih zastavili že poprej. S terenskim proučevanjem in izrabo tiskanih virov smo obogatili znanje o zelenih snegovih v Kamniških in Julijskih Alpah. Kot vsako leto smo tudi v tem poletju proučili stanje na Triglavskem ledeniku, kjer smo precizirali nekatere nove merilne točke in prijeme za bodoče delo. V okviru sistematičnega proučevanja slovenskega panonskega obrobja smo geomorfološko raziskovali Belo Krajino in pričeli antropo-geografsko raziskovati Kozjansko Važno mesto so tudi v tem letu zavzela raziskovanja periglacialnih sledov» Specialno s tem namenom je bilo pregledano Krško-Brežisko polje in zajelo v podrobno terensko proučitev porečje Kamniške Bistrice, kjer se prepletajo glacialni in periglacialni pojavi. V regionalnem geografskem proučevanju smo zadnje leto posvetili največ dela Novomeški kotlini, kjer smo podatke terenskega raziskovanja prejšnjega leta dopolnjevali in urejevali. Ker želimo posvetiti posebno pozornost slovenskemu vinogradništvu, zlasti glede na prirodno in kulturno pogojenost ter na pomen v gospodarstvu, smo v tem letu z mladimi vnanjimi sodelavci oroučevali vinogradniško področje Slovenskih goric okrog Maribora. V okviru študij gospodarsko nerazvitih robnih slovenskih pokrajin smo v preteklem letu nadaljevali zbiranje gradiva za razpravo o sezonskem gibanju prebivalstva v Prekmurju. na novo pa zastavili proučevanje ribištva v območju Tržaškega zaliva. V izpopolnjevanju je nadalje še material o gospodarsko-geografski analizi porečja Notranjske Reke in v njegovem sosedstvu. Material o gibanju delovne sile med krajem bivanja in krajem dela smo pričeli kartografsko upodabljati po metodi, ki bo v največji možni stopnji prikazala vrednost zbranega gradiva. V okviru študij geografskih posledic, ki jih imajo na pokrajino in človeka elementarne nezgode, smo v letu 1955 izvedli prve terenske oglede, Letopis 7 _ «7 _ Urejevanje inštitutske geografske bibliografske kartoteke se po delu v leiu 1955 bliža koncu. V tem letu smo publiclrali v seriji Del Instituta za geografijo delo upravnika inštituta A. Melika o kraških poljih Slovenije v pleistocenu in izdali Geografski zbornik III s petimi razpravami. Za tisk pa smo pripravili razprave za nadaljnji dve knjigi Zbornika. Delovni načrt za leto 1956 Prvenstveno delo tistih sodelavcev, ki so že prevzeli regionalno geografske proučevanje, bo v tem letu, da prevzeto dokončajo- S terenskim delom nameravamo nadaljevati geomorfološko proučevanje panonskega obrobja v Po-dravju in Pomurju ter v Beli Krajini. Študij glacialnih in periglacialnih pojavov v porečju Kamniške Bistrice bomo nadaljevali in obenem prešli na raziskovanje periglacialne akumulacije vse Ljubljanske kotline. Proučiti nameravamo nekatere probleme kraške morfologije. V tem letu nameravamo nadalje dopolniti in urediti material, zbran o zelenih snegovih. Kot eno prvih nalog vidimo dokončno pripravo vseh rezultatov, ki so jih dala dosedanja proučevanja Novomeške kotline. Vzporedno s tem delom bo šla priprava gradiva o nihanju delovne sile med krajem bivanja in krajem dela. Dokončati nameravamo terensko raziskovanje gospodarstva in prebivalstva v porečju Notranjske Reke in v sosedstvu, kakor tudi nekatera druga dela, ki smo jih omenjali v poročilih v zadnjih letih. 7, razširjeno mrežo sodelavcev iz raznih krajev Slovenije se nameravamo lotiti študija izseljevanja v preteklosti po posameznih pokrajinah. Organizacijsko in strokovno pripravljamo kolektive sodelavcev, ki bodo po potrebi proučili posledice nenadnih elementarnih nezgod. V tem okviru smo že pregledali posledice, ki jih je povzročil potres v pokrajini Ilirske Bistrice dne 31. januarja 1956. Geografski zbornik IV je bil izročen v začetku leta 1956 v tisk in upamo, da bomo iahko pripravili v tem letu material za naslednjo knjigo. Kartografski zavod Poročilo o delu v letu 1955 Kartografski zavod se je v letu 1955 še vedno boril s problemom risarskega kadra. Imamo le enega kartografa, ki poleg kartografskih poslov opravlja tudi administracijo in fotografske posle ter skrbi za fototeko. Kajti že v prvi četrtini leta je po sedmih mesecih službovanja odpovedal službo fotografski laborant zaradi prenizke plače, v septembru pa je odšel k vojakom honorarno nameščeni kartografski risar. Pomagali smo si s priložnostnimi risarji-študenti, ki pa zaradi študijskih obveznosti ne morejo dela redno opravljati. Ob takih razmerah kartografsko delo zelo trpi in se kopiči. Nismo mogli dokončali karte o razmerju med krajem bivanja in krajem zaposlitve industrijskega delavstva v Sloveniji. Pač pa smo opravili vrsto manjših del. tako n. pr. karto glacialnih sledov ob Tolminki in Zalašci ter karto celjskega poplavnega območja, ki sta bili že objavljeni, karto nivojev v Novomeški kotlini itd. S trimesečnim honorarnim delom smo dokončali kartoteko industrijske delovne sile, tako da sedaj razpolagama s tabelaričnimi podatki o zaposlitvi po podjetjih in s kartotečno sliko po krajih bivanja industrijskega delavstva. V našo geografsko fototeko smo doslej zbrali okrog 2500 slik. Od tega je glavni del naš proizvod, nekaj pa smo nabrali drugod. Nismo pa imeli nikogar, ki bi opravljal tehnično delo pri sistematičnem urejevanju zbranih slik. Zaradi pomanjkanja kreditov se tudi ureditev našega fotolaboratorija še ni premaknila z mrtve točke in tako še vedno gostujemo v univerzitetnih prostorih. Za delo v laboratoriju in urejevanje Eototeke pa smo ob koncu leta vendarle pridobili novega fotolaboranta. Načrt dela za leto 1956 Naša prizadevanja v letu 1956 bodo usmerjena na pridobitev risarjev, s katerimi bi mogli dokončati delo, ki se je nakopičilo, obenem pa opraviti tudi naloge, ki se bodo na novo postavile pred nas. To bodo predvsem karte regionalnih področij Slovenije, ki jih skupno raziskujeta Inštitut za geografijo SAZU in Geografski inštitut univerze ter seveda mnoge druge karte, ki jih bodo zahtevale študije v Inštitutu za geografijo. Za fototeko bomo nadaljevali zbiranje geografskega slikovnega gradiva, ki se bo sedaj lahko tudi sistematično uredilo po principu geografskih regij. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Poročilo o delu za. leto 1955 Geoioško-paleontološka sekcija Upravnik inštituta akademik I. Rakovec je končal raziskavo bovidnih ostankov v Sloveniji in dognal, da so živeli pri nas v mlajši pleistocenski dobi samo turi (Bo* primigenitu Boj.), medtem ko so bizoni kot izrazite stepne živali tedanje dobe prihajali k nam iz soseščine od časa do časa le na obrobna področja. Preiskal je mamutov molar z Meljskega hriba pri Mariboru. Dognal je, da imamo opraviti z razvojno še razmeroma primitivnim mamutom vrste /tfomntonfeui ¡trimi^eniits (Blumenb.), vendar ne tako primitivnim, da ga ne bi mogli staviti v začetno dobo wurmske poledenitve. Ostanki flore, ki jo je mogel ugotoviti asistent Arheološke sekcije Inštituta za zgodovino A. Sercelj v glini iz najdišča, kažejo prav tako na hladno podnebje. Nadalje je upravnik inštituta obdelal zanimiv ostanek dinoterije iz Spodnjepliocenskih plasti pri Zgornjih Verjanah v Slovenskih goricah. Gre za mlečen zob te živali, kakršni spadajo med zelo redke najdbe. Geološka starost plasti v najdišču in najdbe dinoterijev iz istodobnih plasti v soseščini kažejo na to, da gre v tem primeru po vsej verjetnosti za vrsto Dirintherium giganteum Kaup, Glede na to, da izolirani zob sam za tako determinacijo ne nudi opore —■ kvečjemu bi majhne dimenzije kazale na neko vmesno stopnjo med D. bavoricum in D. giganteum — ga v Dehmovem smislu označuje le kot Dinutherium aff. ¡¡i gume um. Kljub temu, da poznamo ostanke teh živali doslej le z vzhodnega Štajerskega, pa ni dvoma, da so živeli v spodnjepliocenski dobi tudi po ostali Sloveniji, medtem ko jih poprej pri nas zaradi drugačnih paleogeografskih razmer ni bilo. Dokončno je akad Rakovec obdelal pleistocenske in holocenske ostanke evropskih losov iz Slovenije ter holo-censko rogovje iz okolice Beograda. Na podlagi doslej znanih najdb je rekonstruiral njih razširjenost v pleistocenski in holocenski dobi na področju vse Jugoslavije. Ukvarja se z obdelavo holocenskih bobrovih ostankov iz mostiščarske dobe na Ljubljanskem, barju, iz Betalovega spod mol a in z Mir j a v Ljubljani ter pleistocenski h sesalcev iz novo odkrite moustierske paleolitske postaje pri Cmem kalu. Strokovni sodelavec Cveto Germovšek je nadaljeval z določevanjem okamenin iz Mačkovca pri Novem mestu, S tega področja je preiskoval predvsem hidrozoje in pripravljal o njih novo razpravo. Na stroške Geološkega zavoda v Ljubljani je nadaljeval reambulacije južnovzhodnega dela specialke Novo mesto. V okviru Geološkega društva je zbral bibliografije za geološko literaturo Slovenije od leta 1945 do 1955. Za upravo za vodno gospodarstvo je pregledal številna izvirna področja, napravil potrebne geološke profile in podal za Rakitnico, Rinžo, Kolpo in Dobličico geološka mnenj a. Pri zajetju vodnjaka nad izvirom Dobličice se je 8. julija leta 1955 smrtno ponesrečil. Geološki inštitut je izgubil z njim enega najboljših in najagilnejših sodelavcev in ga bo zelo pogrešal. Asistent Rajko Pavlovec je proučeval favno prominskih skladov iz okolice Drniša. Material, zbran iz štirih nahajališč, obsega čez 1DQ vrst koral, spužev, hidrozojev, školjk, polžev in morskih ježkov. Nekaj vrst pa zaradi pomanjkanja literature in primerjalnega materiala še ni določenih. Na Ljubljanskem barju je p reí skal polžarico, iz katere je bilo iz približno tiG nahajališč zbranih mnogo školjk in polžev. Pri nabiranju favne so sodelovali tudi slušatelji geologije na univerzi v Ljubljani. Doslej je znanih v literaturi o polžarici samo pet vrst polžev, medtem ko nastopa po ugotovitvah letošnjih preiskav na Barju okrog 15 različnih vrst polžev in školjk. Favna iz polžarice je v glavnem obdelana. Ñamen študija tega materiala je v čim točne j ši določitvi starosti polžarice, kar bi razjasnilo obenem starost zgornje šotne plasti in morda deloma pojasnilo ludi pleistocenski razvoj Ljubljanskega barja. Po favni sami pa se bo dalo sklepati na značaj nekdanjega jezera pri Ljubljani. V Ljubljanski kotlini je bilo izvršeno kartiranje okrog 120 gramoznih jam. Namen teh terenskih ogledov je bila preiskava zaradi eventualnih fosilnih sesalskih ostankov v jamah. To je začetek bodočih sistematskih pregledov, kakršne poznajo v tujini že dalj časa in so prinesli že marsikatero znamenito najdbo. Pri nas bi ostanki pleistocenskih sesalcev i z prodnih plasti mnogo pripomogli k določitvi starosti prodnega zasipa v Ljubljanski kotlini. Nadalje so v načrtu preizkusi morfometrične metode pri nas, Zbrana je literatura in potrebno je le še terensko delo. Morfometrična metoda se je razvila v povojnih letih in pokazala v tujini zanimive rezultate. Nje bistvo je predpostavka, da klima vpliva na različno oblikovanost prodnikov. S tem se dajo ugotoviti posamezne klimatske spremembe v dobah nanašanja proda, Pri nas je ta metoda povsem nova, za pozitivne rezultate pa zahteva precej primerjalnega materiala. Izvršene so bile priprave za obdelavo numulitne favne iz eocena v severni Istri, V ta namen je bila nabrana numu-litna favna iz okolice Črnega kala, Kubeda in Zazida, Zbrana je najvažnejša literatura o n umu lit i h, Numuliti iz naših krajev so le malo poznani. Novejših del o njih sploh nimamo. Prav z numuliti pa bo možno rešiti več problemov, izvesti podrobnejše horizontiranje eocena na Primorskem, ugotoviti mejo med pleocenom in eocenom ter natančnejšo starost flišnih plasti. Urejena in dopolnjena je bila kartoteka paleogenske literature o nevretenčarjih, Sedaj obsega okrog 800 del. Pregled važnejših del o pleistocenskih in holocenskih mehkužcih je zbran na okrog 600 kartotečnih listkih, Anton Ramovš, asistent Geološko-pale ontološke ga inštituta na univerzi, je končal z raziskavanjem zgornjega perma v Loških in Polhograjskih hribih in obdelal bogato favno, Zgornjepermske sklade je razčlenil na podlagi fosilnega materiala in petrografskih značilnosti na 12 horizontov. Ugotovil je med drugim, da 2ažar ni vmesni člen med južnoarmensko in južnotirolsko favno, kakor je trdil He-ritseh. V nižjem delu zgornjega perma je živela pri nas favna kavkaškega in indoarmenskega tipa, v vrhnjem pa pretežno južno tirolskega tipa. ki je torej mlajša kot indo-armenska. Zaradi različnega iavnističnega in petrografskega razvoja v Sloveniji in južnih Tirolah predlaga namesto belerofonske žažarsko stopnjo za naš zgornji perm. Skupaj z docentom dr. Vando Kochansky-Devide je obdelal zelo pomembne neoschwagerinske sklade pri Bledu in Bohinjski Beli, Te sklade je prvi odkril v alpskem prostoru in sploh v Sloveniji ter dokazal dva različna razvoja v vrhnjem delu srednjega perma. Razprava o tem je*skoraj dot iskan a v Razpravah prirodoslovno-medicinskega razreda. Nadalje je asistent Ramovš zbral nekaj fosilnega materiala tudi s karavanškega področja za bodoče podrobno raziskovanje tamkajšnjega mlajšega paleozoika. Del fosilnega materiala, nabranega na številnih ekskurzijah, so zaradi pomanjkanja domaČih strokovnjakov-specialistov tudi v tem letu prevzeli v obdelavo naslednji strokovnjaki: Doc, dr. Vanda Kochansky-Devide z zagrebške univerze je preiskala in določila permske fuzulinideMz raznih krajev Slovenije. Asistentka Valerija Kostič-Podgorska z beograjske univerze je dovršila obdelavo karbonskih koral s karavanškega področja. Prof. dr. Othmar Ktihn z dunajske univerze obdeluje novo skupino amonitov, nabranih na Dolenjskem in v Dolini triglavskih jezer. Doc, dr. A. Papp z dunajske univerze je determiniral pliocenske kopenske polže iz Zihlave v Slovenskih goricah in pleistocenske polže iz Opačca pri Zadru, Doc. dr. H. Fliigel z graške univerze še obdeluje pred-karbonsko favno iz okolice Podlipoglava. Mineratoško-petrografska sekcija Načelnik sekcije honorarni znanstveni sodelavec prof. dr. ing. Jože Duhovnik to leto zaradi slabega vremena v poletnih mesecih ni mogel izvršiti terenskega dela na področju Blegosa, ki ga petrografsko preiskuje. Delo se bo nadaljevalo v poletju 1956. Skupaj z Ivanko Duhovnik, diplomirano mineraloginjo, je raziskal mineral braunit iz rudnika Cer v Makedoniji. Strokovni sodelavec Cveto Germovšek je v svoji disertaciji, ki je žal ni mogel docela pripraviti za tisk, podal pregled prodomin na Štajerskem, Stare podatke je izpopolnil z novimi mikroskopskimi preiskavami ter kemičnimi analizami. Po teh podatkih in po ponovnih obhodih vseh iz-dankov je prišel do zaključka, da kisle oziroma alkalne kamenine med njimi odločno prevladujejo nad srednjimi in bazičnimi. Poleg do sedaj navadnih kemičnih klasifikacij je skušal podati novo, ki naj bi olajšala pot do določitve imena vsaki kamenini, podani z mineralnim tn kemičnim sestavom. t Valerija Žerjav, asistentka Mineraloškega inštituta na pri rod oslovno-matematično-filozofski fakulteti, je dokončala raziskovanje aktinolita iz Košine v Makedoniji. Pričela je z mikroskopskimi preiskavami sanidina iz Zletova, Dovršila je mineraloško-petrografsko bibliografijo za leta 1952—1954. Prazgodovinska sekcija Načelnik sekcije akademik dr. S. Brodar je izvedel izkopavanja v kamnolomu pri Črnem kalu v Slovenskem Primorju. Pri tem so sodelovali asistent Arheološke sekcije SAZU ing. Mitja Brodar in asistent Inštituta za prazgodovino človeka na univerzi Franc Osole ter povprečno šest delavcev. Izkopavanje, katerega stroške je v znatni meri kril tudi Okrajni muzej v Kopru, je trajalo od 24. oktobra do 26. novembra 1955, V zgornjem delu okrog 25 m visoke, navpične kamno-lomove stene zaradi razstreljevanja razgaljeni, kostne ostanke p leis tacenske favne vsebujoči profil se je izkazal kot del podolžnega prereza plasti, ki so prav do stropa izpolnjevale le 2—3 m široko podzemsko jamo, Ugotovilo se je, da se jama še nadaljuje tako proti zahodu kot tudi proti vzhodu. V razdalji 17 m od odprtega profila proti vzhodu je bil odkrit zaradi miniranja odprti vhod v še ne popolnoma zapolnjene jamske prostore, ki so se izmerili. Z odstranitvijo ostankov 1—2 metra debelega jamskega stropa nad odprtim profilom je bila ustvarjena 16 m dolga in 2—3 m široka polica, ki se je dotikala severne jamske stene. Uporabljajoč horizontalno metodo je bila nato odkopana plast za plastjo do globine 10 m od površinskega roba. Od globine 6 m navzdol je bila izkopana polica še 6 m dolga in okrog 3 m široka. Trem zgornjim plastem različnega apnenčevega grušča, pomešanega z odpadlimi stalaktiti, skorjami sig in nekoliko 2 ilovico, je v globini 2 m (4 m od površja) sledila prva plast čiste ilovice, vsebujoče mnogo kostnih fragmentov cervidov. Kulturnih ostankov sicer ni bilo mogoče ugotoviti, toda drobec lesnega oglja, ki še ni določen, bi pričal, da so kosti v neki zvezi z navzočnostjo človeka. Razbite kosti jelenov je vsebovala tudi naslednja zopet gruščasta, a sorazmerno zelo tenka plast. V glavnem sterilna je bila sledeča debela plast čiste ilovice, na zahodni polovici profila pri dnu pomešana z znatno količino apnenčevega grušča. Pač pa je pod njo ležeča plast precej čiste, pri vrhu nekoliko zasigane ilovice vsebovala izredno mnogo favnistienih ostankov (vet vrst jelenov, pragoveda, nosoroga, težkega konja, jamske hijene, v redkih primerkih jamskega medveda i, dr.). Nekaj drobcev lesnega oglja smemo pripisovati udejstvovanju ledenodobnega človeka. Naslednja, dosti debelejša ilovnata plast je bila v glavnem sterilna, le v njenem zgornjem delu so bili še ugotovljeni nekateri kostni fragmenti zgoraj omenjenih pleistocenskih sesalcev. V globini 4 m (6 m od zgornjega roba kamnoloma) je sledila plast apnenčevega grušča, močno zasigana in le nekoliko pomešana z zelenkastosivo ilovico. Razen mnogih kosti in zob jamskega medveda (tudi neke pritlikave vrste), redkih ostankov jelenov in nekaj drobcev lesnega oglja je bila odkrita v njej lepo izoblikovana tipična mousterienska konica iz opalastega rožene a zgornje krede in tako dokazana nova paleolitska postaja na naših tleh. Navzdol je prehajala plast v nesprijet in sterilen apnenčev grušč. Pod njim se je pojavila plast čiste ilovice z izrazito flišno primesjo in s precejšnjo množino razbitih živalskih kosti (jamskega medveda, jamske hijene in jamskega leva), Edinole v tej plasti sta bili odkriti dve lobanji jamskega medveda, od katerih je ena precej dobro ohranjena. Tudi sledeča, mestoma močno zasigana in nekoliko gruščasta rdeča ilovica je vsebovala pleistacensko favno (jamskega medveda, jamsko hijeno, volka in jelena). Značilno je bilo v tej plasti odkritje odlomka krednega roženca in velikega kosa rdečega apnenca kijaste oblike, brezdvomno oba v sekundarnem ležišču. Navzdol je sledil mogočen kompleks bolj ali manj zasiganih rdečih ilovie in stalagmitnih skorij, v katerega zgornjem delu so bih še prav pogostni kostni fragmenti in zobje jamskega medveda ter tu in tam tudi neke vrste jelena, V njem je vzbudila pozornost močna rdeče ilovnata vmesna proga, ki je bila na gosto natrpana z žal že zelo preperelimi kostmi jamskega medveda. Pod to progo je bilo ugotovljeno v globini 7 m (8,5 m pod vrhnjim robom) precej razsežno ognjišče, polno prežganih živalskih kosti in tudi drobcev lesnega oglja. To ognjišče je vsekakor najzgodnejši pojav ledenodobnega človeka v tej jami. Ves kompleks sig je ležal na plasti od stropa in od sten odpadlih stalaktitov in skorij sig. Pod to pa se je pojavil nato kompleks s flišnimi kameninami pomešanih, očitno naplavljenih in v splošnem sterilnih plasti. Samo v prostorsko zelo omejeni vmesni ilovnati progi je bilo še nekaj kostnih odlomkov in spodnja čel j ustnica srne (?). Na zelo erodtrani bazalni plasti flišne ilovice, ki sega verjetno še v veliko globino, so ležali ogromni bloki že precej p repe rele, od stropa odpadle kristal äste sige. Rezultat napornega Ln tudi nevarnega izkopavanja je bila ugotovitev nove paleolitske postaje, ki tako glede kulture kakor tudi paleontoloških ostankov zelo spominja na onstran nase meje ležečo postajo Pod kalom pri Nabrežini. Obdelava pregledne jamske sedimentacije in odkrite favne bo brez dvoma omogočila razjasnitev zapletenih problemov paleolitika v Slovenskem Primorju in kraškega pal coli tika sploh. Stratigrafija črnokalske jame bo dobra opora za primerjavo, saj vsebuje domala vse plasti zgornjega pleistocena. Načelnik sekcije je sodeloval nadalje kot svetovalec pri izkopavanju Arheološkega inštituta Srpske akademije nauka v Beogradu in Narodnega muzeja v Kragujevcu na Risovači pri Arandjelovcu (od 3. VII. do 20. VII. .1955). Odkrita je bila nova — druga paleolitska postaja v Srbiji. V času od 24. VII. do 23. VII. 1955 je obiskala inštitut G. Henri Martin. C. N. R. S„ Paris in si ogledala naše najdbe. Načelnik sekcije jo je spremljal tudi ori obisku nekaterih naših paleolitskih postaj. Ugledna strokovnjakinja pripravlja poročilo o dobljenih vtisih. Publikacije članov in sodelavcev Geološkega inštituta S. Brodar. Paleciitik v Vrscu in njegovi rikolici? Arheološki vestnik VI, J&55. S, Brodar, Kostanjevica, ob Krki, paleolitska postaja na planem. H3sprave III, Razred za prirodoslovne vede, 1955. S- Brodar, Le paléolithique du Karst. Bulletin scientifique II, 1955. S Brodar, Ein historischer und kritischer tiberblick angeblicher pa-iäoiitischer Fundstellen im Süden Jugoslawiens. Bulletin scient. III. 1955. S, Brodar, Ledenodobni Elovek v Slovenskem Primorju. Odkritje nove paleolitske postaje v kamnolomu pri Črnem kulu. Slovenski Jadran H. 48, 1955. J. in I. Duhovnik, Braunit iz rudnika Cer pri Kifevem v Makedoniji. Raaprave III, Razred za prirodoslovne vede 1D55, V. Koehansky-Devidé in A, Ramovi, Neoschwagerinski skladi in njih fuzulinidna favna pri Bohinjski Beli in Bledu. Razprave III, Razred za prirodoslovne vede. 1955. V. Kost ¡¿-Poti so rak a, Karbonski korali Slovenskog J av omika 1 Ja-vorniikog rovta. GeoIoSkl Anali Balkanskog Poluostrva 22, 1955. A. Pappr Lan lisch neck™ aus Zihlava bei Videm [Slowenien] und Veli Opaiac SW Zadar (Dalmatien, Jugoslawien). Razprave III, Razred za prirodoälovne vede, 1955. A. Ramovš, ßie ricoschwagerinenschichten in den Julischen Alpeil, Wenes Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Monatshefte. Stuttgart 1955. L Tlakovec, O novih najdbah proboscidov na Štajerskem. T. Diuo-t h e r i u m aff. giganteum Jtaup ii Zgornjih Verjan v Slovenskih goricah, II, Mammonteus primigenius (Blâment).} z Mel ¡skesa hriba pri Mariboru. Bazprave III, Razred za prirodoslovne vede, 1955, ] Rakovec, O pleistocenskih bo vidih na Slovenskem. Razprave III, Ttaired za prirodoslovne vede, 1955, T Halfrovec, Geološka zgodovina ljubljanskih taL Zgodovina Liub-Ijane i. 1955 T, Ralcovec, Ferdinand Seidl, Bulletin scientifique HT. 1955. V. Žerjav, Aktinolit iz Košina v Makedoniji. Razprave III, Razred ÏE. priroslovne vede, 1955. Načrt dela za leto 1956. Geološko-paleontološka sekcija Nadaljnja preiskava karavanškega mlajšega paleozoika. Raziskovanje zgornjega perma na Cerkljanskem in v dolini Idrijce, Dokončna obdelava eocenskih koral in moluskov iz Drniša. Obdelave pleistocenske favno iz Mokriske zijalke v Savinjskih Alpah. Nadaljnje raziskovanje pleistocenski h sesalcev iz Parske golobine. Morfometrična preiskava prodnih in peščenih plasti v Ljubljanski kotlini. Dovršite v preiskav jezerske krede na Ljubljanskem barju. Kontrolni ogledi gramoznih in opekarniških jam na Gorenjskem. M l n e r al oško- p et rograi ska sekcija Nadaljnja preiskava domnevnih metamorfnih kamenin s področja okoli Blegoša. Dokončna obdelava sanidina iz Zletova. Nadaljnje raziskovanje zeolitov s Smrekovca. Nadaljnje Sestavljanje mineraloške in petrografske bibliografije za leta 1940—1945. Prazgodovinska sekcija Obdelava gradiva iz Parske golobine in Črnega kal a. Sondiranje in rekognosciranje v kraških in alpskih jamah. Raziskovanja, ki jih bo narekovala potreba. Zaključno izkopavanje v Betalovem spodmolu, če bodo na razpolago zadostni krediti. BIOLOŠKI INSTITUT Poročilo o delu v letu 1955 I. Splošno stanje in spremembe Biološki inštitut je nameščen v dosedanjih, že zelo tesnih prostorih; nujno potrebuje vsaj še eno sobo kot delovni prostor za upravnika. To velja tudi za laboratorij za spcleo-biologljo v Postojni in laboratorij za biologijo morja v Ro-vinju. V inštitutu gostuje z njegovim delom tesno povezani »Odbor za urejevanje favne, flore in geje Slovenije«, vendar je njegov inventar zaradi pomanjkanja prostora v inštitutu shranjen tudi v drugih prostorih SAZU. Tudi v letu 1955 še ni bilo rešeno vprašanje limnobiološkega laboratorija na Bledu in visokoplaninske postojank^. Uspelo je nabaviti prepotrebni mikrotom znamke »Reichert« za tako imenovane serijske reze. Ugodno smo kupili tudi terenski mikroskop »Protami«, stereomikroskop znamke »Reichert« ter termostat domače proizvodnje »Sutjeska . Inštitut smo opremili s tremi akvariji in z nekaj nove stekleni ne, s potrebnimi kemikalijami in drobnim ins t rumen tari jem. Inštitutska knjižnica se je znatno povečala, deloma z dotokom znanstvenih časopisov in drugih publikacij po zamenjavi, zlasti akademijskih iz vzhodnih evropskih držav, pa 7. nakupom aktualnih del iz inozemstva. Predvidena in pripravljena oprema osrednjega laboratorija v Postojnski jami še ni realizirana. Tudi za spele o biološki laboratorij v Postojni se je po želji vodje laboratorija nabavilo nekaj manjše opreme. Ker pa je laboratorij še vedno v zelo slabem stanju in pomanjkljivo opremljen, predlaga honorarni znanstveni sodelavec prof. dr. Albin Seliškar naslednja popravila in dopolnitve: popravilo električne napeljave, remont vodne napeljave (ventili, pipe, deloma cevi), odstranitev porušenih temeljev iz «peke in cementa, plošče iz navadnega stekla za pokrivanje l er ari je v, cement za napravo vod o drznih sigastih ponev, elementarna jamarska oprema, dokončna oprema sobe s pohištvom, Za potrebe uspešnega raziskovanja vegetacije je potrebna nastavitev asistenta in nabava nekaj najnujnejšega instrumentarla, herbarijske opreme, zemljevidov in spc-cialk Slovenije, geoloških kart itd. II. Raziskovalno delo a) osrednji laboratorij Raziskovanja v preteklem letu so bila v polnem teku in so se bistveno razširila po obsegu in v globino. V osrednjem laboratoriju je asistent J. Matjažič nadaljeval z raziskovanji vpliva podzemeljskega okolja na notranjo organizacijo jamskih živali. Njegovi poizkusi gojitve jamskih živali v laboratoriju so zelo uspešni. Začel je podrobno proučevati epizoično favnulo sladkovodnih, zlasti jamskih rakov in se lotil temeljitega študija sladkovodnih dekapodnih rakov. Od epizoičnih protozojev je posvetil največ pozornosti suktoriju speleofriji, ki jo je opazoval v brst en ju, gibanju (gibanje črvastih brstov) in pretvarjanju brstov v odraslega suktorija. Pri speleofriji, ki živi na troglokarisu, je dognal ves razvojni krog, razen prostega migetalčastega stanja. Najvažnejša epizoična skupina, ki jo je obdeloval, so vrtine ar j i temnocefali. V maju se mu je posrečilo najti nekaj primerkov na troglokarisu iz jame pri Planini, Odkritje mu je dalo povod, da je šel še z nekaj kolegi na Skadrsko jezero, kjer je dobil prve žive skutarijele, sorodmee našega temno-cefala. Tudi v jami Vjeternici je našel na tamkajšnjih kožicah veliko množino temnocefalov v vseh razvojnih stopnjah od jajc do odraslih osebkov. Prav tako je opazoval temnocefale na veliki postranici Nyphargus balcanicus. To je prvi primer, da so bile te živali najdene na amfipodnih rakih, V troglokarisu je našel tudi dva tipa zajedaleev, in sicer neke nematode v telesni votlini in trematode v mišičju noge ter v telesni votlini. Tudi študij dekapodov je nudil nekaj presenečenj. Tako je opisal novo jamsko kožico iz družine atiid (Spelaeocaris Pretneri), ki živi v neki jami pri Bilečah. Doslej je bil od jamskih atlid v Evropi znan le rod troglokaris. Proučeval je tudi vjeterniške kožice in ugotovil, da v tej ogromni jami živita kar dve vrsti troglokarisov, druga poleg druge. Tudi študij slovenskega troglokarisa je dal nekatere zanimive rezultate. Laborant Jan Camelutti je tudi v preteklem letu upravljal vsa laboratorijska in strokovna dela v inštitutu kakor tudi terensko raziskovalna dela pri raziskovalnih ekskurzijah, ki jih je prirejal Biološki inštitut. Razen tega je s sodelovanjem S. Michielija kot prostovoljnega sodelavca posvečal pozornost in proučeval ekološke, zoogeografske in sploh favnistične razmere insektov, zlasti lepidopterov, posebej pa do sedaj pri nas še prav nič raziskovano skupino plekopterov in — v zvezi z raziskovanji parazitov malih Sesalcev kot možnimi prenašalci virusa encef ali tisa — grupo afaniptera, S. Michieli se je ukvarjal z biologijo domačih embidijev. b) Sp^leobiološki laboratorij v Postojni Prof. A, Seliškar je nadaljeval obširna opazovanja ob gojitvah in v prosti naravi ter delal poizkuse na različnih vrstah jamskih živali, zlasti pa na protejih. Dosegel je dosti rezultatov, ki jih pa želi revidirati; zato še niso zreli za objavo. cj Talasobiološki laboratorij v R o vin ju Asistent J. Matjašič je raziskoval pantopode rovinjskega zaliva. Profesor M. Zei je zaključil obdelavo ekologije morskega supralitorala, litorala in zgornjega infralitorala na kamniti obali okrog Rovinja (prim. seznam objavljenih del); delo bo nadaljeval. Upravnik Biološkega inštituta je objavil razpravo o odnosu med scifopolipom in scifomeduzo (prim. seznam del), nadaljeval favnistično-sistematsko in ekološko analizo epifit-ske favnule »morskih trav*, raziskoval folikulinide in začel obravnavati nekatere probleme ktenofor (rozetne organe, knidc) iz rovinjskega planktona. Namerava se ukvarjati še s favnulo obrežne mivke. Visokoplaninske in limnobiološke postojanke sicer še nimamo, vendar se je opravljalo raziskovalno delo na ustreznih terenih (prim. poročila o terenskih delih)', člani Bio- loškega inštituta so se in se bodo še naprej udeleževali raziskovanja Blejskega jezera. Asistentka Ljerka Godicelj je z uspehom analizirala diatomejsko florulo Blejskega jezera. č) Raziskovalna terenska dela Biološki inštitut je v preteklem letu organiziral predvsem tri večje raziskovalne odprave. Sredi aprila je bila prva ekskurzija v slabo preiskane predele Slovenske lstrep od Pirana do Portoroža in Sečovelj. Odprave so se udeležili razen J, Matjašiča in J. Carneluttija še D. Tovornik iz Centralnega higienskega zavoda, Z. Bufon, F. Barbič in S. Brelih iz Prirodoslovnega muzeja ter S. Michieli. Zbran je bil zelo bogat material Ln številni podatki. V prvi polovici julija je odšla ekipa J. Matjašič, J. Carnelutti in E. Pretner iz Inštituta za raziskovanje krasa, S. Brelih iz Prirodoslovnega muzeja in S. Michieli iz Zoološkega inštituta univerze najprej v Črno goro z nalogo, da razišče limnobiološke razmere Ska-drskega jezera in tudi speleobiološke njegove okolice. Delo je odprava nadaljevala z raziskovanjem jame Vjeternice na Popovem polju in drugih okoliških jam, na povratku pa okolice Dubrovnika in Dubrovačke Reke. Nadaljevanja raziskovanj v zgornji Soški dolini (Trenta) in njenih gorah so se udeležili v začetku avgusta J. Carnelutti, S. Michieli in S. Brelih. Dala so nova pomembna odkritja. Opravljenih je bilo več krajših ekskurzij v bližnje terene v zvezi z raziskovanji virusnega encefalitisa. J. Carnelutti je med letnim odmorom raziskoval v okolici Crikvenice insektsko favno. Skupaj s S. Michielijem pa je napravil še nekaj krajših samoiniciativnih ekskurzij, tako na Ratitovec in na zopet dostopne Karavanke, da bi dobil material za že začeto študijo o primerjavi lepidopterske favne v zahodnih centralnih Julijcih z ono v Karavankah in Kamniških planinah. Raziskovalno terensko delo znanstvenega sodelavca dr. Maksa Wraberja je obsegalo predvsem proučevanje vegetacije v Slovenskem Primorju (Spodnji Kras, Siavnik), okolici Celja (Jurklošter, Konjiška gora, Vitanje) in na Pohorju. Gradivo s terena je bilo v kabinetu obdelano in bilo je napisanih več razprav oziroma poročil ter opisanih večje število novih gozdnih združb (nad 10 asociacij z velikim številom subasociacij) z njihovo ekološko in ekonomsko karakteristiko. Upravnik Biološkega inštituta je izkoristil oddih na Bledu in zbral znaten material insektov, zlasti dipterov in himeno- pterov, ki so dnevno vie ta v al i skozi odprta okna v akademijski vili na Bledu. Zunanji sodelavec inštituta prof. dr, Ernest Mayer je nadaljeval svoja obsežna fitogeografska raziskovanja v še ne ali premalo raziskanih planinskih področjih Slovenije in zbiral material za floro Slovenije (primerjaj seznam inšti-tutskih publikacij). III. Sodelovanje z drugimi ustanovami Nadaljevalo se je sodelovanje z Inštitutom za sanitarno hidrologijo pri limnološkem raziskovanju Blejskega jezera (v vseh letnih časih}. Sodelovali smo s KOMNIS in Centralnim higienskim zavodom pri proučevanju virusnega encef ali tisa, Asistent Matjašič je proučeval morfologijo in ekologijo klopov ter za-jedalske dvokrilce, J, Carnelutti je proučeval afaniptere malih glodalcev. V ta namen je bilo opravljenih več ekskurzij, zlasti v Kamniško Bistrico in okolico Kamnika. Vrhnike itd. Nadaljevalo se je sodelovanje z Mikrobiološkim institutom Medicinske fakultete glede na človeške parazite. Dr. M. Wraber in J. Matjašič sta nadaljevala z delom za naravoslovni leksikon, slednji je začel tudi sestavljati kartoteko zoološke terminologije za Terminološko komisijo SAZU. J. Matjašič in J. Carnelutti sta bila povabljena od Zavoda za spomeniško varstvo, oddelek za zaščito pri rode (dr. A. Pi-skernik), da bi sodelovala pri favnističnlh raziskavah nacionalnega Triglavskega parka in Bohinjskega kota, Matjašič za jamsko favno, Carnelutti pa za del insektske favne. Slednji se je že udeležil prvih raziskovanj v septembru. Psevdoskor-pione, opilione in skorpione bo obdelal upravnik Biološkega inštituta. Dr. Maks Wraber je sodeloval z Botaničnim inštitutom ljubljanske univerze (proučevanje flore in vegetacije), z Zavodom za spomeniško varstvo (varstvo prirode), s Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo (povezava med fitosociologijo in pedologijo v teoriji in praksi), z Upravo hidrometeorološke službe LRS (meteorologija v službi vegetacijskega proučevanja, fenologija), z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije (fitosociologija kot temelj sodobnega gojenja gozdov, proučevanje in kartiranje gozdov na Pohorju in na Bizeljskem), z Upravo za gozdarstvo LRS ter okrajnimi gozdnimi upravami Maribor. Celje, Nova Gorica in Koper (biološke smernice za gojenje in urejanje gozdov, obnova gozda na kraških tleh, vegetacijske melioracije na hudourniških področjih, kategorizacija zemljišč). Dr. Wraber je razen tega vzdrževal strokovno znanstvene stike z raziskovalnimi ustanovami (gozdarski in biološki inštituti, fakultete) v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skopju, izven države pa z botaničnimi instituti, botaničnimi vrtovi in gozdarskimi inštituti v mestih: Montpellier, Stolzenau, Göttin gen, Halle/Saale, Würzburg, Zürich, Celovec, Dunaj, Gradec, Krakov, Praga. IV. Studijska potovanja Asist. Ljerka G od i cel j je bila mesec dni v Botaničnem inštitutu sarajevske univerze, kjer jo je prof. dr. Ante Jurilj. naš znani specialist za diatomeje, uvajal v raziskovalno delo. Asist. Matjašič je bil na 15-dnevnem študijskem potovanju v Franciji, kjer se je seznanjal z metodiko dela v Speleobiološkem laboratoriju v Moulisu, s favno pirenejskih jam in epizoično favnulo raka stenazelusa, obiskal zoološki laboratorij univerze v Toulousu in prirodoslovni muzej v Parizu. V. Sodelovanje na kongresih in posvetih Upravnik Biološkega inštituta je kot delegat Jugoslavije, določen od Akademijskega sveta F LR. J, sodeloval pri XII. generalni skupščini Mednarodne unije za biološke vede (Rim, 12.—16. IV. 1955). Udeležil se je tudi seje Nacionalnega komiteja internacionalne unije za biološke vede (Beograd, 27. I. 1955} in Konference delegatov prirodoslovno-matematičnih oddelkov vseh treh akademij Jugoslavije v zadevi koordinacije in skupnega dela. Dr. M. Wraber se je udeležil kongresov oziroma posvetov: I, kongresa jugoslovanskih društev za proučevanje zemljišč (Portorož), posveta o znanstvenih temeljih borbe proti eroziji (Akademijski svet FLRJ, ßeograd) in posveta o gospodarjenju z domačim kostanjem (9.—11. XII, 1955, v Ljubljani). Zunanji sodelavec prof. dr. E, Mayer je bil v imenu Biološkega inštituta navzoč pri posvetu o znanstvenih osnovah borbe proti eroziji (18.—24. XII. 1955 v Beogradu}. VI. Objavljena dela Člani Biološkega inštituta in njegovi zunanji sodelavci so v 1. 1955 objavili oziroma pripravili tale znanstvena dela: M. Beier, Die jugoslawischen Arten der I'lat.vclrjilini (Orthoptera-Tetii-goniidae — Deetk-inae), Razprave irr, Raz reci m prirodosJovne vede, SAZU, 1355. J. Carnetutti — Michieli S.f Prispevek k favni iepidopterov SlovenL;e. BioloSki vestnih IV, 1955. ,T. Carnetutti, Kritlfne pripömiJe k delu W. Fürster — Wohlfahrt »Die Schmetterlinge Mitteleuropas«, Biološki vestni k IV. 195S. J. Hadži, Odnos med seifopolipom in scifomedtuo, Razprave I TT, Hazred z.a prirodoelovne vetje SAZU. 1955. J, Hadii, Kritične pripombe £ ¿tališča turbelarijske teorije knidarijev k nekaterim zlasti Tiemanejevim izvajan jem o razvoju živalstva. Razprave lil. Razred za prirodoslovne vede SAZU, 1955. J. Hadžl, JustifLration for the Introduktion of aubspedes inlo ihe Genus Eusoorpfua Thor., Buli. selent, II, 2, 1955. J. Hadžl, Kine Hypothese über die morphologische Bedeutung der sogenannten WimpeiTOdetten der Ctenophoren, Bull, seiedt. II, 1, 195ö. J. Matjašlf, Ein neuer Höhlendecapod aas Jugoslawien, Zoologischer Anzeiger 157 (1950). J. Matjaäif, Eine neue Hohlengarnele aus Herzegowina, Bull, setent. Öl, 3. 8. E Mayer, Pripravljalna dela za floro Slovenije. II, Odontites Hall., III, Euphrasia L,, Razprave III, Razred za prirodoslovne vede SAZU, 1955. M. Wraber, O problemu vegetacijskega klima ks a na Pohorju, Biolušk: vestnik IV, 1955. M, Wraber, O aktualnih bioloških problemih naših gozdov. Javno predavanje v SAZU. Razprava je pripravljena za liak. M. Wraber, S umska vegetacija crveaiee na slovenskim krsu. Referat na I, jugoslovanskem pedološkem kongresu V Porto roäu, pripravljen za objavo v kongresnem zborniku. M, Wraber, Razvoj fftosociologije in njen položaj v biologiji. Referat na botaničnem vet eni biološke sekcije v Botaničnem institutu. M Wraber, Der Wiederaufbau des Waldes im jugoslawischen Karst, Natur und Land, 41/10—12, Wien 1955. M. Wraber, Fitosocioloäkj opis gozdov v nekaterih predelih Okrajmä uprave za gozdarstvo pri OL O Celje 7. bioloiki m i gojitvenimi smernicami. Strokovni elaborat za OLO Celje M. Wraber, FitosocioloSka podoba gozdne vegetacije v vzhodnih prede lili Pohorja z biološkimi gojitven i mi smernicami. Strokovni znanstveni elaborat za OLO Maribor. M. Wraber, Pomoč Iltosociologije u borbi proti v erozije.^ Ha i prava, namenjena za zbornik o posvetovanju o znanstvenih temeljih borbe proti eroziji tal, Beograd. M. Wraber. Podnebje slovenskega kraškega področja. Heferat, namenjen za jugoslovanski kongres o biološko-ekonomski problematiki krasa v Splitu in za objavo v zborniku o slovenskem krasu -M. Wraber, Flora in vegetacija slovenskega kraSkega področja, namenjeno kot za prejšnji referat. M. Zei, Doprinos k ekologiji morskega lUorula [s. lat.}; supralitorai. litoral in r.gornj i infralitoral na kamoiti zahodno istrski obali, Razprave III, Razred za prirodoslovne vede SAZTJ, 1855. Poleg tega so sodelavci Biološkega inštituta objavili več strokovnih in poljudnih člankov oziroma knjig ter predavali (v okviru SAZU, pri Radio univerzi v Beogradu itd.}. VII. Delovni načrt za leto lil56 Upravnik inštituta akad. Hadži bo raziskoval tako imenovane rozetne organe ktenofor in problem knid pri njih. Poleg nadaljevanja dela o epiiitski favnuli morskih trav bo začel analizirati še pri nas neznano favnulo mivke. Prof. A. Seliškar bo nadaljeval tekoča raziskovanja bio- > logi je in fiziologije jamskih živali. Prof. M. Zei bo nadaljeval analizo litorala v Rovinju. Asist. J. Matjašič namerava nadaljevati započeta dela. Še podrobneje bo raziskoval favno Skadrskega jezera, predvsem pa dokončal že začeto disertacijo o temnocefalih. Sodeloval bo pri proučevanju ekologije in naseljevanju divjadi v Sloveniji in pri proučevanju favne nacionalnega Triglavskega parka. Objaviti namerava poročilo o trematodih iz troglokarisa, razpravo o speleofriji, jamskih atiidah in temnocefalih. Laborant J. Carnelutti bo posvetil še več pozornosti raziskavi plekopterov in afanipterov, skupaj z Michielijem pa namerava dokončati nekaj že začetih problemov iz lepido-pterskega področja, predvsem pa končati začeto delo o favni makrolepidopterov Slovenije, Sodeloval bo pri proučevanju favne Triglavskega parka in drugih raziskavah inštituta na terenu. Vsi našteti bodo nadaljevali pri raziskavah virusnega encefalitisa skupaj s Centralnim higienskim zavodom. Nadaljevala se bodo favnistična raziskovanja v Slovenski Istri, v Soški dolini (spodnji tok), na Skadrskem jezeru in Popovem polju, pričela pa v Prekmurju. V načrtu je tudi nadaljevanje raziskovanja limnologije Blejskega jezera. Znanstveni sodelavec dr. M. Wraber bo nadaljeval terenska proučevanja vegetacije Slovenskega Pri m or j a in Istre (Brkini, Slavnik, Koper), Pohorja (severni in zahodni predeli), Podravinja (nižinski gozdovi), Bele krajine, okolice Grosupljega, okolice Celja, Litijskega hribovja in Pokljuke. Udeležil se bo ekskurzij Botaničnega inštituta v Kaninsko pogorje, na Rombon, Peco — Olševo — Rad uho in Velebit. Izdelal bo elaborat o vegetaciji Pohorja, fitosociološko analizo višinske razširjenosti drevja in grmovja na Pohorju, pregled in ekološko oznako gozdne vegetacije v Sloveniji (za II. jugoslovanski gozdarski kongres v Ljubljani) in fitosoci-ološke referate o ugotovitvah terenskega proučevanja. Zunanji sodelavec Biološkega inštituta prof. dr, Ernest Mayer bo nadaljeval svoja intenzivna iti ekstenzivna fitoge-ografska in sistematska raziskovanja flore Slovenije. — llfi — ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE. FLORE IN GEJE SLOVENIJE Končno so bili v letu 1955 izdelani obrazci za kartoteko lavne FLRJ. za floro pa še vedno niso predloženi. V delu je poizkusni popis po ene živalske skupine. Šele na temelju izkušenj, pridobljenih s poizkusni mi popisi, bo zvezni Odbor končno odločil glede oblike in vsebine kartonov. Zato se začasno izpisujejo le provizorični listki; delo je stalno v teku. Zunanji znanstveni sodelavec prof. dr. E, Mayer je zase izdelal popolno kartoteko cvetnic Slovenije in bo njen prepis odstopil našemu odboru. S tem je odbor pridobil solidno osnovo za izdelavo kartoteke flore Slovenije. Prof. Jože Lazar pripravlja floro alg Slovenije in bo s tem mogoče urediti kartoteko tega dela nižjih rastlin Slovenije. INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Akad, prof. Tavfar:Vl. 1955 smo nadaljevali z delom z izotopi. Omogočil nam ga je Inštitut »Jožef Štefan«, ki nam je dal na razpolago potrebne izotope, aparaturo in strokovno pomoč- Testirali smo 91 bolnikov z RJ. Pri vsakem smo zasledovali krivuljo fiksacije RJl3t v tireoidei, določali test plazme in po potrebi aktivnost organske frakcije J131 po 48 urah po administraciji RJ. O rezultatih teh preiskav je bil podan referat na II, znanstvenem sestanku internistov Hrvatske in Slovenije, v tisku pa je članek, ki bo izšel v Zborniku medicinske fakultete (asistent dr. Vari). Trem bolnikom s PoIycithemio vero smo aplicirali P33, bolniki so v opazovanju, o rezultatu bomo poročali. V načrtu imamo nadaljevanje dela z že rabljenimi izotopi. Delo z izotopi se vrši še vedno v improviziranem prostoru na kliniki, ki ne ustreza zahtevam zaščite pred žar-cenjem. Nujno je, da glede na gradnjo reaktorjev v Jugoslaviji in pričakovano široko uporabo radioizotopov v medicini takoj pričnemo s strokovnim usposabljanjem zdravnikov in srednjega medicinskega kadra za ravnanje z njimi. Potrebni so kurzi in usposabljanje v inozemstvu. Ostalo znanstveno delo (megaloblastne anemije — asistent dr. Accetto) se je nadaljevalo na Interni kliniki kot ustanovi Medicinske fakultete. Akad. prof. Brecelj ; 1. Sinovi al ni eksudati. Fizikalno-kemijske meritve v zvezi s hialuronsko kislino in metodiko njenega kvantitativnega določanja so so nadaljevale v letu 1955 s pomočjo istih sodelavcev kot lani. 2. Konserviranje in uporaba kostnih homoiu^transplan-tatov se je potem, ko je bila ustaljena metodika konservira-nja, nadaljevalo in izvršene so bile kontrolne analize na določenem številu operiranih bolnikov. 3. Uporaba izotopov pri kroničnih obolenjih sklepov hrbtenice je bila v sodelovanju z Inštitutom »Jožef Štefan« v letu 1955 realizirana pri treh serijah bolnikov, na katerih * se vrše nadaljnja opazovanja. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcija ¿a občo in narodnn Zgodovino Tudi v tem letu je sekcija nadaljevala z delom pri agrarni skupini Leksikona za gospodarsko in socialno zgodovino Slovencev. Vodil ga je odsek šestih stalnih članov. Prediskutirani oziroma sprejeti so biii na delovnih sestankih referati, ki se nanašajo na gesla: poljedelski delavci (dr. S Vilfan, z dodatkom F- Gu-milarja o sezonskih delavcih v Prekmurju), gozd (Majda Smole), kmetska zemljiška posest (dr. S. Vilfan). Obravnavani so bili tudi nekateri osnovni problemi iz zgodovine agrarnega ustroja na Slovenskem, zlasti s posebnim ozirom na predavanje o zgodovini agrarnega ustroja v severni Istri, ki ga je imel dr. S. Vilfan na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Kopru—Piranu 1955. Od Srednjeveških urbarjev za Slovenijo je znanstveni sodelavec Državnega arhiva dr. Pavle Blaznik za tisk do malega pripravil edicijo urbarjev freisinške škofije; obsežna objava bo obsegala z uvodom in kritičnim aparatom opremljene tekste urbarjev in njim sorodnih virov za nekdaj freisinško gospostvo Loka na Gorenjskem, za Dovje in za freisinško posest na Dolenjskem, iz dobe od 12. do začetka 16. stoletja. Urbarji so hranjeni v domačih in tujih arhivih (zlasti v Munchenu) in večinoma doslej neobjavljeni. V nadaljnji pripravi je edicija urbarjev za briksenško posest okoli Bleda in v Bohinju (M. Kos). Delo o gradovih na Slovenskem {zgodovina, opis, stavbni razvoj, tlorisi, podobe) je zaradi pomanjkanja potrebnih večjih denarnih sredstev le malo napredovalo. Cim popolnejša kartoteka, sestavljena po arhivalnih in tiskanih virih ter zemljevidi gradov, graščin, utrdb, taborov itd, na Slovenskem, je med prvimi, glede na obdelavo že prevzetimi začetnimi nalogami tega znanstvenega podjetja, ki se je doslej v glavnem izčrpavalo v zbiranju upodobitev gradov. Nadaljevalo se je delo za Historično-topograf-s k i leksikon srednjeveške Slovenije, Za Kranjsko in Slovensko Primorje je še nadalje spopolnjeval in urejeval gradivo akad, M. Kos, za nekdanje Štajersko ga je pa zbiral In obdeloval docent dr, Ferdo Hauptmann (Sarajevo). Iz dela za leksikon je izšla razprava: M, Kos, O imenih nekaterih krajev v Slovenskem Primorju. Zbornik Primorske založbe Lipa (1956). Knjižnica, Iz centralne knjižnice Akademije je bilo prevzetih in katalogiziranih 413 knjig v 536 zvezkih. Stvarni katalog je izdelan do črke S. Za kartoteko inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih knjižnicah Slovenije je bil pregledan nadaljnji del knjižnih fondov v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in v celoti Studijska knjižnica v Novem mestu. Začelo se je z inkorporacijo listov te kartoteke v centralni katalog. Za retrospektivno slovensko zgodovinsko bibliografijo so oddali trije sodelavci 2.400 listkov, opremljenih z gesli za stvarni katalog. Delo pri katalogizaciji knjižnice, kartoteki inozemskih zgodovinskih del in retrospektivni slovenski zgodovinski bibliografiji vodi oziroma opravlja honorarni znanstveni sodelavec dr, M. PIvec-Stele, katalogizacijsko delo pa opravlja honorarni knjižničarski tehnik Slava Pipp. Mikrofilmski oddelek se je povečal z nekaterimi posnetki zlasti iz arhivov na Dunaju. Osredotočen je zlasti za urbarialne in sorodne vire, od katerih je kot prirastek omeniti predvsem urbar dominikanskega samostana v Ptuju za njegovo posest v Halozah {iz sredine 15. stol.) in urbar za S večino v Slov. Goricah (1460/7), oba v originalu v Drž. arhivu na Dunaju, pa urbarje briksenškega kapitlja za njegovo posest okoli Bleda (15. stol., iz Škofijskega in Kapiteljskega arhiva v Briksenu). Mikrofilmski posnetki listin so se povečali za 60 številk. Pridobljeni so prepisi privilegijev za mesta na Slovenskem iz Deželnega arhiva v Gradcu. Desetega mednarodnega kongresa z a zgodovinske znanosti v Rimu septembra 1955 se je udeležil akademik prof. dr. M. Kos z referatom »Odnosi med kolonizacijo in oblikovanjem narodnostnih in etničnih meja«, dopisni član prof. dr. F. Zwitter z referatom »Problemi nacionalne renesanse pri Južnih Slovanih v Avstriji: legitimizem in narodnostni princip« in prof. dr, B, Grafenauer z referatom »Odnosi Slo- vanov do Obro v in njihove gospo darsko-družbe ne osnove do obleganja Carigrada (626)«. Akad. prof. dr, M. Kos in prof, dr. F. Grivec sta bila naprošena, naj sodelujeta pri novi izdaji Potthastove Biblio-theca histórica raed i i aevi, kolikor se ta nanaša na vire iz Slovenije. Zaradi enotnega postopanja glede obdelave virov iz vseh delov Jugoslavije je sekcija v stikih s Historičnimi inštituti akademij v Beogradu in Zagrebu. Delovni načrt za leto J 956 Za leto 1956 je v načrtu nadaljnje in po možnosti zaključno delo pri agrarnem oddelku Leksikona za gospodarsko in socialno zgodovino Slovencev, pri ediciji loških in blejsko-bohinjskih urbarjev, pri historien o-topografske m leksikonu in pri obdelavi gradov na Slovenskem. Nadaljevali bomo s pregledom znanstvenih knjižnic Slovenije za kartoteko inozemskih zgodovinskih del in z retrospektivno slovensko zgodovinsko bibliografijo. V knjižnici bo zaključeno sestavljanje stvarnega kataloga. V svojem okviru bo skušala sekcija realizirati za Slovenijo delež pri Historičnem atlasu Jugoslavije, ki je v načrtu znanstvenih del Akademijskega sveta FLRJ. Sekcija z.a zgodovino umetnost j Poročilo o delu v letu 1956 Ker je zaradi načrtnega terenskega raziskovanja v prihodnje bilo treba urediti in vnesli v temeljno kartoteko umetnostno-zgodovinskih spomenikov Slovenije obsežno gradivo, ki se je že desetletja nabiralo v raznih zapisnikih in periodikah, se je delo Sekcije v letu 1955 omejilo bolj na kabinetno kot pa na terensko raziskovanje. Od periodik smo upoštevali v prvi vrsti razne lokalne edicije, ki so teže dostopne. V zvezi s temeljno kartoteko in kot predpripravo za izdajo virov za slovensko umetnostno zgodovino smo nadaljevali tudi z zbiranjem arhivalnih podatkov. Na terenu smo ob študiju srednjeveške arhitekturne plastične dekoracije začeli proučevati dolenjsko-kraški prostor, obenem pa nadaljevali z revizijo srednjeveških fresk. Stiki s furlanskimi umetnostno-zgodovinskimi strokovnjaki so nakazali in delno že plodno osvetlili nekatera vprašanja umetnostno-zgodovinskega gTadiva iz srednjega veka in 17. stoletja v naših zahodnih predelih in v Beneški Sloveniji, Tako se n. pr. kažejo jasnejši obrisi — in verjetno celo ime — slikarja fresk na Svinah pri Kobaridu. Pa tudi delež slikarja Jerneja iz Loke, za čigar navzočnost v Beneški Sloveniji smo vedeli doslej le i ž arhivalnih virov, je zdaj že izpričan s freskami v cerkvi sv. Lucije v Kravarju ob Nadiži; te namreč lahko pripišemo vsaj njegovi delavnici, če ne kar Jerneju samemu. Razprostranjenost »gorenjskega tipa« našega »zlatega oltarja« v 17. stoletju dobiva v zahodni smeri konkretnejše meje. Problem poznogotskega kiparja Jakoba Schnitzerja iz Loke je dozorel in čaka na objavo, Načelnik Sekcije akad. dr. F. Štele in strokovni sodelavec dr, E. Cevc sta se v septembru 1955 udeležila Mednarodnega kongresa za zgodovino umetnosti v Benetkah, na katerem je dr, Štele sodeloval z referatom o deležu Benetk v baročni umetnosti ljubljanskega centra. Studijsko potovanje dr. Cevca po Italiji je osvetlilo nekatere umetnostno-zgodo-vinske probleme, ki zadevajo stike med našo srednjeveško umetnostjo in umetnostjo Benetk, Furlanije in južne Tirolske. Ob razstavi jugoslovanskega srednjeveškega stenskega slikarstva v Italiji in Zahodni Nemčiji je predaval akad. dr. Stelè v Benetkah, Rimu, Milanu, Stuttgartu. Bonnu, Külmi, Marburgu a. d. Lahn, Duisburgu. Recklinghausenu in Münstru. Ker vzbujajo naši starejši umetnostni spomeniki v tujini vedno večje -zanimanje, zlasti v umetnostnem okviru srednje Evrope, je akad, dr. Stelè navezal stike z redakcijo umetnostno-zgodovinskega a ti an ta za vzhodno Evropo (dr. D, Frey), da bi po vzoru in v koordinaciji s to mednarodno edicijo nadaljevali načrtno že začeto delo za umetnostno-zgodovinski atlant Slovenije. Kakor doslej je Sekcija tudi to leto sodelovala pri Leksikonu umetnosti in Enciklopediji Jugoslavije, cdicïjah Leksikografskega zavoda Jugoslavije, Člani sekcije so v preteklem letu objavili tele važnejše spise: Dr, F, Stelè, Spremni te(f?.t h knjigi del akad. Jožeta Pleïnikil >Na-porK 5AZU 1955. Die kunstgeschichtliche Stellung des XIX. Jahrhunderts, Actes du XVI lme Congrès international d'histoire de l'art, Amsterdam 1955. K problemu jugoslovanske nacicm&tne umetnostne zgodovine, ZUZ NV HT, 1955. Slovenska umetnostna zgodovina po L Î345, ZUZ NV III, 1955, Izreden primer sv. Kümmernis v Sloveniji, Tkalčičev zbornik I, Zagreb 1955. Estetika in dokumentarnost restavriranja spomenikov, Varstvo spomenikov V, 1855. Dr. E. C e v c, Mojster solčavske Marije, ZUZ NV, III, 1955. Poznogotsko kamnoseštvo v okolici Kamnika. Kamniški zbornik i, 1955. Srednjeveške pečnice z motivom leva na Slovenskem, Tkaiiii»v zbornik I, Zagreb 1955. ZnCel-ki slovenskega impresionizma — uvod v katalog razstave, Ljubljana 1955. Sopotniški rezbar iz XV, stoletja, Loški razgledi II, 1955. »Pesnitev in resnica« Lojzeta Spacala, Naša sodobnost III, 1955. Problematika naših poslikanih panjsklh končnic. Naša sodobnost III, 1955- Delovni načrt za leto 195(5 Nadaljevali bomo z revizijo srednjeveškega slikarstva na Slovenskem, kar pomeni pripravo za UNESCO izdajo korpusa slovenskih srednjeveških fresk. Prav tako bomo nadaljevali raziskovanje naše srednjeveške arhitekturne plastike, posebno v luči primorskih vplivov. Sekcija bo sodelovala pri izdaji korpusa evropske plete-ninaste ornamentike, ki ga pripravlja Inštitut za umetnostno-zgodovinsko raziskovanje merovinško-karolinške dobe v Erlangenu. Med najvažnejše naloge spada načrtno sestavljanje umetnostno-zgodovinske ga atlanta slovenskega ozemlja, kar bo poglobilo tako umetnost no-geografsko metodo našega dela kot tudi dopolnilo topografsko podobo naše zemlje. Nadaljevali bomo s topografskim delom na terenu, kabinetno delo pa bo usmerjeno še nadalje v zbiranje gradiva za topografsko in bibliografsko kartoteko, v izpopolnjevanje fototeke in zbiranje arhivalnih virov za slovensko umetnostno zgodovino. Kakor doslej bomo še naprej sodelovali pri edicijah Leksikografskega zavoda Jugoslavije, Sekcija za arheologijo Poročilo o delu v letu 1955 V letu 1955 je Sekcija za arheologijo vTŠiia terenska in notranja znanstvena, laboratorijska, preparatorska in eksperimentalna dela. Strokovno in materialno pomoč je nudila tudi drugim znanstvenim ustanovam v Sloveniji, in drugih republikah. Terenska de)a- Terenska znanstvena raziskovanja so bila v 1.955. letu precej omejena in niso dosegla niti po številu niti po razsežnosti terenskih del, ki jih je sekcija opravljala še do pred dvema letoma. Delno je vzrok temu v izredno slabih vremenskih razmerah, delno pa tudi v finančnih težavah. Zaradi vremenskih razmer so tudi leta 1955 morala odpasti vsa raziskovanja na Ljubljanskem barju, čeprav imamo tukaj danes ugotovljenih vrsto novih najdišč, ki bodo nudila dragocen vpogled v kulturo in način življenja nekdanjega barjanskega prebivalstva. Asistent sekcije ing. Mitja Brodar je nadaljeval raziskovanja v Mokriški jami, ki jih je začel leta 1954. Izkopavanja so trajala od 25, VI. do 30. VIL 1955 pod zelo težkimi pogoji in ob izredno slabem vremenu. Kljub temu so rezultati, ki jih je dosegel, izredno pomembni, raziskovanja sama pa so se v redu in zadovoljivo vršila. Po odstranitvi velike količine jamskih sedimentov in odstranitvi tudi do 2 m debelih podornih skal je raziskovalcem uspelo doseči globino okoli 7,30 m. Ni pa še gotovo, ali so dosegli že jamsko dno ali pa so tu zopet podorne skale. Poleg že lansko leto ugotovljenih plasti je sedaj do gnanih še več novih. V vseh, do skrajne sedaj dosežene globine prevladujejo ostanki jamskega medveda. Ostale vrste favne pa so zastopane samo s posameznimi primeri. Tudi v letu 1955 je bilo najdenih večje število zelo lepih primerov protolitske kostne kulture, med katerimi je izredno lep preluknjana diafiza dolge kosti jamskega medveda. Dokončno je ugotovljeno, da predstavlja M o kriška jama pa-leolitsko postajo. Poleg že omenjenih ostankov protolitske kostne industrije sta bila najdena tudi dva artefakta, žal v izvoženem materialu, ne v plasti. Pripadata mlajšemu pali -olitiku. V kulturni plasti sta bili najdeni dve koščeni konici. Koščena konica je bila najdena tudi v sondi, ki so jo raziskovalci napravili v notranjosti jame in s katero so dosegli globino okoli 2 m. S finančno pomočjo, ki jo je Sekcija nudila Pokrajinskemu muzeju v Mariboru, je kustos Stane Pahič raziskoval skeletno grobišče v zaselku Brezje nad Zreča mi, V letošnjem letu so odkrili 38 skeletnih grobov. Pripadajo antični in sta-roslovanski dobi. Po obliki se grobovi med seboj ne razlikujejo, samo po pridevkih. Grobne jame so bile pravokotne in v zgornjem delu obložene s kamnito oblogo. Kustos Pahič je mogel ugotoviti, da je osem grobov zanesljivo staroslovan-skih. Njihovi pridevki so razbiti lonci z valovnico, železni bojni noži, železna kresila in v nekaterih tudi kosti kokoši itd. V antičnih grobovih so pa tipični rimski pridevki: bronaste zapestnice, steklene posodice, novci v desni roki itd. Med temi grobovi so odkrili, po podatkih kustosa Pahiča. tudi štiri v skalo vkopane okrogle jame, v katerih je bilo najdeno nekaj primerov neolitske keramike. V smeri proti Brinjevi gori so našli v neki 1,5 m visoki gomili v zasipnem materialu prav tako neolitsko keramiko. Sekcija za arheologijo je finančno pomagala tudi Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni, Finansirala je pred-zgodovinska raziskovanja v Roški špilji, ki jih je vodil pod nadzorstvom Sekcije asistent inštituta Franc Leben. Roška špilja spada v sistem Škocjanskih jam pri Divači in kaže močnejšo predzgodovinsko plast, ki sega do 2,20 m globoko. Pri raziskovanju je bila odkrita materialna kultura bronaste in prehodne dobe, poleg tega pa tudi posamezni element! kasnejših dob. Gradivo je v preiskavi v Inštitutu za raziskovanje krasa. Dela v Šempetru v Savinjski dolini so bila v letu 1955 zaradi slabega vremena in skromnih kreditov omejena le na fotografiranje in znanstveno obdelavo že odkritega gradiva, Nadaljnja raziskovanja bi na vsak način zahtevala večje vsote, ki jih pa z dosedanjimi krediti ni mogoče kriti. Potrebno bo namreč porušiti nekatere stavbne objekte in postaviti nove. Poleg tega je misliti tudi na rekonstrukcijo vsaj prve edikule. Po skicah in po rekonstrukciji prof. Kle-menca bo prvo edikulo, od katere je odkritega in ohranjenega okoli 80°/» materiala, mogoče postaviti tako, kakor jo je on sam rekonstruiral. To prihaja v poštev posebno zato, ker ni upanja, da bi se moglo najti še preostalih 20 % manjkajočega gradiva, Za rekonstrukcijo in zaščitno lopo bo pa potrebna večja vsota. Po sedanjih proračunih bi rekonstrukcija prve edikule in tej ustrezajoča lopa veljala okoli 6,000.000 din, nadaljevanja raziskovanj ter postavitev še ene barake za shranjevanje najdenih objektov in postavitev ograje okoli rekonstruiranih edikul pa nadaljnjih 4,000.000 do 5,000.000 din. Pri tem je všteta tudi postavitev nove stanovanjske hiše namesto stare, ki jo bodo morali podreti, ker leži večje število objektov pod njo. Poleg teh sistematičnih raziskovanj je Sekcija s svojim osebjem ali pa s pritegnitvijo drugih strokovnih sodelavcev registrirala tudi nekaj terenskih točk, bodisi z ogledom ali pa z manjšim sondiranjem. To se je n. pr. zgodilo ob ugotovitvi nove neolitske postaje na Drulovki pri Kranju, ki je bila slučajno odkrita in o kateri je sekcijo obvestil Viktor S mole j, lektor za slovaški jezik na Filozofski fakulteti. Pregled najdišča je ugotovil, da je bila tu močnejša naselbina iz konca neolitske dobe, prva te vrste na Kranjskem. Skeletnega grobišča pri Zg, Mokronogu, odkritega pri postavljanju drogov za električni daljnovod, ni bilo mogoče klasificirati. Najdbo si je ogledal Staško Jesse, asistent Sekcije, ki je ugotovil, da leže skeleti okoli 50 cm globoko na prepereli skalni osnovi. Pridatkov ni bilo, zato je tudi opredeljevanje za sedaj nemogoče, dokler se grobišče ne razišče ali pa vsaj pravilno sondira. Jamo pod graščino Klevevž sta si ogledala asistenta ing, Erodar in Jesse, ki sta ugotovila, da sta tu dve jami, ena nad drugo, vsaksebi oddaljeni okoli 6 m. Spodnja, skozi katero teče potoček, kot najdišče ne pride v poštev, pač pa zgornja, ki sta jo raziskala v dolžini 60 m, Na začetku jame so ostanki zidu. Mala sonda je dala fragmente keramike srednjega veka m keramike iz časa žarnih grobišč. Asistent Brodar si je ogledal tudi Kavbarsko jamo nad Idrijo. Ugotovil je, da je jama dolga okoli 18 m; kulturnih ostankov ni našel, pač pa je ugotovil, da je v jami že nekdo kopal. Asistent Jesse je ob Ljubljanici na področju mesta Ljubljane ugotovil novo barjansko naselbino, V Bobovku pri Kranju je docent dr. Stare pri delu v okviru Sekcije, ko je opekarsko podjetje odstranilo humozne plasti zaradi eksploatacije gline, ugotovil rimsko grobišče. Našel je pepelnice, železen nož, glinaste in steklene posode ter antično fibulo. Grobovi so ležali okoli 40 do 60 cm glo- boko. V Laborah pri Kranju je docent dr. Stare ugotovil plane skeletne grobove; žal je večina objektov pri dveh skeletih, odkritih pri kopanju temeljev za garažo Agro-seTvisa. propadla. Ohranjen je samo en majhen in en velik železen nož. Po vsej verjetnosti imamo tu opraviti z nekropolo zgodnjega srednjega veka. Prof, dr. J. Klemene je obvestil Sekcijo, da je ob ekskurziji v Zalog pri Ljubljani odkril poleg keramike na antičnem gradišču ob Ljubljanici dva antična karana, ki sta bila vzidana v cerkev v Zavoglju. Prvi je pilaster z lepo vitico, ki se vije iz nekakega vrča, drugi pa ima napis: COPOKIA C. F. TE RTI A Asistent Arheološkega seminarja univerze J aro Saše! je po želji Sekcije odšel v Dovže pri Slovenjem Gradcu zaradi tamkaj v cerkvenem zidu vzidanega rimskega napisa. Ugotovil je, da je bil napis odkrit že 1. 1940 pri oranju, po raznih uporabah pa bil vzidan v cerkveno zidovje. Višina nad-grobne plošče je še okoli 50 cm, medtem ko je spodnji del odbit. Člani oziroma uslužbenci Sekcije so nudili strokovno pomoč tudi posameznim arheološkim ustanovam v Sloveniji in drugih republikah. Tako je asistent ing. Brodar pomagal celjskemu muzeju in izmeril zemljišče, na katerem je bilo predzgodo vinsko gradišče in grobišče na Rifniku pri Celju. Delo je trajalo od 19. IX. do 3. X. 1955. Nadalje je sodeloval pri raziskovanjih v Črnem kalu, ki jih je vodil akad. dr. Srečko Brodar, Na prošnjo črnogorskih in bosenskih oblasti ter strokovnih ustanov je ing. Brodar sodeloval in skupaj z dr. Bencem vodil izkopavanja v Crvenih stijenah pri Petrovičih v N. R. Črni gori. Ob tej priliki so bili odkriti za pred-zgodovino izredno pomembni objekti. Iz mlajšega časa je nekaj kulturnih plasti neoljtske dobe, nakar sledi mezolitska in morebiti tudi paleolitska kultura. Prof. dr. Korošec je na željo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu raziskoval neolitično najdišče v Danilu blizu Sibenika. Pri izkopavanjih je sodeloval asisetnt SAZU Franc Leben, poleg drugih arheologov izven vrst sekcije. Raziskovanja so prinesla bogate materialne rezultate in vrsto novih znanstvenih dognanj V dolini Danila so bile na željo šiheniškega muzeja raziskane še gomile za hribom Stražbenieo, jama na Stražbenici in gradišče Gradi na. Rezultati teh raziskovanj so dali nepričakovane podatke. Notranje znanstveno delo. Skozi celo leto 1955 se je nadaljevalo z deli na arheološki karti Slovenije in s preiskavo gradiva iz starejših raziskovanj na Ljubljanskem barju; obdelovalo se je gradivo prejšnjih raziskovani v Danilu pri Sibeniku ter izkopavanj v Blatni Brezovici, Šempetru in na Drulovki pri Kranju. Antropološki oddelek je. v glavnem zaradi pomanjkanja nrostora, z delom prenehal. Vendar so bile nekatere meritve izvršene v Antropološkem inštitutu Univerze. Dokler pa ta oddelek ne bo dobil ustrezajočih prostorov, se s paleoantro-pologijo ne bo mogel ukvarjati. V okviru paleobotaničnih raziskovanj je bilo analizirano oglje paleolitske postaje v Parski golobini, neolitskega najdišča v Z bel o vem, žarnega grobišča pri Rušah, najdišča v C r ven i h stijenah v Črni gori, kolišča pri Blatni Brezovici in Založnici pri Preserju pod Krimom itd, Prav tako so bile izvršene analize cvetnega prahu paleolitskega najdišča pri Kostanjevici, kolišč pri Blatni Brezovici in Založnici ter drugih najdišč, V paleobotaničnem laboratoriju je bil nabavljen ročni zemeljski sveder, destilacijski aparat jn podobno manjše Orodje. Velik del tega je izdelan po lastnih načrtih iz odpadnega materiala. Laboratorijsko delo. Končano je prepariranje gradiva iz Blatne Brezovice in gradiva iz Danila, izkopanega L 1953. Nadaljevalo se je risanje objektov z Ljubljanskega barja in prepariranje najdb z Drulovke pri Kranju, Publikacije in zamenjava knjig. V letu 1955 sta izšla dva zvezka Arheološkega vestnika {VI/1 in VI/2), zvezek VII/1-2 je pa pripravljen za tisk. Arheološki vestnik bo od VIL letnika dalje namesto dosedanjih dveh izhajal v štirih številkah letno. Razen Arheološkega vestnika sta bili Akademiji predloženi za tisk razpravi: J. Korošec, Arheološke najdbe v Fred-jami in Stane Pahič. Drugo žarno grobišče v Rušah, Zamenjava knjig se je v letu 1955 povečala v precejšnji meri. Predvsem so se zopet vzpostavili stiki z Madžarsko, Španijo in SSSR, Biblioteka sekcije ima 1245 signaturnih številk s 3636 Zvezki. V veliki meri se je povečala tudi fototeka in zbirka klišejev. ki obsega že 1999 številk. Potovanja in stiki z inozemstvom Delno s pomočjo SA/U, delno pa Nemškega arheološkega inštituta v Marburgu je več kot mesec dni bival v Nemčiji asistent A. Sercelj. Sprva se je udeleževal raziskovanj kolišč pri Wilhelmshaven^ potem pa je delal v raznih paleobota-ničnih inštitutih. Prof, dr. Josip Korošec je z delno pomočjo , S AZU obiskal nekatere muzeje v Italiji, tako v Trstu, Akvileji, Padovi in Veroni, kjer je proučeval stične točke med našimi kraškimi jamskimi najdišči in kulturami, zastopanimi v teh muzejih. Načrt dela za leto 1955 Sekcija namerava v okviru finančnih sredstev opraviti naslednja terenska raziskovanja: 1. Prof. dr. J. Klemene bo nadaljeval z deli na antičnem grobišču v Šempetru ob Savinji. 2. Akademik prof. dr, S. Brodar namerava dokončati raziskovanje Beta love ga spod mola ter izvršiti manjša raziskovanja v Postojnski kotlini. Ta dela se bodo izvajala v okviru Geološkega inštituta Akademije in bi Sekcija njihovo izvedbo podprla le material no . 3. ProL dr. J. Korošec: raziskovanja nekaterih kolišč Ljubljanskega barja, raziskovanje neolitskega najdišča Dru-lovka pri Kranju, V obliki zaščitnih izkopavanj pa bi kazalo izvesti dela na zgodnjesrednjeveškem grobišču v Laborah pri Kranju. 4. Dr» J. Kastelic: dokončuje raziskovanja predzgodo-vinskega tumula pri Stični. 5. Asistent ing. M, Brodar bo nadaljeval z deli v Mokri-ški jami in sondiral v jamah dolenjskega krasa. 6. Asistenta Sercelj in J esse bosta sondirala na raznih mestih Ljubljanskega barja. 7. Asistent F. Leben: nadaljevanje izkopavanj v okolici Skocjana in sondiranje v Postojnski kotlini. 3. Sekcija bo materialno in strokovno pomagala muzejem v Mariboru, Celju i o Kopru pri raziskovanjih tistih pomembnejših najdišč, kjer je problematika širšega pomena. Sekcija namerava v okviru notranjega znanstvenega dela nadaljevati: f 1, z izdelavo arheološko karte Slovenije, 2. s proučevanjem in risanjem barjanskega gradiva, 3. proučevanjem gradiva iz Danila, 4. proučevanjem gradiva iz Šempetra, 5. proučevanjem novega gradiva iz raznih novih najdišč, 6. prepar i ranjeni gradiva, ki je trenutno v laboratoriju in morebitnih novih predmetov, 7. pelodnimi analizami, analizami oglja in lesa raznih predzgodovinskih najdišč, 3. preizkusi konservacije lesa INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Poročilo o delu v ledi 1955 A. Lingvistična sekcija L Poročilo podajamo po nalogah, ki so sekciji predvidene v novem pravilniku. 1, Za temeljna slovniška dela je bilo ob koncu 1. 1945 stanje tako: a) Za veliko slovnico slovenskega pismenega jezika se je poskusno začelo zbirati gradivo iz historičnih virov In [/, narečij. V. d, upravnika je sodeloval tudi pri novi izdaji srednješolske slovnice, ki je v tisku, b) Za nadaljevanje Ramovševe historične slovnice smo ob novem gradivu iz narečij in podrobnejšem študiju historičnih virov pojasnili nekatere važne probleme, zlasti tudi v kronologiji posameznih pojavov. c) Za slovnice posameznih slovenskih govorov se je nadaljevalo zbiranje gradiva v treh predelih; R. Kolarič je nadaljeval zbiranje gradiva za popolni opis prleškega narečja vse ob črti Ivanjkovci—Runeč—Tomaž pri Ormožu—Gomila—Sla p sin a—Cogetinci (na meji goričan-skega dialekta), od tod na Cerkvenjak (Sv. Anton v Slovenskih goricah) - Andraž ob Pesnici. S tem je dobil natančno razmejitev med ščavniškim in pesniškim govorom. Kontrolno je pregledal tudi sektor med Pesnico in Dravo nad Ptujem, da je dognal, ali res spada še k prleškemu narečju. Kontrolne zapise je napravil še za Haloze, in sicer iz vasi Veliki vrh pri Borlu—Cirkulane—Leskovec—Podlehnik —Sveča. Kontrolni zapis (okoli 200 najvažnejših podatkov iz glasoslovja, akcenta in morfologije) je napravil tudi za kajkavski govor v Brezovi gori, far a Cvetlin, južno od slovenskih Haloz. Iz podatkov, ki jih je tako dobil, je razvide! prvič, da ha loški govor ne spada k prlesčini, marveč k srednještajerskim govorom, dru- gic pa, da sosednji kajkavski govor južno od Haloz izvira iz druge dialektične baze kakor slovenski haloški, O nekaterih rezultatih teh svojih raziskav je pripravil za tisk razpravo Prleško narečje in slovenski naselitveni problemi. Tudi druga razprava. H kronologiji dialektizacije slovenskega jezika, se v mnogem tiče tega raziskovalnega terena. Asistent J. Rigler, ki je ob koncu 1954 začel zbirati gradivo za celoten opis ribniškega narečja, je v letu 1955 to delo nadaljeval in se njegovo zbiranje za sedaj bliža koncu. Rezultate, ki jih je sproti dobival, je tudi sproti sporočal upravi inStituta. Njegovo gradivo dopolnjujejo še magnetofonski posnetki govorov od Retij pri Velikih Laščah čez Slemena, Sodra žico, Ribnico do Blat pri Dolenji vasi pod Ribnico, Na Notranjskem sta za celotni opis notranjskega narečja zbirali gradivo dve delovni ekipi, ena s sedežem v Postojni (pod vodstvom R. Kolariča), druga v Ilirski Bistrici (pod vodstvom J. Rigler j a). Sodelovali so trije člani inštituta, ena profesorica srednje šole in 4 absolvirani slavisti. Prva ekipa je na severu nadaljevala delo tam. kjer je bilo v letu 1954 prekinjeno; zajela je vso širšo okolico Postojne od J a vernikov do Razdrtega in od Slavine do meje ernovrškega dialekta. Druga je obdelala govor vse bližnje in širše okolice Ilirske Bistrice, od Prema do hrvaških govorov in na zahodu do Podgrada. Govore sta ekipi obdelali fonetično, morfološko, sintaktično in deloma tudi leksikaino (abstrakta in glagole). Gradivo iz teh govorov smo deloma uporabili tudi za izpopolnitev razprav o pivškem govoru, ki smo jih kot pivško enoto predložili za Razprave razreda za filološke in literarne vede. Celotno gradivo pa dopolnjujejo še magnetofonski posnetki z obeh raziskovalnih področij. 2, Za Lingvistični atlas Slovenije (LAS), fonetično-morfološki del, se je delo nadaljevalo po raznih delih Slovenije. a) Znanstveni sodelavec dr. Tine Logar je v 1. 1955 zapisal 10 govorov, in sicer 5 na Štajerskem, 5 na Primorskem (Polskava, Lobnica pri Rušah, Lovrenc na Pohorju, Ribnica in Primož na Pohorju; Kal nad Kanalom, Drežnica, Dekani pri Kopru, Petrovo brdo, Otalež). Hkrati je pregledal tudi vso bližnjo okolico omenjenih krajev, Julija je sodeloval pri dialektičnem delu v okolici Postojne in p re i skal glasoslovno-morfo loške značilnosti pokrajine med Razdrtim, SI a vino, Hrušico in Postojno. Za tisk je pripravil naslednje študije: Pripombe k obsegu in karakteristiki krašcine in notranjščine (izšla); Prispevek h klasifikaciji pohorskih govorov; Dialektična podoba Pohorja; O mengeški govorici; Pivški govori, b) R, Kolarič je za LAS zapisal obmejni kozjaško-gori-čanski govor na črti Spodnja Kungota—Zgornja Kungota— Vrtiče—Plač, dalje govor Tomaža pri Ormožu (Bratonečice) in Slapšina—Cogetinci—Anton—-Andraž ob Pesnici, torej 3 govore. c) Po vprašalnici za LAS je zbral izvrstno gradivo prekmurskih govorov absolv. slavist Jože Ftičar, in sicer za Bo-gojino z okolico in Gomilice s kongruencami in diferencami za vasi Trnje, Čresnovci, Odranci, Velika Polana, Bistrica. Hotiza. Dodal je še kajkavski govor Sv. Martina v Med-murju. Absolv. slavi stike Jožefa Jevnikar je po vprašalnici za LAS nadrobno zapisala govor vasi Vrh pri Višnji gori. V celoti je bilo torej za LAS letos zapisanih 16 govorov. Skupno število zapisanih govorov za LAS znaša 136. Gradivo za LAS prenaša v kartoteko asistentka Saša Sernec. d} Za morfološko-sintaktični del LAS je bilo v 1, 1955 zbrano po zapisu in magnetofonu gradivo v govorih okoli Postojne in Ilirske Bistrice (gl. gori t. 1, c). 3. Zbirka narečnih tekstov se je 1. 1955 pomnoi-iSa za tekste na magnetofonskih trakovih iz notranjskega dialekta (Postojna—Ilirska Bistrica) in dolenjskega ribniškega govora. 4. Ekscerpirano gradivo za bibliografijo vse slov eni stike je asist. Saša Sernec pretipkala na kartotečne listke, na novo pa ekseorpirala BIeiweisove Novice in bo to delo nadaljevali tudi v i, 1956. II. Načrt dela v sekciji za leto 1956 V okviru kreditnih možnosti se bodo v L 1956 nadaljevala in poglobila vsa začeta dela. Terenske delo v ekipah bomo po možnosti še razširili; šlo naj bi po Vremski dolini proti Divači, od Razdrtega proti Sežani in v Vipavsko dolino do Vr to vina. Nadaljevalo se bo urejanje in pripravljanje za tisk Kopitarjevih Zbranih spisov, zlasti njegovih začetnih spisov od 2806 do 1809. V okviru sekcije bo pravopisna komisija pripravljala novo izdajo Slovenskega pravopisa; obvezala se je, da bo rokopis prirejen za tisk do 1. oktobra 1957, Posamezni znanstveni člani sekcije pa bodo objavili svoje študije v Razpravah II. razreda SAZU in v raznih domačih in tujih revijah. B. Slovarska sekcija I. S splošnim slovarskim delom v sekciji so bih zaposleni; načelnik sekcije Božo Vodušek, strokovni sodelavec dr. Lino Legiša. asistentka Joža Meze in pisarniška referentka Marija Himmelreich. Z zbirkami s terena je sodeloval tudi asistent Jakob Rigler, ekscerpiralo pa je večje število honorarnih sodelavcev, ki je ob koncu leta znašalo 22, 1. Ker se izpisovanje gradiva opravlja hkrati za priročni slovar slovenskega pismenega jezika, podajam najprej pregled novo nabranega in celotnega gradiva. Splošna zbirka za slovar slovenskega pismenega jezika v letu 1955 ni dopolnjeval a, pač pa je napredovalo urejanje po kartotečnih škatlah. Vsa zbirka, 955.905 listkov, je zdaj alfabetsko urejena, v delu je splošno pomensko urejanje, ki je tudi že napredovalo do dveh tretjin. Zaradi nujnosti pregledovanja listkov, ki sproti dotekajo v posebne zbirke, je to delo na splošni zbirki precej zaostalo. V letu 1955 je bilo za oba akademijska slovarja izpisano urejeno v posebnih zbirkah: listkov a) iz slovarjev IT, in 16, stol. (Kastelčev rokopis) . 34.060 b) iz literature 16.—13. stol. (ilrelj, Dalmatin, Hipolit, PohliU, Japeij)................ 45.333 e) iz literature 19. stoletja............ i) iz literature 20. stoletja............ 36.851 d) rastlinskih imen iz Sulekovega slovarja..... 3 542 c) iz geografske terminologije.......... 1.408 i> iz slovarjev IS. stol. (Cigalc, PleterSnik, Jane ¿it. Murko)................... 93.260 E) iz Slovarjev 20. Stol. (Pretnar, Itusko-slovenski slovar) 3.243 h) narečne zbirke ................ 7.664 Skupaj 254.232 Celotno stanje zbtrk ob koncu 1954....... 1,296.763 Prirastek v letu 195? S54.332 stanji Vseh zbirk ob koncu 1. J 955 ...,,,, . 1,551,000 2. Da se doseže krajevna razširjenost slovenskega besednega zaklada, so se tudi v letu 1955 na terenu zbirali sinonimi in zapisovale besede iz raznih slovenskih narečij, n, pr. v širšem območju Postojne, Ilirske Bistrice, po Ribniški dolini pa tudi drugod. Tako so se sistematično kontrolirali zlasti pridevniki in iz njih narejeni abstraktni samostalniki ter glagoli. S tem delom je v glavnem poverjena asistentka Joža Meze. 3. Strokovni sodelavec dr. Lino Legiša je pregledal kartoteko izpisanih del, domačih in prevedenih, dognal vrsto pravih imen avtorjev, ki so bili vpisani s psevdonimi, in prenesel več del, ki so bila šteta kot izvirna, med prevode in narobe, S temi popravki in spopolnitvami je bila nekod spremenjena povprečna gostota izpisanih avtorjev. Pregledal je tudi gradivo, ki je bilo pripravljeno za Medicinsko sekcijo Terminološke komisije SAZU. Da bi se organiziralo novo načrtno izpisovanje naših pisateljev iz 19. stoletja, je napravil seznam slovenskih leposlovnih del, ki so bila že upošteta v Pleteršnikovem besednjaku, sestavil spisek tistih, ki jih Pleteršnik ni izpisal ali niso bila zajeta po prvih tiskih. Na podlagi celotnih in delnih izpisov leposlovnih del, ki še niso abecedno urejeni, je pripravil napotke za tako organizirano delno izpisovanje pomembnejših avtorjev iz prejšnjega stoletja, Zato je tudi sam izpisal Levstikove Pesmi 1B54. Jeseni se je sedem izpisovale e v lotilo izpisovanja iz Ciglerja, Slomška, Trdine, Jenka, Erjavca, Mandelca in Jurčiča. Listke, ki so jih prinašali, je dr, Legiša sproti pregledoval, da bi bilo delo opravljeno čimbolj sistematično, da bi ustrezalo potrebam slovarske zbirke in da bi bilo zajetega čimveč za besednjak pomembnega besednega zaklada. Pokazalo se je, da se že pri taki novi razširitvi dela v sekciji nabira gradivo, ki ga človek težko zmore, nemajhne težave pa so v tem, da akademijska knjižnica nima cele vrste del, ki bi jih morali dati izpisovalcem v ekscer-piranje, pa jih moramo iskati drugod, v Slovanski in Univerzitetni knjižnici, kjer pa tudi ne dobimo vsega, kar bi radi. Nujno bi bilo, da bi se knjižnica SAZU dopolnila z manjkajočimi spisi, najprimerneje pa bi bilo, da bi imela slovarska sekcija sama tako knjižnico in da bi bilo tam po več izvodov istih knjig, s čimer hi bila omogočena kontrola izpisanih avtorjev. Dr, Legiša je uredil prvo knjigo Zgodovine slovenskega slovstva, ki jo tiska Slovenska Matica, napisal zanjo okoli dve poli in pol, za drugi del pa pripravil okoli deset pol literarno zgodovinske obravnave. 4. Z delom za slovenski etimološki slovar in slovensko onomastiko vseh vrst je poverjen znanstveni sodelavec dr, FV, Bczlaj, ki je 1. 1955 najprej dovršil prvi del svoje monografije Slovenska vodna imena, od drugega dela pa napisal okoli dve tretjini in upa, da ga bo v nekaj mesecih pripravil za tisk. V Slavistični reviji Vili je objavil študijo Krče vina, oceno Hubschmidovih knjig AlpenwÔrter, Fyre-nâenworter in Contributions lexicographjques. Kartoteka listkov za slovenski etimološki slovar in onomastiko je narasla v 1. 1955 na okoli 35.000 listkov. V glavnem se je dr. Bezlaj omejil na literaturo, ki prihaja sproti, onomastično gradivo pa je zaradi poglobljenega zanimanja za ledinska imena dopolnjeval tudi iz starejše domoznanske literature ter v/, tiskanih in rokopisnih zgodovinskih virov (Gerichtsbesehreibungen za Koroško in Štajersko, Kasprr-tova rokopisna zbirka, izdajo urbarjev in podobno), 5. Z nadrobnim onomastičnim delom, zlasti z zbiranjem ledinskih imen, se je vse leto ukvarjal honorarni strokovni sodelavec dr, Vaso Suyer. Na podlagi franciscejskega, jože-finskega in terezijanskega katastra je ïbral naslodnji material v času od 1. IV,— 31. XII. 1955, Prekopiral je skice naslednjih franciscejskih katastraln'h občin: Babna gora, Polhov Gradec, Horjulj, Zaklanee, Vrzde-nec, Selo (jož. Setnica), Selnik (jož. Briše), Sv. Jošt in Butaj-nova ter na njih označil mejnike s številkami in imeni. Na podlagi protokola stavbnih parcel je naredil seznam hišnih posestnikov z navedbo hišnih številk in številk stavbnih parcel, Na podlagi katastralnih map je* iz njih na kartotečne listke izpisal vsa ledinska imena, imena mejnikov in vasi ter zaselkov. Na kopijah skic katastralnih občin je po mapah označil lego hiš, da jih more na terenu lokalizirati. Za vse zgoraj navedene kat as traîne občine razen Babne gore in Horjul j a (zanje manjkajo podatki v jožefinskem katastru) je iz jožefinskega katastra izpisal vsa ledinska imena v aritmetičnem redu z označbo hišnih Številk ter sestavil seznam vseh posestnikov z označbo zemljiške gosposke, pod katero so spadali. Iz stare zemljiške knjige gosposke Polhov Gradec je pri vsakem posestniku navedel tudi novo hišno številko (ker se hišne številke, navedene v jožefinskem katastru, večinoma ne ujemajo s številkami v franc isce j skem katastru) kakor tudi hišno ime. Iz jožefinskega katastra je napravil tudi popis predelov (Ried) posamezne davčne občine z njihovo medsebojno razmejitvijo. Za Selo (Setnica) in Briše (Setnik) je sestavil le seznam predelov, ker zanje material ni popoln. Za Babno goro je za njene posestnike sestavil kartoteko ledinskih imen na podlagi terezij anskega katastra za gosposke: Polhov Gradec, župnija Polhov Gradec, Bokalce, Komenda, Ljubljana, uprava svobodnikov, Portnerjeva gilta, za katastralno občino Horjulj pa prav tako za gosposki Polhov Gradec in ljubljanski kapitelj. Za ti dve občini material v jožefinskem katastru ni ohranjen. Ker je katastrska uprava OLO Ljubljana okolica zaprosila Inštitut za slovenski jezik, da ji pomaga pri določanju pisanja ledinskih imen, katere potrebuje pri izdajanju kata-stralnih gospodarskih map v izmeri 1:10.000, je izpisal na kartotečne listke ledinska imena iz protokolov 1825 in 1B69 ter iz map za k. o. Dobrovo, Veliko Ligo j no, Verd, Brezovico, Kamnik in Zabočevo. Ker bo potrebno preveriti vsa ledinska imena na terenu, bodo te katastralne gospodarske mape pri delu na terenu odlično pomagalo. IL Načrt dela v slovarski sekciji za !. 1956 1. Zbiralno in urejevalno delo za priročni in veliki akademijski slovar se bo v vseh smereh nadaljevalo v mejah kreditnih možnosti, 2. Za etimološki slovar bo dr, Fr. Bezlaj na novo organiziral sistematično zbiranje historičnega in današnjega ono-mastičnega gradiva, zlasti ledinskih imen, ki po njegovi približni cenitvi predstavljajo vsaj 5.000 občnih besednih baz in so zato ta imena za etimološki slovar neobhodno potrebna Med vsemi zbirkami gradiva, ki se kopičijo v Inštitutu za slovenski jezik, je najmanj sistematično obdelana ono-mastika. Edini sodelavec, ki dela na tem področju, je dr. V. Suyer, ki ekscerpira ostanke terezij anskega, jožefinskega in franciscejskega katastra. Potreben bi bil vsaj še en delavec, ki bi se posvetil zbiranju historične dokumentacije. v toponomiji, mikrotoponimiji in antroponimiji po letu 1500. Za te kasne objave se zgodovinarji več ne zanimajo sistematično, nujno pa so potrebne jezikoslovcu, da iz mlajših dialektičnih razvojev imen rekonstruira primarno obliko. Zadoščal bi za to delo zanesljiv in vesten honoraren ekscerptor, ki bi obdeloval najprej objavljene, kasneje bi pa moral pomagati pri rokopisnih virih. Za to delo je inštitut predlagal posebnega honorarnega sodelavca. 3. Dr. V. Suyer bo dopolnil kartoteko ledinskih imen, sestavljeno po fasijah terezijanskega katastra in jih vskla-dil s seznamom po jožefinskem in franciscejskem katastru. To delo je zamudno, ker je potrebno ugotoviti prednike posestnikov, navedenih v jožefinskem in franciscejskem katastru, kakor so navedeni v terezijanskem katastru, ki je urejen še po gosposkah. Nato bo obdelal jožefinski in terezijanski kataster za območje k. o. Topol, Glince, Golo Brdo, Dobrova, Velika Li-gojna, Verd, Brezovica, Kamnik in Zabočevo ter jih vskladil z materialom že obdelanega franciscejskega katastra. Ako bo šla kaka skupina na teren, bo zanjo sestavil kartoteko ledinskih imen, da bo mogla na terenu ugotoviti njihovo sedanjo obliko, m. Na koncu še pripominjamo, da je inštitut tudi v L 1955 redno sodeloval v raznih terminoloških komisijah in sekcijah SAZU: v. d. upravnika dr. R. Kolarie v pravni, tehniški in prirodoslovni sekciji, strokovni sodelavec dr. Lino Legiša v medicinski. R. Kolarič je Sekretariatu za zakonodajo LRS pomagal pri ureditvi imen za nove komune tudi na terenu. Na institut in posamezne člane se stalno, pismeno ali tele-Fonično, obračajo za jezikovne nasvete ustanove, podjetja in posamezniki, tako da inštitut pomaga tudi pri reševanju najrazličnejših sodobnih problemov naše skupnosti. INSTITUT ZA LITERATURE L Slovenski biografski leksikon Delo za Slovenski biografski leksikon je v letu 1955 vodil urednik prof. A. Gspan z uredniškim odborom, ki ga sestavljajo člani: akad. dr. Fr. Štele, dop. član akademije dr. Fr, Lukman, rektor Akademije z a igralsko umetnost dr. Fr. Koblar, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice dr. M. Rupel in ravnatelj Tehniškega muzeja Franjo Baš-Dodeljena jim je še stalno nameščena strokovna sodelavka dr. Milena Uršič, Alfa bet arij za III- knjigo je dokončno urejen in izpopolnjen z mnogimi novimi gesli. Vsi sodelavci — teh je okoli 80 — so dobili vprašalne pole, ki so podlaga za sestavo člankov o še živečih osebnostih. Večina teh se je odzvala in vrnila pole s podatki, vendar jih bo mnogo treba še dopolniti s pomočjo drugih virov. Člankov za 1. snopič III. zvezka je doslej okoli 200 prirejenih za tisk; podatki so preverjeni, po potrebi dopolnjeni po arhivskih in drugih prvih virih, ostali članki pa so razdeljeni med avtorje in v delu. Hitrejši tempo je ovirala daljša odsotnost, bolezni in prezaposlenost nekaterih sodelavcev, pa tudi še nerešeno vprašanje glede uvrstitve nekaterih gesel v III. zvezek ali v Dodatek (osebnosti iz NOB). V tekočem letu bomo delo nadaljevali po postavljenih smernicah, zlasti pa ga bomo skoncentrirali na pripravo za natis 1. snopiča III. zvezka (črke R — Schiffrer). II. Katalog inkunabul LRS Delo za katalog inkunabul LRS je tik pred zaključkom-Popis in identifikacija primerkov sta bila zaključena 28. februarja. Katalog obsega 853 številk ali 1004 bibliografske enote. Zbrano je že tudi v celoti gradivo za konkordance in kazala, izdelana sta dva zemljevida, ilustrativni material pa je tudi že zbran in prefotografiran. Trenutno je v delu Uvod, ki bo obsegal kakih 40 do 50 tipkanih strani. Dokončno redigirani rokopis bo mogoče predložiti do konca meseca maja. III. Nadaljevanje Zoisove korespondence Priprave za naslednji zvezek Zoisove korespondence se nadaljujejo. Evidentirana in prepisana so vsa pisma, ki prihajajo v pošte v za objavo, zbira pa se sproti tudi gradivo za komentar in spremni tekst, IV. Komisija za bibliografijo 1. Retrospektivna knjižna bibliografija Bibliografska delovna skupina je leta 1955 pod vodstvom Janeza Logarja opravila 981 delovnih ur za popis knjig, časopisja, decimalno klasifikacijo in revizijo listkov. V kartoteko smo vložili na novo 3489 glavnih in 1236 pomožnih listkov, od tega je bilo 57 (7) časopisnih enot. Stanje kartoteke slovenske retrospektivne knjižne bibliografije je bilo dne 31. XII. 1955 takole: a) glavnih listkov 21,555, od tega 597 časopisja, b) pomožnih listkov 7.333, od tega 72 časopisja. Skupaj 28,888, od tega 669 časopisja, 2. Retrospektivna bibliografija člankov. Ob popisu člankov in drugih prispevkov iz časopisja do leta 1945, ki ga opravlja posebna skupina za Leksiko-grafski zavod v Zagrebu, delamo po 1 listek od vsake popisane enote tudi za Ljubljano. S sredstvi SAZU se vlagajo ti listki v sistematični katalog, ki je v bibliografskem oddelku NUK. V letu 1955 smo popisali in vložili članke iz okoli 500 popisanih časopisov in zbornikov. 3. Gradivo za bibliografijo člankov in drugih prispevkov v časopisju in zbornikih iz let 1945 do 1950, ki jo pripravljajo za SAZU Janez Logar, Štefka Bulovec in Ančka Posavec, je v glavnem že popisano. Na obdelavo čaka le še nekaj večjih časnikov (Primorski dnevnik. Ljudski tednik. Večer in si.). 4. Delo za Prešernovo bibliografijo se je zaradi nepredvidenih ovir ustavilo pri letnici 1935. Vodja Komisije se je udeležil po nalogu predsedstva SAZU bibliografskih sestankov v Zagrebu (16. maja) in v Ljubljani (12. decembra). Na teh je v soglasju s predsedstvom SAZU razložil in zastopal stališče, da SAZU ne bo opustila svojega načrta, izdelati in izdati retrospektivno slovensko knjižno bibliografijo (od začetka do leta 1945), čeprav je pripravljena odstopiti gradivo — ko bo definitivno zbrano in urejeno — tudi za potrebe skupne bibliografije jugoslovanskih narodov. Program za leto 1956 1. Nadaljevati delo za retrospektivno slovensko knjižno bibliografijo; skupino sodelavcev bomo skušali povečati za dve osebi. 2. Urejati sproti novo gradivo za bibliografijo člankov do leta 1945. 3. Končati popis člankov in drugih prispevkov iz časopisja 1945—1950; redigirati rokopis. 4. Nadaljevati popis za Prešernovo bibliografijo in pripraviti rokopis za tisk» Rokopis bi mogel biti pripravljen za tisk sredi leta 1957. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Oddelek za ljudsko slovstvo je nadaljeval načrtno zbiranje gradiva iz periodičnega tiska. Pregledani in izpisani so bili naslednji časopisi: Zgodnja danica 1848 do 1905; Slovenski gospodar, 1373, 1875, 1896, 1902, 1905; Naš dom 1901—1913, 1922—1932, 1934—1939; Mir 1832 do 1920; Slovan 1834—1887; Slovan 1902—1917; Celjske slovenske novine 1843—1849; Jadranski Slavjan 1850; Ilirski Primorjan 1B66; Dolenjske novice 1885—1919; Angel j ček 1887—1927/28. Število listkov znaša: 1071 malih, 416 večjih in 147 prepisov pravljic in pripovedk. To delo je opravila nameščenka Albina Strubelj. Prekinjeno nabiralno delo na podeželju je v letu 1955 spet oživelo. V dneh 17. in 13. marca 1955 je povedal nekaj Zgodb iz svoje bogate zaloge pravljičar Peter Jakelj Smari-njekov iz Kranjske gore. Dva nova dobra pripovedovalca sta prišla na dan na Krasu: Edvard Novič, Brje, in Rudolf Lahov, Kopriva, razpoložena predvsem za šaljive zgodbe. V dneh 6. do 3. januarja in 1, in 2. novembra 1955 sta povedala skupaj malo manj ko 100 zgodb. Strokovni sodelavec dr. M. Matičetov se je v avgustu pridružil terenski skupini Etnografskega muzeja iz Ljubljane, ki je delala v Brkinih. Iskal je dobrih pravljičarjev in našel enega v osebi slepega Tončka (Tone Mahne, rojen 1893) na Rjavčah. Mož je »strokovnjak« za šaljive zgodbe, vendar hrani v spominu tudi vsa mogoča izročila — od bajk do legend pa do navadnih krajevnih anekdot. Njegov repertoar še daleč ni izčrpan. Pri njem in pri drugih pripovedovalcih si je Matičetov zapisal dosti zgodb, ki tematsko sicer niso nove, neznane, vendar lepo izpopolnjujejo naš folklorni zemljevid. Omenimo samo nekaj pripovedi: Od kod potres (2 zapisa), o vilah (6), rojenice pomagajo pri žetvi (3), divji mož (3), dekle z bezgovim rebrom (2), ubijanje starcev (1), mejnik (1), sv. Andrej drugič rojen (2), kralj Matjaž (5), Pes Marko (1), spretni tat (2), hudičev most (1) itd. Ko je strokovni sodelavec dr, Matičetov nepričakovano izvedel, da v Brkinih še danes pripovedujejo o »dahovini«, ki je o njej poročal pred 70 leti Kraševec Matija Sila (Kres V, 212—6), je o tem izročilu povsod izp rase val. Iz odgovorov ljudi vseh Starosti in obeh spolov je kar lepo narasla dokumentacija o tem svojevrstnem verovanju, ki je ohranjeno bodisi kot tako {celo v zvezi s porodniškimi običaji), bodisi le v pripovedništvu. V zvezi s točko 3 delovnega načrta za leto 1955 sta v pogovoru z našim strokovnim sodelavcem doslej povedala to in ono o svojem delu na področju pravljice Josip Brinar (Celje) in Andrej Savli (Ljubljana). V okviru priprav za »Kazalo slovenskih pravljic« po Aarne-Thompson o vem sistemu je bilo v dneh od 21. do 23. decembra v Inštitutu za slovensko narodopisje posvetovanje s folklornimi delavci iz Zagreba in Sarajeva, ki so zadolženi za pripravo podobnega kazala srbskohrvaških pravljic. Sprejeti so bili načelni in praktični sklepi za koordinacijo dela in medsebojno pomoč. Oddelek za ljudske običaje in igre je izvedel inventarizacijo slovenskih mask po dosedanjih poročilih in napisih (s kartografskim pregledom) in pripravil dve vprašal niči za dopolnitev podatkov (vprašalnici bomo razposlali v letu 1956), — Zbirali smo gradivo za zgodovino slovenske ljudske igre in za primerjalni študij (med drugim smo sistematično naročali na posodo knjige iz Nacionalne biblioteke na Dunaju, jih izpisovali ali — po potrebi — mikrofilmali), — Počasi je dohajalo novo gradivo za zbirko otroških iger, ki izkazuje ob koncu leta 1293 številk. — Četrta vprašalnica. ki je bila razposlana konec leta 1054, je prinesla pri 839 razposlanih izvodih 34,3 % odgovorov. Terensko delo. — Oddelek je oskrbel: 1) fotografiranje domačih noš pri telovski procesiji v Ratečah (12. junija 1955), 2) fotografiranje ohceti v Smartnem v Rožni dolini pri Celju (23, julija 1955), 3) fotografiranje noš in običajev pri > Kravjem balu« v Bohinju (2. oktobra 1955). — Strokovni sodelavec prof. N. Kuret je bil povabljen, naj v celovškem radiu predava o narodopisju v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Izkoristil je to priložnost in obiskal Ziljsko dolino, kjer si je mogel ogledati in fotografirati »štehvanje« na Brdu pri Smohorju; njegove beležke bodo tudi osnova za morebitno filmanje običaja v letu 1956. Inštitut je tudi leta 1955 gmotno podprl terensko delo Etnografskega muzeja iz Ljubljane (v Brkinih) Ln pa delo skupine Mestnega muzeja v Celju, ki je raziskovala v krajih Št. Vid nad Šoštanjem in Zgornji Razbor od 18 do 28. julija. Ker je štajerska skupina s smrtjo našega honorarnega znanstvenega sodelavca dr. Franceta Kotnika {6, 2, 1955) izgubila svojega vodjo, je stopil na njegovo mesto naš honorarni strokovni sodelavec docent dr. Vilko Novak. Honorarni strokovni sodelavec dr. Sergij Vilfan pa se je udeležil terenskega dela v Brkinih s skupino Etnografskega muzeja iz Ljubljane. Inštitut je pTipravil izdajanje Vestnik a s priloženimi vprašalnieami, a mu ni uspelo dobiti tiskarne. Zato je tudi zastalo razpošiljanje novih vprašalnic. Zbiranje listkovne slovenske narodopisne bibliografije se ni nadaljevalo, ker sedanje osebje Inštituta dela ni zmagovalo. Upravnik in sodelavci inštituta so v letu 1955 objavili naslednje spise: Akademik dr. Ivan Grafenauer: Srednjeveška pripovedka o Salomonu in Markolfu in prekmurska pravljica o Mačaš-krali ino dekli. Slovenski etnograf (SE) VIII, 129 do 144. (Ocena:) S. Skendi, Albanian and South Slavic Oral Epic Poetry, Philadelphia 1954, SE VIIL 274—5. Dostavek k »Slovenskim pripovedkam o ujetem divjem možu», Zgodovinski časopis VIII, 1954. 130—133. Strokovni sodelavec prof. Nik o Kuret: Več domačnosti 1, Turistični vestnik III, 1955, št. 1, II si. Kaj pa naše igre in običaji? Glasnik Slovenske Matice I, 1955. št. 3, 76—79. naša folklora in turizem, Turistični vestnik III, 1955, šl, 5, 246 si. Sagen rund um den Triglav, Through Yugoslavia IV, Beograd 1955, No. 2, 6—8, Ljudska kultura Slovencev, Slovenija, publikacija Turistične zveze Slovenije, Ljubljana 1955, 16—18. Babji mlin. Prispevek k motiviki slovenskih panj ski h končnic, SE VIII, 181—206. Igra »škarjice brusiti* na slovenskem ozemlju, SE VIII, 259—261. V Ziljski dolini še š teh vaj o. Tovariš XI, Št. 44, 1024 in 1032. Aus der Maskenweit der Slowenen, v: Masken in Mitteleuropa, Volkskundliche Beiträge zur europäischen Maskenforschung, herausgegeben von Leopold Schmidt, Wien 1955, 201—220 (z zemljevidom in 20 priloženimi sükami). (Ocene:) A, Dörrer, Erl, Innsbruck 1954, SE VIII, 286; A. Dörrer, Tiroler Fasnacht, Wien 1949. SE VIII, 287; Ein altes deutsches Josephspiel, Emsdetten 1954, SE VIII, 287; C, Naselli, Studi di folklore, Catania 1953, SE VIII, 288. — Deset let narodopisja v Sloveniji, predavanje v Radiu Celovec — slovenski program, 30, septembra 1955. Bohinjske šeme. Scenarij za znanstveno-dokumentarni film (snemanje predvideno decembra 1956). Strokovni sodelavec dr. Milko Mat i če to v: Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih. Poročilo o 3. anketi Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, SE VIII. 231—254 (Ocene:) A. Cronia, Nel 150° anniversario della morte di A. Fortis, Padova 1954, SE VIII, 27E; G. Bronzini, Tradizioni popolari in Lucania, Matera 1953, SE VIII, 289; G. D'Aronco, Indice delle fiabe toscane, Firenze 1953, SE VIII, 290; B. Rusič. Nemušti jezik u predan ju i usmenoj književnosti Južnih Slo vena, Skopje 1954, SE VIII, 291—2, Honorarni strokovni sodelavec dr. Vilko Novak: Odkup in ureditev služnostnih pašnih pravic v Bohinju, Zbornik filozofske fakultete II, Ljubljana 1954, 257—315. Honorarni strokovni sodelavec dr. Sergij Vilfan: Pes Marko, SE VIII, 145—151. Inštitut je udeležen pri urejevanju »Slovenskega etno-grafa« po strokovnem sodelavcu dr. M, Mati četo vem. Isti se je kot zastopnik instituta udeležil konference Združenja (glasbenih) folkloristov Jugoslavije na Bjelašnici pri Sarajevu od 25. do 29. julija 1955, nato pa mednarodnega slavističnega sestanka v Beogradu 15.—21, septembra 1955. Svojo strokovno knjižnico smo v letu 1955 izpopolnili z vrsto temeljnih folklornih del (Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens I—X, Standard Dictionary of Folklore I—II, Handwörterbuch des deutschen Märchens I—II, W, Liungmaan, Sveriges Samtliga Folksagor I—II, M. Espinosa. Cuentos populäres espanoles I—III, J. Amdaes, Folklore de Cataiunya I—II ,..) in drugih pomembnih zbirk — nemških, avstrijskih, italijanskih — brez katerih primerjalno delo na našem torišču ni mogoče. V prizadevanju po razširitvi zvez s sorodnimi inštituti in s posameznimi znanstveniki v zamejstvu so bile vi. 1955 ustvarjene nove zveze na Bolgarskem, Češkoslovaškem, Danskem, Grškem, Litavskem, Madžarskem, Poljskem, Turškem. Delovni načrt za leto 1956 Začeti hočemo z izdajanjem tiskanega VestnLka, za zdaj na 4 straneh (4 številke letno, vsaki bo dodana vprašalnica). Pogoj je, najti tiskarno. Nadaljevali bomo — ako bo dopuščal čas — listkovno slovensko narodopisno bibliografijo. Pogoj je namestitev asistentov. Ustanoviti hočemo k že obstoječi fototeki in zbirki mikrofilmov še fonoteko — zbirko lastnih magnetofonskih posnetkov s terena in gradiva, ki bi nam ga dal na razpolago Radio Ljubljana. Pogoj je nabava magnetofona in potrebne količine traku. Oddelek za ljudsko slovstvo ima še naprej za svojo poglavitno skrb pripravo * Kazala slovenskih pravljic« po Aarne-Thompsonovem sistemu. Zato si bo prizadeval, da do kraja izpolni to, kar je bilo navedeno v lanskem načrtu pod t. 1—3, poleg tega pa bo pospešeno zbiral živo gradivo na terenu. Oddelek za ljudske običaje in igre: Izvesti z dvema vprašalnicama anketo o maskah na Slovenskem; urediti gradivo in izdelati načrt za terensko delo (fotografiranje) kot osnovo za bodočo monografijo o maskah na Slovenskem. — Nadaljevati zbiranje otroških iger in izvesti vsaj začasno ureditev (klasifikacijo) do sedaj zbranega gradiva. -Izdelati tri 16 mm-ske znanstveno-dokumentame filme (lav-farji v Cerknem, štehvanje v Zilji, šeme v Gor. Bohinju), pogoj: potrebna denarna sredstva. — Nadaljevati z zbiranjem gradiva o naši ljudski igri in dopolnjevati literaturo za primerjalni študij. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Terminološka komisija je poslovala v prvem polletju 1955 v treh sekcijah (pravna, tehniška, medicinska sekcija), dne 24. junija 1955 pa je bila na generalni skupščini SAZU ustanovljena tudi še četrta, prirodoslovna sekcija. L Pravna sekcija I. Delo v letu 1955 Zaradi bolezni dveh članov sekcije je delovala pravna sekcija večji del leta 1955 v okrnjeni sestavi. V tem letu je sekcija nadaljevala z zbiranjem gradiva za pravno terminologijo in je izpisovala vire ter pravno slovstvo iz dobe 1950 do 1955. Poleg strokovnega sodelavca sekcije sta opravljala to delo še dva priložnostna izpisoval ca. Dne 31. 12. 1955 je znašalo število vseh dotlej oddanih listkov 233.596. Pravna sekcija je imela v letu 1955 14 sej. Na teh sejah je na podlagi referatov, izdelanih od članov in strokovnega sodelavca sekcije, določila v prvem osnutku besedišče za črke G, J, L, S in 2. Člani sekcije in njen strokovni sodelavec so v poslovnem letu 1955 izdelali referate za črke P, Q in T ter deloma za črki K in R. Pregled o vsem do konca leta 1955 izvršenem delu daje naslednjo sliko: 1. doslej so bili izdelani referati za naslednjih 18 črk: A, B, C, Č, D, E, F, G, H, I, J, L, M, P, Q, S, T in Ž; 2. na sejah pravne sekcije je bilo ustanovljeno besedišče za naslednjih 12 črk: A, Bf C. Č, E, F, G, H, J, L, S in 2; 3. v delu sta referata za 2 črki: K in R. Popolnoma neobdelane so bile konec 1955 še naslednje črke: N, O, S, U, V in Z. Da je sekciji uspelo opraviti v letu 1955 očrtano obsežno delo, je treba pripisati njenim naporom, da pospeši vse poslovanje v smislu ponovnih navodil, ki jih je izdal njen načelnik. Omeniti je treba še. da je sekcija konec februarja 1955 prejela obširne kritične pripombe pravne terminološke komisije pri Sekretariatu za zakonodajo LRS v Ljubljani k že obdelanim črkam R, C in C, ki jih je načelnik sekcije univ, prof. dr. Rudolf Sajovic objavil v posebni prilogi št. 7—9 Pravnika« iz leta 1954. Sekcija je pripombe skrbno proučila ter nanje odgovorila v izčrpnem pismu z vabilom, da navedena komisija sodeluje s tukajšnjo sekcijo. 2. Delovni načrt za leto 1956 Sekcija bo nadaljevala z izpisovanjem novega pravnega gradiva (virov in slovstva); dalje bo skušala ustanoviti v prvem osnutku besedišče dela onih črk, za katere so že izdelani referati in ki še niso bile obravnavane na sekcijskih sejah; hkrati bo pripravila referate za nekaj nadaljnjih črk (K, R in druge). Končno bo — v okviru razpoložljivih sredstev — skušala objaviti kako nadaljnjo že obdelano črko v namenu, da bi slovensko pravništvo podprlo tudi bodoče delo sekcije s kritičnimi pripombami in konstruktivnimi predlogi. II. Tehniška sekcija 1. Delo v letu 1955 Tehniška sekcija je v letu 1955 nadaljevala delo z zbiranjem, urejanjem in dokončnim sestavljanjem rokopisa za Splošni tehniški slovar. Uspeh dela je bil v precejšnjem delu tega obdobja pod vplivom dveh neugodnih okoliščin, in sicer začasne krize zaradi razrešitve jezikovnega sodelavca (ki je bila po nekaj mesecih odpravljena) in delno neizogibnih težav v zvezi z adaptacijami in razmeščanjem poslovnih prostorov, ki pa so že malone odpravljene. Precej dela, ki ni bilo neposredno v zvezi s terminološkim, je sekciji na-rastlo v zvezi z razčiščevanjem načelnega vprašanja o izdajanju jugoslovanskih standardov, ki pa se do zadnjega še ni premaknilo z mrtve točke. Sekcija zagovarja v tej stvari slej ko prej stališče, da so bile vse dosedanje oziroma drugačne rešitve, po katerih se je normirano tehniško izrazje izdajalo samo v srbohrvatskem jeziku, le začasne, pri tem pa vse bolj kvarne za prečiščen je slovenskega tehniškega jezika in dosego namena, ki ga sekcija ima. Pripomniti je treba, da so jo v tem podprla ne samo predsedstvo Akademije ampak tudi najodločilnejša znanstvena mesta, da pa časopisje ni objavilo zadevnih obvestil za širšo javnost. Tudi sicer je objavljanje terminološkega gradiva v dnevnih listih zadevalo na težave in je praktično že prenehalo, le nekaj drobnih beležk o njem je dobilo skopo odmerjen prostor v strokovnem glasilu * Strojniški vestniks. Računi na večji odziv v tehniških krogih pa so tudi tako samo dobronamerni. Ožje strokovno delo v letu 1955 ni napredovalo tako, kot smo pričakovali. Obseg centralne kartoteke se bistveno ni povečal; sekcija je na 18 plenarnih sejah obravnavala v večji meri razne probleme (delno omenjene že v uvodu), kot pa se posvečala konkretnemu delu za opredeljevanje terminov, bodisi v notranjem poslovanju ali pa na željo posebnih interesentov. Glede na večkrat ugotovljeno premajhno ekspeditivnost je sekcija za tekoče proračunsko leto predlagala sistemizacijo stalne pisarniške moči, kar bi v marsičem pospešilo vsaj tehnično stran pripravljalnih del. Da bi se temu cilju vsaj nekoliko približali — na izdajo celotnega gradiva v trenutnih gospodarskih razmerah ni mogoče misliti — je bila sprejeta pobuda, da bi z že pripravljenim gradivom izdali prvi izbor tehniškega izrazja v posebnem, najustrezneje prirejenem snopiču, ki bi mu pozneje sledili še nadaljnji. Zamisel je za zdaj še v pretresu, bo pa — kot edina morebiti le izvedljiva — po vsej verjetnosti postala prvenstvena naloga za bližnjo bodočnost, Vsekakor pa tudi ta ne bo izvedljiva brez določenih materialnih sredstev, katerih zagotovitev je še problematična. Slednjič je sekcija skozi vse leto vzdrževala že navezane stike z UNESCO in ISO TC 37 (mednarodnim terminološkim odborom v organizaciji za normalizacijo), Savezno komisijo za standardizacijo itd. Omembo zasluži podrobnost, da so bili v prvo bibliografijo enojezičnih znanstvenih in tehniških slovarjev kot dokumentacija o takih pripravah v slovenskem jeziku vneseni dva prispevka načelnika sekcije prof. ing, Strune o našem tehniškem izrazju in o Splošnem tehniškem slovarju vobče v »Novi proizvodnji« ter Vadnalova >Matematična terminologija« iz leta 1953. Lanskega III. zasedanja odbora ISO TC 37 v Bruslju se zaradi pomanjkanja deviznih sredstev ni bilo mogoče udeležiti. Gradivo z njega je sekcija prejela v zapisniku in resolucijah na vpogled. Iz njih se vidi, da je terminološko delo v zadnjem času tudi v mednarodnem okviru izredno živahno in da dobiva sčasoma vse bolj urejene in odrejene oblike, ki jih bo kazalo kakorkoli in ob primerni priložnosti osvojiti tudi pri nas. Delo v ni načrt za leto 1956 1. Nadaljnje zbiranje, urejanje in dokončno sestavljanje centralne kartoteke gesel za izdelavo rokopisa za Splošni tehniški slovar; 2. izdelava poskusnega rokopisa za prve tri ali štiri črke po abecedi z namenom, da se omogoči izdaja vsaj prvega zbira strokovnih besed in pozneje dopolnjuje z nadaljnjimi snopiči; 3. občasna obdelava posebnih konkretnih terminoloških nalog na željo podjetij, ustanov, izdajateljev itd.; 4 vzdrževanje stikov s Savezno komisijo za standardizacijo in mednarodnimi terminološkimi ustanovami (UNESCO, ISO in dr.), ob morebitnem tesnejšem sodelovanju, če bi koristilo delu pri izdelavi lastnega slovarskega prvenca. III. Medicinska sekcija 1. D el o v letu 1955 Medicinska sekcija je tudi v letu 1955 nadaljevala z delom po svojih ekscerptorjih, tako da so slovenske medicinske knjige zvečine že ekscerpirane in bo treba v glavnem obdelati le še periodika. Poleg tega je začela sekcija z jezikovnim preverjanjem strokovnih izrazov, za kar ji je na njeno zaprosilo določil Inštitut za slovenski jezik SAZU strokovnega sodelavca dr. Lina I.egišo kot jezikoslovca. Sekcija redno zaseda tedensko enkrat. S pritegnitvijo univ, prof. Franca Zavrnika se preverjajo hkrati tudi veterinarski izrazi, v glavnem sedaj le anatomski. Sekcija je zaokrožila za sedaj svoje delo na preverjanje anatomskih in fizioloških izrazov, kolikor so potrebni za učbenik za srednji medicinski kader. 2. Delovni načrt za leto 1956 Sekcija je sprejela v svoj delovni načrt za leto 1956 še nadaljnje ekscerpiranje slovenskih medicinskih učbenikov in časopisov. Tedensko enkrat bo prereševatala že zbrane strokovne izraze s svojim jezikoslovnim svetovalcem. IV. Prirodoslovna sekcija 1. Delo v letu 1955 Prirodoslovna sekcija Terminološke komisije je bila ustanovljena s sklepom generalne skupščine SAZU z dne 24. junija 1955, Za načelnika sekcije je bil izvoljen Franc Kapus, profesor Klasične gimnazije v Ljubljani. Posle pomočnika načelnika opravlja začasno od 1. novembra 1955 dalje Drago Meze, asistent Geografskega inštituta SAZU, dokler jih ne prevzame po vrnitvi iz inozemstva dr. Vladimir Kokole, asistent Geografskega inštituta Univerze, ki je določen za stalnega pomočnika načelnika prirodoslovne sekcije. Prva naloga sekcije je, da zbere na listkih strokovne izraze iz slovenskih prirodoslovnih znanstvenih in strokovnih knjig, jih uredi po strokah in tako pripravi v kartoteski obliki gradivo za slovensko prirodoslovno terminologijo, ki jo namerava izdati SAZU. Preden je sekcija mogla začeti z delom, je bilo treba nabaviti vsaj nekaj strokovnih knjig in drugih najnujnejših pripomočkov za ekscerpiranje ter se posvetovati z izkušenimi strokovnjaki, kako bi se delo najbolje organiziralo. Delalo je 7 ekscerptorjev, ki so oddali do konca leta 1955 3267 listkov. Vsak ekscerptor je izpisoval samo knjige iz svoje stroke, da se ne bi isti termini na listkih ponavljali. Sekcija doslej nima lastnega prostora za spravljanje kartotek, za strokovno knjižnico, ki naj bi bila ekscerptorr jem stalno na razpolago, za delovne sestanke in za pisarno. Kartoteke in knjige so za sedaj v zasebnem stanovanju načelnika. Za dobro poslovanje sekcije bi bilo velike važnosti, da bi dobila čimprej svoj lastni delovni prostor. 2. Delovni načrt za leto 1956 Prirodoslovna sekcija bo v letu 1956 nadaljevala z ekscerpiranjem, in sicer tako, da bodo uri tem zastopane vse prirodoslovne vede {matematika, astronomija, meteorologija, kemija, biologija, geologija s paleontologijo, mineralogija s petrografijo, geografija). Zato bo treba zaposliti več novih ekscerptorjev in na skupnih sejah z njimi in z izkušenimi strokovnjaki drugih terminoloških sekcij obravnavati različna vprašanja, ki so v zvezi z izpisovanjem, ter vskladiti delo. BIBLIOTEKA Poročilo o delu v letu 1955 I. Stari knjižni fond. Stanje se je spremenilo le toliko, da smo uredili kakih 500 zvezkov starega knjižnega fonda knjig in revij, ki jih je Akademija prejela iz inozemstva pred letom 1949, Knjige in revije, ki jih je Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni prejel kot dediščino po bivšem italijanskem Speleološkem zavodu, so bile vpisane v inventarno knjigo, čakajo pa še na strokovno bibliotekarsko obdelavo. Ker je z letom 1955 izpadel Fizikalni inštitut »Jožef Štefan« iz sklopa SAZU, je odpadel zato tudi ves knjižni fond. ki je bil v tem inštitutu. Izvedb smo potrebne izknjiž-be in ugotovili, da je odpadlo s tem 899 zvezkov. Omeniti je še treba, da smo iz knjižnega fonda centralne biblioteke izločili vse knjige in revije, ki po svoji stroki spadajo v akademijske inštitute {zlasti tiste, ki so bili ustanovljeni šele v zadnjem času) ter jih dodelili ustreznim inštitutskim bibliotekam. IL A k c e s i j a. Vsa literatura, ki je prispela v letu 1955, je urejena in inventarizirana. Bibliotekarsko popolnoma obdelan v centralnem abecednem imenskem katalogu ter v centralnem sistematičnem katalogu in postavljen oziroma dodeljen inštitutskim bibliotekam je ves prispeli fond, razen dela, ki smo ga prejeli v decembru. V centralnih katalogih so upoštevani vsi akademijski inštituti in sekcije (17 po številu), razen Inštituta za elektriško gospodarstvo in Inštituta za turbinske stroje, katerih knjižnega fonda doslej še nismo mogli vpisati v kataloge. Knjižna akcesija v letu 1955 znaša 8.119 knjig oziroma letnikov revij. Od teh smo prejeli v zameno 3.242, v dar 606, kupili pa smo jih 4,271. Vse knjige in revije, ki smo jih prejeli v zameno, smo knjižili še v posebno kartoteko, ki je urejena po naslovih ustanov. III. Odpisi. Iz knjižnega fonda smo v letu 1955 izločili 321 zvezkov duplikatov, ki smo jih zamenjali za razne druge knjige. IV. Celotni knjižni fond je znašal konec leta 1955 okoli 45.000 zvezkov; od teh 41.669 izkazanih po inven-tarnih knjigah in nad 3.000 zvezkov še neurejene zaloge V. Mesečni seznami. Centralna biblioteka je vsak mesec izdelala seznam novodošle literature, ki jo je obdelala. Vsak tak seznam je razmnožila v 83 izvodih in ga poslala v vednost vsem rednim in dopisnim članom Akademije v Ljubljani, vsem akademijskim inštitutom in sekcijam ter raznim znanstvenim, študijskim in strokovnim knjižnicam v Sloveniji. Ti seznami obsegajo v lanskem letu skupno 256 strani. VI. Krediti. Za nabavo znanstvene literature je bilo v letu 1955 odobrenega kredita 2,000.000 din. Ta kredit smo morali med letom povečati z raznimi virmani za 1,622,000 din, tako da je znašal celotni razpoložljivi kredit na poziciji »Nabava znanstvene literature« 3,622.000 din. Ce prištejemo še vsoto 1,987.291 din, ki je bila dodeljena inštitutom s posebnim proračunom, to je Kemičnemu inštitutu, Inštitutu za elektriško gospodarstvo in Inštitutu za turbinske stroje, vidimo, da je bilo za nabavo znanstvene literature v celoti odobrenih 5.609.291 din. Potrošnja je znašala 5,272-577 din, od katere vsote odpade 3,621.000 din na akademijski proračun, 1,650.777 din pa na inštitute s posebnim proračunom. Za nabavo inozemskih knjig in revij je dobila biblioteka na razpolago in potrošila 279,700 deviznih dinarjev. VIL Zamena. V letu 1955 je biblioteka zamenjavala akademijske publikacije skoraj z vsemi akademijami sveta in s številnimi drugimi važnejšimi znanstvenimi ustanovami. Ob koncu leta smo vršili redno knjižno zameno s 602 ustanovama (116 v FLRJ in 486 v inozemstvu], V teh številkah pa seveda niso upoštevane razne enkratne in priložnostne zamene. Pomen publikacijske zamene je važen tako za širjenje slovenskih znanstvenih izsledkov po vsem svetu, kakor tudi za najbolj ekonomičen dotok inozemskih publikacij k nam, S tem da se stekajo v našo biblioteko znanstvene publikacije vseh strok z vsega sveta, ima akademijska biblioteka še prav poseben značaj, VII. E k s p e d i t. Biblioteka je razposlala v letu 1955 10.340 zvezkov akademijskih publikacij, Od teh jih je poslala v zameno 5 003, v dar 2.464, prodala pa jih je 2.873, Stanje zaloge akademijskih publikacij v skladišču je znašalo na zadnji dan leta 1955 43.050 publikacij. Od 119 publikacij, ki jih je Akademija doslej izdala, je razprodanih 32. Večinoma so to starejše akademijske izdaje, od novejših je razprodana 5. knjiga Letopisa, Bajčevo Besedotvorje slovenskega jezika I, M el i ko ve Planine v Julijskih Alpah in Ramovševo poročilo o biblioteki in publikacijah SAZU v letih 1938—1951. IX. Izposojevanje. Centralna biblioteka je lani izposodila na dom 2338 zvezkov, za uporabo v čitalnici pa 1.302 zvezka. Biblioteke inštitutov in sekcij izposojajo knjige same. Izreden porast izposoje je pripisati predvsem temu, da biblioteka od lanskega leta dalje pošilja svoje mesečne sezname o akcesiji večjemu številu študijskih in strokovnih knjižnic. X. Stanje prostorov in opreme. Delovni prostori biblioteke na Novem trgu 3/1 so za. uspešno delo skrajno neprimerni, tako po površini kot po notranji ureditvi. V dveh sobah dela 7 oseb, v njih pa je nameščena poleg biblioteke tudi še znanstvena pisarna. Zaradi stalnega prometa so uslužbenci pri svojem delu moteni, kar zmanjšuje njih delovno zmogljivost. Zlasti pa so še neprimerni prostori za študij v čitalnici, ki ni samostojen prostor, in čitaielji zato nimajo potrebnega miru pri svojem delu. Skladišče akademijskih publikacij na Novem trgu 4 se je že močno napolnilo in bo zadostovalo komaj še za leto dni. Prav tako je tudi oprema biblioteke neprimerna. Vse police so s knjigami napolnjene in pred nami stoji problem, kam postaviti novodošlo literaturo. XI. Personalia. V centralni biblioteki je bilo vse leto isto število uslužbencev: 2 bibliotekarja, 2 knjižničarja, 1 administrator in 1 honorarna moč. V inštitutskih bibliotekah pa opravljajo bibliotekarske posle (izposojevanje, morebitne pomožne kartoteke) inštitutski uslužbenci, 20 po številu. Od teh sta 2 knjižničarja, 3 administrativni, 4 honorarni uslužbenci, 11 pa je asistentov in laborantov. Večina teh uslužbencev opravlja bibliotekarske posle poleg svojega rednega dela, kot to zahtevajo trenutne potrebe. Personal biblioteke je bil s tekočim delom preko mere zaposlen, zlasti še proti koncu leta. Zato je bilo potrebno, da smo za čas poldrugi mesec trajajočega bolniškega dopusta enega izmed uslužbencev najeli posebno honorarno moč, da je delo moglo v redu potekati. XII. Ce primerjamo lanskoletni promet biblioteke s prejšnjimi leti, moremo videti, da je poras tel preko pričakovanja v vseh smereh. Zato postaja vprašanje novih moči. predvsem pa novih prostorov, vsak dan bolj pereče, Zlasti še, ker je evidentna stalna tendenca naraščanja prometa. Zaradi informacije naj služi kratka statistična tabela z najvažnejšimi podatki zadnjih dveh let: v letu v letu 1954 1955 Knjižna akcesija, zvezkov 6.614 8.119 Ekspedit publikacij, zvezkov 6.772 10.340 Redna zamena s štev. ustanov 513 602 Število spisov 2.222 2.751 Število računov za publikacije 433 451 Izposojenih zvezkov 892 2.338 FOTOLABORATORIJ 2 nabavo velike kamere v letu 1955 se je fotolaboratorij izpopolnil toliko, da je mogel mnogo laže in bolje izvrševati vsa dela v ateljeju in na terenu. Razen kamere je bilo nabavljenih še nekaj tehničnih pripomočkov, n. pr. svetlo-mer, razni filtri itd. Fotolaboratorij je bil zaposlen z delom ne samo v ateljeju in Ljubljani, marveč tudi na terenu. Na terenu je delal fotolaboratorij zlasti za Arheološko sekcijo, za Sekcijo za zgodovino umetnosti in za Inštitut za slovensko narodopisje, Samo v zvezi z izkopavanji v Šempetru v Savinjski dolini je bilo napravljenih preko 6DO posnetkov. Številna naročila jo bila izvršena tudi za Geološki inštitut, za ostale inštitute oziroma sekcije pa manj. - PUBLIKACIJE IN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1955 SPLOSNE izdaje Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti- Šesta knjiga 1954. (Uredil M iik d ffos.,1 V Ljubljani 1955, 247 4- (III) str. 8°. 1000 i z v. 400,— din. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Arheološki vtslnik VI/1. Ljubljana 1955. 170 Str. 8a 1000 iz v. 500.— din. Vsebino: Josip Korošec: Nekaj pripomb k Izvoru bu trn irske kulturne skupine. Anton Soure: Pripombe k R. Bratanifa Novim najdbam is Ptuja. Emtlijcm Cevc: Problem kamnitega leva Iz Kostanjevice ob Krki. Mirko Seper: Prilog datiranju starohrvatskih spomenika pleterne dekoracije. Tatjana Brzdani; Trgovina in menjalno gospodarstvo v neolitiku Jugoslavije, Josip Koročec; »Dimini« kulturna skupina. Josip Korošec: Ali so bila na Ljubljanskem barju kolišča? j4nton Smodič: Bronaste de poj s ke najdbe v Crmožišah in severovzhodni Sloveniji, Branko Marušič: Staroslovanske in neke zgodnjesrednjeveške najdbe v Istri. Stane Cabrovec: Nekaj novih staroslovenskih najdb Alojzij Sercelj; Se nekaj momentov k novim raziska vari jem na Ljubljanskem bitrju, Knjižna in druga poročila. Arheološki vestni k VI/2. Ljubljana 1355. Str. 177—3S 2 + (II) +■ 3 p ril. 1000 iz v. 750.— din. Vsebino; Srečko Brodar: Paleolitik v Vršcu in njegovi okolici? Mitja Brodar: Poskusno izkopavanje v Mokrižki jami. Draga Garoiartin: O problema!ici sekira jadranskog tipa — povodom sekire iz Sina j a na Kosme tu. Sitne Batovič: Nekoliko ilirskih antropomorfnih iigura iz sjeveme Dalmacije. Paola Korošec: Slovanska najdišča v vzhodni Furlaniji. Stantco Pahrč: Prazgodovinska seliična najdba v Zre t ah, StaSko Jesse: Novo odkriti kolišči na Ljubljanskem barju. Alojz Scrcetj: Palinološki proiil kolišča pri Kamniku pod Krimom. Miilitin. Garnšnnin; Dva nova nalaza bronzanog doba iz Južnog Pomoravlja. Tatjana Breganr: Tulasta sekira z Ljubljanskega barju. France Starš: Grob z bronastim kotličkom iz Sv. Lovrenca, France Siare; Dva nova prazgodovinska grobova z Vač, Josip Klemene: Začasno poročila o izkopavanju v Sem petni od 1952. do 1955, leta. Vinko Jordan: Drobne najdbe ii Savinjske doline. Alojzij C alta: Rimska miljnika iz Škofje vasi pri Celju. Alojzij Bolta: Nekaj pripomb k miljniku CIL III 5737. Alojzij Soita: Rimski sarkofag iz okolice Vojnika, Sfaufco Pahif: Sta roslo venski grobovi v Brezju pri Zrečab. Branko Maruitč: Staroslovanski grob v Bujah. Knjižna in druga poročila. IZDAJE RAZREDA ZA I'R IF ODOS 1 .OVNE IN MEDICINSKE VEDE Rwprave HL Ljubljana 1955 500 str. + 12 tab. + 1 pri i. 3". 1000 izv. ITUO,— din. VsebiTia: £rnest May et: Pripravljalna dela za floro Slovenije. U. Odontites Hall,, III. Euphrasia L, Jounn iladži: Odnos med scifopolipom in scifomeduzo, Jo o an I/adit, Kritične pripombe s stališča turbelarijske teorije knidarijev k nekaterim, zlasti Remanejevim izvajanjem o razvoju živalstva. Jouan Hadii: K diskusiji o novi sistematiki živalstva, ATa.r Bei er: Die jugoslawischen Arten der PlaLycieidmi [Ortho-ptera — Tettigoniidae — Decticinae). Miroslav Z ei: Doprinos k ekologiji morskega litorala fs. lat), Supralitoral, literal in zgornji infraliloral na kamniti zahod-noistrski obali- (Sodelovale; Zlata Cafuta, Milena Pat?ioi;čič, Maja Zevnik). Ivan Rakavec: O pleistocenskih bo Vidih na Slovenskem. Ivan Rakovec: O novih najdbah proboscidov na Štajerskem Van k a Koefiansfiij-Detndi in Anton Rantoti: Neoschwagerinski skladi in njih fuzuUnldna lavna pri Bohinjski Beli in Bledu. Adolf Papp: Landüchnecken aus Zihlava bei Videm (Slowenien) und Veli Opačac SW Z a dar (Dalmatian, Jugoslawien). Sreiko Brodar: Kostanjevica Ob Krki, palealitska postaja na planem. Juanfia DuJtourtik in Jože Duhovnik: Bra unit iz rudnika Ccr pri Ki¿evem v Makedoniji. Valerija Žerjav: Aktinolit i7. Košina v Makedoniji. Dela 7. Inštitut za geografijo 3- Anion JVJelifc: Kraška polja Slovenije v pleistocenu, Ljubljana 1955. 163 str, + 1 zvd. 8™. 800 izv. 650.— din, Geografski zbornik III. Ljubljana 1955. J45 + (I) str. 6 pni, 8". 800 fzv. 1500.— din. Vsebino: Ledenik na Triglavu in na Skuti. Snežni plazovi v Sloveniji v zimah 1950—1954. Danila Furlan: Snežne padavine v Sloveniji 11.—15. februarja 1952. Milan Sifrer: Dolina Tolminke in Zal asee v pleistoccnu. Anion Melik: Nekaj glacioloskih opažanj iz zgornje Doline. Vinko Sribnr: Najdištno poročilo o sondah na Lipanci. Poročila — Acta cursólo sina I. Ljubljana 1053. 176 str, 4 p ril 1050 iiv. 600,— din. Vsebina: Ji o man Sauiiik: Razvoj domače speleologije in nekatere njene aktualne naloge. France l-Zabe — France Hribar — Paue! Štefaniič; Habetkov brezen. Efion Pretner: Rodovi Oryotus L. Miller, Pretneria G, Miillcr, Astagobius Reitter in Leptidorus Schmidt (Coleóptera). Ivan Michler: Rakov rokav Planinske jame. France Hribar — France Ha.be — ño man Saimik: Podzemeljski svet Prest ran £kega in Slavinskega Ravniku. Janez Gantar: Arnešova luknja. Ivan Gdms: Morfološki problemi jame in potoka Mitoščice. France Hnbe — France Hribar: Raziskava odtočnega sifona Pivke v Pivki jami, Rom a ji Satmifc; Barvanje Lokve pod Jamskim gradom. Znaki na na t rtih kraških objektov. Prvi jugoslovanski speleološkt kongres. Postojna 21. clo 24. I, 1954. Ljubljana 1955. 125 + (1> str. 4- 3 si. 8". 600 i?.v. 600,— din. IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela 3. Serija za glasbeno umetnost 3, Lu ci j an M arija Skerjanc: Koncert za klavir in orkester. Partttura, Ljubljana 1955, 145 r (1) Str. 4". 300 izv. 1600,— din. Lip [a 4. Serija za glasbeno umetnost 4. Anion Lajouic.' Caprice, Parli-tura, Ljubljana 1054. 86 Str. 4", 300 izv. 1100,— din. Dela S. Serija za glasbeno umetnost 5. Marjan Kozina: Bela Krajina. Simfonični Scherzo, Fartitura, Ljubljana 1955. 106 str, 4". 300 izv, 1300,— din. Dela 6. Serija za glasbeno umetnost B. Lueijan Marija Kvintet za dve violini, dve violi in violončelo. Partitura. Ljubljana 1955. 78 + (I) Str, 4". 300 izv. 1200.— din. Dela 1, Serija za glasbeno umetnost 7. Lucijan Marija Skerjanc: IV. simfonija (za godalni orkester). Partitura, Ljubljana 1955. 94 4- (I) str, 4", 300 izv. 1450.— din, France Ste!Esej o arhitekturi, — Josip Plečnik: Dela. Ljubljana 1955, 131 + (III) CXCII + (XII) str. i". 1000 izv. 2400,— din. ZAMENJAVA PUBLIKACIJ Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu 1055 redno pošiljala akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam in v zameno prejela naslednje: La Bibliothèque de T Académie Slovène des sciences et des arts entretenait dans l'année 1955 un service régulier d'échange de publications avec les Institutions ci-d es sous mentionnées; elle en a reiu en échange: JUGOSLAVIJA — YOUGOSLAVIE Reofrai Arheološki institut ŠrpsJtc a h Ad cm i je nauka Starina r, Nova serija, knjiga III—IV, 1955, Posebna izd nuja, knjiga 236. Astronomska «psirvaiorija Srpske akademije nauka Bulleiifi de rObservatoire Astronomique XIX'l—a, Društvo malem a t i far a i fizičara N lïS fiieoffraiski institut Srpske akademije nauka Zborni k radona, knj. XXXIX, XL. Posebna izdan ja, kuj. 236, 242. Geološki institut Srpske akademije nauka Zbornik radova, knj. VII. Institut t-k nI o siju i b log eo graf i ju S r pike akademije nauka Miité, V". — Popoufč, M,: Bukove i smrčeve šume Kopaonika. JankpviČ, !W. — Miiič, V..' Sumike fitocenoze Fruške gore. Matvejev, S,; Promené u sastavu ptliijeg sveta Kopaonika u toku pedeset godi na, Mutvejev, SRclict and Relicty in Biology. Jovanovič-Dunjič, R O fitocenozi d j i po vi ne u istočnoj Srbiji. Mtëié, V-.: Prilog prouiavanju strukture i sezonske dinamike bukovih fitocenoza Kopaonika, Gigov. A. & fiîfcolid, V.r Rezultati analize polena na tresa-vama planine Ostrozuba. Fjiipoi'ii, D.. Ispitivanja živog sveta tokučih voda Srbije, Gajič, M,- Prilog poznavanju hrastovo-grabovih šum s Suma-dije, Cfajič, M' Sumskc i livadske fitocenoze K osma j a. AliSič, V.' Princip i metode u istraživanju sistema tike bukve u Jugoslaviji. Institut za fiziologi ju razvita, genetiku i sclckciju Zbornik radova, knj. 3. Institut ts nuklearne ntmkc — »Boris Kidriču Bulletin of tile iTiitiiute Of Nuclear Sciences »Boris /iitirido: V, Ustanove, s itateritflj smo VbdosI avili ïamens V JetU tSi5, go umafene î tveidico. Les institutions avec lesquelles ne us sommes entrés en relations d'éeUan-ges en 1W5 sont Tnirquées ppr un asté>*1sque. Institut za zaštitu bilja Zaštita bilja 1954—195526—29. Istorisko društvo K. R. Srbije IstoTis ki fllasrtifc 1934/3. Matematiifet institut Srnske akademije natika Zbornik rad ova XLII, XL11I. Publications de l'Institut mathématique VII. OodiÍTijoí; tiafeff neba za god. 1955. 1 zi'eštaj ° radu u 1954 i plan rada za 1955. Praniio Matematiékog instituía. Muzej grada Beograda GoíJiánjüíí t Narodni muzej Pečko-dečansfea ifconoptsna ífcoio XIV—XIX reka. Antika u JVarodnom muzeju u Beogradu. 1'rirodnjatki muzej srpske lemije Redakcija »Xas jezik» Sa vezna uprava hidrometeorološke službe I-'NRJ FenološJci godišnjak 1951. Su,vezni institut za zaštitu spomenika kulture Zbornik zaštite spomeniku kulture II, III, IV—V, Korizervatorski ratiez t no. crkvi sv. Sofije u Ohridu. Gara Sani ji. M, & O.: Priručnik za arheološka iskopavanja. Seminar za i&toriju jugoslovanske književnosti Priloži za književnost, jezik, is toriju i folíelo r XII'2—3; XIII/1—2; XVI/1; XVIM—1\ XIX/1—2; XX/1—4; XXI/1—2. Srpska akademija nauka Deroko, A.: Monumental na i dekorativna arhitektura u sred-njevekovnoj Srbiji. Glasnik Srpske akademije nauka VI/1—2. Glas Srpske akademije nauka CCVII, CCXIV, CCXV, CCXVI. B lil leí in de l'Académie Serbe des Sciences, Nouvelle série XI/3, XIII/ WeS jezik, nova serija VI/l—10 Zbornik TOdwa XXXVIII, XXXIX, XL, XLI, XL1I, XI.ni, Xl.IV, XI,V. Posebna izdanja CLXXXVI, CCXXVII, CCXXVIII, CCXXIX, CCXXX, CCXXXI, CCXXXII, CCX XXIII, CCXXXIV. CCXXXV, CCXXXVI, CCXXXVII, CCXXXVIII, CCXXXIX, CCXL, CCXLI, CCXLII. Srpsici etnografski îbornifc LXVIII, Godišnjak na šeg neba za sod. 1955. Pubiicattons de l'institut MaÉhëmutiiïite VII. Klasični naïiini spisi VI, VII. Bulletin de t'Obseruatotre Astronomique (te Beograd XIX,'1—3, S tarin ar, nova serija III—IV. K. Razmatrùnja o etíologiji i patogenezi ende-mline str ume. NeSič, Dj. & Markovič A.: Očne bolesti. • Srpsko he miško društvo Clasnifc ttemiskag društ™ 19 8—10; 20/1—7, Srpsko lekarsko društva Srpski arhit? Za celokupno lefcnrstfO LXXXII9—12; LXXXII1/1—S. Dijasnostičko-terapiski lekarsfci priruČTHk. Tehnička velika škola. Gradič vinski fakultet Universitctska biblioteka »Svotozar M ar kovic« Zbornik JMašiuskos ¡fakulteto 1953—1954, Zbornik radova Poljoprivrednog fakulteto 11/2; III/l. Anali Pravnog fakulteta 1174; IlI/l—S. Acta ireterijiaria I V/4] V/l—3. Petrcuii, Z.: Eksperimentalna istraži vanja o speci f itn osti domačina, lokali zacij i i uticaju nekih fizičkih faktom na razvite trichomonadida. Palic, D.: Vaskuiarlzacija vimena ovce, Bofinoind-Saijinski, T.; Enterotoksemija ovaca u NR Makedoniji. Magazinovič, V.; Kvantitativno odredjivanje triptofana u krvnom serumu tuberkuloznih i zdravih goveda. SfamatotJič, s..- Prilog poznavanju f pri meni odredjivanja protrombinskog vremena kod goveda kao metoda za is piti-vanje funkcionalnog stanja jetre. Vojni muzej JNA Vesmk 1 (1954), 2 (1955). Zavod zs geološka i geofizička istraži vanja NRS Zavod za zašli tu pri rod e i na učno proučavanje pri rod ni h retkosli NftS Za&tita. "prirade 30, B r e ž i e e Posavski muzej Celje Družba sv. Mohorja Mihclčičj A.: 30 prchidijev. Lukmait, F. K,: Oče naš — Zdrava Marija — Verujem za mešani zbor, Tome, M--' Tretja slovenska (»dijaška*) maša za mešani zbor. C e t i n j e Isloriški institut Crnc eore Nsufno društvo Medicinski zbornik 4. findoTiič, J.: D urad TI Brankovifi »despot II trika*. Uosotfii. M.: Lovcen i njegova podgorina. Milojeuič, B.: Doline Tare, Pive i Morate. Dubrovnik Državni arhiv Hislorijski institut Jugoslavinske akademije znanosti i umjetnosti Afio.it r/i, n. Nauina biblioteka Mest ti i muzej Tro&t, J.: Idrija, naše najstarejše rudarsko mesto Vodniki Tehniškega muzeja m, Mestna knjižnic:) Zgodovin «h o društvo K o t o r * Pomorski muzej Godtittjok ir, m, Ljubljana Arheološki seminar Univerze Aranciielovič-Garaš črnin, t>.: Starfevafka kultura, * Društvo slovenskih skladateljev Kopore, S.: Tri pesmi za glas in klavir. Ciglič, Z.: Malo skladbe za klavir. Preflirt, S.: Rondo za klavir, Skerjanc, L. M.: 12 preludijev za klavir. Sli'ic, P.: Sonata za flavto in klavir. Lipotšek. M.: Sonata za klavir. Elektrotehniški ve&inik Elektrotehniški lastnik XXII.'9—12; XXIII/1—8 Etnografski muzej Slouensfel etnograf VIII. * Fizikalni institut »Jožef Šteta ti« Reporfs I, 11. Geografsko društvo G eop rajnki res tTti fe XXV, XXVI, * Geološki zavod LR Slovenije Geologija 2. Razprave in poročila, * Hidrometeorološka služba LR Slovenije Pefcndno agrometeoToloiko poročilo I/jnnlj 3, julij—oktober 1—3. m Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo StTokOUTHt in znanstvena dela inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo S. Wraber, M.; O gozdnogospodarskem in kulturnoznanstvenem pomenu pragozdnih rezervatov. * Mestni muzej Sumi, N.: Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, M al. J.: Vodnik po ljubljanskem Mestnem muzeju. Narodni muzej /Irheoloiki (cataJopi Slovenije 1. PrirodosJovno društvo Proteus XVII/4-—10; XVIII'1—5. Biološki «estnifc III. Slavenska Matica GiasniJc Slovenske Matice 1/2—6. Rousseau, J.: Izpovedi I. Saltikov-Sčedrin, M, J.; Zgodovina mesta Glupova, Kos, M.: Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja. Shakespeare, W.: Rihnrd 111-UprAva »Planinskega vestni ta« Planinski Vis (rufe LV/2—12; L VI/1. Levstek, I. <£ Hočevar, R. & Kilar, lt.: V naših stenah. Zavod i a statistiko in evidenco Mesečni statistični pregled LR Slovenije III 12 a; I V/l—12. Prikazi in itudije I/l—7, Rinem.aCoi;raiij(i i radiodifuzija u 1953 godini. Sport ske organizacije u FW H J u 1953 podini. Rezuttatt popisa lokalne industrije in obrti i. 1951. Krmslcn bilanca t? LRS. Pridelek grozdja in vina v let« J953. Rezultati anfeeie o iivljenju kmeiow od I. 6. 1952—31. 5. 1953. Povr Sine zemtjiifeih kategorij, rasti ins fei h skupin in poseufeou v letu 1954. Izkoriščanje gozdov in anketa o potroSnji lesa v LRS 1951. Letni pregled prometa 1953. Letni pregled trgovine, gostinstva t« turizma 1953. PourStna in prebivalstvo LRS po okrajih in občinah. Pouriina LRS po mestih, okrajih in občinah, stanje dne S. aprila 1954. Letni pregled o zaposlenem osebju 1952. Prebivalstvo LRS po proizvodnih panogah. Kmetijstvo LRS v luči statistike. Obrt LRS i? luči statistike. Slušatelji fakultet, akademij in uüijih ioi v poletnem semestru 1953—54. Zgodovinsko društvo Zpodouinski časopis VIII/1—t. Znanstveni bilten Buliefin Seienti/ique 1/4; II/l—3. Maribor Pokrajinski muzej Germania. Anzeiger der Römisch-germanischen Kommission des Deutschen Archäologischen Instituts. Jahrgang 26/1—4; 27/1—2. 31, Bericht der Romisch-permarciscfien Kommission I. Schfflid, W- Die Ring welle des Bachern gebiete s I. Časopis za zpoddwino in narodopisje XXIX/1—4, Novi Sad Matica Srpska Lstopis Matice Srpske. God. 131 — knjiga 175, sv. 1—0; god, 131 — knjiga 376, sv. 1—5. Zfiomiie Matice Srpske, Serija pri rodnih nauka 6, 7, 8- Zbornik Matice Srpske. Serija društvenih nauku 6, 7, 8- Senoo, A..' Čuvaj se senjske ruke, Jakiič, D,; pripovetke. Ignjatovič, J.: Vcčita mladoženja. Andrič, I.: Proklcta avlija. Veselinouid, J.: Hajduk Stanko. Vojuodtna 1944—1954. Kolendar 1955. Stirijart, M.: Nemačko-srpskohrvatski rečtiik. Burijan, M.: Srpskohrvutsko-nemački reCnik. Mikšič, R.: Prilog poznavanju scfirabaeidskc faUiie Sferna. Marčetii, M,.* 7-uštita lekovitog bilja u okrilju životnc za- jednice. Atouackouid, lf.: Bil jnogeo graf ska analiza pctrovaradinskih potopljenih livada. Slaimic, Z.: Florogeneza nižinskih šuma Vojvodine. B u kuro», B.: Geografski položaj i teritorij alni razvita k ba- nntskib gTadova. ¡Vfilojevii, B..' Okolina Vendovea. y. & ZivkovU, B..- Ulica j krili j uma na stabilnost agregata, propustljlvost za vodu i vodni kapacitet potiske smonice u Coki, Nejgehauer, V.; Prilog poznavanju geneze slatina u Vojvodini. Ignjatevič, J.: Cudan svet. Petrovič, V.: Sabrana dola II, III, iiatiii, J.: Ko vi pokuša ji modernizovanja lamarkizma, Auafeumotjič, V.: O egzistenciji rešen j a granienog zadatka nelinearne diferencijalne jednačine drugog reda. MifcSič, R.; Je dan nov kromatski varijete phytodecta (spar- tophila} fornicatus Briigg. BoSkovič, M,; Rezultati i spili vanj a osetljivosti nekih naSih i stranih sorti pasulja prema bacterium phaseoll F. F. Smith. Miiojcfii, B„- O podeli zemljine površine na geografske oblasti. Jouanorrič, M.: Prilog poznavanju biologije ose listarice (Neurotoma nemoralis L.) u Vojvodini i njeno suzbijanje. Todor, M.: Alibunarsko-vršacka ravan. Popovič, i.:, Is tori j a srpskohrvatskog jezika. Uprmoi', P.: Bačka zapevka. Drenouac, Nt: Jevandjelje po meni. Kotič, P,: Pripovetke. — Jazavac pred sudom Uptttstva za proučevanje vejvadjanskih naselja. VojvotSjanski muzej Rad Vojvodjanskih muzeja 3. O s i j e k Muzej Slavonije Osječki zbornik IV. Paslojna * Notranjski innwj Ptuj Mestni muzej I* u 1 a Arheološki muzej litre Kovin j Institut za biologijn mora Sarajevo Biološki institut Buturovič, A,: UbET einige Hyloniscus-Arten Bosniens und • der Herzegowina (Isopoda terrestria). Fragmenta Balcanica 1/14. Actc Afitsei Macedoniri scientiarum uaturalii/m 1/11. * Geografsko društvo III. kongres geografa Jugoslavije 14.—23. IX. 195J. Institut za naučna šumarska istraživanja 1NH DIH > Institut za prouča vanje folklora Istorisko društvo NE Bosne i Hercegovine Godiinjafc VI. Naurno društvo NR Bosne i Hercegovini1 iiutioui I. Odjelenje medicinskih nauka. Hadovi 11. Odjelenje iatorixko-filolo$kih nauka I. Djela I- Odjelenje istorisko-filoloikih nauka 1. Djela 11- Odjelenje i$toriik,o-filolo&kih nauka 2. Djela III. Odjelenje iitnriska-fil.olaik.ih nauka 3. Djela i V. Odjelenje privre rftio- tehničnih nauk s I. Djela V, Odjelenje istorisfco-/ilotokih nauka 4, Orientalni institut Zematjski muzej Glasviifc Zemaljakog muzeja u Sarajevu. Arheologija. Nova serija X. Glasil i k Zi-maljsfcotj muzeja u Sarajeua, l stori ja i etnogra-fija. Kova serija X. Srediijcvefeovni nadgrobni spomenici fiosne > Hercegovine VI- Zemaljski zavod za zaštiiu spomenika kulture i pri rodnih rije t kosti NR BiH ffaSe starine II. S U o p j o Arheološki muzej Filozofski fakultet GodiSen zbornik 7. Folkloren institut • Geološki zavod Trudoui. Sv. 1, 2, 3, i. Institut za geoet-alija na Univerzitetot Institut za. matematika na Univerzitetot Gotiiien zbornik. Prirodno-matematički oddel 7. Posebni izdani ja. Prirodi 10-matematički oddel 4, 5, 6, Riifeit na DruStvoto na matematičarite i fizičetrite od ¡VRM V. Institut za šumarski eksperimentalni Ispitnvanja na NKM Muiejsko-konzcrvatorsko društvo na NE Makedonija Vesni k. God. 111/1—2. Glasnik 1/1—9 Naučen institut za nacionalna istorija na makedonskiot narod Tnrsfei dokumenti za mak estonska l a is torija Hi. JS09—IS 17 P rlrodo naučen muzej Fragmenta Balcanica L/7—IG. Acta Musei Macedoniei tcientiarum naluralium 11/2—15: III, 1 —2. Seminarot na makedonski jaz i k i literatura na Univerz i tetot Makedonski jazi k V/l—2. Liter a turen zbor 1/3—i; Il/L Stari tekst o «i I. Seminar o I za istorija na Univerzitetot Seniinarot za jugoslavenska kniževnost na Univerzi teto t * Zavod za ribarst v o na Nit Makedonija Izdanija 1/1—6, Zem jodelsko-Sumar^kb fakultet na Univeriitetol Godiien 3 borni le. Sumarstvo V, Godičen zbornik. Zemjodelstvo V, VI—VII. Split Arheološki muzej Vjesnik za arheologija i istorij« dalmatinska LIV. Etnografski muzej Kolndroind, A.; Nekoliko isprava o mirazu fz KašleL-Gomilice. Koiudforič, A.: Ženske varoške nošnje u severno] i s redno j Dalmaciji. Galerija umjetnina Prijatelj, K. & Berič, D.: Novi priloži o umjetninama Splitske galerije. Gratiska biblioteka Institut za tmeaniigrafiju i rib a rs Ivo Acia Adriatica V/10; VI/2; V11/2—4-BiljeSke 10, 11. Izvješča — Reports IV/4C, Muzej Krada Splita izdanje Muzeja grada Splita 5. Muzej hrvatskih starina u Splitu Starohi-uatska prasrjeia. ArheoioSko-histortjski Časopis. Nore serija 1/3—4; TI/1-—2; III/3. £ ko f J a L d k a • Muzejsko društvo Lof ki razgledi I, II. Z a d a r Arheološki muzej Državni arhiv MisCellanea II—IV. Etnografski muzej Zagreb Arheološki muzej Vinski, Z. & V in ski- Ga spar i rci, K.: Gradiite u Mrsunjskom lugu. Arheološki zavod Bo Samčki zavod Frirodoslovnog fakulteta Društvo matematiiara i fizirara Glasnik Tnalemiitiiko-fizifki i aitremoroski. Serija II-IX/2—4; X/1—2. Društvo muzejsko-konzervatorskih radnika NI* 11 Vi jest i Druituc muzejsk o- konzerva to rsfetfi radnika NRH Ill/B; IV/l—S. Društvo za unapred ji vanje i sirenje nauke Državni arhiv Geotizicki zavod Mefeoroloifct izvjiitaj, God. 1949, 1950, 1951, 1952, 1953, 1954. i2vjeiče o potresima. God. 1953, 1954 Geografsko društvo Hrvatske Geografski glasnik. God. 1949—50/11—12; 1952—53/14^15. * Historijski institut Jugaslavenske akademije Zbornik I. Orientalia clmstiana periodica XX/1—4. Spomenik Srpske kraljevske akademije L V/47 ; LVI'48, .S farmar Srpskop arlieoloïkop dr uit v a X/3—4; XII/1—i, Slarinar, Organ Srpskog arheološkog društva. Novog reda godina I. Starinar, Organ Arheološkog druitra u Beogradu, III. serij*. Knj. 2. Vjesnik za arheologi;« i liistoriju dalma tins len. God XLIV, XLV, XLVI, XLVII—XLVIII, XLIX, L, U. Hrvatsko prirodoslovtiû društvo Jugoslavenska akademija znanosti i umjctnostl .Rječnik hrratskoga tli srpskoga jezika. Svezak 60, 61, f!2. Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena 38, fiad Jujjosiauenske akademije ïtianosii i umjetnosii. Knj- 300. 301, 303, 304. Gradja za po w i jest književnosti Hrvatske. Knj. 25, Bulietin international de ¡'Académie Yougoslaue des Sciences et des Seaiij; Arts. Nouvelle Série. Livre 12. Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti t um je (nosit. Knj 54, 55, 50, 57, 5fl, 59. Predajanja održana « Jnpojilavenskoj akademiji XIII, XIV. Izvještaj o radu Juposlacenske akademije znanosti i umjet-nosfi za 1954 godinu. Starine. Knj. 45. Pnrodosioimc istraživanja, Knj. 26. Raspraue odjela za matematičke, fizičke i tehničke nauke. Sv. 1/5. Barac, A.: Hrvatska književnost od Preporoda do stvaranja Jugoslavije. 1. Književnost ilirizma. Noviji pisci hruaiski. Khj. U. Hrualsfcn bibiiofira/ija. Niz C, knjiga 2 Muzej grada Zagreba Fovijesno društvo Hrvatske Historijski zbornik VII/1—4. S pc ieuloška sekcija i*1aninarskog društva »Železničar« Speleoiop. Časopis za speleolopijti TI/3—4; III/i—2. Staro si a venski institut Stovo IV—V. Riidoui Starosiauenskop instituta, knj, 2 5u marš k i institut Zavod za geološka istražlvanja EVROPA — EUROPE Aarau (Suisse) Aargauische Natur forschende Gesellschaft A a r h u s (Danemark) Statsbibliotcket Kt/ML, jirbog for Jysk ¿rkaelogisk Selskab 1354. Aberdeen (Grande-Brcta^ne) University Library Aberystwyth (Grande-Bretagne) * The National Library oE Wales Bibliothecn Celüca 3rä Series. I. The JVatfonaJ Library of Wales Journal IX/1, Anntitti Report 1953—1954, 1954—1955. Amersfoort (Pay*-Bas) Rijki dienst voor hcl Ouö held kundig Bodemon der zock Berichten ran de Rijfesdienst voor het Oudheidfcundifl Bode-moriderioefc- in Nederland V. Knnsl en jehoonheid uit de uroepe middeleetnuen 1. Amsterdam (Fays-Bas): * A f deling Cult, en Pliys. Anthropologie van het Kon, Instiluut voor de Tropen Van Bork, A.: The Nederlands and Belgium. An Anthropological Review for 1352—1954, ArchawiOKiBCh-historisch Instiluut der llniversiteit Haspels, C-; A Fragmentary Onos in the Allard Pierson Museum. Konlnklljke Neder lands« Akademie van Wo tens chap pen Verhcndelingen tier if on. Nederl. Akademie van We ten-schappen, AfdeUmp ifatuurkunde, E^r.ste iîeeks XXJ/i—2. Verhandeiingen der Kon. Nederl. Akademie van Weten-sehappen, AfdeUng Nnriiurkunde, Tiveede Reeks 1/2, 3, 4. Verïinjtdelingen der Kon. Necierï. Akademie van W>(en-fchappeii, Aide ling Lei (erkunde. Ni eu tue Reeks LXI/2, LXII/1, 2, 3. Jaarboefc der Koninklijke Weder lands che Akademie ran We-ienschappe™ 19E3—1954, 1954—1955, Nedpriandseile Êntomoloffisehe Vereenisins En tum o logis cite Berichten, Deel 15/13—24, * Nederl and s Genoolschan voor Anthropologie Juritüky, A.: Prehistoric Mail as an Artist. A q u i 1 e i a lllalie) Assoc iazione Nazi una le per Aquileia Aquileia nostra XXVI. Athènes (Grèce) Akademia Athen on Praktika tes Akademics Athenon 2B, £9, American School of Classical Studies He sperm. Journal of the American School of Classical Studies at Athens XXJIL'4, XXIV/1—3. * British School of Archaeology at Athens The Annual of the British Schoo! at Athens XLVII1, XLIX. Annual Report of the Mafiaffinp Committee for the Session 1953—1954. * Deutsches Archaeulogi&ches Institut Leo le Française d'Athènes * Société Archéologique d'Athènes Profctikn tes en Athenais Arhaiologikes Etaireias 1045—194-7, 1343, 1949, 1950, 1951, 1952. Arhaiologifce Efemeris 1948—1949, 1950—1051, 1952. 1953—1954. Bad Godesberg bei Bonn (Allemagne) Deutsehe Forschungsgemeinschaft Bericht der Deutschen Forschungsgemeinschaft lib er ihre Tätigkeit Dom 3. April 1954 bis Ji. März 1955. Gnomon, Kritische Zeitschrift für die gesamte klassische Ali ert ums tuissenscha./t 26/7—8; 27/1 ■—6. Beihefte zum Archiv für Kulturgeschichte 3-Vöge, W.: Jörg Syrlin der Altere und seine Bildwerke, Bange, £.: Die deutschen BronzestatucUen des 16 Jahrhunderts, Vas m er, M..1 Russisches-elvmologisches Wörterbuch 11/10—-IS : 111/19. Bad Hornburg (Allemagne) Staatliches Saalburgmus cum Sani burs Jo Ii r buch XIV. Barcelona (Espagne) Association de Químicos Afinidad XXXI 141—142, 143—144; XXXII 145—146, 147—14«, 149—150, 151—152. Catalogo del libro español de química (1920—1955). Mu sert Arqueológico Ampurias, Revisto de arqueología, prehistoria y etnología XIV, XV—XVI. il i s 11 (Suisse) Geograph ¡se h-ethnologische Gesellschaft Korrespondenzblatt der Geographisch-ethnoíogischen Gesellschaft Basel IV/1—2. Historische und ant i o m irise lie Gesellschaft Basier Zeitschrift für Geschichte und Altertumskunde 53 Institut für Ur- und Frühgeschichte der Schweiz Ur-Schweiz XVIII/4; XIX/1—3. Naturforschende Gesellschaft Verhandlungen der Jtfaturforschenden G ese lisch aft in Basel. Band 65/1—2. Bell ort (France) Société Belforlaine d'Émulation Bulletin de la Société ß elf ort aine d'Émulation 59. Berken (Norvège) U n i vc rsitel sb ib L iote ket Arbok, ffisforisfe-anttkrarisk Rekke 1952. Arsmelding 1952—1953, Geophysieal Research in Norway 1953—51-4. Berlin (Allemagne) Deutsche Akademie der Wissenschaften Veröffentlichungen der Kommission für Volkskunde. Band 1, 2, 3t 5. Deutsches Jahrbuch für Volkskunde 1/1—2. Schriften tier .Sektion für Vor- und Frühgeschichte. Band 4, Abhandlungen der Deutsehen Akademip der Wissenschaften zu Berlin, Klasse für Sprachen, Literatur u. Kunst. 1950 1—4; 1951/1; 1952/1—2, 4—IG; 1953/2—6; 1954/1—2. Abhandlungen der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Klasse für Gesellschaftswissenschaften 1950,1—Z\ 1952/1—2; 1953/1. Abhandlungen der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Klasse für medizinische Wissenschaften Í953/1—3; 1955/1. Abhandlungen der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu. Beriin. Klasse für technische Wissenschaften 1952/1; 1953/1—3. Abhandlungen der Deutsehen ¿1k a demie der Wissenschaften zu Berlin. Klasse für Mathematik und allgemeine Naturwissenschaften 1949/1; 1950,2—6; 1951/1—3; 1952/1—2; 1953 1—2: 1954/1—3. Abhandlungen der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Kinase für Chemie, Geologie und Biolopie 1955 1 Abhandlungen der .Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Philosophisch-historische Kiasa« 1949/1—2. Sitzungsberichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Klasse für landwirtschaftliche Wissensehaften 1950/1—2, Sitzungsberichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften su Berlin. Klasse für technische Wissenschaften 1953/1; 1954/1. Sitzung3berichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Klasse für Mathematik und allgemeine IVaturyjis, senachaften 1949 5—6; 1950/1; 1951/1; 1952/1—5, 19531^6, 1954/1—S. ■Sitzungsberichte der Derschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Klasse für Mathematik, Physifc und Technik 1955/1—2. Sitzungsberichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Kiasse für medizinische Wissenschaften 1950/1—4; 1951/1—3; 1952/1—2; 1954/1. Sitzungsberichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Klasse für Gesellschaftswissenschaften 1950 l—2; 19511—2; 1052/1—3: 1953/1—2; 19Ö4/1—3. Sitzungsberichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Klasse für Sprachen, Literatur und Kunst 1950/1; 1951/1—2; 1952 1—4; 1953/1—2; 1954/1—3. Sitzungsberichte der Deutschen .Akademie der Wissenschaften Zu Berlin. Klasse für Philosophie, Geschichte, Staats-, Rechtsund Wirtschaftswissenschaften 1955/1—3, * Inst Hut für deutsche Volkskunde der Deutschen Akademie der Wissenschaften VcroffentlichUTigeTi des Instituts für deutsche Volkskunde, Band C, Institut für Ur- und Frühgeschichte der Humboldt-Universität Ethnopraphisch-archäolopische Forschungen 1, 2, 3/1. Institut iür Vor- lind Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften * Universitätsbibliothek Wissenschaftliche Zeltschrift der Humboldt-Untuersiidi zu Berlin. Gesellschafts- und Sprachwissenschaftliche Reihe 1/1; II/I—i; III/l— 5; IV/1—2. Wissenschaftliche Zeitschrift der Humboldt-Universität zu. Berlin, Wu thematisch-natu rwi ssenschaf fliehe Reifte 1/1; U/1— 5; II 1/1—6; IV/I—3. Auswahlliste aus den Neuerwerbungen der Universttäis-BibEtothek B er Ein 1—10. GeSamtinhaltsnerzeicFinis der Wissenschaftlichen Zeitschriften der Universitäten und Hochschulen der Deutschen demokratischen Republik 1952/53. Wissenschaftliche Veröffentlichunsen aus dem Institut für Strahlenforschunp der Humboldt-Universität zu Berlin 1926— —1954. Gern {Suisse) " Allgemeine geschieh tforsehentJe Gesellschaft * Horn ist lies historisches Museum Jahrbuch des Bernischen historischen Museutns XXXII. — XXXIII. Jahrgang. Natur forschen de Gesellschaft Mitteilungen der Natur fors chenden Geseûîcha/t in Bern. Neue Folge. Band 11T 12- Jahresbericht der Geographischen Gesellschaft i?on Bern XLII. Verhandlungen der Schweizerischen Naturforschenden Gesellschaft 134, Schweizerische entomo logische Gesellschaft Mitteilungen der Schweizerischen en,tomoLog¡sehen Gesellschaft XVII/2—4: XVII1/1—3, Beiheft. Besançon (France) * Institut de Géographie Annales Littéraires de r Université de Besançon. 2ime Série. Géographie 1/3. Université de Besançon Annales Scientifiques de l'Université de Besançon. Serie, Géologie 9/1. Annaies Scientifiques de l'Université de Besançon. me Serie, Botanique 1934/1, 2, 3. Annotes Scientifiques de l'Université tic Besançon. 2ême Serie, zoologie et physiology 1954/1, 2. Annales Scientifiques de l'Université d^ Besançon. Climatologie 1X09 Annales Littéraire s de l'Université de Besançon. 2^me Série, Archéologie 1/1. Birmingham (Grande-Bretagne) Birmingham & Midi and Institute Blindem (Norvège) Norwegian Geographie al Society JVorsk Geojjrafisk Tidsskrift xrV/7—8. Dct Norske Meteoroloiriske Institutt Météorologiste annaler 3/1—2, 13—16; 4/1. Geo/ysiske Puthlikasjoner XIX/7, 3, 4, 5. Bologna (Italie) Islituto di archeolosia delf'Universiià Bonn (Allemagne) Geographisches Institut der Universität Cotloqitium Geographicum 4. Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Rheinische Vierteljahrs b£ä lier 19/1—4, , Natu rhîstorisc her Verein der Rheinlande und Westfalens Deefteniana. Verhandlungen des Naturhi sturischen Vereins der Rheinlands und Westfalens, Geolog. Abt 102 A und B. Verein ven Altertumsfreudvn im Rheinlands Bonner Jahrbücher des Rheinischen Landesmuaeiims in Botih ttnd des Vereins von Altertums/reud^n im Rheinlands 154, Bordighera (Italic) Isliluto Internationale di S lud i Li g uri Rul ls ta cfi St udi Liguri XX/3; XX1/1—2. Ri visi ff ingauna e intemelia, Nuova Serie IX 3—i; X/l. Bratislava (It ¿publique tschccosloraquc) ' Geoloeicki üstav D. Stüra Geologie fcč prdee 34, 35, 36, 37, 30. 39 Geologicky sbornik VI/1—2. Kniiniea Slo venske j univerz it y Slovenska kniha 111/61—12; V/41—47, 46—59, 60—72, 73—79, 80—84, 85—m, 87—100. Bibliografickij katalog CSR. Slovenske knihy VI/1—S. Riblioxircficfcij katalog C SR. Cldnky v siovensköch fasopisuch 1/1—4, 6—Ö, Slovenska literatura II/1—3. ßraitslauske lefcdrske listy XXXIV/1—Ä. Kotvan, J.: Katalog prvotlaüi Uni verz itnej knižnicc v Bratislavi I, II. Ädttsfcy, J.; Slovenske mickiewieziäna, * Slovenski a kad i mi a vied. Üs tre dna kniiniea Geograficky časopis VI/1—2, Laziätii«, E.: Orava. Bremen (Allcmagnc) * Mose um für Natur-, Völker- nnd Handelskunde Veröffentlichungen aus dem Über seerouiewm Bremen. Reihe A, 2/3—5. Brno (Republiaue Tsebecoslovaque) Areheologieky ustav Ceskoslovenske akademie ved. Dekanat Fi los of icke Fakulty Masarykovy Universitär V Brn6 Sborni k Pracf Filoüofiifc^ Fakulty Brn&nske U-niuerstin 1/1—2. Rüdy ja2ykov£dn£ (A) L Sbornik P rad Filoso/ickt1 Fakulty Brninske Uninersity IH/3. Rudy jazykov6d:i6 (A) 2. Storni k Praci FUosoficfeč Fakulty Brnčnjfei UniueraitK III/4. Rady literärn£vedn£ (D) 1. Faculte des Science i de rUniversite Masaryk Scripta medica XXIV, XXV, XXVI/1—&, XX VII/1—9. XXVII1/1—5. Präce Morauskoslezsfce Akademie Ufid prirodnicit XXV. Spisy vyddva-ne Pri rodovi decken fckuttou Masarykouy University 350, 351, 352, 353, 355, 356, 357, 358, S borni k Vysoke ikoly zemšdelske a tesnicke fakulty v Brni Rada A — Spisy fakulty agronomiekč a zootechnicke 1953/1—1. 1954/1—4. Sbornik Vysoke ikoijy zemčdčlske o lesnt cke fakulty v Brni Rada C — Spisy fakulty lesnickč 1953/1—i, 1954/1—2. Moravske museum. Oddčleni pro diluvium Moravski Nârodni Museum Casopis Morauskefio zems kého musea XXX1V/2, XXXV/2, XXXVI/2, XXXVII, XXXVIH, XXXIX-Valaisko 1/3—4; II 1-4; 111/1—4. Kunz, L.: Ceska ethnografie a folkloristika v lelech 1945—1952. Bruxelles (Belgique) Association des Conservateurs d'Archives, de Bibliothèques et de Musées de Belgique Archives. Bibliothèques et Musée s de Belgique XXV. 2; XXV1/1, Institut Royal des Sciences naturelles de Belgique Bulletin d'institut royal des Sciences naturelles de Belgique XXX/1—37. KomnkiijUe Vlaamsc Academie Verhandeiingen van de Koninkiijke Vlaamse Academie voot Wetenschappen, Letteren en Sefione Künsten non België, Klasse der Wetenschappen 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50. Verhan&elingen ran de Koninkttjke Vlaamse Academie voor Wetenschappen, Letteren en Schone Künsten van Belgie, Klasse der Letteren 10, 20, 21. Mededeli-ngen van de Konin fclijke Vlaamse Academie uuor Wetenschappen, Letteren en Schone Künsten van België. Klasse der Wetenschappen XVI/1, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16; XVII/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7. MededClingen van de Koninfcltjfce Vlaamse Academie voor Wetenschappen, Letter en en Sclione Künsten ran Beigië. Klasse der Schone Künsten XV1/3, 4; XVI1/1. Mededelingen van de Konin k Iijke Vlaamse Académie tioor Wetenschappen, Letteren en Schone Künsten uan België, Klasse der Letteren XVI/4; XVII/1 j 2-Jaarboek 16. Augerius Gislenus Busbcquius, 1522—1591. Laboratoire de Physique Nucléaire Hirschberg, D. : Dosage de radioéléments par la distribution des intervalles entre désintégrations. Efficacité des estimations. Hirscfiberp, Ü.: Dosage de radioéléments par la distribution des intervalles entre désintégrations. Application au RdTh, ftieiiletnans, G,.* Contribution à l'étude du développement et de la corrosion dans les cmulsions nucléaires. Janssens, P.: & René, M,; Recherche d'une relation sémi-empirique parcours-énergie pour les milieux composés. Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire Bulletin des Musées Royana d'.4rt et d'Histoire. Quatrième Série 25, 26. Secrétariat de la Revue »La Nouvelle Clic* La Nouvelle Clio VI/7—10. Service des Fouilles Arehaeolûâia Bclgica 20, 21, 22, 23, 24, 25. Société belge de Géologie, de Paléontologie et d'Hydrologie BnUetin de la Société Belge de Géologie, de Paléontologie et d'Hydrologie LXIII/3; LXIV/1—2. * Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société II o v a le zoologique de Belgique Annales de la Société Royale 2oologique de Belgique LXXXI V/l, II; LXXXV. Bucuresti (Roumanie) * Biblioteca A ca de ni i ci Rr pub lici i Populare Rom i ne Studii, Reuistä de istoTie 6/1—3. Studii si cercetâri de chimie XII/1—2. Studii ai cercetâri de endOcTÍnolopie V/3—4. studii si cercetäri de energeticä IV, V/l—2. Studil si cercetâri de fizicä V/3—VI/1—2. Studii si cercetâri de fiziologie si neurologie V/3—1" VI/1—2. Studii si cercetâri de inframier o biologie, microbiologie si pa~ razitologie V/3—4; VI/1—2. Studii si cercetâri de isto rie veche V/l—1; VL'l—2. Studii si cercetâri de mecánico a plicata V/3—4; VI/1. Studii si cercetâri de istoria artei II/1—2. SSudii si cercetâri lingvistia; VI/1— 1, Studii si cercetâri matematice V/3—4: VI/1—2. Studii si cercetâri stiintifice. — lasi, Sería I. S ti inte mate- matice, fiziee, ehimice si tchnice V—1/3—4; V—ÏI/3—4; V—II 1/3^1. Studii si cercetâri st iin tifie e — lasi. Seria II, St im te biologi -ce, medícale si agricole V/3—4; VI/1—2. Studii si cercetâri stiintifice — la si. Seria III Stiinte sociale V/3—4. S ru d» st cercetâri stiintifice — Cluj, Seria L Stiinte matematice, fiziee, ehimice si tehniee V/3—4. Limbo rorofaä m/B; I V/1—4. Revue des Sciences médicales II, Comuflicčrile Academiei Republieü Populare Romîne V/l—8. Buîetin stiinfific. Seetiunea de stiinte biologicc, agronomie?, geologiee si geografice VII/1—2. Buletin stiintific. Seetiunea de stiinte matematice si fizice vi 1/1—2. Buletin stiiïiti/ie. Seetiunea de stiinte medicáis VII/1—2. Studii si cercetâri de isUrtie, literaturi si folclor HL Ret>ue de biologie II. Revue de mathématique et de physique II. Reuue de sciences techniques II. Revue de chimie II. Reime des sciences sociales II. Probleme economice VIII/9. Prob ¡eme de reumatologie III, Cercetâri filozofice III. Fauna Republicii Pop nI are Rom in e, Arachnida V/1. Fauna Republicii Popolare Romîne. Insecta X/2. Probleme de cardiologie I. Dietiortand limbii Romîne literare contemporains I. A—C. CiLlegere de studii de psihoíogie III. Gulian, C..* Pagini álese din opera lui Gh. MarinCscU. Rose iti, A.: Studii Ii ng vis tice. Säuuleseu, T..- Ust ilagin ales der rumänischen Volksrepublik. Pürhon, C.: Biología vlrstelor. Ralea, ftj,: Studii de psihologie si filozofie, Graur, A. Studit de linguisticâ generalà, Proteine-mio. Date biochimice, fizio-patologice si clinice. Voltaire- R misaeau. Nouvelles études d'histoire présentées au Xe Congrès des Sciences historiques Home 1955. Lîntin, D.: PSsSrile din R. P. R. ni. Carafoli, E. & Oroueanu, T.: Mccanica fluidelor II. Flora -Republicii Populare Rom ¡ne lit. Parhon, C, & As [an, A.: Novocama. E*aetor eutrofic si întine-ritor Îtï tratamentul profilactlc Si curatlv al bât rî ne tic Sauulescu, T.: La science an service du peuple et de l'édification du socialisme. Daicouiciu, C.: Cetatea Dacicâ de la Piatra Rosie. fi3basesti. Monografie arheologicâ L La Bibliothèque de l'A endémie de ia République Populaire Roumaine 1955. Dénes, /.: Despre mobilitatea atomilor de hfdrogen. Ruimoviei, D.: Studiul eîtorva propriet&ti aie lignltilor din R. P. R. si aie semicoesului lor. Actiwnea iitnusului si a unor substamie neurotrope in cancer ul expérimental. Ras mérita, L; Indrumâri practice pentru producorea si co-lectarea semintclor de iorburi furajere, Roman, E.: Cercetâri asupra parazitofaunei pestllor din DunSre. Cons f an i in e seit, P.: Rela tille culturale Romîno — Ruse din trecut, Budapest (Hongrie) • F bld rajît udo m a ny i KSnyvtâr Foldrajzi értesifo m/1—4; IV/1—4. Institut géologique hongrois Eukonyre XLII/S, 4. Sri jelentése az 1952, 1053. Geologiea liungarica. Sériés palaeontologicii 2fi. Geoîoaica hnnsarida, Sériés geologica 8, Magyar Tudotnânyos Akadétnia Konyvtira Acta botanica 1/1—4, Acia apTonomiea TV/3—4; V/l. Acia antiqua II/3—1; HI/1—3, Acta archaeologica IV/1—4; V/l—2, Acta bioiogica V/3—4; VI/1—Z Acta chimtca V/3—4; VI/1—2; VII/1—1. Acta ethnoprafica IV/1—1, Acfa geologica III/1—4, Acta fiistonae ariîvm II/l—4, Acta hisloTica HI/1—2, Acta linpuistica IV/3—4; V/l—2, Acta matfiemaiiea V'3^; VI/1—2. Acia medictt VU/1—4; VIII/1—4. Acta microbtolo0tca H/1-—4. Acta morphologica V/l—4; VI/1. Acta orientaîia III/3; IV/1—3: V/l—2. Acta physica IV/3—4; V/l—2. Acta physio lofiftco VI/4; VII/1, 3—4; VIII; 1—4. Acta technica X/l—i; XI/1—4; XII/1—4; Xlll/l—2. Acia veterinaria IV/4; V/l—3. Acta zoologica III—4. Magyar Konyvszemle LXXl/1—3, Studio histórica B, 9, 10, 11, 12, 13. Corpus musicae populará hungaricae I. Siudia slavica 1/1—3, * Orszá&os Magyar Tcrténeti Müieum Folia archaeologica VI. Architeolofliai értesító 82/1—2. • Orsíiwos Szépmiivészell Múzeum Buiíetiíi du Musée hongrois des beawa>arts 3, 4, 5, G, 7. Szildgyi, J. & Costiglione L.: Gorog-római kiállítás. Varna, E. & Wessetzky, V.: Egyptomi kiállítás. Caras, K,: Ttégi béptár, Országos Természe ttudományi Museum Künyvlára Országos Természettudományi Múzeum Eufccmyve I, II, III, IV, V, VI. Añílales His íorico-Naturales Musei Natlonnlis Hvngarici XLI/1—2. Cambridge (Grande-Bret a gne) University Library fiuncímün, S.: A History of the Crusades I, II. 5chmitt, B.: The Annexation of Bosnia 19(38—1939. Macartney, C.: The Magyars in the Ninth Century. Butterfieíd, H.: The Peace Tactics of Napoleon 1B06—1808, The Cambridge Economic History of Europe It. PiggOtt, S.: The Neolithic Cultures of the British Isles. Cambridge Books to be Published in the Second Half of 1955. Report of the Library Syndicate for the Year 1953—1354. Fennell, J.: Tho Correspandance between Prince A. M. Kui b-sky and Tsar Ivan IV of Russia 1564—1579, Cardiff (Grande-Breiasne) National Museum ol Wales. Department of Archaeology Annual Report 1953—54. Sauory, II.: The Excavation of a Neolithic Dwelling and a Bronie Age Cairn at Mount Pleasant Farm Nottage (Glam.). Charlutteiilund (Dariemark) Dan marks Geologiske L'ndersegelse Danmurks Geolojjisfce Undersogelse II. llaekke, Nr. 80. Coimbri (Portugal) Musen /«alógico da UntrenPdfwJe de Colmljra Memorias e estudos do Museu zoológico da Uniuersidade de Coimbra 226, 227, 226, 229. Sociedade Broteriana Memorias tía Sociedade Broteriana X. Boieíim. ¡ia Sociedad? Broteriana. 2» serie XXVIII. Constantin? (France) * Société Archéologique Recueil des notices et mémoires de la Société archéologique du département de Constantine LXVII. LXVIII, Cremona (Italie) R ili 1 in tec ii Govern a ti va di Cremona Libri nuoui itoliani 1955, 97—98, 99—100, 101—102, 103—104. Debrecen (Hongrie) Section de rarchéokigie Hen Helder (Pays-Bas) Ned er! and sehe Di erkundige Vereeniging Archives JVé er landaises de Zoologie XI/1—2, Dijon (France) * Bibliothèque de l'Académie de Dijon et de la Commission des Antiquités Dresden (Allemagne) * Landesmusen m iür Vorgeschichte Arbeits- und Forsch ungs berichte zur sächsischen Bodendenfc-malpflege für 1952. Dublin (irJ&nde) Royal Dublin Society Scientific Proceedings of the Royal Dublin Society 27/1. Royal Irish Academy Proceedings of the Royal Irish Academy, Section A. Vol, 56/®; 57/1—8. Proceedings of the Royal Irish Academy. Section B. Vol. 57/1— —11. Proceedings of the Rnyal Jrish Academy. Section C Vol. 56/7; 57/1—2. Proceedings of the Royal Irish Academy. Minutes of Proceedings. Session 1953—1954. The Royal Society of AnLiquaries of Ireland The Journal of the Royal Society of Antiquaries Of Ireland LXXX1V/2; LXXXV/1. Durham (Grand*- Bretagne) Durham University Library Kapp, H.: Facts and Faith- The dual nature of relaty. Edinburgh (Grande-Bretagne) Royal Society of Edinburgh Proceedings of the Royal Society of Edinburgh. Section B. Vol. 65'3. Year Book of the Royal Society of Edinburgh 1955. Session 1953—1954. Eisenstadt (Autriche) Burgen ländisches Laude smu scum Burgeniändische Heimatblätter XVI/3—4; XVII/1—2. Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland 2, 3. Sochur-ek, Grundzüge einer Herpetofauna des Burgen-lau des. Papp, A.: Nubecularien aus dem sannatis chen Schichten von Wiesen. Mitteilungen des Burgenläncii sehen Landesmuseums 3, Erlangen (Allcmagnc) * Den l seh es Institut für merowingisch-karolingischc Kunst forsch ung Wach richten des Deutschen Instituts für merowingisch-karo-tingische Kunstforschung 1, 2, 3, 4, 5, 0/7, 9, 10. Schaf/ran, iE.: Die bildende Kunst der Moderne, ihre Krisis und deren Ursachen. Paulus, H.: Die ikonographisehen Besonderheiten in der spätmittelaLterlichen Passionsdarstellung Prankens. Bamberg er Apokalypse. ischia im. Bilde deutscher Maier unserer Zeit. Bausteine zur fränkischen Heimatforschung 1/1—2; Ii/1/2, 5/6. Slawisches Seminar der Universität F e r r a r a (Halle) Islltuto Ferrarese di Paleotttologla Umana Fircnzc (Italic) Accademia della Crusca Accademia Toscaua di Scicnze e Letter« At(i e Memorie dcll'Accudemto Tosrona di Scienze e Lettere XIX. Nuova serie V, Rivista di Scienze Preislorichc Riuisia di Scienze Preistoriche VIIL3—4; IX/1—2. Frankfurt a. M (Allcmagne) Deutsches Archäologisches Institut. Römisch-Germanische Kommission Germania 33/1—3. Mitteilungsblatt der Römisch- Germanischen Kommission des Deutschen Archäologischen Instituts 7. Scm:kunberg ische Naturforschende Gesellschaft Senckenb ermann Biologica 35/5—6; 36 1—1 Senckenb er^iana Lethaea 35/3—6; 36/1—4, Frauenfeld (Suisse) Schweizerische Gesellschaft für Urgeschichte Archaeologica Helvetica 3, 4, Vogt, E.: Pfahlbaustudien. Freiburg 1. Brg. (AHemagne) Bad ische Geologische Landesanstalt Historisches Seminar der Universität Beiträge zur Freiburger Wissenschafts- und Uniuersitäts-geschichie 2, 4. Hetlmanu, M.: Grundfragen slaviseher Verfassungs geschieh te des frühen Mittelalters. Institut für Ur- und Früh geschieh te Schmid, E..~ Variation ss tatisti s che Untersuchungen am Gebiss pleistozäncr Und rezenter Leoparden und anderer Feliden. Un iversitäts- Bibliothek Berichte der Naturforschenden Gesellschaft zu Freihurg i. Br. 43/2. Gdansk (Pologne) * In st y tut budownietwa wodnego PAN Archiwum hydrotechniki 1/1—2; II.' 1—3. Genève (Suisse) Archives Suisses d'Antronologie Générale Archives Suisses d'Antrcpoiopie Générale XIX.'2: XX/1—2, Bibliothèque, Nattons Unies Musée d'Art e( d'Archéologie Genava III/l—2. Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Archives des Sciences 7/5—6; 8/1—3. Société Entomologique de Genève Société genevoise de linguistique Cahiers Ferdinand de Saussure 13, G e n o v a (Italie) Aecademia Ligure di Scicnze c Lcttere Atti delta Accadetnid Ligure di Scienre e Lettere X, XI, * Istituto di Filolagla Classic* PtibbHcaiioni delt'Istituto di Fitoiogia Classica 1, 3, 4, 5, 6, 7. Museo Civico dî S ton a Naturale »Giacomo Dorias Annali del jW«seo Civico di Storia Naturale »Giacomo Doria«. Vol. LXVII. Doriana 11/51—52. Gent (Belgique) Koninklïjke Vliamse A e a demie voor Taal- en Le tt erkunde Jntirboelc 1955; Vers la g en en Mededelingen 1954/4—5; 1955.1—4. Jfoninklijfee Vlaamse Academie voor Tnal- en Letterfcunde. Reeks VI/59. Deel II; VIII/5, Seminaric voor Archaeologie Glessen (Allemagne) Univ ersitätsb ibliothek Nachrichten der Giessener Hochschulpeseilschafi 23, Hessische Blätter für Volkskunde XLV. Göteborg (Sui'de) Göteborgs Stadtsbibliothek Acta Universitätis Goi o bürg ensts. Göteborgs Högskolas Ars-skrijt LX 8--9, LX1/1—2. Göteborgs Höjjskolas Arsredogörelse 1952—1953. Göteborgs Kungi. Vetenskaps- och Vitterhets-Samhälles Handlingar. Sjätte Följdeii. Ser. A. Band 5, Göteborgs fiungl. Vetenskaps- och Vitterhets-Snmhcilles Handlingar. Sjätte Följden. 5er. B. Band 6/1 p, 11, 12, 13, 14. Bihang tili Göteborgs Kungl. Vetenskaps- och Vitterhets-Samhälles Handiingar 73/1954. Göttingen (Allemaine) Akademie der Wissenschaften Gott ingi sehe G ei ehrte Anzeigen 20E 3—4; 209/1 Naciiricfiren der Akademie der Wtssenscha/ie« in Güttingen. Philologisch-Historische Klasse 1954/2, 3, 4, 5; 1955/1—2, Nachrichten der Akademie der Wissenschaften in Göttin gen. Mathematisch-Physikalische Kiasse. Ii a. ¡Via thematisch-Physika Usch-Chemische Abteilung 1954/4, 5, 6; 1955/1, Nachrichten der Akademie der Wissenschaftcn in Göttingen. Mathematisch-Physikalische Klasse. 11. b. Bio logt seil-PJii/std-logisch-Chemische Abteilung 1954/4. Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen, Philo logisch-Historische Klasse. Dritte folge. 36. Geographisches Institut der Universität Göttinger geographische Abhandlungen 16, 17. Slavischrs Seminar der Universität Graz {AUlriche) Historischer Verein für Steiermark Blätter für Heimatkunde 29/1. Institut für allgemeine und verbuchende Sprachwissenschaft Sammlung Göschen, Band 117, Brandenstein, W.: Zur Herkunft der »schiaehen* Perchtcn. Branden« rein, IV & Mayrhofen, M.: Indogermanische Sprachwissenschaft. Bt(indenstein, W.: Die Reichsgründersage des makedonischen Herrscherhauses. • * Institut für Geschichte des Altertums und Altertumskunde der Universität Laude.smuseum »Joanneum« Mitteilungsblatt. Abteilung für Mineralogie am Landesmuseum Joanneum 1054/2, 1955/1- Schild uon Steter. Beiträge zur statischen Vor- und Frühgeschichte und Münzkunde, Heft 5, Schild uon Steier. Beiträge zur steirischen Vor- und Frühgeschichte und Münzkunde. Kleine Schriften 1 Seminar für slawische rhiloiogic der Universität Matl, J.: Zwei satirische Volks dichter der unterste ierischcn windischen Büchein: Leopold Volkmer und Andrej Gutman. Matl, J.,' Inferno e pene in fern all nelle raffigurazioni popo-lari bulgare. Mail, J.: Deutsche Volksbücher bei den Slawen. Stelermärbische f.ande sbibliothek Bläffer für fJeinialkun.de 29/2. Mitteilungen des Steiermar laschen Landesarchivs 5. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark XL VI Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Sonder -band 1. Sutter, B.: Festschrift Julius Franz Schütz. Universitätsbibliothek österreichisches biographisches Lexikon. 2, Lieferung (Böhm-Dolliner). Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereins für Steiermark. Band 84. Stahleinriehtung für Bibliotheken und Archive. Publikationen der Gesellschaft zur Herausgabe der Denkmäler der Tonkunst in Österreich. Band 89, 90, Marker t, W.: Osteuropa -Ha ndbuch Jugoslawien. Zagiba, F.: Die ältesten musikalischen Denkmaler zu Ehren des Heiligen Leopold, Herzog und Patron von Österreich. Grenoble (Fratiee) Sacíete Scieulil'inuc du Dauphiné Groningen (Pays-ßas) B iologisch - A re haeolog iscli t ns ti tu u 1 PalaeohistOria III. H a 11 e / S a a 1 e (Allemagne) Lau des mus cum Für Vorgeschichte Jahresschrift für Mitteldeutsche Vorgeschichte SB. Vor pesch-t cht liehe Museumictrbeit und Bod enden km ulpflege 1951—54/1. 1955/1, 2. Toepfer, V.; Kupfergewinnung in Mitteldeutschland von den Anfängen bis zur Gegenwart. Behrens, H.: Aus der Gesarntwissonschaftlichen Forschungsarbeit des Landes mus eums für Vorgeschichte Halle/Saale. Veröffentlichungen des Landesmuseuras für Vorgeschichte in Halle. Heft 14. H a 11 s t a 11 (AuiricbeJ Museum In Hallstatt Mitteilungen aus dem Museum in HaElsfatt 29, 31. Hnenies, K.: Das Gräberfeld von Hallstatt. Inner ebner, G,: Die Bergortung von Goisern. Morton, F.: Uber das Grünsalz im Hallstätter Salzbergc. ¡iauttmann, H. & Morton, F..' Metallographische Untersuchung eines vom Hallstätter Grabfelde stammenden eisernen Hufeisendolches. Hainburg (AUchuktic) Geologisches Staats Institut Museum für Hamburgische Geschichte Hamburger Beiträge zur Numismatik 11/8. Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte Beiheft zum Atlas der Urgeschichte I, II. Staats- und Universitätsbibliothek Abhandlungen aus dem Gebiet der Auslandskunde 59. Reihe B Völkerkunde, Kulturgeschichte und Sprachen 33. Abhandlungeil aus dem Gebiet der Auslandskunde 60, Reihe C- Naturwissenschaften 17. Hamburger Universität.■Vitien. 18, 19, 20 Griechische Papyri der Hamburger Siaafs- und t/niuersitots-Bibüothek. Veröiientlichungen aus der Hamburger Staats- und Univer-sitätsbibJiothek 5. Hannover (Allcmjignc) Naturhistorische Gesellschaft II r Idelberg (Allemasne) U niversi tSts-Bi bllol hi-k Jfeue Heidelberger Jührbücher. Neue Folge. Jahrbüch 1954, Sitiunesberichte der Heidelberger Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Jahrgang 1955/1, 2, Verhandlungen des naturhistorisch-medisinischen Vereins zu Heidelberg, Neue Folge. Band 19/2; 20,1. Veröffentlichungen aus der Heidelberger Papyrus-Sammlung. JVerte Folge. Philosophisch-historische Klasse 1954/1. Helsinki tFin lande) Societas pro Fauna et Flora Fennica Acta Zoologica Fennica 77—El, 82—86, Memoranda Societafis pro Fauna et Flora Fennico 29. 30. Societas Zoologica-Hotanica Fennica »Vanamow Archiuum Societatis Zoologieae-Botanicae Fennicae jVonnrntw 9/2, Annales Botaniei Sociefatis Zoologieae-Botanicae Fenntcae »Vanamoi 16.&, 10; 17/2, Annaies Botani« Societatis Zoologieae-Botanicae Fennicae »Vanamo* 27/1; 2B/1. Suomalainen Tiedeakatemia Suomalaisen Tiedeakatemian Toimituksia. Sarja A. 1. JWothe-maticd-Phi/sica 163—175. Suomalaisen Tiedeakatemian Toimitwksia. Sarja A, II. Che-mica 60. .Suomaiaisen Tiedeakatemian Toimittiksin, Sarja A. IV. Bioio-gica 18—24, Suomalaisen Tiedeakatemian Toimituksui. Sarja B. T. ß6, 38/2, B9, 90/1, 91, 93/2, 95/1. Sitzungsberichte der Finnischen Akademie der Wissenschaften 1954. FF Cpmmumca tions 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158. 159. 160, 161, 102, 163, Suömen Hyönteislieteellinpn Seura Suomen Hi/öntei stiel eellinen Aikakauskirja 20/1—4; 21/1—2. Acta entomologica Fennica 11. Suomtn >Iui naismuisloyhtl istys Suomen Museo LXT-Finskt Museum LXl-Kansatieteellinen arkislo X- Saomcn Riistanhoito-sääliBö fíi ¡ statieteelli&iä Jnlkaisuja 11, 12, 13, 14. Abstraéis of ar tí cíes published ín Suomen ítiista 9, Finnland — das Land der Wälder und Seen. Finland — a country oí takes and wilderness. Su ornen Riista 9- Kosk ¡mies, J.; Game Management and Forestry. Su unten Tie deseara Commentaliones Biologicae, Tomas XIV/1—9. Commentationes Humanar um Litterarum XXL Innsbruck (Autriche) Österreichische humanistische Gesellschaft Anzeiger für die Altertumswissenschaft VII'3-—4; VIII.'1—3. Kaiserslautern (AtiemaKue) ' Pfälzische La.ndesgewt-rbcansta.lt Mitteilungen der Pfälzischen LandeSpeiucTbeanstatt 1955/1. Der Pfalzpreis für Bildende Kunst IÜSS. Malerei-Graphik. Jahres aus Stellung ¡555 der Arbeitsgemeinschaft Pfälzer Künstler. Karlsruhe (Allcmagnc) Naturwissenschaft)eher Verein Beiträge rur naturkundlichen Forschung in Stidwestdeutsch land XII1/3: XIV/1, K t e 1 (Allemagne) Seminar für Ur- und Frühgeschichte der Universität * Univcrsitäts-Bibliothek Ver äff entlich ungen der S c hl esujig - H o t s tet nis chen Uniu er sitäts -Gesellschaft. Neue Folge. Nr. 1, 2, 3, 4r 5, 6, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15. Schriften des Naturwissenschaftlichen Vereins für SchleswigHolstein XIV/1, 2; XXV, XXVI/1; XXVII.l, 2. Kiev (SSSR) * Deriavna Publiina Biblioteka DKSK Klagen fürt (Autriche) Geschiehtsverein für Kärnten Carinthia I. 144/4; 145/1—3. Carinthia II. 64. Jahrgang. Der Karinthin. Beiblatt der Fachgruppe für Mineralogie und Geologie des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten zur Carinthia II. Folge 19, 20, 21, 22, 23, 29, 30. Archi-o für vaterländische Geschichte tind Topographie 43, 44. Kobenhavn (lianemark) Cotanisk Cenlralbibliotek BotanisJc Tidsskrift 50/1—4; 51; 52/1. Dansk Botanisfc Arkirr 15/1, 2. 3 □ ansk Nalurhistorisk Foreuing Videnskabelige Meddelelser 115, 116- net Kongelige Danske Vicie nskabernes-Se iskab Btoíoffiske Meddeldser XXII'5, 6, 7 Matemotisk-fysiske Meddelelser XXVIII.'12, 13: XXIX. lr 2. 3, 4, 5, 6, 7, 8. 10, 11, 12, 13, 14. ff ist orisk-jilol Dfjisice Med delelser XXXIV 3. Bioloptske Skrijter VII/6; VIII/1, 3. Oi'ersiet ou er Seiskabets Virksomhed 1952—1953. Det K o il k élise Nordiste OldskriNselskab Aarbeger for nordísk Oldkyndighed of Historie 1953. En torno logisk Forening £ntomo!ogiske Meddelelser XXVII 1—2. Nationalmuscet Kratiiw (PoSugne) Institut Ochrony Przyroçt.v ÇhTQÛmy przyrodç ojcïyjtq X/f}; XI 1—4. Ochrona przyrody 22, Polska akademia nauk Skutnik staropûi.îÎLÎ 1/5, 6. Sprawozdania z czynnolci i posiedzeú Polskiej akademii umiejçtnosci LI1/9—10; LUI 1—10. Bniletin Intern o tierna! de ¡'Aca demie Polonaise des Sciences et des Lettres. Classe des Sciences mathématiques et naturelies. Série B: Sciences naturelles II. 1951/4—10. Bulletin International de l'Académie Polonaise des Sciences ei des Lettres. Classe de médecine 1952/7—10. ñozpratny wydzialu historyezno-filozofieznego. Seria II. T. XLVTI/l. Roipraiiî^ mydiiaiii leffarskiego XIII/8—9 Prace Kamisji hjstorii s^ínfti X Prace íífJTniíjí arientalistuczne) 40, Prace rolniczo-lesne 70, 71, 72. Historia Tfttuici Polsktej u> monografiach XXXIV Teki aTciiiuîalne 3, Materiaiii do fizjografii kraju 32. Przypkowski, T.: Dzieje mySli Kopernikowskiej. Archiwum, filologiczne III. P«lskit> Tuwmystv« Geolugiçzne ñoc;nik Poísfcieeo tO■uia.rzysXwa peologitaneso XXIII, XXIV. 1. Friedberg, WMiçczaki mioccñskie ziem poiskich i krajáw przyleglych 1/2, 3. Studium Stnwiañskie Unlwersytetu Jagíelloñskiego ñoeznik siau)iitj/C2:ny XVII/1—2. Towarzjstwo mítoiników historii i zabytków Krakow a Tuwarxystwa roilosmków jczyka pulskiego Jçzyk polski XXX V/4. Krefeld (Allemagne) Verein Linker Niederrhein e. V. Der Niederrheln. Zeitschrift für Heimatpflege und Wandern Jahrgang 21/2; 22/1-4. Der junpe Wiederrhem. Jahrgang 3/3—4. Lausann« (Suisse) * Société Vaudoise d'Histoire et d'Archéologie Société Vaudoise des Sciences naturelles Bulletin de la Société Vaudoise des Sciences naturelles 68/386—286. Mémoires de la Société Vaudoise des Sciences naturelles 11/1. Leiden (Pays-Bas) Bibliotheefc van hei Kamerlingh Onnes Laboratorium Communications fröm the Kamerlingh Onnes Laborotory 292, 2fl3, 294, 295. Komnklîjke Nederlandsche Botanische Vere-eniiting Acta Botanica. IVeerEandica III/4; IV/1—1 Ri j ksm use uni van Natuurlijkc Historié Zoologische Verhandelingen. No. 25, 28, 27 , 28. Zooîopische Mededelingen XXXIÏI/6—2fl; XXXIV/l—7. Zoolopische BijdTagert. No. 1. Rijkstnuseum van Oudhcdcn Oudfietdfeundige JMededelingen uit het Rijksmuseum von Oudheden te Leiden. Nieuwe Recks XXXVI. Oudheid kundige Mededelinpen uit het Rijksmuseuin îj an Oudhedert te Leiden. Supplement op nieuwe roebs XXXV. L c i p z i c (Allemagne) Deutsches Institut fur Länderkunde Wissenschaftliche Veröffentlichungen des Deutschen instituts für Länderkunde. Neue Folge 12 und Kartenbeilagcn, 13/14 und Kartenbeilagen. * Institut für Vor- und Frühgeschichte der Karl Marx-Universität Forschungen zur Vor- und Frühgeschichte, Nr. I. Sächsische Akademie der Wissenschaften Leningrad (SSSK) * Biblioteka Akademii Nauk S S SR Lytkin, V.; Drevnepcrniskij jaiyk. Sapiro, A.: Oierki po sintaksisu russklh narodnyh govorov. Cernyh, P.: Jazyk uloženija 1649 goda, Keferatiuny; šurnal. Biologija 1955/1—SI, Referativnyj žttrnal, Geologi ja-geogTaf i ja 1955/1—9, Reierativnyj žurnal. Himija 1955/1—19. * Naucnaja biblioteka im, M. Gorkogo Suvorov, £'.: Promyslovye vodoemy SSSR. Sytinskaja, N.: Absoljutnaja fotometrija protjaîennyh nebes- □yh ob"ektov, Soboïeu, S,: Nekotoryc primenenija funkcionalnogo analiza v inatematičeskoj fizike. Annales, O. & Bvrakova, T,: MikrobimiCeskij analiz na osnove kristallooptiki. Culjaev, P. <6 Zukov, E.: Metody elektróñziologífeskih Issle-dovanij. Stroganova, I.: Hrestomatija jazyka suahill so slovaram i kratkimi grammatifeskimi pojasnenijami. Casi1 1. Latmanizoria, L,; Zakonomernosti Vvedenskogo v clek trite-skoj aktivnosti vozbudimjh edinic. Barccnnikcuj, A,: Izobrazi tel1 nye sredstva indijsko j poezti. JVekotorye metedy opredelenija fiziko-mehaniče&kih iuojstu pnmtou. BeltrcsFcij, Sfat'i i material^, Petrušersfeij, /.; Očerki po istoril feodal'nyh otnošenij v Azcr-bajdžane i Armenii v XVI — načale XIX vv. Očerki po istorii russkoj iurnalistiki i fcriitfci. Tom 1 Polkanou, A.: Pluton gabbro-labradoritov Volyni U5SR Kwrbaíotí, S.: Vezuviany iz mestoroždenij SSSR. t/etifcij, A.: Poiski i razvedki poleznyh iskopaemyh. Kiiznecou, S.: Geologija severno j jursko j depressii v digoro-osetinskoj časti BorSogo Kavka2a. Safranouskij, J.; Kristallografija okruglyh almazov. Storonfcm, A.: Ob uslovijah termodlnamiieskogo ravnovesija mnogokomponentnyh sistem. Ruh in, L.; Granulometrlčeskl) metod izučenija peskov. Piguleusfctj, G.: Hi ml ja terpenov. Mikluho-Maklaj, A.: Verhnepaleozojslcie fuzulinidy Srednej Azi i. Učenpe zapiski. Serija Mologifeskih nauk 20, 21, 25. Učenye zapiski. Serija fizičeakih nauk 7, Učence íapiski. Serija geofifra/iécsfcih natik 5, 6, Učeni/e zapiski, Serija geolojjiČeških nauk 1. Učence Zapiski. Serija himičeskih nauk 8, Učeni/e zapiski. Serija istoričeskih nauk t S. Učenye zapiski. Serija matematičesfcih nauk Iß, 21. Učenye zapiski. Serija vostokovedčeskih nauk 1. L 1 h e T c c (Rč publique Tsthéeoslavaque) Sevcroeeské Museum Zprávy památkové péée X1V/4—10. Linz (Autriche) Christliehe Kunstblätter Christliche Kunstblätter 92/4; 93/1, 3—4, Oberösterrcichisches Landesmuseum Jahrbuch des Ob eraste rr ei chischen Musealuereines. Band 100- Lisboa (Portugal) <, Musen e Laboratorio Mineralógico e Geológico Bole lim do Mus cu e Laboratorio Mineralóflico e Geológico 22. 7.a Série 1954. Servifos Geológicos de Portugal Comunicagöes dos Servidos geológicos de Portugal XXXV. * Socicdade de Geografía de Lisboa Bolefim da Sociedad? de Geoprafia de Lisboa 73/1-9. Sociedade Portttgusa de Ciencias Natttrais Liverpool (G ran de-Bretagne! the Prehistoric Society L ö d î (Pol of ne) * Bibiioteka Uniwersytecka Lödzkie foumrzystujo naukoque. Wydzial I. Nr. IB, 19-Lodzkie towarzystwo navkove. Wydziai II. Nr, 12, 17, Lôdzkie towarzystwo naukowe, Wydiial HI. Nr. 39T 30, 31, 35, 36, 37, 3B. Lûdakie touinriysiwîo naukoue. Wydziai IV. Nr. 6. Bulletin de la Société des Sciences et des Lettres de Lôdz. Classe IU De Sciences Mathématiques et Naturelles. Vol. VI/1, 2, 3, 4. Bulletin de la Société des Sciences et des Lettres de L6dz. Classe IV De Sciences Médicales. Vol. VI/1. Prseglçd nauk historycznych i spolecsnych V. M uze um Archcologicznc Biulet-yn peryylacjalny. Wydziat III, 1954/1, Biblioteka Muzeuiïi Areheoîogiezneyo u? Lôdzi 4, London (Grande-Bretagne) British Institute of Archaeology at Ankara Anatolian Studies I, II, V. The Department of Scientific and Industrial Research Chemistry Research 1054. National Physical Laboratory„ Report for the Year 1954 A Programme of Nuclear Pou>ert institute of Archaeology Eleventh Annual Report 1955. Joint Library of the Hellenic and Roman Societies The Journal of Hellenic Studies LXXIV. The Linnean Society Of London * London and Mi dell ess ex Archaeological Society The Royal Anthropological Institute Man, A monthly record of anthropological science LIV/6, 7, 8, 9, 10, 11, 12; I.V/l, 2, 3, 4, 5, 6. * Royal Geographical Society Neu; Geographical Literature and Maps 1/7. The Geographical Journal CXX/1—4; CXXl/1—3. The Royal Institution of Great Britain Proceedings of the Royal Institution of Great Britain XXXV/IV—161. School of Slavonic and East European Studies The Slavonic and East European Review XXXIII/BQ. Victoria & Albert Museum A History of EngEish Furniture, Small Picture Books 11, 23. Illustrated Booklet 2. Ii a a v n f n (Belgique) Centre international de Dialectologie Générale près Université Catholique de Louvain Orbis. Bulletin international de Documentation Linguistique. Tome 111/2; IV/1. L u b I i n < Pologne)' Acta microbiologica polanica Acta microbiologica polonica IIL/4; IV/1—3, * Biblîoteka L'rmvcrsytciika K- U. L. Rocsniki immanistyczne. Wydziai historyczno-filoiogiczny I, II, III, IV/3.* Roczniki teotogiczno-kanoniczne I, II. Rocznïkt iilozofïczne IV. Towarzystwo naukowe K. U. L, Tom -10, 41/1, 2. Wydawnictuia Towarzystwa mlukowego K. U. L. Séria irôdel i rnOnograiij. Tom 38, Rozprawy u;yissensch amtlichen Klasse 1954/1—3, 5—16; 1955/1—5. Römisch-germanisches Zenlralmuseum Jahrbuch des Römisch-germanischen Zentralmuseums Mainz. 2. Jg. 1955. Manchester (Grande-Bretagne) Manchester Geographica) Society Marburg/Lahn (Allemaine) XJnivcrsitätS-Bibliothek Sitzungsberichte der Gesellschaft zur Beförderung der gesamten Naturwissenschaften zu Marburg. Band 77/1, Vorgeschichtliches Seminar der Universität Kurhessische Bodenaíteríümer III. Westdeutsche Bibliothek Jahresbericht 1954/1955, M a r s c i I L e (France) Bibliothequc de l'TjDivcrsité d'Aix-Marseille dnnaies de !a Faculté des Sciences de Marseille. II. Serie Vol. XXIII/1. Milano (I(alie) * lstituto Lombardo di Scienze e Lettere Universitá üeglí Studi ACME. Vol. vir/a. M a ñ e ti a (Italie) Centro limiliano Studi Preistoriti Moskva (S3SR) * FundantentaVnaja biblioteka obš£estvennyh nauk Akademii nauk SSSR Istoričesfcij arhiv 1955/1, 2, 3, 4. Kratkie soobíáenija o dokiadah i polevyh issIedútJanijah Instituta istorii materiat'noj kul'tury 54, 55, 56, 57, 58, 59. Maíerialy i íssledovanija po arheolopii SSSR 33, 34, 35, 36, 37. 39, 40, 41, 42. Sbomik Muzeja antropologu i eínografii X, XV, XVI. Vóenye zapiski Instituía slaujaíiouedenija VIII, IX, X, Kraticie noobí&enija — Institut slavjanouedenija 6, 1, 11, 12, 13. Zodéesiuo Ukrainy. Sbornlk 1054—1654. f stori ja mediciny I, Alekseev, A. D.: S. V. Rahmaninov. Zizn" 1 tvorčeskaja de-jatel'nOSt. Ešepodnik instituta istorif iskusstv 1954 Ežegodnik Moskouskapo hudoíestuennogo teatro 194EJ—1950 gg. Vestni k drevnej ístorii 1955/1—i- Voprosy jazykoznanija 19-5&-1-—■6- Voprosy ekonomiki 1955/1—11. Voprosy jiJosofii 1955/1—5. Sovefskoe ijosudarstvo í pravo 1955/1—6- Vesttíifc rysíej Skoíy 1955/1—8. Vestni k statistiki 1955/1—5. Vestni k Akademii nauk SSSR 1955/1—9, Den'gi i kredit 1955/1—9. Pianouoe hozjajstvo 1955/1—5. SovetsJcoe vostokouedenie 1955/1—2. Pamjatniki kul'tury XIV, XV, Russkoja arhitektura perno j potouiny XVIII neka Doklady i soobičenija Instituta ístoríi 1, 2, 3, 4, 5, 6. Arcihouskíj, A. V. & Tihomirov, M. I,: Novgorodskie gramoty na bereste (iz raskopok 1951 g., iz raskopok 1952 g.). Miienwífcin, Ju. I.: Nikolaj Fedorovfi Gamaleja. Vavilou, S. 1.: Sobranie sočinenij. Tom I. Eaboti po fizike 1914—1936, Kratkte soobičenija instituta etnograjií XXI, XXII, XXIII. íiuesíija Akademii nauk SSSR. O f del eni e literatury i jazyka XIV/1—4. izvesti j a Akademij nauk SSSR. Serija geografiieskaja 1955/1—3 isfctisstuo 1955/1—4. Ce rep a hou. M- S.: Vozmkn ovenie perfodlteskoj peCati v Ross i i. Voprosp skijo-sarm-atskoj arheologi Beljavskij, M. T.: M. N, Lomonosov i osnovan ie Moskovskogo universiteta. ViSenskij, I.: Sočinenija. Adrijanova-Peretc, V. P.: Russknja demokratiteskaja satira XVII veka. GerasimCnfco, M. P. 6 Dudikeuič. B. K.: Borot'ba tmdjaSčlb Zahidnoî Ukrajini za VOzz'ednanija z radjans'koju Ukrainoju {1921—193« rr.). Kuznecov, V.: Agrarnyj vopros v sovremennoj Franciji, Angelov, D.: Bogom il'stvo v Bolgaru. Meje, A,: Sravrdtel'nyj metod v istoričeskom îazyko-manii ifikijorov, S. P.; Staroslavjanskij jazyk, Sïaujansfcaja filologija, Sbornik statej II, Baranovskaja, M. Ju.: Dekabrist Nikolaj Bestužev /ndovo, E, J.: Krepostnoe hoijajstvo v načale XIX veka. Ob zor dokument a t'iiy h materin iou Centraï'nogo ¡josudar-sitJennopo arhiva dreunih aktov po istorii SSSR perioda /e-odaliïma XI—XVI v v. Butahorskij, L. A.: ftusskij literaturnyj jazyk pervoj polo-vlny XIX veka. ivalčenfeo, A, F.: Gjustav Flober Iz istorii realizma vo Fran-ciL Boporodickij, V. A.: Vvcdenie v izučenie sovremennyb romanskih i germanskih jazykov, Lihaieu, D. S.: Slovo o polku Igoreve Koroljuk, V. D,: Livoskaja vojna, Apct-novič. E. M.r IstoriČeskie mesta sobytij osvoboditel'noj vojny ukrainskogo naroda. Andreev-Kriuič, S. A.: Lermontov. černi/h, P. J a.: Istoričeskaja grammatika russkogo jazyka. Očerki po istorii osuoboditei'noj bor'by korejsfcogo naroda. Družinina, E. I.: Kjučuk-Kajnardžijskij mir 1774 goda, Kraieninnikov, J, M.: Geografi českie raboty. Poezija zapadnyh i juinyh SI au j an. Zajončkouskij, P. A.: Otmena krepostnogo prava v Rossli. Pamjatniki riisskogo prava III. Čuhovskij, K.: Masterstvo Nekrasova. iuašeua, V, V.: Istorija Karubežnyh literatur XIX veka. B niči k, L. P.: Istorija SSSR. Istorija Ukrattiskoj SSR. Tom I. Oietk. istorii msskoj sovetskoj literatury J- Nekrii, A. M.: Politika anglijskogo imperializma v Evrope. Očerki po istorii filoso/skoj i obsčesttenno-političeskoj mt/stl narodov SSSR I. Ajzin, B. A.: Pod"em rabofego dviženija v Germani i v natale XX veka. Souctifeaja muzyka. Banni kov, A. G.: Pervye russkie puteêestvija v Mongoli ju f severnyj Kitaj. Lenin, V. I.: Stat'i o Tolstom Gracianskijj A. N.: Priroda Jugoslavii. Iz is toni bor'by Marksa i Engel'sa za proletnrskuj« par ti ju. ftadiičei;, A. N.: Izbrannye filosofskie i obäfestvenno-politi-ieskie proizvedeni j a, Matveev, V. A.: Froval mjunhenskoj politiki {1938—1939 gg.) Protaj'eua. 7*. N-: Fervye izdani ja moskovsko j pefati v so-branii Gosudarst ven nogo istorifeEkogo muzeja. KnipouiČ, T. N.: Tanais, Istoriko-arhcologičeskoe issledova-nie. Akty socio!" rto-ekonomi češko j isiorii Sei^ero-tfostočnoj Rusi. Gosudffirstuentiflja oružejnnja palata rooskouskoffo Kramlja. Bibliografija trudou J, P, Pauioua i literainru o Ttem. itfajafcjin, K, Ju.: Oferki iz istorif Srednego Povoiz'ja. Bcrranorič, A. J.: Magnatskoe hozjajstVO na juge Volyni v XVIII v, Paulenko, P. A.: Pisatel" i &m\ Cehov V vospominanijah sovremenn.ikov, Jakovtev, A. F.: Ekonomifeskie krizi sv v Ross-ü. Očerk-i iz istorif dviženija dekabriatov. Sbomik statej. Murzaev, E. M,; Severo-vostofnyj Kitaj. Barzykin, V. M.: Osnovy rnehanizacii seFskogo hozjajstva. Orloutt, M. I.: Germani j a v 1924—1929 goda h. Tntdy In si itn m istorii, arheologu l etnografii XXVI, Mosfcouskij urtiticrsitef. GercenzOn, A, A.: Ponjatie prestuplenija v sovetskom ugolovnom pravo. £i!iegodskij, S.: V. G. Belinskij o detskoj literature i dctskom ftenii. G e juti, Ju.: Pol' Lanževcn — üCenyj, borec za mir in demokrati ju. Golovaha, I. P.: Marksistskai a iilosofija o pozna vaemosti mira i ego zakon omernostej. Desnici: a ja, A. V.: Voprosy izufenija rodstva indoevropejskih jazykov. Pravovye voprosy vnešnej torgovll SSSR s evropej&kimi st ranami narodno j demokratii. Finsko-russkij si o rar'. Zarodou, K.: Leninskaja gazeta Froletarij (1905 g.). Zet gladin, V. V.: Bor"ba francu^skogo naroda za mir i naci- onal'nuju nezavisimosf. Landtt, D, Soobščenie o delah v Jukatanc 1566 g. Mot0iii!ol\ G. P.: l^sovodstvennye osnovy organizacii les nego hozjajstva SSSR. Knipa Marko Polo. Akademik fiikoiaj Dmitrievii Zelinjkij, PoEockaja, E. A.: Anton FavIoviC Cehov, Očerki istorii SSSR, Period feodalizma konec XV v. — naialo XVII v. Vredttelt leset. Spravočnik I, II, Halfina, R. O.: PravO lit no j sobstvennosti graždan SSSR, Kuz'minoi?, J.; Gosudarstvenno-monopolistiCeskij kapitaiizm. Tanskie nouelly. Kotok, V. i", & Mozohina, A. G,: Razvitie osnovnyh institutov gosudarstvennogo prava Porskoj narodnoj respubliki. Pribytkoua, A. M-.' Pamjatniki arhitektury XI Veka v Turkmen ii. ZajdenSnur, E. E.: Bibliografija proizvedeni i L. Ii. Tolstogo Veber, L. G.: Osnovy i principy organizacij sanitarno-epide- miologiCeskogo dela v SSSE. fuanm), V. ¡V, & Feiiner, M. V.: Kostroma. Obuodnenie pastbiič i uodosnabienie žiuotnovodčeskih term. Znaienle naucnyh idej V. V. Dokučaeva dlja bor'by s za.su.hoj i eroziej t' lesostepnyh i stepnyh rajonah S S3 ti. Kedrov, B. M. Vir čericova., T.; Brauner — spodvižnik Mende- ieeva. Cetlin, L. S.: K. A. Timirjazcv. Dzugaev, V. A.: Arhitekturnye detail dvernye i okonnye pri-bory. Voprosy rami ti j a feul'tury čaj a v novyh rajonafr SSSR Arheologičeskie raskopfei v Armetiii 4. Acimoiii, V, G.: Vvedenie v sintaksis so vremen» OgO nemee-kogo jazyka. issledoucmijit po grammatike russkogo liteTdturaogo jazyka. Sbornik state j. Rudercko, S. I.: Baskiry. Istoriko-etnografiEeskie očerki. OzeEeuenie porodou. Trudy instituta etnoprafti im. ii. N, Mikluho-Maklaja. No-vaia serija XXV, XXVI. Lytkin, V. L; Dialektologičeskaja hrestontatjja po permskim jazykam s obzorom dialektov i di alektologiiesk itn slovar em I. Hrgian, A. H-* Mihail Fedorovii Spasskij. Perlo. V.: Nogry v sel'skom hozjsjstve Juga SSA, Evrejskov, A. V,: Krizis valjutnoj slstemy kapitalizma, Kostomarou, G. D.: Moskovski] sovet v 1905 godu. Kronrod, J a. A.: Socialisti českoe vosproizvodstvo, Istorija estestvoznanijo. Trudy Gosudarstrennopo Istoričeskogo muzeja. Cast' 1 Vyp XXV. Rubcou. B. t.; Gusitskie vojny. Haf'kotJskij posudarstuennyj uniDersitet im. A. M, Gor'kopo za 150 let. B a klance, G, I.: Vaprosy statistiki promyšlennogo pred pri-jatija. Vil'nicfcij, M. B.: K istorii razvitij a predstavlenij o prostran-stve i vremeni v klassifeskoj fizike, Bogemskij, G. D.: Po gorodam Italii, Kryiickij, G.: O sisteme Stanislavskogq. MihajloV, G. t.: Ofcrk istorii sovremennoj mongol'skoj literature Načalo peruoj russfeoj reuoljttcii. Januar" — mart 1305 goda. SiSmareu, V.: Kniga dlja čtenija po istorii francuzskogo j3-iyka IX—XV w. Sessija Akaderoii Nauk: SSSR pa mirnomu ispol'^ODQiiiju atomu, o j ene r fl it 2—5 ijulja 1955 g. Zasedanija otdelenija hinti-českih nauk. Sessija .AkademU Naufc SSSR po mirnomu jspolzouaniju atomnoj energil i—5 ijulja /955 g. Zasedanija otde!eni;a tehničeskih nauk. Sessija Akademij Nauk SSSR po miniomlt išpoVzovaniju atomnoj energii 1—5 ijulja 1955 g. Zasedamja otdelenija fiziko-matematičeskih nauk. Sessijji Akademij Nauk SSSR po mlraomu ispoVzovanijv atomnoj energii I—5 ijulja 1955 g. Zase dani ja otdelenija biologičesfcifi nauk. Sessija Akademii Nattk SSSR po mirnomu ispol'2Qvanijv. atomnoj energii I—S ijitijo J955 g. Plenarnoe zasedanie. NajakSin, K. J a.: Očerki iz istorii Srednogo PovoIž'ja, Kurskij, A. £>.: Planirovanie narodnogo hozjajstva SSSR, Dmitrieu, M. V.: Učet ispol'zovamja osnovnyh sredstv pro-mySlennyh predprljatij. Sokolott, V. S. <& Meduede u, P. F. <& Mar čer. ko, A. A.: Sllosnye rastenija i i h kurtura v neEernoaetimoj polose. Ju-fev, M. F„ Rol' revoljuciunnoj armli na pervom etape kitajskoj revoljucii. Rozuitie narodnogo ftozjajsica čehostouackoj respubliki v 1949—1953 gg. Saumjan, S.: Literatumo-kritičeskie stat1!. Arftiu D. I. Mendeleeva I. Korablev, Ju. 1.: Vocnnaja rabota poterburgskih boVševikov v revoljucii 1935—1907 gg. Filonoirif, Ju. K.: Sovetskij deputat, Efremcev, G. P.: Rabočie Kolomny v pervoj russkoj revoljucii (1905—1907 gg). Artemov, V. A.: Konspekt lekcij po psihologi!, protopopou, N. N.r Novoslbirskaja oblasV. Kardanovt B- M, & Bičoeu, A. T.: Russko-kabardinsko-čer-kesskij slovar' TVpIično-pttrnikouoe hozjajstvo, Kllmov, A. A,: Elektrifikacija proizvodstvennyh procesaov v životnovodstve, Osman'čiJc, E.: Silezija v narodnoj Pol'še- Zdanov, V. A. & Zajdenšnur, E. E- & Serebrovskaja E. S.: Opiaanie mkopisej hudožestvennyh proizvedeni j L- N, Tol- stogo. Pitaevskij, P. I.: Planirovanie hozjajstva rajona, Fejgin, J a. G.: Razmeščeni e proizvodstva pri kapital izme i socializme. Jacynskij, V. K.: Istorifeskaja geografija. Pateoprafičeskij i lingvisti češki j analiz iiougorodskih bere- tt}anyh gramot. Tkočenko, M. E.: Obščee lesovodstvo. Soretsfcaja arhitektura. Ežegodnik IV, Tihomirov, N. J a.: Arhitektura podmoskovnyh usadev, Skazkin, S. D.: Istoričeskie uslovlja vosstanija Dol"čino. Strure, V.: Značenie nekotoryh iz demo ti čeških papirusov Gosudarstvennogo muieja l*obraternyb iskusstv imeni A, S. Puškina dlja istorii 1 kul'tury Ptolemcevskogo Egipta. Piotrofsfcij, B. B.: Kovye dannye D drevnejših civilizacijah na ter rito ril SSSR, tftčenko, S. L,: Krizls polisa i političeskle vozzrenija rimskih stoikov. iffoDosei'skfj, A. A. i Sunfcou, V, /.: Izdani e istoričeskih istoč-nikov v SSSR. Arciftouskij, A, 7.: Novye otkrytija v Novgorode. Vol pin, V. P.: Gumanizm i soeializm. Kim, M. P j SociailstiČeskaja industrializacija v SSSR. Aline, I. 1. & Collkov, G. JV-: Veli kaj a oktjabr'skaja sac ia list i-ieskaja revoljuclja i ee znatenie v istoričeskih sud'bah narodov v Rossii. HvostoVj V. M.: Franko-russkij sojuz i ego istorifieskoe zna-čenie, Kosminskij, K- A.: Osnovnye problemy zapadnoevropejskogo feodalizma v sovetskoj istorifeskoj nauke, Knorozov, Ju. V.: Kratile itogi teutenija drevncj pis'menu osti raajja v sovetskom sojuze. Hybakou, B. A.: Obrazovanie drevnerusskogo gosudarstva. Zutis, J a.: Osnovnye napravlenija v IstorlograflJ narodov Vostočnoj PribaltikI (XIX—XX w.). Drnžinin, N. M.: Genezis kapitalizma v Rossii. Miziano, K. F.: Nekotorye problemy istorii vossocdinenija Italli. Cerepnin, L. V,: Osnovnye ctapy razvitij a feodalizma v Rossii. Fori new, B. F.: Zan Mel'e i narodnye istoki ego mirovozzre-nija. Stepanoua, E. A. & Lemova, S. Z.: Bor'ba za edinuju demo-kratičeskuju Germani ju v period revoljucU 1848—1849 godov, iVikonou, A. D.: Prolshoidenie vtoroj mirovoj vojny i evro-pejskij politiCeskij predvoennyj krizi s 1939 goda. Sidorov, A. L.: Osnovnye problemy i nakotorye itogi razvitij a sovetskoj istoriCeskoj nauki, Najdenov, M.: Klassovaja bor'ba v poreformennoj dcrevne (1861—1863 gg,), noKUdarslvennaja biblioteka SSSR V. L Lenina Vestnik dren ne j istorii 1954/4; 1955/1—3. Voprosy istorii 1954/12; 1055/1—10. VestniJc Akademii nauk SSSR 1954/11—12; 1955/1—9. Voprosy jnzykoznanija 1954/6; 1955/1—5 Souetikaja etnografija 1954/4; 1955/1—3- ¡ZVCistija Afcadewifi nauk SSSR, OtdeleMc titeratury i jazyka XIII/6; XIV/1—4. Izvestija Akademii nauk SSSR, Otdelenie tehničes kyh nauk 1955/1—7. izvesti ja Akademii nauk SSSR, Serija matematičeskaja 19/1—5. Sapiro, A. V,: Osnovy russkoj punktuaeli. Voprosj/ ski/o-sarmatskoj arheologii (po materialom konferenci I1MK AN SSSR 1952 h.J. Russkoe iskussti)o_ Oterki o žizni f tvoriestve hudoinikov. Očerki po istorii rvssfcosro iskusstua. Lomtatidze, G. A.: ArbeologiCeskle raskopki v drevnegruzin-skoj stoike Mcheta, Kary-Nijazov, T. N.: Oierki historii kuTtnry savetskogo Uzbeki stana, Po sledam dret?niFi kiri'tur of Vol pi do Tiftogo okeana. Niklfotov, S. D.: Staroslavjanskij jazyk, Russkie pisatelj o jazyke, Hrestomatija. Cernyh, P. J a.: Istorifeskaja grammatlka russkogo Jazyka. Arcihouskij, A, V.. NovQorodskie gramoty uo bereste. (Iz ras-kopok 1952 g.) Naroda Afriki, • Na učna j a biblioteka im. A. M. Gor'k os o Ves tut k MoskotJskogo universiteta 1954/2—IE; 1955/1—9, Uienye zapiski 131, 132, 134, 135, 152, 15®. 163. 164, 167, 160, 169, 170, 173, 174, Cerepahoi?, M, S.: Vozniknovenie pcriodičcskoj pečati v Rossii, 0 r lova, M. 1.: Germani] a v 1924—1929 god ah. Itíaáeua, V. V.: IstoTija zarubeznyh literatur XIX veka Slav janska ja filol ogija. Sbornik statej. Boianičeskij sad Moskouskogo imiuersiteia. Bel'jausfcaja, i, M.: A. L Gercen i pol'skoe nacionat'no-osvo-boditel'noe dviienie 60-h godov XIX veka, Sprauočtiik cilja postupajuiJih u Moskousfclj imiuersiíer t? 1 955 g. Moskovski) uniuersitet ¿a 200 let. Kratki j istorifeskí) očerk. 1755—1955. Gordeeu, D. L: M. V. Lomouosov — osnovopoloinlk geologi - češko j nauki. Sredi prirody, Vyp. 47. KolmoflorOU, A. N. & Fomin, S. V.: Elementy tcorii funkcij i funkcional'nogo analiza 1. Voronkow, A. V. & BalaSorJ, S.: Dvorec nauki. Vasilenok, S. 1. & Sidefnikou, V. M.: Ustnoe poetiEoskoe tvorfestvo russkogo naroda. ZuaÄeua, V. V.: T vor cest vo Dikensa, Gogol' N. V.: Sbornik statej. Kuznecov, P. S.: IstoriÉeskaía grammatika russkogo jazyka, Morfologija. Vipper, /u. B. & Samariti, R. M.: Kurs lekcij po istorii zarubeznyh literatur XVII veka. Efirriotv A. i-- Jazyk satir y Sallykova-SCedrina. Efímov, A. i/. Isto rija rujskogo litera mogo jasyka-Galktno-FeíioruJ;, E. M,: Sovremennyj ms ski j jazyk. /storijo rimsko? Uteratury, Bazüevií, K. V.; Vnešnjaja politika russkogo centraliiovan-nogo gosudarstva. Iz istorit russkoj filosofii XV/1 i—XIX vekov, Sbornik statej-Ropi jjs kij. Ja. Ja. . Pskovskaja sudnaja gramola Mafjos, O. A.: Bor'ba v. i Lenina za ideologlteskie osnovy ■marksistskoj partii. Pospelov, N. G.: Ufenie o tastjah reí i v russkoj grammati-teskoj tradictl. Smirnicfcij, A, 1.: Objektivnost' suščestvovanija jazyka, Stnimlcky, A, L: Sravnitel'no-lstoriteskii metod i opredelenie jazykovogO rodstva. Svtihieu, L /,: Osnovy upravlenija narodnym hozjajstvom v SSSR. fíudagov, R, A.; Iz istorii jaiykoznanija. Pafrikeeu, P, JV.: Lekcija. Pojavlenie sovremennogo promy-š len nogo proletaria ta, Raspros tränen ie marksizma v Rossii. Kačergina, V, A.: Kratki j očerk istorif pis'ma. Ahmwova, O. S.. Fonologija, Zvegincev, V. A.: Vnutrennie -zakony razvitij3 Jazyka. • Vscsojuznaja gosudarstvennaja biblioteka Inostranoj literatury Hi mi ja. Sistcmatifeskij ukazatel' statej v inostrannyh žurnalah 1952/1—10; 1953/1—13; 1954/1—«; 1955/1—6. Fizika i mehanika, Slstematiicskij ukazatel' statej v inostrannyh žurnalah 1951/5—9; 1952/1—10; 1053/1—12; 1954/1—C; 1955/1—6. Sel'skoe kozjajstvo. Sistomatiieskij ukazatel' statej v ino-strannyh žurnalah 1954/1—3; 1955/1—5. Biofisi ka- bio himt ja -fiziol ogi ja- mikrobiol ogi ja, S istematites k i j ukazatel7 statej v inostrannyh žurnalah 1952/1—6, 1953/1—12; 1954/1—6; 1955/1—8 Sistemotičeskij ukazatel' statej u inostrannyh žurnalah. Geologija i geografija. Vyp. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. Sistematičeskij ukazatel' statej v inostrannyh žurnalah. Hi-mlfeskie nauki. Vyp. 1, 2, 3, 4, Sistematičeskij ukazatel' statej v inostrannyh žurnalah. Fi-Zlko-maiematičeskie nauki. Vyp. 1, 2, 3, 4, 5-Sisfematičeskij ukazatel' statej t> inostrannyh žurnalah. Bio-logiieskle nauki. Vyp. 2. Sistematičeskij tikaj a tet' statej v inostrannyh žurnalah. Bio-logičeskie nauki. Vyp. A/3, 5, 6, 7, 8, 9P 10, 11, 13. Sistematičeskij ukazatel' statej e inostrannyh žurnalah. Bio-logičeskie nauki. Vyp. B/3, 5, 6, 7, 8, 0, 10, 11. Sistematičeskij ukazatel* statej v inostran-nyfr žurnalah. Bio-logičeskie nauki. Vyp. V/3. Suodnyj bjuileten' nouyh inostrannyh kniff. Serija A. 1949/11—VI; I950/I—IV; 1951/1—IV; 1952/1—IV; 1953/1—IV; 1954/1—II. £ vodni/j katalog inostrannyh nau£nyh Žurnalav. Estostven-nyc nauki 1951. München (Aücmagne) Bayerische Akademie der Wissenschaften Sitzungsberichte der mathematisch-naturioissenschaftlichen Klasse der Bayerischen Akademie der Wissenschaften, Jg. 1954. Sitzungsberichte der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. Philosophisch-historische Klasse. Jg. 1954/5, 6; 1955/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7. Jahrbuch der Bayerischen Akademie der Wissenschaften 1953, 1954, 1955. Bayerische Biologisehe Versuchsanstalt Biologische und chemische Probleme bei der Klärung i>on gewerblichen und industriellen Abwässern. Heuschmann, O,: Einige Bemerkungen iiber Leistungsprüfungen in der Karpfenzucht. Boch, J.; Die Anwendung proteolytischer Fermente bei Nein atoidenbef all der Pelztiere. Bach, J.: Histologische Untersuchungen der Dünndarmschleimhaut nach Verabreichung von Vermizym zur Wurmbekämpf ung, Goch, J.: Untersuchungen über die Verbreitung Von Magon-Darmstrongyliden bei Weiderindern. Boch, JDie Verbreitung von Wurmparasiten bei Rindern auf Bergweiden. Klincfce, H.: Über die Einwirkung quartemärer Ammonium-verbindüngen auf Wurmcier und- Larven, Seimer, S,; Untersuchungen über die Giftigkeit von Diehlor-diäthyläther auf Fische und Fischnährtiere. Wirschi-np, H.: Vergleichende histologische Untersuchungen über Veränderung des Dünndarmes nach Applikation verschiedener Wurmmittel in der gebräuchlichen Dosierung. Institut für Erforschung der Geschichte und Kultur der UdSSR Vestnifc Instituto po iíuceniju istorii i kul'tury SSSR 1954/6; 1955/1— Jssledoifcmija t materialy. Ser. 1-ja 15, 17, 18, 19, 20, 21, 22. Issledot?ani;n i materialy. Ser, 2-ja 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32. 33- Bulletin of the Institute for the Study of tke fiistory an et Culture OÍ the US$R 1/8, 9; IT/1—13. UfcroYni'kij zbirnik. 1, 2, Spisfci noi-'í/h posíupletiij BibZiotsífci Instituía !0, 13, 14, 15. 16, 13, Fet let Instituía po izuíenijv, istorii i fcul'tury SSSR (1950— —1955). Soobííenija Biblioteki MsNtuta V, VII Betaruski zbomik 1. ÍV. konfereneija Instituía po izuéeniju istorii i fcuí'tury SSSR. Doklady in diskussii, vyp. 2, V. kon/ereneija Instituía po izwäeniju istorii i kul'tury SSSR. Doklady i diskussii. Vi. kon/ereneija Instituía po izuieniju istorii i kul'tury SSSR. Doklady 1 diskussii. aiaviscltes Seminar der Universität Südost-Institut Sü dost-Fors chunpen XIII, XIV. Wissenschaftlicher Dienst Südosteuropa. Jg. III.'11—12; Jg. IV/1—11. Unlversltäls-Institut für Vor- und Frühgeschichte Materialfie/ie zur Bayerischen Vorgeschichte, He£t 5 Text und Atlas. Zoologische Sammlung des Bayerischen Staates Veröffentlichungen der Zoologischen Staatssammlung München, Band 3/51—79. Münster i. Westfalen (AUemaitue) Landesmuseum für Vor- und Frühgeschichte Westfälisches Landesmuseum für Naturkunde Abhandlungen aus dem Landesmuseum für Naturkvndp zu Münster in Westfalen. Jg. 17/1—2, 3. Watur und Heimat, Blätter für den Naturschutz und alle Gebiete der Naturkunde. Jg 14/1—4 und Beiheft, Jg. 15/1—3 und Beiheft. Nantes (France) * Société des Sciences Nature [les ilvodnv