je živčnega značaja, rodila kakšen uspeh; prej bi rekli nasprotno. Londonski dopisniki ameriških listov trde, da se med Londončani opaža docela nepričakovana reakcija: mrzli ljudje, ki jim je vse na svetu zgolj hladna kupčija, vojna pa celo šport, ni Anglosasi, pravijo, da jim toraj nerazumljivo. Po njiho-namreč Anglež zmožen kveč-rezira, nikakor pa ne sovra-remrzel je za to čustvo. Na- mikarjev odnehal; ugotavlja po ;janje, ki so ombniki, po dno hladno-Prebivalstvo, i ktjub hudi Novi romunski kralj Mihael. nzeno vračali ni Anglosasi, pravijo, da jim toraj nerazumljivo. Po njiho-namreč Anglež zmožen kveč-rezira, nikakor pa ne sovra-remrzel je za to čustvo. Na- mikarjev odnehal; ugotavlja po ;janje, ki so ombniki, po dno hladno-Prebivalstvo, i ktjub hudi nzeno Kmet iz romunske Transilvanije. plačana v gotovini Cena 2 din družinski tednik nHiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHHiiiimiu *■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■■■■•■■■■■■■■■•••■■■■■•« ! LetO XII. T.inUiano 1* unfAmhra 1Q1A A7 f ZKQ \ . 1 Veste, kaj je pesimistt človek, ki misli, da so vsi ljudje tako priskutni kakor sam, in jih zato sovraži. Bernard Shaw, irski dramatik na satirik Ljubljana, 12. septembra 1940. štev. 37 (569) iDRUZIMMCI TEDNIK« bhaja ob četrtkih. Urednlltv* la uprava v Ljubljani, Miklollteva 14/IH. Poit ni predal It. Ul. Telefoa K. »A — RaCua pofitoe hranilnice * Ljubljani It. 16.308. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranlh dopisov ne sprejemamo. b odgovor Je treba prtlotltl ra S din snamk. NAROtMIMA •b Ma M Oa. Ma « Oa, vce lata M «a. V Italiji aa Mo <0 Ut. v »ranelJI It frankov, v Ameriki dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino |e plačati vnaprej. CEHI OGLASOV ▼ tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor (vlilna S mm In llrlna 55 mm) 7 din; v oglasnem delu 4'60 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notica: beseda t din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Doms: Kakšna je nova Francija? i (Gl. str. 9) Totalitarna vojna nad Londonom Romunski kralj Karol n. je moral odstopiti. — Vichyjska vlada izgublja kolonije K rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Petra II.: slika vladarja in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla s slave konjeniške brigade kr. garde v Beogradu. V Ljubljani, 11. septembra V petek 6. septembra ob štirih zjutraj je general Antonescu, mbž, ki ga je kralj Karol po dunajski, arbitraži poklical na vodstvo države, izročil svojemu vladarju tole pismo: Veličanstvo! S svojo preteklostjo, s svojo poštenostjo in s svojim življenjem sem se obvezal, da bom branil domovino in prestol. Moje stremljenje, da najdem ljudi, ki so pravi Patrioti in zraven sposobni, da bom z njimi sestavil novo vlado z a obnovo države in z a spravo Vašega Veličanstva z državo, se je izjalovilo. Vsi zahtevajo odstop Vašega Veličanstva. Spričo takšnih razmer in spričo razburjenja, ki ga ne morem zatreti s potoki krvi, ker bi s tem pognal svojo domovino v državljansko vojno in tvegal tujo okupacijo, čutim dolžnost, sporočiti Vam glas ljudstva še pismeno. Kdor govori drugače, je zločinec. Se enkrat resno opozarjam Vaše Veličanstvo na težko odgovornost, ki ho za zmerom ostala na Vašem Veličanstvu, če moji želji, hkrati želji ormade in naroda, takoj in brez obotavljanja ne ustrežete. — General Antonescu, predsednik vlade. Kralj Karol II. Romunski je tej želji Ustregel. Od petka 6. t, m. ni Karol Hohenzollern-Sigmaringenski nič več romunski vladar. Na njegovo mesto . je stopil njegov 19 letni sin, doseda-nji prestolonaslednik Mihael. Po odstopu kralja Karola je predsednik romunske vlade gteneral Anto-nescu poslal Hitlerju tole brzojavko; Ekscelenca! Prva misel romunskega naroda na ta zgodovinski dan, ko je 8Pet dobil svojo zdravo moč, je dolžnost, da izreče Vaši Ekscelenci svojo zvesto vero v veliki nemški narod in njegovega velikega voditelja in hkrati svoje zaupanje v zagotovitev svoje Sedanjosti in upanje v svojo bodočnost. In Mussoliniju: Ekscelenca! Na ta dan, ko romun-ski narod spet ponosno in svobodno dviga svoje latinsko čelo, Vam pošilja romunski narod izjavo svoje zvestobe in upanja v italijanski narod in njegovega velikega duceja. * In spet stojimo na mejniku nove etape v mrzličnem razvoju Evrope, razvoju, ki se je začel januarja 1933. s Hitlerjevim prihodom na oblast. Karol II. je bil vladar številčno precej velike države,- saj je štela Velika Romunija, ustvarjena leta 1919. v Versaillesu, 19 milijonov ljudi. Zal je bila versajska Romunija močna in velika le toliko, kolikor je imela močnih in velikih zaveznikov in prijateljev. Razen Jugoslavije in bivše Poljske so namreč ta latinski otok na meji med Srednjo, Vzhodno in Balkansko Evropo obdajale same ne-prijateljske sosede: Ogrska, Sovjetska Rusija, Bolgarija. Sosede, ki so vse imele stare račune z njo. Najhujšo nasprotnico je Romunija videla vseh teh 22 let po končani svetovni vojni v Ogrski. Čudno to ni( saj je največji del njenih vojnih pridobitev obsegala Transilvanija, nekdanji del svete Štefanove krone. Zato je razumljivo, da je Romunija rada stopila leta 1920. v ustanavljajočo se Malo antanto, 5. c £ 4- -----rsSS -S '»-«<30 fr r??f-:SŠ3 -7?.31 Prišel je anšlus, prišlo je razkosanje Češkoslovaške. Kralj Karol II., naslednik svojega očeta Ferdinanda in po začasni abdikaciji naslednik svojega sina Mihaela, je vladal, kakor je vedel in znal. Leta 1936. se je ločil od svojega zunanjega ministra Titulesca, morda najsposobnejšega diplomata takratne Evrope. V luči današnjih dogodkov se zdi ta kraljeva gesta še posebno nesrečna; saj je bil Titulescu tisti, ki je hotel po vsaki ceni spraviti Romunijo z njeno največjo sosedo, s sovjetsko Rusijo. Titulescu je vedel, česar toliko evropskih državnikov zadnja leta ni razumelo; vedel je, da je glavni temelj sleherne varnosti tako v zasebnem življenju kakor v razvoju narodov elementarna resnica, znana že starim Rimljanom: divide et impera. To se pravi: če hočeš, da ne boš plen sovražnikov, ne smeš dovoliti, da se vsi tvoji nasprotrAki združijo proti tebi. Izberi si enega od njih — katerega koli že: tistega, ki se ga najbolj bojiš kot sovražnika, onega, ki si ga najbolj želiš za prijatelja, ali pa tistega, ki bi se z njim najceneje zedinil — in se pobotaj z njim. Potem boš kos tudi ostalim. To resnico je prezrl nesrečni Doll-fuss, ko je šel, nasprotnik nacizma, v križarsko vojno še proti socialistom; to resnico je prezrl Beck, ko je pomagal razkosati Češkoslovaško: oba sta zapravila svoji državi. Titulescu je hotel prijateljstvo z Rusijo — in prav Rusija je bila tista, ki je z iz-silitvijo odstopa Besarabije sprožila val revizionizma proti Romuniji in tako pokopala Karola, nasprotnika pobotanja z romunsko vzhodno sosedo. Danes je kralj Karol II. le še zasebnik. fes j :i t (i - rj=~-' c * Nemška totalitarna vojna proti Angliji zavzema čedalje hujše oblike. Prejšnji teden je Hitler rekel, da bo za vsako angleško bombo na nemške kraje vrgel tisoč bomb na angleška mesta in jih uničil do tal. Te besede niso bile prazne; London to okuša. Londonski dopisniki ameriških listov poročajo o silnem razdejanju, ki ga delajo nemške bombe v angleški prestolnici. Prizadete niso samo vojaške in prometne naprave; porušeni so celi okraji celo v centru mesta. Več bomb je priletelo celo v neposredno okolico angleškega parlamenta. Po londonskih poročilih je nemško bombardiranje zahtevalo zadnje tri noči do torka po več sto smrtnih žrtev. Kakšen je pravi namen nemškega totalitarnega bombardiranja? Eni trde, da so nemški napadi na London uvertura v kopensko in pomorsko vojno; po njihovi sodbi naj bi letalski pripravi sladilo izkrcavanje nemškega vojaštva na britanskem otočju. (V zvezi s tem naj bi bile govorice, razširjene v Berlinu, da bo Anglija do 15. oktobra na tleh.) Drugi spet mislijo, da je bombardiranju Londona namen, demoralizirati prebivalstvo in ga živčno zmrviti; ▼ nasprotju s prvo tezo torej ne mislijo Nemci ta trenutek toliko na materialen kakor na moralen uspeh. Tretja teza — da je bombardiranje Londona samo maščevanje za bombardiranje nemških mest — ni neverjetna, a le v zvezi s prvo ali drugo; nemška strategija je preveč hladna in preračunljiva, da bi se dala voditi zgolj čustvenim momentom. Kakšen bo uspeh nove nemške ofenzive? Nekajkrat smo že zapisali, da je Anglež kakor buldogi kamor se zagrize, tam drži. Angleški temperament se počasi segreje; kadar pa dobi temperaturo, ga vročina izlepa ne popusti. Zato se nam ne zdi verjetno, da bi letalska vojna proti Angliji, v kolikor trde, docela nepričakovana reakcija: ljudje, ki jim je vse na svetu hladna kupčija, vojna pa celo so začeli sovražiti Nemce, tudi sami Anglosasi, je to skoraj vem je >emu prezira, štva; premrzel je za to čustvo, črtno rušenje njihove ponosne prestolnice je Angleže v živo zadelo. Toda po sodbi ameriških to ne pomeni, da bo Albion ravno nasprotno! (To naziranje potrjuje tudi londonski dopisnik lista Neue Ziircher Zei-tung. Švicarski časnikar ugotavlja eni strani silovito razdejanje, ici ga ustvarili nemški bombniki, drugi strani pa nenavadno krvnost Londončanov, pravi dopisnik, je videti kljub preizkušnji popolnoma mirno, je le še bolj odločno in v svojem odporu do konca.) Morda bo pa imela materialna stran nemškega bombardiranja pomembnejši uspeh? Na to vprašanje je odgovor dosti težji. Iz dosedanjih angleških in nemških poročil o letalskih izgubah se vidi samo to, da vojna v zraku še ni odločena. Nemški namen je, angleško letalstvo tako zdecimirati, da bodo nemška letala obvladovala nebo nad Anglijo; potem šele bi se dalo misliti na invazijo. Če bi hoteli dognati, kdaj se bo to zgodilo, bi morali vedeti, koliko letal sploh Angleži premorejo in kolikšna je sedanja zmogljivost njihovih tovarn. Teh številk seveda ne poznamo; najbrže niso znane niti Angležem samim, izvzemši Churchilla, lorda Beaverbrooka in njunih zaupnikov. Vedeti bi morali tudi, koliko letal in pilotov pošiljajo Združene države, Kanada in Avstralija: tudi te številke so tako skrivnostne, da si z njimi ni moči prav pomagati. V noči s torka na sredo so nemški napadi na London znatno popustili. Toda napačno bi bilo sklepanje, da je totalitarne letalske vojne nad Anglijo že konec. Po kratkem oddihu se bodo Nemci spet vrnili; se bodo nad London in nad druga angleška mesta vse dotlej, dokler ne bo legla na Anglijo jesenska megla. General de Gaulle, zastopnik tretje Francije, t. j. tiste, ki ni hotela kapitulirati, je bil še pred desetimi dnevi nekakšen vladar brez dežele. Razen peščice letalcev in mornariških častnikov se ni njegovemu pozivu na nadaljevanje vojne proti Nemčiji in Italiji odzval skoraj noben Francoz. Konec predzadnjega tedna se je generalu de Gaullu pridružila Čadska kolonija v Centralni Afriki. Nekaj dni nato sta prestopili na njegovo stran tudi francoski afriški koloniji Kamerun in Kongo. Vse te, sicer zelo slabo obljudene posesti francoskega kolonijskega imperija merijo skupaj 2‘/a milijona kvadratnih kilometrov. Strateški pomen njih pristopa h generalu de Gaullu je v tem, da meje ob Britansko Nigerijo in ob Sudan. Te dni se širijo glasovi, da se misli tudi Indokina izneveriti vichyjski vladi in se pridružiti de Gaullu. V luči teh dogodkov je razumljivo, zakaj je vichyjska vlada poslala generala Weyganda v Severno Afriko. Observer V obrambo nevtralnosti: Švicarski vojak straži na meji svoje domovine. Kraljev spomenik V petek 6. t. m. je Nj. Vel. kralj Peter II. odkril spomenik tvojemu velikemu očetu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Po tragični smrti kralja Aleksandra v Marseillu so v Ljubljani ustanovili pčseben odbor, hi si je nadel nalogo postaviti viteškemu kralju dostojen spomenik. Odbor je razpisal natečaj in se odločil delo poveriti kiparju Lojzetu Dolinarju. Prvotno je bilo določeno, da bo spomenik stal pred pravoslavno cerkvijo v Tivoliju, pozneje pa na sedanjem mestu, v Zvezdi. Kipar g. Dolinar je spomenik modeliral šest mesecev, na lear se je začelo vlivanje v bron. Za spomenik so porabili 6000 kil brona, v vrednosti 300.000 dinarjev. Spomenik kralju Aleksandru ni samo eden največjih v Jugoslaviji, temveč tudi na vsem Balkanu. Sestavljen je iz 5i kosov in je stal 1,300.000 dinarjev. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. so se zbrale na Kongresnem trgu in v Zvezdi ogromne množice udeležencev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da prisostvujejo svečanemu odkritju. Veliko navdušenje je pa zavladalo, ko se je pred spomenik pripeljal tudi Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu svojega strica kneza namestnika Pavla. Pri prihodu na slavnostni prostor je visoke goste pozdravil predsednik odbora za postavitev spomenika dr. Pipenbaeher, na kar so se visoki gostje podali pred spomenik. Predsednik dr. Pipenbaeher je imel nato govor, v katerem je slavil spomin na pokojnega kralja. Na koncu govora je prosil Nj. Vel. kralja Petra, naj odkrije spomenik. V tem trenutku so s ljubljanskega gradil zagrmeli topovski streli, častna Seta je pa oddala trikratno salvo. Nato so položili pred spomenik vence Nj. Vel. kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in vojnega ministra. Po viharnih ovacijah po vsem Kongresnem trgu je spregovoril s tribune ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je prevzel spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske. Po končanem govoru so se visoki gostje poslovili in odpeljali iz Ljubljane ob navdušenem vzklikanju mlademu kralju in vsemu kraljevskemu domu. Nato so razna društva in organizacije polagale vence, ljudstvo se je pa začelo počasi razhajati. Spomenik kralja Aleskandra zdaj ttoji sredi bele Ljubljane, mogočen in veličasten, dokaz velike ljubezni in hvaležnosti našega naroda do po-ikojnega kralja in kraljevskega doma. PolNični deJnili Rojstni dan Nj. Vel kralja Petra II. Po vsej državi smo 6. t m. slovesno praznovali rojstni dan našega mladega kralja, ki je letos dopolnil svoje 17. leto. Nj. Vel. kralj Peter II. zdaj stopa v poslednje leto, prede« zasede prestol kraljevine Jugoslavije in s tem prevzame težke kraljevske dolžnosti, dediščino svojega blagopokojnega očeta. Ves narod od nesrečnega marsejskega dne s ljubeznijo spremlja napredek in razvoj mladega kralja. Ves narod m da bo postal vreden naslednik svojega blagega sčeta in to tndi v polni meri obeta. Dosedanje proslave •trojega rojstnega dne Je mladi kralj Zilavost bosanskega kmeta v ---------------------- Življenjska zgodba 105 lednega Bosanca Starec se še nikdar ni vozil z železnico SSepče, septembra. V Novem šeheru, muslimanski vasici nedaleč od Zepča v Bosni, živi Mustafa Sijahovlč-Pepelar, star 105 let. Stanuje na koncu vasi v svoji stari hišici v bosanskem slogu. To hišico sl je starec postavil pred 80 leti, danes pa živi v njej sam In pozabljen. Novi Seher je majhna bosanska vas. Njeni prebivalci se preživljajo izključno s poljedelstvom. Kakor večina Bosancev so tudi prebivalci te vasice zelo siromašni. Malo jih je, ki se spominjajo dobrih starih časov, ko so v vasici še živeli bogati kovači, znani tja do Hercegovine, šeherčani so bili pred desetletji najboljši kovači kos in nožev. Danes so ti kovači po večini že pomrli, kar jih je pa ostalo, so brez dela, ker jim je vse delo odvzela železna industrija. Edini, ki je izmed teh starih vaških kovačev še živ, je 105-letni Mustafa Sijahovič. Starec se je pozno oženil. Bodili so se mu štirje otroci. Najstarejši izmed njih je danes star 65 let, srednji sin 52 let, namlajši ima pa 50 let. Hči je stara 59 let. Mustafa ima danes že 25 pravnukov, od katerih je najstarejša deklica stara 15 let. Mustafa je svoje zobe izgubil šele pred 15 leti. Pred petimi leti so mu zrasli novi mlečni zobje, ki jih je pa že čez nekaj let pomival kar s svojimi rokami. Zdaj trdi, da mu rastejo novi in ga od njih že boli čeljust. Zanimivo je starega Mustafa poslušati, ko pripoveduje o svojem dolgem JUvljemju. Pravi, da js učakal tabo visoko starost samo sato, ker je vse življenje pridno delal tn nikdar ni pi-Jančeval. Prav sa prav je m svoje življenje živel samo od karaš, ki jo Ima Se zdaj najrajši. Nikdar ni bil bolan; enkrat samkrat se spomni, da ga je tri dni selo aehlo, takrat je menda imel mrzlico. »Kruha ne morem jesti, ker ga nimam,« pravi Mustafa. Sram me je povedati, da moram uživati samo mleko In kavo. Tako se mi samo zato godi, ker sem svojo zemljo razdelil med svoje otroke. Takrat sem namreč mislil, da ne bom tako dolgo živel. Sosedje pripovedujejo, da je preteklo zimo starec nosil svojo odejo čez ramena in hodil od sina do sina. Pri vsakem je bil 14 dni na gorkem. Sinovi so drug od drugega oddaljeni po več kilometrov, ki jih je moral starec vsakih 14 dni prehoditi. Poleg tega vse leto hodi v gozd in cepi drva, vsak petek pa hodi v džamijo. Ljudje pripovedujejo, da je bil Mustafa včasih silno priden. Gradil je hiše po vseh sosednjih vaseh, poleg tega je znal delati tudi vozove. V njegovi hiši je bilo takrat vsega dovolj. Vsako leto so zaklali dva vola. Starec sam pravi, da do svojega osemdesetega leta ni ničesar kupoval; vsega Je imel doma dovolj. Ce ga vnuki dražijo in sprašujejo, ali se bo še oženil, pravi, da se ne bo, ker nima s čim preživljati žene. Sicer Je pa starec zmerom vesel in se šali. Zanimivo je, da so njegovi lasje še čisto črni; niti enega sivega lasu nima. Pač mu je pa brada te popolnoma osivela. Jamo govori In prav dobro aMši. Ce ga vprašate kako vidi, se takoj pohvali, da lahko tanko nit vdene T šivanko. Mustafa pripoveduje, da Je bilo pod Turki bolje kakor pod Avstrijo. Takrat je bilo menda malo »Vlahov« In kmet Je lahko obdeloval zemljo, kolikor Jo Je hotel. Takrat Je bilo še manj polja, toda veliko več gozdov kakor danes. Ljudje so se učili brez knjig in nihče ni znal čitati. Spominja se celo, kako bi bil pred 80 leti skoraj ubil neko dekle. Mustafa se zamisli in začne; »šel sem v Teslič po opravkih. Kar zagledam na cesti neko naše dekle, ki se sprehaja z Vlahom. Ko me je zagledala, se je skrila za njegov hrbet, mene je pa to tako razjezilo, da sem pograbil puško in ustrelil nanjo. Nisem je zadel. Pomislite samo, kdo je še to kdaj videl, da bi bosansko dekle hodilo z Vlahom, potem bi se pa še skrivalo pred menoj.« Povedal je tudi, da Je nekoč videl vile, kako so plesale kolo. Plesale so veliko lepše kakor vaška dekleta. Tleskale so z rokami, potem so pa spet izginile v reko. Najbolj sovraži železnico, po kateri se še nikdar ni voeil; pravi, da se tudi nikdar ne bo. Potem se je oprostil, češ da bi rad še več povedal, pa ima tako suho grlo. Ce bi Imel vsaj skodelico kave, pa bi se mu jezik spet razvezal... preživel kot srednješolec, letošnja proslava je pa tem pomembnejša, ker jo praznuje kot visokošolec in vojak — kralj namreč nosi že podporočniško uniformo — in ker je to poslednja proslava njegovega rojstnega dne, preden prevzame kraljevsko oblast. Svečanost odkritja spomenika njegovemu očetu v Ljubljani ravno na njegov rojstni dan se je zato razvila tudi v veliko manifestacijo za mladega kralja. Uredbo o pošiljanju špekulantov v prisilna bivališča je izdal ban banovine Hrvatske. Uredba pravi, da po čl. 12. zakona o zaščiti države policijske oblasti prve stopnje lahko pošljejo na prisilna bivališča osebe, ki motijo javni red in mir. Nedvomno pa v teh časih nabolj motijo red in mir ljudje, ki se skušajo okoristiti zaradi motenj, ki so nastala v preskrbi prehrane prebivalstva. Zato morajo upravne oblasti v takšnih primerih prizadete takoj poslati v prisilna bivališča v kar najbolj pasivne kraje. Uredba tudi določa te kraje in ostali postopek. Romunija se je po odstopitvi Transilvanije znašla v resnem položaju. Dan za dnem so se vrstili nemiri in neka politična stranka je pripravljala prevrat. Gigurtova vlada je morala odstopiti in kralj Karol XI., ki so nanj napravili atentat, je generalu Anto-nescu poveril mandat za sestavo nove vlade in diktatorska pooblastila. Vse stranke so obljubile, da mu bodo pomagale. Sporazumel se je tudi z Železno gardo. Prav na pritisk železne garde je pa moral kralj Karol odstopiti. Pred njegovim odstopom so bili v Bukarešti veliki nemiri, množice so zahtevale njegov odstop, vodja Železne garde, Horia Sima, je pa izdal letak v protest proti odstopitvi Transilvanije Madžarski. Romunsko kapitulacijo pred Madžarsko pripisujejo namreč kralju Karolu. Ministrski predsednik Anto-nescu je objavil tudi uradno pismo, ki je kralja prisililo k odstopu. Antonescu ga v njem opozarja, da je njegov odstop želja armade in naroda Takoj po kraljevem odstopu so imenovali 191et-nega prestolonaslednika, velikega vojvodo Mihaela, za kralja. Bivši kralj Karol je pa odpotoval v Švico, pozneje se pa baje namerava nastaniti v Ka- m Prava kava je vedno dražja. Dobra gospodinja kupuje Žikino kavino m (‘Sanico. nadi. V Romunijo se je vrnila mati kralja Mihaela, grška princesa Helena, ki je doslej živela v Nemčiji; prav tako se je pa iz Italije vrnil princ Nikolaj, brat bivšega romunskega kralja. Zdaj je predsednik vlade general Antonescu vse upanje Romunije. Znan je kot velik zagovornik romunskega sodelovanja z osjo ln se baje namerava popolnoma nasloniti na Rim in Berlin. Vse svoje nasprotnike Je od- stranil z vodilnih mest. Nove vlade še ni sestavil, namerava pa to storiti čimprej. Sporazum v Crajovi med Bolgarijo in Romunijo glede odstopitve južne Dobrudže so podpisali zastopniki obeh držav pretekli teden. Sporazum določa, da se morajo takoj po ratifikaciji sporazuma določiti točne meje. 15. t. m. bodo bolgarske civilne oblasti prevzele upravo, 20. t. m. bo pa bolgarsko vojaštvo vkorakalo v Dobrudžo. Manjšine se morajo izseliti v treh mesecih po ratifikaciji sporazuma. V Bolgariji je zaradi podpisa zavladalo veliko zadovoljstvo. Sporazum so v Crajovi na izrečno željo romunske delegacije podpisali brez navzočnosti časnikarjev in reporterjev. Madžarska vojska je že zasedla Transilvanijo, ki so ji jo prisodili na Dunaju. Po zadnjih romunskih in madžarskih vesteh se okupacija vrši popolnoma mirno, brez slehernih incidentov. Pred zasedanjem so v vsej Transilvaniji vladali veliki nemiri Madžari pripisujejo zdanji mir močni Antonescovi roki. Japonci so začeli resno ogražati francosko Indokino. Japonske in francoske oblasti se pogajajo glede pro- Trgovsko uiiliHe (HRISTOFOV UČNI ZAVOD Ljubljana, Domobranska c. 15 pripravlja svoje učence nke v enem Šolskem letu za praktične pisarniške poklice v raznih gospodarskih podjetjih. — Vpisovanje dnevno. — Pouk prične 16. t. m. — Zahtevajte prospekt. Šolnina je zmerna, manj premožni imajo popust. Zavod je največji in najmodernejši te vrste, zato ga toplo priporočamo. meta po tamkajšnjih rekah. Kljub temu so pa Japonci francoskim oblastem že izročili ultimat glede teh vprašanj. Francozi v Indokini čezdalje bolj vztrajajo na tem, da naj bodo oblasti nasproti Japoncem popolnoma nepopustljive. Japonci so Francozom baje zagrozili, da bodo izkrcali v Indokini svoje čete. Tudi Francozi se vojaško pripravljajo na obrambo. Vse zveze z Indokino so se pretekli teden pretrgale. Angleški letalski napadi na Berlin in nemški na London in druga mesta se vrste noč za nočjo. Angleška letala napadajo važne vojaške objekte in so v eni preteklih noči bombardirala in uničila vse pristaniške naprave v Hamburgu, ki naj bi bil važno izhodišč nemških čet za Angleško. Razen tega so angleška letala prispela nad Berlin in bombardirala važna vojaška skladišča in tovarne za municijo v gozdovih okrog mesta. Povzročila so veliko škode. Nemška letala so pa prav tako v rojih napadala London to posebno dosti škode povzročila v nočeh s sobote na nedeljo to z nedelje na ponedeljek. Nemške bombe so uničile cele stanovanjske bloke in pri tem je bilo tudi veliko smrtnih žrtev. Angleška poročila pravijo, da je bilo samo v noči na nedeljo okrog 400 mrtvih, ranjencev pa 1400. Letalski napadi pa postajajo vse srditejši in še niso dosegli vrhunca. Maršal Petain je preosnoval svojo vlado v Vichyju. Podpredsednik vlade je postal Laval, čeprav je poleg generala Weyganda, ki je postal glavni delegat za francoske kolonije in čuvar francoskega imperija, edini demokrat v vladi. Ostal je baje zato, ker si je pridobil zasluge v pogajanjih z Nemci. Vojni minister je postal general Huntzinger, mornariški minister pa admiral Darian. Sprememba francoske vlade je v zvezi z nemško-franco-skimi pogajanji, s katerimi nameravajo Francozi odpraviti sedanjo ne-prestopno demarkacijsko črto med zasedeno to nezasedeno Francijo. Berlin to Rim se pa ne marata pogajati z vlado, ki ima demokratske ministre. STRELE VAS VARUJE STRELOVOD AMERIŠKA GUMIJASTA SPECIALITETA ŽITA J O-KE! Listek JDrožtnskcga tednika* LOV NA MINE Naphal Stuart Gelder V svotovni vojni *o Nemci polo-43.630 min, In na vsaki dve ujeti ■dni J« prišla po ona potopljena lad-N lovljenje min. Pri tem Je bilo večini polovico posadke ubite ali m j« pa potopila, da ne omenjamo pohabljenih obrazov tn rok, polomljenih nog In živčnih pretresov, ki so Jlb dobivali ljudje ob strašnih krvavih prizorih, ki jih niso mogli po-mabiti do svoje smrti. Britanska admiraliteta je izdala 240 komunikejev in za temi uradnimi lianami se je skrivala nenavadna hrabrost in vztrajnost ljudi, o katerih lahko rečemo, »da so ganili srce slehernega Angleža.« Ker mora pa delovanje mornarice med vojno ostati skrivnost, ni bilo mogoče izvedeti nobenih posameznih primerov. Ker ti ljudje neradi pripovedujejo o sebi, še danes vemo komaj del njihovih doživljajev. V redkem trenutku iskrenosti je eden izmed lovcev na mine dejal: »Življenje lovcev na mine je pasje življenje, samo s to razliko, da noben pes še nikoli ni doživel kaj takšnega.« Od tega, ali bo nekaj tisoč mornariških častnikov, mornarjev, ribičev in prostovoljcev iz različnih dru- žabnih slojev privolilo, da bodo živeli to nemirno življenje, je odvisen naš obstoj med vojno, ker bi sicer, brez njihove pomoči, umrli od gladu ali bi morala pa naša vlada skleniti mir in sprejeti sovražnikove pogoje. Danes je vsem znano, da je mornarica naše glavno orožje, ki more rešiti našo državo poraza. Kajti če mornarica ne bo mogla zavarovati trgovskih ladij, ki nam vozijo hrano, bomo pomrli od gladu. Vendar pa večina Angležev še ne razume dovolj jasno, da, če ne bi bilo dovolj ladij, ki čistijo morje morskih min, naše vojne ladje ne bi mogle braniti trgovskih ladij na njihovi poti. Brez teh čistilcev morja bi bila britanska mornarica izpostavljena najstrašnejši nevarnosti ob vsakem poskusu, ko bi hotela zapustiti pristanišče, in verjetno je, da sploh ne bi mogla odpluti na odprto morje. Prvega februarja 1917. so Nemci začeli neusmiljeno podmorniško vojno. Torpedirali so vsako ladjo, ki so naleteli nanjo, in položili na tisoče min na odprtem morju. Potapljali so zavezniške in nevtralne trgovinske ladje. Februarja 1917. so potopili 260 ladij, marca 338, aprila pa 430. 19. aprila, najhujšega dne v najhujšem mesecu vojne, so potopili 11 britanskih trgovskih ladij in 8 ribiških ladij. Ene od vsakih štirih ladij, ki so v tem mesecu zapustile Britansko otočje, ni bilo več nazaj. Med Shetlandskimi otoki in Rokav-skim prelivom so podmornice položile ogromne količine min, medtem, ko so velike vojne ladje, ki so mogie tudi čez ocean, položile minska polja v Belem morju, Biskajskem zalivu, ob ameriški obali, v Južnoki- tajskem morju in blizu južnoafriške obale, Adena, Indije, Nove Zelandije, Avstralije in Ceylona. Težki topovi na vojnih ladjah so bili skoraj popolnoma brez moči, kadar je bilo treba morje čistiti min. Takrat so prišli na pomoč britanski ribiči, ki so dobesedno rešili našo gnjat, kruh, maslo in druga živila, od katerih je odvisno življenje na Britanskem otočju. V začetku je imela naša država komaj nekaj starih ladij, ki so jih uporabljali za lovljenje min. Leta 1918. smo imeli že celo ladjevje, 726 popolnoma opremljenih ladij, ki so sleherni dan plule 1000 milj po Rokav-skem prelivu, da bi ga očistile min in zavarovale prehod trgovskim ladjam. Ko so ljudje popolnoma razumeli, kako strašna nevarnost preti državi, so se poveljniki ribiških čolnov in njihove posadke prostovoljno javili na delo, skoraj v vsakem pristanišču po nekaj. Med temi ljudmi so bili tudi taki, ki niso poprej nikoli sedeli v navadnem čolnu, da ne govorimo o ladjah. To se zdi skoraj neverjetno. Nekateri izmed njih so se odločili OKVIRII SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 za ta korak, ker niso hoteli ubijati ljudi v vojni in so rajši izpostavili svoje življenje, da bi rešili druge. To so bili po večini kvakerji in pripadniki drugih verskih ločin. V trenutku, ko prebirate te vrstice, njihovi mnogoštevilni nasledniki vrše tisto delo, ki so ga oni prostovoljno, celo rade volje, prevzeli nase. Vsak dan je treba očistiti del morja določene širine okrog cele naše obale. Vsak dan odplujejo iz različnih pristanišč na delo ribiški čolni, ki so se pred nekaj meseci bavili samo z ribolovom. O težkočah, s katerimi se v mirnem času bore ti ljudje, so napisani celi spevi. Njihovo delo v vojnem času je pa še dosti nevarnejše. Niti trenutka v teku celega dne ne prežive, da ne bi bili izpostavljeni nevarnosti, da jih mina vrže v zrak. Če se ne ubijejo med eksplozijo, utegnejo biti strahovito pohabljeni in umreti od ran in mraza v ledenem morju, se zadušiti v dimu eksplodirane mine ali pa bloditi po morju nekaj časa na kakšni deski, ki je ostala od uničene ladje, in da strahovito trpe v ledenomrzli morski vodi. Mine navadno polagajo v veliki množini, po nekaj sto hkrati (tako imenovana minska polja), ob vhodu v kakšen preliv ali pristanišče ali na odprtem morju, v tistem delu, skozi katerega običajno plujejo naše in nevtralne trgovske ladje. Uničevanje min ne zahteva samo poguma in vztrajnosti, temveč tudi dobro poznavanje tega opravila. Najobičajnejši način lovljenja min je v tem, da dve ladji ploveta vzpo- redno in med seboj vlečeta jekleno žico. Ta žica je v vodi in s pomočjo posebnih priprav jo drže v potrebni globini. Pogosto ima na enem koncu rezilo; z njim prereže žico, s katero je mina pritrjena na dno, in mina splava na površje. Takrat jo je lahko uničiti s topovskim ali puškinim nabojem. Lovci na mine ne vidijo drugega kakor sivo morsko površino. Nobenega aparata nimajo, ki bi jim po-kazal položaj mine, kakor je to Pri podmornicah. Lovci na mine tavajo po morju vse dotlej, dokler ne ujamejo mine ali dokler eden izmed njih ne naleti na mino samo. V tem primeru eksplozija, ki bi s svojo sil° utegnila uničiti tako veliko ladjo, kakor je »Queen Mary«, raznese v tisoče koscev majhno ladjico, ki običajno nima več ko 250 ton. Tako se je potopilo že nekaj rib>* ških ladij. Pogosto pa minska polj® odkrijejo šele po eksploziji kakšne večje ladje. Lovci na mine plovejo po tem morju smrti, vedoč, da utegnejo slehern* trenutek umreti. V svojem kratkem komunikeju Admiraliteta včasih P°' roča o uničenju ene, dveh ali treh ladij, toda čez nekaj dni je morje zopet prosto min. Mi ne vemo, koliko min je v mor' ju, ne koliko človeških življenj materiala bodo uničile, toda ne °lV raje se na nevarnost, težave in trp ljenje, ki jih morajo prebiti tisti, *■ se bore proti minam, smemo biti Pr pričani, da je v skromnih britanskih ribičev še dovolj ljudi, se bodo žrtvovali, dokler bo še ka* mina v morju. »News Chionlcle«, London. Naredijo o najnižjih mezdah je podpisala vlada na predlog ministra za socialno politiko. Najvažnejša sprememba v tej naredbi obstoji v povišanju temeljne mezde za pomožno osebje z dveh na štiri din za delovno uro. Na podlagi te mezde bodo bani določevali minimalne mezde za svoje področje. Za nekvalificirane delavce se lahko mezde znižajo za 10% pod osnovno mezdo ali zvišajo za 50% nad osnovno mezdo. Ta podpisana nova naredba otopi v veljavo že 15 dni po objavljenju, medtem ko je dozdaj veljal rok 60 dni. Najvišje cene za meso v dravski banovini so tele: 1 kg govejega mesa prve vrste sprednjega dela sme stali največ 16 dinarjev, zadnjega 18 dinarjev. Goveje meso druge vrste sprednjega dela sme stati največ 13 dinarjev kilogram, zadnji ded 15 dinarjev kilogram. Cena za kilogram telečjega mesa sme znašati za hrbet največ 18 din, za stegno in pleče 16 dinarjev, za vrat in prsa 14 dinarjev. 1 kg svinjskega mesa, slanine in masti sme stati" za hrbet največ 20 din, za stegno 18 din, za pleče, flam in rebra 16, za 6lanino in salo 22, za mast 24 dinarjev. Za šolsko leto 1940/41 so s kraljevim ukazom in na predlog prosvetnega ministra odprli popolno 4. realno gimnazijo v Ljubljani. _Prav tako so odprli popolno 2. realno gimnazijo v Celju, realno gimnazijo v Murski Soboti, v Valjevu, čačku in mešano gimnazijo v Sarajevu. Dve realni gimnaziji v Beogradu bodo pa postopno zaprli. Po tem ukazu bo torej Slovenija dobila kar tri nove gimnazije. Sneg je zapadel prejšnji teden po planinah Južne Srbije okrog Bitolja in Velesa. Kaj takšnega v tem letnem času na našem jugu ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharic« po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjiga ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta Kuhajte po teb receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10'— na račun Poštne hranilnice Št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. J. E. knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8. Slovenski šport zmaguje Nadaljevanje z 12. strani. in Sarajevo—čačak, kjer so celo rutinirani dirkači podlegli vremenskim nevšečnostim. »Prehrana je bila izvrstna. Oblasti in organizatorji so dirkačem v vseh ozirih pomagali, in kar se sprejemov tiče, moram poudariti, da so bili na vsej progi nepopisno prisrčni. Skoraj povsod, na klancih, po vaseh in pred Solarni so nas čakali in toplo pozdravljali šolski otroci z učitelji. Ceste so bile ponekod boljše, drugje slabše, posebno nerodno, je bilo pa voziti po kal-drmi; tam je tudi nekaj vilic odletelo e koles. Naši tekmovalci so drug drugemu pomagali, kolikor so mogli, ker so se zavedali pomena končnega rezultata, če je imel kateri od naših na cesti defekt, so prvi (Peternelj, Gartner, Podmilščak in Grabner) zmanjšali hitrost, tako da jih je zaostali tekmovalec lahko dohitel. »Pri letošnjem tekmovanju se je pokazalo, da lanska in letošnja prireditev lahko služita kot preizkušnja za bodočnost. Želeti bi namreč bilo, da se takšnih tekem udeleže samo najboljši, res najboljši iz vse države. »Letošnjo prireditev so, kakor veste, organizirali beograjski časopisi »Politika«, »Vreme« in Pravda« skupaj z beograjsko radijsko postajo. Prireditev je zelo veliko stala, najmanj pa 500.000 dinarjev, če ne upoštevamo nagrad. »Kar se borbenosti tiče, menim, da ie bila lanska prireditev na višji stopnji. Čutilo se je, da ni hrvatskih dirkačev, priznanih mojstrov; ostali so doma zaradi trenj med vrhovno kolesarsko zvezo v Zagrebu in nacionalno kolesarsko zvezo Srbije, kar je v veh,.o škodo kolesarskemu športu in Prireditvi sploh. »Slovenski dirkači so lahko zadovoljni, da so si pri tej priložnosti, čeprav med borbo, združeno s hudimi telesnimi napori, ogledali južne kraje naše domovine, da so se vozili skozi 2eodovinska mesta in videli različne °blčaje naših južnih bratov.« • Pred tednom dni smo se veselili uspehov, ki jih je dosegla naša »Hitija« pri tekmovanju za naslov najboljšega plavalskega kluba Jugoslavije. Zdaj so pa naši kolesarji prinesli tako lep uspeh in celo kraljev Pokal v Ljubljano. Dokaz, da je zanikanje za šport v Sloveniji izredno vejmo in da Slovenija razpolaga z odličnim športnim materialom. In še ne- dokaz, da se s smotrnim in požrtvovalnim delom lahko prebrode ce-J° najhujše težave. Posebno naše kolesarje čaka še lepa športna bodoč-fjost. 180.000 Slovencev danes kolesari jn iz tega materiala lahko Slovenija »sako leto postavi državnega kolesarja prvaka. Hrvatski invalidi zahtevajo tri invalidske domove in posebno draginj-sko doklado za vojne invalide in sirote. Uprava narodnega invalidskega fonda je že pred leti dala na razpolago 5 milijonov dinarjev za gradnjo počitniškega doma v Primorju. Hrvatski invalidi zdaj zahtevajo gradnjo zdravilišča v Varaždinu, kjer bi invalidi dobili prostor zastonj. Prav tako hočejo zgraditi invalidska domova še v Delnicah in na Pagu. Zdravilišče v Delnicah bo pred vsem za živčne in srčne bolezni. Združenje invalidov zdaj zahteva tudi draginjske doklade za vojne invalide, vdove in sirote, ki bi znašale za invalide in za njihove družine od 300 do 500 dinarjev. 12 din so zahtevali za kilo kruha v Splitu nekateri brezvestneži, ki so hoteli izrabiti stisko, ker pretekli teden niso imeli dva dni kruha. V Beogradu so zaplenili 12 vagonov masti v zemunski tvornici za predelavo mesa. Tako brezvestni ljudje umetno zvišujejo draginjo. Beograjska policija bo v kratkem napravila slične preiskave tudi po raznih drugih obratovalnicah z živili. Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani: inž. Edi Perne uradnik KIDa na Jesenicah, ln gdč. Sonja Pavličkova, posestnica v Ljubljani; g. Stipe Katilinič, veletrgovec iz Novega Kaštela pri Splitu, in gdč. Milica Lovčeva, stud. iur.; g. Tone Kopčaver, učitelj v Selcah nad Škofjo Loko, in gdč. Marija šoukalova. učiteljica v Železnikih. V Radečah pri Zidanem mostu : dr. Vladislav Wildpret. zdravnik, in gdč. Inka Demovškova, absolventka zagrebške glasbene akademije. V Slovenjem Gradcu: g. Franc Koželj, trgovski eotrudnik, in gdč. Fanika Se-kavčnikova. V št. Janžu na Dravskem polju: g. Ivan Markovič, uradnik pri banski upravi, in gdč. Milka Goričanova, uradnica pri banski upravi. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: Marija Pianeckijeva; Jakob Vrečko, inšpektor Poštne hranilnice v pokoju; Josipina Levičnikova, zasebnica; Karol Vran-čič, poštni uradnik v pokoju; Jakob Kelhar; Marija Pogačnikova; Barbara Siardova; Dimitrije Mitič, narednik vodnik; Irena Okrupova; Ivan Rozman, višji sodni oficijal v pokoju; Ofelija Križmančičeva. V št. Vidu nad Ljubljano: Mihec Briški. V Tržiču: 351etni Avgust Stransky, stavbni tehnik. V Kozjem: Jožef Druškovič, bivši trgovec in posestnik. V Krki: Amalija Gomova, učiteljica v pokoju. V Mariboru: Boženka škapinova, cand. phil. V Celju: 66-letna Frančiška Kolarjeva; 741etni Luka šoba; 721etni Franc Mešiček; 701etni Franc Predovnik; 321etna Amalija Zupančeva; 501etni Ivan Vodeb; 841etna Marija Gaberškova; 631etni Josip Schittanz, trgovec; 751etna Ana Kolaričeva, zasebnica; 271etni Ivan Jaromil, kleparski pomočnik; 651etnl Martin Križanec, vojni invalid iz Dobrovca pri Rogaški Slatini; 711etni Martin Kranjc, posestnik v Šmartnem v Rožni dolini; 691etni Alojzij Binder; DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI, KONGRESIH TRG 1611. vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko foio in ostale teiaje ter predmete: knjigovodstvo, stenografija, pravo itd., tuji ježki (nemščina, italijanščina itd.) Vpiše se lahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem, je individualen in zato uspešen. Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno. 31etni Stanko Brezovšek, V Slovenjem Gradcu: 561etni Franc Ju-rek. čevljarski mojster iz Marenberga. V Gornji Radgoni: 701etni Maks Sirk, narednik vodnik v pokoju. V Trbovljah : Anica Fettkejeva. Pri Sv. Juriju ob Taboru: 651etni Josip Zolnar, orožniški narednik v pokoju in posestnik. Naše sožalje! Radio Ljubljana od 12. IX. do 18. IX. 1940. ČETRTEK 12. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi, 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Deset minut zabave 20.30: Kvintet kamniških fantov: 21.15: Simfonična glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 13. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled Tuj-skoprometne zveze 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Za planince 20.10: Zenska ura: 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova, ga. Lida Kalinova, g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA 14, SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled programa 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanje politični pregled 20.30: Jože Vombergar: Nesrečni .Job. Vesele in žalostne iz življenja Jaka Smodlaka in njegovih. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. NEDELJA 15. SEPTEMBRA: 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Pihalni kvartet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Salonski orkester II. 11.00: Pilihovi harmonikarji 12.00: Plošče 12.30: Objave 13.00: Napovedi 18.02: Radijski orkester 17.00: Kmetijska ura 17.30: Domač koncert. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč. Poldka Rupnikova in gg. Andrej Jarc, Roman Petrovčič in Radijski orkester. Dirigira D. M. Šijanec 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Pevski zbor »Sloga« iz Ljubljane 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 16. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Gostinstvo in turizem 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20,00: Koncert lahke glasbe. 21.20: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Pesmice poje g. Mirko Premelč, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. Konec ob 23. uri. TOREK 17. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove-j di, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče; 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo- J vedi 13.02: Šramel kvartet »Škrjan-J ček« 14.00: Poročila 18.00: Radijski; orkester 18.40: Vzgojne vrednote; 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac.; ura 19.40: Objave 19.50? Gospodarski; pregled 20.00: Plošče 20.30: Ruske) pesmi poje ga Helena Gorwat, pri) klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. J Vmes igra na balalajko solo g. Pique; Vladimir 21.15: Čelo solo igra g. prof ' Čenda Šedlbauer, pri klavirju prof.) Marjan Lipovšek 22.00: Napovedi,! poročila 22.15: Radijski orkester. Ko-! nec ob 23. uri. SREDA 18. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove-; di, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče; 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo-! vedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila! 18.00: Mladinska ura 18.30: Plošče 18.40: Slomšek o vzgoji in pouku (g prof. Etbin Bojc) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave! 19.50: O rdečem križu 20.00: Prenos! koncerta Glasbene Matice iz Hubado-I ve dvorane 20.45: Plošče 21.15: Ki-tard igra g. Antunovič Milan 22.00:; Napovedi, poročila 22.15: Prenos lahke glasbe iz nebotičnika. Konec ob: 23. uri. Kadar kupujete Aspirin tablete, ne pozabite pogledati da ii vsak zavitek in vsaka poj samezna tableta nosi „Bayer’'4 jev križ, ki ga'mora imeti. NI namreč Aspirina brez „BayerVl jevega križa. Ogtn f»J. poS ■ br. 73»? o« 33. narta IM«. najj&dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Brezobzirnost Dekle se je peljalo s kolesom s njive od dela domov, in sicer po bližnjici, ki se odcepi od glavne ceste. Za njo je privozila neznana gospodična ter jo podrla, da je dekle padlo in obležalo nezavestno na tleh. Gospodični se pa ni nič zgodilo, sedla je na kolo in se odpeljala, no da bi bila dekletu, ki je ležalo v omedlevici, pomagala, šele čez nekaj časa so jo sosedovi našli vso okrvavljeno in še zmerom v omedlevici, zraven nje je pa ležalo pokvarjeno kolo. Zmerom poudarjajo, da naj pomagamo svojemu bližnjemu v nesre- • či, pa se najdejo še zmerom ljudja brez trohice srčne kulture. Sosed. Naš Tivoli r DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Ker je loterijski načrt preteklega 40. kola s svojimi zanimivimi izpremembaml naletel na veliko odobravanje kupovalcev srečk, ker so bile skoraj vse srečke pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev razprodane, je Državna razredna loterija isti načrt upoštevala tudi za naslednje 41. kolo srečk. Srečke 1. razreda 41. kola so gotove in pridejo v prodajo 12. septembra 1.1. v 100.000 oelih srečkah z žrebanji, in sicer: I. razreda 11. oktobra 1940. II. razreda 12. novembra 1940. III. razreda 13. decembra 1940. IV. razreda 13. januarja 1941. V. razreda od 8. februarja do zakljuftio 6. marca 1941. leta. Cena srečkam za vsak razred je naslednja: cela srečka din 200-—, polovica din 100-—, četrtina din 50-—. Skupna vrednost dobitkov v 41. kolu znaša din 65,000.000*- V vseh petih razredih je 7 premij, in sicer: za 2 milijona; I milijon; 3 po 500.000 in 2 po 300.000. Poleg teh premij so še sledeči večji dobitki: 7 po 200.000; 16 po 100.000; 17 po 80.000; 17 po 60.000; 19 po 50.000; 17 po 40.000; kakor tudi veliko število drugih večjih dobitkov. V najsrečnejšem slučaju mogočem spajanju premij in dobitkov v V. razredu lahko dobite z eno celo srečko din 3,200.000’— Za izplačilo dobitkov jamči Država kraljevine Jugoslavije, Srečke dobite pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoraj v vseh večjih krajih. Natančnejša pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Prav gotovo smo Ljubljančani ponosni na naš park, saj pravijo, da !je eden izmed najlepših v Jugoslaviji. Posebno ob vročih poletnih večerih !so bili sprehodi kaj prijetni. Letos !je pa takšna tema, da se ljudje malone zaletavajo drug v drugega in !pa v stebre, kjer bi morale goreti :iuči. Pa kako previdno so to napra-!vili; vsak teden so ugasili nekaj luči, Itako da se ljudje niso mogli niti Iznajti. Zdaj gorijo v celi vrsti samo Itri luči. Kaj nam je vojna psihoza res zme-Išala glave? Ignotus Kršenje nočnega miru Stanujem v sredini mesta, ob eni izmed najprometnejših ljubljanskih • ulic. Promet na tej ulici se konča - šele pozno v noč, tako da stanovalci ob njej le redko lahko zaspe pred 11. uro zvečer. Razumljivo je torej, da imajo meščani radi vsaj zjutraj pred 6. uro mir, ker vsak ravno takrat najslaje spi. Usoda jim pa menda tudi tega počitka ni namenila. Ko namreč zjutraj 5. ura mine, začno po tlakovani cesti drdrati mlekarice s svojimi vozički. Že to drdranje samo zelo neprijetno vpliva na spanje. Toda ko bi bilo samo to! Mlekarice, brhka dekleta, so včasih silno klepetave. Tako se vsako jutro okrog pol šestih ustavita pred našo hišo dve mlekarici in neusmiljeno klepetata. Navadno so postavita vsaka na svojo stran ceste in se pogovarjata o letini, kako bo kaj s krompirjem, povesta si, koliko ima vsaka mleka preveč in podobno. Te dni je pa njun razgovor dosegel višek. Kakor navadno sta se postavili vsaka na drugo stran ceste in ena izmed njiju je začela: »Nežka, pomisli, Urša je stara že 26 let pa se še zdaj ni omožila. Jaz sem bila stara 18 let, pa sem že imela moža. Če bi bila jaz namesto nje, bi se še na cesto nc upala, tako bi me bilo sram.« To in še mnogo drugega sta se ženski pogovorili, zraven pa tako neznansko vpili, da so se hočeš nočeš morali zbuditi vsi njuni odjemalci. Pri tej priložnosti jima je neki go-iod iz hiše skozi okno povedal, kar jima gre. Tedaj je ena izmed njiju jezno odgovorila: »Kaj boste vi mestni. Prav nič vam ne bo škodovalo, če malo bolj zgodaj vstanete. Zakaj morava pa midve?« Stanovalka. Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zediniteljn Vsa Slovenija je prejšnji petek, na 17. rojstni dan kralja Petra II., počastila spomin njegovega velikega očeta, kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Hkrati je dala duška ljubezni do mladega kralja. ki je spomenik odkril. Bili smo priče edinstvenih prizorov, kakršnih Ljubljana ne pomni. Spodnje slike dajejo skromen vpogled v slavje tega velikega dne Od zgoraj navzdol: Od- bor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani pričakuje Vel. kralja Petra II. kneza namestnika Pavla. — Predsednik spomaniške* ga odbora dr. Pipenbacher pozdravlja kralja Petra II. In kneza namestnika ob prihodu na slavnostni prostor. — člani kralj jvskega doma pred spomenikom: kralj Peter II. v uniformi letalskega podporočnika, kne? namestnik, kne-ževiča Nikola in Aleksander in kneginja Olga. Sokolski prapori pri kritju Spomen ka. V sr;-dini zgoraj, od le pravi, zelo bistri ljudje so,« se je šibko izvil. »Ampak tega nisem pravil nikomur. častna beseda. Saj,« je dodal zmagoslavno, »nihče nii mogel vedeti, da sem dal to stvar v pločevinasto škatlo za makarone.« »Kje pa ste spravljali to v škallo?« je mimogrede vprašal podpolkovnik. »Tu. pri tej mizi.« »Kje pa je takrat stala škatla?« »Počakajte.« se je skušal spomniti polkovnik. »Jaz sem sedel tukajle in škatlo sem imel pred 6eboj.« Podpolkovnik se je uprl ob mizo in se zasanjano zagledal 6kozi okno. Nasproti se je risala v rosni jutrnji zarji siva in rdečkasta vila. »Kdo stanuje tamle?« je vprašal medlo. Polkovnik je udaril po mizi; »Vra-ga, tega se nisem domislil! Počakajte, tam stanuje neki žid, direktor banke ali kaj. Vraga, zdaj že vem, kako in kaj! Vrzal, zdi se mi, da smo na sledi!« »Rad bi videl tisto shrambo!« je rekel izmikajoč se podpolkovnik. »No. pojdb Tukaj, tukaj,« ga je vodil polkovnik vročično. »Tukaj je. Škatla je bila na tej najvišji polici. Marija,« je zarjul polkovnik,« tu nimate kaj iskati! Pojdite na podstrešje ali v klet!« Podpolkovnik si je nataknil rokavice in se povzpel na okno. ki je bilo precej visoko. »Vlomljeno z dletom,« je rekel, pregledujoč okno. ^Okenski okvir je gotovo iz mehkega |esa. Gospod polkovnik, to odpre vsak 'antin.« »Vraga,« se je čudil polkovnik. »Vrag naj jih vzame! Da delajo tako slaba okna!« Zunaj pred vrtno ograjo sta čakala dva vojaka. Prašičji zob častijo Berlin, septembra- Na Novih Hebridih, vzhodno od Avstralije, ljudje prašiče posebno visoko cenijo. Neki tujec, ki je v teh krajih dalje časa živel in spoznal običaje prebivalcev Novih Hebridov, je o tem napisal veliko zanimivega. Pri Hebridčanih je prašič velikokrat več vreden kakor otrok. Ko je prašič še majhen, ga privežejo za nogo in mu izrujejo podočnjak, da bi zobje na spodnji čeljusti imeli več prostora. Prašič, ki ima na spodnji čeljusti špi-ralasto zavite kočnjake, ima namreč največ veljave in ga prav po božje časte. Kadar imajo kakšno pojedino in hočejo jesti svinjsko meso, takrat zakoljejo tistega prašiča, ki ima lepše ra-ščen kočnjak. Pri nas, kakor veste, prašiča cenimo po masti. Hebridčani so prepričani, da je bogovom najbolj všeč prašič z zelo razvitim podočnjakom. Takšnega prašiča zelo drago plačajo, njegov srečni lastnik pa postane najponosnejši mož v vasi. Ko potem posebni klavci prašiča na krasnem oltarju iz koral zakoljejo, mu izrujejo božanski zob. Ta zob navadno shrani lastnik prašiča in z njim okrasi svoj dom. Ljudje pravijo, da ta zob prinaša srečo in ima v sebi skrito skrivnostno moč. Ogrinjalo iz ptičjega perja Honolulu, septembra. V velikem Bishopovem muzeju v Honoluluju imajo shranjeno ogrinjalo iz ptičjega perja. To ogrinjalo je zelo dragoceno; cenijo ga na 5 milijonov dinarjev. Ptičje ogrinjalo je že precej staro in izdelano iz perja ptic, ki danes sploh ne žive nikjer na svetu več. Ker je tako dragoceno, ga je njegov lastnik zavaroval za nekaj milijonov dinarjev. Japonski bog zobobola Tokio, septembra. Čeprav je danes, kakor povsod drugod, tudi na Japonskem mnogo zobozdravnikov, se Japonci, kadar jih boli zob, najrajši zatečejo k posebnemu bogu. Skoro v vsakem japonskem mestu imajo v ta namen postavljene oltarje. Ce Japonca boli zob, napiše na listek kratko molitvico in jo odda v svetišču svojega boga. Za te priprošnje imajo na oltarju postavljene posebne skrinjice, podobne ptičjim hišicam, v katere Japonci potem namečejo vse polno svojih prošenj. Siromašnejši Japonci navadno kličejo na pomoč boga Binzurja, ki zmerom pomaga in je prav za prav bog zelišč. Navadno Japonci takole zdravijo svoje zobe. Na sliki svojega boga zaščitnika s prstom drgnejo tista mesta, kjer jih boli zob. Potem z istim prstom drgnejo še svoj zob in bolečine prenehajo. V zahvalo pišejo potem Japonci svojim bogovom pisma, ki jih mečejo v drugo za to pripravljeno skrinjico. Japonci so prepričani, da jim res pomagajo njihovi bogovi. V resnici jih zob od same sugestije neha boleti. Končno je pa to tudi najvažnejše. Tatove je ukanil Filadelfija, septembra. Robert Brown je filadelfijski znanstvenik. Največkrat raziskuje grobnice starih egipčanskih vladarjev. Zadnjikrat se je po treh letih vrnil iz Egipta, kjer je raziskoval stare grobnice. S tega svojega raziskovanja je prinesel domov nešteto dragocenosti. Največ izmed njih je bilo zlatih ali slonokoščenih predmetov. Vse to je shranil doma, da bi jih raziskoval in jih pozneje oddal v muzej. Ko je pa nekega dne pozno v noč delal, je pustil eno okno svoje sobe odprto. Drugo jutro se je nemalo začudil, ker so vse dragocenosti izginile brez sledu. Profesor je bil sprva zaradi izgube svojih najlepših izkopanin tako obupan, da si je hotel končati življenje. Pozneje si je pa premislil in se odločil za prevaro. Takoj je stopil k telefonu in narekoval vsem glavnim časopisom v mestu kratko obvestilo. Povedal je, da so dragoceni predmeti, ki jih je nekdo ukradel iz njegove sobe, nekdaj bili v faraonovi grobnici in so kakor vsi drugi predmeti strupeni. Zlagal se je še, da je ravno raziskoval, kako bi uničil strupeni duh, ki ga vsi ti predmeti izločajo. Zato naj tisti, ki so dragocenosti ukradli, pazijo, da se z njimi ne zastrupijo. Zanimivo je, da so tatovi razen ene same dragocenosti v petih dneh vse poslali profesorju nazaj. Pametni raziskovalec je dobro poznal ljudi in njihovo slabo stran. Tudi v Hollgivoodu bodo varčevali Hollywood, septembra. Zaradi vojne, ki divja v Evropi, je celo filmsko mesto prišlo v krizo. Ameriških filmov namreč v Evropi ne kupujejo, tako da nekatere filmske družbe komaj dobe denar, ki so ga izdale za filmanje. Zaslužili pa pri tem niso prav nič. Ameriškim filmskim podjetjem torej ni preostalo nič drugega, kakor da začno varčevati. Tako bodo vsaj svoje izdatke zmanjšali. V Hollywoodu nekaterih pričetih filmov sploh ne bodo dokončali. Poleg tega bodo znatno znižali plače nekaterim najbolje plačanim filmskim zvezdnikom, ravnateljem in filmskim režiserjem. Ljudje govore 2796 jezikov Newyork, septembra. Neki ameriški raziskovalen zavod je po dolgem in truda polnem raziskovanju dognal, da ljudje na svetu govore nič manj ko 6.760 različnih jezikov. Največ težkoč so raziskovalcem prizadejale govorice raznih narodov na Vzhodu in pa jeziki črncev, ki so zelo primitivni. Samo »živečih jezikov«, torej tistih jezikov, ki jih ljudje še danes govore, je 2.796. Nekatere nepismene jezike so morali raziskovalci celo posnemati na gramofonske plošče. Vsi ostali jeziki so danes »mrtvi«, ker se več ne govore. veren f Rešilni pas s svetilko Berlin, septembra. Pred nedavnim so izgotovili najnovejše rešilne pasove za brodolomce. Ti pasovi imajo svojo posebnost in se menda zelo obnesejo. Rešilni pas ima na svoji zadnji strani pritrjeno svetilko. Takoj, ko se pas dotakne vode, se ta svetilka sama od sebe prižge. Svetilka omogoči, da brodolomca laže opazijo v vodi, gori pa kakih 80 ur. Najdaljše in najkrajše krajevno ime na svetu Berlin, septembra. Neka vas na Angleškem na severnem Waleškem ima baje najdaljše ime na svetu. Ta vas se imenuje s svojim celim imenom Llanfairpwllgwyngyllgo-gerychwyrndrobwl - Llandisiliogogoch. Kakor torej vidite, je to ime od sile dolgo in ga na pečatih seveda uporabljajo samo skrajšanega. Zdaj pa nasprotje tega: Najkrajše ime na svetu. Rekord v najkrajšem krajevnem imenu imata v tem primeru francoski vasici O in Y. Vasica O leži v omskem, vasica Y pa v sommskem departmaju. Mož, ki govori 150 jezikov Berlin, septembra. Nekdanji tolmač nemškega notranjega ministrstva v Berlinu, dr. Ta-silo Schultheis, je pred nedavnim napisal obsežno delo o jezikoslovju. V tej svoji knjigi je napisal, kako se najlaže naučimo tujih jezikov in to v poljubni količini. Po njegovem mnenju je učenje slovnice pri tujih jezikih v toliki meri, kakor to delajo po šolah, nepotrebno. Dr. Schultheis trdi,1 da mora človek najprej proučiti notranji ustroj jezika, ker se samo tako lahko praktično okoristimo z njim. Za to knjigo so se ljudje zelo zanimali, ker dr. Schultheis govori najf-več jezikov na svetu in je torej njegovo mnenje velike važnosti. Ta mož govori skupaj 150 jezikov. Zna vse evropske jezike, poleg teh govori še 23 jezikov afriških črncev, znana so mu tudi vsa indijanska narečja in vsi jeziki divjih narodov z otokov na Tihem oceanu in v Avstraliji. Tudi jezike ameriških Indijancev prav dobro obvladuje. Govori kitajsko in japonsko. Izmed mrtvih jezikov govori latinsko, starogrško, sanskrt; zna tudi esperanto in drugo jezike. Tega jezikovnega genija so posetili v Berlinu berlinski novinarji in tem je pojasnil nekatera mesta v svoji knjigi, kjer pripoveduje, kako se je naučil tujih jezikov. Povedal je tole: »Vsak narod na svetu ima svoj jezikovni zaklad. Tudi najbolj skrita indijanska narečja imajo neverjetno besedišče. Jezika se človek rad nauči že zato. da lahko spoznava druge narode. Srbskega jezika sem se na primer naučil samo zaradi srbskih narodnih pesni, ki so biser svetovne književnosti. (Gospod Schultheis govori tudi hrvatsko in slovensko.) Nemška dela sem hotel čitati v tujini v prevodih. Zato sem čital Thomasa Manna na Ruskem, Goethejevega Werterja na Kitajskem, Schillerja ▼ Franciji, zgodovino nemške književnosti pa na Armenskem.« Ta učeni Nemec se je torej vsakega Jezika naučil med narodom. Veliko je popotoval in je iz vsake dežele odnesel nov jezikovni zaklad. Tako so se kopičili jeziki in mož danes govori nič manj kakor 150 jezikov, kar je spet poseben rekord. 700 - 850 din stane desetdnevno bivanje v RADENCIH Vse vračunano: stanovanje, hrana, 1 zdravniški pregled, velika analiza seči, od zdravnika predpisane ogljikove in min. kopeli, vse takse, sobna postrežba. Direktni vagon Iz Ljubljane (755 uri) do Uadenc (14 48 uri) stane din 11’—. Povratek brezplačen. Vzeti Je treba letoviško potrdilo na odhodni postaji. Prospekti: Uprava zdravilišča SLATINA - RADENCI Muzej potresov Tokio, septembra. Znano je, da je Japonska dežela največjih katastrof na zemlji. Na Japonskem na leto izbruhne največ vulkanov in tajfunov. Kadar takšen vulkan začne bruhati, se seveda vse naokrog uniči. Seizmografski institut v Tokiu je v zadnjih 32 letih zabeležil nič manj kakor 30.000 potresov, to se pravi 1000 letno ali trije potresi na dan. Nič čudnega torej ni, če so pred kratkim na Japonskem odprli muzej potresov. V tem muzeju lahko Japonci vidijo slike iz vseh potresov, ki so bili v zadnjih 10 letih. V tem muzeju so tudi slike iz groznega potresa leta 1923. Takrat je potres pokončal okrog milijon ljudi. Poleg Tokia in Jokohame je bilo takrat porušenih še nešteto japonskih mest. Čebela v vojaški službi Tokio, septembra. Japonsko-kitajska vojna, ki traja že leta, je na polju modernega vojskovanja prinesla veliko novega. Tako je kitajska vojaška oblast prišla na zanimivo zamisel, da bi namesto golobov, izurila za pismonoše čebele. Znano je, da ima čebela isto dobro lastnost kakor golob, če se oddalji od svojega doma, zmerom spet najde nazaj. Ker je pa čebela majhna, morajo rokopis, ki ga nese, nekako zmanjšati. To napravijo z mikroskopom. Tako zmanjšan rokopis potem privežejo čebeli na nožico in jo spuste. Ko pride ta mikroskopsko drobni rokopis v prave roke, ga spet povečajo in vsebino preberejo. Ker čebela zelo hitro leta (50—60 km na uro) in jo poleg tega zaradi njeno velikosti sovražnik ne more zapaziti, so Kitajci zelo zadovoljni s svojimi novimi pismonoši. Celo mesto je pokopal Bazel, septembra. Pred nedavnim je v moravskem mestu Trebiču umrl 861etni grobar Smrt. Ta mož je vse svoje življenje stanoval na pokopališču, kjer mu je bila mestna občina postavila hišico, in je svoje delo opravljal vestno celih 46 let. Ko je pred nedavnim mož umrl, -o ugotovili, da je pokopal skupaj kar 12.000 ljudi, skoraj toliko, kolikor šteje mesto Trebič prebivalcev. Pri možu je poleg drugega najbolj zanimivo njegovo ime, ki je za grobarski poklic kakor nalašč. »Vojaška policija?« je vprašal podpolkovnik Vrzal. »No, prav. Ogledam si še od zunaj. Gospod polkovnik, svetoval bi ti, da ne zapustiš doma, dokler ne dobiš eventualnega ukaza.« »Seveda ne,« je pritrdil polkovnik. »Zakaj pa ne?« »Da bi bil na razpolago, če bi te —. Ta dva vojaka ostaneta vsekakor tu.< Polkovnik se je nakreinžil in nekaj požrl. »Razumem. Ali ne bi hotel malo kave? Zena bi ti skuhala.« »Zdaj ni časa,« je rekel podpolkovnik suho. »O ukradenem spisu nikar nikomur ničesar ne pripoveduj. Samo. če... če te pokličejo. In še nekaj: reci služkinji, da je tat ukradel le neke konserve in nič drugega.« »Ali, poslušaj,« je vzkliknil polkovnik obupano, »saj boš našel spis, ne?« »Bom videl,« je rekel podpolkovnik in službeno udaril s petami skupaj. To jutro je bil polkovnik Hampl kakor kup nesreče. Včasih si je predstavljal, kako ga prihajala dva oficirja aretirat. Potem si je skušal predstavljati, kaj neki počenja podpolkovnik Vrzal, kako spravlja v tek ves veliki in skriti aparat vojaške informacijske službe. Predstavljal si je poplah v generalštabu in 6tokal. »Karelček,« mu je že dvajsetič rekla njegova žena (— že zdavnaj je iz previdnosti skrila njegov revolver v kovčeg služkinje), »ne bi hotel kaj pojesti?« »Vraga, daj mi mir!« se je zadrl polkovnik; »Mislim, da je videl žid tule nasproti.« Gospa je samo vzdihnila in šla v kuhinjo jokat. Med tem je zabrnel zvonec. Polkovnik je vstal in se vzravnal, da bi * vojaško pozo sprejel oficirje ki so ga prišli ukleniti. (Kateri neki bodo? je raztreseno ugibal.) Toda mesto oficirjev je vstopil rjav človeček s trdim klobukom v roki in pokazal polkovniku veveričje zobe. »Prosim, jaz sem Pištora s policijskega komisariata.« »Kaj želite?« je stisnil iz sebe polkovnik in se neopazno postavil iz pozora v odmor. »Baje so vam okradli shrambo,« se je z zobmi nasmehnil gospod Pištora nekako zaupljivo. »No, pa sem prišel.« »Kaj pa vas to briga?« se je razburil polkovnik. »Prosim,« je zažarel gospod Pištora, »to je naš rajon. Vaša služkinja je zjutraj pravila pri peku, da so vam okradli shrambo, pa sem rekel gospodu komisarju, da skočim pogledati.« »Saj ni nič posebnega,« je odklonilno zamrmral polkovnik. »Odnesli so le... le škatlo z makaroni. Kar pustite to stvar lepo pri miru.« »Čudno,« je menil gospod Pištora, »da niso več odnesli.« »Zelo čudno,« je rekel vročično polkovnik. »Ampak to ni vaša stvar.« »Najbrže je tata kdo motil,« je zažarel gospod Pištora, ki ga je nenadoma obšlo razsvetljenje. »Pa zbogom, gospod,« je odsekal polkovnik. »Prosim,« je rekel gospod Pištora in se nezaupljivo nasmehnil, »moral bi ei prej še ogledati 6hratnbo.« Polkovnik je hotel planiti pa se je premagal. »No pa pojdite,« je rekel nejevoljno in odpeljal inožička v shrambo. Gospod Pištora se je navdušeno razgledal po mali kamri. »No, da,« je rekel veselo, »okno je vlomil z dletom; bil je Pepek ali Andrlik.« »Kako, prosim?« je ostro vprašal polkovnik. »Storil je Pepek ali Andrlik. Ampak Pepek po vsej priliki sedi. Če bi razbil samo steklo, bi bil lahko Dundr, Lojza, Novdk, Hosička ali Kliment. Ampak tole je storil Andrlik.« »Ce bi se le ne motili,« je zamrmral polkovnik. »Da bi se kak novinec spravljal na shrambe?« se je naglo zresnil gospod Pištora. »Najbrže ne. Ne, Mertl gre nad okna z vlomilskim orodjem in nikoli se ne spravlja nad shrambe, nikoli, gospod. Ta gre le skozi stranišče v stanovanje in potem pobere perilo.« Gospod Pištora je pokazal veveričje zobe. »No, pogledal bom k Andrliku.« »Recite mu, da ga pozdravljam,« je zamrmral polkovnik. Neverjetno, si je rekel, ko je bil spet sam in prepuščen svojim bridkim mislim, kako nespretna je policija. Če bi vsaj iskali odti-ske prstov in nog — prav, v tem je poklicna metoda. Ampak oprijeti se stvari tako bedasto — kako naj bo taka policija kos mednarodni špijo-naži! Rad bi vedel, kaj dela Vrzal. Polkovnik se ni mogel izogniti skušnjavi in je po telefonu poklical podpolkovnika Vrzala. Po polurnem besnenju je dobil končno spoj. »Ha- lo,« je poklical kar se da ljubeznivo, »tu Hampl. Prosim te. kako daleč — Vem, da ne moreš ničesar povedati, ampak jaz le — Vem, ampak če hi bil tako ljubezniv in povedal, če je že — Jezusmarija, še vedno nič? — Vem, težak alučaj je. ampak — Samo trenutek, Vrzal, prosim te. Prišlo mi je na misel, da iz svojih sredstev, razumeš, dam deset tisoč tistemu, ki ujame tata. Več ne morem, ampak to veš, za tako uslugo — Vem, da ne. Ampak čisto privatno — No da, to bo moja privatna stvar, službeno seveda ne gre. — Bi lahko razdelil med civilne detektive, ja? — Seveda, ti o tem ničesar ne veš. Ampak, ča bi tem ljudem nekako namignil, da je polkovnik Hampl obljubil deset tisoč — Dobro, pa naj pove tvoj straž-mojster. Prosim te. tovariš! — Torej, oprosti. Hvala ti.« Po tej širokogrudni odločitvi je polkovniku Hamplu nekako o- leglo. Imel je občutek, kakor da je pri zasledovanju prekletega špijona tudi sam nekako soudeležen. Ker je bil utrujen, se je ulegel na zofo in si predstavljal, kako sto, dvesto, tristo mož (vsi so bili rjavi in se smejali z veveričjimi zobmi kakor gospod Pištora) pregleduje vlake, ustavlja avtomobile, ki drve proti meji. čaka na svojo žrtev ža uličnimi vogali, izza katerih naglo skoči z besedami: »V imenu zakona. Pojdite z menoj in jezik za zobe!« Nato se mu je zdelo, da dela izpit na vojaški akademiji. Težko je stokal in se ves poten prebudil. Nadaljevanje na IS. strani ,V6f^ Aparten jesenski plašč, ki ga je izdelala ameriška modna hiša Jay Thor-pe. Vsa njegova učinkovitost je v tem, kako potekajo proge. In v tem se je njegov izdelovalec pokazal pravega mojstra. K temu elegantnemu, a preprostemu plašču spadata prav tako elegantna klobuk in modema torbioa. UGANKE'?] KRIŽANKA Pomen besed: Vodoravno: 1. kemijski znak za živo srebro; tlaka. 2. rase na glavi;; reka na Romunskem. 3. svetopisemska oseba; škoduje železu. 4. vas na Gorenjskem. 5. števnik; reka v Sibiriji; grška črka. 6. spominska izdaja knjige. 7. zgoden; žensko ime. 8. Vaša najmlajša se Najbrže to prav tako dobro veste kakor jaz: namreč, če otrok nečesa noče, da ga je težko prisiliti v to. Ne karanje, ne tepež, ne grožnja — prav nič ne zaleže. Vse, kar hočete doseči i s silo, ni dosti vredno. Razen tega '•'■pa matere šoloobveznih otrok že same dobro veste, kako težko je s takšnimi otroki. Če bi rekli svoji mali, ki hodi komaj v prvi ali drugi razred: j>Metka, to čokolado moraš pojesti,« bi čokolada, njena najljubša slaščica, ne bila več tako sladka. Jedla bi jo dalj časa kakor običajno, in če bi še enkrat ukazali, bi mala ugotovila, da čokolada ni dobra in da je prav za prav že sita. Kakor s čokolado, je tudi z vsemi drugimi ukazi. Zato naredite, če vaša • hčerka ne kaže volje, da bi se sama učila pisanja, te napake, da bi jo v to prisilili. Prav zanesljivo ste, že tudi vi sli-;; šali mater, ki je rekla svoji mali j;hčerki, igrajoči se na prostem: »Tako, zdaj je igre dovolj... Zdaj je čas, da začneš pisati/« Kakšna napaka! Najprej ste otroka odvrnili od priljubljene igre, potlej hpčete pa otroka še prisiliti v nekaj, ki mu ne ugaja ali mu dela celo težave. Razen tega je pa tudi način, kako ji predlagate učiti se pisati, popolnoma zgrešen. •’ "*» ~ ~~ ~ t Vsakemu otroku, posebno pa še ti- mmeral; posoda. 9. vrsta svile; za-tstcmu> ki mu pisanfe dela t‘ežave> je imek. Navpično: 1. posel; kemijski znaki; »a rubidij. 2. francoska kolonija v;: ekvatorialni Afriki; Čapkova utopi-stiena drama. 3. vestnik; prislov. 4. gora na Gorenjskem. 5. igralna kar-< j ta; moško ime; nota. 6. tuje moško 7. dela na polju; del obraza. ime. 8. tuje žensko ime; mesto v Jugoslaviji. 9. arabski konj; naslov japonskega cesarja. * ČAROBNI LIK Pomen besed, navpično in vodoravno; \ 1. rije zemljo, 2. žensko ime, 3. občina v celjskem srezu, 4. znana božja pot, 5, uradni spis. ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) x a = oblika vodnih hlapov b = ohranjevalno kemično sredstvo c = ameriška država treba najprej vliti volje. Mati mora biti pri tem zelo spretna, da dobro odigra svojo, pogosto tudi zvito vlogo. V tem primeru boste spet sprevideli, da mora biti mati pri vzgon otrok velika umetnica. Namesto, da rečete svoji malčici: »Dokler se ne vrnem, hočem da napišeš celo stran v zvezku,« si bo razumna mati vzela nekaj časa, sedla za mizo poleg male in ji najprej pokazala lepo barvan papir. Potlej pa na primer rekla: »Zdaj bova pisali mali Marici ■» Novo mesto... Prosili jo bova, naj nama tudi ona piše... In kaj misliš, prišlo bo pismo na tvoj naslov/« !! To je že bolj posrečen uvod. Ni treba, da vaša mala takoj zgrabi za ’ pero in da se navduši za predlog. Potrudite se ji dopovedati, kako bo mala Marica vesela, ko bo prejela njeno pismo in prav zanesljivo se bo i hčerkica omehčala. In po odgovoru, ki bo prispel iz Novega mesta (čeprav ni ravno pristen ), bo led prebit. • i Takrat pridejo na vrsto novi po-'•stopki. <• Prihodnjič ji boste na primer rekli: tBanes, Metka, bova zabeležili vse tvoje igračke, kur jih imaš... Od tistih, ki si jih že pokvarila, pa do najnovejše in zmerom boš vedela, koliko igračk imaš. Poglej, pripravila sem ti zapisnico. Drugič boš pa napisala, kje si že povsod bila na izletu, kam si se že peljala z vlakom, s tramvajem itd., itd. Tudi velesejma ne smeš pozabiti, in Rožnika...« S takšnim načinom boste dosegli vse. Ko bo mala videla, da na pismo dobi odgovor in da ima zapisnica svojo vrednost, bo znala ceniti svoje novo znanje in ga začela izkoriščati. tem že še nekako gre, toda če ni — kar se največkrat zgodi — kaj si morajo misliti ljudje in kakšen vtieK bo napravila dama na svojo okolica Zenska, ki ima kolikor toliko čuta za red, ne bo trpela, da bi v njeni torbici vladal nered. Poskrbela bo za to, da bo vsak predmet na svojem mestu. Nered ni samo neokusen, temveč je tudi škodljiv. če namečemo v torbico preveč stvari, ni niti najmanj čudno, če nam torbica, pa čeprav zelo draga, poči. Takšna torbica bo hitro izgubila lepo obliko, znotraj se bo pa zamazala in strgala. Red v torbici je sicer v zvezi z majhnimi izdatki, vendar se nam pa ti desetkrat povrnejo, ker nam ni treba tako kmalu kupovati nove torbice. Nabavite si nekakšno vrečico za ključe v obliki denarnice. Lahko si jo tudi sami sešijete iz usnja stare torbice. Ključi s svojimi ostrimi robovi trgajo podlogo. Od ključev podloga počasi tudi zarjavi, če pridejo v dotik z vlažnim robcem. Poštne znamke hranite v majhni lakasti listnici. Različne prevleke in vrečico za žepni robček naredite iz ostankov pisanega ali enobarvnega blaga. Lahko jih pa tudi nakvačkate iz ostankov pisane volne ali svile. Ni treba, da bi vsak predmet imel posebno prevleko. Lahko pa naredite prevleko v obliki podolgovatega pisemskega ovoja. Vanjo všijte predalčke za različne predmete. Te vrečice morajo biti iz pralnega materiala, ker še posebno velja za vrečico za robček. Ce ni bila vaša torbica doslej v redu, jo lepo spraznite, očistite od znotraj in zunaj, zašijte strgano podlogo in si sešijte vrečice. Red mnogo manj stan« kakor pa škoda, ki jo povzročita 1*' noba in malomarnost. • Porabni nasveti 1 Likerji, ki jih pripravimo doma, včasih preveč močni, včasih pa tudi preveč vodeni. Zato vam priporočamo, da za liker ne uporabljajte alkohola in vode, temveč slivovko, ki bo likerju v veliki meri popravila tudi okus. Moten kis očistimo, če mu dodamo na liter kisa 2 žlički mleka. Po 24 urah bo ostala na dnu usedlina in kis bo spet jasne barve. Ce se pa to ne bi zgodilo niti po 3 dnevih, morate postopek ponoviti. Izčiščeni kis paZ' ljivo odlijte v čisto steklenico, če s o se pa v kisu zaredile glivice, ga se" grejte do 45 stopinj C in sicer v zaprtem loncu, da ne izgubi duha. K° je kis povsem hladen, ga filtrirajte. Umazane mramornate plošče ne smete čistiti z močnimi kislinami, s peskom ali pepelom, ker jih lahko s temi sredstvi samo pokvarite. Umij®' mo jih z milom in vodo, ki smo J1 ; dodali nekoliko salmijaka, ali jih P® zbrišemo s krpo, ki smo jo namoči ‘ v petrolej. nerada uči pisati Se sama. si bo izmislila marsikaj in z veseljem napisala. Na vas je, da, poskrbite zato, da bo vedela ceniti vrednost pisanja in da ne bo puščala v zvezkih ypack v posteljo in verjemite, da bo-te presenečeni nad svojo svežino. Ne pozabite prenoviti tudi svoje notranjosti. Ne mislite samo na svojo zunanjo lepoto, ta je v ozki in neraz-družljivi zvezi z vašo notranjostjo. Poleti si privoščite vsaj en teden dijete. Jejte samo zelenjavo in sadje. Ne pijte oponih piač, temveč samo limonado in sadne sokove, ki vam bodo povečali tek. Pijte veliko mleka. Suhe ženske in one, ki so vso zimo težko delale, naj si poleti privoščijo malo več hrane kakor navadno. Jedo naj v glavnem veliko sadja, zelenjave in mleka. Dobro je tudi, če veliko spe in hodijo vsako popoldne na sprehod, če se bodo ženske držale gornjih nasvetov, ne bedo prav nič zaostajale za tistimi, ki so svoje počitnice preživele v velikih letoviščih. Zavedajo naj se, da hoče tudi telo enkrat počivati. Naj Ljubkost je važnejša od lepote če niste lepi, s tem še nikakor ni rečeno, da ne boste v življenju dosegli uspehov. Na svetu je namreč veliko lepotic ki s svojim vedenjem in prisiljeno držo odbijajo. Narobe pa njihove manj lepe tovarišice prav zaradi svoje ljubkosti privlačijo in zbujajo pozornost. Veliko važnejše od lepote je ljubkost. Grdo mlado dekle se s pomočjo lepotil in pravilnega negovanja danes prav lahko spremeni v prijetno, milo in ljubko dekle, čeprav ne more nikdar postati lepotica. Vaša okolica vas sodi po vedenju. Ker pa vsaka ženska skuša biti ljudem čim bolj prijetna, naj vsaka kritično pregleda samo sebe in se oceni. Morda ste hitre jeze, morda se za vsako malenkost jočete in s tem spravljate v slabo voljo svojo okolico, če ste ena izmed teh, potem še danes napravite trden sklep, da se nikdar več ne boste po nepotrebnem jezile ali jokale. Naučite se Kazaki so očitno spet modemi, poseb no kimono ukrojeni. Prav takšnega vidite na gornji sliki. Pošit je celo * nizkim krznom. Posrečen model je tudi klobuk. Podobnih bomo letos naj-brže še več videli. obvladati svojo lastno voljo in bodite zmerom gospodarice svojih besed in čustev. Svojim tovarišem in tovarišicam rajši pripovedujte vesele in prijetne zgodbe, kakor pa žalostne. Ne bodite!! ena izmed tistih, ki ob vsaki priložnosti govori samo o svoji bolezni in o bolezni drugih. S takšnim besedičenjem ne boste osvojile nikogar, pač boste pa prav kmalu same postale hipohonder. Bodite vsak trenutek pripravljene, svoji okolici napraviti kakšno majhno uslugo. S takšnimi malenkostmi se ljudem prikupite, da vas ohranijo trajno v prijetnem spominu, človek je rojen za življenje v družbi, zato bodi v družbi prijeten. Mlademu dekletu se ni treba truditi, če hoče biti ljubka. Nekoliko do bre volje in naravnega iskrenega smehljaja in že jo imajo vsi radi. Zavedajte se, da boste s svojo neprisiljeno lubkostjo prav lahko prekosile še takšno lepotico. Posebno pa pazite, da ne boste zavistne. Prijazne morate biti s svojo okolico. Pri vsem tem pa ne smete iti predaleč. Preveč ljubeznivosti lahko škoduje vašemu ponosu in ugledu. Pri tem morate pač same potegniti mejo. Nihče vam tega ne more povedati. Ali ste kdaj sami s seboj? Ali ste kdaj privoščile kakšen tre-! nutek čisto same sebi? Ali se sploh zavedate, kakšne važnosti' je to? Naj-! brže ne. Hitri tok življenja, v katerem živite, vas odnaša, da se zanimate vse preveč za druge ljudi in posvečate premalo pažnje same sebi. Vendar je prav takrat, ko je življenje okrog vas najbolj burno, najnuj-neje potrebno, da ste kdaj pa kdaj sami s seboj. Prvič zato, ker si tako odpočijete živce, drugič pa zato, ker tako laže ocenite svoje doživljaje in svoje tovariše. Dobro veste, da se vam včasih zdi kakšen položaj brezupen, če ste v družbi. Ko pa potem sami doma premislite in prevdarite vso stvar, se vam naenkrat zdi vse laže in takoj najdete izhod, često vam ni treba niti dosti premišljevati, že zavest, da ste sami in ste si odpočili svoje utrujene; živce, vas bo zdramila iz težkih misli j in vam bo kazala pravo pot. ; Pojdite včasih sami na dolg izpre-; hod v gozd ali na polje. Skušajte najti: stik z naravo, ne da bi vas pri tem! kdo motil ali vznemirjal. Ko boste: sami opazovali naravo, boste preše-! nečeni. Odkrili boste toliko novega, le-! pega, kar doslej sploh opazili niste.! Pri tej skupnosti z naravo, boste vse-! lej našli novih misli in idej, odkrili! boste v sami sebi veliko novega, doslej! nepoznanega. Vselej kadar se boste! spomnili tega izleta, boste zadovoljni.! Kadar vas bodo vaša družina, druž-! ba ali služba najbolj utrudile, takrat! si vzemite en dan miru in samote.! Pojdite v naravo, ne mislite na nič! drugega kakor same nase. Glejte naravo! Vsaka bilka, vsaka cvetka vas bo razveselila in vam pomirila razburjene živce. Takšen popoln mir vam je vsak dan potreben. Pol ure samote in popolnega miru vam bo zadostovalo. če boste redno vsak dan pol ure počivali duševno in telesno, potem vam bo kmalu postal ta počitek neobhod-no potreben. Mat v 3 potezah (B 27) Smrt zaradi ene napake Igra z damskim kmetom (Ostende 1907.) Beli: čmi: Marshall Burn 1. d4 Sf6 2. Sf3 d6 3. Lf4 Sbd7 4. e3 g6 5. Ld3 Lg7 6. Sbd2 0—0 7. h4 Te8. . 8. h5 SXh5 9. TXh5 gXh 10. LXh7 šah KXh7? (Kf8) 11. Sg5 šah Kg« 12. Sdf3 e5 13. Sh4 šah Kf6 14. Sh7 šah Ke7 15. Sf5 šah Ke6 16. SXg7 šah Ke7 17. 8f5 šah Ke6 18. dSšah KXf5 19. DXh5 šah Ke4 20. 0—0—0 eXf 21. Td4mat. Problemski konec Iz partije Richter-Ahues (Berlin 1928.) 29. Df3—f7U Sd6Xf7 30. Sh6Xf7 šah Kh—g8 31. g<5Xh7 šah Kg8Xf7 32. Tel—fl šah Ld7—f5 33. TflXf5šah Kf7—e8 34. Tf5—e5 šah Ke8—f7 35. Lc2—g6 šah Kf7—f6 36. Te5—e6 mat. Rešitev problema št 1. Lf6—h4 g6—gb 2. Khl—gl g5—g4 3. Lh4—g5 kar koli 4. Tc4—h4 (c3) mat. 2. ... g5Xh4 3. Kgl—f2 Kh3—h2 4. Tc4Xh4mat. Rešitev problema št. 71 1. Ld4—al e6—e5 2. Dg6—g4 e5—e4 3. Dg4—g8mat. 1. ... Kd5—c4 2. Dg6—bi Kc4—d5 ali kar koli 3. Dbl—d3(b5) mat go. nadaljevanje »Cisto zabaven je, ves ta dirin-daj. Tako me razvajajo, da moram včasih premišljati, zakaj me prav za prav tako slave. Napravila nisem ničesar takšnega, s čimer bi si to zaslužila. Menim, da bi morali marsikakšno drugo žensko, ki je zelo nadarjena, pridna ali zelo pogumna, počastiti v Izpodbudo. Toda nihče ne misli na to, nihče se ne zmeni zanjo.« »Vi ste res nenavadna kraljica mode,« se je začudil grof Werden. Ema si je pa nekoliko popravila svoj elegantni plašč. Potlej je pa v skoraj nerazumljivem narečju povzela: »Da je nenavadna, gospod grof! V splošnem je prav vesela in uživa vse, kar je v zvezi s kraljico mode, včasih jo pa pograbi jeza. Potlej neznansko neumno govori.« Grof je bil nekoliko osupel. Način govorjenja spremljevalke svetlolase lepotice ga je začudil. Sabina se je morala zasmejati. »Ema, ne pozabi, kaj si dolžna svoji službi kot dvorna dama! Vedi se nekoliko bolj uglajeno, sicer boš izgubila svojo službo pri meni.« Ema si je z roko zaprla usta. »Bog nebeški, Liliča, skoraj bi bila pozabila, kar sem ti obljubila.« Grof Werden je pomislil, da sta les svojevrstni modna kraljica in dvorna dama, ki sedita tukaj v njegovi pisarni. Komaj slišno je potrkalo na vrata. Grof je poskočil. »To je moja mala Lotica!« Odprl je vrata. Otrok je stal na pragu in se smehljal, tako nedolžno smehljal, kakor se zna smehljati samo otrok. Velike sinje očke so ji romale od Sabine do Eme in nazaj. Oklevajoč se je malo dekletce približalo Sabini. Vprašala jo je: »Kaj želiš, Lotica?« Mala Lota se je v zadregi prestopila z ene noge na drugo. »Rada bi vedela, ali imaš mamico.« Sabina je prikima) , »Seveda, Lotica, zelo zelo dobro in zelo ljubo mamico imam.« »Jaz je pa nimam. Moja mamica je v nebesih,« je dejalo dekletce s tako ganljivo svečano resnobo, da je Sabino kar mrzlo spreletelo. Vprašujoče je pogledala otrokovega očeta. Rahlo je prikimal. »Moja žena je umrla pred dvema letoma za pljučnico.« Nekaj trenutkov je vladala tišina. Sabina je čutila, kako malo bi bila na mestu banalna sožalna beseda. Pobožala je otroka po kostanjevih kodrčkih. Dete je imelo še zmerom svečano resen obraz, ko je pogledalo Sabino in zažgolelo: »Dolgčas mi je brez mamice. Ti si že velika in mi ugajaš. Ali hočeš biti moja mamica?« Ema se je glasno zasmejala, tako smešno se ji je zdelo vprašanje. Tudi Sabina se je nasmehnila. Kaj ne šine v takšnole otroško glavico! Grof Werden se je pa na lepem ostro zazrl v Sabino. Kakor blisk jo je spreletelo: Otroci in norci govore resnico. Pomislil je, da bi bila morebiti čisto posrečena zveza, če bi se »grof športa«, kakor so ga imenovali znanci, poročil s kraljico mode. Lepše žene prav gotovo ne najde in za Lotico bi bilo dobro, če bi dobila mater. Mlado, življenja polno, lepo mater. Njegova žena ni bila posebno lepa. Bila je njegova daljna sestrična, nekoliko čemerne narave in zelo ljubosumna. Toda imela je čedno premoženje In takrat, ko je je prosil za roko, je tičal globoko v dolgovih. Kljub temu je bil pa zakon dokaj srečen. Ali bi tudi nadalje ostal srečen, je nekoliko dvomil. Vstopil je sluga. »Avto je pripravljen, gospod grof,« Werden se je ljubeznivo nasmehnil: »Smem torej prositi, dragi dami?« Hotel je Lotico prijeti za roko. »Peljali se bomo mimo najinega doma in te bomo doma pustili, srček.« Lotica je od zadovoljstva poskočila. »Rajši bi kraljico prijela za roko. Daj mi roko, kraljica.« »Nikar, Lotica, ti damo nadleguješ,« je vzkliknil Werden in poteg-nik otroka k sebi. Lotica je pa Sabino proseče pogledala, in ker je bila tako ponosna, da se je za ta obisk nečesa na pamet naučila, je še enkrat začela deklamirati tiste tri verze, natanko tako važno kakor poprej, ko ji je šopek Izročala. Vsi trije odrasli so se morali zasmejati in Lotica je smela Sabino prijeti za roko. Zunaj je stalo še dosti radovednežev. Videli so, kako so elegantni svetlozeleni avto pripeljali iz palače, in zdaj so čakali nadaljnjih dogodkov. Skozi visoka okna avtomobilskega zastopstva so gledali v notranjost, se pogovarjali o leskečočlh in svetlikajočih se novih avtomobilih in z glasnim »a!« sprejeli kra- LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. ljico mode, ki se je bila spet prikazala v ozadju. Vsi so iztegnili vratove. Opazovali so jo kakor nekaj posebne pozornosti vrednega, ko so se vrata odprla in so opazovali nekaj nameščencev, ki so se priklanjali. Videli so slugo dirjati sem in tja, potlej se je pa na vratih prikazala Sabina Tannova. V eni roki je držala šopek nageljnov, njene druge roke se je pa držala majhna deklica, podobna majhnemu škratku. Potlej so zagledali bujno damo od poprej in gospoda, ki je bil sprejel kraljico mode. Zdaj je pa imel na sebi lahek prašni plašč, čepico in avtomobilske naočnike. Množica se je znova navdušila: »Naj živi kraljica mode!« je završalo okrog Sabine. Spet se je avtomatsko nasmehnila in stopila v svetlozeleni avto. Otroka je vzela v naročje. Dve ulici dalje, pred neko elegantno stanovanjsko hišo, je grof avto ustavil in zatrobil. Trenutek nato se je prikazala služkinja in sprejela otroka, ki se je le težko ločil od Sabine in ji z ročico pošiljal poljubčke. Grof, ki je zrl za otrokom, se je obrnil k Sabini. »Zdaj, prosim, sedite k meni, gospodična Tannova. Zdaj že lahko začneva pouk.« Sabina je storila, kakor je predlagal, in ko so čez kakšne pol ure zavozili na mirno dež°ino cesto, so ji že brneli v ušesih mnogi strokovni izrazi avtomobilskih delov. Tukaj zunaj se je najprej naučila pravilno držati krmilo, pritisniti na pretikalni vzvod, pedal za plin in drugo. Tu zunaj se je naučila še marsičesa drugega; potlej pa, ko jo je grof poučeval več ko eno uro, jo je pustil nekaj časa, da je sama vozila. Zadovoljen je prikimal, jo pohvalil: »Kakor se zdi, imate prirojen tehničen čut. Kdor se more pohvaliti z njim, se šofiranja igraje in dobro nauči.« Sabina je ob pohvali zardela in z žarečimi očmi dejala: »Lepo mora biti peljati se z avtomobilom daleč v svet!« Grof, ki je sedel zraven, se je v zadregi nasmehnil in pomislil: Lepo mora biti z avtom se peljati v svet s tako sladko svetlolaso ženo! lotica ga je bila spomnila nečesa, kar njemu najbrže ne bi bilo prišlo na misel. In že docela se je sprijaznil z mislijo. Prvi zakon je bil sklenil iz razumskih nagibov, zdaj si je pa pač lahko privoščil zakon iz ljubezni, ki bi imel celo to ugodnost, da bi dobilo njegovo dete mater, ki si jo J® bilo samo izbralo. Moral je temeljito preštudirati načrt Prekrasno dekle, ki so jo bili kronali za kraljico mode, ga je mikalo kakor redek dragocen sadež. Njeno vedenje je bilo neoporečno, njen način govorjenja prijeten in njene velike rjave oči so ga začele begati. Ali je bil na tem, da se zaljubi v kraljico mode? Ali so ga v to napeljale samo otrokove besede? Sabino je peljal z novim zelenim avtomobilčkom do hiše, v kateri je imela gospa Weilertova modni salon, in naslednje jutro jo je že spet odpeljal k pouku. In zmerom je sedela »dvorna dama« Ema zraven v vozu. Nekega dne je smela pa Sabina popolnoma sama krmiliti in je spretno krenila na stran, ko ji je naproti pridrvel neki avtomobil. Grof Berden je bil izredno zadovoljen. Dejal ji je: »Jutri vas bomo fotografirali z vašim avtomobilom za V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA velik oglas in v časopisu bom naštel ugodnosti, ki jih ima model, ki ga uporablja tudi lepa kraljica mode Sabina Tannova.« Sabina je zmignila z rameni. »Zaradi mene si lahko daste napraviti toliko časopisnih oglasov, kolikor jih hočete. Tudi se ne branim, če me z avtomobilom vred razstavite v eni izmed velikanskih izložb svoje avtomobilske palače. Rada bi se vam izkazala hvaležno za ljubki avtomobilček, ki sem ga že tako vzljubila.« Bila je tako marljiva pri pouku, da je znala že v štirinajstih dneh odlično voziti. Grof je sedel zmerom poleg nje, zmerom pripravljen, da bi posegel vmes, če bi bilo potrebno. Toda nobene priložnosti ni našel zato. Emi se je zdelo velikopotezno, voziti se tako okrog, medtem ko so njene tovarišice delale. Kot »dvorna dama« njenega veličanstva kraljice mode se je zelo dobro počutila, služba je popolnoma ustrezala njenemu okusu. Zaradi nje bi se lahko življenje vsak dan tako nadaljevalo. Toda nekega dne je gospa Wei-lertova dejala: »Odslej ostanete, draga Ema, spet pri nas. Odslej se lahko Lili sama vosi z grofom. Poštenjak je, Lili pa dovolj stara, da lahko prebije brez varuhinje.« Torej je morala Ema odložiti čast »dvorne dame«. In sicer z žalostnim srcem. Tudi Sabinino sodelovanje v reviji, ki se je bilo nekoliko podaljšalo, se je bližalo koncu. Prvo navdušenje za izvoljeno kraljico mcde je že bilo popustilo. Vsaj v reviji. Sabino Tannovo so še zmerom slavili, kadar je ob večerih prišla v iznajdljivo ukrojeni toaleti, ki jo je bila v reklamne namene izbrala gospa Weilertova, prišla navzdol po stopnicah, pokritih z rdečo svilo. Toda čar senzacije je začel bledeti. še zmerom je prejemala Sabina ljubezenske, ženitne in filmske ponudbe. Toda na ljubezenska pisma prav tako ni odgovarjala kakor na ženitne ponudbe, za film pa ni imela nikakršnega zanimanja. Pa tudi smela ga ni imeti, ker je bila nekoč gospa Weilertovi pismeno obljubila, da se, če postane kraljica mode, ne bo dala premotiti s kakšno filmsko ponudbo in da bo najmanj leto dni ostala pri njej. Do poslednjega nastopa Sabine v reviji je grof Werden sleherni večer sedel v eni izmed lož. Njegovi znanci so ga dražili: »Varovati mora svojo učenko!« Zavidali so mu znanstvo s Sabino in so ga ob različnih priložnostih prisilili, da jih je predstavil lepi kraljici mode. Grof je prijateljem in znancem rad napravil to uslugo in je bil vesel, da jih je Sabina odpravila vse tako hladno. Pesem kraljici mode na čast iz revije je postala »šlager« sezone. Ker je bila melodija lahka, si jo kmalu slišal peti in žvižgati povsod. Kadar je Lili, kar se je pa zdaj bolj redko kdaj zgodilo, stopila v delovne prostore modnega salona, ji je dvoglasno zazvenel naproti refren te pesmi. Zjutraj na vse zgodaj so jo žvižgali pekovski vajenci, popoldne so jo pa igrali orkestri pri čajankah. Sabinin poslednji nastop v reviji se je spremenil v zmagoslavje. Večina gledalcev je na koncu glasno zapela pesem in še enkrat so jo obsuli s cvetjem. Slavljenka se je morala zmerom znova pokazati na odru, zmerom znova smehljaje se priklanjati, medtem ko je orkester igral znano melodijo. Majhen nesporazum Trgovec: »Zal ml je, gospa, toda srajce ne morem zamenjati, ker je oprana!« Odjemalka: »Zakaj? Ali bi jo zamenjali, če bi bila umazana?« Več ko moderni slikar Mlada dama je na nekem travniku naletela na mladega slikarja, ki je sedel pred svojim platnom, na katerem pa ni bilo še ničesar razločiti. Dejala je: »Kaj pa slikate, mojster, če smem vprašati?« »Kozo, ki smuka travo.« »Kje je pa naslikana trava?« »Vso je koza pojedla.« »Pa niti koze ne vidim...« »Ali mislite, gospodična, da bo koza ostala na oskubenem travniku?« Točen odgovor Učitelj vpraša prvošolčke: »Na kateri strani je srce, otroci? Tisti, ki ve odgovor, naj vstane!« Vsi molče in sede, samo mali Janezek vstane in samozavestno odgovori: »Na notranji, gospod učitelj.« Olajševalna okoliščina Sodnik: »Ukradli ste torej tucat robcev? Ali lahko kaj navedete v svojo obrambo?« Tat: »Da, imel sem nahod.« V šoli Profesor: »Anonimnega Imenujemo tistega človeka, ki ne želi, da bi bil znan... Kdo se smeje tam zadaj?« Glas iz razreda: »Anonimni,..« Spreten odgovor »Jaz ljubim samo ženske, ki imajo mojim nasprotne lastnosti!« »Potlej vas obžalujem, gospod.« HUMOR ANEKDOT »Zakaj neki?« »Saj veste, kako redke so danes metne ženske.« pa- ti bogi oče Stražnik: »Zakaj jočeš, mali?« »Izgubil sem očeta.« »A zdaj ne znaš pota domov?« »Jaz že, toda kako pride domov oče?« Maščevanje / Slavni portugalski pesnik Luiz de Gamdes (1524—1579) je šel nekoč mimo neke prodajalne s porcelanom, v kateri je lastnik pel njegove stihe, toda čisto napačno in zelo grdo. Camdes je tedaj jezen stopil v prodajalno in s svojo palico razbil nekaj kosov porcelana, rekoč: »če ti lahko tako kvariš moje stihe, ti tudi jaz lahko razbijem tvoj porcelan.« Po naročilu Francoski pisatelj, slikar in karikaturist Henry Monnier (1799—1877) je obedoval v neki pariški restavraciji. Na lepem je opazil, da plava v juhi velik las svetle barve. Vzel ga je ven, poklical natakarja in mu kar moči hladnokrvno dejal: »Vzemite tole... Ko bom potreboval, vas bom prosil, da mi prinesete... Ze poprej sem vam povedal, da mi prinesite samo tisto, kar vam naročim.« . Duhovitost mn je rešila življenja Malak, veliki vezir arabskega kalifa Mustafe, Je v bitki med Arabci in Bizantinci ujel samega bizantinskega ce- sarja. Ko ga je odvedel v svoj šotor, ga je vprašal: »Kaj misliš, cesar, da bom zdaj storil s teboj?« »če si se bojeval za svojega vladarja, me boš vrnil domov, ker ne moj ne tvoj narod ne moreta biti brez vladarja, če si se bojeval kot trgovec, me boš prodal za sužnja, če si se pa bojeval kot mesar, me boš ubil...« Velikega vezirja so te duhovite besede tako ganile, da je takoj ukazal, naj cesarja pošljejo domov. Pozabil je Slavni francoski pisatelj basni La Fontaine je bil zelo razmišljen človek. Nekoč ga je neki prijatelj našel pred Francosko akademijo, kjer je stal in se ni mogel preriniti do vrat skozi množico, ki se je zbrala, da prisostvuje svečani seji, na kateri naj bi govoril La Fontaine sam. »Za božjo voljo, La Fontaine, zakaj Pa niste povedali ljudem, kdo ste? 'Takoj bi vas bili pustili skozi.« »Za vraga,« je menil La Fontaine, »na to sem čisto pozabil.« Tolažba ženi nekega odličnega Benečana je umri edini sin in njena žalost je bila nepopisna. K njej je prišel duhovnik, da bf jo nekoliko potolažil: »Spomnite se, gospa, da je Bog ukazal Abrahamu, naj ubije svojega sina in da je to tudi storil...« »Oče, Bog tega nikoli ne bi ukazal materi...« Vkr Filozof in govornik Grški filozof Demonaks (81 do 170 po Kr.) s Cipra Je nekoč prišel v Atene. Atenski meščan Agatokles se je začel pred njim bahati, da je edini in prvi govornik v mestu. Demonaks mu je pa odgovoril: »če si edini govornik v Atenah, kako moreš biti potlej prvi? če si pa prvi, ne moreš biti edini.« XX. Grof je čakal Sabino pri stranskem gledališkem izhodu. Tak^ sta se bila dogovorila že dopoldne. Radovedneži so stali okrog lin Sabinino uho je ujelo neko opombo, ki jo je zabolela in bi želela, da je rajši ne bi bila slišala. Toda tudi ušesu grofa Werdna ni ušla pripomba, ki jo je porogljiv glas preglasno dejal: »Kraljica mode je ljubica grofa športa! Te vrste dekleta so si podobna kakor jajce jajcu, saj navadno izvirajo iz najnižjih plasti.« Sabina je začutila, k a ho ji je kri zalila lica; občutila je ponižanje kakor nekakšno telesno bolečino. Saj se vendar ni mogla glasno zagovarjati in neznanemu obrekovalcu zalučati, da je izrekel nesramno laž. Tiho je sedla zraven grofa v avtomobil. Pri krmilu je sedel šofer avtomobilskega podjetja in avto se je takoj pomaknil naprej. Sabina je hotela govoriti, toda sram ji je zaprl usta kakor neusmiljena roka. »Zdaj se bova odpeljala k obedu, gospodična Tannova,« je dejal grof Werden. »V eno izmed naših modernih restavracij. Ponosen sem na to, da se lahko pokažem z vami.« Sabinino razburjenje nad tem, kar je bila nekoliko poprej le pre-razločno slišala, je na lepem spremenilo vse, kar je še nedavno pred tem imela za čisto, jasno in nedolžno, v spačeno in izmaličeno. Zato je ogorčena odgovorila: »Seveda! Saj mora biti za vas čisto zanimivo, če me imajo za vašo ljubico. Toda s tem greste predaleč s svojo reklamo za avtomobilsko podjetje. Vsekako mi je ni nič več mar. Jaz sem sicer samo Sabina Tannova, vi ste pa grof Werden. Grof športa zveni vsekako pristneje in zanesljiveje, pred vsem pa solidneje kakor kraljica mode. Toda nič več ne bom sodelovala v tej igri, ker sem morala spoznati, da ne uporabljajo samo mojega naslova za reklamo, temveč mi s tem celo škodujejo, ker sem tako bedasta in dovolim, da z menoj delajo reklamo. Želim, da me takoj odpeljete domov.« Peter Werden je slišal, kako se ji je sicer tako mirni glas tresel, čutil, kako Sabina, zavita v snež-nobel atlasni plašč, trepeče po vsem telesu. Obžaloval je, da Ema to pot ni igrala svoje vloge »dvome dame«. Bila bi pač edii!a poklicana, ki bi razburjeno Sabino pomirila; njen nekoliko robati način govorjenja bi ji bil prav gotovo izvabil nasmešek. Dejal je prestrašen: »Iskreno vas prosim, da mi podarite še pičlo urico; danes se nočem po nobeni ceni takole ločiti od vas. Hudobni jezik vas je popolnoma razburil. Kakor hitro se do-ste pomirili, boste sprevideli, da takšen človek, ki vam je tako neznansko nevoščljiv, sploh ne pride v poštev. Razen peščice tovarišev njegove vrste nihče ne posluša takšnih obrekovanj. Nihče! Prosim, ostanite še z menoj. Pravkar ste mi odgovorili nekaj, kar me je, to moram priznati, zelo zabolelo. To je bila obdolžitev, obtožba. Vsaj to mi morate dovoliti, da se zagovarjam.« Grda pripomba je bila Sabino tako razburila, da je komaj poslušala, kaj je govoril grof. Nehote je morala pomisliti na trgovca Forsta in v svoji zmedi ni videla prav nobene razlike med grdim ciničnim kramarjem in grofom. Na lepem sta se ji zazdela strnjena v eno osebo. Gnus jo je stresal. »želim, da me peljete domov,« je vztrajala, »če tega nočete storiti, potlej dajte takoj ustaviti, da iz-stopim.« Zadirčno oster je bil njen sicer tako mehki in prikupni glas. Grof Werden je bil neznansko osupel. šoferju je bil že povedal cilj vožnje, eno najelegantnejših in najbolj obiskanih restavracij, v kateri si utegnil srečati vse najzanimivejše ljudi mesta. Vsaj večin® teh ljudi. Grofu Werdnu ni preostalo ni® drugega, kakor da je Sabino ubogal. Tako je povedal šoferju naslov gospe Weilertove. Molče je sedel poleg lepe svetlolaske. Iskal je pri' merno besedo, a zaman. On, ki doslej v govorjenju pač nikoli ni bh prišel v zadrego, je ostal brez besed. Zdelo se mu je, kakor da b» mu bil jezik otrpnil. Prisluškoval je sunkovitemu d1' hanju poleg njega sedeče Sabin® in si je glavo belil s tem, da bi J* povedal kaj pomirljivega. Toda nn pametnega mu ni šinilo v g?aV?i medtem je pa čas potekal. Krna m bo avto na cilju. Bil je zbegan m samega sebe ni razumel. še pred kratkim bi bil očitno doživljaj, kakršnega je bil nocoj doživel, z nebrižnim smehljal«"* spravil s sveta. Videl je vendar z marsikatero užaljeno dekle. NaP“,( sled ni bila Sabina Tannova * Lili, kakor so jo imenovali, nič dru gega kakor manekenka. Dalje prihodu!' 25 Id svetovne zgodovine (Gl. itev. 10. In naslednje) Kdor hoče prav presoditi razmere v današnji Franciji, mora predvsem ločiti obe ozemlji: zasedeno in svobodno«. Zasedena Francija — in nje je dobri dve tretjini nekdanje tretje republike — nima nikakršne lastne politične volje; šfc Kpjfe- gH SčsšS £:.al šSSKS 2P"-'J=4 a navodila vichyjske vlade veljajo le toliko, kolikor jih podpiše nemška vojaška oblast, s- - -t l; tr-z&Š Ta dualizem nemške vojaške in francoske civilne vladavine kajpak še stopnjuje po katastrofi nastali kaos. Da bo zmeda popolna, manjka v Vichyju prave enotnosti. V vladi, ki je še do te sobote vodila usodo francoskega naroda, so sedeli poleg starega maršala Petaina monakovsko orientirani socialistični voditelj strokovnih organizacij Rene Belin, svobodni zidar Marquet in zastopnika protimasonske desnice Alibert in Le-mery. Najhuje so nasprotja prihajala do izraza v zunanji politiki. Flandin, Bonnet in Marcel Deat sicer niso bili direktno zastopani v vladi, vendar je njihova Nemcem naklonjena politika imela oporo v prijateljih, ki so jih znali vtihotapiti v vlado. Na strani teh ljudi sta še zmerom kapital in veleindustrija. Nasprotno smer zastopata Laval in zunanji minister Baudouin, smer naslonitve na romanske države, t. j. na Italijo in Španijo. Laval bi bil celo pripravljen, plačati prijateljstvo z Italijo s težkimi teritorialnimi žrtvami, samo da dobi protiutež proti nemškemu pritisku. To politiko podpira tudi Vatikan. Obe skupini se seveda dobro zavedata, da bo končno usodo Francije odločil izid vojne med Anglijo in Nemčijo. To vedo tudi njuni pristaši. Danes je v obeh Francijah, v zasedeni prav tako kakor v nezasedeni, »nogo ljudi, ki si skrivaj žele, da bi Anglija zmagala in tako tudi za Francijo izvojevala vojno. To bi ssarsikomu šlo v račun, čeprav nihče ne bi hotel sam v ta namen ničesar žrtvovati. Pristaši te smeri so doma na levici, med delavstvom, pa tudi v častniškem zboru; £-■;=== • ~3£- .{362 V5U. S=ž-'„ — jSjeSŠSS?? ts»- Rjg- s52 ligi^a is - 3J5-=H;-r zmerom žive. 8« danes srečaš Mona-koviane In Anllmonakovčane, zagovornike sprave z Nemčijo po vsaki ceni In prav tako fanatične nasprotnike takšnega pobotanja. Tujec bo prve dneve le s težavo kaj Izvedel. Ljudje so nezaupljivi;: nesreča jim je zaprla usta. Šele če si več dni v Isti družbi, boš izvedel: kaj več. Tako sem dobil vtis, da je velik: del francoskega ljudstva prepričan,: da so ga njegovi politični in vojaški: voditelji izdali. »Kdo vas je izdal?« sem izpraševal! zmerom iznova. Iz odgovorov sem izprevidel, da! nastaja nevaren prepad, ki utegne; jutrišnjo Francijo razdeliti v dva so-; vražna si tabora. Značilen je odgovor,; ki sem ga dobil od nekega sindikalista,; nekdanjega komunista, ki je po skle-; nitvi nemško-ruske pogodbe zapustil; stranko. Mož mi je dejal: ; »Po onem velikem strahu, ki je: prevzel francosko buržoazijo po pri-: hodu ljudske fronte 1. 1936., je vla-: dajoča plast v naši državi poznala: le še eno misel: maščevanje. Gotovo: ste že slišali francoske industrijce,: kako pravijo: .Rajši Hitlerja kakor: še enkrat ljudsko fronto!' Ti Franco-: zi so najprej sami poskušali uvesti: fašizem na Francoskem: de laRocque,: Doriot in .kapucarji'. Kakor veste, so; se jim vsi poskusi klavrno izjalovili.; Pozneje je francosko veiemeščanstvo; stavilo na Petaina in na Weyganda.; Ta dva moža sta v želji, da bi Fran-; cijo z nemško pomočjo fašizirala,; strla odpor francoskih armad od za-; daj.« ; Zavrnil sem sobesednika, češ da se; »i zdi hudo fantastično misliti, da bi: bila slaven maršal kakor Petain in! preizkušen general kakor Weygand! zmožna izdati svojo domovino. ! »Ne, napak ste me razumeli,« mi; je odgovoril. »Petain in Weygand sta; dobra patriota. Ravno iz patriotizma; sta hotela na Francoskem uvesti fa-; šizem. Ker se jima to ni takoj po-! srečilo, sta že mislila, da je domovi-: sa izgubljena, da bo postala žrtev! boljševizma in anarhije. Poraz Nem-! čije, sta si dejala, bi vso Evropo! strmoglavil v boljševizem. Zato sta! kar sredi vojne organizirala novo Mo-! nakovo. Kar smo doživeli na Franco-! skem, je bilo mnogo manj poraz kakor kapitulacija, ki jo je vprizorilo' naše vrhovno poveljstvo.« Desničarji navajajo ravno nasprotne argumente za pojasnitev katastrofe. Po njihovem je ljudska fronta edina kriva francoskega poraza. »Ljudska fronta,« govore ti ljudje, »je vsepovsod sejala nered in anarhijo. Izpodkopavala je disciplino; Pierre Cot je sabotiral naše vojno letalstvo; Lčon Blum je korumpiral vlade in državno upravo ter dajal potuho antimilitarizmu. Zasluga ljudske fionte je, da so častniki izgubili sleherni ugled med moštvom. Vojaki so brez kazni lahko norce brili iz svojih predstojnikov. Če so častniki hoteli vojake kaznovati, so le-ti pisali poslancem in na koncu koncev je častnik dobil po nosu, ne pa vojak. »Vse to,« izjavljajo desničarji, »je našo vojsko izpodgrizlo od znotraj.« Skoraj vsi desničarji, ki tako govore, so hkrati tudi nasprotniki Angležev. Vsi trdijo, da so Angleži Francoze izdali in da so sredi bitke Pij XII. Franco Smrt papeža Pija XI.; njegov naslednik postane pod imenom Pija XII. kardinal Pacelli. Nemčija zasede Klaj-pedo (Memel), Italija pa Albanijo, NA FRANCOSKEM PRIMANJKUJE ŽIVEŽA ... »Če ne boste nehali prežati name, vam tega jajca sploh ne Candide Kura znesem!« Hitler pri oknu Hradčina v Pragi Slovaška in Karpatska Ukrajina se odtrgata od tega, kar je še ostalo od Češkoslovaške. Ko se Čehi prebude 15. marca, vidijo, da je večino njihove dežele zasedlo nemško vojaštvo. Hitler se sestane s svojiim generali na starodavnem praškem kraljevskem gradu Hradčinu. 26. aprila uvede Anglija obvezno vojaško službovanje. Dalje prihodnjič. Nemci seveda to čutijo. Njihov tisk tega niti ne taji. Nemčija je danes nasproti Franciji razočarana. Berlin je najbrže precenjeval vpliv svojih prijateljev v poraženi Franciji. Posledice so se vidno, pokazale te dni: nemški pritisk je' narasel in vichyj-■ka vlada je morala izvajati posledice: v novi Petainovi vladi ni več generala Weyganda, izrazitega nasprotnika nemške orientacije. zbežali, da se vkrcajo v Dunkerquu in Havru. Katero od obeh naziranj o vzrokih poraza je pravo, ne mislim na tem mestu niti razglabljati. Dejstvo je, da imata obe sodbi med narodom pristaše, a posebno nevarno je, da so pristaši obojih prepričani, da je vsakdo, kdor drugače misli, izdajalec. Ta boj se sicer še ne bije na površju, zato pa dobiva podzemeljsko čedalje hujše in silovitejše oblike. Možnosti za spravo med obema strujama vsaj danes še ni. Nihče ne ve, kam utegnejo še privesti ta nasprotja. Celo možnost državljanske vojne v doglednem času ni izključena. Toda v srečo. Francije bi skoraj lahko rekli, ni bodoči razvoj dogodkov odvisen le od Francije same, ampak tudi od zadržanja Nemcev in od njihovega uspeha nasproti Angležem. Nič manj kakor glede zunanje in notranje politike niso mnenja deljena o gospodarstvu nove Francije. Desnica želi Francijo docela preusmeriti na kmetijstvo. V agrarni Franciji, kjer bi industrija igrala postransko vlogo, se njen ideal — pobožnost, konservativno življenje in patriarhalnost — lahko najlaže razvije in uveljavi; na kmetih cvete strog hierarhičen red v družini, cerkvi in državi, red, ki je ideal francoskih desničarjev. Toda socialne opore desnice so industrija, trgovina in banke; cerkev in veleposestvo sta prav na ozemlju, kr mu danes gospodari vichyjska vlada, precej šibki; kmetje na francoskem jugu so odločno protiklerikalni in volijo stalno levičarsko, t. j. radikale in socialiste. Desničarska ideja je tudi zunanjetrgovinsko težko izvedljiva. Kako naj se agrarna Francija uveljavi v latinski uniji poleg dokaj neindustrializi-rane Italije in še bolj kmetijsko poudarjene Španije? Agrarne Francije si želi predvsem Nemčija. Toda tudi tista skupina, ki si želi čim tesnejše naslonitve na Nemčijo, ima največjo oporo v finan-ci in industriji in pri nekaterih sindikalistih. Njihov zaupnik je že omenjeni delovni minister Belin, mož, ki si želi čim večje... industrializacije. Tako v novi Franciji politično in gospodarsko še vse kipi in vre. Prave jasnosti ni nikjer. Ljudstvo samo seveda ne utegne uganjati velike politike; preveč polne roke ima s skromno politiko svojega vsakdanjega življenja: s čedalje bolj naraščajočo nezaposlenostjo, z zastojem prometa, z begunskim problemom, z draginjo in stisko za živež. KODIAK AflCHORAGt jjpfcMOVA F Uti Dimi/ OWAKl OHI0VAy HAWAY MARE ,SLAriDT@)MARtH SAM DIEGO©,--..... lojuisroM OPAlMyRA KAKŠNA JE DANAŠNJA FRANCIJA? 1914-1939 MED DVEMA VOJKAMA alli ed japon-lahko be- »Kaj n boš šel!« jf drevesa, se na stotine Skrivnost japonskega vohuna ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE E ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVSIC 8. nadaljevanje V Harbinu se je že splošno udomačila navada, da dekleta, ki jih je na novo dobavila ta ali ona hiša, oblečejo v krasne svilene kimone, nalože na okrašene avtomobile in paradirajo * njimi po ulicah. Nad njimi pa razobesijo lepake, ki opozarjajo na njihove odlike in seveda ne pozabijo omeniti naslova javne hiše. Zverinstvo japonskih zvodnikov je prišlo že v pregovor na vsem Daljnem Vzhodu. Z dekleti, ki jih drže v krempljih, ravnajo kakor s sužnjami, kakor s kosom mesa, dobrim samo za izrabljanje in poniževanje. Pretepajo jih in mnogokrat tudi ubijajo. Japan Weekly Chronicle je nekoč napisal o uvažanju japonskih prostitutk v Mandžurijo: »Mislimo, da bi se morale te stvari kar se da korenito odpraviti že zato, ker pri Kitajcih ne povečavajo spoštovanja, ki ga goje do Japoncev. Toda vse kaže, da ta stvar prav nič ne vznemirja oblasti: razni podjetni ljudje, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bi iz novo-osvojenih dežel skovali dobiček, dobro vedo, da lahko zaslužijo več denarja, če pošiljajo v divjino ženske, kakor če bi pošiljali moške.« Japonsko orožništvo se ni nikoli branilo, izrabljati ljudske slabosti in razvrat v svojo korist. V tem oziru ni nikoli opustilo nobene ugodne priložnosti in se je tudi v Mandžuriji kaj kmalu uveljavilo na polju prostitucije, opijskih beznic in hazardnih igralnic. Vsepovsod so zrasle javne hiše, čajne pivnice in klubi kakor gobe po dežju, ne da bi kdo imel dovoljenje monopolnih oblasti. Voditelji sindikata so pošiljali proteste na visoke vojaške oblasti, ki so pa spet nadlegovale s pritožbami oblasti v Harbinu. Moji agenti so mi pošiljali poročila, naperjena proti orožniškim častnikom, ki so imeli svoje prste vmes, in šef mi je priznal, da ne stojimo pred majhnim vprašanjem. Ni vedel, kaj naj stori. Če bi zaprl nemono-polne lokale, bi vstalo proti njemu orožništvo, ki ni trpelo, da bi mu nasprotovala katera koli oblast. Šef zato ni hotel v odkrito opozicijo proti vsemogočnim orožnikom. Premišljeval je stvar nekaj dni in mi nazadnje naročil, da moram ukazati Jingu, naj začno njegovi razbojniki napadati nemonopolne klube, čajne pivnice in opijske beznice in od-neso iz njih vse, kar je količkaj vrednega. Če bi se lastniki skušali upirati, naj jih pa kratkomalo pobijejo. Z Jingom sem razpravljal o stvari in odločila sva se, da napademo najprej nekakšno čajno pivnico, ki so jo nedavno odprli v Madiaguju, predmestju, do katerega si prišel s tramvajem v petih minutah. V hiši tega čajnega kluba, o katerem smo vedeli, da je pod kontrolo orožništva, so bile hazardne igralnice, opijske beznice, prodajalna mamil in 40 japonskih deklet. Jing je dal dvajsetorici svojih mož ukaz, naj napadejo hišo, odnesejo vse, kar žele, in klub zažgo. Zgodilo še je pa, da so orožniki razpostavili okoli kluba nekaj svojih straž, bodisi iz previdnosti, bodisi zato, ker jim je nekaj prišlo na ušesa. Napadalci na to niso bili pripravljeni in so se približali hiši, kjer jih je pozdravil ogenj iz strojnic. Dva bandita sta obležala mrtva, sedem jih je bilo pa ranjenih, Drugim ni kazalo drugo, kakor da zbeže. Jing je besnel in prisegal, da se bo maščeval. "Dve noči zatem so razbojniške tolpe napadle dve opijski beznici in neko hazardno igralnico, ki jo je vzdrževalo orožništvo; ubili so na mestu tri Korejce, pošteno pretepli kadilce in hazardiste in odne&li s seboj vse, kar je bilo kaj vredna Naslednjo noč je ista usoda doletela neko drugo shajališče na Kazaški cesti. Korejskega lastnika in dva kadilca, ki sta se skušala upirati, so razbojniki ubili. Skrajno razdraženi orožniki niso izgubljali časa in so takoj odgovorili na to vojno napoved. Čez tri dni so napravili preiskave po raznih monopolnih javnih hišah, hazardnih in opijskih beznicah in aretirali petdeset gostov, češ da so komunisti. Monopolna družba je bila alarmirana o resnosti položaja. Stvar ni smela več tako dalje; treba je bilo poiskati kakšno rešitev, najti kompromis. Člani monopolne družbe in orožniški častniki so se sešli in sklenili mir. Dogovorili so se, da sme orožništvo imeti pet javnih hiš, pet opijskih beznic, eno hazardno igralnico in eno prodajalno mamil. Malo, če pomislimo, da je bilo v samem Harbinu 1936. leta 172 javnih hiš, 56 opijskih beznic in 194 prodajaln mamil. V pokrajinah Heliungkiangu in Kiri-nu je bilo 550 koncesioniranih javnih hiš s 70.000 japonskimi dekleti. 14. POGLAVJE STKUP IN PONIŽANJE Čeprav je strašno gledati, kako Japonski monopolni sindikat sistematsko razširja prostitucijo širom po Mandžuriji, je početje japonskega monopola za mamila še neskončno bolj peklensko. V nekaj mesecih po japonski invaziji je to strašno zlo okužilo že vso Mandžurijo, posebno velika mesta. V Mukdenu, Harbinu, Kirinu in drugih mestih ne najdete ulice brez opijske beznice ali prodajalne mamil. Japonski in korejski prekupčevalci so iznašli zelo učinkovit in preprost sistem in ga začeli uvajati na mnogih cestah. Žrtvi morfija, kokaina ali heroina ni treba niti vstopiti, če ne premore dovolj denarja. Dovolj je, da potrkaš na vrata: okence se odpre, skozenj pomoliš dlan z dvajsetimi centi (10 din), prodajalec spravi denar in vbrizgne žrtvi injekcijo v laket. Poročilo Zveze narodov o mamilih primerja razmere v Mandžuriji pred japonsko zasedbo in po njej in nam daje kar alarmantno sliko. Danes se je vse to ozemlje izpremenilo z dobro premišljeno japonsko politiko v ogromno skladišče, iz katerega črpa smrtonosna mamila ves človeški rod. Kakor je nedavno omenil Russel-Pasha, ni danes nobena skrivnost več, da prinaša barantanje z mamili kot postranska panoga ogromne dobičke japonskim veleblagovnicam, pa tudi celi vrsti manjših podjetij. Japonci so prenesli to zavrženo početje z Japonskega v Madžukuo, čigar vlada je vedno pripravljena nositi sramoto japonske krivde, da bi utrli pot še mnogo bolj odkritemu početju japonskega zavojevanja z mamili. V Harbinu, kjer žive desettisoči Rusov, je število žrtev mamil po prihodu Japoncev zraslo do ogromnih razsežnosti, na tisoče deklet in fantov se jim brezupno vdaja. Vsak dan najdejo na cestah trupla nesrečnih žrtev. Protesti konzularnega zbora, tujih, ruskih In kitajskih organizacij, so naleteli na gluha ušesa. Japonski barantači z mamili so vdrli že v ruske osnovne šole in gimnazije. Lastniki japonskih prodajaln mamil ponujajo mladim narkotikom nagrade za vsakega novega »spreobrnjenca«, ki ga pripeljejo s seboj — za vsakega bodočega sužnja. Tisoče kmetov so japonski agenti pregovorili, da so opustili svoje nasade in začeli gojiti mak. Če potuješ po kateri veliki mandžurski železnici, ne boš videl mnogo makovih polj, toda v pokrajinah, ki so odmaknjene turistovim očem, so neštete njive posejane z makom. Produkcija opija je tako ogromno narasla, da ga Japonci vsako leto izvažajo na Kitajsko za milijone in milijone dolarjev. Sestavni del japonske zavojevalne tehnike je, zastrupiti čim prej nove podložnike, kajti kdor se vda mamilom, kmalu izgubi sleherno misel na odpor. Na Učackovi cesti v Harbinu so bile pisarne neke japonske tvrdke, ki se je ukvarjala izključno z izvozom opija na Kitajsko, Opij označijo kot »japonsko vojaško dobavo« in ga prevažajo z japonskimi ladjami do Tientsina, Pekinga, Hankova in drugih pristanišč. Ravnatelj tega ura-da je japonski oficir, in oficirji so tudi vsi ostali glavni uradniki. Vsi nosijo civilne obleke, da bi zbujali vtis navadnih trgovcev. Pod masko japonskih vojaških dobav prevažajo opij vsak dan in ga naslavljajo na japonska vojaška poveljstva v Tientsinu, Pekingu, Han-kovu ali drugod; v krajih kjer teh vojaških poveljstev ni, prihaja opij na naslov japonskega konzulata. Japonske vojne ladje prevažajo opij vzdolž vse kitajske obale in japonske topničarke opravljajo isto službo na vseh velikih kitajskih rekah. V Dairenu, Mukdenu, Harbinu, Kirinu, Tientsinu in drugih krajih imajo Japonci tovarne za izdelovanje morfija, heroina, kokaina in drugih mamil. Vrednost letne produkcije gre v stotine milijonov dolarjev. Ženeva se skupno z ostalim svetom bori proti zlu, ki ga povzročajo mamila, vendar je zelo malo upanja v znatnejši uspeh, dokler ne bo uničen pošastni japonski polip. Nobenega dvoma ni, da ima japonska politika med drugim namen zastrupiti ves svet. Cim bolj bo Japonska izpodkopala svet s temi dušo in telo razkrajajočimi mamili, tem laže ga bo zavojevala. Logiki tega načrta ni kaj ugovarjati. Tako zamisel in izvedbo zmorejo samo sinovi boginje Sonca. G. Edgar Snow je v listu Satur-day-Evening-Post 24. februarja 1934. takole opisal trgovanje z mamili v Mandžuriji: »Poročilo, ki ga je nedavno izdelal Stuart Fuller in poslal predsednik Roosevelt opijski komisiji Zveze narodov v protest proti opijskemu monopolu Mandžukua, je le mil opis nevarnosti mamil. V samem Harbinu je več ko dve sto koncesioniranih prodajaln opija, morfija in heroina. Neki konzularni uradnik mi je dejal, da imajo koncesijo za prodajo po večini Japonci in Korejci. »Toda«, je dostavil, »kupuje lahko vsakdo, posebnega dovoljenja ni treba.« Hotel sem se sam prepričati in sem naprosil nekega Kitajca, naj me pelje najbližjo prodajalno. Tam so mi nudili injekcijo heroina za centov... »Monopol je teoretsko postavljen za to, da popolnoma zatre mamila, a dejansko je ogromno dvignil tako njihovo produkcijo kakor njihovo porabo. Neka uradna oseba mi je dejala: »Nič manj kot 20 odstotkov vseh Japoncev in Korejcev v Mandžuriji se ukvarja s trgovino z mamili.« Za pobijanje ljudi s kroglami, granatami in bombami je potreben denar: toda pobijati jih z mamili in sesati iz njih velike dobičke, ni samo dobra kupčija, ampak tudi sijajna vo jaška strategija. Tako sodijo Japonci. Zato Japonci nikakor ne omenjajo svoje mamilske trgovine na Kitajsko. Ogromne množine mamil pošiljajo v severno in južno Ameriko, na Filipine, po vsem Malajskem polotoku, na Javo, Sumatro, Borneo, v Avstralijo in Novo Zelandijo. 2e samo ti razlogi govore za to, da se mora začeti proti Japonski splošen bojkot, ki naj ustavi pohod tega med vsemi najbolj razdiralnega zla, zla, ki se čedalje bolj grozeče razrašča in vznemirja ves svet. Kaj stori policija v vseh drugih državah, če koga zasači pri razpečavanju mamil? Aretira ga in zapre, kakor zahteva zakon. Kako naj bi onemogočili Japonski njeno svetovno trgovino z mamili? Ali je Zveza narodov kaj dosegla s svojimi konferencami in odbori? Ničesar. In ne bo ničesar dosegla dotlej, dokler bo Japonska lahko slepila ves svet s svojimi lažmi in svojo hinavščino. Ne morem dovolj poudariti, da Ja-, ponska s premišljeno politiko po-j neumlja svet in podžiga strast za ha-2 zardiranje in drug razvrat med osta-? limi narodi, hkrati pa Japoncem stro-* go prepoveduje uživanje zasužnjujo-* čih mamil in obiskovanje hazardnih igralnic. Japonca, ki ga zasačijo v hazardni igralnici, odpeljejo pri priči nazaj na Japonsko. Japonec, ki mu dokažejo, da uživa opij ali druga zasužnjujoča mamila, dobi pel let ječe. V knjižnici, ki jo je japonsko vojaško poveljstvo razširilo med skimi vojaki v Mandžuriji, rete takšnele predpise: »Paragraf 15: Uživanje mamil je sramotno za vzvišeno pleme, kakršno je japonsko. Samo manjvredna plemena, ki propadajo, kakor Kitajci, Evropci, Vzhodni Indijci, se vdajajo mamilom. Zato jim je pa tudi usojeno, da postanejo naši hlapci, ali pa bodo celo izginili. »Japonski vojak, ki se vdaja milom, ni vreden nositi uniformo japonske cesarske armade in častiti našega božanskega cesarja.« Toda tudi v tej kakor v vseh drugih stvareh se najdejo izjeme in tako so mnogi japonski častniki v Mandžuriji zapadli uživanju mamil. Ujeli so se tako rekoč v lastno past. Položaj je postal tako resen, da se je general Muto, japonski vrhovni poveljnik v Mandžuriji in prvi japonski izredni veleposlanik v Mand-žukuu, hudo vznemiril in poslal dne maja 1933. tajno okrožnico, v kateri opozarja mojega šefa na tale dejstva: »Visoko vojaško poveljstvo je izvedelo, da mnogo japonskih častnikov zahaja v hazardne igralnice in, kar je še hujše, v opijske kadilnice. Začeli so se vdajati mamilom. Visoko poveljstvo priporoča to stvar vaši pažnji in vas opozarja, da je sestaven del tajne službe tudi nadzorstvo nad zasebnim življenjem častnikov, posebno mladih, in da se mora takoj naznaniti poveljstvu sleherno dejstvo, ki spada pod njegovo območje in spravlja cesarsko armado ob ugled. Prizadeti bodo takoj odposlani nazaj v domovino.« General Muto je bil edini svoje vrste; bil je resničen gentleman. Njegova profinjena narava se je upirala politiki ropanja in zavajanja ljudstva k razvratu. Poskušal je omejiti kugo militarizma in omiliti njegove metode. Z junaškim pogumom je poslal v Tokio protest, v katerem je opisal nizkotnosti, ki jih je zagrešilo japonsko vojaštvo nad kitajskim prebivalstvom, ter zahteval, da se ustavi preseljevanje japonskih zločincev ▼ Mandžurijo in zmanjša neomejena moč orožništva. Storil je vse, kar je mogel, da bi olajšal trpljenje mandžurskega prebivalstva in Po cesti je prikorakal vojak: eden, dva! Eden dva! 'Imel je torbo na hrbtu in sabljo ob boku, ker je prihajal iz vojske in se je zdaj vračal domov. Na cesti je srečal staro čarovnico. Bila je zoprna, njena spodnja ustnica ji je grdo visela skoraj do prsi. Dejala je: »Dober večer, vojak! Kako lepo sabljo in kako lepo torbo imas! Ti si pravi vojak! Zdaj lahko dobiš toliko denarja, kolikor si ga le zelis!« »Hvala ti, stara čarovnica!« je odvrnil vojak. »Ali vidiš tisto veliko drevo tam?« je vprašala čarovnica in pokazala na drevo, stoječe ob robu ceste. »Veš, od znotraj je vse votlo. Splezati moraš na vrh, tam boš pa zagledal odprtino, skozi katero se boš spustil navzdol, dokler ne prispeš globoko v drevo. Privezala ti bom vrv okrog pasu, da te bom lahko spet ven potegnila, kadar me boš poklical.« aj pa počnem v drevesu?« je vprašal vojak. »Po denar ■ odgovorila čarovnica. »Zapomni si: ko prispeš na dno boš znašel v veliki dvorani, čisto svetli, ker v njej gori luči. Potlej boš zaglčdal troje vrat. Lahko jih boš odprl. ključi bodo vtaknjeni vanje. Ko boš prišel v prvo izbo, boš zagledal sredi nje velik zaboj, na katerem bo sedel pes. Njegove oči bodo tako velike kakor čajne čašice, toda nič se ne meni zanj!« napravil konec krivicam, ki jih je moralo prenašati. Zvest svojemu plemenitemu značaju, je vzrajal v svoji križarski vojni, dokler se ni prepričal, da govori gluhim ušesom in da njegov glas ne najde v Tokiu nobenega odmeva. Malodušen in poražen je poslal cesarju plemenito pismo, v katerem mu sporoča svojo vročo željo, naj bi se japonska politika v Mandžuriji izpremenila in naj bi se obrzdala vsemogočnost japonskega vojaštva. Ob sklepu pisma je prosil za usmiljenje do mandžurskih Kitajcev, katerih edina krivda je, da so se dali podjarmiti. Nato si je 27. julija 1933. leta vzel življenje. Japonci se boje, da jim resnica ne bi škodovala, zato so razglasili, da je general Muto umrl za »otrpnje-njem srca«. In to pojasnilo je preslepilo dobršen del svetovne javnosti. 15. POGLAVJE JAPONSKO VOJSKO UNIČUJEJO NJENE LASTNE BOMBE 9. aprila 1932. me je šef pozval k sebi. Dobil je Informacije, da sovjetski koncerni izvažajo veliko soje v Vladivostok. »Preprečiti moramo to sovjetsko trgovanje. Ukažite svojim razbojnikom, naj vržejo v zrak sovjetske vlake, ko dospejo v bližino Mulinga.« Sporočil sem ukaz Jingu, poglavarju naših razbojnikov, ki mi je dejal, da bo stvar zaupal svojim ljudem, nastanjenim v bližini Mulinga, in zahteval, naj dam njegovim pomočnikom na razpolago 50 funtov dinamita. Poveril sem zadevo možu št. 2. 11. aprila ob petih popoldne mi je Jing telefoniral, naj se nemudoma zglasim pri njem. »Kaj boste zdaj ukrenili?« me je vprašal, ko sem prišel k njemu. »Vlak, s katerim bi se bil moral pripeljati vaš pomočnik s 50 funti dinamita, je prispel v Muling in pravkar sem dobil brzojavko, da moža sploh ni bilo v vlaku.« Planil sem k šefu in on je takoj poklical orožništvo. Tucate brzojavk so razposlali na vse postaje ob železnici, tucati brzojavk so prišli nazaj in vse so ugotavljale, da nihče ni videl moža št. 2. Dalje prihodnjič SPISAL EDGAR WALLACE * PREVEDEL Z*. P, »Start Joe je umrl,« je spet po-veel tujec. »Mislim, da že veste? Ubogi, stari sanjač! Za marsikoga bi bilo bolje, da je umrl že pred šestimi meseci. Plemenita »tara duša. Nekoč je bil velik športnik — a zmerom je bil malo prismuknjen.« Dalje prihodnjič »Res, samo ena je bila. Toda kolikšna nesramnost!« Spet se je ozrl na sončno trato. »Mislil sem, da bodo nože rabilL Ti prekanjenci umejo prav imenitno metati nože. Zdaj Je prav leto dni, kar je neki kitajski pes z nožem ubil mojega prednika v rudniku. Na daljavo več ko sto metrov.« pripovedoval je Joani — in njegov glas je bil prijazen ta pri-kupcu »Ali' ste zločinca dohiteli?« je vprašala. Mož z dolgo brado je pnkunal. »Po zakonih, ki veljajo v gorah, je plačal svojo predrznost na vrvi. Razumen dečko — v marsikaterem oziru, toda prevnet. In edina možnost, da se iznebiš takšnega prevnetega kulija, je ta, da ga obesiš!« Njegov pogled je zadel Letty; videti je bilo, da se ji zdi njegov nazor nezaslišan, celo žaljiv. Opazil je, kako je svoje rožnate ustnice zaničljivo pobesila, toda ni mu bila nevšečna. »Ali ste vi?« je vprašal. Začela je jecljati. »Ne... ne... jaz... kaj hočete reči s tem vprašanjem?« In vendar je prav natanko vedela, kam meri. »Poroka me čaka.« Tedaj je pogledal Mabelo; le-ta je zardela ko mak. Njene otroške srnje oči so ga sovražno ošinile z vsem zaničevanjem, ki ga je črnila do njega. »Niti moja sestra niti jaz nisvra tako srečni,« je spregovorila s pcd-smehljivim prizvokom. »Zatecite se k Joani...« Pomoči iskaje je vzkliknila: »Oče!« Z neznansko zadrego je seznanil tujca s svojo nečakinjo. »O!« je skoraj vzkliknil Ciifford Ljnne. In ta »O!« je lahko pomenil marsikaj. Lahko je bil vzklik razočaranja, lahko tudi izraz navdušenega začudenja. »Nu, da! Tu sem — in pripravljen sem na...« Zataknilo se mu je, ker ni našel prav besede. Joan bi prisegla, da je bila beseda, ki mu ni šla z jezika: »žrtev«, toda bil je dovolj vljuden da je nadaljeval »...na izpolnitev pogojev.« Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! PROTI MALOKRVNOSTI, bledici, splošni slabosti, slabemu teku, za regeneracijo krvi po porodu, za rekonca-lescenco je »Ferrodovtm« preizkušeno in zanesljivo zdravila Cena za X stekle* nico 40 din, s poštnino 45 din, 3 steklenice 120 din Iranko. Proizvaja: Mr. pta. A. Mrknšič, lekarnar v Mostarja (banovina Hrvat-ska). Dobiva se v lekarnah. Reg. S. Br. 0682-32. Grafolotka pisarna Globočnik Feliks, grafolog Ljubljana, Pražakova U Izdeluje psihoanalize, expc:rti/e, ocene, dokazila itd. Strokovno delo, diskrecija zajamčena. NEKADILEC POSTANETE v treh dneh z na-Sim zanesljivim in popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«. — Velika steklenica din 70*—, mala din 60'—. PoSilJa po povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. ISfemo zastopnike. POČITNICE DOMA. Letos ni pravega vremena. Sončite se doma z nato patentirano ultravioletno obsevalko. Original Hub. Po par obsevanjih dobite lepo Športno rjavo polt. Zahtevajte prospekte! »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Sprejmemo zastopnike. REVMATIZEM, ISiJas, nevralgijo zamaJCenost uspešno zdravite z naiim masažnim aparatom »Vibrator«. Izboren tudi za nego lepote. Oena din 426'—. »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — 1 Strmo zastopnike. _____________ NALIVNA PERESA s prozornim držalom, zlato pero z desetletnim jamstvom dobite od din 60'— naprej samo pri »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova S. ISfemo zastopnike. POSOJILA dajemo naiim članom in varčevalcem Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »Moj dom«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — ISčemo poverjenike. ŽE VEDNO SAMO 1« DINARJEV tri navadne legitimacijske slike. Foto Pavlovčič, Poljanska cesta 12 KISLO ZELJE novo, prvovrstno v sodčkih, dobavlja po naročilu in najniiji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povletova 47, tel. 25-91. Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v naivečji izberi, nafcenele Presker Ljubi sna, Sv. Petra c. 14 SVKŽK SLIVE, velike, okusne, razpošiljamo Iranko prevoz. — Koi 12 kg dinarjev 64*— po povzetja. Brača Papo, Lukavac. damska in moška, na| novejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah. IZDBLUJEMO GUMBE Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ni. 14 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite nalcenele v MEDARV1 Ljubljana, Židovska ul. 6. 48, T. TVRSEVA (DUNAJbKA) C, 36 nasproti Gospodarske zveze OKAMA MAZILO It zdravilnih tel*It Čudovit uspeh ort rai.*t> opeklinah. ožuljei.Jib volka, turih In vnettib itd. ta nego dojenčko* pri kožnem vnetju, itpolfajth In hra •tab na temenu, ta faz pokane orne bradavic«. Dobi ae v lekarnah In drogerijah. IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjev« tli. ® pr! frančiškanskem mostu »titoirstaa etaia, daljnog.etti, lonomin, ciromilr;, njoraiMlri, M. V