ASO (LETO) XXV. (19) No. (štev. 52) ESLOVENIA LIBRE! BUENOS AIRES 28. decembraJSß?— Pavel VI. poziva h miru V -svoji letošnji, božični poslanici vsemu svetu je papež Pavel VI. poudaril, da1 upa v „čudež dobre volje“, ki naj bi pripravil obe strani, da bi končali vietnamsko vojno- „Dobrä volja je ključ do miru,“ je izjavil papež. „Težava je v tem, da se morajo odgovorne osebe na obeh straneh istočasno poslužiti tega ključa. Če bi to storili. z iskrenostja in dejansko voljo, bi bil to čudovit dogodek za božič.“ V svoji letošnji božični poslanici je papež Pavel VI- omenil Vietnam imenoma. Kakor je znano, tega lansko leto ni storil- „Naša in vsega sveta pozornost je obrnjena v vojno, ki loči Viet- BLAGOSLOVLJENO, SREČNO IN USPEHOV^OLNO NOVO LETO 1967 ŽELI SVOJIM NAROČNIKOM, BRALCEM TER LOV EN CE M V ARGENTINI, PO SVETU IN V DOMO!NI SVOBODNA SOVENI J A PO BOŽIČNEM PREMIRJE NOVO PRELIVANJE KRVI V VIETNAME I Z TEDNA Čilski predsddnik dr. Frei, vodja čil- , Berlinu nad Sike krščanske demokracije, je objavil, da 1 še povečalo. TEDEN komunističnimi oblastmi se čilska vlada odpoveduje določenim ameriškim posojilom za ureditev čilskega ‘gospodarstva in za utrditev čilske valute. ‘Prav tako Čile ne bo dvignil zanj določenih kreditov iz Mednarodnega denarnega sklada. Taka odločitev Grški kralj Konstantin je poslušal nasvet glavnih grških političnih strank ter je razpustil sedanji parlament in razpisal nove volitve za konec maja. Predsednik volivne vlade je postal John Paraskevo'poulos, bančnik po poklicu in omogoča čilski vladi dohodek od pove- : politično nepristranska osebnost, ki Je Komaj so se iztekle ure dogovorje- :dva dela, vojno, ki je silno tra- , ne.ga božičnega premirja med vojskujo- gi,čna in grozeča.“ Dejal je, da ta vojna postaja vedno hujša „v presenetljivih taktikah, v uporabi orožja in škodi, ki jo povzroča“- Poudarjajoč, da je dobra volja ključ do miru, je Pavel VI. dejal: „Radi bi mislili, da je ta čudež dobre cima se strankama v Vietnamu, so se takoj obnovile sovražnosti na vsem bo- ter so s podporo lejlstva in topništva odbili komunistične Upade. Amerikanci so viosedanjem vojskovanju v Vietnamu ti dni tudi prvič do- jišču. Ameriška letala so se dvignila in j živeli, da je komunišična obrežna bate-s tovorom bomb poletela nad sovražno j rija z dvema zadetima močno poško-področje, kjer so uničevala vojaške in ' dovala ameriški rupee „O’Brien“ ter strateške položaje ter industrijska sre- na njem 'povzročila'tudi številne Zlo- volje še vedno možen. Zato s spoštova- djgča, ,prj poletih na bombardiranje so njem in željno kličemo obema nasprot- i valetela na pojačano severnoviptnamsko nikoma in vsem, ki podpirajo eno ali drugo stran, naj storijo vse, da bo vojne čim prej konec.“ Pavel VI. je izrazil veselje nad 48 urnim božičnim premirjem v Vietnamu, obžaloval pa je „pomanjkanje varnosti v svetu, ki je posledica uničevalne čile, katero 'poseduje človek z modernim orožjem. To silo nekateri izrabljajo za tekmovanje, samozaupanje in ponos.“ Poudaril je, da kljub velikemu napredku v tesnejših človeških odnosih, ki so jih prinesle tehnika, trgovina, kultura in politika, razlike še vedno obstajajo, „razlike, ki ogrožejo varnost in stabilnost skupnega življenja v človeški družbi“- Pavel VI. je poudaril, da skupni časni interesi in celo razumnost niso zadosti močni, da bi premostili razlike. „Sa-. mo mo,č vere, in sicer krščanske vere, more rešiti človeštvo.“ Svoje najboljše želje je Pavel VI. poslal „vietnamskemu ljudstvu in vsem ljudem na zemlji ter vsem mednarod- veške žrtve. letalsko obrambo. S temi poleti so od govorila na številne komunistične napade- Ameriška infomativna služba je do- ti nadaljnjem ra), o ju vojne v Vietnamu je poveljnik ijneriških vojnih sil v tej deželi gen. Westmoreland izjavil, da bo vojna v Vietnknu trajala še leta. 'Za božične praznie se je mudil med bila zanesljiva poročila, da !so Sovjeti ameriškimi vojaki v Vietnamu newyor-poslali komunističnim Vietnamcem sto j ški nadškof 'kardinal Francis Spellman-lovskih letal Mig 21, ki bodo določena ; Na božični večer je govoril pred tremi samo za obrambo Hanoia. Ameriške vojaške oblasti so zatrdile, da bodo nemudoma bombardirala letališča s sovjetskimi letali, kakor hitro bodo ugotovile, da sovjetska letala iposegajo aktivno v boje- Severni Vietnamci so poslali v boj proti ameriškim oddelkom na osrednjem bojišču močne in dobro oborožene oddelke, ki ‘so Amerikancem prizadejali hude izgube. Amerikanci niso popustili tisoči ameriških vojaiov ter jim zatrjeval: „Vi ste obrambs, zaščita in rešitev •ne samo naša države ampak po mojem mnenju tudi vse eivi|zaeije.“ Zaradi teh izjav so kardinala zjčeli listi po komunističnih državah z$o napadati. Zlasti njegovo trditev, da si v Vietnamu r.i mogoče misliti drujje rešitve, kakor zmago ameriškega orožja. Tudi francosko časopisje se ne strinja s Spellmano-vim mnenjem. čane cene bakra. V brazilskem parlamentu je bila r načelu sprejeta nova brazilska ustava. Proti so glasovali poslanci Brazilskega demokratskega gibanja. Končno glasovanje o novi ustavi bo 19. januarja. Takoj zatem bo parlament dobil v razpravo osnutek novega tiskovnega zakona, ki zelo povečuje odgovornost izdajateljev listov, ter nova zakonska ‘določila za javno varnost. Papež Pavel VL je 22. t- m. sprejel Titovega diplomatskega predstavnika. Je to Vjekoslav Cvrlje, ki je bil pred imenovanjem na ta položaj predsednik verske komisije pri hrvatski kom. vladi v Zagrebu. Cvrlje je ob sprejemu papežu izročil osebno Titovo pismo. V svojem govoru ni prav nič omenjal težkega položaja kat- 'Cerkve po prekinitvi odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom, ,pač pa poveličeval papeževo mirovno akcijo ter zatrjeval, da bo obnova diplomatskih zvez med Vatikanom in Jugoslavijo doprinesla svoj del k utrditvi miru, za ko- Rodezija — tia§veeßtt 'nev&most £a mir izvedel že tudi zadnje volitve leta 1964. Aleksij Kosigin, predsednik sovjetske vlade, je v torek, 27- t. m., zaključil svoj enotedenski obisk v Turčiji. Med njim se je lahko ponovno prepričal, da ga ljudje prav nikjer niso sprejemali z navdušenjem. Ponekod je imela policija mnogo opravkov s preprečitvijo demonstracij proti njemu. Sovjetska vesoljska ladja Luna 13, je 24. decembra mirno pristala na Luni, od ‘koder sedaj pošilja dobre slike. Ameriška vlada je pri Titovi komunistični vladi v Beogradu vložila najostrejši protest zaradi zadnjih izgredov od partije, nahujskanih študentov pred ameriškim konzulatom v Zagrebu ter zaradi poškodb, ki so jih povzročili komunistični izgredniki s svojim dirjanjem tudi v notranjosti konzula/a v knjižnici, čitalnici ter po pisarnah. Čilska vlada je naročila svojim diplomatskim predstavništvom v svetu, da ne smejo izdajati viz za potovanje komunističnih funkcionarjev na konferenco, ki jo v Čilu ‘sklicujeta socialistična se- eksistenco in bratsko sodelovanje med ; natorja Aniceto Rodriguez in Raul Am-naredi. Papež prav tako ni nič omenjal p.rr0. Konferenca komunistov iz raznih težav in ‘krivic, ki jih je povzročal kat- j držav -naj bi preučevala sklepe zadnje Cerkvi kom. režim v Jugoslaviji, ampak j trikontinentalne kom. 'konference v Haje izražal upanje, da bo ureditev razmer vani ter jih prilagodila zahtevam seda-med kat- Cerkvijo in ‘državo v Jugosla- i njega časa. vi ji prineslo „obilje koristi jugoslovtta- | skemu narodu“. Dejal je tudi, da „do; t katoliška skupnost, ko bo videla, da Tu Dl A OVI država spoštuje njene pravice in svo- f ®B©RNIK Lud,, umovanja, m sta zagotovljeni v; d™»™» ÄWpfmnr »1? slovesnem dvostranem dokumentu, še z 3 Rodezija, bivša britanska kolonija v izvajanje bojkota Jtó-toafriško unijo- ter ! večjo vnemo delovala za koristi' države.“ j. Afriki, ki se je pred dobrim lotom sama proglasila za neodvisno, stopa s svo- lanu Smithu še niso uspeli. nim organizacijam, ki se trudijo za ; io aktualnostjo vedno bolj v ospredje sožitje in napredek med narodi.“ j najnevarnejših svetovnih problemov,1 ki Posebej se je spomnil mladine in izra- I lahk<> P°žene v boj vso črno Afriko ter zil upanje, .da bo nova generacija našla j voini plamen razširi na ostale konfci-smisel za prave vrednote življenja. Za- j «ente. ključil je svojo božično poslanico z be- I Položai v Rodeziji se je zaostril zla- sedami: „Podeljujemo vsem, ki nas po- | «Ji po izglasovanju gospodarskih sank- d& pQ *L]a zadn;je mostove med Veliko slušajo, in danes (prav vsem ljudem, naš / ,?d™z®mh nfrod„°L,pr0? v Smlth°^! | Britanijo in Rodezijo, ki da se zaradi -Portugalsko. Doslej v svojih prizadeva- T, . .. ... , . , , , , . *. ! Komunistične oblasti v Vzhodnem I njih za nastop teh dveh držav proti D .. ..... Berlinu za letošnji božic niso dovolile. j prehoda ljujdi iiz .svojega področja Na akcijo britanskega predsednika i Zahodni, Berlin. Tako dovoljenje je do- Wil'sona, da so Združeni narodi proglasili gospodarske sankcije proti Rodeziji, je predsednik rodezijske vlade lan Smith izjavil, da je s tem britanska vla- apostolski blagoslov.“ Božično polnočnico je papež Pavel VI. daroval v stolnici v Firenzah ki so vladi. Predstavniki afriških držav so bili „ • . , i ■ j ... tega ne smatra vec za clanico britan- sicer v svojih zahtevah sproti Rodeziji , , , - .j, - ,. . skega commonwealtha ampak za samo- se odločnejši- Zahtevali so naravnost f , . , i. ’ stojno, neodvisno državo. bilo samo okoli tisoč komunistov, ‘kar je ogorčenje prebivalstva v Zahodnem BO PO ZUNANJI OPREMI UMETNINA. SLIKO ZA OVITEK JE NAPRAVIL AKADEMSKI KIPAR IN SLIKAR FRANCE GORŠE IZ NEW 'ZORKA bile, kakor znano, pred tedni močio pri- i vofš'ki Pohod Velike Britanije in ostalih zadete zaradi poplav. Po vrnitvi v Va- j a ->e yPraša‘ vsako leto 'komunistična revolucija od- j ”Jt enakoPravnosi Pred in Rodezijo v zboru Združenih narodov Že ta bo do skraj- vojska, ki bo pretesala svet- Sedaj neposredno smo ped bitko med vlado malo, 'krajevno vojno širili v svetovni požar in v vojevanje z atomskim in drugim najmodernejšim, splošno uničevalnim orožjem. Zato je toliko skrbi posvečene pažnji, da se vojska niti za korak po nepotrebnem ne razširja. V tem je vietnamska vojna preventivno sredstvo proti drugi svetovno uničevalni vojni. V Vietnamu so komunistični revolucionarji naleteli na zaporo: Od tu naprej ne! če že svobodnim Amerikancem, ki imajo na razpolago vsa možna obvestila o razlogih in razvoju vojne, dosedanji potek postaja žalostno dolgočasen in težko razumljiv, tem bolj utemeljimo je severno vietnamskim komunistom, ki so za to vojno odgovorni, in ljudstvu, ki ga mučijo, neprenosljivo in nerazumljivo trpljenje, ki mu ne vidijo drugega konca kot vsak v svoji lastni smrti. Predsednik Johnson zagotavlja in ponavlja: Smo in ostanemo neizčrpno vztrajni in potrpežljivi. Ne vojskujemo se za nova ozemlja, ne za širjenje ameriške oblasti. 'Nalogo bomo končali, ko bo zagotovljena neodvisnost in svoboda Južnega Vietnama. Vsak trenutek z največjim veseljem boj prenehamo, čim bosta svoboda in mir zajamčena. Do tega cilja pa bomo vztrajali. V tem nič ne popuščamo- ZNAMENJE SKROMNEGA, POČASNEGA NAPREDKA K ZBOLJŠANJU Svetovni 'komunizem od začetka vietnamske vojne slabi, njegova organizacija razpada, sile se mu razkrajajo. Sovjetska Zveza je le še vodilna komunistična sila v Evropi. Z rdečo Kitajsko, 'ki je -komunistična država v Aziji, se prepirata za nadoblast nad naroai ob mejah Sibirije,, (ki so Azijci, >pa pod Sovjetsko oblastjo, ki jo Kitajska osporava. Svetovna, poprej enotna organizacija komunističnega gibanja se je tako razklala- Moskva in Peking predeta vsak svojo mrežo komunističnih celic po svetu, ne več le za boj proti kapitalizmu in reakciji, tudi za medsebojno uničevanje. Na splošno se je položaj v Aziji in pa drugod toliko popravil v teku leta, r.-osti vznemirila ve: tako ljudi črne in temne polti kot telce v Afriki. Netila bo sovraštvo, ki nore vsak čas izbruhniti v vojni požar To je verjetno najtežji spor, kar jit je bilo pred Združenimi narodi. Veika Britanija na eni in vlada bele maijšine v Rodeziji na drugi strani delate usodne korake, ki vodijo v težko terzo, in usoden razvoj je skoro neizogibei v novem letu. Vprašanje enakopravnosti pred pisano postavo je bolečina sedanjosti ne le v Afriki, tudi j Ameriki, lahko rečemo, da povsod izven Evrope. Kakor na vse drugo mednarodno življenje, bo tudi na razvoj tega vprašanja 'bistveno vplivulu ocr.c-.-nu »,. Mori L sedanjega svetovnega stanja ki je slej ko prej revolucijska napadalnost komunističnega zla na vse človeštvo. Med stiskanimi je tudi naš slovenski narod. Tako kot pred dvajsetimi leti in lani, nam tuoi letos bratje in sestre govore iz komunistične ječe: PROŠNJA SLOVENIJE SVOBODNIM SLOVENCEM Skozi mreže npše ječe gledamo k vam in vidimo luči vaših božičnih drevesc, zvezdo betlehemsko in jaslice pod njo, slišimo srečen1 smeh družin in prijateljev, 'ki se zbirajo k češčenju rojstva božjega Deteta. „Oni“ nam ne dovolijo, da bi praznovali božič v svobodi kot vi. Niti svojim otrokom ne smemo govoriti o Bogu. Ju se božje ime ‘še vedno le šepetaje izgovarja. Ko boste šli k Njegovemu oltarju na božični dan, prosimo, mislite na nas in naše muke. Vedite, da pri nas še vedno zganjajo v katakombe tiste, ki oznanjajo svetonočno blagovest. Poglobite se v trpljenje in žalostno stanje molčeče Cerkve. Ne verjemite, da je pri nas napetost popustila. Sovražnosti proti Cerkvi se množe in krepe. Ne verujte, da se je pri nas „mnogo spremenilo na bolje“. Za sužnje ni veselih sprememb, le tožno temačna enoličnost brez svetlih žarkov upanja. Sprejmite kot dejstvo, Nekateri listi v svetu so prejšnji teden poročali o dogodku, ki se je zgodil v Ljubljani. Uredniki tistih listov, ki poznajo razmere pod komunisti in njihovo spretnost v spreminjanju taktike in v prilagoditvi ,,zahtevam časa“, dogodku niso posvetili posebne pozornosti. To so pokazali že s tem, da so besedo „demokratizacija“ v Jugoslaviji, postavili poid narekovaje. V Ljubljani se je pa zgodilo tole: Izvršni svet, kakor se imenuje sedanja komunistična vlada, je pod- predsedstvom Janka Smoleta pred republiškim zborom objavila, da odstopa. Povod za to odločitev je bilo glasovanje v sociai-no-zdravstvenem zboru, ki je zavrnil osnutek izvršnega sveta o znižanju prispevka za socialno zavarovanje delavcem proti 'boleznim od 7% na 6%. Ta zakonski osnutek je že prej sprejel republiški zbor- Zdi se nam umestno, da za bolje ra1-zumevanje postopanja z omenjenim zakonskim osnutkom izvršnega sveta, kratko omenimo sestavo komunistične oblasti. Vrhovni organ v republiki je republiška skupščina. Pod njo je republiški zbor, v katerem je 120 poslancev in je izrazito politično telo- Poleg republiškega zbora obstojajo še naslednje zbornice: gospodarski zbor, prosvetno kulturni zbor, socialno-zdravstveni zbor in organizacijsko-politični zbor, v katerem so predstavniki dejavnosti na omenjenih področjih. Vsak zbor ima po 70 poslancev. Izvršni svet je pod komunisti vlada-Torej vlada je omenjeni predlog poslala v odobritev republiški skupščini. V njej ga je republiški zbor odobril, zavrnil pa socialno-zdravstveni zbor in sicer s 44 glasovi, -11 poslancev je glasovalo za predlog, trije so se pa glasovanja vzdržali. Sedanja oblast v Sloveniji prejema sredstva za potrebe socialnega zavarovanja, t- j. za pokojnine, invalidnine, otroške doklade in za izdatke za zdravstvo od zaslužkov zaposlenih ljudi, katerim odtrgujejo 20.5% od bruto osebnih dohodkov. Manjši del od teh odtegljajev je šel v zdravstveno zavarovanje (doslej 7%), večji del — 13-5% — pa za pokojnine, invalidnine in otroške doklade. Po novem naj bi za zdravstvo odvajali samo 6%, za ostale sklade pa 14-5%, česar pa poslanci niso odobrili. Številčno prikazano je slika naslednja: Letos je kom. oblast z 20.5% odtegljajem zaposlenih ljudi dobila 172 milijard dinarjev, t. j. 172 tisoč milijonov starih dinarjev. Za zdravstvo so porabili 43%, t- j. okoli 74 milijard. Če bi se ta znesek znižal za en odstotek, kakor je predlagala vlada, bi sklad za zdravstvo dobil 10-5 milijarde starih dinarjev manj kot doslej. Na vprašanju znižanja prispevkov v socialno zavarovanje delavcem proti boleznim naj bi torej „padla“ komunistična vlada v Ljubljani, zrušili pa naj bi jo bili sami komunistični poslanci, katere je predsednik vlade Smole naprosil, naj imenujejo novo vlado, sam pa je pri tem izrazil pripravljenost, da še naprej vodi vladne posle ter da je celo pripravljen izvesti volitve marca meseca. Nočemo podcenjevati 'dogodka, ker je vendar korak naprej v razvoju razkroja sedanje komunistične oblasti doma. Hočemo povedati samo to, da tega dogodka nikakor ni precenjevati in mu ne pripisovati tega, kar ni- Ni mogoče govoriti o politični krizi komunistične vlade, ker je ni. To je enostavna politična igra, ki jo je že pred časom zamislil Kardelj z izjavo, naj bi se poveča’a odgovornost tako zvezne vlade, kakor republiških vlad pred parlamentom, ki naj bi celo imeli možnost kritizirati vlado in jo tudi vreči. Namen je očiten: To, kar opravlja v demokratskem sveta politična opozicija, naj bi doma opravljali komunisti sami med seboj. Ti naj imajo lahko različna mnenja v nebistvenih vprašanjih, o političnih ter ideoloških pa morajo slej ko prej slediti samo partijskemu vodstvu- Zato je Smoletova „ostavka“ samo najnovejša taktika komunistične partije, da bi obdržala še naprej vso oblast sama na političnem, kulturnem, ideološkem in gospodarskem področju. To potrjujejo dovolj očitno zadnji odločni nastopi komunističnih oblasti proti Mihaj-lovu, ki je moral v zapor samo zato, ker je skušal zunaj komunistične stranke organizirati zakonito opozicijo ter izdajati opozicionalni list. Zato o pravi demokratizaciji političnega življenja v Sloveniji in Jugoslaviji ne ho mogoče govoriti vse dotlej, dokler 'komunistična partija ne ho dopustila politične opozicije z vsemi zajamčenimi sredstvi za njeno nemoteno nastopanje. Vse dosedanje početje komunističnih oblastnikov je samo mešanje zasmrajene komunistične brozge za varanje svetovne javnosti, kjer je še vedno zadosti kalinov, ki nasedajo komunističnim lažem in pomagajo ohranjati komunistični režim na oblasti. Sokolski zbornik 1863-1963 da je^ predsednik Johnson zopet mogel predsednik komisije "za verske Nadeve obrniti pozornost ameriškega javnega mnenja na stanje zasužnjenih narodov v vzhodni Evropi. Naj s konkretno dnevno politiko Združenih ameriškin držav soglašamo ali pa ne, tolažilno je bilo slišati predsednika, ki je v bistvu le zagotovil, da je namen diplomatskih akcij, zunanje pomo,či, kulturnih stikov in gospodarskih posegov končna vzpostavitev svobode in neodvisnosti vseh narodov, tudi teh, ki žive v komunističnem vzhodnem delu Evrope. NOVA PRIZADEVANJA ZA ZDRUŽENO EVROPO Svetovna potovanja predsednika De Gaulla, večdnevni obisk predsednika sovjetske vlade Kosigina v Parizu, izredno nagel in razmeroma lahek nastanek vlade krščansko demokratske in socialistične stranke v Nemčiji na eni strani in mnogi nastopi satelitskih vlad v vzhodni Evropi v smeri vsaj delne neodvisnosti od Moskve na drugi, napovedujejo močno vrenje v mednarod- neusmiljeno iskren, ko je dejal: „Mi nočemo več krvavo preganjati religije, marveč j0 bomo prepostili njeni blagi smrti.“ To je komunist, ki je podpisal zapisnik z Vatikanom. Obljubite nam, matere in očetje, duhovniki in učitelji, vsi bratje in sestre po 'krvi in veri, ki živite v svobodi, da boste božjemu Detetu poklonili sklep, da hočete z vso vestnostjo in vsemi svojimi močmi uporabljati pravice svobodnih državljanov v to, da bodo narodi imeli vodnike, ki bodo živeli in vladali po Njegovi postavi in vodili mednarodni razvoj v naše osvobojenje. Rotimo vas, da vpoštevate: Vsak, ki hoče in upa reševati krščansko civilizacijo, ne sme v nikaki obliki in na noben način sodelovati s komunizmom. Tako, kot je rekel pokojni voditelj jezuitskega reda Ledochowski: „V sedanjih razmerah ni ni,č bolj važnega, nič bolj nujnega kot borba s komunizmom. Spriča te nujnosti moramo odstaviti za kasneje vsako drugo Leta 1963 je minilo sto let od ustanovitve Južnega Sokola v Ljubljani. Bilo je ta prvo sokolsko društvo na slovanskem jugu, kateremu so potem sle-- dila druga po Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in Vojvodini. Te obletnice se je spominjalo sokolstvo v svobodnem svetu. V Argentini je Osrednji odbor za obnovo sokolstva v svobodnem svetu priredil v Jugoslovanskem domu v Dock Sudu spominsko proslavo. Poleg proslave je bilo sklenjeno tudi izdanje spominskega zbornika. Za zbiranje in ureditev gradiva je bil določen poseben uredniški odbor. Člani tega odbora rajni Janko Jazbec, Dušan Dimnik, Franjo Holy, Mi-losav Vasiljevič, Ivo Vučkovič in Jovan Vučkovič so opravili veliko delo. Zbrali so obširno gradivo, ki poleg razvoja sokolskih /društev ter organizacij prikazuje tudi splošno narodno-politični razvoj, narodni odpor ter borbo za ohranitev narodne posesti. Vsebina Zbornika je razdeljena takole: Predgovor — general Dragutin Živanovič; Sokolska misel med Slovenci delo, pa naj nam bo še tako ljubo in važno.“ Rušimo oblast sovražnikov Boga, da bi v Sloveniji zavladal Kralj Miru in Ljubezni in svete noči. Ko boste dajali darila svojim otrokom, mislite na nas, ki bi nam najdragocenejši dar bila svoboda! (Op. ur.: članek je bil namenjen za božično številko, pa je prišel prepozno. — Janko Jazbec; Sokolska misao u Hrvatskoj godine 1874—1919 — France Vadnal; Sokolstvo na plavom Jadranu — Ivo Vušković; Osnutak i razvoj Srpskog Sokolstva — Janko Jazbec; •—• So-koli-dobrovoljci i borci u Prvom Svet-skom Ratu — general Dragutin Živanovič; Ujedinjenje Sokolstva na Slavenskom Jugu — Janko Jazbec; Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije — Janko Jazbec; Sokolska vzgoja v Jugoslaviji — dr. Franjo Mačus; Sokolske žrtve u II. svetskom ratu —1 Radivoj Rigler; Iz istorije jugoslavenskog sokolstva u Argentini — Mate Veža; Slavensko Sokolstvo — Eugen Koeppl; 'Bugarski Junači' — Dušan Bugunovič; Jugoslavensko-Bugarski politički i sokolski odnosi pred Drugi Svetski Rat i— inž. Milosav Vasiljevič; Prosvetna i kulturna misija Jugoslavenskog Sokolstva u budućnosti — Kratka (storija Sokolstva u Americi — N- K.; Borislav M. Karapandžić; Budućnost 'sokolskog vaspitanja — inž. Milosav Vasiljevič; Sokolstvo kao nacio-nalno-politički faktor na polju narodne odbrane — Franjo Holy; Združena Evropa in Jugoslavija — dr. Vekoslav Kisovec; Nemi protest — Preveo sa češkog Franjo Holy; Rad Središnjeg odbora in Sokolske pesmi. Gornje članke in razprave spremlja veliko, slik sokolskih funkcionarjev ter sokolskih nastopov. Zbornik obsega 300 strani. Na finem papirju ga je natisnila slovenska tiskarna Vilko v Buenos Airesu- Stane 950 pesov. Naročila sprejema Franjo Holy, Julian Alvärez 2565, Buenos Aires. Kr Buenos Aires, 28. decembra 1966 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 '$%■ la* „Tovariš“ ali „gospod“ Tudi o tem razpravljajo doma, ker ni vsem pravj če jih kdo ogovori s „tovarišem“. To je razvidno iz naslednjega pisma: „Tovariš 'spada med besede, ki smo jih Slovenci v šestdesetih letih in pozneje privzeli iz drugih slovanskih jezikov. Za te besede -smo imeli dobre domače izraze, vendar so se, zlasti v tisku, .sčasoma udomačile in jih danes štejemo za svoje. Slovenski učitelji so bili tovu-xiši že v stari Avstriji in so se med .seboj zmeraj tako ogovarjali. Tudi njihovo stanovsko glasilo se je imenovalo Učiteljski tovariš. Prav tako so pripadniki drugih poklicev, zlasti na sestankih in zborovanjih, uporabljali to besed >. Med zadnjo vojno so se naši borci ogo varjali s to besedo; glede tega med starim, izkušenim komandantom in mladim partizanom ni bilo razločka. Tudi tikali so se. V naši družbi je postala ta beseda skoraj povsod domača in je v rabi zlasti v javnem življenju. Gospod, gospa in gospodična se hočejo po vsej sili vrniti med naše ljudi. Tudi sam sem v zadregi, ko nagovorim starejšo žensko. Ne gre mi z jezika, da bi ji rekel tovarišica. Morda bi me zavrnila- Potočnikovica, Štrukljevka ali Mežanka pa ji tudi ne bom rekel, kakor je baje rekel pisatelj Tavčar svoji ženi Tavčarca. Tudi na našem podeželju se tovariš še ni povsem udomačil. Čeprav so kmetje istega stanu, se zlasti sovaščani in znanci ogovarjajo z rojstnimi imeni: Janezj Miha, Micka, Bezka, mlajši pa pravijo starejšim stric, botra, teta, sosed. . . Če pa jim meščan reče gospod ali gospa, slišijo nekateri prav radi, rajši, kakor če bi jih ogovoril s tovarišem. Delo, 25. nov. 1966 Zemljo ponujajo... „Hočete zemljo? ‘Ne morem je več obdelovati. Dobil sem drugo delo“ Ali: „Prestar sem, otroci so pa zapustili dom. Zemljo prodam ali dam v najem. Navsezadnje bi jo tudi podaril, če že ne gre drugače, da mi ne bo več v breme.“ Tako navaja v eni zadnjih številk Ljubljanski dnevnik težave kmetskih ljudi, ki *o na kmetijah do ■stikrat ostali sami na stara leta in zemlje ne morejo več obdelovati, zanjo pa morajo plačevati izredno visoko davke, kar je načrtna komunistična politika, da jim zemlja res postaja „v breme“, da potem takoimenovane komunistične zadruge prihajajo do nje in jo vključujejo v „družbeni sektor“. Vsaka kom. zadruga ima navadno po 70 zaposlenih ljudi- Vseh uslužbencev pri kom. zadrugah v Sloveniji je 10.520. Med njimi je samo 5 378 delavcev, nameščencev je kar 4896, agronomov 24 in tehnikov 222. Pri založbi Obzorje v Mariboru je v zbirki Giotta izšel Mali slovenski pravopis. Napisal ga je Stanko Bunc- Ima okoli 50.000 besed in besednih zvez ter je namenjen najširšemu krogu pišočih ljudi. Ljubljansko okrožno gospodarsko sodišče je obsodilo Agrokombinat Emona v Zalogu na denarno kazen nad en' milijon st. dinarjev, ker je .prodajal pokvar-no slanino, „Svet med .dvema vojnama 1918 do 1939“ je naslov knjigi, ki jo je -napisal Metod Mikuž- Knjiga naj bi bila „pregled in ocena političnih in družbenih dogajanj v času med prvo in drugo svetovno vojno“. V galeriji mestne hiše v Kranju j*j bila v oktobru razstava slik Leopolda Layerja. Umrli so. V Ljubljani: Minka Kuralt roj. Zupančič, Rado čelesnik, uradnik soc. zavarovanja v p., Ivanka Perič roj. Peclin, Frančiška Prezelj roj. Braun, Franja Buh roj. Novak, Darinka Jesenko, Marija Erjavec roj- Černe, Marija Čemažar, Ivana Galič, Tončka Podržaj, poslovodkinja, Alojz Janžekovič, strojni tehnik, Mihael Vrhnjak, žel. upok., Alojz Plantan, v. kontrolor drž. žel. v p-, Franc Jevnikar in Geza Fartelj v Prečni pri Novem mestu, Terezija Lampret roj. Šeme v Catini Franc Javornik v Slovenj Gradcu, Jože Kocijančič v Do-brunjah, Jože Uhan, pos- v Dobrovi, Darko Pevec v Čatežu, Ema Rihar roj. Klemenčič v Gor. Logatcu, Ladislava Žebavec, učiteljica v Mariboru, Marija Hlebce roj. Šoba v Kranju, Vinko Mi-kuliS v Želimlju, Mimi Lovšin roj- Cvar, v. medicinska sestra v Goriči vasi pri Ribnici, Franc Vodnik, kipar, rezbar in restavrater v p. v Novem mestu, Alojz Gutman v Žalcu, Jurij Sane, biv. goßt- v Celjui 'Cecilija Mali roj. Snoj v Črnučah, Maks Deisinger, pleskarski mojster v p. v Jaršah, Vinko Trplan v Ptuju in Janez Justin v Lescah. » L O V 'E N C I V BUENOS AIRES Odhod slovenskih otrok v počitniško kolonijo Včeraj, v sredo, 28. decembra je z večernim brzovlakom odpotovalo 74 otrok slovenskih šolskih tečajev na pod- ARGENTINI ročju Vel- Buenos Airesa v počitniško kolonijo v dr. Hanželičev slovenski počitniški dom v Kordobske planine. Otroke spremljajo ga. Olga Omahna, gospodične Anica Šemrov, Majda Tomažin in Anica Mehle ter Pavel Fajdiga in Nace Grohar. Jubilejni številki Svobodne Slovenije ob 25-letnici njenega izhajanja je dala svečan poudarek tudi lepa umetnima — celostranski linorez akademske slikarice ge. Bare Remec. Umetnica je dovolila Svobodni Sloveniji ponatis ntekaj izvodov za darovavce v tiskovni sklad. » Zalo vsak, ki daruje za jubilejni tiskovni sklad Svobodne Slovenije ob 25-letnici njenega izhajanja 'vsaj 2.000 pesov, dobi v zahvalo reprodukcijo linoreza z lastnoročnim podpisom umetnice. Naročnina Svobodne Slovenije za 1 1967 je 1.900 pesov. Za pošiljanje po pošti v Argentini 2.000 pesov. Taborjenje deklic v Chascomusu V sklopu vzgojnega dela za slovensko mladino, ki ga uspešno vrše naši domovi, je za letošnje počitnice organizirala Zedinjena Slovenija taborjenje otrok v starosti od 10. do 15- leta. Pripravljeno je bilo za dečke in deklice, a ker se je prijavilo premalo dečkov, so taborile le deklice. Priprava taborjenja je bila v oskrbi referenta za mladino pri ZS Staneta žužka, vodstvo pa je imela ga. Marijana Marn. Pomagala sta ji ga. Frančiška Reja in Tine Debeljak ml. Taborjenja, ki je trajalo od soboto, 17-, do sobote, 24. decembra, ob laguni Chascomus, se je udeležilo 20 deklic. Po veseli vožnji so bili s pomočjo deklic hitro postavljeni šotori, nakar je sledilo že težko pričakovano kopanje. Naslednje dni je sicer vreme kazilo razpoloženje, saj so med nalivom morale deklice sedeti v šotorih, pa tudi veter v prvi polovici tedn^ ni pustil, da bi se kopale. Toda zadnje dni je bilo vreme ugodno in so se lahko naužile sonca in kopanja. Dnevni red se je pričel ob 7.30 s telovadbo, jutranjo molitvijo in zajtrkom, nato je sledil kak razgovor vzgojnega značaja ali ..ročno delo, nato pa kopanje ali sprehod. Opoldan obilno kosilo, nato počitek do treh. če je vreme dopuščalo, je sledilo kopanje, drugače pa igre, žoga ali ročno delo- Po večerji js -bil vsule večer taborni eg;enj, ob katerem so deklice same prirejale šaljive prizorčke, poslušale zgodbe ali pele. Po molitvi so se hitro porazgubile v šotore in kmalu je nad njimi zavladala tišina. Po tri so vsak dan opravljale dežurstvo, pomagale v kuhinji itd. Vedenje je bilo vseskozi vzorno in tudi med seboj so se deklice dobro razumele. Pohvalno moramo omeniti, da je bilo govorjenje vedno slovensko, ne da bi bilo treba na to katero opozarjati. To dokazuje, kaj lahko doseže dobra vzgoja v družini, šola in slovenska družba. Taborjenje se je izkazalo kot dobro vzgojno sredstvo, saj so se deklice navadile na življenje v naravi, na skupinsko življenje in se bolj spoznale med seboj, škoda le, da med starši ni bilo enakega razumevanja za taborjenje dečkov, ki bi bili vsega tega še bolj potrebni. Drugo leto bo treba na to položiti več važnosti- Ob uspešnem zaključku tega prvega taborjenja deklic se vodstvo Zedinjene Slovenije najprej zahvaljuje ge. Mar-novi za skrbno in dobro vodstvo, ge-Rejevi in g- Debeljaku za pomoč v taborišču, potem pa tudi SDO in SFZ, ki sta posodili šotore, brez katerih bi bilo taborjenje sploh nemogoče, kakor tudi podjetju Bratov Oblak, ki je širokogrudno preskrbelo prevoz otrok in opreme. Prav tako se zahvaljuje vsem drugim, ki so po svojih močeh prispevali k večjemu uspehu tega taborjenja. Obenem pa tudi vabi vse starše otrok, ki so taborili, da se udeleže sestanka v Slovenski hiši dne 9. januarja, kjer bi skupaj pregledali delo in uspeh taborjenja, kakor tudi poiskali izboljšave za prihodnja leta. —a Osebne novice Na buenosairetiki univerzi je končal pravne študije g- Janez Hren iz San Martina- Novemu slovenskemu diplomantu čestitamo in želimo v pravnem poklicu mnogo sreče. Družinska sreča. V družini Roberta Perez in njegove žene ge. Francke roj. Guštin se je rodila hčerka- V Slovenski hiši jo je krstil na ime Monika Frančiška g. msgr Anton Orehar, za botra sta pa bila Leopold Avguštin in ga-Maria Elena de Forlenzo, Srečni družini naše čestitke. t Marija Gregorin. Umrla je dne 22. decembra v Ihanu. V Argentini žaluje zanjo njen sin France, kateremu ob izgubi matere izrekamo globoko sožalje, rajna pa naj mirno počiva v domači zemlji. t Alojz Adamič. Njegovi življenjski dnevi so se iztekli v 79 letu dne 26. novembra v domovini. Za njim žalujejo v domovini vdova ga- Franja in družine Adamič, Milavec, Rasperger in Eržen; , v Argentini pa: hčeri Rada por. Zupanc, j Nika por. Iglič, sin Slavo, zeta Milan in ! Duško ter vnuki Marko, Sandra, Peter Jn Irenca. Vsem izrekamo ob bridki življenjski preizkušnji iskreno sožalje, rajnemu pa želimo večni mir in pokoj. Vsul« teden mm POBRATIMU A Simon Jenko Naj čuje zemlja in nebo, -M ka\r zdaj pobratimi pojo! Naj se od ust do ust razlega, kar tu. med nami vsak prisega:, da srce zvesto kakor zdaj ostalo bodo vekomaj. Ini ko ločitve pride čas, na razna pota žene nas, tu na, pobmtom, roko mojo, ti pa podaj desnico svojo : da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj. Beseda dana, vez velja! Ne zemlje moč, ne moč neba in ne pekla ognjena sila vezi ne bode razrušila: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj. VOŠČILO SVOBODNI SLOVENIJI K NJENEMU JUBILEJU Od Rev. Marka Kranjca, člana Narodnega odbora za Slovenijo in Izvršnega odbora Slovenske kršč. demokracije — SLS, smo za 25. pubilej Svobodne Slovenije prejeli naslednjo čestitko. Rim, 13. 12. 1966. Dragi Miloš, sprejmi Ti in vsi Tvoji zvesti in marljivi sodelavci skozi četrt stoletja, posebej še sedanji glavni urednik g. Krošelj, M s Teboj nosi „težo dneva", k srebrnemu jubileju „Svobodne Slovenije“, ki se je v zdomstvu razvila v polno moško dobo tpr ima glas danes gotovo najboljšega slovenskega tednika, moje i najgloblje\ in najiskrenejše čestitke z željo, da bi v enakem tempu rustia in se dvigala tudi v bodoče in se ob svojem času Uot ponosna zmagovalka na svojem področju, vrnila v domovino1, kjer ji je tekla zibelka. Vso srečo in blagoslov ter vesele božične praznike, želim jubilantki ter njienim urednikom, upravnikom in sodelavcem, zlasti pa Tebi Tvoj Marico Kranjc ČESTITKE ZA BOŽIČ IN NOVO LETO Od naročnika iz Danske smo dobili za ipraznike pismo z naslednjim voščilom: 17. 12. 66. Spoštovani! Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno ter zdravja polno novo leto 1967 želi Vam in obenem tudi vsem SlovenCem v Argentini Anton Zot Janez Jalen 26 Trop brez zvoncev Povest „Tkalčeva ima pa odprto,“ je poka- ; zal Cencelj na Jerčin stan: „Kar njej se izpovem, pa sem za zdaj opravil-“ Prav takrat je stopila Jerca na prag. Zaslonila si je oči z dlanjo, pogledala, kdo prihaja, spoznala Petra in Cencelj-na, se obrnila in odšla nazaj k ognjišču, j Petru je bilo všeč njeno obnašanje. Po- j magala mu je iz zadrege. Drvarju ni vedel prej kaj odgovoriti, sedaj je pa j kar nanj prevrnil krivdo: „Bova morala že še naprej iti- Ne mara imeti potov zavoljo tebe, se je pa rajši umaknila.“ j „Prav je naredila,“ je pritrdil Cencelj. Za širokim leskovim grmom se je oglasil droban zvonček- Tele je bilo zamahnilo po muhah. Bilo se je nastopilo, pa ni moglo s tropom na pašo in je že nekaj dni ostajalo čez dan pri stanovih. S šopom napol razcvelih šmarnic v roki je prišla od prisojne strani na ste- j zo naravnost pred lovca in drvarja Grmova spelea- Preden je dekliča kdo ■utegnil ogovoriti, je s prstom pokazala zanke, obešene na Petrov oprtnik, mrko pogledala Cenceljna in spregovorila Pe- ; tru naravnost v obraz: „Torej si ga le sam zalotil, mrharja. Sem mislila, dd te j bom morala opozoriti nanj. Prav mu je.“ Lovec in drvar sta se začudila, da sta kar obstala. Pa je spelea sama spet sprožila besedo. Dogovorili so ss hitro. Cencelj se je za sto smrtnih grehov zarekel, da ne prime nikoli več strune v roke. Potrt je odšel nazaj drvarit pod Brvóje. Grmova je pa hitro uganila, da je Peter potreben okrepčila. Povabila ga je v svoj stan, da mu stopi mleko ' in skuha žgance. Najprej pa je lovcu izročila še četrto Cenceljnovo zanko. Sama jo je bila odvezala. Da bi se bila skoraj ujela nanjo, je rekla; pa tako zares ni bilo. Skozi lino je Jerca videla, da je Peter stopil v Špelčin stan. „Naj gre, kamor hoče,“ si je dopovedovala- „Kaj ms briga.“ Pa ji ni bilo vséeno. Petra, ki se mu je prej tožilo, saj že dve noči ni skoraj nič spal, je minila vsa zaspanost. Opazoval je brhko plan-šarico. spelea se je podvizala, da svojemu gostu čimprej postreže z jedjo. „Dobro dekle mora biti,“ je sodil Peter: „In kako ji pristojajo k obrazu svetli lasje.“ Pogovor jima ni niti za minuto obstal, spelea je poznala domalega vso divjad daleč naokoli. Peter se je kar čudil. „To bi bila žena za lovca,“ je nehote pomislil. „Vse drugačna kakor J erca.“ „Veš, Peter,“ je zamahnila Spelea s kuhalnico- „Odravcu je orel odnesel jagnje. Gotovo gnezdi nekje v naših gorah. Še dokaj škode utegne prizadejati drobnici in divjačini. Ustreliti ga boš moral.“ „Lep in ponosen ptič je- Kralj višav. Se ti nič ne smili ?“ Peter je ugovarjal ! bolj zato, da preizkusi do konca misii mlade planšarice, kakor pa zares, j spelea je malo .pomolčala, pa se je ! brž znašla: „Zakaj pa mori jagnjeta in kozliče, srnjačke in gamse- Lisice naj bi pobiral, ki tudi same od krvi drugih žive.“ j „Imaš kar prav, spelea,“ se je zasmejal zadovoljno Peter. „Le tega ne pomisliš, da zapriseženi lovci nismo sami gospodarji divjadi, ki jo pasemo.“ „Ti že veš.“ Z vso prijaznostjo, kar nekako vrojeno Grmovi družini, je postavila Spelea pred Petra žgance. Bili so zabeljeni, da so se ‘kar tresli. Grede, ko je lovec jedel, sta z mlado planšarico dognala, da je ona prav tisto leto pričela hoditi v šolo, ko je on izstopil iz vsakdanje šole. Da pa še prav dobro pomni> kako je on pobral v S tudorski skali .sovi mladiče. Nad vse junaški se ji je zdel takrat. In še dostikrat kasneje je mislila nanj. Najbolj se ji je smilil takrat, ko mu je umrla mama. Ni se mogla zdržati solza. „Odrasla je že, pa tako otročja,“ si je mislil Peter, ki mu je bila Spelea čimdalje bolj všeč. Rad bi še posedel pri njej, pa ni maral zavoljo ljudi ne! Jerci nakljub bi pa. Vprašal je speleo, kaj ji je za postrežbo dolžan. Ni dosti manjkalo, da ni dekliča zares užalil. Peter se je spelei prav lepo zahvalil in. obljubil, da ji že povrne. S počasnim in utrujenim korakom je odšel navzdol. Pri košati smreki se je obrnil, spelea je stala pred stanom. Pomahala sta si z rokami. „če je videla Jerca?“ je kar zaskrbelo Petra. Pa si je koj vedel odgovoriti: „Naj vidi, če hoče. Kaj pa ji mar? Cmeri cmeravi.“ Popravil si je puško više na rame in stopil spet trdo in odločno. Na Ražnovcu je legel v seno. Na jezero pod sabo ir. na polje v Lazu se je komaj utegnil osreiti. Kar samo so se mu zaprle o,či- Drugo jutro ob svitu je Peter že spet stal za vasjo, opremljen za v gore. V roki je držal kratkoročno kopačo. Srno bo treba bolje zagrebsti, da ne bo širila smradu in da ,se ne bodo muhe pas.e na mrhovini. Na Cenceljnovo besedo se tudi ni zanesel. Naj le ve drvar, kako mu bo odslej vedno za petami in pa spelea ga je bila spomnila. Početje orlov mora še bolj nätaucno opazovati. Vleklo ga je po Klanici navzgor v Vogar. Pamet mu je pa svetovala, naj •-> za naprej te planine še bolj izognblje-U« saio zavoljo Jerce, prav tako tudi zavoljo Spelee. Jerca bi morebiti mislila, da ji z Grmovo nalašč nagaja, da bi spet njo pridobil. Ljudje bi Jerci privoščili in marsikaj govorili- Tkalec, ki je rad videl, da mu je bila njegova hči všeč, bi bil upravičeno lahko nevoljen. Prav on je s svojo besedo takrat po Bitenčevem pogrebu dokaj pripomogel, da je postal lovec. Grm bi se tudi lahko lepo zahvalil, če bi mu samo za kratek čas motil speleo- Zmagala je pamet. Peter je zavil za jezero- Jutro je vstajalo izza gora. V jezeru se je odsvitala rožnata zarja. Zbori ! ptičev so jo pozdravljali. V razcvelo reber so že priletele čebele na pašo. Petru se nikamor ni mudilo- Ves je bil prevzet od jutranje lepote- Počasi se je dvigal po drči vedno više in više. Na Jerco in speleo je kar pozabil. Pod vlaži I no skalo je zaglelal črnega močerada. ] Lezel je navzgor. „Lep dan bo,“ se je j nadejal Peter. Na vrhu se je razgledal. Sonce je že kar dobro grelo. Jezero pod njim je bilo gladko kakor zbruena zelenkasta marmorna .ploskev. Gore naokrog so bile jasne, da bi skoraj razločil rože v triglavskih skalah. V drvoščih se je zveneče oglasila črna žolna. Na Vógarju je pozvanjala živina. Petra je spet zamikalo, da bi stopil k Spelei. Na zelenečo senožet je priplavala velika senca. Peter se je sunkima ozrl proti nebu. S široko razprostrtimi krili so je peljal nizko nad njim orel. Prav lahko bi ga dosegel s strelom, pa ni smel. Na drugi strani slemena, precej 1 zadaj je letela orlica. V levem krilu je bilo eno pero dokaj kračje. Tisto še m doraslo do polne dolžine, ki jo je bila pomladi zgubila v spopadu z gamsi. Peter se je spomnil, da mora biti čimprej na Komarči, če hoče dognati, s čim hranita orla mladiča v gnezdu- Vstal je in urno odšel proti Hebatu. Na mrtvo srno je bil nasut dokaj visok grob. Cencelj je do konca opravil delo namesto njega. Gomilo pa so bren-če obletavale muhe in sedale na prst in 'kamenje, kakor bi z vso silo hotele žaleči svoj zarod tja, kjer je nakopičeno obilo hrane- Pri drvarju je lovec zvedel, da je srno zagrebel iz hvaležnosti, ker ga Peter ni izročil v roke Kranbergerju. Sodno kazen pa da bo že prestal, čeprav dobi leto dni zapora. „Jaz ne bom tiščal v sodnika, da bi te zašil,“ je kar naravnost povedal Peter in že odhajal. Pod Laktjo se je ustavil. V ruševju je bil ugledal gamsovo kozo z dvema kozličema. Mati se je pasla in se v skrbi za zarod razgledovala in poslušala na vse strani. Mladiča sta se pa igrala, trkala in izpodrivala, da ju je bilo veselje gledati. Peter je na orlovo gnezdo kar pozabil. Pa je šinilo iz višave, koza je zapiskala, kozliča sta skočila proti ruševju. Prvi se je skril, drugi je bil prepozen. Orel ga je .prehitel in pograbil s kremplji. Peter se ni mogel več premagati. Čeprav je bilo daleč, je prislonil mahliherico k licu, pomeril in sprožil. Strel je bil prekratek. Mirno je moral gledati lovec, kako je tik nad njim nesel orel kozliča proti svojemu gnezdu. Čeprav je vedel, da ne more nič več ubraniti, je Peter odhitel proti Komarči. „Kam pa s tako zadrego ?“ se je oglasil izza debelega macesna na razgledniku Vencelj. „Drei'mi je izplel gamsovega kozlića,“ je jezen zapihal Peter. „Sem videl, kako ga je prinesel mladiču,“ je mirno odgovoril Hrubečka in vprašal: „Si ti streljal?“ „Da, jaz, na orla- Pa sem bil prekratek.“ „Napak si naredil-“ „Pograbilo me je.“ „Preplašil si le vso družino. Zlepa je ne boš dobil več pod strel. Kar poskušaj.“ (Nadaljevanje .prihodnjič) SiOVENCi PO SVETU KANADA V župniji Marije Pomagaj je bil letošnji jesenski koncert dne 12- in 13-novembra- Priredili so ga otroški, -mladinski in dekliški zbor, ki je bil ustanovljen pred dobrim pol letom, ter je s svojimi 15 članicami tokrat prvič nastopil- Program je obsegal 20 pesmi. 18 od teh je bilo novih ter so zbori s prejšnjih koncertov ponovili samo 2-Najzahtevnejši zborovski skladbi sta bili boži.čni motet Pueri concinite in Deep River, stara črnska duhovna pesem. Pesem Pueri concinite je delo Jakoba Petelina Gallusa ter jo je pel mladinski zbor a capella štiriglasno. Pesem Deep River je pa isti zbor izvedel triglasno- Z izjemo. dveh so bile ostalo pesmi slovenske narodne ali ponarodele v priredbah Matije Tomca, Emila Adamiča, Luke Kramolca, Franceta Marolta, Petra Liparja, Slavka Mihelčiča in Tomaža Faganela. Zbora je vodil g. Tone Zrnec, ki je tudi pripravil koncertni program, klavirsko glasbo je izvajala ga- Božena Naughton, posa- '• mezne točke sta občinstvu razlagala g. ' Vilko Čekuta v slovenskem in gdč Marjetka 'Šuligoj v angleškem jeziku, i ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE | - I Slovenski graditelji cerkva v Minnesoti. Rev- Msgr. Janez Schiffrer, ki sedaj odhaja v pokoj, je v Chisholmu zgradil cerkev .sv- Jožefa, katero je okrasil in obogatil s svojimi umetninami umetnik France Gorše- Rev. John Šuštaršič je postavil novo cerkev in župnišče- Rev. France Gaber gradi poleg cerkve še župnišče in šolo. Rev- Stanko Dolsina katehetski center, njegov brat Rev. Janez Dolsina je v Nashwauku dokončal graditev nove cerkve, pred tem je pa že dovršil tri cerkve in dve župnišči. Njegov sosed Jože Vovk je tudi postavil novo cerkev v Cooku. Slovencem v Chicagu je še vedno ” živem spominu zadnji koncert sloven-skegamladinskega zbora Lige K. S-Amerikancev- Koncert se je pričel z „Gaudeamus igitur“ in je obsegal pesmi I- Ocvirka, M. Tomca, p- Vendelina Špendova, M. Renerja, A- Geržiniča, I-M. Škerjanca, Poldov.skega, Mozarta, Rossinija, FT- Ferjančiča, M- Fileja, Foersterja, Marolta in E- Adamiča- Pevci so izvajali tudi Geržiničev oratorij „Baraga“ s solistom bas-baritonom čikaške opere Marijanom Ermanom in p- Vendelina Špendova kantato „Turki na Slevici“, v kateri sta nastopila kot solista že omenjeni Marjan Erman in mezzo-sopran Marija Kranjc-Eisehinger, ki s.e je ta večer poslovila od pevskega zbora in Slovencev v Chicagu, ker je odšla s svojim možem dr. Fischingerjem ml- v Washington. Oba ipevca sta žela med številnim poslušalstvom navdušene aplavze. Novice iz Slovenije (Nadaljevanje s 3. str.) Zoran Kržišnik je napisal monografijo o Janezu Berniku. Uvod je napisan v slovenščini, francoščini in angleščini, nato pa je objavljenih nad sto reprodukcij Bernikovih umetnin. ^ Kranjska občinska skupščina ima, poleg drugih odborov tudi Svet za industrijo. Člani .tega sveta so do nedavna imeli seje dopoldne ter so vsi dobivali po 500 dinarjev sejnine. Ko so pa z uvedbo gospodarske reforme ukinili sejnine, seje pa preložili na popoldanske ure, večina sej ni več sklepčnih. Sedaj v skupščini razmišljajo o tem, ali naj se povrnejo znova na prejšnje stanje, ali pa naj več kot polovico članov Sveta za industrijo zamenjajo. V ljubljanski operi je bil letos nedavno že drugi slovenski baletni večer. Tokrat so izvajali naslednja izvirna slovenska baletna dela: Druga suita za godala Marjana Lipovška, Godec Vilka Ukmarja in Obrežje plesalk Zvonimirja Cigliča- ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE je edina slovenska publikacija, doma in v izseljenstvu, ki sistematično in strokovno informira svoje bravce o vse-mirskih poletih in raziskavanju osončja- Te članke piše Janko Hafner, ki je v Argentini znan tudi po svojih zanimivih predavanjih s tega področja. V 'Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1967 bo objavljen zo/p^t njegov obširen in bogato ilustriran članek z naslovom IZPITI ZA POLET NA LUNO BRIVSKI SALON „LOS ANDES“ za gospode in otroke( MAKS SKARLOVNIK želi vsem rojakom srečno novo leto Drysdale 5648 Carapachav Slomškov dom želi vsem slovenskim rojakom veliko sreče in zdravja v letu 1967 ter vabi na tradicionalno SILVESTROVANJE ki bo v soboto, 31. decembra Za dobro voljo in solidno postrežbo bo poskrbljeno. Pridite! OBVESTILA Sobota, 31. decembra: Silvestrovanje v Slovenski vasi, Našem domu, slovenski pristavi, Slomškovem domu, Slovenskem domu v San Martinu in Carapaehayu, ter SKAD-a na Markeževini. Nedelja, 1. januarja: V Slovenskem domu v Carapaehayu ob 18 veseloigra „Ne kliči vraga“ Slovenski pevski zbor „Gallus“ ob 18 ponavlja koncert Marijinih pesmi v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi. V Našem domu v San Justu sestanek društva SPB Tabor ob 6 po.poldne, Na sporedu poročilo Milana Zajca o življenju Slovencev v ZDA in predvajanje kratkega filma spominske proslave 20-letnice vetrinjske tragedije na Orlovem vrhu v Clevelandu. Petek, 6. januarja: V dvorani v Slovenski vasi ob 16 in 20 uprizoritev igre Luč z gora ob 15-letnici obstoja SFZ v Slovenski vasi- Nedelja., 8. januarja: V Ateneo Don Bòsco v Ramos Mej ii 16. misijonska veletombola. Začetek ob 17. uri. ♦ % Film o lepotah J Slovenije in Švice bo razlagal dr. Karel Vojska iz Švice na praznik sv. Treh kraljev ob 19 V iSLOMšKOVEM DOMU v Ramos Mej ii ►in naslednjo nedeljo ob 9 po sv. mašij V NAŠEM DOMU v San Justu ♦Vablj eni! Slomškov dom - Naš dom! Veselo in srečna nemo leto vošči vsem svojim članom, vlagateljem in rojakom SED VENSKA HRANILNICA z. % ». z. (C. C. „S. L. O. G. A.“Ltda.) Bartolomé Mitre 97 in Moreno Ramos Mejia T. E. 658-6574 SREČNO NOVO LETO ŽELI VSE)M ROJAKOM INDUSTRIJSKA ŽELEZNINA MAVRIČ y Cia. H. Almeyra y Avđa. 3 de Febrero Villa Libertad, San Martin FGBM T. E. 750-1674 USPEHOV POLNO NOVO LETO 1967 ŽELI MUERLERIA LUKY Luka Milharčič-sin Avda. 25 de Mayo 136 Ruta 205, Km. 43300 Oarlos Spegazzini FGR Prev. Buenos Aires Srečno, uspehov polno novo leto 1967 mŠči v&:‘m rojakom, . MUERLERIA ,, E Z EIZ A“ LUKA MILHARČIČ trgovina s pohištvom Ruta 205 — pred železniško postajo Ezeiza VSEM ROJAKOM ŽELIM SREČNO NOVO LETO SILVO LIPUŠČEK URARNA IN ZLATARNA San Justo T. E. 621-3047 Prov. Unidas VESELE IN BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE ŽELI „ČASA ESLOVENA“ Danilo Havelka, Barcola 873, Ituzaingo : V Slovenskem domu : v San Martinu ■ bo v soboto, 31. decembra ■ i SILVESTROVANJE ESLOVENU LIME Editor responsable : Milos Stato Redactor: José Kxoselj Redacción y Administradón: Ramon Falcon 4158, Buenos Abtm T. E. 69-9503 Argentina o o z a £5 = FRANQUEO PAGÀDO Concesión N* S775 o “ C Sgs < Cone es »on N* 8224 TARIFA REDUCIDA Sbafiate* Nariefisl 4m V* Intelectual No. 910.387 Slovenska slaščičarna “Korotan99 (Tronador) Rivadavia 8838 (Rivadavia y Lacarra), Lokal 8 äeli svojim cenjenim odjemalcem kakor tudi vsem. ostalim Slovencem blagoslovljeno in uspehov polno novo leto 1967 VIDA AVGUŠTINOVA Na zalogi vsak dan sveže pecivo vseh vrst, zlasti pa vsakovrstne evropske torte. Sprejemamo prednaročila za poroke, krste in podobna družinska slavja. TE 67-7107 (Confiteria) FRIGORSFIC© „DANUBE®“ s. r. I. Cafayate 1919 T. E. 68-2435 Buenos Aires se ob zaključku leta. 1966 zahvaljuje slovenskim odjemalcem naših prvovorstnih mesnih izdelkov. — Vsem zagotavljamo, da bomo z mesnimi izdelki vseh vrst po zmernih cenah postregli Slovencem tudi V novem letu 1967 ki naj prinese vsem veliko uspehov, sreče ter osebnega zadovoljstva VSEM SVOJIM DELNIČARJEM IN VSEM SLOVENCEM VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi LA ©VEJERA ARGENTINA s. a. Capital m$n.- 250,000.000.— Cangallo 1885, I. nadstr. T. E. 45-9714 Buenos Aires UBimaiiHiaiiiimiiimmiiiiii StW-* N S DRAMATSKI ODSEK ■ ■ ■ : Slovenskega doma v Carapaehayu priredi na novega leta dan ob 18 v svojelm domu veselo igro \ “NE KUĆI VRAGA” ■ * 5 Režija g- Petelin Albin n / a ; Scenerija g. Korošec Jože ■ ■ « H H Vsi rojaki vljudno vabljeni SFZ SLOVENSKA VAS ob 15-letnici' obstoja prireja j „LUČ Z GORA“ igra v treh dejanjih ■ Dvorana Slovenske vasi ■ 1 ' ‘ .-'-N 7/ 6. januarja ob 16 in 20 ■ Samo dve predstavi Naročnina Svobodne Slovenije M 1966: *a Argentino $ 1.400,—. Pri pil ljanju po poiti doplačilo | 100,—. le ZDA in Kanado: 12 dolarjev aa nje a leta lako pošto, in 8 dolarjev K pošiljanje s navadno pošte. Talleres Graficos Vilko S. R.L., Eatadai Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 3S-7218 I Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital jj T. E. 35-2271 8 ■ j Na telefonu tudi dopoldne (10—12) S ; Uradne ure od 17—20 ■ ■ Pisarna zaprta od 19. decembra ; do 13. februarja ■ ■ a ■ Izredni slučaji dr. Martmez Š Sarmiento 1479, 1 p., T. E. 46-4972 jj JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante Escribano Publico Pta- baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenoe Aires T. E- 35-8827 KNJIGE PLOŠČE IN DIAPOZITIVE IZ SLOVENIJE Simon Rajev Uruguay 743, 5- nadstr-, pis- 506 VESEL® SILVESTROVANJE OB ZVOKIH DOMAČE GLASBE POSLOVITEV STAREGA LETA in NAPITNICO NOVEMU LETU prireja Naš dom v San Justu i Odprta noč in dan so groba vrata. S tihim slovesom, kakor je bilo njegovo plemenito življenje, nas je v globoki žalosti za vedno zapustil v domovini dne 26. no-vembra, v 79 letu starosti, naš najdražji mož, nepozabljeni in skrbni očka, ljubljeni dedek, brat, stric, svak in tast, gospod Alojz Adamič višji računski inšpektor v pokoju Naj mu bo lahka domača zemlja. V domovini žaluje za njim globoko prizadeta: žena Franja in družine Adamič, Milavec, Rasperger, Eržen; v Argentini: hčere Rada Por. Zupanc, Nika por. Iglič, sin Slavo, zeta Milan in Duško, vnuki: Marko, Sandra, Peter in Irenca. Polhov gradeč, Velike Poljane, Ljubljana, Buenos Aires, Esquel, 17. decembra 1966- Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da je v Ihanu umrla v petek, 22. decembra 1966, v 79 letu starosti moja ljuba mama, gospa Marija Gregorin roj. Lenček Mašo zadušnico zanjo bo opravil č. g. župnik Janez Langus v sredo, 4. januarja 1967 ob 8-30 v cerkvi Fatimske Matere božje v Isidro Casanova in gregorijanske maše od 1- februarja naprej istotam. Hvaležni sin France z družino v Argentini »