SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	© Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	!
Posamne Številke po 7 kr.	!
I
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspedlcijal v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove uliee Bt.~2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. SIO.
V Ljubljani, v torek 25. septembra 1894.
Letnik: XXII.
Iz delegacij.
Iz Budimpešte 24. sept. Ogerska tovarna za orožje.
Vojni odsek ogerske delegacije je imel danes zopet sejo in je obravnaval o izrednih potrebščinah za vojno. Vojni minister je odgovarjal na neko vprašanje delegata Tolnaja, da se vojna uprava ozira na ogersko tovarno za orožje. Letos se je malo naročilo, ali kar se je naročilo, se je naročilo največ iz ogerske tovarne. Dobra volja se torej vojni upravi odrekati ne da. Sedaj gre pa pred vsem za to, da se za puške preskrbi streljiva. Ce tudi je vojni upravi ležeče na tem, da ohrani dve tovarni, ali vendar ne more povedati, kakšno orožje se naroči drugo leto. Dokler potrebni krediti niso dovoljeni, se zalaganje razpisati ne more. Sicer je pač želeti, da imamo zadostna rezervne zaloge orožja. Preveč se pa ne sme upati na kaka naročila. Zavezati se on ničesar ne more. Storil bode, kar mu je na ustavni podlagi mogoče. Priznava pa, da je v interesu brambe države, da se ohranita obe tovarni za orožje.
Odsek je sklenil, da se vojna uprava pozivlje, naj gleda, da se ohrani ogerska tovarna za orožje in se pri naročbah na njo ozira.
Bezdimni smodnik.
Pri naslovu „Brezdimni smodnik, je podpolkovnik Hugetz pojasnil na vprašanje dveh delegatov, kako je, da se zahteva 2 milijona več in je končal z zagotovilom, da ni treba se bati, da bi bil brezdimni smodnik slab ali pa da bi se prehitro spridil.
Utrdbe.
»
Posvetovanje o utrdbah se je pa proglasilo za zaupno, ker je vladni zastopnik Brunner dajal pojasnila, ki niso za javnost. O tej stvari je bila baje precej živahna debata. Naposled se je pa ves naslov vsprejel nespremenjen.
Mažarska imena.
Vojni minister je pri posvetovanju o potrebščinah vojaškega geografičnega zavoda obljubil, da se bode pri izdaji nove specijalne karte oziralo v prvi vrsti na imena, ki se nahajajo v cficijalnem ogerskem krajevnem imeniku. Delegati so bili seveda zadovoljni, da na zemljevid pridejo slovanska imena v popačeni mažarski obliki.
Vojaški konji.
Vojni minister je pojasnil, zakaj imajo pri top-ničarskih polkih po 60 prekoštevilnih konj. Konji so dragi in se morajo kupovati mladi. Po zimi jih je mogoče le z največjo previdnostjo vaditi, in pomladi še niso popolnoma za vsako rabo.
Za vsak polk konjiče se bode omislilo 200 dopustnih konj, ki se bodo dali zasebnikom v porabo. Polkovnik Huber je pojasnil namen dopustnih in prekoštevilnih konj. Število poslednjih se je pri vsakem polku ponižalo na 46. Letos se zahtevajo sredstva za sedem prekoštevilnih konj pri polku, drugo leto se bodo pa zahtevala sredstva za ostalo potrebo.
Dopolnilni kadri tirolskega lovskega polka.
Polkovnik Oanisius je na željo nekega delegata pojasnil, da se opusti šest dopolnilnih kadruv tirolskega lovskega polka, ki se bode večji del pomnoženega moštva v tirolski lovski polk preosnovanih šest batalijonov dopolnil s Tirolskega. Dva teh kadrov se opustita najpozneje 1897. leta iu ostali 1900. leta.
Skladišči za razstrelila.
Koncem je odsek se posvetoval in dovolil zahtevana zneska za skladišči razstrelil v Jaroslavvu in Przemyslu. Za prvo skladišče se je že lani bil dovolil neki znesek, ki pa ni zadoščal. Odsek je s tem rešil izreden vojni budget.
Mejnarodno pomorsko pravo.
Pomorski odsek ogerske delegacije je danes imel sejo. Grof Teleky je imel dolg govor o mejna-rodnem pomorskem pravu in razvil njega razvoj. Potem je navajal naloge v bližnji bodočnosti, da se konečno vrede razmere ob kaki pomorski vojski. Omenja, da se je odpravilo roparstvo ob pomorski vojski in vredilo blokadno pravo. Sedaj pa on opozarja na vojno tihetapstvo. Govornik je naglašal tudi gospodarski pomen naše mornarice in je zato, da se budget vsprejme.
Dalmatinski mornarji.
Mažarji radi porabijo vsako priliko, da bijejo po Slovanih, če ne naravnost, pa od strani. Grof Teleky je tudi porabil v pomorskem odseku priložnost, da je pokazal svojo mržnjo do Slovanov. Govoril je, kako je težko z Dalmatinci, ki pridejo k mornarici, ker jih polovica ne zna ne čitati, ne pisati.
Admiral Sterneck mu je pa pojasnil, da ljudska omika napreduje v Dalmaciji, kar ga jako veseli, in naglašal, da so prebivalci avstrijskega in ogerskega Primorja dobri pomorščaki.
Reka.
Prva skrb Mažarov je, da povzdignejo Reko. Tako je Teleky izrazil željo, da bi vojna mornarica pogosteje prihajala v Beko in pospeševala razvoj tega mesta. Grof Avgust Zichy je pa opozarjal, da naj pomorska uprava postavi v Eeki stalno baterijo za pozdravljanje.
Admiral Sterneck je obljubil, da bode pomorska uprava dala tope in moštvo, ako se osnuje taka baterija v Reki. Pri sedanjem razvoju Reke pa tako baterijo postaviti ni lahko. Reški guverner je naznanil, da bodo dela v pristanišču kmalu toliko dovršena, da se bode moglo določiti, kam naj se baterija postavi. Potem se bode že vredila stvar v epo-razumljenju s pomorsko in vojno upravo.
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XXXV.
Vznemirjen bil sem cel večer, celo noč nisem zatisnil očesa in pri tolikih pomislekih nisem vedel, kaj mi je storiti.
O prvem mraku skočil sem iz postelje, hitel sem k oknu ter molil. V resnih zadevah treba se je zaupno posvetovati z Bogom, poslušati njegovo navdihnjenje in se ravnati po istem.
Tako sem storil in po dolgi molitvi odstopil sem od okna, zapodil komarje, drgnil si z rokami opikana lica in sklep je bil storjen : razložiti sem hotel Tremerellu, da utegne škodo trpeti vsled najinega dopisovanja ; odpovedati se temu, ako bi se Tremerello opotavljal, sprejeti pa predlog, ako bi ga ne premagal strah.
Sprehajal sem se po ječi, dokler nisem slišal peti: »Sanjal sem, da sem mucka in ti si me božala.« Tremerello prinesel mi je kavo.
Razložil sem mu svoj pomislek, in nisem bil
skop z besedami, da bi ga ostrašil. Našel sem ga trdnega v sklepu »služiti dvema tako izbornima gospodoma«, kakor je rekel — to je jako nasprotovalo zajčjemu njegovemu obrazu in imenu »Tremerello« (tremere = tresli se), koje sva mu bila dala. Trden sem bil torej i jaz.
Pustim vam svoje vino, vi pa mi preskrbite za dopisovanje potrebni papir in zanesite se, da kakor hitro slišim rožljati ključ, raztrgal bodem takoj vsak tajni košček papirja.
»Tu imate takoj en list; dajal ga vam bodem dokler le hočete in zanašam se posebno v vašo pazljivost.
Usta sem si opekel, tako hitro sem požiral kavo. Tremerello je odšel, jaz pa sem se pripravil k pisanju.
Ali sem bil prav storil? Ali mi je bil res Bog navdihnil storjeni sklep? Ali ni bila temveč le zmaga vroče moje krvi, ki so prej vda onemu, kar mi dopada, ko pa težki odpovedi? mešanica samoljubnega občutja za čast, kojo mi je ska-zoval neznanec iz strahu, da ne bi se pokazal strahopetca, ako bi izvolil previdno molčanje ter opustil malo riskirano dopisovanje?
Kako mi je bilo razgnati te dvome? Odkritosrčno sem jih razložil v odgovoru svojemu sojetniku in pristavil svoje mnenje, da kader se komu zdi, da dela iz gotovih nagibov in brez ugovorov vesti, se mu ni treba bati pregreška. On pa naj z enako resnostjo premišljuje, čemur sva se podstopila in naj mi odkrito pove, s kako mirnosljo ali nemirnostjo, da se je odločil. Ako pa bi se mu po zopetnem premišljevanju najin naklep zdel preveč predrzen, naj bi se premagala ter se odpovedala tolažbi, kojo sva si obetala iz dopisovanja ter bi se zadovoljila s tem, da sva se seznanila kratkimi, a nepozabnimi besedami, ki naj bi bil porok srčnega prijateljstva.
Pisal sem štiri strani, polno najvdanejših čutil, malo namignil sem tudi, zakaj da sem zaprt, govoril sem na široko in srečno o svojej rodbini in o nekojih druzih mi dragih osebah in dal sem se spoznati v dno srca.
Zvečer odnesel je Tremerello pismo. Ker nisem bil prejšnjo noč nič spal, bil sem zelo truden, spanec je kar sam prišel, prihodnje jutro pa me je vzbudilo okrepčanega, veselega, nadejajočega se, da morda takoj dobim odgovor prijateljev.
(Dalje slčdi.)
t 'h
Vi
Zalaganje mornarice.
Delegat Rohanczjr se je pritoževal, da mornarica razne stvari naroča v inozemstvo. Admiral Sterneck je pojasnil, da mornarica vedno več stvari kupuje doma, dasi jo dražje stanejo, nego v inozemstvu. Ozira se tudi na ogersko industrijo. Ladije so se delale le doma. Vseh stvarij, zlasti premoga, pa ni mogoče kupovati le v domači državi.
Odsek je vsprejel pomorski budget in izrekel zaupanje pomorski upravi, ko je poprej pojasnil admiral Sterneck, da se bode tudi pri pomorstvu rabil brezdimni smodnik.
Polašcevanje Slovencev v Gorici.
Iz Gorice, 20. septembra.
Znano je cenjenim „Slovenčevim" čitateljem, kako krčevito se brani mesto zidati Sloveucem šolo v Gorici. Vedui utoki mestnega zastopa proti odredbam višjih oblastij imajo ta vspeh, da se zidanje že leta odnaša. Glavni razlogi, ki jih mesto navaja proti slovenskim šolam, so: prazna mestna blagajna in nezadostno število slovenskih otrok. Ume se, da ne manjka denarja za laške šole, da bi moralo mesto jemati na posodo tudi stotisočake, a za slovenske ga ni.
Pa ker mesto vč, da šepa prvi razlog na laškej pristranosti, opira se na drugi: pomanjkanje slovenskih otrok. Da to ni resnično, priča vsemu svetu — tudi mestu — število slovenskih otrok, ki pohajajo zasebno slovensko šolo. Mestu ni možno utajiti zadostnega števila slovenskih otrok. Kaj pričeti? Lov na slovenske otroke. Tega divjega početja udeležujejo se vsi slojevi furlanskega in laškega prebivalstva po svoje. V prvih bojnih vrstah so seveda po-turice, neustrašeni janičarji, pristni „inešetarji", ki plazijo okrog po slovenskih hišah, prigovarjajo, grozijo, obetajo obleke, knjig in drugih darov. Letos — doznali smo iz verodostojnih virov — odlikovali so se kot poganjači v laške šole sosebno mestni redarji. Da, mestni redarji, kojim je jedino red vzdrževati, katere plačuje mesto s slovenskim denarjem, nadlegujejo, strašijo, prigovarjajo mirne Slovence, obuja opravičen sum, da je mesto naložilo policajem poleg stanovskih dolžnostij še posel: pomagati laškemu mestnemu zastopu v raznarodovanju in narodnemu umoru Slovencev v Gorici. Brez dvoma, niso se trudili brezvspešno. Gotovo so naleteli na nezavedne in zraven revne Slovence, jih pregovorili in s tem skrčili število otrok v slovenskej šoli in in silnim potom jačili dokaz mesta: ni zadostnega števila otrok.
A povsod ni jim šlo gladko. Zadeli so tudi ob probujene, neustrašene, nevpogljive Slovence. Nam je znan takslučaj. Ne verjamemo, da bi se zalotil dotični redar še kdaj onega zavednega Slovenca. Povedal mu jih je po zasluženju. Odšel je osramočen. Našel je, kar je iskal. Da posebno letos trga mesto s silo slovenske otroke iz zasebne šole, je najbrže vzrok bojazen: ministerstvo ugodi slovenskej prošnji. Bodi kakor hoče, da bi tudi opeharilo mesto po svojih poganjačih jednega ali druzega Slovenca, Slovencev v Gorici ne bo nikdar več potujčilo, ker jih je prebudilo samo iz narodne nezavesti in mlačnosti s krivičnim odrekanjem slovenske šole. Slovenci v Gorici ne bodo, ne smejo več odnehati. Trkali bodo povsod, borili se bodo zakonitim potom, dokler jih mesto ne zadovolji.
Da pa do tedaj rešimo kolikor mogoče slovenskih otrok polaščevalni kovačnici, j6 dolžnost zavednih goriških Slovencev, poučevati in probujati speče, nezavedne, osnovati društvo, po katerem pridejo v ožjo dotiko v slovenskimi stariši, žrtvovati za slovenske šole. Kako potrebno je kako tako društvo (posamezniki ne zmorejo naloge), svedočijo čudni, smešni nazori nekaterih nezavednih Slovencev, ki menijo, da otroci znajo slovenski od doma, da je potrebno jih šolati v laških šolah, češ: pridejo ložje do kruha, da so Slovenci v Gorici predmet zaničevanja, da jih pitajo Furlani ter Lahi z modernim, finim, krščanskim „šklafš" = sužnji itd., nazori, ki temeljijo v pomanjkanju slovenske zavednosti, v pičlem ali nobenem narodnem ponosu.
Zato pa, zavedni Slovenci, podpirajmo slovenske šole, odgojimo si rod v Gorici, ki se ne bo splašil ni pred redarakc sabljo, ni pred polo počečkanega papirja; ljubimo svoj rod, ljubimo ga požrtvovalno 1
Mladi n olju b.
Shod nemških katolikov v Koloniji.
m.
V četrti javni seji je mej drugimi govoril znani državni poslanec dr. Lieber o krščanstvu in ateizmu: Naš čas je čas boja med krščanstvom in ateizmom ali brezbožtvom. Človeštvo je razdeljeno v dva velika tabora, vsaka stranka pa ima svoje ideale. Na vseh shodih so nemški katoliki bojevali se proti ateizmu. Posebno težak je boj proti prikritemu ateizmu, kateri povsod kliče: Ignoramus et ignorabfmus, mi ne vemo nič in nočemo vedeti o krščanskih idealih. V tem taboru so vsi framasoni, socijalisti in anarhisti. Naš ideal je živi Bog in božji Sin, ki se je za nas včlovečil. Ta najvišji ideal posvečuje vse druge: ljubezen do domovine in do bližnjega, vedo in umetnost, kakor tudi vse težnje po časni sreči. Dolžnost naša je, da skrbimo za srečo svojega bližnjega, in če skrbimo v prvi vrsti le za svojo časno srečo, nismo vredni, da se ime-,nujemo zagovornike krščanstva. A če imamo vedno pred očmi najvišji ideal, obvarujemo se sebičnosti.
Kot kristijani izvršujemo svojo dolžnost, ako se borimo za božjo in človeško pravico ter jej delamo pot. „Za resnico, pravico in prostost", to je naše geslo, katero blesti nad vhodom v to dvorano. Za te ideale smo se borili, tem ostanimo zvesti v svojem življenju. Po teh idealih živeč pomlaja in poživlja se vsakateri, utrjuje se jedinost med nami. Drug drugemu smo dolžni resnico in pravico in v vseh dovoljenih rečeh tudi prostost. Pravico svojo mora imeti vsak človek, kajti vsaka človeška pravica izvira iz pravičnosti živega Boga. Nikdar ne bode ponehal boj duhov, toda vzvišeni naši ideali blažijo ta boj. Torej vztrajajmo v boju za sveto stvar in olajšali si bodemo svojo težavno nalogo.
Ozirajmo se z zaupanjem v večni Rim, kjer sveti oče trudnemu človeštvu oznanujejo svetovni mir. Ko narodi ječe pod bremeni za vojaške namene, priporočajo sveti oče jedinost v veri in svetovnem miru. Milijoni dobrih src so hvaležni apostolu miru za tolaživne besede. Leon XIII. je naš ideal razsodnika, bodi nam ideal v vsem dobrem in plemenitem. Mi se bojujemo, kakor slavni naš papež, v službi miru v trdnem prepričanju, da služimo idealom, ki morejo pomiriti in osrečiti vse človeštvo.
Drugi govorniki so razpravljali rimsko vprašanje, zahtevajoč popolno prostost poglavarja katoliške cerkve; redovniško vprašanje, poživljajoč državne poslance, da zahtevajo od države prostosti cerkvenim redovcm, katerim je prepovedano bivanje v deželi; delavsko vprašanje, katero naj država s primernimi zakoni vredi na zadovoljnost delaveev in delodajalcev itd.
Shodi nemških katolikov so vzbudili in poživljali katoliško zavest, narod seznanjajo s potrebami časa ter vladi odpirajo oči, da vidi in spozna, kje je sovražnik, odkod socijalna nevarnost družini in državi. Resnica postaja kri in meso, klesti si pot v maso prebivalstva in zmagala bode, ker more in mora.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. septembra.
Posebne šole za drugi deželni jezik. Dosedaj so Mladočehi navadno hudo nasprotovali temu, da bi se v čeških ljudskih, meščanskih in tudi srednjih šolah učila nemščina. Pri tem se je pa vedno dogajalo, da so najradikalnejši Mladočehi pošiljali svoje otroke v nemške šole. Baš od tod, da se je iz čeških šol izbacnila nemščina, je prihajalo, da so se polnile nemške šole s češkimi otroki. Znanje druzega deželnega jezika je namreč mnogemu Čehu potrebno. To priznavajo sedaj tudi ^Narodni Listj" in priporočajo, da se naj osnujejo posebno šole ali učni tečaji za nemščino, za Nemce pa podobni tečaji za češčino, ker po njih mnenji ne gre, da bi se v ljudskih ali meščanskih šolah poučevala nemščina. Torej mladočeški list že priznava potrebo znanje nemščine, od nemške strani se je pa zadnji čas na-glašala že potrebo znanja češčine. To s časom utegne nekoliko ublažiti narodna nasprotja.
Mažarski časopisi niso zadovoljni s pojasnili, katere je dal grof Kalnoky v odseku o ru-munskem vprašanju. Očitajo mu, da ne zna ceniti nevarnosti, ki preti od Rumuncev notranjemu miru Ogerske. Nekateri časopisi zahtevajo, da bi ogerska delegacija v plenumu se odločneje postavila proti
ministru. Govori se, da so rumunsko vprašanje zaradi tega spravili bili v ogerski delegaciji na dnevni red, ker so mislili s tem grofu Kalnokjju otežiti stališče. Ministru vnanjih stvarij ni bilo ljubo, da se je stvar vlačila na dan, ker z Rurtunijo se ne mara spreti zaradi interesov vnanje politike. Zato je pa odgovarjal tako, da ni rekel ni črno ni belo. Mažari so pa naposled zgubili pogum, da bi ga vrgli in so mu zato izrekli zaupanje.
Pravoslavna cerkev v Varšavi. Sedaj se zida pravoslavna cerkev v Varšavi. Ta cerkev se pa stavi le s prostovoljnimi darovi, da se pokaže, koliko je ruskemu narodu za razširjenje in utrjenje pravo-slavja na zapadu. Darovi pa vendar ne prihajajo v isti meri, kakor je vlada pričakovala. Te dni je izda generalni guverner oklic na ruski narod, v katerem se pritožuje, da darovi ne prihajajo v taki meri, da bi bilo mogoče poslopje dovršiti. Zato se obrača gu-bernator ua pravoslavno krščanstvo, da se bolj po-brini za stvar. — Ne dvomimo, da bodo darcv sedaj hitreje se stekali; zato bodo že skrbeli ruski uradniki. Splošno se ta gubernatorjev poziv zmatra že za nekako povelje. S popolnoma prostovoljnimi darovi bi se pa velika pravoslavna cerkev v Varšavi ne zgradila, ker ruski narod sam ni prepričan o njeni potrebi.
Mej Srbijo in Italijo je prišlo do popolnega razpora. Italijanski poslanik in vse osobje poslaništva je odpotovalo. Povod je dalo to, da je italijanska vlada želela, da se načelnik neke italijanske trgovske agenture, ki je napovedal konkuis, zmatra za zasebno osebo, dočim ga je srbska vlada imela za agenta italijanske vlade. Prevelicega pomena ta dogodek nima. Na vojsko gotovo na obeh straneh nikdo ne misli. Italija in Srbija pa imata tako malo zvez in se bode torej lahko pogrešala nekaj časa diplomatična zveza. Za Italijane je pa dobro, da nekaj tisočakov privarujejo, kar je potrebno pri njih slabih financah. Videti je pa, da je Italija že težko čakala, da odpokliče zastopnika iz Srbije, ker povod je samo na sebi precej neznaten.
Proti socijalistom. V pruskem ministerstvu vrše se posvetovanja, kako bi se dal najbolje omejiti socijalizem in anarhizem. Vlada misli s posebno predlogo priti pred deželni zbor. Kaj se misli ukreniti, je dosedaj še tajno. Državni kancelar se v to zadevo prav nič ne meša in on tudi za kake izjemne zakone ni. Zatorej se bode s prva poskusilo s takim zakonom v Prusiji; če se dobro obnese in bode potreba, potem utegne tudi kaka druga nemška zvezna država kaj podobnega poskusiti. Za celo nemško cesarstvo se pa izjemne naredbe proti socijalistom najbrž ne vpeljejo, dokler bode Caprivi na krmilu. Tudi se pod knezom Bizmarkom izjemni zakoni proti socijalistom niso posebno dobro obnesli. Baš tista leta se je bil socijalizem posebno okrepčal na Nemškem. S silo se tako gibanje težko zatare.
Kitaj in Japan. Vspeh na bojišču močno vpliva na simpatije ali antipatije do kake države. Angleški listi so vsi pisali proti Japoncem ob začetku vojne, ali sedaj po zmagah simpatizujejo ž njimi. V Rusiji so pa še vedno nasprotni Japauu. Ruski listi pišejo, naj bode izid vojne tak ali tak, Koreja ne sme postati japonska pokrajina in že prete z vojsko. Se je li Japoncem bati vojske z Rusijo, pa po naših mislih ni gotovo. V Peterburgu se bi še dvakrat premislili, predno bi v daljni Aziji vojsko začeli. Ruski listi tudi vselej ne izražajo mnenja vlade. Koliko se je ob svojem času pretilo Bolgariji z rusko vojaško silo, a naposled se pa Rusija še ganila ni. Sicer pa Rusi tudi vedo, da na pomoč Kitaja se tudi nimajo zanašati, ker bi Kitajcem tudi ne bilo po volji, če bi Rusija se jela v stvar mešati.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina
dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu.
(Dalje).
7. Nadejamo se, da ste čč. skupščinarji, iz tega upravnega poročila prepričali, da se naša družba še zmirom razširja povsod, koder bivajo Slovenci, ona raste naravnim potom brez umetnega pritiska in brez sile. Pokazali smo vam danes armado blizu 12.000 bojnikov, ki stoje na straži zoper dTa mogočna neprijatelja na severu in na jugu.
Mi vsem njim nočemo prizadeti nič žalega, le to jim odkrito in možato povemo, da naj pustijo slovensko deco pri miru, naj je ne vabijo z mame-čimi pretvezami v svoje šolske zavode, naj puste
lastni materi slovenski, katera jo želi po svoji skromni moči odgojiti zveste Bogu, cesarju, domovini.
Kakor oni želijo svojo mladež vzgojiti v duhu svojega naroda, tako naj tudi nam privoščijo isto, mi nočemo njihovih otrok; le svoje hočemo imeti v slovenskih zavodih.
Ta klic, da hoče imeti naš narod todi svoja vzgojevališča in izobraževališča, kakor drugi narodi, čiri naj se po vsej državi, prodre naj do vseh me-rodajnlh krogov. Narod, kateri v svojih skromnih razmerah toliko žrtvuje v kulturne namene — osobito v šolske — narod, ki že desetletja prosi, naj se vender vravna naše šolstvo po pedagogičnih načelih, narod, kateri je snežnobel v svoji zvestobi do mile Avstrije, ki je z bratskim narodom hrvatskim stoletja branil zapadno kulturo ter tudi po pravici zasluži vsled svoje tedanje i sedanje vernosti častni naslov: „antemurale christianitatis, krščanstvu pred-trdnjava" : ta narod ne zusluži tolikega preziranja.
Ali naj ostane še dolgo naš narod narod-trpin, mučeuik? — To je deloma odvisno tudi od nas, ki smo vsklili iz njega. Delujmo skupno vsi v njegov blagor, vsaj vidimo, da je naš dosedanji napredek večinoma le delo »slovenskega dlana in uma". Delujmo prav v duhu njenih nebeških zavestnikov sv. Cirila in Metoda. V tej družbi zginejo vse razlike — visokega in nizkega, izobraženega in priprostega. Tu se mora vse spajati v harmonično jednoto, kakor sta sv. brata, pridšedši mej slovanske rodove, spojila vse stanove v bratovski ljubezni, ter jih zunanjemu svetu pokazala kot prosvetljene krščanske Slovane — jedine v veri, jedine v jeziku.
Zato naša družba ni in ne more biti: ni sjtanovska, ni politična, ni sebična, ni zgolj moška ni ženska, nego katoliška, vesolna in pa narodna — torej vseslovenska. In to se bo obistinilo, čč. 8kupščinarji, ako prisluhnemo besedam pesnikovim, ki si jih sleharni vzemi za spominčico iz današnjega našega zborovanja:
> Življenje Tvoje svetlo geslo vodi: Najprvo bodi zvest katoličan, Potem slovenski sin navduSen bodi, Potem Avstrijec veren in Slovan«.
Prvomestnik omen ja, da je letos tajnikovo poročilo naštelo izvanredno veliko družbenikov, ki jih je slovenstvu prezgodaj odvzela nemila smrt. To smrtno četo pa vodi Frančišek Košar, mož po B >žji volji, mož po narodovi volji. Bil je velik prijatelj naši družbi in bolj s srcem pismih poročil ni v družbinih aktih, kot so poročila tega cerkvenega dostojanstvenika — posebno še o štajarskein šolstvu, do družbe.
Na čelu ženskih mrličev pa nam stopa ta trenutek pred dušno oko Marija M urnik-o v a, žena po Božjem in po narodovem srcu, voditeljica slovenskega ženstva; vlaui obsorej v polnem zdravju tako, da se prvomestnik še danes ne more udati tej resnici: da je Marija Murnik-ova mrtva. Izmed naštetih v prvi vrsti ta dva naša umrla nosi narod v svojem srcu prav tako, kot sta ona dva v srcu nosila narod. Isto tako prvomestnik budi spominj do vse ostale vrste naših letošnjih umrlih : „teh vaših prijateljev in sorodnikov, teh blagih duš, ki vam spomin nanje razdira čudeče srce," — zato slednjič poživlja skup-ščinarje, naj se njim v spomin blagovoli v znak globoke. hvaležnosti iskrenega sožalja dvigniti s svojih sedežev. (Dvignila se je družba; nepozabljen pa nam bo prizor, ko smo videli ob prvomestnikovih besedah v Frančišku Kosarju in Mariji Murnik-ovi brisati si solze ne le iz ženskih očes, ampak solzili so možje:)
Prvomestnik popraša na to zborovalce, da-li želi kdo besede k temu vodstvenemu poročilu. Nikdo se ne zglasi k besedi. A tudi nikogar ni bilo, ki bi ne bil glasnim priznanjem odobraval v tem tajuikovem izvestji naslikano delovanje vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v upravnem letu 1893.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. septembra.
(Duhovnopastirstvo), spisal prof. A.Zupančič, izšlo je v drugem popravljenem in razširjenem na tisu. Lepa in debela knjiga (XII, 932 strauij velike osmirke) stane mehko vezana, kakor prvi natis, v „Katol. Bukvami" le 3 gld. 80 kr. Natisnilo se knjige ni veliko.
(Pastoralna konferenca) dekanije ljubljanske bo v četrtek, 27. t. m. ob 10. uri.
(Iz samostana ČČ. gg. Uršnlink v Škofji Loki.) Ginljiva slovesnost se je vršila 20. t. m. v loškem uršulinskem samostanu. S ovesno so bile preoblečene sledeče kandidatinje: Marija Hoče var iz Spodnjega Bernika pri Cerkljah, Marija Eppich iz Kamnika,
Elizabeta Gomilšček-iz Drežence na Goriškem, Marija Antonsich iz Trsta, Rozalija Le na si z Vrhnike, Ana Trtnik iz Ljubljane. Ob jednem se tudi slovesno obljubo naredile: sestraAntoni;a Moli n aro iz Buj V videmski nadškofiji, sestra Ana Pollak iz Kranja, sestra Karolina Person iz Trsta, sestra Dominika Fab j an iz Žužemberka. Spodbudno s v. opravilo so vodili prevzvišeni knezoškof ljubljanski.
(Vojaški nabori.) Kakor poroča uradni list, se je za bodoče leto pomnožilo število krajev za vojaške nabore na Kranjskem. V okrajnem glavarstva krškem bodo od sedaj naprej vojaški nabori v Kostanjevici, Mokronogu in Ratečah. Prebivalci teh okrajev bodo gotovo z veseljem sprejeli to polajšavo.
(Prigledni shod) vršil se bode letos za Ljubljano (mesto): za vojake pešpolkov in za lovce, 12. dan oktobra, za vojake vseh drugih vojaških krdel pa 13. dan o k t o b r a oba dneva ob 9. uri predpoludne v Št. Peterski vojašnici. Tistim, ki to uro zamude, priti bo k naknadnemu kontrolnemu shodu, ki bo dne 10. novembra t. 1.
(Iz Radeč) 24. sept.: Po šesttedenskih počitnicah se je pri nas šola zopet pričela due 17. t. m. s klicanjem sv. Duha in sv. mašo. — Po vsej sili in opravičeni nevotji prizadetih občanov hoče šolska oblast, da se napravi v Podkr&ji ekskurendo-šola, ki bode pa vse bolj nego potrebna. Vrh tega bode pa vsled nje tudi poduk na naši šoli trpel. — Nekdaj premogočni brod, ki je vozil čez Savo, predno je bil naš most gotov, je splaval na Hrvatsko, menda v Sisek, kjer je bil mastno prodan. Le gole stene prejšnje male, nesnažne čakalnice oznanujejo še tujcu, da je tu nekdaj gospodaril. — Precej dobro je prodal tudi podjetnik, ki je zgradil čez Savo leseni most za silo, les tega mostu na Hrvatsko. — čez novi železni Savski most je po noči in sicer od 9. ure zvečer pa do 5. ure zjutraj dovoljeno zdaj brezplačno hoditi in voziti. Sicer plača pa pešec 1 kr., za voz z eno upreženo glavo pa 12 kr. — Naša podružna cerkvica sv. Katarine na Jelovem je dobila dva nova zvona. Lepo okinčana so ju peljali pretekli teden skozi naš trg. Znamenita podružnica sv. 3 Kraljev na Brunku bode dobila pa menda nov oder ali strešni stol; potrebuje ga živo. — Tukajšnje pokopališče se bode izdatno razširilo. — Letos pri nas smrt precej pobira nedorasle otroke. — Sadje v našem kraju letos ni obrodilo, dasiravno nas je Bog varoval toče; le breskve in lesnike so se dobro obnesle. Tudi vinske kapljice bode manj nego lani, zato bode pa boljša, ker je cele tri tedne grozdje preje dozorelo, nego druga leta.
(S Zidanega mosta.) Prepotrebni vodovod, ki se pri nas gradi, dobro napreduje. Cevi so že položene do postaje. Upati je, da nam po njih tudi kmalu sveža voda v obilici priteče.
(Iz Črnomlja) se poroča tukajšnjemu uradnemu listu, da se je ondi vršil že tretji kurz za bolniške strežaje; iz 14 občin se je pouka udeleževalo 28 oseb. Vspeh je povoljen.
(Iz Amerike) se nam poroča, da se je preselil č. g. župnik Janez Tore na novo župnijo v Windsted v Minesoti. Ta župnija ni daleč od St. Pavla, v fari so naseljeni večinoma Avstrijaui, Ircev je ondi le malo. Fara ima velečastno novo cerkev in dobro vre-jeno šolo pod vodstvom sester frančiškank.
(Proračun tržaškega mesta z okolico) za leto 1895 po nasvetu liuančnega odseka znaša: Rednih dohodkov 2,847.000, rednih troškov 2,802.800 gld.; izrednih troškov 196.000, dohodkov 87.000 gld., torej skupni primanjkljej 143.200 gld.
(Iz Starega trga pri Poljanah). V nedeljo dne 23. t. m. je predaval voditelj državne trtnice v Črnomlji, g. učitelj Setina o napravi novih vinogradov ia o zelenem cepljenju v tukajšnji šoli. Poslušalcev je bilo čez 30, ki so pazno poslušali zanimivo predavanje.
(Na Dobrni) bodo še letos slavili petdesetletnico, odkar obstoji tamošnja farna cerkev. Svetišče je leta 1844 bilo postavljeno in blagoslovljeno, leta 1846, na „angeljsko nedeljo", pa ga je blagega spomina Slomšek posvetil. To je bila prva cerkev, ki jo je posvetil „uovi škof'.
(Povišanje poštnih uradnikov.) Z mesecem novembrom t. 1. se bode nastavilo 200 meat poštnih ofici jalov.
(Dijaška kuhinja v Ptuju.) Poroča se nam : Due 1. oktobra t. 1. odpre se za tekoče šolsko leto dijaška kuhinja v Piuji, kjer se bo, kakor do zdaj dohodkom primerno število pridnih in vrednih dijakov z opoldansko hrano podpiralo. Prijatelji mladine, ki 80 ta blagotvorni zavod že do zdaj podpirali, kakor tisti, ki še tega niso storili, če bi tudi zamogli,
se uljudno prosijo, naj izročajo svoje blage doneske društvenemu blagajniku gospodu Ferd. M a j ce n - u, veroučitelju ua nižjem deželnem gimnaziju v Ptuju.
Odbor.
(Požar.) Dne 21. po noči ob 1. uri je pogorel mlin posestnica Ane Kozel na Primskovem pri Kranju. Zgorelo je 100 mernikov žita, 104 gld. denarja v gotovini in obleka. Vsa škoda znaša 2000 gld. — Posestnica je bila zavarovana za 1000 gld.
(Semenj v Višnji Gori.) Včeraj je bil v Višnji Gori semenj, na katerega se je prignalo, kakor se nam poroča, tolikanj goveje živine, kakor že davno ne Kupčija je bila precej živahna, cene pa že dokaj visoke. Bilo je nekaj Bavarcev, ki so pokupili nekoliko parov volov, domačini pa so pobrali nekaj telet in klavne živine. — Sejmi ob železnici se povsodi boljšajo.
(Cirkus Henrv) podaljšal je čas za svoje predstave v Ljubljani do dne 3. oktobra, na kar odide dajat jih v Trst.
(Žganjarjeva smrt.) Janez K u š a r, delavec iz Besnice, fare Javor, je v nedeljo od 7. ure zjutraj v krčmi Janeza Bo j t v Slapah h. št. 26, celi dan žganje in pivo pil. Popoldan ob 5. uri vlegel se je v kup mrve na kegljišče in ni več vstal. Ob 6. uri zvečer je bil že ves višnjev o obrazu in se ga ni moglo več oživiti. Ker je preveč žganje pil, zadela ga je kap.
(Novo gasilno društvo) se snuje na Breznici v radovljiškem okraju. Vsled svojih pravil bode svoje delovanje tudi raztezalo po sosednih občinah.
(Izginil) je višji geometer g. Konrad Zaff; pogreša se že z dne 8. t. m. Predsedništvo c. kr. linančnega vodstva za Kranjsko ga pozivlje v uradnem listu, naj se vrne v službo v osmih dneh, iuače bo odpuščen iz službe.
Društva.
(Vabilo na srečkanje), katero priredi horjulska kmetijska podružnica v Horjulu v nedeljo, dne 30. septembra. Srečkanje se vrši na prostorih pred gostilno g. Janeza Cepona. Začetek ob 3. uri popoludne. Prodajalo se bode 1000 srečk po 10 kr. na licu mesta. Dobitkov je 50 različne vsebine. — Cisti dohodek je namenjen v pokritje stroškov podružnične sušilnice. — K obilni udeležbi najuljud-neje vabi	odbor.
Narodno gospodarstvo.
Prašičja razstava.
Prašičjo razstavo priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Novem Mestu v torek dne 23. oktobra t. 1. v zvezi s prašičjim semnjem po naslednem programu : Namen razstavi in ž njo združenemu prašičjemu semnju je: 1.) da se vidi vspeh, ki se je dosedaj dosegel pri reji prašičev domačih in tujih plemen ; 2) da se gospodarji s primerjaujem prašičev unemajo za napredek v prašičji reji in da se pouče, kje je dobiti dobrih živalij za pleme ; 3.) da se povzdigne kupčija s prašiči. — Razstava se bo vršila na dan Lukeževega semnja, ki je eden največjih na Dolenjskem, in sicer na prostoru pred vojašnico, kjer bode tega dne tudi prašičji semenj. Do 8. ure zjutraj morajo biti vže vse živali na mestu razstave, kjer se bodo pripravile potrebne ograje za posamezne vrste razstavljenih živalij.
Razstava bode ločena v dva oddelka. V prvi oddelek se pripuščajo plemeni prašiči, in sicer: a)posamezni prašiči, kakor: 1.) za spuščanje pripravni mrjasci, 2.) breje svinje in svinje s praseti, 3.) mladi mrjasci in mlade svinje do starosti 10 mesecev, b) cele skupine plemenih prašičev, obstoječih iz mrjasca, svinj in praset. V drugi oddelek se pripuščajo pitani prašiči, in sicer: a) peršutnik, b) starejši pitani prašiči. Prašiči smejo biti domačega, tujega in mešanega plemena. — Za lepe živali je določenih 20 premij, in sicer za vsak oddelek po 10 premij v zneskih po 20 in 10 kron. Prašiči, kateri morejo postati deležni premije, morajo najmanj vže pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jih razstavi. Gospodarji, kateri želijo razstaviti svoje prašiče v kakem oddelku, naj se zglasijo pismeno ali ustno pri kmetijski podružnici v Novem Mestu zadnji čas do 1. oktobra t. 1. ter naj naznanijo, koliko in kake živali hočejo razBtaviti, da se zamorejo pripraviti potrebne ograje. Možje, ki bodo sodili o pre-movanju prašičev, izbero se po predsedniku in se morajo ravnati po določenih prodpisib.
Telegrami.
Volitve v Bolgariji.
Sredeo, 25. septembra. Voljenih je 114 vladnih privržencev, od katerih so tri četrtine konservativcev in jedna četrtina Rado-slavovcev. Opozicijonalcev je voljenih vkupe 39, Cankovcev je voljenih 9, Karavelovci 3 in 27 vzhodnorumelijskih unijonistov. Vlada ima tričetrtinsko večino, ne gledč na one rusofile, ki so je tudi pripravljeni podpirati.
Sredeo, 25. septembra. V Beli Sladini, kjer sta kandidovala minister Tončev in Oankov, ni bilo volitve, ker je zjutraj več ljudij napalo volilno dvorano in raztrgalo vse volilne listke in zapisnike.
Dunaj, 24. septembra. Cesar je prišel iz Višegrada in se je odpeljal v Schonbrunn.
Dunaj, 24. septembra. Poslednjih 24 ur jih je v bukovinskih okrajih 5 zbolelo za kolero. V Levovu §ta 2 zbolela in 1 umrl, v Krakovu je 1 zbolel, 1 umrl, v 24 galiških okrajih jih je pa 146 zbolelo in 94 umrlo.
Dunaj, 25. septembra. Saksonski kralj je ob 7. uri 55 minut semkaj prišel. Na kolodvoru sta ga vsprejela cesar in nadvojvoda Albrecht.
Dunaj, 25. septembra. Zavarovalni uradnik Geider je obsojen v osemmesečno težko ječo zaradi krivega pričevanja v pravdi Pol-litzerjevi in zaradi izsiljenja. Po prestani kazni se iztira ia dežele.
Dunaj, 25. septembra. Umrl je sekcijski svetnik Weyda, domači, dvorni in državni arhivar, bivši učitelj cesarja Maksimilijana, nadvojvod Karola Ludovika in Ludovika Viktorja.
Dunaj, 25. septembra. „Wiener Ztg." je danes objavila sankcijoniran zakon, katerega je sklenil deželni zbor kranjski in s katerim se preminja zakon o razdelitvi skupnih zemljišč in o vrejenju dotičnih pravic.
Budimpešta, 25. septembra V vojnem odseku ogerske delegacije je izjavil vladni zastopnik Rockenzaun po nalogu vojnega ministra, da se po doslej doposlanih pošiljatvah avstralijskega mesa še ne more zanesljivo soditi o njega porabljivosti. Dosedanje po-skušnje glede na redilno vrednost niso pokazale nič neugodnega, ali ne zadostujejo, da bi se mogla izreči končna sodba o avstra-lijskem mesu.
Budimpešta, 25. septembra. „ Pester Lloyd" poroča, da bode cesar sedanjega podpredsednika gospodske zbornice, Szlavy-ja, imenoval za njenega predsednika.
Mecheln, 25. septembra. V veliki vese-lični dvorani, v kateri je bilo kacih 200 ljudij, so se udrla tla. Kacih 20 ljudij se je poškodovalo, ko so pali v delavnico za stole v pritličju.
Point de Piche, 25. septembra. Ladija Amerika je v Point de Piche bila zadela na pesek in obtičala. Posrečilo se je, da so jo brez škode dalje spravili.
Frankobrod ob Meni, 25. septembra. Ustrelil se je mestni blagajnik Fischer, ki jo oškodoval mesto za kacih 800.000 mark,
a rt C	Cas	Stanje		Veter	Vreme	t* a H o 3 'C^ S
opazovanja		zr&komera t mm	toplomeri po Celziju			-gsS s S rt a
17. u. zjut. 24 2. u. pop. 19. a. zveč.		734-5 7343 735-3	114 18 8 150	sl. zapad sl. svzh. sl. zapad	megla oblačno n	040 dež
kaiera škoda se pa precej pokrije z ostalino pokojnikovo. Ustrelil se je zaradi nesrečne špekulacije na borzi.
Tokohama, 25, septembra. Japonski parlament se snide dne 15. oktobra za sedem dnij, da reši stvari, za katere je treba dovoljenja parlamenta.
60.000 gld. znaža glavni dobitek levovskih srečk, kateri se s samo 10% odtegljajem » gotovini izplača. Na to opozarjamo naše častite čitatelje, da je žrebanje 27. sept.
Tujci.
21. septembra.
Pri Slonu: Baron GiesI, Werner, Berner, Reif, Ger-gely, Krivanek, pl. Gussich, Dressler, Doms, Schapp, Polak z Dunaja. — Dejak, Bubak, Albori iz Trsta. — Ferlan iz Gradca. — Dittrich iz Postojine. — Rabas iz Višnje Gore.
—	Dereani iz Žužemberka. — Kožuh iz Kopra. — Grof Margheri iz Novega Mesta. — Conighi z Reke. — Karnischnig iz Kočevja. — Bagnasco iz Genove. — Tyl iz Plzna.
Pri Maliču: Neumann, Poblidal, Bernfeld. — Schmidt, Ehrenstein, Brenner z Dunaja. -- Winterhalter iz Maribora.
—	Klein iz Temešvara. — Ortner iz Monakovega. — Erhardt iz Hamburg-a. — Lederer, Lieblein, Morandini iz Trsta. — Rottenbacher, Karol Anton iz Gradca. — Zurz, Štemhur iz Kandije. — dr. M. Laginja iz Pulja. — Valenčič iz Trnovega. -- Schink iz Zagorja. — Treo iz Celja. — Lergetporer iz Bleda.
Pri Juinem kolodvoru : Pohler, Pollak z Dunaja. — Fronek iz Pitten-a. — Plank iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru-. Lokar iz Ajdovščine. — Hutter z Dunaja. — Kobe iz Brezovice.
Pri avstrijskem caru: Jenko iz Ljubljane. — Kolenc iz Kočevja. — Alešovec iz Opatije.
Vremensko sporočilo.
Zahvala.
504 1
Srednja temperatura 15-1°, za 1-3° nad normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 23. septembra 1894.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
486.987.000 (+ 3,595.000) 298,080.000 (+ 3,335.000) 166,632.000 (— 2.962.000) 27,429.000 (— 152.000)
gld
Kovinski zaklad „ Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld.
32,413 000 (+ 4,352.000)
Globoko užaljenim po nenadomestni izgubi našega nepozabnega, srčno ljubljenega sinka
Frančišek-a
je nam le po tem potu mogoče, vsem prijateljem in znancem izrekati svojo najudanejšo zahvalo za vse tolažeče sočutje mej boleznijo in ob smrti, potem za mnogobrojno časteče spremstvo k poslednjemu počitku in za mnoge lepe darovane vence.
Močno žalujoči stariši
Karol in Frančiška Polak.
V Ljubljani, dnč 25. septembra 1894.
■V Žrebanje pojutršnjem.
Sla,»i dobitki 60.000,10.000,5.000 *
__t gotovini Ie z 10% odbitka._
Levovske srečke & 1 gld. priporoča
„MERCUR" menjalnična delniška družba 303 3 na Dunaju, Wollzeile 10. 418 22
Najsigurnejše in najboljše
nalaganje glavnice ^s
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4-odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavoij;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
uca u
-v Ljubljani. 295 32
© tiralnico se za,slecLuje
vsakdo, ki ne čita tega inserata! Stoj, prijatelj ! Kam ? — Aj, v cirkus Hcnry, kajti tam je
danes v torek dne 25. septembra 1894
velika gala - beneflc - predstava
tukaj priljubljenega originalnega klovna
A 1 e li s a 11 <1 r a.
Koncem predstave:
Mazeppino izgnanje v ukrajinske stepe.
Velika veličastna pantomima, izvaja 80 oseb in 30 konj.
Prosim torej , nikar pozabiti, le pridite!
Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester.
Jutri v sredo dne 26. septembra 1894 505 1 Ve lika predstava.
u u a j s It a borza.
Dn6 25. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....98 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98	„
Avstrijska zlata renta 4%......124-	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	i	,
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1037	„
Kreditne delnice, 160 gld..............370	„
London vista. ..........123	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	60	„
20 mark........................12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5	„
85	kr.
85	„
GO	„
75	„
90	„
80	„
95 90 18 86 10 88
Dn6 24. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mosta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 75 kr.		
156 „	—	n
195 „	50	
96 „	30	
143 „	50	
127 „	50	
107 „	25	
67 "	50	n
98 „	50	
220 „	—	
164 „	50	
128 „	50	
98 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........196	gld. 40	kr..
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	70	"„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	—
Salmove srečke, 40 gld................69	n	BO	n
St. Genois srečke, 40 gld.......71	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......49	„	__„
Ljubljanske srečke.........25	—	"„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	167	„	75	„
Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v.	3400	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	493	„	•—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	112	„	25	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75	„	-	„
Montanska družba avstr. plan.....85	„	40	„
Trboveljska premoparska družba, 70 gld. .	175	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................134	„	—	„
Nakup ln prodaja >a vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„71 EHCIJ R"
Mfolizeile it. 10 Dunaj, MariahilfBrstrasse 74 B.
a^T Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BC naloženih, glavnic. W