Št. 50 (873) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 22. decembra 1966 DOLENJSKI LIST lUBIlHICM lIBtllBMIffim OB JUBILEJNEM PRAZNIKU NAŠE ARMADE Prispevek JLA k izgradnji dežele Vrednost del znaša 110 milijard starih dinarjev Včasih se nam ade številke suhoparne, vendar pa v našem primeru na otipljiv način kažejo trud naše armade, ki danes proslavlja 25-letni-co svojega nastanka, koliko prispeva in kaj dela za mirni socialistični razvoj vse države. Inženirske enote so na primer v preteklih dvajsetih letih izvršile dela v skupni vrednosti 110 milijard starih dinarjev. Samo v letošnjem letu sii inženirske enote, največ na praktičnih vajah, napravile sledeče: — cesto Gostivar—Kičevo (zgradile so 9 km asfaltirane ceste in 3 km spodnjih cestnih del z viaduktom, dolgim 110 om); — na ibarski magistrali so naredile 25 km ceste v celoti, 32 km pa spodnjih cestnih del; — na cesti Vlaseniea—Drinjaoa so dokončale odsek, dolg 5.6 km, in tako povezale Vlasenico s cesto Sarajevo—Tuzla; — na odseku Kostova Greda— Brod na Drini so asfaltirale 7 km ceste in utrdile cestišče od Broda na Drini do vasi Kopilovo v dolžini 6.7 km; — rekonstruirale in asfaltirale so cesto Karlobag—Gospić, dolgo 10.3 kilometra. V pripravi pa so dela za zgraditev ceste za nadaljnjih 5 km itd. Vrednost vseh teh del, opravljenih letos, znaša 11 milijard in 116 milijonov starih dinarjev. Izučitev novih strokovnjakov Samo v tem rodu vojske se je v preteklih 20 letih izšolalo 20.000 strojnikov raznih strok in okoli 14 tisoč minerjev. rJić manj n»ro pomembn: rotul bati, £t jih je dosegel in jih še dose-ga Vojnogeograf.* 479.196 bolniških dni za civilne bolnike; to pa znese *ee kot eno tretjino vseh bolniških dni v zdravstvenih ustanovah JLA. Število pregledanih bolnikov nevojaških oseb v vojaških zdravstvenih središčih stalno narašča. V preteklem letu je bilo pregledanih skoraj pol milijona takih bolnikov. ADVAN HOZIč, mladinski pisatelj iz Sarajeva, pripoveduje mladim poslušalcem v novomeškem kinu KRKA eno izmed svojih partizanskih zgodb. Sedita podpolkovnik Jože Lužar in pisateljica Ela Peroci. Prireditev je bila v okviru »Kurirčkovega festivala« pretekli četrtek dopoldne. Podobnih nastopov je bilo pretekle dni za šolsko mladino v novomeški občini kar 15 (Foto: M. Moškon) JEKLENO SRCE »Tovariši, če pogledam danes razvrščene naše borbene enote, vidim, da je tu novi naraščaj, vendar v njihovih očeh, v njihovem vedenju in v vsem drugem vidim vas, vidim prav tistega duha, ki je preveval našo revolucionarno vojsko, ko je bila tako rekoč golih rok, tako rekoč brez orožja, vendar z železno voljo in jeklenim srcem . . .« Maršal TITO v zdravici v čast borcev I. proleterske brigade V ENEM MESECU: 1576 novih! Še 451 novih naročnikov smo pridobili od 14. do 20. decembra, natanko v enem mesecu pa skupno že 1576! Tekmovanje v pridobivanju novih prijateljev domačega tednika se širi, stanje po občinah pa je bilo v torek opoldne takole: BREŽICE: ....... 140 ČRNOMELJ:....... 155 KOČEVJE:........ 116 KRŠKO:......... 124 METLIKA:....... . 78 NOVO MESTO:...... 294 RIBNICA:....... . 124 SEVNICA:........ 291 TREBNJE:........ 99 Razne pošte:....... 138 Inozemstvo:....... 17 Poglejte na 12. stran! Spet en dokaz prijateljstva z JLA Pri proslavi letošnjega dneva JLA je v Sevnici spet prišlo do veljave staro prijateljstvo sevniške mladine in vojakov iz Cerkelj. 13. decembra so v nabito polni dvorani mladini pripovedovali vojne spomine ter prikazovali dokumentarne filme oficirji, 16. decembra pa so vojaki v sodelovanju z občinskim mladinskim komitejem in osnovno šolo dvakrat priredili kulturni program. Na večer pred praznikom pa so bili sevniški pionirji povabljeni na sprojem k brežiškemu komandantu. OD 22. DEC. DO 1 JAN. Nekako od 27. do 29. decembra suho in jasno z ostrejšim mrazom. V ostalem oblačno s pogostnimi, povečini snežnimi padavinami, ki bodo močne zlasti okrog 30. decembra. Okrog Novega leta od-juga. Dr. V. M. Jugoslovanska ljudska armada je po svoji globoki povezanosti z našimi narodi in delavskim razredom, po svoji iskreni privrženosti bratstvu in enotnosti naših narodov, po sestavu vodilnega kadra, po ideološki usmerjenosti, ki izhaja iz vodilne vloge Zveze komunistov, in po svoji globoki povezavi z napori naših narodov vedno bila in bo ostala narodna in socialistična armada. To je vir njene sposobnosti, da lahko tako uspešno izpolnjuje obveznosti naših narodov in vrhovnega komandanta. — Ob letošnjem jubilejnem prazniku naše armade prisrčne čestitke vsem borcem, podoficirjem, oficirjem, generalom in civilnim uslužbencem JLA, posebej pa tudi vsem našim bralcem in naročnikom, ki so v armadi! — Na sliki: pripadniki JLA so ponovno pomagali prebivalstvu ob vseh nnravnih nesrečah. Ljudstvo jim je za obsežno in nesebično pomoč iskreno hvaležno! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Deset let v službi miru Ta mesec bo minilo deset let, odkar so stopile na ozemije ZAR mednarodne čete Združenih narodov. V sestavi teh sil OZN je tudi oddelek JLA. V minulem desetletju je v sestavi mednarodnih sil miru na Sinajskem polotoku bilo 14.474 pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. V tem času so pripadniki JLA prispevali delež za ohranitev miru na tem delu sveta in prispevali k razvoju prijateljskih odnosov s prebivalci in vojaki ZAR in s pripadniki drugih armad, članic mednarodnih sil ZN. Enotam našega oddelka so bile zaupane odgovorne naloge ta.olanju zapuščajo zavod in odhajajo s svojimi izkušnjami, tako da morajo Stezice vsako leto doživeti novo rojstvo. Uvodnik letošnje številke, ki je izšla dokaj pozno, je posvečen pesniku (S Gregorčiču) in daje glasilu literarno obeležje. Prvi koraki v svet lepe bosede najdejo mesto v tem glasilu: besede, ki sicer ne bi bile nikoh izgovorjene (pesmi Mala, Večer ob morju). Zanimiva so potopisna razmišljanja (S poti, Pogled nazaj, Srečanje). Miselno neurejenost kaže tu in tam prispevek Govorim v imenu mlade generacije, za katerega bi bilo dobro, da bi ga urednik prej p recital. Zanimiva je likovna priloga Detajl iz moje sobe. 2al pri sodelavcih, ki so prispevali v prvo številko, ne najdemo navedene vsaj sole, če je že ime tako zamotano (npr. Oska Mogens, Daisy). Prijetna novost pa so pogovori s sodelavci, ki so vez med uredniškim odborom in dijaki, ki žele objavljati v glasilu. Petnajstemu letniku Stezic želimo na pot veliko poguma in čimveč tepih, neizumetničenih besed. Vodijo ga: Renata Bačer (glav. urednik), Radenka Donato (odg. urednik), Zdravko Budna (tehn. urednik) in člani: Zora Brumat, Sonja Potočar, Jože Sim-čič, Stane Granda, Nada Mirtic in Drago Rustja, ilustratorja pa sta Milček Komelj in Jože Sim-čič. Mentor in korektor Stezic je prof. Jože Sever, matrice pa tipkajo dijakinje ESS. P. B. Sto let šole na Preloki (Nadaljevanje in konec) Prvih 40 let šole na Ptelo-ki so poučevali samo učitelji, prva ženska učna moč pa je bila učiteljeva žena kot učiteljica ženskih ročnih del Ana Kosin, ki je umrla še zelo mlada 7. I. 1912. Pedagoginjo z učiteljsko diplomo je do bila Preloka šele septembra 1916 Trije učitelji, ki so za Borštnikom drug za drugim uči-teljevali na Preloki, Maks Ivanetič (1879—1882), Jože Pe-trič (1882—1883) in Leopold Pegan (1883—1887) so imeli spore in trenja z župnikom, svojim krajevnim nadzornikom. O tem navajajo zanimive podatke listine v nadško- fijskem arhivu v Ljubljani. Učitelj Miroslav Kosin ni našel med ljudmi razumevanja, o čemer je pred odhodom 27. julija 1913 zapisal v šol. kroniko: »S tem sem 2aki)u-čil svoje sedemletno 3'.uzoo vanje, polno žalosti in prega njanj od strani tukajšnjega kraj. šolskega sveta.« Položaj učiteljev na Preloki se je postopoma povsem popravil šele po zaslugi krajevnega šolskega predsednika Jožeta Sta-rešiniča, ki se je 1929 vselil v Kanado. Kronika poudarja, da se v svoji borbi ni ustrašil nobene žrtve ter je tako dosegel, da je postal ^jspo-dar šole samo učitelj. Leta 1922 se je šola na Preloki razvila t dJvorazredno in 1934 v trorazredno. Od konca novembra 1936 do julija 1937 je tu učiteljeval Mihael Pintar-Toledo, ki je v .• letnih počitnicah odšel kot prostovoljec v mednarodno brigado v Španijo v boj preti fašistom. Po zmagi Francovih fašistov se je umaknil v >.nran cijo, od koder so ga iz taborišča leta 1940 poslali z iuter-niranci v Nemčijo. Avgusta 1941 se je po pobegu iz "črnskega koncentracijskega taborišča prebil v Slovenijo in se na štajerskem vključil med partizane. Postal je komandant pohorske in pozneje šaleške čete ter se je v letih 1941 in 1942 izkazal v več akcijah. Da ne bi prišel ranjen Nemcem v roke, je vr- gel predse zadnjo bombo, ki je raztrgala njega in nemške zasledovalce. Med NOB sta na Preloki učiteljevala domala ves čas sama Feliks in Marija Jug. Na prošnjo staršev otrok iz Zilj je bila 4.1.1944 na Zi-ljah odprta ekskurendna šola, v kateri je poučeval pre-loški učitelj po trikrat na teden vse do njene ukinitve 19. V. 1945. S šolskim letom 1951/52, ko je bila v Ziljah ustanovljena redna enooddelč-na šola, se je dvooddelčna šola na Preloki ob pomanjkanju učiteljev skrčila za dve leti v enooddelčno, potem pa je zopet delovala kot dvooddelčna še v šolskem letu 1958/59. S šolsko reformo se je spremenila v enooddelčno šolo, ki je s kombiniranim poukom izobraževala učence vseh osem razredov do vključ- no šolskega leta 1962/63. £ petim septembrom 1963 je šo la na Preloki izgubila finančno samostojnost in postala podružnica centralne osnovne šole Adlešiči, kamor so se z avtobusnim prevozom pre-šolali učenci štirih višjih razredov. V šolskem letu 1965-1966 se je preloška šola pre-orientirala v podružnico centralne osnovne šole Vinica, kamor imajo sedaj prevoz učenci višjih razredov. Od leta 1960 dalje opravlja pedagoško in kulturno delo na Preloki domačinka Marija Starešinič. šolska kronika, ki jo je začel pisati prvi učitelj od nastopa svoje službe na Preloki 2. XI. 1866, vsebuje poleg običajnih poročil o poteku šolskega dela precej podatkov o vremenu in letini. I. SIMONIC ANALIZA GOSPODARJENJA V LETOŠNJIH DEVETIH MESECIH Gospodarili dobro, a bi lahko še bolje Lepi gospodarski uspehi v primerjavi z lanskim letom in planom za letos — Prevelike zaloge — Sposobni strokovni kadri bi lahko pripomogli do še večjih uspehov, žal pa strokovnjake raje odpuščajo kot zaposlujejo Iz tabele (glej okvirček) se vidi, da so bili v kočevski občini letos doseženi ugodni gospodarski uspehi, razen tega pa bo prav gotovo dosežen tudi letni plan. Izjema bo izvoz, ki bo letos sicer občutno večji kot lani, vendar letni plan ne bo dosežen. Podrobnejša analiza pa kaže, da sta rentabilnost in ekonomičnost letos nazadovali, medtem ko je produktivnost občutno porasla. Na nizko rentabilnost in produktivnost občutno vplivajo zaloge materiala in drobnega inventarja, ki so najbolj porastle, ter zaloge izdelkov in trgovskega blaga, ki so porasli občutno manj. Seveda bi bili uspehi gospodarjenja precej boljši, če ne bi gospodarske organizacije imele precej težav; največja je pomanjkanje in neredna dobava reprodukcijskega materiala. Zato podjetja pogosto nakupijo, ko se ponudi priložnost, velike količine materiala, ker se le tako lahko izognejo zastojem v proizvodnji. Zaloge pa potem vežejo obratna sredstva, podjetja iščejo nove vire obratnih sredstev, s tem pa zvišujejo svoje poslovne stroške. Vendar so ovire za boljše sploh ne analizirajo vplivov na poslovanje, ampak se zanašajo le na izkušnje preteklih let. škodljivo je tudi, da se ne- Po podatkih iz periodičnih obračunov gospodarskih organizacij kočevske občine za obdobje od 1. januarja do 30. septembra 1966 so bili doseženi v primerjavi z istim obdobjem lani naslednji uspehi gospodarjenja (1965 je indeks 100): Fakturirana realizacija 127.7 Celotni dohodek 127.0 Neto produkt 119.1 Dohodek za razdelitev 120.0 Bruto osebni dohodki iz dohodka 123.1 Ostanek dohodka 130.8 Povprečno število zaposlenih 96.4 Izplačani čisti osebni dohodek 138.2 Vrednost zalog 30. 9. 1966 123.4 Kupci 126.1 Dobavitelji 171.0 Povprečno angažirana poslovna sredstva 120.1 gospodarjenje tudi v gospodarskih organizacijah samih. Tako ponekod premalo skrbe za čim uspešnejše delo posameznih služb in za njihovo dobro sodelovanje. Marsikje Rinžo je potrebno urediti Preveč in premalo vode — Občina je predlagala Vodni skupnosti, kaj bi bilo nujno potrebno urediti na Rinži v letu 1967 Občinska skupščina Kočevje je predlagala Vodni skupnosti Ljubljanica—Sava, da v letu 1967 nadaljuje z urejanjem Rinže. Predvsem bi morali še naprej obnavljati požiralnike, urediti v Kočevju okoli 500 metrov nabrežja in zgraditi pri Bregu jez. Vsa ta dela bi veljala okoli 200.000 Ndin. Kočevske delov- Najboljši 8.d Na tekmovanju »Pokaži, kaj znaš o NOB in JLA!«, ki je bilo 18. decembra ob 10. uri v Seškovem domu v Kočevju, so nastopili v kulturno-zabav-nem delu: gimnazija in glasbena šola iz Kočevja ter ansambel JLA iz Ribnice s pevcema Mileno Dejak in Tonetom Nosanom; v tekmovalnem delu pa 6 ekip kočevske osemletke Prvo mesto v tekmovalnem delu je osvojila ekipa 8. d razreda (Peter Klun, Matija Jer-bič in Jože Vozelj), drugo mesto tudi ekipa 8. d (Boris Fine, Milena Lang in Zvonko Velikonja), tretje mesto pa jfciipa 8. e (Jana Oražem, Silva Weis in Mitja Korelc). Prireditev je lepo uspela, dvorana je bila povsem polna, kar je v Kočevju redko. ne organizacije so za leto 1966 plačale nad 302.000 N-din vodnega prispevka in prispevka za onesnažitev vode. Za Rinžo pa bi bilo potrebno napraviti dolgoročni ureditveni načrt V sušnem vremenu ima namreč zelo majhen pretok, v nekaterih obdobjih pa poplavlja. Razen tega je močno onesnažena. Nujno bi bilo na Rinži zgraditi več jezov, očistiti strugo, jo ponekod regulirati, napraviti primernejšo zapornico v mestu in urediti strugo Rinže in požiralnikov pod zapornicami. Prvi na novem pokopališču Čeprav je bilo kočevsko pokopališče uradno odprto šele pretekli torek, 20. decembra, je bil že teden dni prej na njem pokopan prvi občan. Na željo sorodnikov je bil 13. decembra pokopan na novem pokopališču Jože Kalan, 64-letni upokojenec iz Rudnika 2 pri Kočevju. Pokojnik je bil znan športni, planinski in turistični delavec, razen tega je delal tudi pri drugih organizacijah, predvsem pri lovski. DROBNE IZ KOČEVJA ■ DOLGO JK TRAJALO, da je dozorela misel o gradnji p repo-trebnega novega pokopališča, ki bo do spomladi dokončno dograjeno. Takrat bodo usposobili tudi vežice in druge pomožne objekte. Kljub tamu da pokopališče še ni urejeno, so prejšnji teden pokopali že prvega pokojnika. To je bil nenadoma umrli priljubljeni plitni-nec, častni predsednik planinskega društva Kočevje tov. Kalan. ■ ZADNJE DNI SO TRGOVINE polne kupcev, ki kupujejo vse mo. goče, saj se želijo pravočasno oskrbeti za praznično pričakovanje novega leta. Nakupujejo že sedaj, da ne bi zmanjkalo nekaterih stvari, kot se je dogajalo prejšnja leta, ker trgovine zaradi letnih inventur nočejo imeti prevelikih zalog. Tudi dedek Mraz se bo, kot kaže, dobro pripravil, saj pridno nakupuje. ■ V PETEK SO PRVIČ proda juli na tržnici purane in goske, ki so bili pravkar zaklani ter lepo očiščeni in rejeni. Na trg so jih prinesle kmetice iz okolice Vinice. Cena niti ni bila pretirana — 1500 S din za kilogram. Po želji so prodajale cele ali pa so jih tudi sekale na manjše kose. Ker je bila perutnina v kratkem času razprodana, so kmetice obljubile, da jih bodo za novo leto spet pri-nesle. V Kočevju smo že precej časa kar dobro založeni z mesom. Izjema je le drobovina, ki jo dobavijo predvsem gostinska podjetja. ■ RAZS1A V A FOTOAMATER- JEV je končana. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je imela lep uspeh. Premalo pa so jo obiskovali starejši občani. Šolska mladina je prihajala predvsem v skupinah. Prireditelji so potožili, kar se otvoritve ni udeležil nihče od povabljenih. Razen rednih nagrad je bilo odkupljenih tudi nekaj del za izdelavo razglednic, ki jih bo izdalo turistično društvo. kateri vodstveni delavci v gospodarstvu ukvarjajo še z zasebno obrtjo oziroma svojo postransko dejavnostjo, zaradi česar se manj prizadevajo za napredek podjetja. Posebno po reformi so v gospodarskih organizacijah preradi odpovedali delovno razmerje strokovnjakom, čeprav so analize pokazale, da jih v podjetjih nimajo dovolj. Glavni vzrok za to je nedvomno, da niso hoteli ogroziti vodilnih položajev svojih strokovno premalo usposobljenih delavcev. Vendar so ukinjanje delovnih mest z višjo izobrazbo utemeljevali s tem, da jih ti kadri precej stanejo in da si ne morejo privoščiti takega razkošja. Gospodarske organizacije se morajo zavedati, da se je gospodarska reforma komaj dobro začela in da bodo postavljene še pred mnoge preizkušnje. Zato bodo morale med drugim dobro pretehtati nove investicije, izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, potrebe tržišča, poskrbeti za čim boljšo organizacijo dela in seveda skrbeti za izpopolnjevanje svojih strokovnjakov, saj se denar, porabljen za te namene, vedno bogato obrestuje. Prednost mladim Na konferenci krajevne organizacije SZDL v Dolgi vasi so razpravljali predvsem o bližnjih skupščinskih volitvah in o komunalnih zadevah. Med ostalim so menili, da bi bilo potrebno čimprej popraviti most, ki ga uporablja tudi KGP, in urediti vodovod, za katerega pa ni povsem gotovo, da bo prispevala občinska skupščina, ker ji bo spet manjkalo denarja; vas naj bi dobila tudi javno razsvetljavo, za kar pa so nekateri občani menili, da še ni najbolj nujna Pri volitvah in evidentiranju pa so dali prednost mladim. Vimolj: učiteljica stanuje v razredu Na konferenci krajevne organizacije SZDL Vimolj so ugotovili, da so v preteklem obdobju kupili z lastnim denarjem mlatilnico in motor, opravili 780 ur prostovoljnega dela na pokopališču in *z vedli nabiralno akcijo za Rdeči križ. Med zadevami, ki jih mučijo so: različne cene lesa na slovenski ter hrvaški strani Kolpe, slabosti pri odkupu mleka, krompirja in drv ter škoda, ki jo povzroča divjad, predvsem medvedi in jeleni, katerih stalež bi bilo treba po njihovem zmanjšati. Razen bega bi bilo nujno potrebno popraviti šolo in zagotoviti stanovanje za učiteljico. 27. decembra bo seja občinske skupščine Kočevje 27. decembra ob 8. uri bo v Domu telesne kulture v Kočevju zadnja letošnja seja občinske skupščine. Na dnevnem redu bo: informaciju o pripravah planov in proračunov za leto 1967, poročilo komisije za prošnje in pritožbe, poročilo komisije za uvedbo skrajšanega delovnega časa, personalne zadeve, sprejetje nekaterih odlokov in sklepov ter nekatere druge zadeve. Za posojilo preveč prosilcev Takole je in bo še visel sneg nad našimi glavami. Včasih se »višje sile« poigrajo in pokopljejo pod seboj kakšnega občana ali pa ga vsaj prestrašijo. (Foto: Prime) Peki ne bodo brez kruha Kočevska »Pekarna in slaščičarna« se združuje z »Žitom« iz Ljubljane Pred kratkim se je delovni kolektiv Pekarne in slaščičarne v Kočevju z referendumom odločil, da se združi s podjetjem »Žito« iz Ljubljane. Na zadnji seji sveta za industrijo, obrt in promet so nekateri člani izrazili bojazen, da bi »2ito« lahko po združitvi ukinilo pekarno v Kočevju in sem vozilo kruh iz Ljubljane, kot ga vozi že v Ribnico. Tako bi kočevski peki lahko ostali brez kruha oziroma dela. Predstavnik občinske skupščine pa je pojasnil, da se pri »Žitu« strinjajo, da pekarna v Kočevju ostane. »2ito jo namerava tudi modernizirati, čez nekaj let pa celo usposobiti, da bi pekla kruh še za nekatera okoliška naselja in Ribniško dolino. Na razpis posojil za popravilo hiš iz sklada za borce se je prijavilo 76 kmetov borcev, ki so zaprosili skupaj za 45 milijonov S-din posojila. V skladu je na razpolago le 10 milijonov Sdin. Posebna komisija si bo zato ogledala vse hiše prosilcev in nato odobrila posojila najbolj potrebnim. Največ prošenj je prišlo iz območja Drage, in sicer 21. Slede območja: Vas-Fara 18 prošenj, Kočevje z okolico 15, Osilni-ca 12, Predgrad 8 in Struge 2. Boljši prirastek od lanskega V Kmetijskem obratu v Ko-privniku (KGP Kočevje) so v letošnjih prvih devetih mesecih pri okoli 430 glavah govedi in 110.302 krmnih dneh dosegli prirastek 83.931 kg ali na krmni dan 0,71 kg. To je nekoliko boljše kot lani. Zadovoljiva je tudi mlečna proizvodnja, čeprav redijo man] mlekaric kot v drugih obrauh. Osebne dohodke so povečali, da je bilo povprečje v obdoo-ju januar — september SO.523 Sdin. V primerjavi z dohodkom v drugih gospodarskih panogah je to še vedno maio. Koprivnik zaposluje okoli Wl ljudi, delovišče pa je precej oddaljeno od središča. Privoženi dolarji kočevskega »AVTA« V desetih mesecih letošnjega leta je kočevsko prevozniško podjetje AVTO izpolnilo letni plan z 91 odstotki in pričakujejo, da ga bo do konca leta preseglo za okoli 8 odstotkov. Na ta uspeh je vplivalo prizadevanje za boljšo organizacijo dela, boljšo izrabo voznega parka, nabava novih vozil v drugem trome-sečju in drugi ukrepi. Lani je ta kolektiv ustvaril s prevozi 415.370 dolarjev deviznega priliva, v desetih mesecih letos pa že 552.255 dolarjev ali za 32.9 odst. več kot lani vse leto. Devize so ustvarili predvsem s prevozniško dejavnostjo v državah zahodne Evrope. Podjetje pa ima ob vsem tem tudi težave, saj stroški nenehno rastejo. Če se bodo cene gorivu, zavarovalne premije in drugi stroški povečali, bo moralo podjetje povečati cene svojih storitev. Na področje deviznega priliva vplivajo predvsem cestne takse, zlasti v s«sednji Avstriji. Cene v Kočevju Pretekli teden so veljale v Kočevju za nekatere kmetijske pridelke naslednje cene: krompir 0,80 Ndin kilogram, sveži« zelje 0,76, kislo zelje 1,54, kisla repa 1,42, solata 3,35. jabolka 2,32 do 4,36, čebula 1,66, banane 5,50, limone 4,50. grozdje 4,48, pomaranče 5,00 Ndin. Jajca so bila po 0,80 Ndin. Letošnji zbori naj bi pomenili prelomnico 15. decembra je bil v Kočevju posvet predsednikov občinskih sindikalnih svetov iz Krškega, Sevnice, Trebnjega, Novega mesta, Črnomlja, Grosuplja, Ribnice in Kočevja, ki se ga je udeležil tudi predsednik republiškega sindikata kmetijskih delavcev Julij Planine iz Ljubljane. Ker so v tem času občni zbori sindikalnih podružnic, je bilo posvetovanje velikega pomena. Letošnji zbori naj bi namreč pomenili prelomnico v delu sindikalnih podružnic. Te naj ne bi imele podrejene vloge in bile bolj odločne, kot so bile doslej v številnih delovnih kolektivih. Da bo sindikat lahko pravi zagovornik delavčevih pravic, je potrebno, da so njegovi voditelji sposobni in razgledani ljudje. Zato je treba ob volitvah dobro premisliti, kdo bo vnaprej vodil sindikalne podružnice. Znova so poudarili, naj bi bil sindikat organizacija članstva, ne pa vodstev. Potrebni so pravilni odnosi, da bo vsak član sindikata lahko povedal svoje mnenje, ne da bi se mu bilo treba bati posledic. Na posvetu so tudi poudarili, naj bodo vsi člani kolektiva enakopravni. Precej pozornosti so posvetili tudi izobraževanju članov sindikata in upravljavcev. V bodoče naj bi sindikalne podružnice in občinski sindikalni sveti za to namenili več denarja. Govorili so tudi o vplivu reforme, o zaposlovanju, o evidentiranju kandidatov za bodoče odbornike, predstavnik iz Črnomlja pa je v razpravi govoril tudi o tem, kako bi ukinjena železniška proga Novo mesto — Karlovac prizadela podjetja v obeh belokranjskih občinah, posebno pa rudnik Kanižarico. Po končanem posvetu so si udeleženci ogledali kemično tovarno v Kočevju, ki zaposluje okoli 230 ljudi, njena vrednost proizvodnje pa je štiri milijarde starih dinarjev na leto. Zaposleni zaslužijo povprečno 110 tisoč starih dinarjev, pa še vedno lahko podjetje nameni 48 odstotkov ostanka dohodka za sklade, še pred tremi leti so razmišljali, če bi v podjetju uvedli prisilno upravo, vendar se je stanje zelo popravilo. Precej izdelkov prodajo v tujino. Udeleženci posveta so si ogledali tudi postopek pri izdelavi melamin plošč, najvažnejšega proizvoda tovarne, ki ima lepo bodočnost. Prihodnji posvet predsednikov občinskih sindikalnih svetov dolenjskih občin in spodnjega Posav-ja bo predvidoma v februarju prihodnjega leta v Ribnici. „ —R 6 DOLENJSKI LIST Št. 50 (873) RAZGOVOR ZA SKUPNO MIZO Ne združujmo podjetij hitro in neproučeno! Ne sme se zgoditi, da uprava ne ve, kaj delajo v proizvodnji in obratno — O samoupravljanju preveč govorimo, premalo pa ga gojimo — Člani samoupravnih organov še nasedajo posameznikom, pa tudi pogosto spreminjajo sklepe — Za zadovoljstvo v kolektivu je pomembno zadovoljivo nagrajevanje — Zemljo tistemu,, ki ne bo imel z njo izgube — Slabosti ostajajo ponekod predolgo — Nekaj slabih in dobrih strani, ki so jih prinesla združevanja podjetij v ribniški občini Razgovor o položaju v zdru-žnih podjetjih je 25. novembra organizirala občinska skupščina Ribnica. Udeležili so se ga Andrej Klemene, tajnik občinske skupščine (do nedavnega je bil načelnik oddelka za gospodarstvo), Dušan Lavrič, predsednik občinskega odbora SZDL, Vinko Šparovec, direktor INLES, Drago Turnšek, direktor trgovskega podjetja »Jelka«, in Vili Lovšin, vodja komerciale v KZ Ribnica. Prisotna so skušali odgovoriti predvsem na vprašanje: kakšne uspehe in neuspehe je pokazalo združevanje delovnih organizacij v ribniški občini in kje so vzroki zanje? Kaj je treba v bodoče pred morebitnimi združevanji delovnih kolektivov ukreniti, da bodo združitve koristile prizadetim kolektivom, občini in občanom? Najprej je povedal svoje mnenje Vinko šparovec, direktor podjetja INLES. se pravi podjetja, v katero so NOVICE IZ GRČARSC B MLADINA IZ GRĆARIC je za dan republike pripravila pod vodstvom Milene Okoren zanimiv program, ki ga je z zanimanjem spremljala polna dvorana. Za novo leto pa pripravljajo ljudsko igro v treh dejanjih in upamo, da se bomo na starega leta dan prijetno zabavali ob uprizoritvi. ■ ZARADI VEČNIH TE ZAV s hišnikom kulturnega, doma. ki je pred kratkim odstopil, je svet krajevne skupnosti na zadnji seji sklenil, da bo oddal kulturni dom v upravljanje mladinski organizaciji, ki je že takoj v začetku pokazala, da je vredna tega zaupanja. m NEDELJSKI DNEVNIK je nedolgo tega objavil sestavek neznanega pisca z naslovom »Kulturni dom«, kjer je bilo povedanih nekaj stvari, ki pričajo, da pisec ni dobro seznanjen z resničnim stanjem. Ker je Dolenjski list bolj razširjen, ne bo odveč, če objavimo odgovor, čeprav je malo pozen. Res je. da so pred 6 leti vaščani pripomogli s prost/) voljnim delom pri graditvi doma, vendar so bili med njimi tudi taki, ki so držali roke križem. Po vsej verjetnosti je bil tak tudi pisec članka v dne-vniku, ki kot kaže, že zelo dolgo ni bil v dvorani kulturnega doma, ko trdi, da dež moči dvorano, da okna in streha v zelo slabem stanju in da se bo kulturni dom spremenil v skladišče. Dom je odprt vsako nedeljo popoldne, ker so v njem kino predstave; zanj pa je doslej skrbel hišnik, ki ga je plačevala krajevna skupnost, sedaj pa aktiv mladinske organizacije. Pošteno bi bilo, da se avtor sestavka v bodoče pod svoje besede tudi podpiše. NORBERT ČERNE Cene v Ribnici Pretekli teden so veljale v Ribnici za kmetijske pridelke naslednje cene: krompir 1 Ndinar kilogram, sveže zelje 0,73 Ndin, kislo zelje 1.70 Ndin. jabolka 3,47 Ndin, paprika 2 Ndin, banane 5,30 Ndin. limone 4,50 Ndin. grozdje 5 Ndin, čebula 1,73 Ndin, solata 4.05 Ndin. Jajca so bila po 0.72 Ndin. se pred nekaj leti združila lesna podjetja kočevske in ribniške občine. V začetku tega leta pa se je od tega podjetja odcepil kočevski LIK, pa tudi v obratu v Sodražici so že resno govorili o odcepitvi od INLES. Strokovnjaki hočejo sami v proizvodnjo Vinko šparovec: Preden se dve podjetji ali več podjetij združi, je potrebno proučiti razvoj novega podjetja, njegovo novo organizacijo, bodoče delo, razmerja med obrati, novo obliko samoupravljanja, katere stroške bo mogoče znižati itd. Kjer tega niso napravili, so ostale stare težnje, stari običaji in seveda tudi stari problemi. Napačno je podjetja združevati čez noč, morda zaradi mode, kar je bilo značilno tudi za INLES. Med dobre strani, ki smo jih dosegli z našo združitvijo, lahko štejem: — združena obratna sredstva, ki jih lahko bolj gospodarno izkoriščamo in jih lažje prelivamo glede na potrebe; — pri kupcih nastopamo kot eno podjetje, ki je močnejše in se lažje uveljavi; — gospodarneje lahko investiramo; — strokovna kader lahko bolje izkoristimo, razen tega pa si lahko organiziramo razvojni oziroma študijski oddelek, česar manjša podjetja ne bi mogla. Sovoda smo imeli tudi precej težav. Prav zato smo obiskali nekatera večja podjetja, da bi upoštevali njihove izkušnje. Zaradi hitre in noproučene združitve smo imeli namreč precej težav. Med največjimi je bila tudi ta, da smo imeli naše službe centralizirane, delovne enot« pa razdrobljene. Prave povezave nismo imeli, zato se je dogajalo, da 30 službe delale po svoje, delovne enote pa po svoje. Izid je bil tak, da se nismo držali dogovorov, rokov itd. Prav zato smo sklenili, da bomo dali večino strokovnih delavcev, predvsem inženirjev, v deležne enote, se pravi v proizvodnjo, hkrati pa bomo decentralizirali tudi samoupravljanje. Centralni samoupravni organi bodo odločali le se o načelnih zadevah in stvareh, ki so pomembne za vie podjetje, vse ostalo samoupravljanje pa bomo kar najbolj približali neposrednim proizvajalcem. Tudi službe podjetja bomo decentralizirali. Tako bodo na primer posamezni referenti v komerciali odvisni od delovne enote, za katero bodo opravljali komercialne posle. Referent bo lahko zaključil prodajno pogodbo šele potom, ko bo dobil pristanek delovne enote, da bo tiste proizvode do določenega roka izdelala. Njegovi osebni dohodki bodo odvisni od njegovih prodajnih uspehov, kakor bodo osebni dohodki proizvajalcev odvisni od njihovih proizvodnih uspehov. V: Kakšno stanje je zdaj v obratu v Sodražici, ki se je nameraval odcepiti? O: Zaradi želje toga obrata, da bi se odcepil, smo imeli posebno sejo, na kateri smo obravnavali sanacijske ukrepe. Tu bo treba urediti šo precej stvari. Pred kratkim smo za vodjo te delovne enote postavili inženirja štimca. Vse kaže, da bo delovna enota v tem mesecu dosegla izredne uspehe, saj se bo proizvodnja glede na prejšnja dva meseca za nekajkrat povečala. V: Do odcepitve pride tudi, če združitev ni bila dobro proučena. Vendar o združitvi in odcepitvi določajo samoupravni organi ter je tako od njih, se pravi od razgledanosti celotnega kolektiva, odvisna usoda delovne organizacije, če do takih stvari pride, meče to slabo luč na razgledanost kolektiva in članov organov samoupravljanja? O: Pri nas, v naši državi, o delavskem samoupravljanju preveč govorimo, premalo pa ga gojimo in krepimo. Tako samoupravni organi najraje razpravljajo o denarju, predvsem o osebnih dohodkih. Neradi pa razpravljajo in odločajo o ostalem, na primer o Sodstvu, čeprav 30 večjim podjetjem že potrebne samostojne šole, da ne govorimo o višjem šolstvu. Primeri se tudi, da samoupravni organi na primer v zelo kratkem obdobju svoje sklope večkrat spreminjajo. Njihovi sklepi so pogo- sto odvisni od vpliva enega človeka. No, ob zaključku bi rad še omenil, ker sem prej pozabil, da je pri združevanju podjetij zelo pomembna specializacija, ki je še nismo dosegli, kot bi bilo želeti. Specializacijo Jugoslovani zelo počasi sprejemamo, čeprav je uvedena škoro povsod po svetu. Lep primer za bo je naše gradbeništvo. Obljube je treba vedno izpolniti Drago Turnšek: Do leta 1960 smo imeli v občini 5 trgovskih podjetij, ki niso imela pred seboj lepe bodočnosti, saj so imela stare lokale in staro opremo. Ze združitev prvih treh podjetij je bila uspešna, predvsem zaradi združenih sredstev. Uredili smo prvo samopostrežno trgovino in začeli obnavljati poslovalnice. Ko sta ostali dve podjetji videli naše uspehe, sta se tudi oni združili z »Jelko«. Potem smo prenovili še več poslovalnic v Ribnici in izven nje, kupili skladišča, zdaj pa dograjujemo trgovski dom v Loškem potoku (odprt bo 30. decembra letos) in trgovski lokal v stanovanjsko-poslovni stavbi v Sodražici. Ob vsaki združitvi smo zmanjšali tudi število zaposlenih, zaradi česar so imeli lahko ostali večje osebne dohodke. Vendar pa so bili kljub temu osebni dohodki razmeroma majhni, ker se je kolektiv zavestno odločil, da bo kar največ vlagal v obnovo lokalov. Naše poslovalnice so raztresene po vsej občini in izven nje, vendar imamo stalne stike z njimi. Prepričan sem, da je to zelo pomembno, ker bi se drugače čutile odtujene in zaposleni ali celo ljudje v tistem kraju bi začeli kaj suši jati in kuhati, kar bi slabo vplivalo na odnose v celotnem kolektivu. Vendar pri nas do tega ne pride tudi zato, ker vse problematične zadeve hitro rešujemo, pri tem pa upoštevamo koristi in želje podjetja in poslovalnic. Ker imamo centralno samoupravljanje, smo poskrbeli, da so vse poslovalnice že dan ali dva po seji seznanjene z vsemi sklopi samoupravnih organov. Do zapet.lja.jev znotraj kolektiva ne pride tudi zato, ker združena sredstva razporejamo sporazumno, seveda v skladu z investicijskim planom, ki smo ga sprejeli že leta 1963 in bo veljal do 1970. Zelo pomembno se mi zdi, da od tega plana ne odstopamo. Plan je obveza, sklep in obljuba. Izkušnje pa govore, da se v kolektivih, kjer obljube niso izpolnjene, notranji odnosi hitro skale, kar ima lahko za posledico tudi, da se hočejo posamezne enote odcepiti od matičnega podjetja. Za zadovoljstvo v kolektivu je zelo pomebno tudi pravično nagrajevanje Pri nas so osebni dohodki vseh, tudi v upravi, odvisni od učinka. Prav posledica tega je, da se pri nas vsi, celo vajenci zanimajo ne samo za prodajo, ampak tudi za nabavo takega blaga, ki bo šlo najbolj in najhitreje v promet in ki ga kupci potrebujejo, b Prav zdaj želi kmetijska zadruga Ribnica dobiti naše štiri lokale, vendar je ves naš kolektiv pro-U odcepitvi. Prepričani smo namreč, da bi imeli zaposleni v teh poslovalnicah potem manjše osebne dohodke in da bd kmetijska zadruga rada z dohodkom teh poslovalnic krila izgubo, ki jo ima pri lastni proizvodnji. Povprečna starost kmetov 61 let Vili Lovšin: Pri nas so se kmetijske zadruge ukvarjale pred leti z vsem: s trgovino, obrtjo, gozdarstvom in celo industrijo. Zaradi tega so dosegale zadovoljive poslovne uspehe. Potem so se vse nekmetijske dejavnosti odcepile, zadruge za združile. Kmetijska proizvodnja pa pri nas še vedno ni donosna. Z lastno proizvodnjo pitancev imamo izgubo, ker damo za prirastek kilograma mesa več (krmila, prevoz), kot dobimo zanj ob prodaji. Tudi selekcijska služba in odkup zelišč nista rentabilna. Z gubo krijemo iz drugih dejavnosti in tako, da imamo majhne osebne dohodke. Prave zgube doslej sicer nismo imeli, bojimo pa se, kaj bo pokazal letošnji račun. Razen tega bomo kmalu še ob regrese in je vprašanje, če bomo še lahko obstajali. Upoštevati pa moramo, da je povprečna starost kmetov na našem območju okoM 61 let in da od njih ne moremo pričakovati posebnih proizvodnih uspehov. Tako se nam maščuje dosedanji odnos do kmetijstva. Drago Turnšek: Jaz pa sem prepričan, da se kmetijstvu obetajo boljši časi, saj bo mladina prisiljena ostati doma. V našem podjetju dobimo vsak dan nekaj prošenj za sprejem v službo. Tako je tudi drugod. Vsd se ne bodo mogli zaposliti, zato bodo ostali doma na kmetijah. V: Je združitev KZ prinesla kmetijstvu tudi kaj dobrega aH bi bilo bolje, da bi se zadruge spet razcepile? Lovšin: Danes je bolje, da smo združeni. Boljše je, ker imamo združen strojni Ffcirk, iabodjšala se je kooperacija, lažje nje uvajati boljša semena, boljša Je oskrba z reprodukcijskim materialom, lastno proizvodnjo pitancev smo povečali itd. V: S hlevom pitancev v Sodražici imate izgubo. Kakšna usoda ga čaka? 27 odbornikov bo treba izvoliti V ribniški občini bo treba v spomladanskih volitvah izvoliti v občinsko skupščino 27 novih odbornikov: 14 v zbor delovnih skupnosti in 13 v občinski zbor. V občinskem zboru bo potekel mandat naslednjim odbornikom: v volilni enoti Rakitnica Stanetu Oberstarju, v Prigorici Francu Pečku, v Gorici vasi Janezu Bolhi, v prvi ribniški volilni enoti Jožetu Pužlju, v tretji pa Paniki Gelze. V Bukovici bo potekel mandat odborniku Jožetu Ozvaldu, v Dolenjih Lazih Antonu Krajcu, v Veliki Poljani Alojzu Škulju, v Vinicah pa Antonu Govžetu. V volilni enoti Sodražica I bo potekel mandat Franu Fajdigi, na Gori Francu Čampi, v Ret-jah Jožetu Moharju in v Travniku Alojzu Lavriču. V zboru delovnih skupnosti bo spomladi potekel mandat naslednjim odbornikom: v volilni enoti (v. e.) št. 1 — INLES Vinku šparovcu; v v. e. 3 — INLES — obrat SMREKA, Loški potok Francu Lavriču; v v. e. GRADBENIK Antonu Maroltu; v v. e. 7 Ka-ti Kozina; v v. e. 9 — Karlu Severju; v v. e. 11 Štefanu Lovšini; v v. e. 12 — Alojziju Zbačniku; v v. e. 14 Matiji Lesarju; v v. e. 16 Alojziju Oblaku; v v. e. 18 Antonu Debeljaku; v v. e. 20 Eli Kr-žanovi; v v. e. 22 (osnovna šola Sodražica in Loški potok) Kristi Kmetovi; v v. e. 23 (zdravstvo) dr. Vidi Cvar in v v. e. 25 (občinska skupščina, LM, družbeno-politične organizacije in KS) pa Bogu Abra-hamsbergu. Udeleženci razgovora za skupno mizo. Z leve proti desni Andrej Klemene, tajnik občinske skupščine, Vili Lovšin, vodja komerciale pri KZ Ribnica, Dušan Lavrič, predsednik občinskega odbora SZDL, Drago Turnšek, direktor trgovskega podjetja »Jelka«, tovariš Vidic, novinar »Dela«, in Vinko Šparovec, direktor INLES. Podobne razgovore o zadevah, ki zanimajo občane, namerava organizirati občinska skupščina tudi v bodoče (Foto: Mohar) O: Lokacija hleva je ponesreče-na, pa tudi premalo zemljišča imamo. Včasih je bilo tako, da je prišel kdo »od republike« in rekel: »Tu mora biti hlev za toliko glav živine, zemljo morate aron-dirati itd.« To se nam zdaj maščuje. Hlev smo nameravali preurediti v vzrejališče brojlerjev, a ni denarja. Tri mesece smo o tem razmišljali. V: Hlev pa je bil medtem prazen. Se vam je to splačalo? O: Je. Vsaj zgube ni bilo. V: Zakaj pa ne vrnete zemlje kmetom, če obrat ni rentabilen? O: Sem zato, da jim jo vrnemo, hkrati pa jih vežemo s kooperacijo. Turnšek: Hlev pa bi lahko preuredili v kakšen kmetijski proizvodni obrat. Lovšin: študirane ljudi, agronome, bomo tudi morali pošiljati v proizvodnjo kot pri INLES. Tudi po združitvi slabosti V: Kakšne rezultate je prinesla združitev »Suhe robe« iz Sodražice s podjetjem »DOM« v Ljubljani in kakšne 2družitev gostišč v Ribnici? Andrej Klemene: Natančnega odgovora ne bi mogel dati ker nisem iz teh kolektivov. DOM je uresničil obljubo, da imajo zdaj v sodraškem obratu večje osebne dohodke, precej obljub pa tudi ni izpolnil. Gostišča je bilo nujno združiti, ker smo imeli prej majhna in zanemarjena podjetja. Po združitvi so gostinci uredili moderno restavracijo in kavarno ter obnovili gostišča, ki so zdaj zelo lepo urejena. Vendar je tudi po združitvi ostalo še precej slabosti. Primanjkuje sodobnih prenočišč. Nimajo dobrega načina delitve osebnih dohodkov. Notranji odnosi niso najboljši. Strokovna izobrazba zaposlenih je pomanjkljiva. Lokah so v zasebnih stavbah in najemnine visoke. Lastniki lokalov, ki so bivši gostilničarji, žele, da bi se podjetje razcepilo in da bi v lokalih odcepljenih obratov spet odprla zasebne gostilne. Seveda se s tem Gostinsko podjetje ne more strinjati, ker ima precejšnje obveze zaradi odplačevanja posojil. J. PRIMC REŠETO 'V STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE razpisuje na osnovi zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8, 65/63), odloka občinske skupščine Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske št. 13/64), pooblastila občinske skupščine Kočevje in sklepa sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve občinske skupščine Kočevje z dne 15. 12. 1966 III. JAVNO LICITACIJO za oddajo zemljišč na področju mesta KOČEVJE in sicer 1. zemljišča za gradnjo družinskih hiš v Rožni ulici. Izklicna cena je 11,00 Ndin za 1 m"; 2. zemljišča za gradnjo družinskih hiš na Rudniku (vzhodno od Roške ceste). Izklicna cena je 8,50 Ndin za 1 m:; 3. zemljišča za gradnjo družinskih hiš na Trati (južno od pokopališča). Izklicna cena je 8,50 Ndin za 1 m:. Zemljišča bomo oddajali v trajno uporabo na osnovi detajlnih zazidalnih načrtov v mejah, ki jih pogojujejo urejeni zemljiški odnosi. V gornjih cenah je obsežen le del stroškov za komunalno opremljanje zemljišč. PLAČILNI POGOJI: ob sklenitvi pogodbe 50 odstotkov kupne cene, ostalo v 2 enakih sledečih letnih obrokih z 2 odst. obrestmi. Prednost imajo ponudniki, ki ponudijo: 1. višjo ceno za 1 m\ 2. večji začetni znesek, 3. krajši rok odplačila. Uporabnik zemljišča je dolžan dograditi objekt v 36 mesecih po dodelitvi zemljišča. Ob predložitvi ponudbe je treba položiti varščino v znesku 200 novih dinarjev pri blagajni Stanovanjskega podjetja. Točnejši podatki so na vpogled v pisarni Stanovanjskega podjetja, Kočevje, Ljubljanska c. 19/1, kamor pošiljajte tudi ponudbe, in sicer v zaprti kuverti z oznako »Odkup zemljišča«. Licitacijska komisija se bo sestala v začetku januarja 1967. O izidu licitacije bodo ponudniki pismeno obveščeni. Kakšni naj bodo novi odborniki? Vse težjim in odgovornejšim nalogam občinske skupščine bodo v prihodnje lahko kos le sposobni in delavni odborniki — Doslej je volilna komisija prejela 43 evidentiranih predlogov Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL Črnomelj je pretekli teden ocenjevala dosedanje priprave za skupščinske volitve in potek priprav na volitve v organe SZDL. Sklenili so, naj se v novi občinski skupščini poveča število žensk in mladih ljudi pod 25 let starosti, medtem ko naj bi za nove odbornike izbrali manj ljudi, starih nad 50 let. Prav tako si bodo prizadevali doseči boljšo izobrazbeno strukturo, ker sedanji sestav (19 odst. odbornikov z nepopolno osnovno šolo) vsekakor ni zadovoljiv. Tokrat se je komisija odločila tudi za merila, odločilna pri izbiri novih kandida- BELT - LIC naj bi postala eno, je 8. decembra priporočil v Črnomlju svet za industrijo in obrt, ko je obravnaval sedanji nič kaj ugodni položaj podjetja LIC. V tem kolekti- Kultura res v zadnjih vzHihljajih? 15. decembra je bila v Črnomlju sklicana konferenca občinskega sveta Zveze krul-tumo-pr: svetnih organizacij. Vabik) z obrazložitvijo pomembnega dnevnega reda so poslali 40 »kulturnikom« in 11 progvetnim društvom, toda ob napovedani uri je prišlo le 16 zainteresiramh za to dejavnost, ki je. kot je videti, v i"' ' •■ ::h vzd-'hljajih. Namerava'.! so obravnavati sedanje klavrno stanje ama-berizma v občini in program dela za teto 1987. s pomočjo katerega naj bi oživili delo v dr.wtv'h. toda vabljeni niso prišli niti na razgovor o tem. Konferenca ni b:ia sklepčna, zato so nekateri prizadevni pn^nimezniki iz Starega trga, Vinice in drugod prišli zastonj . Konferenca bo ponovno sklicana 22. decembra. vu je letos opaziti zastoj v naraščanju osebnih dohodkov in v proizvodnji, poslovanje pa je že na meji rentabilnosti. O združitvi obeh podjetij kovinarske stroke so sicer že prej večkrat razprav-jali, toda dokler je bilo le še kaj upanja za samostojno poslovanje, se LIC za združitev ni navduševal. Zdaj je prišlo tako daleč, da so se začeli med kolektivoma že prvi razgovori o možnostih skupnega poslovanja. Razen tega je svet izdal še dve priporočili: 1. naj delovne organizacije STP Potrošnik, Knjigovodski center, Kovinar, Valjčni mlin ter Klavnica in mesnica ne dvigajo osebnih dohodkov na račun skladov, ker menijo, da izplačujejo preveč; 2. naj se delovne organizacije pri transportu svojih izdelkov bolj poslužujejo železniškega prometa. tov. Sklenili so, da morajo biti predlagani kandidati dobri razgledani samoupravljavci, družbeno - politični delavci, ki si prizadevajo za razvoj socialistične demokracije, za delitev po delu in za dosledno uveljavljanje družbene reforme. Razen tega morajo kandidati uživati med volivci ugled zaradi svojih sposobnosti in moralnih kvalitet. Ker zbor delovnih skupnosti v pretekli mandatni dobi ni bil posebno aktiven ne v skupščini ne pri delu z volivci, je komisija sklenila, naj za nove odbornike tega zbora predlagajo le izkušene samo-upravljavce, ki dobro poznajo probleme delovnih organizacij svoje volilne enote. Pomembno je tudi to, da bo letos po sklepu komisije evidentiranje samo javno, na sestankih SZDL in drugih, kjer mora tisti, ki kandidata predlaga, razložiti svoj predlog in ga utemeljiti s podatki o predlaganem. Sredi januarja bo evidentiranje končano (doslej je komisija prejela že 43 predlogov), nakar bodo skupno z volivci izbrali za kandidate najprimernejše tovariše in tovarišice. Občinskemu sindikalnemu svetu pa so priporočili, naj pospeši zbiranje predlogov za odbornike in poslance v delovnih organizacijah, ker doslej le-te še niso nikogar predlagale. Ljudje, pojdite pogledat! Tako smo zapisali jeseni 1964 v članku, ki naj bi pomagal slepemu starčku Francu Sajevcu iz Vojne vasi pri Črnomlju do človeka vrednega življenja. Tedaj so občani sami zbrali zanj okoli 50.000 dinarjev, socialna služba občinske skupščine mu je dodelila primemo finančno pomoč ter se dogovorila z nekaterimi delomimi organizacijami, da bodo 83-letnemu starčku pomagale urediti bivališče. Društvo slepih nas je pred kratkim opozorilo, da Franc Sajevec še vedno prebiva v istem brlogu. Opeko so sicer pripeljali, gradbeno podjetje, ki je tedaj obljubilo opraviti manjša zidarska dela, pa obljube ni izpolnilo. Ko je podružnica Zveze slepih opomnila podjetje Begrad, so zvedeli, da je pomoč objubil bivši direktor, da pa sedanji o tem nič ne ve. Podjetje smatra, da je s tem pojasnilom zanje opravljeno. Tako po dveh letih lahko vnovič zapišemo: Ljudje (če vas je še kaj »človekov«), pojdite gledat, kje živi — človek! Črešnjevec: »Kaj je z vzdrževanjem cest?« Pred kratkim je bila v Creš-njevcu letna konferenca SZDL, na kateri so obširno obravnavali delo občinske skupščine v preteku mandatni dobi in si zastavni program dela v zvezi s spomladanskimi skupščinskimi volitvami. Občani so se zanimali zlasti za sredstva, namenjena vzdrževanju cest., ter za napeljavo industrijskega toka, ki ga zelo pogrešajo. Kritično so ocenili tudi namen 2TP Ljubljana, da ukine železniško progo Novo mesto—Metlika. Na konferenci je za aktivno delo dobil priznanje dosedanji sekretar KO SZDL, za delegata na občinski konferenci pa so izvolili Žana škrinjar-ja in Staneta Pluta. Predlog za višji davek od alkoholnih pijač 9. decembra so člani sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine Črnomelj ocenjevali 9-mesečno poslovanje gospodarskih organizacij in realizacijo proračuna do začetka novembra. Razpravljali pa so o spremembi odloka o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov, o občinskem prometnem davku, katerega bi bilo treba uskladiti s predlogom gostinskega združenja. Svet se je odločil predlagati občinski skupščini, naj poviša občinski prometni davek pri litru prodanega naravnega žganja za 50 din ter prav toliko pri drugih alkoholnih pijačah. Glede na povečane življenjske stroške v zadnjem letu je svet sprejel tudi sklep (potrditi ga mora občinska skupščina), naj se povečajo izplačila za sejnine občinske skupščine in njenih organov po lestvici, ki upošteva oddaljenost odbornikov. Po novem bi najbližji dobili 1200 din za čas, ki ga prebijejo na seji, najbolj oddaljeni pa 2500 din. Prav tako predlagajo, naj bi dnevnice povečali za 500 din in kilometrino od dosedanjih 50 na 65 din, kolikor že dalj časa izplačujejo druge občinske skupščine. Dedek Mraz se že pripravlja mmm pomoč rejcem živine v Črnomlju Samo do 31. decembra je še čas! Občinski odbor ZZB Črnomelj opozarja vse udeležence NOB, ki še niso vložili zahtevka za priznanje posebne delovne dobe, naj to store do konca decembra letos, ker tedaj poteče rok za prijave. OBČINSKI ODBOR ZZB ČRNOMELJ O letošnjih uspehih v kmetijstvu in gozdarstvu, osemenjevalni službi, kooperaciji, lovstvu in vzajemni pomoči kmetovalcev je 8. decembra razpravljal v Črnomlju svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Na Preloki o borčevskih zadevah Na konferenci podružnice SZDL na Preloki so se člani odločili za samostojno organizacijo, ker smatrajo, da bo tako lažje delati. Največ so govorili o priznavalninah in počasnem reševanju borčevskih vlog za priznanje posebne delovne dobe. Prav tako so kritizirali neenotna merila za zmanjšanje prispevka za socialno zavarovanje, določenega zaradi škode, ki jo je napravila toča letos avgusta. Dogovorili so se tudi, da bodo januarja sklicali sestanek jozdnih posestnikov, kjer bodo razpravljali o sečnji in prometu z lesom. CRNGMMJSfC! DROBIR ■ NOVA SOLA V LOKI bo konce decembra povsem dograjena, vendar otvoritve Se ne bo, ker je zima preprečila izkop kanalizacije in asfaltiranje ceste. Skoda, da teh del niso opravili pravočasno, kajti zaradi tega številni učenci in učitelji po nepotrebnemn trpijo v starih prostorih. Na vselitev komaj čakajo, saj je v stari šoli s prostori vedno večja stiska. V tej stavbi poslujeta tudi večerna ekonomska šola in glasbena šola. Sedanja ima pouk celo v zbornici. B BENCINSKA ČRPALKA Je postala premajhna, odkar tako narašča promet z motornimi vozili. Pred kratkim so začeli izkopavati zemljo, kamor bodo zakopali 50-tonsko cisterno za nafto. Spomladi nameravajo na enak način povečati tudi zalogo bencina. rj OHNOAIALJKAM DELAJO največ preglavic šivilje. V vsem mestu ni nobene prave obrtnice, tistih nekaj šivilj, ki se poleg zaposlitve ukvarja s tem delom, pa ne iLstrcči vsem, ki bi bile rade novic nove. Tako nosijo mnoge črno-maljke šivat v Metliko, tu pa čakajo tudi po 3 mesece na novo obleko. ■ ZA PET METKOV V LEVO se je v četrtek preselil odsek za notranje zadeve v občinski stavbi. V novih prostorih bodo imeli nekaj več potrebnega delovnega prostora, v dosedanje pisarne notranjega odseka pa so je iz drugega nadstop-ja preselil matični urad. Računajo, da bodo s preselitvijo stranke zadovoljne, pripomogla pa bo tudi k boljšemu poslovanju obeh uradov, ki sodita skupaj. ■ V SOBOTO ZVEČER so dijaki I. letnika črnomaljske gimnazije priredili maturantski ples v hotelu Lahinja. Da bi privabili kar največ gostov, so že nekaj dni pred tem poskrbeli za reklamo. Po mestu so razobesili celo transparente čez nekaj ulic. Podobno prireditev nameravajo v kratkem organizirati tudi belokranjski visoko-šolci. pa so priporočili kolektivu zadruge, naj prouči možnost za boljše uveljavljanje kooperacije, ker letos na tem področju in bilo zaznavnih uspehov. V zvezi s pospešenim delom v kooperaciji pa bi bilo potrebno uvesti kreditiranje zasebnih proizvajalcev preko kreditnega odseka zadruge. Poudarili so, da bi moral kandidat za kredit predložiti točen proizvodni koncept, preden bi mu kredit odobrili. Predlagali so še, naj bi uvedli vzajemno pomoč rejcem živine, ker se je že večkrat izkazalo, da so ob nesrečah, kot so pogini zaradi bolezni in ponesreče-nje živali, živinorejci hudo prizadeti. Vzajemna pomoč bi pomenila precejšnjo pridobitev zlasti za tiste lastnike živine, ki niso zavarovani. Predlog še ni proučen, vendar ga je svet priporočil. Razpravljali so tudi o načrtu kmetijske zadruge, po katerem nameravajo odpraviti sedanje proizvodne okoliše, njih vodje — kmetijske tehnike, pa zaposliti samo v kooperaciji. Tako bi tehnikom odpadla skrb za trgovsko poslovanje in bi se lahko specializirala npr. za vzre-jo telet, za proizvodnjo mleka itd. Ta načrt je bil članom sveta všeč, vendar bodo o njem razpravljali še samo-uoravni organi zadruge. Ugodno je bilo sprejeto tudi poročilo gozdarske službe. Pripomnili so samo to, da bi morali svoti zasebnih lastnikov aktivneje delovati. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je na zadnji seji določil višino pavšalne skoč-nine za leto 1967. Sklenjeno je bilo, da ostane še nadalje v veljavi cena 3000 S din, toda le s pogojem, da bo davčna uprava izterjala vse dolgove za nazaj in da bo pavšal za prihodnje leto pobran do konca aprila. Grdun in Pavlakovič pohvaljena Nedavna konferenca krajevne organizacije SZDL na Vinici je bila ena izmed najbolj pripravljenih m najboljših v vsej občini Občani so načeli vrsto nerešenih vprašanj, kot so: gradnja ceste Črnomelj — Vinica, ukinitev železniške proge, pomanjkanje sredstev za vzdrževanje cest, vlaganje v gozdove, sodelovanje odbornikov in poslancev z volivci ter vrsta drugih vprašanj, ki jih bo morala v bodoče reševati krajevna skupnost. Ljudje so se zanimah še za vzroke odstopa izvršnega sveta in za podrobnosti v zvezi z Ran-kovičevo skupino. Na konferenci so sprejeli obširen delovni načrt za prihodnje leto, hkrati pa so za aktivno delo pri SZDL pohvalili Jožeta Grdima in Franca Pavlakoviča. Tudi letos dedek Mraz ne bo obiskal Črnomlja s spremstvom in obhodom po ulicah, pač pa najmlajšim vseeno pripravlja skromno veselje. Osnovna šola bo za učence nižjih razredov pripravila igrico s prihodom dedka Mraza in obdaritvijo, učenci višjih razredov osemletke pa se bodo obdarovali med seboj in se zabavali na posebni novoletni prireditvi. Igrico, v kateri nastopa dedek Mraz, bodo uprizorili tudi v prosvetnem domu za vse predšolske otroke iz mesta, Društvo prijateljev mladine pa si prizadeva zbrati vsaj nekaj sredstev za darila cicibanom. Kdaj bo ta prireditev, bodo otroci zvedeli z le- pakov. Novoletno veselje bo Letos v javnosti bolj skromno, ker računajo, da bo otroke dedek Mraz obiskal še doma. Izdali so že 1243 potnih listov Odsek za notranje zadeve pri občinski skupščini Črnomelj ima letos veliko dela z izdajo potnih listov. Medtem ko so leta 1964 izdali le 501 potno dovoljenje, lani nekaj več, so letos do 15. decembra izdali že 1243 potnih listov. V resnici je potovalo v tujino še precej več občanov, ker so mnogi prosili za družinski potni list, na katerem je vpisanih več oseb. Še nadalje dve kulturni ustanovi 2e večkrat so v Črnomlju razpravljali o združitvi Doma ljudske prosvete in Delavske univerze v en zavod, ki bi opravljal vse zadeve s področja kulture in prosvete, toda za ta predlog ustanovi nista navdušeni zaradi bojazni, da bi potem zamrlo še dosedanje delo na tem področju. Nedavno tega je o tem razpravljal tudi svet za šolstvo, kulturo in prosveto pri občinski skupščini ter zavzel stališče, naj zaenkrat ostane pri starem. Menili pa so, da je treba čimprej nastaviti profesionalnega tajnika za vse administrativno in operativno poslovanje Zveze kulturno -prosvetnih organizacij, prosvetnega doma in delavske univerze. Uresničitev tega predloga pa je odvisna samo od trdnega dogovora med navedenimi delovnimi skupnostmi. Ob tej priložnosti so člani sveta razpravljali še o poživitvi kulturno-prosvetne dejavnosti v vsej občini ter o kadrovskih težavah, ki nastajajo v zvezi s tem. PISMO IZ POL JAMSKE DOLINE (mornarske komum * Novembra in decembra smo dobili veliko snega, v noči med 2. in 3. decembrom pa je močno narasla Kolpa. Razširila se je okoli 30 metrov čez bregove, vendar je kmalu upadla. Kmet Majcrle je imel precejšnjo škodo na poljih, voda mu je vdrla tudi v kleti. Madroniču iz Prelesja pa je narasla Kolpa odnesla precej lesa; baje so ga našli pri Ozlju, kjer se je les ustavil pri mreži pred elektrarno. * Slišali smo, da namerava železnica ukiniti progo Ljubljana — Kočevje in Novo mesto — Črnomelj. Vsi prizadeti smo zaradi tega razburjeni, ker vemo, da avtobusni promet ukinjenih prog ne bo mogel nadomestiti. 2e zdaj se vozimo v tako nabitih avtobusih, da je vožnja prav neprijetna, mnogi potniki pa ostajajo tudi v Predgrađu, ker jih ne sprejmejo več. * Ljudje želijo, da bi vpeljali odkup mleka z avtomobilom na progi Sodevci — Dol. Predgrad — Brezovica, če bi bil odkup organiziran tako, bi bili kmetje tudi pripravljeni rediti krave švicarske pasme in jim nuditi primerno prehrano. * Naše ceste, posebno pa tista od Brezovice do Starega trga, bi bile potrebne popravil, kor so zelo jamaste. Pravijo, da ni denarja za vzdrževanje, ml pa menimo, da bi morali povečati cestno takso za motorna vozila, ker prav ta cestišča najbolj uničujejo. * Plačila za kmečko zavarovanje nas zelo obremenjujejo. Zemljo imamo v IV. proizvodnem okoiišu, zato imamo manj davkov, plačila za socialno zavarovnje pa so za vse enaka. Starejši ljudje, ki na zemlji ne morejo več delati, tudi dohodkov nimajo, zato ne zmorejo plačil za zavarovanje. POLJAftEC Kolektiv samopostrežne trgovine PREHRANA * Črnomlju je letos potrošnike prav presenetil z bogato in okusno dekoracijo v svojem lokalu. Marsikdo od odraslih, posebno pa otroci, pridejo v trgovino na-kupovat samo zato, da bi videli okrasitev. (Foto: Ria Ba<;er) Poročilo o kmetijstvu v letu 1966 je svet v celoti sprejel. Člani niso imeli pripomb glede poslovanja kmetijske zadruge v letošnjem letu, pač Načrt je drzen, a uresničljiv Že letos so podjetja precej izdatno pomagala šibkemu občinskemu proračunu v Metliki, in ker so bili uspehi sodelovanja vidni, nameravajo z združenimi močmi tudi prihodnje leto financirati nekaj negospodarskih objektov Pred kratkim so se v Metliki sestali predstavniki občinske skupščine in gospodarskih organizacij ter razpravljali o skupnih metliških potrebah, željah in možnostih. Po daljši razpravi so izdelali predlog, ki predvideva v letu 1967 naslednje gradnje: Nadaljevati z gradnjo vodovoda v Gradcu, povečati črpališče in rezervoarje v Metliki ter namestiti v mestu čistilne naprave. Na področju mesta se bodo lotili še kanalizacije in modernizacije Vinogradniške ceste in Cankarjeve ceste, komunalne ureditve okolice novih blokov, prestavili bodo sejmišče in uredili nekatere naprave ter v novem naselju zgradili transformatorsko postajo. Pomembno je, da so sklenili že letos začeti s pripravljalnimi deli za gradnjo kulturnega in gasilskega doma 'izdelava načrtov), da so predvideli nujno popravilo gradu in ureditev novih prostorov za muzej. Graditi nameravajo stanovanja za mihčnike in začeti z urejanjem kampa in komunalnih naprav na Kolpi. Za vse to bi potrebovali 265 milijonov dinarjev. Ker gre za reševanje problemov, ki zadevajo vsakega občana, so izdelali tudi predlog, kako skupno zbrati sredstva. Občani iz Metlike, Gradca in Podzemlja bi s samoprispevkom zbrali 30 milijonov, 15 milijonov bi se nateklo od komunalnih prispevkov, 135 milijonov bi zbrali na občini s prodajo stare šole, skladišč v Rosalnicah, s sredstvi skla- dov in s posojili, medtem ko naj bi podjetja prispevala: BETI 30 milijonov, KOMET 10 milijonov, NOVOTEKS 15 nilijonov, Mesarija, Komunalno podjetje in Mercator pa po 1 milijon dinarjev. Podjetja bi morala razen tega obdržati še enako obveznost kot letos za gradnjo vodovoda (27 milijonov dinarjev). Ko so o namerah razpravljali, so ugotovili, da je načrt uresničljiv in da so vsi viri financiranja razen prispevkov delovnih kolektivov trdni. Te dni, ko v podjetjih zaključujejo letošnje poslovanje, se bodo kolektivi odločali za prispevke, namenjene skupnim metliškim potrebam, če bodo rekli da, ne bo več zaprek, ki bi Metliki v letu 1967 onemogočile nadaljnji nagli razvoj. Univerzalni stroj, ki v metliški šolski kuhinji nadomešča eno delovno moč. Na fotografiji ga vidite z vsemi dodatnimi pripomočki za rezanje vseh vrst zelenjave. Sola je stroj kupila s prispevkom ameriške ženske organizacije. Iščemo fotografijo tedna Navzlic temu da dogodki preteklega tedna niso ravno ponujali privlačnih motivov, smo do ponedeljka dobili precej pestro zbirko fotografij. Pogrešali smo le dve temi: konference SZDL in slikovni komentar k problemom, ki jih obravnavajo, ter številne prireditve ob 25. obletnici naše armade. Take fotografije bi najbolj uspešno konkurirale za prvo mesto! Izmed poslanih smo prvo nagrado -100 N din prisodili Tinku Vimpolšku iz šentlenarta (Brežice) za »SEZONA SE JE ZAČELA«. Drugo nagrado (zavitek papirja 13 x 18 om) je dobil Janez Pavlin iz Novega mesta za »POLEDICO«, tretjo (prav tako) Polde Miklič iz Šentjerneja za »EN MESEC PREZGODAJ«, četrto pa Franc Pavkovič iz Sevnice za »NOVI REZERVOAR«. — »LONČENE SKLEDE«, zelo lep posnetek, kompozicijsko in tehnično dognan, ki ga je poslal Polde Grahek iz Novega mesta in spada bolj med umetniške kot med novinarske fotografije, bomo objavili prihodnji teden. Tudi drugi amaterji so nam poslali ta teden tako dobre posnetke, da bomo lahko vse uporabili. To so Filip Pajnič s Hriba pri Loškem potoku, Vili Videnič iz Krškega, Drago Mohar iz Ribnice, Janez Pavlin iz Novega mesta in Franc Medic iz Ljubljane. — Prejeli smo 14 fotografij 8 avtorjev. Ilok za osmo fotografijo tedna je 26. december do opoldne! Nagrada za fotografijo tedna je 10.000 S-din, druga, tretja im četrta nagrada pa so zavitki fotografskega papirja 13 x 18 cm! Iščemo fotografijo tedna Fotografije za »Fotografijo tedna« morajo biti narejene na formatu vsaj 13 x 18 cm, lahko pa so večje. S fotografijo je treba poslati tudi opis dogodka, ki ga prikazuje, predvsem pa podatke, kdaj in kje je bila posneta, kdo in kaj je na sliki, in podatke o filmu, osvetlitvenem času in zaslonki. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Jugorčani bi radi imeli vodovod Zbor volivcev, združen s krajevno konferenco SZDL na Jugorju, je izzvenel v zahtevi staršev, naj poskrbijo za ugodnejši prevoz otrok v siu-horsko šolo, kamor so bili letos vsi otroci iz vasi prešola-ni. Sprejeli so tudi sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, namenjenega gradnji vodovoda Jugorje. Sela, Mač-kovec, škemljevec. Ker bi morali razen tega popraviti še okoli 1 km poti do Gradnika, kamor se ne da priti z vozmi, so sklenili, da bo vsak gospodar, ki ima na Gradniku vinograde, prispeval za popravilo poti 5.000 dinarjev ter da bo 3 dni na cesti prostovoljno delal. Z dosedanjim predsednikom KO SZDL Jožetom Paši-čem so na Jugorju tako zadovoljni, da je bil ponovno izvoljen. Nova Metliška osemletka je res lahko v ponos učencem, učiteljem in vsem Metličanom, kajti tako lepe šole ni v vsej Beli krajini! (Foto: Jože Kambič) „PONOSNI SMO NA NAŠO ŠOLO!" Velika sprememba, ki so jo občutili metliški šolarji ob preselitvi v novo stavbo, je verjetno spodbudila učenko Marjano Plut, da nam je pred kratkim pisala naslednje pismo: Odkar imamo v Metliki novo šolo, se lahko učenci pohvalimo. Pred letom dni smo imeli pouk še v stari stavbi, kjer je bilo prav neprijetno. Ena skupina učencev je bila v gradu, druga v stari šoli. Ker nismo imeli dovolj učil, smo jih morali nenehno prenašati iz enega v drugo poslopje, pri tem pa so se učila uničevala in izgtibljala. Zidovi so bili odrgnjeni, oprema stara. 18. septembra letos pa, smo se preselili ter z navdušenjem ogledovali novo, veliko in lepo šolsko stavbo, kakršne od nas še nihče ni videl. Ponosni smo na našo šolo in upamo, da bo tudi šolski uspeh ob koncu leta boljši. Naša šola je zelo prostorna. Imamo lepe učilnice, vendar bi bile še mnogo lepše, če bi bile okrašene s slikami. Vsega šola ne more naenkrat kupiti, zato moramo na slike še počakati. Lepo okrašeni s slikami in rožami pa so veliki hodniki, po katerih se sprehajamo med odmori. Vendar me boli, ko vidim, da se nekateri učenci ne znajo lepo vesti in da ne cenijo tega, kar imamo. Tudi v lepi šolski jedilnici puščajo mnogi smeti kar na tleh. To se dogaja posebno takrat, kadar ni zraven nobene to-varišice. Disciplina se je letos nekoliko izboljšala, še vedno pa vedenje nekaterih ni tako, kot bi moralo biti. Tudi okolica šole še ni urejena. Nametano zemljo in pot do igrišča bomo sami urejali. Z deli smo že začeli, ker po tako blatni poti nismo mogli niti do telovadnice. Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali zgraditi šolo, želim pa, da bi dolgo ostala lepa! MARJANA PLUT. učenka 8. razreda Najmlajšim za novo leto Že nekaj dni pred novim letom bo Metlika dobila slavnostno obleko; delovne organizacije bodo v mestu postavile 9 velikih jelk, medtem ko bodo za veselje otrok poskrbela šola, Društvo prija-ljev mladine in kolektivi. Sprevoda dedka Mraza ali druge javne javne prireditve letos ne bo, ker bodo otroci zaposlenih obdarovani v kolektivih njihovih staršev, novoletno prireditev pa bodo imeli tudi v vseh šolah. Učenci metliške osemletke bodo praznovali 30. decembra v Domu TVD Partizan. Dopoldne bo po pouku prireditev za učence višjih razredov, nižješolce in cicibane iz vrtca pa bo na prireditvi ob 14.30 obiskal dedek Mraz. Za pogostitev na novoletnih prireditvah za otroke bo poskrbelo Društvo prijateljev mladine, darila pa bodo tudi letos le kolektivna, časopisno podjetje DELO je metliški šoli obljubilo televizor. 26. decembra bo občinska seja Odborniki obeh zborov občinske skupščine Metlika se bodo sestali na skupni seji v ponedeljek. 26. decembra. Razpravljali bodo o več odlokih, nato pa zanje glasovali. Dnevni red predvideva sprejetje odloka o rebalansu občinskega proračuna, več odlokov s področja stanovanjske zakonodaje in sodstva, reševanje zadev splošnega ljudskega premoženja in drugo. NE HODI DOMOV BREZ Še enkrat: „Bile so le obljube..." V Dolenjskem listu št. 49 z dne 15. 12. 1966 je bil objavljen članek z naslovom »Bile so le obljube«. Vsebina omenjenega članka nas je nemalo presenetila, saj so dejstva prikazana v napačni luči. Resnica je čisto drugačna. Zato menimo, da je nujno potrebno, da na članek odgovorimo in prikaže, mo bralcem Dolenjskega lista stvari tako, kot so v resnici. Glede trditve, da nista bili izpolnjeni obljubi za čakanje in varen prevoz, naj velja tole pojasnilo. Referent za šolstvo Ivan Zele iz Metlike je vprašal Petra Badovinca z Jugorja, če bi učenci lahko pri njem čakali na avtobus. Ponuđeno nagrado je tov. Badovinac odklonil in velikodušno obljubil, da bo učencem nižjih razredov dovolil čakanje v svojih prostorih zastonj. Mislimo, da je zadeva urejena in da besede, ki jih je izgovoril doL goletni občinski odbornik Peter Badovinac, le niso prazne. Tudi varstvo na avtobusu je urejeno po dogooru s sprevodniki avtobusa »Gorjancev« — Novo mesto in Gorenjske — Kranj, ki resnično po- Kje bodo letos silvestro-vaii Metličani? Metliško gostinsko podjetje pripravlja za letošnje slovo od starega leta silvestrovanje v treh obratih: v prostorih hotela Bela krajina, na Veselici in na Vinomeru. Silvestrov večer z menujem vred bo v hotelu veljal 4.500 din, na Veselici in na Vinomeru pa 4.000 din. Za goste brez prevoznega sredstva, ki bodo želeli silvestrovati na Vinomeru, bo gostinsko podjetje poskrbelo za brezplačen prevoz tja in nazaj. Kolektiv pripravlja v vseh navedenih lokalih lepo okrasitev, poskrbeli pa bodo tudi za glasbo. Ansambel »Palma« iz Karlovca bo igral v hotelu, medtem ko bo v zunanjih obratih razveseljevala goste dom* drugim oravi: »Ko ie bilo ugotovil eno. da ie računovodstvo v neažurnem sta "hi. za kar Je treba iskati vzrokp ,. rvw,-i;0i rieia, velikih *rtvmaMclWi cflnham kadru v nomo^rtlh sin^bav. ■1 -nr^maihni energičnosti računo ••"■•***nU> dn bi sanirala računo vodstvene težave, je bil s strani teh ljudi izveden nov napad na tako imenovano »staro gardo«.« Dokazovanje resnice ne pomeni »vmešavanja«! V odgovor samo en odstavek iz pisma, ki nam ga je poslala služba družbenega knjigovodstva — podružnica Krško: »Zaradi takšnega odnosa in odgovornosti do dela, kakor tudi zaradi takšnega zavarovanja vseh merodajnih faktorjev — tudi naše službe družbenega knjigovodstva — o protizakonitem obveščanju in dostavljanju poslovne dokumentacije, ki nima zakonite osnove v predpisani knjigovodski evidenci vsake delovne organizacije, smatramo, da bi moralo bdti vsakomur jasno, da oseba s tako dokazanimi slabostmi ne more biti nikjer vodja računovodstva, kot čuvar zakonitosti, ker ne daje jamstva za pravilno delo na takem mestu. Tak zaključek opiramo na podobno stališče še tem bolj prepričani, ker je že v letu 1964 tovarišica Milica Tomše bila obsojena za podobno dejanje, katerega je tokrat ponovila in storila še v mnogo večjem in težjem obsegu.« Meriimo, da je delovna skupnost Cateških Toplic odločala edino pravilno in za- konito, ko je izglasovala s tejnim glasovanjem odpust iz deLovne skupnosti. Ta sklep je v skladu s statutom Cateških Toplic. Nadalje pravi tovariš Osolnik: ».. . mreža vmešavanj s strani pa razmere v kolektivu z vsakim dnem še bolj zapleta ...,« in to »... da je treba enkrat za vselej povedati pravo resnico itd....« Kakšno je bilo vmešavanje vodstva občinskega sindikalnega sveta v zvezi s Cateški-mi Toplicami? Ali pomeni vmešavanje to, da je predsednik občinskega sindikalnega sveta zunanji član delavskega sveta Cateških Toplic in redno prisostvuje zasedanjem delavskega sveta? Verjetno tega tovariš Osolnik ni vedel, objektivno pisanje pa zahteva poznavanje stvarnih dejstev. Ali pomeni vmešavanje s strani to. da predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine prisostvujejo sestankom kolektiva ali samoupravnih organov ter sodelujejo v razpravi? ■ Bistvo vsega in resnica pa ■ je le to: delovni kolektiv ■ in samoupravni organi so ■ samostojno odločili. Nihče ■ ni vplival na njihove odlo- ■ čitve, zato je tako obtože- ■ vanje vse prej kot objek- ■ tivno. Lahko porabimo nje- ■ gove besede: je zgrešeno, ■ lahkomiselno in neodgo- ■ vorno. Predsedstvo sodi, da sta drr. Franovič in dr. Nankovič s svojim aktivnim delom na področju samouprave pripomogla, jjia se problemi v Cateških Toplicah razrešujejo. Menimo, da lahko tudi v bodoče v okviru samoupravnih organizmov prispevata skup no z ostalimi člani samoupravnih organov in kolektiva nadaljnjo poglobitev samouprave. Meriimo, da smo dolžni hitro in dosledno reagirati na taka popačena pojmovanja samoupravljanja in protisa-moupravljalska stališča, ka jih tovariš Osolnik v imenu somišljenikov razglaša kot polemični prispevek k razčiščevanju problemov v Cateških Toplicah in gostinskem podjetju Brežice: PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA BREŽICE Raketa nekaj minut pred izstrelitvijo. Člani raketne sekcije iz Brežic pregledujejo, če je za start vse pripravljeno. Poskus je uspel. Prva raketa je uspešno poletela v zrak 11. decembra s prostranega travnika v Zakotu. Dosegla je višino 2000 metrov in letela s povprečno hitrostjo 961 kilometrov na uro. (Foto: J. Teppev) ZI pred letnim obračunom Sledila je razprava o pripravah na letne konference osnovnih organizacij ZK, ki se bodo v brežiški občini zvrstile januarja. Ob tej točki dnevnega reda se je razvila razprava o tem, da naj bo ta letni obračun zares temeljit in naj prikaže vsebinsko težo dosedanjega dela komunistov, ne le zunanjo organizacijsko stran. V Brežicah je bila 19. decembra seja občinskega komiteja ZKS. Na dnevnem redu je bila najprej razprava o organizacijskih spremembah, o katerih so razpravljale vse osnovne organizacije. Večina komunistov iz številčno šibkih organizacij v kolektivih se je izrekla za združevanje v okviru krajevnih sktipnosti. Komite je določil, katere organizacije na terenu bodo dobile člane iz delovnih organizacij. Prijateljem mladine v brežiški občini Najbolj požrtvovalni in delavni člani društev prijateljev mladine so na občnih zborih prejeli zlate značke kot najvišje priznanje zveze DPM. V brežiški občni so si prislužili zlato: predsednica DPM v Dobo vi Franja Pečnikova, Ivanka Ostreličeva iz Pisec, Albina Bajčeva, tajnica zveze DPM iz Brežic, in Ludvik Metelko, prav tako iz Brežic. Člani so odlikovancem povsod prisrčno čestitali in jim zaželeli še veliko delovnih uspehov. Posvetovanje o domicilu Kozjanskega odreda rog 400 borcev Kozjanskega odreda. Slavnosti se bodo udeležili tudi borci iz sosednje republike. V. P. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Divjak iz Razteza — Jožeta, Marija Pla-ear iz Sevnice — Andreja, Matilda Pribožič iz Vojskcga — Heleno, Marija Žibert iz Selc — deklico, Dobrila Dodič iz Brežic — deklico, Marija Steganšek iz Šmarja — Darjo, Marija Petričko iz Rakitja — Nevena, Marija Bratanič iz Bu-kovska —- Dragico, Terezija Ko-štomaj iz G. Pijavškega — Adico, Stanislava Povhe iz Arta — Marico, Božica Pavlinič iz Mrzlega polja — Mladena, Ada Plazar iz Sevnice — Ernestino, Marija Zečevič iz Brloga — Milana, Terezija Hot-ko iz Stare vasi — Marijo, Ana Bogovič iz Kostanjka — Antona, Karolina župovc iz Podgorja — Branka, Ana Berkovič iz Oreš j a — Dušana, Štefica Šplejt iz Bistrice ob Sotli — Karolino, Barbara Le-skošek iz Bojsnega — Jožico, Katica štibuhar iz Rud — Jasenko, Marija Kozole iz Lokve — dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Vaso Djordjevič, vojak iz Oelja, si je pri prometni nesreči poškodoval rebra; Jožeta Bizjaka, skladiščnika iz Ribnice, je povozil avto nd mu poškodoval levo nogo; Franca Petana, delavca iz Volčjega, je nekdo zabodel z nožem v desno roko; Marjeta Škrabl, upokojenka iz Čateža, je padla v stanovanju ln si poškodovala desno roko; Jože Požar, pek iz Slogon-skega, Je padel z mopedom ln si poškodoval glavo. BREŽIŠKE VESTI stil NOVO V BREŽICAH Evidentirali so zvezne poslance Ker poteče mandat petim poslancem, ki so v zvezni skupščini zastopali 61. volilno enoto, v katero spadajo razen občin Laško, Šentjur in Šmarje tudi Brežice, Krško in Sevnica, so se predstavniki vseh teh občin na sestanku v Krškem 15. decembra sporazumeli za naslednje kandidate: namesto Sergeja Kraigherja naj bi to volilno enoto zastopal v zveznem zboru Viktor Avbelj, namesto dosedanjega poslanca inž. Ivana Pariša so za gospodarski zbor predlagali Jožeta Bučarja, kmetijskega inženirja iz Šentjurja. Borisa Ziher-la naj bi v prosvetno-kultur-nem zboru zamenjal prof. M. Poljanšek, Olgo Vrabič pa v socialno-zdravstvenem zboru dr. Jožko Majhen, upravnik zdravstvenega doma v Šmarju. Za organizacijsko-politič-ni zbor so predlagali dr. Jožeta Brileja, ker bo dosedanjemu poslancu v tem zboru Zvonetu Draganu potekel mandat. Predlogi za poslance Prvo evidentiranje v delovnih organizacijah brežiške občine je bilo 17. decembra. Kolektiv Vodne skupnosti je predlagal za zvezni organizacij sko-politični zbor dr. Jožeta Vilfana, za gospodarski zbor zvezne skupščine Inž}. Jožeta Bučarja iz Šentjurja, za organizacijsko-političnd zbor republiške skupščine pa Franca Kebeta iz Brežic. V Pekarni ne bo več prisilne uprave V Mestni pekarni v Brežicah je prisilna uprava končala svojo nalogo. Njeno delo bo prenehalo 31. decembra. Stanje v podjetju se je popravilo, odnosi so se izboljšali in kolektiv se je že spet postavil na noge. Pri istem številu zaposlenih se je bruto promet znatno povečal, to pa pomeni že tudi velik uspem Prisilni upravitelj je bil Dimitrij Grčevski. ■ ŽELITE PRISPEVATI ZA NOVOLETNO JELKO? Priporoča se društvo prijateljev mladine iz Brežic. Vse starše in druge občane, ki so pripravljeni darovati majhno vsoto za najmlajše, obvešča društvo, da zbira prispevke tov. Milka Krošljeva, zaposlena pri občinski skupščini, soba 12. Prispevke lahko oddajo darovalci tudi v pisarni občinskega odbora SZDL. Pohitite, dedek Mraz nima več veliko časa za nakupovanje! ■ GLASBENA ŠOLA JE V NEDELJO zaključila vpisovanje otrok za baletni pouk. Obiskovali ga bodo predšolski in šolski otroci. Oddelek za baletno vzgojo je šola odprla šele 'etos. Lani pouk ni bil organiziran in starši so želeli, da prevzame vodstvo in nadzor glasbena šola. Vaje bodo čez zimo ob nedeljah dopoldne. Ob delavnikih je pouk težko organizirati, ker so šolski otroci vezani na tri izmene. ■ JUTRI ZVEČER BOSTA V BREŽICAH DVE KONFERENCI Socialistične zveze. Ob 18. uri je napovedana konferenca za Brežice—okolico v prosvetnem domu, ob 19. uri naj bi se pričela konferenca za mesto v domu JLA. To le že dic. Liubliana) A Kranjec moj jim osle kaže Bitka ljubiteljev čistega slovenskega jezika ima uspehe in neuspehe tam, kjer jih najmanj pričakujemo. Tako je pred kratkim trebanjski slaščičar Rušiti, po rodu šiptar, na vratih dokala zamenjal napis OTPRTO s pravilno slovensko besedo ODPRTO. Nekaj podobnega pa prav nič ne moti obrtnika žgajnarja z Mirne, po materi in očetu Slovenec, da še kar naprej izdeluje in prodaja GALANTARIJSKO BLAGO, kot piše na deski nad delavnico. Kdo je izumil novo besedo? — V poročilu sem zasledil da so v naši občini nekateri ,mš kočevskimi mm* Pod tem naslovom smo v prejšnji številki brali reportažni zapis tov. J. Primca. Doma sem iz Kočevja in član jamarskega kluba Ribnica, zato bi rad spregovoril tudi o stvareh, ki jih navaja tov. Prime: o številu in lepotah naših jam, o obisku tujih jamarjev, o tem, da ni v Kočevju jamarskega kluba itd. Besede pisca prejšnjega članka so resnične in žalostne hkrati, predvsem kar zadeva ustanovitev jamarskega kluba v Kočevju in povzročeno škodo v našem podzemlju. Najbližji jamarski klub je v Ribnici, v njem pa je včlanjenih tudi nekaj kočevskih jamarjev. Aprila sem bil na seji UO DZRJS v Rakovem škocjanu, kjer smo govorila o tem problemu. Na moj predlog je bil sprejet sklep, naj Turistično društvo Kočevje skliče vse ljubitelje jamarstva na svo- Novoletni koledar bočno poslali vsem starim in novim naročnikom v novoletni številki Dolenjskega lista, ki bo izšel v povečanem obsegu v četrtek, 29. decembra 1966! Ne zamudite ga — povabite v vrste stalnih naročnikov še svoje prijatelje, sosede in znance, ki si zdaj morda še vedno izposojajo naš tednik pri vas! ■ NE ZAMUDITE tudi tehle novosti v našem do-načem pokrajinskem tedniku: ■ TUDI RAK BO PREMAGAN! — Kaj pravijo svetovni učenjaki o »bo-, lezni stoletja«, ki je samo \ letos zahtevala nad 2 milijona žrtev? Zanimivi podlistek bomo začeli objavljati na tej strani prihodnji četrtek! ■ NAGRADNA KRIŽANKA bo razveselila vse naše bralce, ki radi rešujejo bolj ali manj zapletene uganke, žreb pa bo mednje razdelil tokrat še več nagrad kot zadnjič! ■ NOVO POVEST bomo začeli objavljati kmalu po novem letu — ne zamudite njenega začetka in se danes opozorite na zanimivo branje v domačem istu tudi svoje prijatelje in znance! ■ NOVOLETNO BRANJE vas bo razveselilo in 5ez praznike boste še raje kakor sicer vzeli v roke naš tednik in zvedeli v njem zanimive novice iz rsem naših občin. ■ FOTOGRAFIJA TEDNA razvnema Čedalje več fotoamaterjev v vseh naših občinah; kaj nam bodo pripravili v prihodnjih ;ednih? ■ MALI OGLASI v našem listu, ki je najbolj razširjen časnik na našem področju, imajo vedno uspeh — prepričajte se o tem tudi vi! Vsi redni naročniki imajo pri malih oglasih 20 odst. popusta! H LN ZA KONEC še skromna prošnja: prosimo vas, pridobite nam tudi vi vsaj enega novega naročnika! Založite za nas dobro besedo pri svojih znancih, prijateljih in sorodnikih doma in na tu-Ijem! Naročiitle Dolenjski Idst sinu, možu, bratu ah fantu, ki je pri vojakih! Presenetite svojce in prijatelje, ki živijo izven domačega kraja, z neobičajnim novoletnim darilcem: naročite jim Dolenjski list! V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST! jem področju, da bi lahko osnovah svoj jamarski klub. Kot je videti, pa je zamisel zaspala. Kot jamar nimam nič proti, da na našem področju deluje klub Železničar iz Ljubljane, saj v bližnji okolici Ljubljane ni jam, imajo pa zelo dobro ekipo in opremo. Klub Železničar je raziskal precejšen del kočevskega podzemlja in odkrite jame registriral pri SAZU. Pokazalo pa se je, da bi morali jame tudi zaščititi pred ljudmi, ki ne znajo ceniti tega bogastva. Nam jamarjem krvavi srce, 'ko ob vstopu v kako jamo zagledamo cele kupe kapniških tvorb, katere je izoblikovala narava v več stoletjih, Znan je tudi primer kraje človeških ribic iz kočevskih jam. Zelo pa nas veseli, kakor omenja tovariš Prime, da je med kočevskimi šolarji tudi dosti takih, ki se zanimajo za raziskovanje podzemlja. Menim pa, da se kočevski taborniki sami ne morejo uspešno lotiti tega dela. Iz objekta, ki so si ga izbrali prejšnji teden — Zeljnske jame — je videti, da se omejujejo zlasti na ogled že raziskanih jam. Za vstop v neznano podzemlje pa bi morali imeti še kaj drugega kot le čelado in svetilko. Ce akcija ni tehnično pripravljena, da bi zagotovila varnost raziskovalcev in njih povratek, potem moramo take akcije preprečevati. Pravi užitek za jamarja, ko se spušča v neznana brezna, je lahko le tedaj, če ima dobro opremo in neomajno zaupa v tovariše, ki ga varujejo na vrvi. Kočevski jamarji, ki smo včlanjeni v ribniškem klubu, smo maja in junija raziskali nekaj jam tudi na Kočevskem. Nekatere so zelo lepe, vendar smo morah z akcijama v podzemlje prenehati, ker nas je premalo, da bi lahko organizirali uspešno in varno odpravo. Navsezadnje pa Ribnica in Kočevje tudi nista tako vsak sebi, da bi bilo sodelovanje ovirano. Medtem pa kljub temu pričakujemo ustanovitev jamarskega kluba v Kočevju. IVAN MRAMOR, predsednik NO JK RIBNICA Izredno lepe kapniške tvorbe v jami pri Rajndolu SMEH STOLETIJ Slavni pevec Enrico Caruso se je pošalil na račun žensk: »Razlika med žensko in zrcalom je v tem, da se zrcalo leskeče in ne govori, medtem ko se ženska ne leskeče, govori pa.« Ena od navzočih žensk ga je takoj zavrnila: »Razlika med vami in zrcalom pa je v tem, da je zrcalo uglajeno, vi pa ne.« Caruso se je prehladil in ni mogel nastopita. Gledališki ravnatelj je bil ves iz sebe kričal: »Kaj naj storim? Le kako ste se mogli prehladiti.« »To so posledice premiere,« je dejal pevec. »Kakšne posledice premiere?« se je začudil ravnatelj. »To je čisto preprosto: na odru so me zadeli valovi navdušenja, nato sem zašel v vihar oboževalk in prišel ves razgret domov, ko me je polila mrzla prha kritik. Kdo se ne bi prehladil v takih okoliščinah?« * Ko so slavnega tenorista Carusa vprašali, kaj misli o glasbeni nadarjenosti raznih narodov, je odgovoril: »Francozi so rojeni za to, da ustvarjajo opere, Italijani so za to, da jih pojejo, Nemci, da jih igrajo. Angleži, da jih poslušajo, Amerikanci pa za to, da jih finansirajo.« 5. NADALJEVANJE Drugič. Zahodno bojišče je bilo zelo dolgo. Obrambne enote so bile, kar se tiče moštva, v veliki večini nepopolne; bojišče pa v globino ni imelo dovolj rezerv. Povedal sem že, da sta bili dve diviziji konec septembra poslani na jugozahodno bojišče iz tistih rezerv, ki smo jih ustvarili na področju Vjazme. Tretjič. Vdor nemških fašističnih sil na področje Spas-Demensk je omogočil sovražnikovim enotam, da so se zarinile daleč v zaledje zahodnega bojišča. Rezervno bojišče na tem odseku sploh ni imelo rezerv. Tam, kakor se je pokazalo, sploh ni bilo nobene vojske. K temu je še dodati, da je 43. armada, ki je držala položaje pred rezervnim bojiščem, bila premalo globoko razporejena in da sploh ni imela zadosti topov ne tankov. V operativni globini obrambe na sektorju Gžatsk prav tako ni bilo vojske, kajti 49. armada rezervnega bojišča je bila še v teku bitke za Moskvo premeščena na jugozahod. ZAKAJ NISO ZNALI NASKOČITI MOSKVE? Zastavlja se vprašanje: zakaj sovražnik, ki je v začetku oktobra dosegel izredne uspehe, kljub temu ni znal razviti svojega naskoka na Moskvo? Predvsem ne zato, ker so se enote zahodnega bojišča ogorčeno postavljale po robu sovražniku. Te enote so se borile odločno in možato, in kar je še važnejše, niso bežale. Za cen® svojih življenj so vojaki rešili prestolnico svoje domovine — Moskvo. Nekateri skušajo to razložiti s čudežem; čudeži pa se, kakor je znano, ne gode več. Ne glede na težaven položaj naših enot so le-te pred Moskvo tako ukrepale, da so za vsako ceno zovražnika zadržale, s tem pa omogočale organizirati obrambo na možajski črti in prihod rezerv iz globokega zaledja. To nalogo so izpolnile. Šele po vojni sem bral navodilo poveljstva armadne skupine »Center« z dne 15. septembra 1941, št. 1340/41. V njem se posebno poudarja to: »Ko se bo sovražnik umikal s položajev, ga mora naša vojska hitro goniti.« To pa pomeni, da so nameravali popolnoma izkoristiti neugoden položaj sovjetskih enot pri umikanju. Toda hitlerjevcem se to ni posrečilo. Na možajski črti in v obroču pri Vjazrnd je naša vojska z vztrajnim odporom zadržala sovražnikove .uradne enote za devet do deset dni, s tem pa zagotovila čas, je bil potreben za vse utrjevalne in obrambne ukrepe pred samo Moskvo. Okoli 30 divizij aamiadne skupine »Center« so pognali v boj z našo obkoljeno vojsko. To dokazujejo karte, ki smo jih zaplenili sovražniku. Da hitlerjevoi niso imeli rezerv, s katerimi bi naskočili Moskvo, za to gre zahvala junaškemu odporu obkoljenim 19., 20., 24. in 32. armadi, ki so prizadejale sovražniku velike izgube. Od 7. do 16. oktobra so naše armade zadrževale glavnino sovražnikove vojske. Kasneje se je na podlagi dokumentov lahko ugotovilo, da nemško poveljstvo v tistem času ni imelo na voljo zadostnega števila divizij za naskok na Moskvo. Glavnina armadne skupine »Center« je bila zadržana od naših enot zahodnega bojišča. BITKA BO ZADNJEGA VOJAKA IN PATRONA V teh bojih je sovražnik utrpel velike izgube. Obstoje na primer direktni dokazi za to trditev. Komandant 7. nemške tankovske divizije o tem odkrito poroča svojemu poveljstvu: »Pritisk Rdeče armade proti Sičevki je bil tako močan, da sem vrgel v boj zadnje enote svojih gre nadirjev, če se bo taksen pritisk nadaljeval, ne bom mogel vzdržati in bom priseljen k umiku.« Obstoje še druga dejstva in dokumenti, ki govore o pogumu in junaštvu armade, ki je bila obkoljena. Enote 19., 20., 24. in 32. armade — to so enote heroji! Pred njimi se moramo mi vsi prikloniti. Spominjam se poročila poveljnika armade generala Mihajla Fedoroviča Lukina, ki je bdi prav tako v obkoljeni armadi: Moštvo se je borilo do zadnjega vojaka in zadnjega strela.« — On sam, brez zavesti zaradi ran na rokah in nogah, ki so mu jih kasneje odrezali, je prišel v ujetništvo. Junaštvo M. F. Lukina v bojih, ko je bil obkoljen, in njegovo pogumno vedenje v ujetništvu zaslužita najvišjo oceno. Poglejte, kaj on sporoča: »Ko so Nemci pričeli napadati, 19. armada od 2. do 13. oktobra ni bila razbita na posamezne dele. V najtežjih dneh je ohranila enotnost kot armada in ni izgubila zveze ne s svojimi deli, ne z bojiščem. Trinajstega oktobra pa se je pričela prebijati iz obroča v skupinah, kakor je ukazal Vojni svet zahodnega bojišča.« Na ta način so s svojim junaškim odporom naše enote na področju Vjazme zadrževale sovražnikovo prodiranje proti Moskvi. Prav to pa je omogočilo STAVKI, da je skoncentrirala sile na obrambni liniji pri Možajsku in se postavila sovražniku odločno po robu. (APN — TANJUG, prevod: D. M.) bomo prihodnji teden začeli objavljati zanimiv in poučen ČLOVEK BO ZMAGAL TUDI NAD RAKOM Kaj pravijo svetovni učenjaki o »bolezni stoletja«, ki je samo letos terjala nad 2 milijona žrtev? — Kje je »šibka točka« rakovih obolenj? — Dosedanje izkušnje s kemično terapijo — Prirodna odpornost — Opomin kadilcem — Slavni izumitelj cepiva proti otroški ohromelosti dr. Albert Sabin v boju proti povzročiteljem raka. Ne zamudite začetka nadvse poučnega podlistka, ki bo opremljen tudi z izvirnimi fotografijami: UČENJAKI Z VSEGA SVETA VAM GOVORIJO O RAKU! ob&f1^ ^°holno zasvojeni«, " itib^i n;i seJ{ občinskega . Szdl v Črnomlju po^resr* za šalo in malo 20 "klanec prof. Kam-bič- "T e nisem se m" koli * je tudi ni v no-belU t p^^m slovarju, zato ^ f, zanima, kdo jo je $t\i,STno včasih koga ^ '/VlraJ Ui v Qostilno' srno V ft osfo dejali, da pije. V P" *v ^icu«, ne pn Sli^>kvijena v Dolenj- i skeltl;e >ejšnji teden, pn-fc^f/v^ni svet« v jJ^ji;^Vl trgovini #Y,'M ne v DOLENJ-*l V ^ v Šentjerneju, fctft Pisali pod sliko. ! P. MIKLIC I, Zbere po vaseh je obiskovalo veliko ljudi © VAŠČANI CANJA: KOMBINAT NAJ NAM PAPRAVI CESTO. »Pred dvema ali tremi leti nam je kmetij, kombinat »Zavavje« iz Sevnice dobro zdelal cesto, ko je urejeval nasad na Canju. KGP Brežice bi tudi lahko kaj več prirnaknilo za popravilo, če stalno vozi les po teh cestah,« so zahtevali vaščani čanja na zboru volivcev na Blanci 11. decembra. # PRIMOŽ: SKRB ZA TEKOČO VODO. Dobrih 300 tisočakov je dobila kraj. skupnost na Primožu v letošnjem letu in jih je kar dobro obrnila, tako so ugotovili na nedavnem zboru občanov. Razen vzdrževanja cest in poti ter izgradnje odseka ceste Primož—Laze so si letos v češnjicah in Znojilah naredili javno korito za napajanje živine, v Rogačicah pa so že skoraj dogradili vodovod. V prihodnjem letu imajo v načrtu tudi gradnjo vodovoda na Primožu, v Dol. in Gor. Impolju ter v Češnjicah. Ker že zbirajo samoprispevke in so voljni pomagati tudi z delom bodo to lahko uresničili. © STUDENEC: SPET BI RADI SEJMIŠČE. »Ko so biLi še sejmi pri nas, je bilo LONČARJEV DOL: nevarnosti na poti v šolo Na cesti proti Lončarjevemu dolu, po kateri vsak dan vozi šolski avtobus 45 otrok v sevniško šolo, mora vozilo tudi čez dosluženi most, pred katerim stoji znak, da sme čezenj le do tri tone težko vozilo. To težo pa presega prazen avtobus sam in šofer vozi čezenj na lastno odgovornost. Na to je bilo opozorjeno vodstvo šole, ki je zahtevalo, da se most vsaj tolf-a utrdi, da ne bo več pretilo najhujše. Komunalno podjetje je sicer pripravljeno most popraviti, k stroškom pa bd naj po njihovem prispevali tudi drugi uporabniki mostu. Kakorkoli že: s popravilom se mudi, da ne bo nesreče. Iz Šentjurja in Brega jih ni bilo Prvo decembrsko nedeljo so se tudi prebivalci Loke in bližnjih vasi zbrali na zboru volivcev. Vsi so se čudili, da so tokrat manjkali vaščani Šentjurja in Brega. Namesto obolelega predsednika tov. Vebra je poročilo krajevne skupnosti prebral tov. Kocjan. Ugotovljeno je bilo, da je KS kljub majhni pomoči občinske skupščine uredila cesto in pripomogla, da sta Breg in Loka dobila novi trgovini, da je bila urejena občinska hiša, učilnica v šoli in zgrajen vodovod v Okroglici. Na zboru so sprejeli tudi načrt za prihodnje leto. Na prvem mestu bo obnovitev dosluženega prosvetnega doma, za tem bodo od Korena do gasilskega doma uredili kanalizacijo, v Račici pa 70 m dolg kanal. Prav tako bo treba razširiti vodovod v Loki, ko bo voda iz zajetega studenca pri Bre-čku v Žirovnici higiensko pregledana. Tudi krajevno pot v Rade/, bo treba urediti, saj tja ne more niti rešilni avtomobil. Krajevna skupnost bo posredovala občanom prodajo raznih odvečnih predmetov. Na zboru so ugotovili, da doslej ni bilo mogoče sklicati ogledne komisije, ki bi ugotovila, kaj je treba okreniti, da bi preprečili naliv vode iz Dobravo, ki ogroža pet posestnikov. 2e štirikrat smo o tem pisali v našem listo in ljudje se čudijo, da ni razumevanja za to. »če bi se to dogodilo v Sevnici, bi gotovo stvari kmalu uredili«, so pripomnili. Na zboru pa so pozabili omeniti električno napeljavo ▼ Račici, kjer že dalj časa več svetilk ne gori in ponoči že skoraj ni več varno iti z vlaka iz T.oke v Raftlco. S. Sk. vedno veliko živine. Prepričani smo, da bi bilo tako tudi sedaj, če bi ga spet na novo uvedli.« so predlagali na zboru prebivalcev Studenca in bližnjih vasi. Vaščani iz Art pa so spet povedali svoje stare težave s prehodom čez Savo. Čeprav so čoln za silo popravili p pravijo, vožnja za otroke ni dovolj varna, posebno, kadar Sava naraste. # PECELJ: ŠE VEDNO JIM SVETIJO PETROLEJKE. O prizadevanju vaščanov Pec-Ija in še nekaterih zaselkov smo že spomladi pisali, vendar se njihove želje, da bi jim svetila elektrika, še niso uresničile. Čeprav so zbrali za okrog 3 milijone S-din gradiva, ELEKTRO Celje o njihovi prošnji za posojilo in napeljavo elektrike dolgo ni hotelo nič slišati. Pred kratkim pa so le obljubili. Vaščani jim bodo zelo hvaležni, če bodo obljubo tudi držali £ IZ CELJA SO ZAGOTO-VILI: CESTO BOMO PLUZI- LI. Pred kratkim je Cestno podjetje iz Celja zagotovilo občinski upravi v Sevnici, da bo odslej redno plužilo in posipalo cesto med Sevnico in Planino. Dosedanje početje je po pravici razburjalo ljudi, ki so to cesto uporabljali. Medtem ko je novomeško Cestno podjetje svoj odsek redno plužilo in posipavalo, celjsko podjetje tega ni naredilo, tako da je moralo na koncu celo z buldožerji očiščevati cesto. Očiščena je bila šele v sredini decembra. Kaže, da negodovanje prizadetih le ne- kaj zaleže, saj Ljudi res ne more zadovoljiti samo napis: Cesta se pozimi ne pluži, ne posipa se poledica! Izmenični pouk v sevniški šoli Letos je bil v sevniški osnovni šoli uveden pouk v dveh izmenah. Otroci se vračajo pozno popoldne, tako da pridejo z vlakom na Breg ob 16.49, v Loko pa ob 16.53, ko je pozimi že trda tema. Mnogi imajo nato še pol ure ali več hoda do doma. Starši prosijo, da bi upravitelj-stvo šole uredilo tako, da bi otroci iz oddaljenih krajev imeli pouk le dopoldne, da jim ne bi bilo treba hoditi domov v temi in po snegu. Kopica problemov v Krmelju Na zboru volivcev v Krmelju se je zbralo več kot 16 ljudi, ki so v dveurni razpravi obdelali vrsto problemov in težav. Podpredsednik sev-niške občinske skupščine Franc Molan je navzoče seznanil s pripravai na volitve, z občinskim proračunom in z drugimi problemi, ki tarejo občino, prikazal pa je tudi uspehe preteklega obdobja. Sledilo je poročilo o delovanju krajevne skupnosti v Krmelju, ki je kljub nekaterim pomanjkljivostim dobro opravila svojo nalogo. Občani so pri rekonstrukcijskih delih ceste Hinjce—Kamenško in Hinjce—Goveji dol, ki so veljala 30.000 N din, opravili 2600 prostovoljnih delovnih ur, čeprav mladina ni sodelovala toliko, kot bi lahko. Delovni plan komunalne skupnosti predvideva za leto 1967 asfaltiranje 2 km dolge ceste skozi Krmelj, dograditev cest Hinjce-Kamenško in Hinjce — Goveji dol ter ureditev kanalizacije in razsvetljave v Krmelju. Krmeljčani so se pritoževali nad neustreznimi trgovskimi lokali v. Krmelju in gluhimi ušesi trgovskega podjetja iz Sevnice. Velike probleme povzročata komunalni skupnosti družbena prehrana ki otroško varstvo. V Krmelju je zaposlenih 350 ljudi, od teh jih je velika večina brez tople malice. Več perspektiv za ugodno rešitev ima problem otroškega varstva, saj so občani že zbrali del sredstev, 2000 N din je prispeval ObK ZK iz Sevnice, del pa bo prispevala še občinska skupščina. Konec razprave je potekel v znamenju stanovanj sikih problemov, ki jih v Krmelju ni malo. Problem postaja še bolj pereč zato, ker bo treba iz osnovne šole izseliti pro- Medsebojni obiski koristni in prijetni 30 mladincev sevniške Kopitarne je na nedavni letni konferenci aktiva soglasno menilo, da velja obdržati in še povečati stike z mladinci drugih kolektivov, pa čeprav so oddaljeni. To je ena izmed dejavnosti mladine, ki je koristna in prijetna hkrati. Letos so že obiskali tovarno čevljev Lilet v Mariboru, septembra pa so jim Mariborčani obisk vrnili. Na konferenci aktiva so izbrali nov sekretariat, v katerem so Branko Stopar, Adolf Mir-telj, Danica Trstenjak, Friderik Pere, Tone Imperl, Jože Mrvič in Dominik češek. svetne delavce, da bodo lahko odprli popolno osemletko. Za to se Krmelj bori že več let. Precej hude krvi sta povzročila tudi točkovanje sta-vanj in odmera stanarine, saj v ocenjevalni komisiji ni bilo nikogar izmed Krmeljča- nov. Na pritožbe ne sodišče ne stanovanjsko podjetje še nista odgovorili. Škoda, da se zbora ni udeležilo tudi več mladincev in upokojencev, saj bi prav gotovo lahko prispevali k razpravi. V sevniški občini za 124 mifilonov škode 4-članska komisija, ki je 8 dni ocenjevala in preverjala prijave škode, je sredi decembra končala delo. Ugotovljeno je bilo, da so Sava, Mima, Sevniščna, Blanščica in Drožanjski potok povzročile 3. in 4. decembra za 124 milijonov starih dinarjev Bo menjan čas pouka za oddaljene učence Z letošnjim letom so uvedli na osnovni šob v Sevnici izmenični pouk učencev Sevnice in Mužnje okolice ter učencev podružničnih šol. V poletnih mesecih je bil tak razpored dober, ne zadovoljuje pa v zimskih mesecih. Starši in njihovi otroci namreč niso zadovoljni, da prihajajo tako pozno domov. V Loko prihajajo otroci z vlakom ob 16.45 in imajo mnogi do Okroglice, Razbora in Ra-deža še uro in več hoda. Ker je v tem času v zimskih mesecih že trda tema, naprošajo prizadeti starši upravo šole, da bi imeli ti otroci samo dopoldanski pouk. To pa velja tudi za podružnične šole Zabukovje, Studenec in Bučka. S. Sk. NOVI REZERVOAR. SGP »Pionir« iz Novega mesta gradi v Sevnici na hribu nad ambulanto nov vodovodni rezervoar, ki je bil že nujno potreben. (Četrta nagrada za FOTOGRAFIJO TEDNA — foto: Franc Pavkovič, Sevnica, ORVVO NP 18 16/60) škode, od tega 8,5 na stanovanjskih in gospodarskih zgradbah, 43,5 na kmetijskih površinah, 18 na cestah, 16 na lesenem mostu v Sevnici in 38 milijonov na vodotokih. Na slednjih so bih poškodovani bregovi in že demo urejene struge. Izmed gospodarskih organizacij je bil močno prizadet Kmetijski kombinat, saj mu je narasla Sava uničila precej sadik v drevesnici na Blanci. Pomoč za cesto Zavratec-Rovišče in Kladje-Kal Na zadnji seji občinske skupščine v Sevnici je bila potrjena odločitev sveta za družbeni plan in finance, da se da krajevni skupnosti Studenec razen redne dotacije 255.000 S din še 200.000 S din za gradnjo ceste Zavratec— Rovišče. Prav tolikšen znesek pa naj bi dobila tudi krajevna skupnost Šentjanž za cesto Kladje—Kal. Prebivalci teh krajev so namreč že sami naredili precejšen del cestišča in šele nato zaprosili za dodatno pomoč občinsko skupščino, ki jim je del denarja tudi zagotovila. Malkovec: sušilnico hočemo nazaj Zadnji zbor volivcev za področje krajevnega urada Tržišče je bil na Malkovcu v soboto, 10. decembra, udeležilo pa se ga je veliko ljudi. Na zbor so prišli tudi podpredsednik občinske skupščine Franc Molan in zastopniki KZZSZ iz Celja, ker so pričakovali, da bodo obiskovalci veliko spraševali o kmečkem zavarovanju. Tako je tudi bilo. Vaščani Malkovca bi radi dobili nazaj tudi sadno sušilnico, ki so jo malo pred zadnjo vojno sami zgradili, sedaj pa jo ima v upravljanju Kmetijski kombinat iz Sevnice. Kmetovalci so negodovali tudi zaradi predrage galice in nekvalitetnega umetnega gnojila. Vaščani Krsi-njega vrha, ki so še edina večja vas v občini brez električne napeljave, so na zboru prosili za pomoč. O delu krajevne skupnosti ki o dejavnosti KO SZDL je poročal 2an Murn. L. UDOVČ m-mum UCCCDI-C lirične muc Nato je nekaj časa vodil šolo učitelj Josip Tratar, mokronoški rojak, dokler ni bil 14. septembra 1909 za novega nadučitelja imenovan Ivan Pirnat, do tedaj učitelj na Krki pri Stični. Ta je nastopil novo službo 1. oktobra. Med službovanjem si je pridobil mnogo zaslug za mo-kronoško šolo; bil je dober pedagog in izvrsten organizator. Za svojega službovanja v Mokronogu (1909--1925) je preuredil šolo iz štiriraz-redne v šestrazredno in kasneje celo v osemrazredno. Zanimal se je tudi za vrtnarstvo in sadjarstvo in je prav lepo uredil šolski sadni in cvetlični vrt. Leta 1925 je bil premeščen za nadučitelja v Žužemberk. Za njim je prišel za nadučitelja v Mokronog Pavel Herbst, ki je vodil šolo do svoje prerane smrti leta 1930. Kot vodja šole ga je nasledil Friderik Hogler, ki je tu služboval do leta 1941. V letih 1941 do 1945 je bil vodja šole Andrej Zupančič, nato pa je prevzel vodstvo Franc Videč-nik, ki še sedaj službuje na tem mest'.'. M >KRONOG LETA 1848 JN V KASNEJŠIH LET'II Ze reformacijska doba, še bolj pa francoska okrrsaci.ja sta bili iskri, ki sta zanetili v naših krajih pla- men sociaine zavesti in narodnega prebujenja. Vendar je šele revoiucij-sko leto 1848 dalo našemu ljudstvu politični program zedinjene Slovenije, ki je bil leta 1870 izpopolnjen z znano ljubljansko Jugoslovansko programsko izjavo (J. Jarc: Dolenjska, 1938). Tudi v Mokronogu je odjeknilo revolucijsko gibanje leta 1848. Kakor po nekaterih drugih trgih in mestih Dolenjske je bila tudi tu ustanovljena narodna straža ali garda. Garda je nosila civilno obleko, imela je zelo velike in dolge puške, medtem ko je komandant straže imel dolgo sabljo. Straža je nastopila o velikonočni in telovski procesiji. Takrat so tudi streljali, vendar zelo slabo. Na Prelogih je na tamošnji gmajni imela garda vežbališče; tam so prirejali tudi veselice. Navadno so postavili visok mlaj, ki so ga obelili in namazali z milom, vrh njega pa je bil »pušeljc« in v njem srebrn tolar. Dobil ga je tisti, ki je priplezal do njega. Nekoč so imeli veselico tudi pri cerkvi sv. Miklavža v Martin j i vasi, kjer so pekli kozla. Navzočih je bilo veliko članov narodne straže (Zap. žpk., zv. L). 10. septembra 1848 je bila na Otočcu pri Novem mestu prireditev v počastitev »praznika pobratimije«. Udeležile so se ga vse dolenjske narodne straže, med njimi tudi mo kronoška. Ljudsko prebujenje pa je kmalu zatrla absolutistična Bachova vlada, ki je leta 1860 padla, nakar se je narodna zavest zopet dvignila. Začeli so ustanavljati narodne čitalnice, telovadne organizacije itd. S temi društvi, ki so jih ustanavljali po vseh večjih naseljih, trgih in mestih, se je vedno bolj prebujala narodna zavest. V družbenem življenju v naših krajih je odločno prevladala slovenska stran. V urade in sodišča je bil uveden slovenski jezik. Ustanovljena so bila prva gasilska društva, obrtniška združenja itd. V Mokronogu je bilo gasilsko društvo ustanovljeno 1882. Malo kasneje so ustanovili narodno čitalnico oz. bralno društvo, nato pa še katoliško izobraževalno društvo. Spomladi 1909 je bil v Mokronogu osnovan pripravljalni odbor za ustanovitev Sokola. Vendar je bilo društvo ustanovljeno šele leta 1919, 1920 pa se mu je pridružilo še telovadno društvo Orel. Mokronog je bil že od nekdaj narodno zaveden. K temu je pripo; moglo zlasti številno uradnistvo P1"1 Opeka na opeko — kup neprodane opeke Opekarna v Prelesju pri Mokronogu stoji pred hudo preizkušnjo Pred 54 leti je Italijan Tondolo ugotovil, da bi bila glina v okolici Prelesja prav dobra za opeko. Dal je postaviti prvo peč in nekaj lesenih barak. Od tega časa do danes je opekarna menjala vrsto lastnikov in uprav, dokler se ni v času, ko je »srečala Abrahama«, priključila Remontu z Mirne. Preživljala je boljše in slabše čase; doživela je trenutke, ko je bila skoraj obzidana s skladovnicami neprodane opeke, in trenutke, ko so kupci tako rekoč še vročo razgrabi H. Povpraševanje je pač nihalo, kot je nihala naša izgradnja. Letošnje leto spada k tistim, milo rečeno, manj prijetnim letom, ko celo stari kupci — večja gradbena podjetja — ne vedo več za opekarno v Prelesju. Kupi neprodane robe pa rastejo, število kosov se bliža milijonu ... »Čeprav žgemo opeko ceneje in enako dobro kot nekatere druge opekarne, naša stoji neprodana, ker smo oddaljeni od večjih gradbišč. Z gospodarsko reformo, ki je zmanjšala gradnje, je opekarna začela bolj in bolj bresti v težave. Po vaseh se okoli hiš suši cementna opeka, za katero pač ni treba plačevati prometnega davka, tako kot ga moramo mi. 28-odstotni prometni davek nam zvišuje ceno od naših 32 na 41 Sdin. Ljudje vse več zi- dajo z manj zdravo, toda cenejšo opeko, naše zaloge pa se grmadijo; zaslužka nimamo niti za material, kaj šele za delo,« pravi direktor podjetja tov. Pančur. OPEKA NA OPEKO -ZNIŽANJE PRODAJNE CENE? O tem so že veliko razmišljali. Še v času, ko za kredit ni bilo tako težko, kot je dandanes, so imeli lepe načrte, po katerih bi modemizi- Kaže,da bi bilo treba v opekarni izboljšati notranji transport — Doslej so modernizirali prevoz gline od izkopa pa do mesta, kjer se opeka suši (foto: M Legan) rali proizvodnjo in se preusmerili v izdelavo votle opeke, ki gre še vedno dobro v denar. Skupno bi jih to stalo 60 milijonov starih dinarjev, naložba pa bi se v 15 letih izplačala. Ker nima podjetje toliko denarja, tega ne morejo uresničiti. Preostane samo vprašanje, kako iz dosedanjih naprav iztisniti čimveč. Kot je pokazalo merjenje, lahko opekarna proizvede 30.000 kosov opeke na dan, naredijo pa je 16 do 17 tisoč. Druge opekarne z isto zmogljivostjo naredijo najmanj za tretjino več. Delavci imajo sicer skupinsko normo, vendar se proizvodnost že lep čas sploh ni premaknila navzgor. To dokazuje podatek, da zaslužki vseh 32 zaposlenih skoraj niso porasli, čeprav dobijo delavci za četrtino več od kosa. Kot so povedali na upravi, imajo leti povečini doma še zemljo in se pri opeki ne naprezajo preveč. Podjetje ima velike izdatke za bolniške dneve, za plačilo delavcem morajo prispevati graditelji. Ker ima proizvodnja gline sezonski značaj, bi morali imeti več sezonskih delavcev in manj stalnih. Da imajo pozimi vsi kruh, kopljejo glino raje na roke kot s stroji! Ce bi naredili na dan vsaj 23.000 kosov opeke, bi ceno lahko znižali za 2,5 do 4 dinarje, več pa nikakor ne. Tako so povedali na upravi, malo drugače pa delavci v Prelesju. DELAVCI IMAJO SVOJE PRIPOMBE Za trenutek so prekinili delo. Stali smo v krogu v eni izmed komor peči, v katero so vozili nežgano opeko. Sa-mokolnice so bile naložene, da je vozač komaj videl čeznjo. Pogovor kar ni hotel steči. Potem pa je le vsak povedal svoje. »Ah, saj pisanje po časopisih nič ne zaleže, ta 'veliki' tega ne slišijo!« »Se nikoli ni bilo tako, kot je delavec zahteval.« »Sindikat? Ta je le za .formo'«. »Imam res nekaj zemlje, toda če bi je imel dovolj, me danes ne bi bilo tukaj.« »Pred desetimi leti sem zaslužil za 1500 kosov opeke, sedaj pa za tisoč.« »Mehanizacijo je treba, mehanizacijo, sicer pa poizkusite peljati tole samokolni-co. Nikar, bo kila!« »Ko s tole samokolnico, ki na gumi že platno kaže, prepeljem deset tisoč opek, se mi še govoriti več ne ljubi.« »Petnajst let sem tukaj, pa nam slabše še ni šlo.« »Kar je res, je res; imamo nekaj izboljšav: nove vagonč-ke, mešalec, avtomatski re-zalec, hkrati pa je tudi res, da nimamo pitne vode in še marsikaj.« »Že dolga leta sem pri podjetju, pa še nisem bil nikjer, da bi videl, kako drugje kurijo peči. Slišal sem, da ponekod avtomatsko vsipajo vanje premogov prah, ne tako, kot to delamo pri nas,« je povedal pečar. Vsak delavec je povedal svoje, toda zaman sem si skušal zapisati njihova imena. »O, to pa ne.« »Bolje je, da ne!« »Ni govora!« »Nočem imeti sitnosti!« »Lahko mi dajo knjižico.« Ko sem vprašal vodjo opekarne Romana Kozoleta, če lahko kaj slikam, je odgovoril: »Lahko vse, samo tegale debelega z očali ne, sicer bodo ljudje mislili, kako dobro nam je.« Od glinastih delcev prašni obrazi delavcev so se razlezli v nasmeh. Kljub vsemu so prešerni in pripravljeni za šalo. Realnost pa ni zaradi tega prav nič bolj prizanesljiva, kupi neprodane opeke nič manjši. Za trenutke pa se tako le pozabi nanje. M. LEGAN Dol. Nemška vas: zahvala učitelju Na nedavni konferenci krajevne organizacije SZDL v DOL. Nemški vasi, katere se je udeležilo veliko ljudi, je tamkajšnji odbor izkoristil priložnost in se javno zahvalil tov. Pavlu Japlju, ki je 18 let učil in vzgajal tamkajšnji rod in bil vseskozi prizadeven družbeni delavec. V kratkem se bo preselil v Trebnje. Na konferenci so se ljudje podrobneje seznanili, zakaj je nastal zastoj pri prodaji krompirja in živine, saj jim je na vprašanja odgovarjal direktor KZ Trebnje. Izbrali so tudi nov odbor, predsednik in podpredsednik pa bosta še naprej tov. Zakrajšek in tov. Pakiž, ki sta že doslej dobro vodila to delovno krajevno organizacijo. Dedek Mraz: „0 tromi moji, letos nimam daril!" Mesec, dva ali še več se otroci veselijo in pripovedujejo o dedku Mrazu, ki jih bo ob novem letu obiskal in obdaril, da bo bonbonov in čokolade, kot že dolgo ne. Posebno podeželskim otrokom je to težko pričakovan praznik, saj takih daril mnogi doma niso navajeni. Tako je bilo vsa leta do sedaj, ko smo govorili, da je treba malo potrpeti in da bo bolje. Toda letos? Mogoče mislimo, da bo dedek Mraz lahko odpravil v pričakovanju se Lesketajoče oči malčkov in šolarjev iz Rih-povca, Trebelnega ali Vrh-trebnjega s tem, da jim bo govoril o vzvišenih namenih reforme, če te besede niti ne razumejo. »Zvečer je treba večerje, iz zemlje naj jo izkoplje . . .«, so neizprosno zahtevali Cankarjevi mali bratci in sestrice, ko so v mraku čakali na ubogo mater, hi je šla v sosesko prosit kruha. Taki so bili otroci, ko je naš veliki pisatelj dora-ščal, taki so tudi danes. Zakaj je treba vse to pisati. Zato. ker je lahko ram vse delovne kolektive v trebanjski občini, saj do srede decembra tako rekoč niti eden ni bil priprav- ljen prispevati denar za obdaritev otrok, češ da je rejorma, čeprav je društvo prijateljev mladine vse pismeno zaprosilo že pred dvema mesecema; posebej pa naj bi bilo sram tiste, ki na poziv še odgovorili niso. Mar mislijo, da je odpravljeno, če obdarijo otroke svojih delavcev in ustvarjajo med šolarji in predšolskimi otroki že sedaj plotove rn razlike, ko le-ti še prav zaživeli niso? »Nikdar več tako, raje nič,« so dejali larii na mi-renski šoli, ko je za nekaj otrok zmanjkalo daril in jim z ničimer niso mogli ustaviti solz. Zgledi vlečejo? če je to res, pa povejmo enega — dobrega. Pred nekaj dnevi so trije zastopniki podjetja Lesna industrija iz Litije na Trebanjskem vrhu obiskali šest otrok svojega pokojnega delavca Smrketa, ki se je poleti smrtno ponesrečil pri delu, jih odpeljali v Trebnje, kjer so skupno imku-pili za čez 300 tisočakov obleke in obutve ter drugih daril za Novo leto. Mar smo v naši občini tako revni, tako na koncu, da so takšni pozivi in naslovi res potrebni? M. L. Štirje izmed šestih Smrketovih otrok s Trebanjskega vrha, ki jih je Litijska Lesna industrija obdarila za novo leto. Njihov oče se je namreč pri tem podjetju poleti smrtno ponesrečil. (Foto: V. Juvanc) krajevnih uradih v trgu. Narodna zavest je šla celo tako daleč, da je nekaj mladih študentov malo pred otvoritvijo železniške proge Trebnje-Šentjanž prepleskalo na mokrono-ški železniški postaji nemške napise. Ravno tako so tudi v trgu odstranili nemške napise. Razen tega so študentje, potem ko je stekel vlak na omenjeni progi, pregradili progo s hlodi blizu postajališča Pijavice, tako da se je moral vlak ustaviti. Vse to so delali pod geslom: »Nočemo nemškega vlaka!« To dejanje je sicer mejilo skoraj na kriminal, vendar pa nam kaže bojevitost tedanje mladine nasproti tlačiteljem našega ljudstva. Mokronog je nekaj časa nudil varno zavetje novo ustanovljenemu društvu Preporod, v katerem je bilo organizirano veliko slovenskih mladincev, ki so odločno zahtevali zedinjenje Slovencev s Srbi in Hrvati v skupno jugoslovansko državo. POTRESI V MOKRONOGU V prejšnjih stoletjih je Mokronog zelo pogosto obiskoval potres. Vendar o teh potresih ni natančnejših poročil. Prvo izčrpno poročilo imamo šele o potresu leta 1871. Ta potres je bil zelo močan, a tudi dolgotrajen, saj je razburjal in plašil Mokronog in njegovo okolico več kot eno leto. Treslo se je takrat sicer v vsej Mokronoški dolini, središče potresa pa je bilo v Mokronogu, kjer je bilo čutiti največ posledic. Potres je v tem letu podrl nekaj dimnikov in hiše so raspokale; zlasti so bile velike razpokline v sod-niji, to je v nekdanji Pehanijevi hi- ši. Človeških žrtev ni bilo. Zupna cerkev je tako razpokala, da so jo morali za mesec dni zapreti. Vsa cerkvena opravila so bila na Žalostni gori, kjer cerkev ni utrpela tolikšne škode, saj stoji na trdnih tleh skalnatega griča. Zemlja se je prvič stresla 2. decembra 1871, ob pol enajstih ponoči. Kmalu za prvim je prišel drugi sunek, ki pa je bil že hujši. Tema sunkoma je sledilo tisto noč še 3G močnejših in okoli 100 lažjih (Novice, 1871, str. 413). Kot je povedal sodni oficial Janez Makuc iz Mokronoga, je bilo že kakih štirinajst dni pred potresom čutiti, da se zemlja nalahko stresa. Ljudje pa so mislih, da streljajo rudarji v Ajdovskih jamah. Noč od 2. na 3. december je bila jasna in mrzla; svetila je luna in snega je bilo za ped. Že pri prvem, zlasti pa pri drugem sunku so ljudje zbežali iz hiš; večina je hitela na Žalostno goro. Potres je spremljalo podzemeljsko bobnenje; živina je tulila, konji so rezgetali in psi so lajali po trgu. Opeka je padala s streh; jok in ihtenje je bilo vsepovsod. Ljudje tudi kasneje marsikatero noč niso zatisnili očesa, ker se je skoraj vedno več ali manj treslo. Nasploh so se izogibali zidanih hiš in so se preselili v lesene hiše, kjer so zlasti prenočevali. Kasneje pa so se nekako privadili na potres, ker tresenje ni bilo več tako hudo. Ljudstvo je mislilo, da je potres božja kazen, ker so odstranili znamenje sv. Janeza Nepomuka, ki je bilo stalo na koncu sedanje Mevži j e- ve hiše, tam, kjer drži za hišo pot do sodnije. To znamenje so podrli na prigovarjanje notarja Pehenija, češ naj ga postavijo kje drugje. Ko so ga podrli, ga sploh niso več postavili, ampak so soho spravili pod streho v Pibernikovi (sedanji Koželjevi) hiši. Zato so nekateri tr-žani v potresni noči od 2. na 3. december, prevzeti od groze, prinesli soho sv. Janeza izpod strehe in jo nesli v procesiji na žalostno goro. čez tri dni so kip že postavili v lesenem znamenju, ki ga je bil naredil mizar A. Deu, po domače Čampa. Kasneje so sezidali kapelico na koncu Re-mesove hiše oziroma ob dvoriščni ograji spodnjega Majcna, da bi bila še poznim rodovom v spomin na potres. V letu 1877 je bil 3. ah 4. aprila zopet močan potres. Takrat je v Mokronogu na hišni številki 22 ležal 29-letni Pavel Keiser na mrtvaškem odru. Zaradi potresa se je mrlič na odru zamajal in bi se bil zrušil na tla, da ga niso ljudje pravočasno prestregli. Nekateri so zbežali ven, ker so mislili, da se je zbudil od mrtvih. Zanimivo je, da v Mokronogu skoro nič niso čutili velikonočnega potresa 1895, ki je tako hudo prizadel Ljubljano in njeno okolico. Leta 1905 je bil 23. maja popoldne in nato še ponoči v Mokronogu zopet hud potres. Vendar posebne škode ni napravil. Zelo močna potresna sunka so čutili v Mokronogu še 19. in 20. aprila 1912, manjši potres pa 3. decembra 1930. (Konec) Decembra že drugič seja skupščine Danes dopoldne se bodo odborniki trebanjske občine že drugič v tem mesecu zbrali na sejo obeh zborov občinske skupščine, kjer bodo obravnavali spremembe občinskega proračuna, delo krajevnih skupnosti, poročilo stanovanjskega podjetja, poročilo o stanju borcev in invalidov, predlog o stopnji dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev in drugo. Zamenjali so dva člana Svet za, urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve občine Trebnje se pred kratkim že drugič zapovrstjo ni mogel sestati, ker na sejo ni prišlo dovolj članov. Občinska skužčina je zato na predlog komisije za volitve in imenovanja na zadnji seji zamenjala dva člana — Staneta Pančurja in Janeza Ko-vačiča, ki se sej skoraj nista udeleževala. Namesto njiju sta bila v svet imenovana Štefan Potočnik in Ludvik Golob, doma z Mirne. Svet ima v zaostanku več nere.-i-nih stvari, pripravlja pa tudi odlok o zunanjem videzu naselij, ki ga zaradi nesklepčnosti doslej ni mogel sprejeti in predložiti občinski skupščini. Bo ,darHo' za Novo leto? Dograditev trebanjske bencinske črpalke je bd3a doslej Že tolikokrat obljubljena, a ne uresničena, da bi lahko že prišla v pregovor. Vendar kaže, da gre tokrat zares. Gradbeno podjetje Pionir je pred kratkim zagotovilo, da bodo gradbena dela pravočasno izvršena in da ne bo odvisno od njih, ali bo za Novo leto črpalka odprta ali ne. Ker pa je tudi Petrol iz Ljubljane prejšnji teden že začel vgrajevati opremo in merilne aparate, skoraj ne more biti več dvoma, da bo Trebnje končno le dobilo bencinsko črpalko — kot »darilo« dedka Mraza. Vojaki iz Prokuplja Vn'm sorodnikom. znancem, fantom in dekletom želimo mnogo uspeha in zadovoljstva v novem letu: Gustrlj Klobčar iz Ro-gerče vasi, Lojze Gričar iz I.utr-škego. sela, Stanko Medic iz Brusnic, Slavko Statfca in Marko Vid-mar iz Hinj ter Jože Babic ia Šmarjete. Vsi služijo vojaški rok v Prokuplju. Minilo je 48 let Pred 48 leti je bilo v pozni jeseni konec prve svetovne vojne in s tem razpad Avstro-Ogrske monarhije. Na njenih ruševinah so se rodile nove države, med njimi tudi Jugoslavija. Celotna štajerska je bila z Mariborom vred zaradi naglega razvo. ja dogodkov in neodločnosti tedanje jugoslovanske vlade v nevarnosti, da jo bodo zasedle avstrijske čete. V tem kritičnem času se je pojavil general Maister, ki je opozoril zavedne Slovence, posebno Štajerce, da je njihova ož. ja domovina ogrožena, in jih pozval naj ponovno primejo za orožje ter obranijo severno mejo Slovenije. Prostovoljci — borci so se po štiriletnem trpljenju v prvi svetovni vojni v tem usodnem času odzvali njegovemu klicu in rešili ozemlje severne Slovenije. Ti prostovojci so imeli pred drugo svetovno vojno svoji društvi z imenom Legija koroških borcev in Maistrovi borci. Ko je Hitler 1941 napadel Jugoslavijo, so ■ te nekdanje borce začeli še posebno preganjati in zapirati. Vojna vihra je minila, vrste Maistrovih borcev so se redčile in šele letos je bila po tolikih letih ustanovljena Zveza prostovolj. cev — borcev za severno mejo 1918 — 1919. Tudi pri nas na Dolenjskem deluje v Novem mestu občin ski odbor te zveze. Po podatkih, ki jih je do sedaj zbral odbor, je v novome, ški občini še okoli 50 živečih borcev. Ti s svojimi 70 in več leti zasluMjo priznanje naše družbe, saj so veliko pripomogli k neokrnjenosti naše lepe slovenske zemlje. Več občin, posebno na štajerskem, jim je že dalo pravo priznanje, prav gotovo pa jim tega ne bo odrekla tudi naša Dolenjska. Občinski odbor želi, da se akciji, ki ima namen čimtočneje ugotoviti stanje Maistrovih borcev, odzovejo vsi tisti prostovoljci, ki so se takrat odzvali klicu domovine, pa še ne vedo za novoustanovljeno zvezo. F. R. 12 matičnih območij Z občinskim odlokom je dobila novomeška občina 12 matičnih območij. S tem je le uzakonila dejan^o stanje, saj omeni a odlok samo eno novo matično obmooie. to je območje Težke vode, za katero je zdaj delal novomeški matični urad. Referendum bo 15. ianuaria KONFERENCE SZDL GREDO H KONCU Poudarek tesnejšemu sodelovanju med SZDL in KS Še šest konferenc SZDL je za nami — Delovni obračuni, nova vodstva, novi kandidati OREHOVICA: 32 novih članov SZDL Letna konferenca SZDL v Orehovici je potrdila, da SZDL s svojim delom opravičuje vlogo, četudi si je prizadevala predvsem rešiti razna komunalna vprašanja: granjo doma družbenih organizacij, vodovod, telefon, žago itd. Vsa ta vprašanja zdaj rešuje s krajevno skupnostjo, ki se je v zadnjem času močno uveljavila. Hkrati si prizadeva povečati članstvo in je v zadnjem času pridobila kar 32 novih članov. Za odborniške kandidate so bili evidentirani: Jože Kovačič, Anton Božič in Jože Potočar. Vodstvo KO SZDL je prevzel zaslužni družbeno-politični delavec Janez Šiško, za tajnico pa so izvolili Anico Sin-tič. V razpravi je sodeloval tudi zastopnik Stane lic. ObO SZDL PREČNA: skrb za kulturo V tej organizaciji so se odločili, da bodo poleg ustaljenih delovnih oblik, ki jih imajo s krajevno skupnostjo, pospeševali pro-svetljevanje občanov in skrbeli za razvoj kulturnih dejavnosti. Nekaj uspehov že štejejo v dobro, še več bi jih bilo, ko bi sodelovala mladina. Viktor Staniša je spet postal predsednik organizacije, novi tajnik pa je Jože Slak Konferenci je v imenu ObO SZDL prisostvoval Darko Opara. MALI SLATNIK: v ospredju krajevna skupnost Kot kaže, se je delo SZDL na tem območju spojilo z delom krajevne skupnosti, ki je bila v preteklem obdobju uspešna. Na konferenci so se dogovorili za še večje sodelovanje v okviru krajevne skup- nosti. Sklenili pa so, da bodo prej uredili nekaj nebistvenih vprašanj. Dušan Zupane se je konference udeležil kot predstavnik ObO SZDL. GOTNA VAS: odbornika ni blizu Razen nekaterih vprašani, ki so navadno na sestankih občanov, so v Gothi vasi obravnavi' p ed-vsem tamkajšnjega odbornika občinske skupščine, ki ima prerahle stike z občani. Težko pa je reči. kdo ima v tej zsdevi prav ali občani, ki želijo videti in slišati na sestankih svojega odbornika, ali odbornik, ki ga ni blizu. Ce imajo prav občani, bi odbornika lahko odpoklicali, če pa ima prav odbornik, bi moral povedati občanom, zakaj se ne udeležuje njihovih sestankov. Za odborni-ška kandidata so evidentirali Franca Udovča in Rudija Piletiča, za republiškega poslanca pa dr. Franca Hočevarja. Konference se je udeležil tudi član ObO SZDL Jože Plaveč. Po predlaganem samoprispevku bi prebivalstvo na območju krajevne skupnosti Novo mesto v treh letih zbralo za novo osnovno šolo 1,18 do 1,23 milijona N-din Za šole že trinajsta dvanajstina Kaže, da bo šole v prvi polovici 1967 še vedno vzdrževal občinski proračun V zatišju razprav o novem zakonu, ki naj na Slovenskem uredi financiranje izobraževanja in vzgoje, so se 16. decembra v Novem mestu zbrali ravnatelji, predsedniki sindikalnih podružnic in predsedniki svetov osnovnih šol, gimnazij in varstvenih ustanov na posvet o materialnem vprašanju šolstva, ki sta ga sklicala občinska skupščina in občinski sindikalni svet. Pogovor je bil predvsem o dveh vprašanjih: kako je gospodaril šolski sklad in od česa bodo šole živele, preden bodo oblikovane izobraževalne skupnosti. O dohodkih in izdatkih družbenega sklada za šolstvo je poročal njegov tajnik Jože Suhadolnik. Povedal je, da je zbral sklad do 31. oktobra okoli 7 odstotkov manj sredstev, kot bi bilo potrebno, in so bile zato tudi dvanajstine, ki jih vsak mesec dobe šole, nekoliko manjše od planiranih. Nekatere šole so imele tudi že več večjih neporavnanih računov. Zato je občina šolam in varstvenim ustanovam zagotovila še 508.135,26 N-din kot nekakšno trinajsto dvanajstino sredstev, ki jih UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE NOVO MESTO obvešča lastnike in uporabnike motornih in priklopnih vozil na območju občine NOVO MESTO, da je podaljševanje letne registracije od 4. januarja do 15. februarja 1967, vsak dan od 7. do 14. ure, ob ponedeljkih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure, v prostorih UNZ — Novo mesto, Jerebova ul. 1. Prijavo za podaljšanje letne registracije vložite v enem izvodu kolkovano s 7 N-din državne takse in priložite odrezek o plačani cestni pristojbini. Potrebne tiskovine dobite pri UNZ. Novo mesto, 20. 12. 1966". Iz pisarne UNZ Oodo šole, kolikor kateri pripada, lahko dobile takoj. V bistvu so to dodatna sredstva za osnovno dejavnost vzgojnih in izobraževalnih zavodov in plačilo za pedagoške ure v šolskem letu 1966-67. Kot kaže, bo morala občinska skupščina tudi v letu 1967, vsaj za prvo polovico leta, zagotoviti sredstva za osnovne šole, varstvene ustanove in gimnazijo. Republiški zakon, ki bi naj uredil vzdrževanje izobraževanja in vzgoje, po raznih informacijah še ne bo tako kmalu sprejet, pa bodo šole skoraj gotovo do konca šolskega leta 1966-67 plačane po sedanjem admini-strativno-proračunskem sistemu. Predsednik ObS Sergij Thorževskij je rekel, da bo občina iskala rešitve za šolstvo v načinih prerazdelitve sredstev za splošno potrošnjo. V času, ko so formalne razprave o republiškem zakonu o financiranju izobraževanja in vzgoje skoraj povsod utihnile, so se na Dolenjskem v več krajih oblikovale skupine prosvetnih delavcev, ki samospodbudno obravnavajo vprašanja bodočih izobraževalnih skupnosti, kot jih je nakazal zakonski predlog. Kot je povedal direktor Medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo Slavko Vute, so tako skupino oblikovali tudi ravnatelji Pozdravi iz Novega Sada Naši fantje, ki služijo vojaški rok v Novem Sadu, prisrčno čestitajo za novo leto vsem bralcem Dolenjskega lista, zlasti pa ?nanecm iz okolice Gabria in Težke vode. Anton Raik, Milan Goršin in Anton Povše. osnovnih šol v novomeški občini. Prisotni udeleženci posveta 16. decembra so menih, da je prav, da se razprave o bodočem sistemu financiranja izobraževanja in vzgoje nadaljujejo, saj bo to znatno olajšalo delo iniciativnih odborov za ustanovitev izobraževalnih skupnosti, ko bo zakon sprejet. DOL. KAMENCE: nova organizacija Želje prebivalcev Dol. Kamene in sosednjih vasi, da bi imeli svojo organizacijo SZDL, so se pred nedavnim uresničile. Občani so se sestali in izvolili odbor, ki je iz svoje sredine izvolil Iva Ritonjo za predsednika in Nado Kic za tajnico. Organizacija bo lahko našla delovno področje, saj je na njenem območju veliko problemov. URŠNA SELA: imeli bodo svojo KS Številni občani, ki so prisostvovali skupili konferenci SZDL in krajevne skupnosti, so vedeli precej povedati o malodušju mladine. Da je mladina malodušna, je gotovo res, zakaj je tako, pa tamkajšnji občani ne bodo dognali, ker so vzroke za takšno stanje dolžni raziskati odgovorni dejavniki. Ko so obravnavali delo krajevne skupnosti, so sklenili ustanoviti svojo krajevno skupnost. Zatem so negodovali ob predvideni ukinitvi železnice Novo mesto —Karlovac, ker so menili, da bi biia taka odločitev prezgodnja. Za odbornika Mi evidentirali kmetovalca Ivana Povšeta, za republiškega poslanca pa Zvoneta Perca. Na konferenci je bil navzoč tudi Miha Počrvina iz Novega mesta. sd Šmarješke Toplice: razstavljen urbanistični načrt S sklepom občinske skupščine je bil te dni dan v trimesečno razpravo urbanistični načrt Šmarjeških Toplic. Razstavljen je v prostorih zdravilišča. Načrt je izdelal Zavod za urbanizem z Bleda. Odborniki občinske skupščine bodo o njem razpravljali na eni prihodnjih sej, po vsej verjetnosti v januarju. Jutri posvet o kulturi Na jutrišnjem posvetovanju, ki ga sklicuje svet krajevne skupnosti na pobudo občinskega sveta ZKPO ob 18. uri v novomeškem D"mu kulture, bodo obravnavali kulturno-prosvetno dej as: * ost na območju Novega mesta in okolice ter razpravljali o nalogah na tem področju v prihodnjem letu. ObSS o pripravah na volitve člani plenuma ObSS v Novem mestu bodo na jutrišnji seji, ki se bo pričela ob 16. uri v sindikalni dvorani na Društvenem trgu, razpravljali o reorganizaciji sindikatov in o delovnih metodah, pripravah na volitve odbornikov v občinski zbor delovne skupnosti in poslancev ter o spremembah glede delitve članarine. Ustanovljen je sklad za borce 14. decembra je tudi občinska skupščina v Novem mestu z odlokom ustanov :a sklad za borce in s tem zagotovila družbeno porruc" nekdanjim borcpm in ak* vistom NOB ter njihovim svojcem, predvsem pa otrokom. Pomembno je, da bo sklad .ah-ko dajal tudi posojila borcem kmetom, če bodo želeli zidati stanovanje ali preurediti si taro. 14. DECEMBRA NA SEJI ObS NOVO MESTO SPREJETA urbanistični in sanacijski program Številne pripombe odbornikov k urbanističnemu programu Novega mesta in sanacijskemu načrtu novomeške steklarne Na seji 14. decembra je posvetila občinska skupščina v Novem mestu osrednjo pozornost urbanističnim programom nekaterih naselij in sanacijskemu načrtu za INIS. Po burni razpravi, ki je trajala štiri ure in pol, je skupščina sprejela urbanistična programa za Novo mesto in Dolenjske Toplice (za le-te tudi zazidalni načrt) in dala soglasje k posojilu 7 milijonov Ndin, ki jih bodo najeli pri republiškem skladu skupnih rezerv za uresničitev sanacijskega načrta INIS. Zatem je skupščina potrdila pogodbe o prenosu stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lasti na Podjetje za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij, določila nova vplivna in matična območja, ustanovila sklad za borce NOV, sklenila razpisati referendum, obravnavala problematiko v zvezd s statuti delovnih organizacij in podobno. Preden je skupščina sprejela urbanistični program Novega mesta, je njen podpredsednik Andrej Grča poročal o delu komisije, ki je imela nalogo uskladiti mnenja in predloge občanov na program. Posebej je omenil stališča članov te komisije — inž. arh. Vladimira Braca Mušiča, dr. Ivana Komelja, inž. Lada Kotnika in ekonomista Miha Hrovatiča, nakar je dobil besedo glvni projektant inž. arh. Danilo Lapajne. Razprava je bila zelo razgibana. Na predlog Ivana Kočevarja so odborniki sprejeli sklep o izdelavi kratkoročnega in dolgoročnega funkcionalnega načrta za postopen razvoj mesta in njegove okolice v skladu z urbanističnim programom. Program so naposled sprejeli, projektantski skupini pa naročili, naj ga ob upoštevanju mnenj in predlogov odbornikov dopolni v roku enega meseca. Poudarili so, da je s sprejemom programa velika ovira, ker bodo zdaj lahko napravili zazidalne načrte, na podlagi teh pa dajali lokacije. Med drugim čaka na lokacije okoli 300 novomeških graditeljev. V uvodnih besedah k sanacijskemu načrtu novomeške steklarne je načelnik za gospodarstvo in družbene službe Marjan Simič razgrnil pred odbornike problematiko in težave tega podjetja. Tovarna ima zdaj že okol' °*?0 milijonov Sdin izgube, čemur pa je pretežno krivo nesolidno kooperantsko delo podjetja CEKOP iz Varšave. Da bi INIS prebredla težave, potrebuje 700 milijonov S-din posojila. Posojilo bo za steklarno najel sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij novomeške občine pri ustreznem republiškem skladu. Preden je skupščina s tem soglašala, so odborniki zahtevali odgovore na več vprašanj, na katera je direktor INIS Slavko Sitar zadovoljivo in izčrpno odgovarjal. Predsednik Sergij Thorževskij je pozdravil odločitev skupščine, da je pristala na posojilo, s pripombo, da Je treba steklarni pomagati vre]. .preden bodo znani rezultat* soora z varšavskim kooperantom. Na pobudo novomeške krajevne skupnosti je občinska skupščina sklenila 15. januarja 1967 razpisati referendum, na katerem se bodo občani odločali o uvedbi samoprispevka za zidanje nove osnovne šole v Novem mestu. Ce bodo občani — pra- vico do glasovanja imajo vsi, ki so vpisani v volivne imenike na območju krajevne skupnosti — glasovali »za«, bo samoprispevek uveden za tri leta. Delavci, uslužbenci in upokojenci, ki imajo več kot 500 Ndin dohodkov na mesec, bodo plačevali po 1 odstotek mesečnih prejemkov, obrtniki, gostilničarji in drugi po 2 odstotka na davčno osnovo, kmetje pa 2 odstotka na katastrski dohodek, če bo večji od 500 Ndin. V treh letih bi dal krajevni samoprispevek 1,18 do 1,23 milijona Ndin, na podlagi te vsote pa bi lahko najeli posojila in začeli šolo zidati. Po konferenci Socialistične zveze v Gabrju so občani kar na prostem nadaljevali razpravo. Na sestanku so se odločili za ureditev družbenega prostora in rekonstrukcijo ceste Brusnice — Gabrje. (Foto: Slavko Doki) Glede mesa smo premalo sitni! Zakaj ni odgovora na ponudbo Kmetijske zadruge? - Najbrž je neorganizirani odkup prijetnejši? - Smo res na milost in nemilost izročeni mesarjem? Da je ta sestavek takšen, kot je, nisem kriv jaz. Najprej smo nameravali poročati samo o potrošnji mesa za prehrano v ožjem novomeškem okolišu. Najlaže je dobiti podatke o tem pri Mesariji. Tako bi menil vsakdo . . . Obrnil sem se na direktorja Mesarije tov. Zalokarja. Nekaj časa je okleval, nazadnje pa odklonil. Rekel je, da bi te podatke lahko izrabila konkurenca in da jih zato ne da. Ni mi preostalo nič drugega kot iskati kje drugje. Tam je šib laže, podatki pa so zdaj iz druge roke (ne po moji krivdi!). In med tem ko sem jih zbiral po drugih poteh, so prihajale na dan razne stvari, o katerih prej nisem niti slutil. Zato moram zdaj priznati: kar zadovoljen sem, da me je tov. Zalokar zavrnil... Do konca septembra 1966 je novomeška Mesarija prodala v svojih mesnicah 263 tisoč kilogramov govedine, 43.000 teletine in 58.000 kg svinine. Govedine je prodala za 6,6 odst. več kot lani, teletine za 67,4 odst. več, svinine pa za 29,1 odst. manj kot v enakem razdobju lani. Delež Mesarije pa se je pri prodanem mesu v novomeški občini letos zmanjšal za skoraj 11 odst. Mesarija je namreč lani prodala 79,3 odst., letos pa samo še 68,5 odst. vsega mesa, prodanega v novomeški občini. Vzroke za manjšo udeležbo Mesarije v skupno prodanem mesu moramo iskati v slabi založe-nosti glede kakovosti mesa in tudi v slabi postrežbi. ZAKAJ NI ODGOVORA NA PONUDBO KMETIJSKE ZADRUGE? Živine, zlasti telet in prašičev, že nekaj časa primanjkuje. S teleti se je letos stanje ekoliko izboljšalo, kar je razvidno tudi iz že omenje-_ nega podatka, ki kaže, da je Mesarija Novo mesto prodala letos za 67,4 odst. več teletine kot lani. S svinino pa je še vedno slabo: te je bilo prodane letos za 29 odstotkov manj. Ob takšnem stanju je dokaj čudno, da novomeška Mesarija vztrajno molči na ponudbe kmetijske zadruge Noto mesto, ki ji ponuja sklenitev pogodbe za oskrbo ožjega novomeškega tržišča z ždvino. To je čudno toliko bolj, če upoštevamo, da lahko kmetijska zadruga Novo mesto zagotovi mesariji več kot 75 odst. potrebne živine za zakol in da KZ Novo mesto to živino zlahka proda drugim kupcem, Vprašujemo se torej: kako to, da je živina domače prireje interesantna za vse tuje kupce, za novomeško Mesarijo pa ne? NAJBRŽ JE NEORGANIZIRAN ODKUP PRIJETNEJŠI? Kljub vsemu pa se ne da reči, da Mesarija ne kupuje živine v novomeški občini. Kupuje je kar precej, toda več ali manj neorganizirano. Na sejmih jemlje samo to, kar je dobro zanjo. Kmetijska zadruga Novo mesto pa je kot organizator proizvod-je v kmetijstvu dolžna zagotoviti kmetu odkup vsega, kar je pridelal. Prav zato želi zadruga skleniti z Mesarijo pogodbo o organiziranem odkupu. Mesarija na lansko in letošnjo ponudbo sploh ni odgovorila. Morda poreče kdo iz Mesarije, da izbirajo živino z večjo klavnostjo, torej takšno, ki daje več mesa. Prav je tako, toda ob tem ostanemo še vedno brez odgovora na vprašaje: zakaj lahko odkupujejo organizirano drugi kupci, ki z novomeško zadrugo brez pomišljanja sklepajo pogodbe, ki jih Mesarija odklanjat? Zadnje čase pa kupuje Mesarija vedno več zaklane živine v drugih klavnicah. Po oceni tržnih organov koljejo letos doma samo 40 odst. živine, 60 odst. pa je pripeljejo zaklane. Samo kakšnih 15 odst. od drugod pripeljane zaklane živine gre v mesnice, drugo pa porabijo za predelavo. Ker ima novomeška Mesarija predelavo mesa (izdelava suhomesnih izdelkov) ne more imeti finančnih težaiv, ker suhomesni izdelki pokrivajo izgubo pri prodaji svežega mesa. Poldeta Ciglerja najdeš v stavbi, ki ji je posvetil vse proste ure svojega življenja — v Domu kulture. Tu vodi prosvetni servis, hkrati pa dela pri igralski družini Dušan Jereb. V okviru praznovanj novoletne jedke bo letos Zavod za kulturno dejavnost uprizoril njegovo pravljično igrico Sneženi mož. »Nič presenetljivega«, bodo dejali tisti, ki ga poznajo. Vedo, da je napisal že dosti prizorekov in igric za mladino. Ti so obležail v nje-;ovem predalu, nekaj pa jih Je bilo uprizorjenih. Pogovor s človekom, ki že 47 let nastopa na odru, je kot studenec besed, ki jih ne moreš zajeziti, da bi jih zapisal. Hkrati te ves čas opozarja, da ne smeš pisati »ne vem kako visoko«, in ko pove še vse tisto, kar (in ponavadi je tako) ostaja samo med štirimi stenami in je duhovito, sočno in zanimivo, pa ne moreš vsega zapisati, si v zadregi in si zapišeš nekaj dejstev. Polde Cigler piše že vrsto let. Ko je nastopal na odrih, vadil za predstave in gostoval tudi med mladino, je opazil, ia je pri nas veliko pomanjkanje igric in prizorčkov za naše najmlajše. Vzel je pero in napisal to in ono .... V petdesetih letih" je bila u-prizorjena njegova spevoigra Sneguljčica, ki jo je uglasbil Tone Markelj. Z njo so gostovali v Crkvenjaku na Štajerskem. Povodni mož je spevoigra, napisana po ljudskem motivu, v katero pa je vpletel veliko svojega. Napisal je še pionirske igrice Gusarjev zaklad, Novoletna jelka pripoveduje, Kraljica Jadrana, Slepec (tematika iz narodnoosvobodilne vojne). Kdo bi vedel še za vrsto priložnostnih prizorov, ki jih je napisal za najmlajše in ki so jih uprizarjale šole na svojih proslavah in praznovanjih, pa so zapisane samo še v zaprašenih šolskih kronikah in dnevnikih! Sneženega moža, ki ga bodo uprizorili v Domu kulture, bodo igrali starejši in mlajši igralci. V igrici nastopajo dedek Mraz, boter Led, Prav gotovo tov. Ciglerja kraljica Zima, tetka Burja, Sneženi mož, Luna debelcoka, snežinke in snežni palčki. »Rad bi napisal Pepelko,« Je povedal pisec igric tov. Cigler. »Snujem jo in ne vem, kdaj bom začel . . .« Prav gotovo tov. Cigler ju ne sili k pisanju samo pomanjkanje primernih tekstov, pač pa tudi globoka želja približati se svetu otroka, ki je tako razgiban in čist kot polje, ko ga pokrije sneg in narede otroci na njem sneženega moža. P. BREŠCAK SMO RES NA MILOST IN NEMILOST IZROČENI MESARJEM? Vsak novomeški potrošnik sam najbolje ve, kakšna je oskrba Novega mesta z mesom. Cene niso dosti višje kot drugod, o postrežbi in o kvaliteti mesa, ki je naprodaj v naših mesnicah, pa bi se dalo veliko govoriti. Da je postrežba slaba, da meso ni kvalitetno, to vedo najbolje tisti, ki raje kupujejo meso v Metliki in v Škocjanu, ker dobijo tam za svoj denar to, kar zahtevajo! Tam se ni treba prerekati s sekačem in vam ne bo očital »da ste sitni«, če se boste potegovali za lep kos mesa. Kot smo videli, kupuje novomeška Mesarija živino povsod, kjer le more, toda mesnice niso zato nič boljše založene. Za potrošnika jim ni niti toliko, da bi bila mesnica na Glavnem trgu odpr- ta ob drugi uri popoldne, ko gre največ gospodinj z dela. Kje neki! Takrat je odprta samo mesnica v Kandiji in vse gospodinje morajo tja po meso! Da pa mesarjem ne gre slabo, lahko sklepamo po osebnih dohodkih. Njihovi osebni dohodki so na petem mestu med vsemi delovnimi organizacijami v gospodarstvu v novomeški občini, (povprečno 97.100 S-din na mesec.) Lahko pribijemo, da nam je v trgovini z mesom v Novem mestu zelo potrebna konkurenca, ker je videti, da so vsi pristojni organi brez moči. In še nekaj: mi vsi bi morali biti kot potrošniki bolj sitni! Vztrajati bi morali pri tem, da dobimo za svoj denar v mesnicah to, kar plačamo, to je — dobro meso! M. JAKOPEC PRIPIS: Ko je bil ta sestavek že v tiskarni smo zvedeli, da je novomeška Mesarija le ugodila zahtevi Sveta za blagovni promet tako, da je mesnica na Glavnem trgu odprta od 15. decembra dalje vsak dan od 14. ure. Dedek Mraz čaka v domu Na veliko povpraševanje, kje bo dedek Mraz letos obdaroval otroke, sporočamo, da si je ta dedek že zagotovil dvorano v novomeškem Domu :-:ulture, kjer bo otroke ne le sprejel, marveč tudi obdaroval. Pristal je tudi, da bo sodeloval pri pravljični igrici »Sneženi mož«, ki jo je napisal Polde Cigler. Ce kateri otrok ne bo dobil darila po tej igrici, na; ve, da ga bo čakalo doma ali v podjetju, v šoli ali ustanovi, tam, kjer so zaposleni njegovi starši. V Domu kulture bo dedek Mraz sprejemal otroke od 26. do 29. decembra ob 15. uri. Vabimo starše, kolektive, šole, zavode in ustanove, da pošljejo otroke svojih sodelavcev na sprejem. Za otroke bo vstopnina 1 NcLn, za odrasle pa 1,5 Ndin. Darila je treba dostaviti v pisarno Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu. Dolenjske Toplice: novoletna kopel V zdraviliščnih prostorih Dolenjskih Toplic bo pričakovalo novo leto okoli 230 do 250 gostov. Do zdaj se je prijavilo nad 200 ljudi iz vseh krajev Slovenije, nekateri posamično, druga v skupinah. Rezervacije so nepreklicne. Zdravilišče se za praznovanje temeljito pripravlja in bo dalo gostom poleg menuja za 7.000 S-din tudi razvedrilo, vsak pa se bo lahko okopal v termalni vodi. Silvestrovati bodo začeli 31. decembra ob 20. uri. Ob slovesu: »Pojdite po naši poti!" kel: »Vaše slovo od armade ne pomeni odhoda iz našega družbeno-pohtičnega življenja, ne pomeni, da zapuščate narodno obrambo in vse napore državnega in partijskega vodstva za močnejšo domovino. Z vami bomo vedno računali! Jutri, če bo treba, boste spet z nami v isti vrsti!« Upokojeni polkovnik Mirko Jarc se je zahvalil za pozornost in darila ter končal takole: »Težko se je ločiti od kolektiva, v katerem si zrasel kot človek, vojak in tovariš. Želim, da bi vsi, ki ostanejo, še posebno mladi, šli po naši poti. Zase in tovariše pa obljubljam, da bomo na terenu aktivni in odgovorni druž-beno-politični delavci.« A. KORDIC 521-7S0-26 Le čemu številka? Kaj bomo z njo? Tako boste morda vprašali, zato hitro postrežemo z odgovorom: to je številka novega žiro računa, ki ga je odprla pni podružnici Narodne banke v Novem mestu Krajevna skupnost Novo mesto: 521-780-26 — Sklad za zidanje šole v Novem mestu pri KS Sem se bodo stekala vsa sredstva, ki jih bodo delovne organizacije, ustanove, posamezniki in vsi drugi namenili za novo šolo. Prvi je prispeval in že nakazal za novo šoto Dolenjski list, ki je iz svojih skromnih sredstev podaril 100.000 S-din. DELOVNE ORGANIZACIJE! Ne razmetujmo denarja za različne novoletne in druge čestitke, ki končajo v peči ali v smeteh! Namenimo ta denar kot naš prvi prispevek za prepotsrebnj novo šolo v Novem mestu! — Več o pripravah na referendum, kjer bomo sredi januarja glasovala za novo šolo, prihodnji četrtek na tej strani! KS NOVO MESTO Ločitev ni bila žalostna, lahka pa tudi ne ... (Foto: M. Radenkovič) Te dni se je poslovila od sodelavcev v enoti Ivana Slap-nika v Novem mestu skupina višjih oficirjev, veteranov iz NOB, ki so nastopili zasluženi pokoj. Na skromni, vendar prisrčni slovesnosti v domu JLA v Novem mestu so si segli v roke s tovariši, s katerimi so delili dobro in slabo skoraj polovico življenja. Imeli so solze v očeh ... Med upokojenimi tovariši sta tudi majorja Milan Ilić KRATKE IZ DOL. TOPLIC ■ O HIGIJENI NA VASI je v Dolenjskih Toplicah 18. decembra predaval ambulantni zdravnik dir. Vid Pintar. Predavanje je bilo namenjeno staršem in šolski mladini, poživili pa so ga diapozitivi. m NA OBČNEM ZBORU čebelarskega društva v Dolenjskih Toplicah je po poročilih predaval I. Gril iz Poljan pri Dolenjskih Toplicah o življenju čebel. gj NA ZADNJEM LETOŠNJEM lovu so lovci Topliške doline ustrelili nekaj zajcev. Po lovu so imeli v zdraviliški restavraciji prosto zabavo. D. G. in Ivan Campa ter podpolkovnik Mirko Eržen in polkovnik Mirko Jarc. Vsi so bili v naši armadi- že pred letom 1945. Ko se jim je polkovnik Ivan Slapnik zahvalil za požrtvovalno delo in nesebično prizadevanje, je med drugim re- Novoletna želja Mnogo zdravja, sreče, veselja in uspehov v prihodnjem letu želi vsem svojcem, prijateljem in znancem, zlasti pa mladini Jože Kolenc, zdaj vojak v Sarajevu. Pozdravi iz Ohrida Vesele praznike in srečno novo leto želijo vsem domačim in znancem: Franc Pacck, Alojz Gorenje in Anton Skoda, vojaki v Ohridu. LEKARNIŠKA POSTAJA DOL. TOPLICE bo zaradi letnega popisa blaga zaprta jutri, 23. decembra, ne pa danes, kakor je bilo zaradi tiskarske napake objavljeno v zadnji številki Dol. lista. UREDNIŠTVO ■ INVALIDSKI ZAVOD KOG bo organiziral novoletno prodajo konfekcijskih izdelkov z 20- odstotnim popustom v prostorih bivše radioservisne delavnice v Bergmanovi hiši na Glavnem trgu. Izrabite ugoden nakup. B V PETEK, 23. decembra, bo ob 20. uri v Dolenjski galeriji III. abonmajski koncert, ki ga prireja glasbena šola Novo mesto. Nasopil bo ansambel za staro glasbo »Schola Labacensis«. Popoldne ob 16. uri bo v Domu kulture koncert za mladino. H ODREZANI OD SVETA — bi lahko rekli ob zapori, ki so jo v torek dopoldne postavili pred Ribjo restavracijo in pred radio-servisno delavnico na sredi iste ulice. Tako smo bili v Dilančevi ulici v redakciji in upravi Dolenjskega lista ter v pisarnah podjetja Standard odrezani od sveta, ker ni mogel nihče iz hiše m ne vanjo. Popravljali so streho ter so zato enostavno zaprli del ulice, ne da bi prej kogarkoli obvestili. Kaj takega se lahko zgodi samo ... v Novem mestu; drugi namreč ob takih primerih postavijo pokrit hodnik za pešce. B3 NIC POSEBNEGA in ne domiselnega niso doslej pokazali naši trgovci pri urejanju novoletnih izložb ter lokalov. V nekaterih izložbah so sicer že namestili nekaj novoletnih okraskov, to pa je tudi vse. Ce te dni primerjamo naše mesto in izložbe z ljubljanskimi ali tudi v manjših mestih, kot so Črnomelj, Metlika in Brežice, ugotovimo, da smo se pri nas najmanj potrudili. Morda pa nas bodo trgovci presenetili Sele zadnje dni pred novim letom? H TISTEGA, KI JE ODGOVOREN za popravilo in vzdrževanje Gubčeve ulice, bi bilo treba poslati na nekajkratno vožnjo z lastnim avtomobilom po tej cesti. Najbrž bi ^a.!e;;Io, kajti vsak voz- kronika nik motornega vozila se pnduša, da po tej cesti ne bo vozil. Jame so tako skupaj in globoke, da se ni moč umakniti. Ker je bila Trdinova cesta dalj časa zaprta zaradi popravil, se je po Gub-čevi odvijal dobršen del prometa na Grm. Cetta je uničena in bi jo bilo treba čimprej vsaj za silo popraviti. ■ NA MESTNIH NJIVAH te dni Pionirjevi delavci dokončujejo drugo skupino garaž — dvojčkov za tamkajšnje lastnike avtomobilov. Dve vrsti garaž že stojita, tretjo pa bodo začeli graditi v kratkem. ■ NA TRŽNICI je bilo v ponedeljek naprodaj dosti novoletnih jelk vseh velikosti. Opažamo pa, da jim je cena občutno narasla, od lanskega leta. Nanjše jelke so prodajali po 500 din, cena večjim pa Je šla v tisočake. Motovileč in špinačo so prodajali po 500 din kilogram, jajca po 100 din, smetano v skodelicah po 300 din, orehe po 500 din itd. □ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta- Angela Zaje z Ljubljanske ceste 15 — dečka in Marija Zupančič iz Adamičeve 16 — dečka. Dre vi ponovitev Ocvirkove drame V počastitev dneva JLA bo DPD Svoboda »Dušan Jereb« drevi ob 20. uri v novomeškem Domu kulture ponovilo dramo Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«, ki jo je re-žiral Jože Zamljen. Pričakujejo, da bo ob ponovitvi boljši obisk, kot je bil ob premieri. S&16Z6H8 Bil OZ i 0ICS©I3 C|01'1'^^ Pogovor z zdravnikom A REDNE LETNE KONFERENCE ZMS V BREŽICAH »Bolj pogumno v ospredje - mladina!« Mladim se obeta razgibano obdobje - Predstavniki ZMS iz Velike Plane so prinesli brežiški mladini iskrene pozdrave in povabili njene predstavnike na svojo konferenco - Mladina iz Zaprešiča in Samobora predlaga Brežičanom sodelovanje na skupnih športnih prireditvah Zveza mladine občine Brežice je imela 18. decembra občni zbor. V domu JLA se je zbralo nad 100 udeležencev. Le redki se povabilu niso odzvali. Izredno dober obisk dokazuje, da so mladi močno navezani na svojo organizacijo. Konferenci so prisostvovali kot gostje predstavniki družbeno-po-litičnih organizacij občine Brežice, delegacija mladine iz Velike Plane, zastopniki Zveze mladine te Zaprešiča in Samobora, zastopiki mladih v garnizonu Cerklje in drugi. Za uvod so navzoči poslušali referat predsednice občinskega komiteja ZMS Božene Češnovarjeve o položaju mladega človeka v brežiški občini. V njem je nakazala pester mozaik vprašanj, ki jih stavi življenje pred mlado generacijo. Za razpravo je bilo to ugodno izhodišče, saj je omogočilo vsakomur izmed prisotnih, da je povedal tisto, kar najbolj ovira mlade pri družbenem uveljavljanju in osamosvajanju. Tovarišica Cešnovarjeva je med drugim povedala tele misli: Naloga mladinske organizacije je, da pripravi mladino na uspe-6no vključevanje v organe družbenega in delavskega samoupravljanja. To pa lahko dosežejo le strokovno in splošno dovolj razgledani ljudje. Zato osnovna šola kot temeljno izhodišče za mlade proizvajalce še ne pomeni konca izobraževanja. Kažejo se potre be po dopolnilnih oblikah, ki Jih lahko nudi podjetje samo aH pa delavska univerza. V brežiški občini so mladi ljudje v samoupravnih organih slabo zastopani, bodisi zaradi zastarelega gledanja starejših upravljavcev bodisi zaradi pomanjkljive izobrazbe in majhne samozavesti mladih. Brežiška občina je še vedno pretežno kmetijsko področje, vendar se v njej zadnje čase zelo hitro razvijata tudi obrt in industrija. Vedno manj mladine ostaja na vasi, mladina pa, ki se zaposljuje v mestu, spreminja svoje želje in potrebe. Naloga mladinske organizacije je prilagoditi se interesom in potrebam vseh slojev mladih in postati stičišče njihovih skupnih in posebnih interesov. Po organiziranosti je bila doslej pred mestno, čeprav bi v mestu pričakovali živahnejšo dejavnost. V Brežicah imajo mladi svoj mladinski klub, vendar menijo, da ne zasluži tega imena. Tja namreč lahko zaide vsakdo, obiskovalce pa seveda najbolj privablja točenje alkoholnih pijač. Mladina najde najbolj miren prostor zgoraj v knjižnici, kjer je vpisanih med bralce kar 1337 čla nov iz mladinskih vrst. Mladim povzročata vsako leto znova težave vključevanje v uk in zaposlovanje. Želijo si, da bi bilo informiranje o poklicih še širše zastavljeno, pa tudi o možnostih za zaposlovanje bi bili mladi zvedeli radi dovolj zgodaj. Za zaposlovanje deklet je možnosti precej manj kot za zaposlitev fantov. Na Zavodu za zaposlovanje je trenutno prijavljeno za zaposlitev 144 mladih ljudi do 25. leta starosti, od tega 50 fantov in 94 deklet. POMLADNE VOLITVE V prihodnjem obdobju Je naloga mladinske organizacije, da pope stri aktivnost mladih In da jim pomaga razreševati nasprotja, s katerimi so srečujejo. Za delo, za izobraževanje in zabavo >.ia mladina veliko možnosti, če jih bo le znala bolje izkoristiti kot doslej. Res je občinski komite ZMS dobil manj denarja, kot ga je skupščina prvotno odobrila, toda žal se bo moral spoprijeti tudi s finančnimi težavami. Na konferenci so se priglasili k besedi številni diskutanti, ki so vsak po svoje skušali biti kritični do dosedanjih pomanjkljivosti in ustvarjalni v predlogih za nadaljnje delo. Bodoči organizaciji so nakazali pot k samostojnosti po načelih samouprave, na koncu pa sta jih predstavnika SZDL in sindikata opozorila na bližnje volitve. To je najlepša priložnost, da predlagajo mladi svoje zastopnike v skupščinske organe in jim nudijo tudi vnaprej vso podporo. J. TEPPEY Kdo bo športnik Dolenjske? V novoletni številki Dolenjskega lista bomo objavili nagradno anketo, i katero želimo izbrati najboljšega športnika Dolenjske. Naši bralci bodo sami glasovali za najboljšega športnika, naše uredništvo pa mu bo preskrbelo lep pokal t trajno last. Drugi in tretji najboljši športnik bosta prejela knjižne nagrade. V anketi lahko sodeluje vsak, kdor pozna uspehe naših športnikov, kot so: špilar, Zaletel, D. Močnik, Babic, O-sterman, Pcnko in drugi. Ne zamudite priložnosti, da se jim oddolžite za prijetne športne trenutke, ki so vam jih pripravili. Glasujte za tiste, katerih uspehe najbolj cenite! Pet tistih, ki bodo izbrali najboljšega športnika, bomo izžrebali in jih nagradili s knjižnimi darili. Tako, dragi bralci, že v prihodnjem tednu se odločite, komu boste dali svoj glas! TABORNIKI V POČASTITEV 25. OBLETNICE JLA Kdo se bo prebil skoz obroč patrol? Taborniki novomeškega odreda so za nedeljo, 25. decembra, pripravili veliko terensko igro. s katero bodo po svoje prispevali k proslavam ob obletnici ustanovitve naše ljudske armade. V nedeljo zjutraj ob 6,45 bodo na znak z rdečo raketo iz mesta skrivoma odšli trije partizanski kurirji z zaupno pošto, ki mora do 10.45 priti na hrib nad Smolenjo vasjo. Naloga kurirjev ni lahka, saj bodo štiri čete odreda okrog mesta zaprle obroč in poskušale sporočila prestreči. Kurirji se smejo preobleči in uporabiti nan" različne j še zvijače, da bi pretentali patrole, ki bodo imele na razpolago prevozna sredstva, radijske postaje, signaliste, sani tej ce m vohune. Kurirji bodo najprej predali pošto tovarišem na javkah izven mesta, od tam pa bodo nadaljevali pot Z vnemo pripravljajo veselje sevniškim otrokom Sevniško Društvo prijateljev mladine in osnovne šole imajo te dni polne roke dela, saj bi radi otroški praznik čim lepše pripravili. Malo jih skrbi denar, ker se je do srede decembra nabralo šele polovico toliko, kot so računali, da bo dala celotna akcija. Z občinske uprave so namreč poslali priporočilo podjetjem, naj bi prispevala po 700 S-din na enega zaposlenega. Tako bi zbrali poldrugi milijon starih dinarjev, ki bi jih razdelili med šole, pri čemer pa bi upoštevali tudi predšolske otroke in vajence. Nekaj bodo prispevali tudi starši in šole. Kot je dejala ravnateljica osnovne šole v Sevnici Marija Simončič, bodo letos priredili predvsem razredne proslave, kjer so otroci bolj sproščeni in vzdušje bolj domače. Tam bodo tudi kolektivno obdarjeni in pogoščeni. Proslave se bodo začele 28. decembra. Ob tej priložnosti bodo iz- Novomeški vojaki v gosteh pri občanih Vojaki novomeške garnizije so pred svojim praznikom, 22. decemibrom, obiska.1.! občane v nekaterih občinskih središčih. V soboto, 17. decembra, so z izbranim kulturnim sporedom nastopili v Šentjerneju in bili gostje aktiva ZMS v tamkajšnjem obratu UPORI. Naslednjega dne so po eno uro razvedrila pripravili v šmarjeti in škocjanu, dan zatem so obiskali še delovni kolektiv NOVOLESA v Straži, Stražanom pa priredili zanimiv kulturni program. sd ročMi v hribovskih šolah tudi pomoč sevniških otrok, ki imajo v šoli že lepo pripravljeno in zloženo vrsto stvari, katere bodo revnejši otroci še s pridom uporabili. proti cilju. Konec igre in zmago enih ali drugih bo ob tri četrt na enajst naznanila zelena raketa z vrha hriba, kjer bo tudi končna kontrola. Tu se bodo zbrali vsi sodelujoči in se pogreli s čajem. Opoldne bodo lahko že vsi spet v mestu. Patrole vodi Andrej Počrvi-na, kurirje pa čedo Jakovlje. vid. Obe strani se že teden dni resno pripravljata na ak- Mladinski in partizanski pisatelji v Novem mestu V okviru »Kurirčkovega festivala« so 14. decembra zvečer v novomeškem Domu kulture brali odlomke iz svojih del srednjašolski mladini: srbska pesnica Mira Aleč-ković, slovenski pripovedniki in mladinski pisatelji Venče-slav Winkler, Ela Peroci in Matevž Hace ter bosenski novelist Advan Hodžič. Uvodne besede o organizaciji festivala je imel podpolkovnik JLA Jože Luzar. Književnike je pozdravil in se jim zahvalil za obisk pesnik in prevajalec Sever in šali. Pevski zbor novomeških srednješolk je pod vodstvom Toneta Mar kl j a zapel nekaj partizanskih pesmi, mladinke pa so nastopile z recitacijami. POLEDICA. Vožnja mimo Študijske knjižnice v Novem mestu se je v petek popoldne za marsikaterega motociklista in biciklista končala s padcem. Vendar je delavec komunalnega podjetja kmalu posul ledeno cesto s peskom, tako da ni prišlo do večje nesreče. (Druga nagrada za FOTOGRAFIJO TRDNA — Janez Pavlin, Novo mesto, ORWO NP 18 5,6/GO) cajo, v kateri bo sodelovalo okrog 150 tabornikov in tabornic, med njimi tudi prvič medvedki in čebelice in novoustanovljene čete v šmihelu. Težave planinskega društva »Lisca« Na zadnji seji planinskega društva Lisca v hotelu Sremič v Krškem 9ta upravni in nadzorni odbor razpravljala o položaju, v kakršnem se je društvo znašlo letos. Društvo ima edino postojanko »Tončkov doma na Lisci, ki je bL la zgrajena leta 1952. Predvsem zaradi premajhne kuhinje današnjim potrebam ne zadošča v celoti. Ze pred leti so člani izrazili željo, da ba kuhinjo razširili in preuredih. Dela so Jih letos veljala prek milijon starih dinarjev, društvo pa je moralo plačati še nad 800.000 S din za odplačilo posojil, ki jih je najelo za gradnjo vodovoda, gospodarskega poslopja in kleti. Tako ima zdaj 1,200.000 S din dolgov. Društvo bo poskušalo dobti denar, ki bi ga rešil kritičnega položaja, pri delovnih organizacijah na območju občin Krško in Sevnica. F. Tudi nos lahko zboli Čeprav pravimo, da je najbolje, da ne vtikamo svojega nosu povsod, ker bomo sicer »dobili po nosu«, se vendar zgodi( da lahko zboli tudi nos, ne da bi ga kam vtaknili. Nos praviloma služi za to, da ovlažimo in do neke mere očistimo zrak, ki ga vdihavamo, pa tudi da ga segrejemo do prave mere; poleg tega je sedež važnega čutila — voha. Duh po pečenki vijolicah, za nekatere pa po žganju, je zelo prijeten. Če se voh pokvari, smo ob velike užitke, čeprav nam je smrad prihranjen, ker ga tudi ne vohamo. Ce ne omenjamo poškodb nosu, kjer se navadno zlomi hrustanec, pa če se ognemo kožni mbolezndm nosu, se moramo najprej ustaviti pri nepravilno razviti srednji kosti nosu, pri septumu: bolnik diha le na eno nosnico ali pa težje na drugo. Pomaga le operacija. Ce se razvije v nosu tur, ki močno boli, naj ga vadi zdravnik, ki naj tudi ukrepa, sicer se gnojenje lahko razširi v lobanjo, kar pa ima nepredvidene posledice. Vsako stiskanje in praskanje tura v nosu je smrtno nevarno! Nahod je nalezljiva bolezen in pomeni kihanje, šmrkanje in izgubo voha. Včasih je bolezen zaradi stalnega šmrkanja in usekavanja naravnost nadležna. Za nahod je precej zdravil, nobeno pa ne odtehta vroče kopeli pred spanjem in vročega čaja. Bolezen mora prenehati v 1 tednu, sicer gre za komplikacijo, ki je največkrat vnetje obnosnih votlin ali pa kronični nahod. Poslednji ima sledeče znake: zamašen in suh nos, pritisk v glavi, suho grlo, voha ni, pač pa iz nosu smrdi. Bolezen za življenje ni nevarna, je pa težko ozdravljiva. Rada se komplicira z vnetjem ušes. Otroci, včasih pa tudi odrasli, radi vtikajo marsikaj v nos. Fižol in podobni plodovi v nosu nabreknejo, kovinaste reči pa ostanejo globoko. Največkrat je zamašena le ena nosnica. Zdravnika hitro pomaga, sam bolnik si pa težko. Veliko ljudi toži o močnih krvavitvah iz nosu. Ce ne gre za poškodbo ali dedno krvno bolezen, večina krvavitev nastane pri nalezljivih boleznih, npr. pri gripi. Lahko pa nastane krvavitev kot posledica povečanega krvnega pritiska. Bolnik krvavi iz ene nosnice, zelo redko iz obeh. Jakost krvavitve je različna. Lahko je samo nekaj kapliic krvi, lahko pa kri kar lije. Ce je krvavitev manjša, naj bolnik sedi z glavo pokonci in naj s prstom od strani pritisne krvavečo nosnico. Nikakor pa naj se ne usekuje, ker bo krvni strdek odtrgal in bo krvavel naprej, če pa je krvavite močna in se noče ustaviti, bo le zdravnik kri pravilno ustavil. Zelo pomagajo pri ljudeh, ki pogosto krvave iz nosu, kalcijeve tablete s C vitaminom (cevikalcit) in vitamin K v tabletah. Oboje bo predpisal zdravnik, ki bo določil tudi dozo. Torej tudi nos potrebuje svojo pažnjo, če bomo pazili, bo v redu in vohali bomo dišave in smrad tako, kot je treba, če ne bomo pili preveč alkoholnih pijač, nam bo tudi pozneje ostal pravilno oblikovan in normalne barve. Sicer pa se lahko zgodi, da postane višnjev, copatast, in razvijejo se mu kožni izrastki, »nos dobi mlade«. Vsak, ki nas bo pogledal, bo takoj uganil, kako in kaj. Najbrž nam ne bo vseeno, kajne? Dr. Božo Oblak ŠOLSKA MLADINA JE PISALA O JLA Najboljše naloge nagrajene Osnovnošolska in srednješolska mladina novomeške občine sta v pismenih nalogah povedali marsikaj zanimivega o JLA — ob 25-letnici njene ustanovitve V počastitev 25-letnice ustanovitve JLA so na vseh osemletnih šolah novomeške občine pisali naloge, ki obravnavajo nastanek, razvoj in zgodovinsko vlogo JLA. Posebna komisija je prispevke ocenila in odločila, da dobi knUž-ne nagrade po šest najboljših piscev iz osnovnih in srednjih šol. Nekatere naloge povedo, da znajo šolarji tenko prisluhniti pripovedovanjem staršev in aktivnih sodelavcev revolucije, in so dogodke iz NOB lepo popisali. Pri tem so vsi pokazali precej smisla za opazovanje, saj so nekateri pisali o življenju v JLA danes (Balada o vojaku. Ob 20-letnici vstaje poklanja JLA most prebivalcem tega mesta in Naša armada — varuh naših meja in naših življenj). Med srednješolci so najboljše prispevke napisali: 1. Metka Skok, ESS — Ob 20-letnici vstaje poklanja JLA most Uspeh kočevskih kegljačev Drugega republiškega tekmovanja za uvrstitev na državno prvenstvo v keglanju so se v Ljubljani udeležili tudi štirje kogljači iz Kočevja. V tej skupini je do se. daj tekmovalo 60 kegljačev. Član kočevskega kegljaškega kluba Lojze Henigman je v tej skupini podrl 881 kegljev in s tem dosegel prvo mesto, kar je zelo lep uspeh. Drugi trije kočevski tekmovalci so podrli: Kočevar 814, Le?an 790 in Kosten 784 kegljev. Kegljaška zveza Slovenije je priredila v Celju tekmovanje keglja-čic v parih. Kočevska ekipa je dosegla 4. meito s 747 podrtimi keglji (Andoliškova 338, Šercorje. va 409). Sercorjeva je dosegla med posameznicami 4. mesto. Ta dva nastopa sta delno popravila letošnje razmeroma skromne uspehe kočevskih kegljačev, ki jim primanjkuje strokovnega in kon-dicijskega treninga. Pri nekaterih tekmovalcih pa bi bilo potrebno tudi nekaj več discipline in vne. me. -ko prebivalcem tega mesta; 2. Jelka Avbelj, ESS — Balada o vojaku; 3. Radcjka Verbič, gimnazija — JLA danes; 4. Janez Penca, gimnazije — Nesmisel vojne in smisel vojske; 5. Tone Murgclj, učiteljišče — Mala Rusija; 6.Marija Lavrin, šolski center za gostinstvo — Ob dnevu JLA. Pisci iz osemletk pa so se zvrstili takole: 1. Albina Prime, Šmihel — Spomin na vojna leta ie bo usahnil; 2. Anica Kapš, Šmihel — Naša armada — varuh naših meja in naših življenj; 3. Ivan Makovcc, Dolenjske Toplice — Partizanski kurir; 4. Tone Murgelj, Šmihel — Vojni invalid pripovedujo; 5. Stanko Mosilo, Šentjernej — Ob dnevu JLA; 6. Branko Pilctič, Katja Rupena, Novo mesto — Dan JLA. sd Drugi finalist -»ZIDAR« V Domu telesne kulture v Kočevju so bile pred kratkim tekme druge skupine odbojkarskih moštev sindikalnih podružnic. Dobili smo tudi drugega finalista, ki se bo pomeril z že znanim zmagovalcem iz prve skupine ekip sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev. Druga skupina moštev ni bila tako disciplinirana kakor prva. Nekatere ekipe (Tiskarna in Rudnik) so imele premalo igralcev in so bile zaradi tega izločene iz nadaljnjega tekmovanja. Med gradbenim podjetjem ZIDAR in tovarno TEKSTILANA je bila huda borba za zmagovalca te skupine. V dokaj izenačeni igri je zmagala ekipa ZIDARJA z rezultatom 2:0 (16:14, 15:7). Finalno tekmovanje bo v nedeljo, 25. decembra. Ponovno pa je treba povedati, da je brez pomena, če se nekatere ekipe prijavljajo na tekmovanje zaradi »dobrega imena«, niso pa pripravljene za dejansko tekmovanje. Staro načelo — manj govoriti in več delati — velja tudi pri telesni kulturi, pa čeprav gre samo za rekreacijo. A. ARKO Ekipa »KRKE« moštveni prvak Od 13 do 20. decembra je bil v domu JLA Novo mesto odigran y počastitev DNEVA JLA moštveni šahovski turnir. Po zelo zanimivih borbah na črno-belih poljih je šele v zadnjem kolu padla odločitev za prvaka. Končni vrstni red: 1. »KRKA« (šunjić MK, Petkovič. Nagi, Pipič in Karpljuk) 16 in pol. 2. mesto, ŠD Novo mesto (Penko MK, Škerlj, šporar, Picek J.) 15 točk, 3. mesto »INIS« 10, 4. mesto JLA — I 8 točk, 5. mesto JI A — n. 7 točk, 6. mesto Gozdno gosvodarstvo 3 in pol točke. Na zaključku tekmovanja je komandant novomeškega garnizona polkovnik Ivan Slapnik v torek zvečer predal prehodni pokal zmagovalni ekipi in diplome prvim trem ekipam ter zaželel prihodnje leto še večjo udeležbo. Strelci za dan armade Rezultati ekipno: 1. mesto SD »Pionir 474 krogov, 2. mesto SD »Milan Majcen« 428 krogov, 3. mesto SD »Janez Trdina« Grm 424 krogov itd. Med posamezniki je bil najboljši Peter Rems z 127 krogi, 2. mesto kap. Marinkovski Trifun 121 krogov, 3. Pire Branko 120 krogov itd. Prav tako kot šahistom je komandant garnizije polkovnik Slapnik v torek zvečer predal prehodni pokal zmagoviti ekipi & razdelil diplome najboljšim. F. A. Srečanje na čast dnevu JLA V počastitev dneva JLA je bil" v nedeljo, 18. decembra, v Krškem kogljaško srečanje. Pobudo zanj so dali občinski sindikalni sveti iz Krškega, Sevnice in Brežic. Tekmovali so kegljači iz delovnih kolektivov Spodnjega P°" savja in pripadniki garnizona v Cerkljah. Prireditev je minila v prijetnem prijateljskem vzdušju. Četrfinalni turnir Marko Picek zanesljivo vodi na turnirju čortokategornikov. sta* nje po VII. kolu: 1. M. Picek ' točk, 2. ščap 5 in pol, Skandali 5, Šepetavc 4 (1), Kitanović, Kp-baš 4, itd. V preostalih 4 kolin bo huda borba za IV. mesto, » prinese poleg naslova in. kategorije, še vstop na polfinale 23 prvenstvo Novega mesta. PISMA UREDNIŠTVU 85 se jih je naučilo brati Vsako leto vzgoji armada na stotine ljudi v novih po klicih. Iz vojaške suknje pridejo šoferji, radiotelegrafisti, električar j i, mehaniki, bolničarji in drugi, ki, preden so prišli k vojakom, niso imeli nobenega poklica. Še važnej ša pa je naloga, ki jo opravlja JLA pri opismenjevanju. Do zdaj se je v vojaških vrstah naučilo pisati več kot 350.000 vojakov. Tudi v kasarni Milana Maj ena si prizadevajo, da bi mlade vojake čimprej naučili pisati. Nepisano pravilo, da kasarne ne bo zapustil noben vojak nepismen, je najboljši dokaz za to. V dobrem letu dni se je v njej naučilo pisati 85 mladih ljudi. Učili so jih tovariši iz kasarne, ki so v civilu učitelji: Blagoje Kolašinac, Vidoslav Jevdjevič, Vukan Štefan in Začiri Redžepi. A. KORDIĆ Polne roke dela imajo v vojašnici tudi vojaki frizerji. To so fantje, ki so že pred prihodom v vojsko strigli lase in brili brade. Vojaki se sicer brijejo sami, postri-ženi pa morajo biti redno in spodobno, kar zna narediti samo strokovnjak. Vojaki frizerji imajo delovni načrt, tako da lahko vsak mesec pridejo na vrsto vse »stranke«. Včasih se zgodi, da morajo pred prazniki delati celo »nadure«, saj vo jak ne sme iti nepostrižen v mesto. tFoto: M. Radenković) Kaj pa Stari grad? Tovariš urednik! V predzadnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek z naslovom »Graben — dom onemdglih?« V njem je bilo napisano, da je komisija pregledala, kako bi preuredili prostore na Grabnu za dom onemoglih. Verjetno bi prostori na Grabnu bili res primerni za dom onemoglih, mislim pa, da bi bili za ta namen še primernejši prostori na Starem gradu pri Otočcu, samo če bi bih obnovljeni. Stari grad je daleč naokoli dobro znan. Je na lepem in sončnem prostoru, samo popraviti in obnoviti bi ga bilo treba. Upamo, da bo denar za popravilo tudi tega gradu enkrat le na voljo in da bo služil v kak koristen namen. PEPCA ZURA Češnjice 14 p. Otočec Zakaj na Gorici ni vode? Vas Gorica ima že sedem let vodovod, toda že pet mesecev je — brez vode. Vašča-ni so imeli svoj električni motor za črpanje vode. Zanj je skrbel A. H., ki pa je z motorjem opravljal še druga dela, tako da se je pokvaril. Vaščanom ni preostalo drugega, kot da kupijo nov motor. Postavili so barako, vse je nared, le električarja ni, da bi motor priklopil na električno omrežje. Večkrat je že obljubil, da bo prišel, toda vaščani ga zaman čakajo. In kaj bi bilo, ko bi v vasi izbruhnil požar? Kdo bi bil potem kriv? M1M1CA AŠ1C, Jerič dol 14, p. Brestanica Pri nas ie mraz — v srcih »Pri nas je pa tako hladno,« je rekla 8-letna deklica, ki bi jo, po obleki sodeč, lahko prištevali v dobro situirano družino. »Ali nimate kurjave?« »Ah, ne mislim tako, mamica je odšla v Nemčijo . .« Zazeblo me je ob besedah, ki povedo, da tudi lepa in topla obleka ne tali ledu, ki se nabira v srcih tistih naših otrok, ki jih matere zapuščajo tujim ljudem in zgolj iz želje po denarju odhajajo v tujino. Teh primerov pri nas ni malo. Ko o tem razmišljam, se sprašujem, zakaj morajo naši, še tako majhni otroci pogrešati družinsko toplino, ki jim jo lahko nudi samo mama. Dolžnost nas vseh je, da take matere, ki odhajajo v tujino, ne da bi se zavedale svoje prve dolžnosti, pravočasno opozorimo na posledice, ki jih bodo imeli otroci zaradi neure- Zapuščeni otroci postaja-jenih družinskih razmer, daj, ko je še čas! vzgoje? Kaj bo s temi ne j šega: doma, topline in otroki, se vprašajmo se-otrokom ne nudijo najvaž-družina niti ni tako posluže k. ki ga običajno napredujejo. Mar je vreden tisti za-gre slabo ali pa sploh ne jo zagrenjeni, v šolah jim trebna, da matere svojim C. G. Z njenim delom so vsi zadovoljni Sindikalna podružnica šentjernejskega obrata LPORI je 14. decembra sprejela in pogostila vse upokojence tovarne elementov. Pred pogostitvijo so upokojenci obiskali Pleterje in Kostanjevico. — Na sliki: upokojenci pred upravno stavbo UPOROV v Šentjerneju. Kristina Rauber je že več kot 10 let zaposlena v armadi, kjer vodi pripravljanje hrane za vse prebivalce kasarne »Milana Majcna« v Novem mestu. Z njenim delom so zadovoljni i vojaki, ki so njeni vsakodnevni abonenti, i organi z višje komande, kadar pridejo na pregled. V minulih desetih letih je bila že večkrat pohvaljena, oo 22. decembru 1964 pa je dobila tudi nagrado. Ko smo jo vprašali, kako jo ubogajo njeni pomočniki, priučeni vojaki kuharji, je rekla: »Nimam pripomb. Saj nas skupno delo hitro spoprijatelji. Odlično se razumemo in prizadevajo si, da bi se mojega poklica kar najbolje naučili. Med njimi sem našla mnogo dobrih prijateljev, ki se mi še po odsluženem roku oglašajo od doma. Vabijo me, naj jih pridem obiskat, in rada grem, če le Belokranjci čestitajo »Janez Starešinu-, Rudolf Jak-ša in Stane Bukovec želijo vso-jim domačim, sorodnikom, prijateljem in vsem Belokranjcem kar največ sreče in zadovoljstva v letu 1967. Obenem želimo domačemu tedniku mnogo novih naročnikov.« Tako so nam pisali belokranjski fantje, ki služijo vojaški rok v Ćupriji. imam možnost. Celo od mater sem dobivala pisma, da so mi hvaležne za spretnosti, ki sem jih posredovala njihovim sinovom . . .« Pri vsem tem pa Kristini-no delo ni lahko, še poseb- no zaradi neprimernih prostorov, v katerih je kuhinja zdaj. Komaj že čaka, da se spomladi preseli v novo kuhinjo z najsodobnejšo opremo, kjer bo delo precej lažje. A. KORDIĆ ZADNJA KONTROLA gre na mizo. Kristina poskuša jed, preden (Foto: M. Radenković) saka žena bi morala vsaj dvakrat na leto h ginekologu! 2 Pri obravnavanju nezioče-stdh novotvorb na jajčnikih moram najprej pojasniti, da žene večkrat opisujejo spremembe, ki ostanejo po nepopolnem ozdravljenju vnetja jajčnikov, kot bulo. Po obliki so take spremembe včasih res podobne buli; v teh, po vnetju nastalih primerih pa ne gre za Piše: dr. Ljubo Kretič novotvorbo. In se nekaj: kadar gre za bule na maternici, lahko odstranitev za nekaj časa odložimo, pri nezločestih novotvorbah na jajčnikih pa nikoli ne odlašamo z operativno odstranitvijo. Tako različni stališči nam narekuje izkušnja, saj vemo, da se iz nezločestih novotvorb jajčnikov pogosto razvijajo zločeste. Nezločeste. tvorbe na jajčnikih Nezločeste novotvorbe na [:■ jajčnikih zrastejo v različno velike bule, ki jih gradijo prav različna tkiva. Kadar jih sestavljajo celice, ki so udeležene pri tvorbi ženskih spolnih hormonov, opozarjajo na svojo prisotnost z motnjami v menstruacijskem ciklusu. Te bule so lahko čvrste ali pa je v njih tekočina in so podobne polnim mehovom. Dosežejo lahko neverjetno velikost: včasih izpolnjujejo skoraj vso trebušno votlino. Seveda pa povzročajo težave, še preden dosežejo tako velikost. Za razliko od nezločestih bul na maternici so bule na jajčnikih pogosto pecljate. Večkrat se primeri, da se pe-celj, v katerem so krvne ždle, zavije okrog svoje osi. Nenadna ostra in huda bolečina v spodnjem delu trebuha, ki jo spremlja splošna prizadetost žene, je znak tovrstne komplikacije. Smatram, da podrobnejše opisovanje nezločestih novotvorb ženskega spolovila ni potrebno in moj članek tudi nima tega namena. Želim le poudariti, naj bi žene hodile na redne preglede vsaj dvakrat letno. Tako bi jim zdravniki tudi v primeru, da nastajajo nezločeste novotvorbe, lahko pomagali, še preden bi same opazile znake prisotnosti novotvorb. Rak zahteva pozornost, ne strah! Naše razpravljanje o boleznih na ženskem spolovilu nas privede do bolezni, ki upravičeno zahteva največjo pozornost — do raka. Namenoma rečem pozornost in ne strah! Med obema izrazoma je namreč bistvena razlika. Pozornost pri tej, danes najbolj nevarni bolezni pripomore namreč k pravočasnemu odkritju bolezni in s tem tudi k ozdravitvi. Raka zasledimo na kateremkoli delu ženskega spolovila (isto velja tudi za raka kjerkoli v telesu). Najprej se razvije na omejenem mestu in se šele nato razrašča v okolico in jo postopoma uničuje. Pri svojem razvoju pa se preko krvnih in mezgovnih žil preseli tudi v druge, oddaljene organe telesa. Do širjenja v druge organe pride v kateremkoli obdobju obolenja, običajno pa ne na začetku bolesml Raka odkrivamo samo na rednih pregledih Zakaj zahteva ta bolezen posebno pozornost. Znaka (simptoma), ki bi ženo opozoril, da je obolela za rakom v zgodnji, povsem ozdravljivi obliki bolezni namreč ni. Na kaj pa naj bo torej žena pozorna? Samo na redne preglede pri zdravniku za ženske bolezni! Le taki redni pregledi s sodobnimi pomagali za odkrivanje raka namreč lahko ugotovijo zgodnje oblike obolenja. Pri takem pregledu išče zdravnik v izločku ženskega spolovila celice raka (citologija) in s posebno pripravo, kotlposkopom, ugotavlja samo s povečavo vidne spremembe, ki so značilne za začetek obolenja, če bi torej žene hodile na redne preglede vsaj dvakrat na leto, bi tudi odpadel nepotreben strah. Kakor sem že omenil, se rak lahko začne na kateremkoli delu ženskega spolovila. Namenoma bom opustil podatke o pogostnosti raka na posameznih delih ženskega spolovila, prav tako pa tudi navedbe o številnejših primerih v po-compvTiih starostnih obdobjih. Zene naj si dobro zapomnijo le eno: rak se pojavi lahko kjerkoli na ženskem spolovilu, ne glede na starost žene. Prav gotovo bo članek brala tudi marsikatera žena, ki so jo zdravniki za ženske bolezni pogosteje naročali na preglede. Tak nasvet mora žena nujno upoštevati, ker ima zdravnik prav gotovo razlog, da naroči pogostejše preglede. Med popolnoma zdravim in že očitno bolnim so namreč prehodi, ki zahtevajo kontrolo in večkrat tudi zdravljenje. Poznamo vrsto sprememb na spolovilu, za katere iz izkušnje vemo, da se iz njih sčasoma razvije rak (predrakaste — prekancerazne spremembe). Če zdravnik tako spremembo odkrije, jo mora pogosto kontrolirati, če se že ne odloči za takojšnjo odstranitev. Če odkrijemo rakasto obolenje, potem vedno ozrvčimo tudi stopnjo razširjenosti — stadij obolenja. To označujemo s številkami od 0 do fV. Zdravniki se prizadevamo odkriti čimveč primerov rakastega obolenja že v stadiu 0, torej v začetnem, povsem ozdravljivem primeru. To pa nam lahko uspe le s sodelovanjem žene, z njihovo pozornostjo do te bolezni. Občanom Krškega in okolice! TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE ELEKTROTEHNA LJUBLJANA JE ODPRLO V SOBOTO 17. DECEMBRA 1966 NOVO TRGOVINO Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM V velikem, novem trgovskem lokalu sredi mesta Vam nudimo VELIKO IZBIRO elektrotehniškega blaga po KONKURECNIH CENAH! Posebej vas vabimo, da si ogledate: izredno izbiro lestencev vseh vrst in drugih svetlobnih teles; gospodinjske stroje: hladilnike, pralne stroje, mešalnike, sesalce za prah, loščilce, kavne mlinčke, likalnike ter štedilnike (na elektriko in plin), peci na olje, druga grelna telesa in pod.; akustične aparate: radioaparate, televizijske sprejemnike, transistorske sprejemnike, magnetofone, gramofone, posebej pa še veliko izbiro gramofonskih plošč domače in tuje glasbe; električne brivske aparate telefonske aparate . raznovrstni INSTALACIJSKI MATERIAL elektromotorje in druge naprave za kmetijska gospodarstva ter za druge kupce. " V trgovini boste lahko kupovala tudi za tuja plačilna sredstva z 10-odstotnim popustom! " Potrošniki lahko kupujejo tudi s potrošniškim posojilom! " SERVIS za prodane aparate je zagotovljen! Vsem občanom in delovnim organizacijam, zlasti pa vsem bralcem Dolenjskega lista, želijo delavci delovne organizacije ELEKTROTEHNA LJUBLJANA SREČNO NOVO LETO! V KRŠKEM NA CESTI KRŠKIH ŽRTEV - ŠTEVILKA 42 Delovna organizacija ELEKTROTEHNA — Ljubljana, vabi vse potrošnike — občane, ustanove, podjetja ter druge delovne organizacije, da si čimprej ogledajo bogato izbiro blaga. PREPOZNO! »Na pomoooooč!« je vpil in prosil Jernej, ko mu je rdeči petelin sredi noči skočil na streho. Ogenj mu je upepelil dom, v njem pa tudi vse prihranke, ki jih je Jernej po stari šegi čuval na dnu omare. DENARJA ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in pod tramovi podstrešja! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO. ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituri v TREBNJEM in v METLIKI Ugodne obresti! Posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj! TRGOVSKO PODJETJE " SEVNICA ===== nudi ........"' 1 '■" potrošnikom v svojih prodajalnah vse vrste prehrambenega in industrijskega blaga po zmernih cenah. Vsem cenjenim potrošnikom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1967! ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL LJUBLJANA-JEŽICA razpisuje VPIS UČENCEV v šolskem letu 1966/67 Rok za vpis je 15. januar. Učenca sd pridobe naziv poklicnega voznika. Pouk se prične v začetku februarja. Podrobnejše in-maoije za vpis sprejmete l na šob. sprejema in oddaja vaše želje VSEM RAČUNOVODSTVOM! ____________________ Uprava Dolenjskega lista prosi računovodstva delovnih organizacij, ki še niso poravnala računov za objavljene razpise, objave in reklamne oglase, da nemudoma nakažejo svoj dolg. Zaradi dolžnikov, ki nam dolgujejo trenutno nekaj nad 10 milijonov starih dinarjev, ne moremo v redu izvrševati naših obveznosti do tiskarne v Ljubljani in do drugih dobaviteljev. Ker tako neredno poslovanje ovira redno izhajanje tednika, pozivamo vse dolžnike, da poravnali jo dolgove vsaj do 26. \ decembra 1966. Uprava Dol. lista AVTO O B H OVA ^ui^am, GENERALNI REMONT AVTOMOBILOV • LJUBLJANA ZAMENJAVA MOTORJEV TAM4500 GRAL AVTOOBNOVA - LJUBLJANA, Titova 136 obvešča vse koristnike težkih motornih vozil, da ima stalno na zalogi generalno obnovljene motorje TAM-4500 po ceni 940. S-din z garancijo. I-] AVTOOBNOVA Ljubljana je prvo remontno podjetje, ki je začelo z zame-j | njavo generalno obnovljenih motorjev ter ima dolgoletne izkušnje. Podjetje ima na zalogi generalno obnovljene motorje in sklope tudi za druga težka vozila. Sodobno, strokovno, hitro, ceneno in s kvalitetnim materialom nudi vse usluge koristnikom težkih motornih vozil. Proizvaja tudi razne nadomestne dele ter brusi dele za motorna vozila in orodja. Zamenjava motorjev ima važne _o_omske prednosti! Pri klasičnem načinu je generalna obnovitev motorja trajala tudi do 20 dni. Koristnik vozila je bil v tem času oškodovan za promet, ki bi ga sicer ustvaril. Pri zamenjalnem načinu motorja pa traja zamenjava največ do 2 dni ter je tudi cena že vnaprej določena. Generalno obnovljeni motorji imajo enake garancijske pogoje kot tovarniško novi motorji! H Vse informacije dobite t komercialni službi podjetja AVTOOBNOVA, ■ Ljubljana, ted. 310-594. GRAL AVTOOBNOVA LJUBLJANA NOVO! VAM NUDI AVTOMOBILE NSU - tip 110 5-sedežni 53 KM 1100 ccm zračno hlajenje gume 550 X 13 brez zračnic cena 20.060 N-din fco tovarna dobava: april, maj, junij 1967 NSU-PRINZ - tip 1000 L 5-sedežni 43 KM 996 ccm zračno hlajenje gume 520 X 12 cena 18.670 N-din fco tovarna dobava: januar, februar, marec 1967 POHITITE S PREDPLAČILOM! Na zalogi tudi SKODA 1000 MB — novi tip, cena 20.700.— N-din, fco Celje. Informacije: telefon 24-74, Celje. Še ena zloraba položaja v Ribnici Neznani občan zahteval po telefonu enakost za Malnarja in Bajdeta Zazvonil je telefon. — Halo, ali je pri telefonu tisti, ki je napisal, da je Mal-oar iz Ribnice zlorabil službeni položaj? Sicer pa članek ni pomemben, saj je bilo v redu napisano. Vendar pa ni prav, da daste v časopis le ene, drugih pa ne. — S kom pa imam čast govoriti? — Saj ni važno. Tukaj je neki ribniški občan. Za sunek z nožem -mesec dni zapora Občinsko sodišče v Trebnjem je 14. decembra pod predsedstvom Jožeta Bizjaka obsodilo Staneta Finka, očeta sedmih otrok iz Sel-šumber-ka, na mesec dni zapora, plačilo odškodnine za bolečine ter povračilo stroškov. Obtoženi je pred dobrima dvema mesecema pred Ozirnkovo gostilno na Selih-šumberku izzival Slavka- Trlepa z Orlake in nič hudega slutečemu od zadaj porinil nož med rebra, ko se je le-ta izpred gostilne hotel odpeljati z mopedom. Ranjenega Trlepa so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je po nekaj dneh za silo okreval. Pri izreku kazni Stanetu Finku je sodišče upoštevalo težko stanje v njegovi družini in število nepreskrbljenih otrok. — In kaj želite? — V časopis dajte še Bajdeta, ki je tudi zlorabil službeni položaj. Ni prav, da objavljate le prestopke nekaterih. Pa na svidenje! Naslednji dan smo se pozanimala na občinskem sodišču v Kočevju in izvedeli: Vlado Bajde, direktor Kovinskega podjetja iz Ribnice, je bil zaradi zlorabe uradnega položaja obsojen pred približno tremi meseci na 3 meče zapora, pogojno za dve leti. Sodba je že pravnomočna. Vlado Bajde je kot direktor Kovinskega podjetja izrabil svoj uradni položaj tako, da Pogrešanega so našli V nedeljo, 18. decembra, so našli v Krki pri Bušeči vasi moško truplo. Ugotovili so, da je to France Pire, ki je v nedeljo, 13. novembra, odšel neznano kam, potem ko je napisal poslovilno pismo. Pire je zapustil tri mladoletne o-troke in ženo. Čeprav ljudje ugibajo, kaj bi naj Pirea privedlo do tega dejanja, pravega razloga najbrž ne bodo zvedeli in bo ostal pokojnikova skrivnost. P. MIKLIČ je dosegel, da je podjetje SKIP iz Ljubljane-Vižmarje preklicalo naročilnico za izdelavo 400 omaric za signalne naprave, ki bi jih Kovinsko podjetje lahko izdelalo. Razen tega je dosegel, da je naročilo za izdelavo teh omaric dobil njegov sin Niko. Sodišče ni podrobno ugotavljalo, koliko koristi je Niko Bajde imel pri tem, po skoraj povsem zanesljivi oceni sodišča pa je zaslužil v približno dveh mesecih v začetku leta 1964 nekako 500 do 600 tisoč S-din. Zračna puška odšla s Ciganoma 4. decembra sta J. B. in R. B. med potikanjem na Mu-haberu vzela Francu Znidar-šiču zračno puško, vredno okoli 200 N din. Domnevajo, da sta puško vzela zato, da bi jo prodala za živež. Tatovi kokoši v Cegelnici Gospodarjem v Cegelnici pri Bršlinu je med 3. in 7. decembrom zmanjkalo 29 kokoši. Ugotovili so, da so bile ukradene ponoči. Posamezniki imajo do 120 N-din škode. Zmikavtom SO na sledi. 17. decembra zjutraj se je zgodila huda prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Zalokah. 27 letni Mario Kanić in Zagreba je iz Ljubljane proti Zagrebu vozil usebni avto, v katerem sta sedeli tudi njegova 22 letna žena Vesna in Dragica Holoubek. Pri Zalokah je zapeljal na levo, v istem hipu pa je nasproti pridrvel tovornjak, ki ga je vozil Pavel Japunčič z Reke. Tovornjak se je umaknil na desni rob ceste, vendar sta vozili kljub temu silovito trčili. Mario Kanić je bil na mestu mrtev, žena pa je umrla med prevozom v bolnišnico. V bolnišnico so odpeljali tudi Dragico Holoubek, ki si je ranila glavo. Škodo so ocenili na 20.000 N-din. (FOTO: MILOŠ JAKOPEC) Preveč humano postopanje z nepridipravom Prebivalci Malega Kamna nad Senovim veljajo za poštene in mirne ljudi. V noči od 13. na 14. december pa je le bil iz nezaklenjenega hleva kmeta Ladislava Uleta ukraden okrog dve leti star junec. Organom senovske milice se je kmalu posrečilo izslediti storilca kaznivega dejanja K. S., delavcu brez stalne zaposlitve iz Zagorja pri Planini. K. S., delavca brez stalne za-mu, srečuj očim znancem pa je pojasnjeval, da ga je kupil na sejmu. Ustavil se je na Tekstilna tovarna »NOVOTEKK«, Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta: Vodja komercialnega sektorja Delovno področje obsega vodstvo komercialne dejavnosti s poudarkom na zahtevi na razširjanju izvoza. Za opravljanje nalog je potrebna samostojnost in odgovornost 7,a komercialno poslovanje podjetja v okviru splošne komercialne politike podjetja. Zali te varno: — poznavanje tekstilne stroke ter smisel za komer -oialno poslovanje s poslovnimi partnerji, — organizacijsko sposobnost in sposobnost vodenja, — znanje enega svetovnega jezika, — ustrezno strokovno izobrazbo, — prakso v volnarski in ekonomski stroki, od tega delno na vodilnem delovnem mestu, — družbeno-politično razgledanost. Vodja konjunkturne službe Delovno področje obsega proučevanje domačega in tujega tržišča tekstila, proučevanje zahtev tržišča glede na estetsko oblikovanje proizvodov zaradi pravočasne izdelave kolekcij. Zahtevamo: — ustrezno strokovno usposobljenost, ki je potrebna za uspešno opravljanje dela v okviru komercialnega sektorja, — znanje enega svetovnega jezika, — prakso v tekstilni stroki, — ustrezno strokovno izobrazbo, — družbeno-politično razgledanost. Vodja proizvodnega sektorja Delovno področje obsega proizvodno dejavnost podjetja v okviru gospodarskega načrta. Za opravljanje nalog je potrebna samostojnost in odgovornost na svgjem delovnem področju v okviru splošne poslovne politike podjetja. Zahtevamo: — dobro poznavanje tekstilne tehnologije, — organizacijsko sposobnost in sposobnost vodenja, — prakso v volnarski stroki, od tega delno na vodilnem delovnem mestu, — ustrezno strokovno izobrazbo, — družbeno-politično razgledanost. Vodja razvojno-kontrolnega sektorja Delovno področje obsega razvojno in kontrolno dejavnost s poudarkom na zahtevi, da mora bita oseba, ki bo zasedla to delovno mesto, sposobna organizirati sektor tako, da bo opravljal naloge, ki jih zahteva stopnja razvoja podjetja. Za opravljanje nalog je potrebna samostojnost in odgovornost na svojem delovnem področju v okviru splošne poslovne politike podjetja. Zahtevamo: — poznavanje tekstilne stroke, — organizacijsko sposobnost in sposobnost vodenja, — prakso v volnarski stroki, — ustrezno strokovno izobrazbo, — družbeno-politično razgledanost. Vodja sektorja za načrtovanje in pripravo dela Delovno področje obsega ekonomsko in tehnično pripravo dela s poudarkom na zahtevi, da mora biti oseba, ki bo zasedla to delovno mesto, sposobna organizirati in razvijati sektor tako, da bo opravljal naloge, ki jih zahteva stopnja razvoja podjetja. Za opravljanje nalog je potrebna samostojnost in odgovornost na svojem delovnem področju v okviru splošne in gospodarske politike podjetja. Zahtevamo: — splošno poznavanje tekstilne stroke, — organizacijsko sposobnost in sposobnost vodenja, — prakso v ekonomski stroki, od tega delno na vodilnem delovnem mestu, — ustrezno strokovno izobrazbo, — družbeno-politično razgledanost. Vodja programsko analitskega oddelka Delovno področje obsega gospodarsko planiranje ln ekonomske analize. Zahtevamo: — ekonomsko usposobljenost, ki je potrebna za uspešno opravljanje dela v okviru sektorja za načrtovanje in pripravo dela, — prakso v ekonomski stroki, — ustrezno strokovno izobrazbo, — družbeno-politično razgledanost. Vodja oddelka za tehnično pripravo Delovno področje obsega planiranje proizrodnega procesa in pripravo dokumentacije, analiziranje tehnološkega procesa in dela. Zahtevamo: — tehnično usposobljenost, ki je potrebna za uspešno opravljanje dela v okviru sektorja za načrtovanje in pripravo dela, — prakso v tekstilni stroki, — ustrezno strokovno izobrazbo, — družbeno-politično razgledanost. V primeru enakih pogojev ima prednost kandidat z višjo izobrazbo. Ponudbe z dokazili sprejemamo do vključno 6. 1. 1967. Kandidati lahko dobijo podrobnejša pojasnila v splošnem sektorju podjetja. Ravnem logu pod Bohorjem in tamkajšnjemu priletnemu kmetu Janezu Lubiju natve-zel, da je dobil živinče kot dediščino od svojega brata in da ga je voljan prodati. Lubi je v dobri veri, da je kupčija poštena, junca kupil pod ceno. 2e naslednji dan pa je zvedel, da je bil v dolini ukraden junec. Kupčija se mu je zazdela sumljiva in je vso stvar takoj javil milici. Ta je zadevo takoj razčistila. Kupec je dobil uradno sporočilo, naj postavi junca v hlev pravega lastnika, kupnino pa naj si pride iskat na postajo milice v Senovo. Za takojšnjo izsleditev delo-mrzneža in nepridiprava so prebivalci Malega Kamna organom milice zelo hvaležni. Ni pa jim pogodu, da je moral prevarani kupec sam gnati živinče v dolino, medtem ko je bil podlež na svobodi. Pravičneje bi pač bilo, da junca goni po slabi poti storilec kaznivega dejanja pod nadzorstvom organov milice, ne pa ostareli kmet. Ce morda tako zahtevajo predpisi notranje uprave, bi bilo prav, da tudi tu poseže vmes reforma! JOŽE MOŠKON Že spet se je izgubil otrok Kakšna usoda je doletela 6-letnega Tončka Jan-koviča iz Pavčičev pri Črnomlju, ki je v nedeljo, 11. decembra, izginil? Popoldne okoli 16. ure je odšel z doma, in ko ga zvečer ni bilo domov, so ga začeli iskati. Najprej starši, potem vsa vas. Klicali so ga in iskali v bližini vasi, toda zaman. V ponedeljek so prosili za pomoč še postajo Ljudske milice v Črnomlju. Takoj so organizirali pripadnike JLA in gasilce, ki so z vaščani vred preiskali vse gozdove okoli Paviči-čev, a otroka niso našli. Vedo le, da se je Tonček rad igral pri Ivanin ji, ki teče samo kakih 50 metrov stran od Jankovičeve dorr^čije. Usodnega dne sta Tonček in njegov bratec že dopoldne bila pri vodi, kjer sta s čolna pa- dla vanjo, vendar sta se le srečno vrnila domov. Popoldne je fantič skrivnostno izginil, zato domnevajo, da ga je čoln znova zvabil k sebi in da je z njega nesrečno omahnil v vodo. Ker je reka visoka in kalna, je bilo do četrtka opoldne iskanje ob bregovih Lahki je brezuspešno. Brez čelade se je ubil 19. decembra ponoči je 20-letni mopedist Anton Mandelj iz Zabukovja pri šentrupertu na cesti pri Brezovici zapeljal na kup gramoza, se prevrnil in si težko ranil glavo. Umrl je, ker je premočno krvavel. Nesreča pa gotovo ne bi imela tako hudih posledic, ko bd Mandelj, ki se je bil z mopedom odpravil iz Trebnjega na Mimo, imel na glavi čelade*. Komisija za odtujitev osnovnih sredstev pri KMETIJSKI ZADRUGI V ČRNOMLJU razglaša po sklepu zadružnega sveta z dne 12. 11. 1966, da bo v sredo, 28. 12. 1966 JAVNA PRODAJA naslednjih osnovnih sredstev: 1. Ob 10. uri v prostorih KZ Črnomelj v Dra-gatušu: — mlatilnica »Zmaj« z motorjem »Aran«, — sadna škropilnica, — trier, —ostala drobna oprema. 2. Ob 10. uri v prostorih KZ Črnomelj na Čreš-njevcu: — mlatilnica »Zarja« z motorjem »Aran«, — sadne škropilnice, — ostala drobna oprema. 3. Ob 8. uri v prostorih KZ Črnomelj na Kra-sincu: — izolirana zemljišča v k. o. Krasinec v vasi Cerkvišče. Prednost pri nakupu zemljišča imajo tasti, ki so interesenti za celotno zemljišče. Ogled bo istega dne, dve uri pred licitacijo. Ponudniki so dolžni pol ure pred dražbo položiti 10 odst. varščine na blagajni obračunske enote ali barirani ček za isto vsoto. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 23. decembra — Viktorija Sobota, 24. decembra — Eva Nedelja, 25. decembra — Darko (Božič) Ponedeljek, 26. decembra — Štefan Torek, 27. decembra — Janez Sreda. 38. decembra — Zivko Četrtek, 29. decembra — Toma* Dragemu sinu Stanetu Murnu, to. služI vojaški rok v Bovcu, V. p. 1098, srečno novo leto in najlepše želje za njegov 20. rojstni dan Mama. sorodniki in prijatelji. Tončki in Toniju Ježu v Kanadi obilo zdravja in veselja v novem letu želijo ate, Fanika in Jože iz Ltnenja, Mimica in Janez z družino ter Silvo iz Nemčije. Drago, Mirica in Tatjan ca pošiljajo polno poljubčkov. Ljubemu atu in mami Hudokli-novima iz Brusnic, sestricam Idi, Majdi in možu Jožetu, Jožici z družino, bratu Marjanu z družino, prijatelju Radu ter vsem prijateljem in prijateljicam želi vesele praznike ter srečno novo leto 1967 Gabrijel Hudoklin, V. p. 8440/24, Vranje Milanu Ourstarju, ki služi vojaški rok v Dobo ju, želijo srečno novo leto in skorajšnje svidenje ata, mama, brata Tone in Franci ter sestra Mari z možem in malim Romaiičkom. Vsem porabnikom elektrike se-novskega območja želi srečno novo leto 1967 inkasant Slavko Čuč-nik s Senovega. Vsem bralcem Dolenjskega lista želi srečno novo leto 1967 dopisnik Dolenjskega lista Rado Kozole s Senovega. Za diplomo čestitajo inženirju Mirku Veselu iz Novega mesta bratje Strelovoi. Ob bridki in nenadomestljivi izgubi nepozabne mame, sestre tašče in tete AMALIJE VRANČIĆ ROJ. DOROTEA se iskreno zahvaljujemo vsem, to so nam izrekli sožalje in ki so drago pokoj ni co spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Bogu Komelju, predstavniku občinskega odbora ZB Novo mesto, predsednici KO ZB Višnja gora Ljubici Habijan in Francu Prijatelju, tajniku ZVVI Višnja gora, za poslovilne besede. Žalujoči: sin Bogdan z ženo Marijo, sestri Angelca in Rezali ja ter drugo sorodstvo Ob bridki in nenadomestljivi Izgubi naše drage nepozabne mame, stare mame in tašče MARIJE BOLTE ROJ. GOSENCA s Kurirske poti 11 90 iskreno zahvaljujemo vsem, M so nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, prijateljicam ter njenim sovaščan- VSAK DAN: poročila ob 5,15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00. 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 23. DECEMBRA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška. 10.15 Pri skladatelju Samu Vremšku. 10.35 Naš podlistek — N. Fedoren-ko: Japonski zapiski — n. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Kraljevi glasbeniki«. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Lidija Vladimirov: Pomen, nujnost in možnost. 12.40 Igrajo domači pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.40 Mladinska oddaja »Interna 4G9«. 17.05 Petkov simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.(X) Zborovske skladbe Orlanda di Lassa. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 21. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Igra zabavni ansambol Boru'n Lisjaka. 10.15 Boris Papandopulo: Rona 10.40 Novost na knjižni polici. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje gosto. 12.10 Pr.:vkar prispelo! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Zndravcc: Kaj smo dosegli pri zboljševanju svotlolisaste živine. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert po željah poslušalcev. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Gremo v kino 18.15 Sonata od baroka do danes. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! kam iz Vinje vasi za podarjene vence in cvetje. Žalujoči: hčerka Mirni Petrinčič z možem Ivanom in hčerkama Marjanco in Janjo Ob bridki izgubi našega dragega moža, dobrega očeta, zlatega starega a tka, dragega brate in strica IVANA MILAVCA iz Praprota pri Semiču se zahvaljujemo vsem, to so ga spremili do prerane ga groba, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kvasiču, medicinski sestri Vraničarjevi, sosedom, GD Stranska vas in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Jožefa, hčerke Jožica in Nadi ca z možema, mala Nevenka, družine Mila-vec, Svajger in drugo sorodstvo Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta ln brate FRANCA LATERNERJA i« Gorenc pri Semiču se lepo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje in vence in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, kolektivu Ko-munalno-obrtnega podjetja Črnomelj, črnomaljski godbi, semiške-mu oktetu, obema govornikoma, g. župniku, gasilskemu društvu Kot-Brezje. Obenem se zahvaljujemo osebju novomeške bolnice za vse prizadevanje. Žalujoči: vdova Marija, hčerkr Anica, Danica in Francka, bratje in sestre PARCELO, primerno za gradnjo, prodam v Šmihelu. Naslov v upravi liste (1240/66). PRODAM polavtomatski pralni stroj s centrifugo. Mođic, Va-lantičeva 14, Novo mesto — od 11. ure dalje. PRODAM ČEVLJARSKI STROJ »Singar« ali »Yakss«. Franc Mo-dic, Mokro polje 2, Šentjernej. POCENI PRODAM rabljen moped »Tomos«, radio »Kolibri«, otroški športni voziček, okroglo mizico s stoli in fotoaparat Sme-na 6. Ogled v soboto in nedeljo. Naslov v upravi Usta (1236/66). PRODAM do 1000 kg jabolk po 130 do 150 Sdin. Anton Strgar, Volčje, p. Sromlje pri Brežicah. UGODNO PRODAM gumi voz, grabi je »Pobeda«, vprežne sani. slamoreznico, voz (samski), 2 vozička na vzmeti, 2 lahka vosa, 2 kovaška mehova, zazidljiv štedilnik, in 2 kočiji. Interesenti si lahko ogledajo naštete predmete vsak dan pri: Jože Kozin, Notranje Gorice 101, pri Ljubljani. PRODAM GRADBENO ZEMLJIŠČE 700 m2 v šmihelu pri Novem mestu. Naslov v upravi lista 1231/66). UGODNO PRODAM nov pletilni stroj, primeren za modne artikle. Naslov t upravi lista (1186/66). PRODAM AVTO »Lancia- Aprilia«, cena 2000 Ndin. Janez Majcen, Igriška 2/rv, Ljubljana. PRODAM JABOLKA. Dolenja vas 11, Mirna peč. OSEBNI AVTO »Peugeot« 403 poceni prodam. Verčok, Cegelnica 45, Novo mesto. 20.00 V svetu operetnih melodij. 20.20 »Spoznavajmo svet in domovino«. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 25. DECEMBRA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Aleksander Maro-dič: Krikec in Pikec. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. 10.00 še pomnite, tovariši ... a) Drago Suhi: Duletova četa, b) Jošt Rolc: Bricovo silvestrovanje. 10 45 do 11.50 Nedeljski koncert lahke glasbe. 11.00 —11.15 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.00—17.00 Danes popoldne. 17.05 Igra orkester Percv Faith. 17.30 Radijska igra — Ro-main Rolland: Miklavž Breugnon. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Naša potujoča glasbena skrinja«. PONEDELJEK, 26. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Lahka orkestralna glasba. 9.45 Otroška igra s petjem. 10.35 Naš podlistek — D. Parkor: Iz dnevnika. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Doc. inž. Jože Spanring: Nove knjige in publikacije iz kmetijstva v tem letu. 12.40 Pihalni orkester Rudolf Urbanec. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Mali koncert zbora »Lira« lz Kamnika. 17.05 Operni koncert. 18.15 Zvočni razgledi. 18.45 Narava SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTAŽA — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRACKO, NOVO MESTO Ragovska 7: št. telefona 068-21-659 vsako soboto od 15. do 17. ure. PEROTTI-EXPORT M. MMNGtttiOO 41, ifM« SPREJMEM FANTA IN DEKLE ali zakonca za pomoč na kmetiji. Hrana in stanovanje preskrbljena; pomagam pri iskanju službe v tovarni. Antonija Hafner, 2abnica 37, p. 2abnica pri Kranju. UPOKOJENKC, star 55 let, vajen kmečkega dela, gre v skupno življenje ter se tudi poroči. Ponudbe na upravo lista pod »Dobro življenje«. KUPIM DVA SODA od 400 do 500 litrov, lahko rabljena. Naslov v upravi lista (1228/66). PRODAM KOVINSKO STRUŽNICO delovne dolžine 1 meter, višina 15 cm, premer vretena 30 mm. Opravljam hladno varjenje mo-torskih blokov in metuliziram obrabljene osi. Janez Brce, ključavničarstvo, varjenje in metali-zacija, Ribnica 10, p. Jesenice na Dol. STIRIČL4NSKA DRUŽINA išče gospodinjsko pomočnico, staro nad 18 let. Soba in hrana zagotovljena, plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Marjan Rode, Cmuče 79 b. pri Ljubljani. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). PRODAM KUHINJSKO OMARO, šivalni st.roj »Singer« in kombi »Ford Taunus«. letnik 61 Zgla-site 9e pri »Obrtniku«, Novi trg 4. Novo mesto DVE DEKLETI iščeta opremljeno sobo v centru mesta Naslov v upravi lista < 1213/66 > ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obo'ele mesarske čoke. 3 m dolgo in 65 r. 65 prodam Cest« ' ilcev 5, Novo me- , sto. UGODNO PRODAM suha drva. Naslov v upravi liste. (1244) PRODAM n-« istrskega goniča z rodovnikom Cindrič, Kolodvor ska Ifi •Vriornelj. Brežice: 23 in 24. 12. slovenski film »Lucija« 25. in 26. 12. ameriški barvni film »Sedem jih jezdi v pekel«. 27. in 28 12. francoski film »V primeru nesreče«. in človek — Miran Borko: Dogajanja med Zemljo in Soncem. 20.00 Simfonični koncert Orkestra RTV Ljubljana. TOREK, 27. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Slovenske narodne in ponarodele. 10.15 Popularne arije in dueti. 11.00 Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Ansambel »Dobri znanci« in trio Slavka Avsenika. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Valentin Benedičič: Problemi pridelovanja sadja na Gorenjskem. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba. 15.40 V torek na svidenje. 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja .. . 18.15 Iz naših relejnih postaj. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.20 Radijska igra — Arthur Miller: Maček ln mojster klepar, ki je bil človek. SREDA, 28. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Lepe melodije. 10.15 Majhen recital klarinetiste Alojza Župana. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Mojcej, le vzemi mene«. 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Franc Vilar: Osemenjevanje goved v Franciji. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Križem po Jugoslaviji s komornim zborom RTV Ljubljana. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Antonin Dvofk: Vrag in Katra. ČETRTEK, 29. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Zagorske narodne. 10.15 Slovenski pevci v romantičnih operah. 11.00 Poročila Črnomelj: 23- m 25. 12. ameriški barvni film »Najdaljši dan«. 27. in 28. 12. ameriški film »Na obali New Yorka«. Kočevje — »Jadran«: 23. do 25. 12. ameriški barvni film »Spar-tak«. 26. in 27. 12. jugoslovanski film »Ponedeljek, torek«. 28. in 29. 12. francosko-italijanski film »Proces«. Kostanjevica: 25. 12. ameriški barvni film »Poslednji mrak«. Metlika: 24. m 25. 12. španski barvni film »Ix?pa Lola«. 25. in 26. 12. ltalljaneko-franoosld barvni film »Normani«. 28. in 29. 12. film »Dvojni obroč«. Novo mesto — »Krka«: 23. in 25. 12. ameriški barvni film »Džin-giskan«. 26. in 27. 12. ameriški film »Jezdeci na meji ranča«. 28. in 29. 12. češki film »Ljubezen blondinke«. Novo mesto — »Dom JLA«: 22. do 25. 12. italijanski film »Maščevanje podzemlja«. 26. do 28 12 film »Banda huliganov«. Ribnica: 24. in 26. 12. amerisko-madžarski film »Londonski lopov«. 28. in 29. 12. slovenski film »Ne joči, Peter!« Sevnica: 24. in 25. 12. mehiški film »Pesem za karabinko«. 28. 12. italijanski film <>Polkovnikove avanture«. Stara cerkev: 24. in 25. 12. ameriški film »Sojenje v NUrnborgu«. Sodražica: 24. in 25. 12. italijanski barvni film »Herkul osvaja Atlantido«. Šentjernej: 24. in 25. 12. ameriški barvni film »Sedem veličastnih«. Trebnje: 24. in 25. 12. nemški film »Draga, ostani z menoj«. in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Ansambel Franca Korbarja in Beneški fantje. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Bine Stritar: Kmetijske oddaje in poslušalci. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Odmevi s sončnega Juga. 14.46 »Enajste šola«. 15.30 Melodije za klavir in godala. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Sto let slovenske lirike — m. RADIO BREŽICE PETEK, 23. decembra: 18.00— 19.30 — Obvestila — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — Humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA. 25. decembra: 8.00— 10.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo — I. del. 10.25—12.00 — Poročila — S seje ObS Krško — Maks Toplišek: Zasebna dejavnost v turizmu — Ta teden v Delavski enotnosti — Dr. Marko Pire: Zdravstveni nadzor nosečih žena — Za nase kmetovalce — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis: Pogovarjamo se s starešino partizanskega odreda — Matija Gubec — Brežice, Roziko Bohinc — Pozor, slušalci — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo — II. del. . TOREK, 27. decembra: 18.00— 19.30 — Vzgojno predavanje: Kako ravnati z otrokom v času prve trme — Nove plošče Jugoto-na — Novoletni nasveti — Obvestila in pregled filmov — Glasbena oddaja: Pojo vam slovenski pevci zabavnih melodij. Avto na strehi, voznik v jarku -qaso z aoi-rezmirsj zt zremao Jtui -izbji af as aacMAZ ujquiaoap '61 nim avtom peljal v Dragatuš. Ko se je okoli 23. ure vračal, je zapeljal v usek na desni strani, kjer se je avto prevrnil na streho. Med prevračanjem je Cemaz padel izza volana v jarek, vendar se niti on niti sopotnik nista ranila. Škodo so ocenili na 3500 Ndin. Zaradi alkohola trije ranjeni 19. decembra zjutraj se je pripetila na avtomobilski cesti pri Podgračenu huda prometna ne-srča. Nikola Marciuš iz Zagreba je ponoči v družbi popival, ker pa je vozil vinjen, so mu na Čatežu odvzeli vozniško dovoljenje. Čeprav je vedel, da ne sme na pot, so on in dva sopotnika sedli v avto in se odpeljali. Ze po nekaj kilometrih je vozilo zavilo na strmino, drčalo po njej okoli 120 metrov, nakar se je trikrat prekucnilo. Voznik Marciuš in sopotnika Božo Vandekar iz Podsuseda in Ljubica Dobiostal iz Vrabč so bili hudo ranjeni in so jih odpeljali v bolnišnico, škodo so ocenili na 20.000 Ndin Trčila med prehitevanjem 18. decembra sta na cesti med Novim mestom in Ločno tnMla osebna avtomobila, ki sta ju vozila Avgust Tramte iz Ločne in Anton Košir iz Ljubljane. Vozili sta trčili, ko je Košir prehiteval Tram-teta. škodo so ocenili na 3000 Ndin, voznikoma pa ni bilo nič. 16. decembra je Stane Koblar iz Jedinščice pri Novem mestu peljal traktor s priključenim bagrom novomeškega komunalnega podjetja. Na ovinku pri mostu v Lešnlcl mu Je pripeljal naproti osebni avto. Traktorist se je umaknil, pri tem pa zadel obcestni kamen. Traktor je odbilo čez cesto. Škodo so ocenili na 4000 Ndin. Vzpetina premagala tovornjak Franc Kotnik iz Novega mesta se Je 16. decembra zvečer peljal s tovornjakom skozi Malo Bučno vas. Na hudem ovinku je vozilo zaneslo s ceste, kjer je zadelo ob vzpetino in se prevrnilo, škode je bilo za okoli 10.000 Ndin. Z novim avtom v vsek Martin Hauptman iz Litije se je 16. decembra zvečer peljal ■ novim »princem« (NSU) ljubljanskega podjetja VOLAN po avtomobilski cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Ponikvah se je vozilu izpraznila zadnja zračnica, zato ga je zaneslo v usek in odbilo nazaj na cesto, kjer se je prevrnilo. Voznik je bil težko ranjen, škodo pa so ocenili na 19 tisoč novih dinarjev. V megli ga ni opazil 14. decembra je Peter Kašič na avtomobilski cesti pri Zalokah ustavil zaradi okvare tovornjak rnirnske DANE. Za njim se je T kombiju pripeljal Tone Avšič iz Drage pri Ljubljani. Avšič je pravkar srečal avto, ki je vozil naproti, in zaradi megle ni opazil Kašičevega tovornjaka, zato Je trčil vanj. Škodo so ocenili na 4000 Ndin. Na ledeni gorjanski cesti 12. decembra zjutraj se je Julij šmidt z osebnim avtom peljal iz Novega mesta v Belo krajino. Na poledeneli gorjanski cesti se je pri Vel. Cerovcu naproti pripeljal v osebnem avtu Milan Ivane-tič iz Metlike. Ivanetičevo vozilo je zaneslo, da je trčilo v Smid-tov avto. škodo so ocenili na 1200 Ndin. Kolesar se nI prepričal Karel Lampe iz Regerče vasi se je 12. decembra zjutraj peljal s kolesom od kioska na Ljubljanski cesti v Novem mestu proti Bršlinu. S pločnika je zavil na cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Tedaj se je pripeljal mopedist Jože Kastelic iz Gor. Podboršta. S kolesarjem sta trčila, padla in se ranila po glavah. Škodo so ocenili na 400 Ndin. Prehiteti je hotel avtobus 12. decembra popoldne se Je pripetila prometna nesreča na Cesti bratov Milavcev v Brežicah, šofer avtobusa »Izletnik« iz Celja Martin Zidanšek je vozil na redni progi iz Celja v Brežice, kjer Je hotel zapeljati na levo čez cesto na parkirni prostor. Za njim j« pripeljal mopedist Jože Bizjak i* Ribnice in hotel prehiteti avtobus po levi strani. Ko je že zapeljal čez sredino ceste, je opazil, da avtobus zavija v levo. Ker je naglo zavrl, ga je zaneslo, da je padel pod levo zadnje kolo avtobusa. Takoj so ga prepeljali v brežiško bolnišnico. Na mopedu je za okrog 20 Ndin škode. Trčenje zaradi izsiljevanja prednosti Šofer Stanko Trupej je 16. decembra vozil avtobus iz Sevnice proti Radečam. V Šmarju se je nenadoma z desne strani ceste pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Sesko iz Sevnice, Izsiljeval prednost ter trčil v avtobus. Prt tem je na vozilih nastalo za okrog 3000 Ndin škode. Zaneslo ga je na posuti cesti 17. decembra popoldne se je Iz Brežic proti Cundroveu peljal mopedist Jože Požar iz Slogonskega. V vasi Črnec ga je na močno posutem cestišču zaneslo na levo, da je padel v 30 cm globok obcestni jarek in se poškodoval po glavi. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili hude poškodbe. Voznik pod kolesom vprežnega voza 16. decembra pozno popoldne Je voznik vprežnega voza Ivan šterk z Golega vrha vozil pesek iz Dr-novega. Na Raki se je srečal a osebnim avtomobilom, katerega je vozil Peter Pintorič z Rake. Ta je močno zavrl, tako da ga Je zaneslo na desno v obcestni jarek. Tam pa ga je odbilo nazaj, da je z zadnjim delom avtomobila zadel voznika vprege. Pinterič je ponesrečenega Sterka takoj odpeljal v brežiško bolnišnico. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bre žace, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Jože Prime, Jožica Teppey ln Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50. novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo -TISKA: časopisno podjetje »Delo« v LJubljani RADIO LJUBLJANA Ana Rukše, Hrušica 31, Stopiče, prepovedujem vsako hojo po mojih* njivah in travnikih na Travnikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. IZ N0V0MEŠKEJ»> PORODMlŽMlCE^k- Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Struna e Rebri — Jožico, Terezija Tesari iz Planine ■— Božidarja. Izidora Kozole lz Semtruperla — Alenko, Antonija Hudorovac iz Dobravice — Justi, Justina Smolič z Dolnjih Ponikev — Franca, Jožefa ćanželj lz Mirne peči — Marjanco, Matilda Mulh z Gornjega Kamenja — Jožeta, Kristina Omar z Mirne — Jožico, Marija štravs iz Gradca — Bojana. Milena Hosta iz Orehovi-ce — Mileno, Marijo Gorenc iz Ržišča — Ireno. Marija Tramte iz Zgornjih Mladetič — Ireno, Angela Mat oh iz Vrhpeči — Marjana. Marija Jankovič iz Krmelja — Edvarda, Ivanka Zaje iz Spodnjega Lakenca — Cvetka, Ana Petro vč i č iz Vranovičev — Frančiške Kristina Guštin lz Zelebeja — Nežko, Francka Z ura iz Zagrada — Marijo, Ivanka Pust iz šmavra — Roberta, Marija Zakrajšek z Mirne — Heleno, Marija Novine iz Velikega Lipovca — Bojana— Justi Barbič z Otočca — Roberta, Vida Kosmač iz Mršeče vasi — Jožeta, Jelka Springer iz Lok — Igorja. Anna Senica iz Dolnje Straže — deklico. Marija Hrovat iz Dolnjih Sušic — dečka, Martina Lešnjak iz Šmarja — deklico, Jožica Pavlin z Dolža — deklico, Rozalija Jerele iz Brezovice — dečka in Slavka Kump z Uršnih sel — deklico. Osebni avto vrglo s ceste Milan Dujec se je 18. decembra peljal z osebnim avtom v Čr-mošnjice. Na ovinku v Vrčicah je vozil po sredi ceste, prav tako po sredi ceste pa je naproti pripeljal poltovornjak Jože Zvab iz čmiošnjič. Voznika sta naglo zavila vsak na svojo stran, kljub temu pa sta trčila. Osebni avto je vrglo s ceste. Voznikoma ni bilo nič. medtem ko so škodo ocenili ria !000 Ndin. Poltovornjak na boku Milan Kunštek iz Žabje vasi se je 17. decembra zvečer peljal s poltovornjakom IMV iz Straže v Novo mesto. Pri Srebrničah je zapeljal s ceste, da se je vozilo prevrnilo na levi bok. Škode je bilo za okoli 1000 Ndin. Mopedist obležal nezavesten 17. decembra zvečer se je mopedist Anton Boldin lz Gabrovke peljal iz Žužemberka proti Za-gradcu. Na ovinku pri Prapročah ga je zaneslo, da je vozil nekaj časa po snegu, ko pa se je vrnil na cesto, je zdrknil na levo stran, padel in obležal nezave-ste. Odpeljali so ga v ljubljansko l>olnišnico. Kolesarja vrglo čez odtočni kanal Alojz Mlakar iz Dol. Lakenc se je 15. decembra dopoldne s kolesom peljal proti Mokronogu. Na klancu pri Mokronogu je na ovinku zapeljal čez cesto v odtočni kanal. Kolo se je zarilo v zemljo, voznik pa je zletel čez kanal in z glavo udaril ob tla. Z ranami na glavi in s poškodovano hrbtenico so ga odpeljali v bolnišnico. Bager pri umiku zadel kamen