Poitnlna plačana v gotovini Cena 1 Din I Četna naročnina xnaša “Din 40'—. Uredništvo in uprava v CfuM/ant, Gledališka ulica štev. S. I. na d str. Račun pri Poštni firanil. št. 16.160. Rokopisov ne vračamot 21-09 TE£EFO» 21-09 V Ljubljani, dne 4. februarja 1933. Štev. 5 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOSOTO Josip Jur a j Strossma y er O 4-HSI5 * tt ft W5 > /Co se pred nami zopet dviga vznes šena postava velikega jugoslovanskega vladike, se nam zdi, da gleda na nas s težkim, dobrosrčnim nasmehom, ki ga vu dimo na vseh njegovih slikah in kipih kot izraz vedrega duha in plemenite du; še. In zdi se nam, da posebno v teh dneh dobiva ta nasmeh poseben izraz, da pres haja skoraj v pomilovalen zasmeh in da njegov blagohotni pogled govori očitajoče besede: »Kako ste majhni v svoji neveri! — Kako ste slabotni v svoji neslogi! — Kas ko ste smešni v svojem sovraštvu! — Kako ste nizki v svojih srcih!« — In ko gleda na cerkvene predstavnike na škos lovskih stolicah in njihov boj proti Sos kolstvu, se gotovo spominja na duhovne brate svojega časa, ki so tako zvesto sim žili avstrijski misli in rimski cerkvi, da si niso upali niti enkrat povzdigniti glas v korist svojega naroda, in pri tem nehote premišlja, kako je velik čas našel majhne ljudi. Kaj je sanjal njegov veliki duh o bodočnosti jugoslovanstva? Prvo in glavno njegovo delo je bilo pobijanje vsake verske mržnje, izravnaš vanje razlik in skrb za slovansko bogoslužje v naši cerkvi. Zato je osnoval glas golsko akademijo, omogočil z denarno podporo izdajo glagolskega misala in prit pr avl j al na ta način veliko obnovitev CU ril Metodovega dela, uvedbo slovanskega jezika v vse bogoslužje po naših cerkvah. Velika je bila njegova vera, da bo prišel čas, ko se bodo njegove sanje izpolnile. Culo v tuji avstrijski državi si je upal 'z vso silo nastopati za pravico slovanskega bogoslužja, dasi je bilo to dunajski vladi skrajno neprijetno. Danes nam je dobro znano, kako sta se Rim in Dunaj v tem oziru — podpirala, kako je posredovala avstrijska vlada pri Vatikanu, da ne bi bil preveč popustljiv proti djakovskemu škofu, in kako je bil Vatikan zadovoljen, da je bila avstrijska vlada — kar se tiče glagolice in sploh — proti Strossmayerju! Da je vladika dočakal naš čas, kako hitro bi bilo rešeno to vprašanje! — Saj vemo iz vatikanskega koncila, da se naš vladika ni bal nastopiti proti samemu pas pežu, kadar je šlo za resnico in pravico. Ravno ta narodni ponos je pridobil Strossmayerju svetovni sloves, njegovo ime so poznali daleč preko hrvatskih in avstrijskih mej in njegovi največji sodobs niki so iskali z njim zvez. »Ljubav, vera, bratstvo, sloga...« to so bile one čarobne besede, s katerimi je veliki vladika skušal premagati zlo, ki se je v teku stoletij okoreninilo v našem nas rodu. Danes done iz pastirskih pisem drus gačne besede, zato se izgubljajo tudi najs lepše sanje biskupa Strossmayerja v nič. Strossmayerju je bilo dano, kakor le malokateremu njegovemu sobojevniku, da je preživel vse tri faze jugoslovanskega narodnega preporod^: njegova mladost spada v dobo ilirizma, torej onega mlas d egu,, romantičnega, pesniškega kipenja, ki je nastalo po našem prvem prebujenju, ko, smo zagledali svojo zgodovino in zas čutili svojo lastno usodo. Kakor iz noči se je v jutru zasvetila krasna bodočnost. Letos slavimo stoletnico onih mladih dogodkov. Strossmayer se je udeleževal vsega onega navdušenega pokreta, ki je dvigal naš narod iz zaspanosti, da ga ne zatro tuje sile. Bil je oboževalec slovans skega pesnika Kotlarja in je sprejemal njegov slovanski evangelij kot edino pras vo rešilno misel. Vse življenje ji je ostal zvest. Usoda mu je bila naklonjena, da je kmalu dosegel ono visoko mesto, kjer je mogel marsikaj storiti za svoj narod in njegove kulturne potrebe. Ko je l. 1849. postal komaj 34 let star škof v Djakovu, je lahko s ponosom vzkliknil: »Jaz sem prvi narodni škof!« Res, imenovanje Strossmayerja za djakovskega biskupa je bilo edino plačilo Hrvatom za vse žrtve, ki so jih l. 1848. prinesli za rešitev Avstris ie in habsburškega dvora. S tem se začne druga doba našega nacionalnega pokreta in za Strossmayerja druga doba njegovega dela. To je njet gova moška doba. Ilirsko ime je bilo preš povedano in je skoraj izginilo v homatis j ah 1848. leta. Romantične sanje so se razbile na realnih tleh resničnega življes n ja. Strossmayer se je dobro zavedal svot je velike dolžnosti v teh temnih časih, ko so Bachovi huzarji preplavili Hrvatsko in se je širila germanizacija kot plačilo za hrvatsko zvestobo. Bistrovidni duh Strossmayerjev je dobro razumel položaj naroda in med časovnimi nasprotujočimi si silami uravnaval pot v bodočnost. On je skoraj edini nezlomljivi in neupogljivi krmar, ki vodi z močno roko krmilo med vsemi silami in karibdami proti jasno dos ločenem cilju. Njegova diplomatična spretnost je prav tako čudovita kakor njegova politis čna dalekovidnost. Ilirsko ime je nadot mestil s svojim jugoslovanstvom, ki ga je razumel tako, da je z enako ljubeznijo mislil na vse jugoslovanske, tedaj še tako razcepljene, večinoma v sužnosti živeče rodove, ki še niso imeli skupnega narods nega cilja, in da je z enako radodarnostjo podpiral vse kulturne težnje, narodna društva in znanstvene ustanove. Res je, da so bili njegovih največjih darov des ležni Hrvati, ki jim je dal akademijo in univerzo (oboje seveda z jugoslovanskim naslovom, ker jima je dal tudi ta namen!) vendar je rad poslal svoj prispevek tudi vsakemu našemu društvu. Bogastvo djat kovskih gozdov mu je omogočalo to ves liko narodno mecenstvo. V burnih polis tičnih borbah od 1. 1848.—1900. — torej celih 50 let, ko se je. vsa državna politika obrnila proti nam, da onemogoči jugoslos vansko uedinjenje, stoji Strossmayer kot neomajna skala sredi razburkanega mors ja, njegova postava je kakor svetilnik sredi viharja, njegov glas je bodrilen, svarilen in — ukazujoč. Sedaj, ko so izs šla njegova pisma z dr. Račkim, je odprto pred nami vse njegovo ogromno delo. Nič ni ušlo njegovim bistrim očem, na vsak dogodek v javnosti zavzama dja* kovski biskup svoje stališče, varuje in brani narod pred vsako nevarnostjo, ki preti zdaj od Dunaja, zdaj od Pešte, zdaj od Rima in od drugod. »Bog i narod« je njegovo geslo. Njes gove besede so zlato. Duhovit govornik, ki kaže ob vsaki priliki svoje jasno ods ločno jugoslovansko narodno stališče, pot bija nasprotnike v drž. zboru, v svojih izs javah pridobiva za se svet, v člankih in pastirskih pismih dviga narod za seboj. Njegovo jugoslovanstvo ni meglena fras za, ima konkretne oblike, kar dokazujejo njegove zveze z knezom Mihajlom in s srbsko vlado. Razume se da je imel nas sprotnikov doma in v tujini, a imel je tudi občudovalce. Svoje zveze z velikimi političnimi osebnostimi je porabil v prid svojemu narodu. Pravoslavni slovanski svet mu je bil prav tako blizu kakor kas toliški, zato je gratuliral Rusiji, ko je slas vila tisočletnico sv. Vladimirja. Znano je, kako so se zaradi tega razburjali dus najski dvorni krogi in kako ga je cesar nemilostno ogovoril pri sprejemu na vojat ških manevrih v Osijeku. Strossmayer pa se tudi cesarske nemilosti ni bal, ko je šlo za slovansko stvar — sedel je v svojo kočijo in se kot pravi knez ob navdušes n ju preprostega naroda odpeljal iz Osis jeka. O tej »aferi« se je mnogo pisalo, Strossmayerju je pridobila ime neustrašt nega borca. Sredi Slavonske ravnine se je dvigala djakovska katedrala, kot sveti hram jus goslovanske umetnosti. Iz vsega slovans skega sveta so romali romarji k slovans skemu biskupu kakor na knežji dvor. Pos litiki, umetniki, znanstveniki, deputacije. Nihče ni odhajal neobdarovan. Srce bit skupovo je bilo kakor svetišče, ki je izs žarevalo blagodejne žarke po vsem jugos slovanskem in daleč po slovanskem svetu. Prišla je doba naših najbolj mračnih dni. Khuenovščina na Hrvatskem, žalostne razmere na vsem Balkanu ... Tujstvo vlas da nad vsemi našimi pokrajinami. A bis skup veruje, moli, čaka... Narod slavi njegove jubileje in vkljub težkim časom ne izgublja njegove ideje izpred oči... Pride konec stoletja, mladina se preraja, združuje, ostaja... In biskup je dočakal prihod kralja Petra Osvoboditelja v Beos grad L 1903. Tu se začenja tretja doba našega jugoslovanskega preporoda. Dve leti na to hrvatskossrbska koalicija prot glasi nov program narodnega boja, reška resolucija da novi jugoslovanski politiki že jasne obrise. Tako je še doživel veliki biskup prve začetke našega narodnega osvobojenja. Narodni naš vladika odhaja, ko je izvršil svoje življenjsko delo, njegov duh blagot slavi ja boi novih naslednikov, ki bodo uresničili, kar je zasnovala doba njegove mladosti in kar je on pol stoletja branil ’z vtso silo svojih rok in isvojega )duha. Deset let po biskupovi smrti preživt Ija njegov narod že svojo najstrašnejšo go\goto, preko katere vodi pot v Vstajes nje. — Rodila se je iz solz in trpljenja nje* gova Jugoslavija, ki je po mračnih sužnih dneh postala dežela naše bodočnosti. Od nas je odvisno, kaj si ustvarimo iz nje. nje. Jugoslovanski nacionalisti smo dedi* či Strossmayerjevih idej. Uresničevati jo vedno in povsod je naša dolžnost. Prav je, da je to šolski praznik mladine. Treba ie le, da ga slavi v pravem duhu. Ko je naš mojster Meštrovič ustvaril Strossmas y er jev spomenik za Zagreb, se je o tem mnogo debatiralo, posebno o njegovi ros ki, ki izraža značilno gesto. Baje je hotel umetnik z njo reči tot kar bi nam rekel vladika na vse, kar se dogaja sedaj po naši domovini: »Čemu se prepirate, otroci?« ... J. B. Kako odstraniti strupene pline v našem gospodarstvu? V zadnji številki »Pohoda« smo nazorno ilustrirali vzroke sedanjih denarnih težkoč in navajali šolske primere, kako se z tujim denarjem ne sme upravljati. Vsi ti primeri so pokazali, da je vzrok denarne in kreditne krize v pretežni večini nekorektno postopanje funkcionarjev, ki upravljajo zaupano jim premoženje. Naravno je, da dokler so bile konjunkture ugodne, ni bilo opaziti nobenih posebnih težkoč, kajti po ravni, lepi cesti šofira vsak otrok, če tudi ni šofer po poklicu. Nevarnejša postane zadeva takrat, če vodi cestišče v valovitih krivuljah in” je na njem nešteto globeli in rebri. Pri taki vožnji je pač potreben voznik z odličnimi sposobnostmi. In takih voznikov na žalost pri nas nismo imeli v prevelikem številu. Da pa so bili nekateri teh voznikov včasih le preveč zaščitniki lastnih interesov in interesov posameznih skupin, so pokazale v dovolj očitni meri naše zadnje ugotovitve. Zato tudi ni nič čudnega, da je izginilo zaupanje do gotovih funkcionarjev denarnih zavodov, in naposled tudi nezaupanje do zavoda samega. Dokler pa so taki funkcionarji še vedno aktivni, kljub vsem dokazanim nekorektnostim, ni -mogoče utrditi omajanega zaupanja in je radi fega povsem naravno, da skuša vsakdo zavodu zaupani denar dobiti nazaj. Zaupanje sloni pač pred vsem na korektnosti zavodovega vodstva in tudi na zavesti primerne sankcije v slučaju nekorektnega in even. nepoštenega postopanja z materielno odgovornostjo in no samo z moralno, vidi javnost, da imajo vlagatelji polno zaščito s strani najvišjega zaščitnika — države. Pri taki praksi se mora vznemirjenje pomiriti, zaupanje se vrne in nov denarni priliv je samo ob sebi umevna zadeva. Z drugimi besedami s takimi postopki se zavod postavi zopet na trdno podlago — sc sanira. Zaradi tega je neobhodno potrebno, kar smo že tolikokrat naglasili, da se brez oklevanja in z vso rigoroznostjo uvede v naše denarništvo temeljita revizija in ugotovi, v koliko so eni ali drugi funkcionarji krivi. Nadalje se bo samo ob sebi pokazalo, zakaj se je v teku let nabralo toliko materiala za nv zaupanje, ob enem pa se bo ugotovila tudi aktivnost zavoda samega. Ako se tako revizija po poštenih in strokovnih revizorjih izvrši, bo atmosfera razčiščen j a na gospodarskem in denarnem polju kmalu na obzorju. Gotovo se bodo pokazale pri nekaterih zavodih ostre poslcdice, vendar pri sanaciji tako velikega narodno-gospodarskega pomena ne sme biti nikake sentimentalnosti. Kar je dobrega in zdravega naj ostane, gniloba pa naj se energično odstrani. Ta revizija pa ne sme ostati samo sporadična, pač pa morajo po današnjem moralnem pojmovanju vsi denarni zavodi pod strogo kontrolo, ki je lahko tudi sestavljena izven državnega aparata, zato pa mora taka kontrola biti sukus kar najvišjih moralnih in značajnih lastnosti. Za različne panoge denarnih zavodov je treba določiti tudi smernice, po katerih naj ti zavodi delujejo, kajti banka z velikim denarnim prometom v trgovini in obrti bo vse drugače poslovala, kakor regulativna hranilnica, ki ima v čaranciji občin svojo varnost za izplačilo * Točno bi bilo treba določiti, koliko hranilnih vlog sme sprejemati posamezni zavod z ozirom na garancijo, ki jo lahko nudi. Ravno tako bi se morala obračati pozornost višini režije, da se dolžnik s previsoko obremenitvijo ne izkorišča. K visoTci režiji je treba pred vsem šteti ne male dohodke funkcionarjev, ki se pod najrazličnejšimi naslovi dodeljujejo. S tem bo odpadla tudi ona nekorektna ambicija, riniti se na razna mesta v zavodu samo zato, ker veliko nosijo. S takim poslovanjem bodo denarni zavodi v resnici opravljali posle socialnih institucij, za pov-zdigo in krepitev narodnega gospodarstva, ne bodo pa več nosilci raznih sinekur in nabiralniki najraznovrstnejših dohodkov. V imenu vse naše poštene javnosti, v imenu ugleda države in v imenu blagostanja našega naroda zahtevamo ponovno, da državna oblast z vso svojo avtoriteto provede revizijo vseh denarnih zavodov s pomočjo najuglednejših finančnikov, da se s tem popravi današnje razsulo vsega našega denarništva in da pridemo končno zopet do zaupanja v denarne inštitucije in do naše nacionalne veljave. To je naša zahtevka! Če vse te naše prošnje, moledovanja in kategorične zahteve ne bodo upoštevane, potem bomo prisiljeni, da v imenu poštenja in pravice razgalimo do polne nagote vse manipulacije, vse transakcije in vse podtalne kanale, ki so povzročili, da se je vera v denarništvo omajala in povedali bomo tudi, zakaj! VSEM KRAJEVNIM ODBOROM N. O. Vse naše dopisnike, zaupsike in pri* jatelje naprošamo, da nam sporočijo na* slove vseh onih, ki z večkratnimi službami odjedajo kruh nezaposlenim in potreb* nim! V vsakem primeru navajajte višino dohodkov in to kar je najbolj resnično in strogo objektivno. Gradivo potrebu* jemo za intervencijo v vsakem posamez* nem primeru. V poročilu, naznanite tudi osebe, ki lahko potrdijo resničnost na* vedb . OBL. ODB. NARODNE ODB. LJUBLJANA Položaj Nemcev v Jugoslaviji in Slovencev v Avstriji Pred nekoliko tedni je prepotovalo Jugoslavijo večje število žurnalistov iz Nemčije, ki so stopili v stik samo s predstavniki nemške manjšine v Jugoslaviji, od katerih so dobili popolnoma neresnične in dejanskemu stanu neodgovarjajoče informacije o položaju nemšfke manjšine v Jugoslaviji, posebno pa o stanju nemškega manjšinskega šolstva. Ti časnikarji so bili sprejeti tudi pri našem ministru prosvete Dr. Stankoviču, pri katerem so jim bili na vpogled točni in resnični podatki o stanju nemškega manjšinskega šolstva v Jugoslaviji. Toda to teh gospodov ni odvrnilo, da so po svojem povratku iz Jugoslavije napisali v rajhovskih listih, tako v »Frankfurter Zeitung«, Miinchcner Neueste Nachrichten« ter drugiih listih popolnoma neresnična in tendenciozna poročila o nemškem manjšinskem šolstvu v Jugoslaviji. Pred kratkim smo čitali v »Novostih« izjavo našega prosvetnega ministra, ki je gospode časnikarje iz Rajha opozoril na resnico. Mi ta pojav pribijemo zgolj radi tega, da ponovno poudarimo, kako daleč so rajhovski publicisti, ki jih informirajo predstavniki nemške manjšine v Jugoslaviji, oddaljeni od resnice. In vendar se nemški manjšini v Jugoslaviji godi najboljše izmed vseh evropskih narodnih manjšin, ki številčno dosegajo nemško manjšino pri nas. Kaj pa hočejo še Nemci pri nas in kaj zasledujejo s temi večnimi pritožbami, ki jih širijo v inozemskih listih in v katerih blatijo našo državo? Malo števi- lo nemške manjšne — okoli 450.000 ljudL ki ne živi skoraj nikjer kompaktno naseljeno —-ima v Jugoslaviji preko 140 gospodarsko financiranih udruženj, od tega je 60 nemških bank. Povsod so Nemci na vodilnih in bolje plačanih položajih in izkoriščajo odvisnost jugoslovanskega delavstva v protinacionalne svrhe. Radi velike tolerance in iiberalitcte jugoslovanske vlade uživajo Nemci v političnem oziru popolno svobodo in je to njihov glavni organ »Deutsches Volksblatt« sam priznal, ko je svoječasno dobesedno pisal: »Po dve sto letih hudega preganjanja na naši domači grudi smo doživeli sedaj dvojen preporod. Našli smo svojo domovino in kot narod smo našli samega sebe.« To se pa imajo Nemci zahvaliti samo Jugoslaviji. Pred postankom Jugoslavije niso imeli Nemci, ki danes prebivajo v naši državi, razen v dravski banovini, nobene nemške šole. Na podlagi tako zvanega Aponyjevega šolskega zakona so svojčas izgubili vse svoje šole. Sele Jugoslavija jim je zgradila popolno nemško šolstvo, tako da so Nemci v šol. 1. 1931./32. imeli v Jugoslaviji 39 šolskih vrtcev, 620 nemških ljudskih nižjih šol, 188 nemških ljudskih višjih šol. Na teh nemških šolah je bilo leta 1929. nastavljenih 572 učiteljev, na otroških vrtcih pa 48 učnih moči. Poleg tega je Jugoslavija naklonila Nemcem 6 meščanskih šol s 24 oddelki in gimnazijo v Novem Vrbasu s 4. c oddelki. V najnovejšem času je Jugo-vija dovolila celo ustanovitev nemškega učiteljišča in nastavila na istem profesorje iz Rajha, ki niso jugoslovanski, marveč rajhovski državljani. Se več je storila Jugoslavija za nemško manjšino. Na teritoriju savske banovine, kjer Nemci niso nikoli imeli nemških ljudskih šol, niti pod Avstro-Ogrsko, je Jugoslavija ustanovila 46 nemških oddelkov na ljudskih šolah in 12 oddelkov na višjih šolah vzlic utemeljenim protestom lokalnih faktorjev. Na Kočevskem je Jugoslavija otvorila Nemcem tri nove nemške šole poleg že obstoječih nemških in sicer v krajih, Ikjer nita zloglasna Avstrija po svoji gcrmanizato- rični politiki ni smatrala podanih pogojev za otvoritev nemških šol. Kak bi bil položaj nemške manjšine v Jugoslaviji, ako bi postopala Jugoslavija z nemško manjšino tako, kakor postopa Avstrija s Slovenci na Koroškem in Štajerskem. Reči moramo, da zelo žalosten! Samo kratek pogled na šolstvo nam kaže, kako brezobzirno in brez vsake srčne kulture zatira Avstrija slovensko manjšino, ki šteje nad 100.000 Slovencev v Avstriji. Pozivanje Avstrije, da je onih 78 utrakvističnih šol na Koroškem, ki jih pa od leta do leta reducira v popolnoma nemške šole, kakor kaže najnovejši primer z ljudsko šolo v Rožeku, čeravno obiskuje isto 98 odstotkov slovenskih otrok — namenjenih slovenski manjšini in da so to slovenske manjšinske šole, je absurdno in zlobno. V letu 1931. je obiskovalo na slovenskem ozemlju brez Celovca in Beljaka utrakvistične šole 11.500 slovenskih otrok. Na teh šolah se poučuje v slovenskem jeziku samo v prvih treh do štirih mesecih, toliko da se učitelj sploh more z otroci sporazumeti, računanje in petje pa se takoj že prvi dan, ko pride otrok v šolo, poučuje v nemškem jeziku. Na vseh 78 utrakvističnih šolah sta poučevala od vsega učiteljstva komaj dva učitelja, ki sta slovenske narodnosti. Vsi drugi učitelji in učiteljice so Nemci in odločno nasprotni slovenski vzgoji in slovenski kulturi. Od nemškega učiteljstva je imelo komaj 80 učnih moči iz slovenščine izpit in še te učne moči so v šolskem letu 1930./31. bile tako razporejene, da na 30 utrakvističnih šolah z 2228 slovenskimi učenci sploh ni bilo nobene učne moči, ki bi imela izpit in sposobnost za pouk v slovenščini. Učitelji na utrakvističnih šolah naučijo po nekem določenem sistemu slovenske otroke samo gotice, ne pa latinice in jim s tem onemogočajo, da bi mogli brati slovenske knjige. Učiteljstvo na utrakvističnih šolah z agitacijo in z ustrahovanjem šolskih odborov vsako leto doseže pretvoritev nekaterih utrakvističnih šol v popolnoma nemške. Tako je bilo 1. 1930./31. po stanju dne 1. marca 1930. še 80 utrakvističnih šol z 189 razredi na Koroškem, leta 1931./32. pa samo 78 utrakvističnih šol z 186 razredi. V slovenskem ozemlju Koroške je Avstrija ustanovila 27 nemških šol z 79 razredi za 1516 nemških otrok. Te šole se nahajajo na slovenskem ozemlju brez Celovca in Beljaka in ti tako zvani nemški otroci so večinoma slovanskega pokoljenja in stanujejo po trgih. Unikum za vso Evropo so te utrakvistične šole. Ustanovljene so zgolj v germanizatorične svrhe in vršijo to funkcijo že preko 40 let. Slovenski manjšini so te šole v največjo škodo. Nemcem je bilo pridržano, da so na teh šolah za slovenske otroke upeljali kot kazen tako zvani »Signum fur Windischsch\vatzer«, to je 50 do 60 cm dolgo poleno, ki je nosilo ravnokar navedeni napis in na katerem je bilo napisano ime učenca, ki ga je učitelj kaznoval, ako je v šoli govoril slovensko. S takim polenom na hrbtu je moral iti slovenski otrok iz šole domov in ga pokazati slovenskim staršem, da ga doma nabijejo. Nato je prinesel na hrbtu obešeno poleno zopet v šolo nazaj. Ta »signum« ki je še danes v marsikateri občini na Koroškem ohranjen, je pravi corpus debeti nemških kulturonoscev. Najjasnejši dokaz, da so vse utrakvistične šole na Koroškem zgolj instrument germanizacije, ne pa kake manjšinske slovenske šole, kaže postopanje nemškega društva »Schulverein-Siidmark«, To društvo naj bi po svojih statutih imelo lopo nalogo nemške otroke nemško vzgojevati in nemštvu ohraniti. Po plebiscitu je to društvo v slovenskem ozemlju na Koroškem sezidalo troje šol in sicer Rosegerjevo šolo v Vodičji vasi (Go-dersdorf) Kernstock šolo v Ljubelju (Loibel-tal) in Stidmark šolo v Podroščici (Rosen-bach). Vse tri šole so utrakvistične in se upravljajo do pičice po šolskem načrtu kakor ostale utrakvistične za Slovence določene šole. V šolskem letu 1928/1929 je obiskovalo šolo v Podroščici 75% slovenskih in 25% nemških otrok, šolo v Vodičji vasi 86% slovenskih in 14% nemških otrok, šolo v Ljubelju pa 100% slovenskih otrok. Podpredsednik društva Schulverein-Sudmarke dr. Barta je v svojem predavanju v dunajskem radiju dne 26. maja 1932. nad vse hvalil utrakvistične šole na Koroškem in se je dne 11. in 12. junija 1932. v Klosterneuburgu na občnem zboru društva izjavil, da se morajo utrakvistične šole na Koroškem v interesu nemštva ohraniti. Šole pa, ki so v interesu nemštva pa ne morejo biti šole za slovensko manjšino na Koroškem in je sramota za nemški narod, da se poziva na utrakvistične šole — ta unieum v vsej Evropi -— in kaže, da je s temi šolami Avstrija zadostila šolskim zahtevam in nacionalni vzgoji koroških Slovencev. Tu sem, na Koroško, gospodje žurnalisti iz Rajha in gospodje predstavniki nemške manjšine v Jugoslaviji vtaknite svoj nos in poročajte o tem žalostnem vzoru ureditve manjšinskega šolstva po Nemcih. Zvedeli bodo pa še nadaljnjo »senzacijo«, da je župan mesta Velikovca, višji sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Velikovcu, znan po svojem preganjanju Slovencev, avstrijskemu obrambnemu ministru majorju Feyju predložil v imenu vseh nemških strank na Koroškem ob koncu januarja 1933. spomenico, v kateri zahtevajo Nemci razpust vseh slovenskih društev, zadrug in hranilnic, zaplembo vsega slovenskega premoženja in ustavitev edinega slovenskega lista »Koroški Slovenec«. Ali si upa še kdo zanikati, da Avstrija napram svoji slovenski manjšini ni lojalna. Karantanus j. Zahtevamo jasnega odgovora Pred kratkjim se je mudil v Zagrebu? Bernhard Scheichelbauer in pri tej priliki je tudi obiskal gospoda Mačka. Marsikaj je povedal tujemu časnikarju duševni oče in mali diktator »Velike Hrvatske«. Po večini' so bili odgovori tako medli in brez vsakega večjega političnega koncepta, da je moral celo zagrizeni nemški nacionalec gospod Scheichelbauer zagrebškega malkontenta opozoriti na važnejše probleme, ki naj jih rešuje »hrvatska politika«, kakor pa limonadne denunciacije, ki mu jih je gospod Maček poskušal servirati. — Iz razumljivih razlogov višje sile, žal ne moremo v celoti reproducirati tega zanimivega razgovora, v katerem je gospod Maček do popolne nagote razgalil vso svojo politično skrahiranost. Prvo in gospodu Mačku najvažnejše vprašanje je hrvatska zastava. Nič čudnega, če ga je nemški žurnalist opozoril, da so v Srbiji ravnotako prepovedane srbske zastave, in da on v tem pač ne vidi nikake krivice. — »Ja po zakonu je tudi srbska zastava prepovedana, vendar se je ponovno pojavila kot cerkvena zastava«. Žal, da ni nemški žurnalist predlagal gospodu Mačku, naj svetuje Rimu, da proglasi hrvatsko zastavo za cerkveno zastavo katoliške cerkve. Mi bi bili na tako rešitev samo ponosni. »Razni prestopki posameznih javnih organov se ponavljajo tudi drugod« je nadaljeval g. Scheichelbauer. »To še nikakor ne more pomeniti, da bi bili Hrvatje v tej drža- vi zapostavljeni. In zopet se je gospod Maček izmuznil z nekaterimi očitki proti javni upravi, točno po receptu pastirskega lista. Kakor, da je nekaj sporadičnih primerov že zadosten dokaz za sodbo celote. V nadaljnjem razgovoru sc je gospod Maček, povzpel do trditve, da hrvaški del gospodarsko propada pod težo bremen in krivic, ki prihajajo iz Beograda. Nato pa mu je gospod Scheichelbauer povedal nekaj čisto novega, namreč: »Zunanja slika ogromnega razvoja Zagreba v povojnih letih se mi ne zdi v skladu z ono propastjo, o kateri govorite.« Seveda si je gospod Maček pomagal s povojno konjunkturo in sličnimi izmikanji. »Zdi se mi kljub temu, da je glavni vzrok napetosti — politične naravi«. Vi sto, gospod doktor, z Vašimi političnimi prijatelji koncem novembra sestavili tako zvane »zagrebške punktacije«, ali bi mi lahko o tem kaj več povedali?« — »Zelo rad. Že večkrat smo napravili slične poizkuse, da bi vzpostavili skupno opozicijo v vsej državi, vendar vedno zastonj« (?!)... »Vi zahtevate torej za Hrvatsko gotove avtonomne pravice, zakaj pa govorite o »punktacijah«, o povratku na leto 1918?« Na to vprašanje je odgovoril »hrvatski politik« o frazi »suverene« volje naroda. Tako pra-vijo tudi naši »punktatorji« (recite: diktatorji). Kje naj iščemo suverenosti nam res m znano. Ali v rokomavharskih načelih nekda^ njih naših politikov, ki so z vsemi sredstvi diktirali svojo voljo narodu? »In če s Srbi na bazi, ki jo imate v mislih, ne boste prišli do pozitivnega zaključka, ali mislite, da boste zaželjeno svobodo prejeli kje .drugje?« Malo se je popraskal za ušesi dični politik gospod Maček in že je imel promptni odgovor na jeziku: »Zakaj ne- Vendar bi Vam na to vprašanje rad odgovoril izven tega razgovora.« Tako je končala izpoved »velikega« hr-vatskega »državnika« z nemškim žurnalistom-Mi sc v »punktacije« nismo spuščali, ker smatramo tudi danes vso stvar za običajen politični manever nekaterih naših odrezanih, ki ' svojem užaljenem samoljublju pač ne vedo kaj počenjajo. Ker pa je vsa stvar s strani zagrebških »kolegov« prekoračila državno mejo in je gospod Maček smatral za potrebna da se enkrat zopet servira evropski javnosti, ki ga je že precej izgubila iz vidika, si dovoljujemo v imenu politično popolnoma nc0.' visnih in nevezanih ljudi javno Vpr&sanJ ljubljanskim punktatorjem, kje iščejo on tistega strica, ki jim bo dal tako svobod > kot jo je omenil kolega Maček. ... • 4 jscaje a J--':- /3 K ■’ * -■»■2 savuofii SJoiitlČr,?!. F-n*' -V - - V-.-. ; -v »jo *J 2GV3t?>' ^ : •ter 5c Jr- vo-Ur ' *r| v POPRAVEK ZADEVA PRIMORJE .. Ni res, da bi bilo med imeni Primorjanov, so onečastili ime »Primorje« tudi ime Zemljak, e podpisani Zemljak Pavel z ostalimi PrimoD sploh nisem potoval v Trst. Res je torej, da vse tozadevne objave v listih neresnične. Zemljak Pavel- Akademiki, Narodna odbrana Vas kliče v zbor, krepite njene vrste v pohodu proti korupciji in nepoštenju] Akademski „Pohod“ Jugoslovanska misel (Nadaljevanje) II. Nihče ne more oporekati, da je vladalo ob času našega uedinjenja, tudi med sicer 'konservativnimi širokimi sloji veliko navdušenje za novo državo in smotre v svrho katerih je bila ona osnovana. Dovolj je, da se spomnimo onega kipenja v množicah, trenutkov, ko so se pobratile vse stranke in organizacije, pa lahko spoznamo, da bila jugoslovanska država, taka za kakršno so se borili njeni idealni borci in o kateri so mnogi sanjali, edino sredstvo za uresničenje idealov naše narodne revolucije. Omlad na, tista, ki je pretrpela vojno na bojiščih, v zaporih in raznih koncentracijskih 'taboriščih, torej najaktivnejši tvorec naše države, se je vrnila domov zavedajoča se, da je izpolnila svojo zgodovinsko nalogo in prepričana, da bo sedaj lahko v miru uživala sadove svojega truda. }oda, če kritično pregledamo takratno stanje, moramo poleg splošnega navdušenja ugotoviti tudi še kaj drugega, za nas morda ne preveč ugodnega. Široki sloji takrat niso poznali, kakor tudi še danes ne poznajo pravega jugoslovanstva, zašli so tako daleč le radi velikega afekta, ki je bil povzročen z mislijo, da bo to država, kjer se bosta cedila samo med in mleko. Zato ni čudno, da se je takoj pri prvih težavah, na katera je naletela nova državna tvorba, to navdušenje poleglo še hitreje kot je prišlo. Jugoslovansko m sel se je pričelo napadati s plemenskega stališča posebno še, ker so nekateri navidez jugoslovanski politiki to sovraštvo med narodom naravnost umetno gojili. Vedno je obstojalo od strani ekstremno plemensko ori-jentiranih ljudi izvestno sovraštvo do jugoslovanstva, ki se je v trenutku uedinjenja nekoliko poleglo, a je zato takoj ob prvi priliki z novo silo udarilo po njem. Drugo, kar tudi ne smemo pozabit, se pa tiče naših politikov. Mnogi od teh so sc ogreli, vsaj navidezno, za jugoslovanstvo šele tedaj, ko so videli, da bo ono neizbežno zmagalo, in jim je torej cd no v njem iskati rešitve. Drugi so pristopili k njegovi ideologiji že prej, a tudi večinoma iz spekulativnih namenov; le malo je bilo med njimi pravih idealistov, ki pa radi večje moči in vpliva drug h, nikdar niso imeli odločilne besede in se nikakor niso mogli povzpeti na površje. Pri nas ni prišlo do prirodnega izmenjavanja ljudi v soglasju z načelom, da novo ideologijo zastopajo novi ljudje, oni, ki so to idejo ustvarili in so za njo največ žrtvovali, ampak je ostalo vse pri starem. Stare stranke in stari vodje, v srcu noseč in boreč se za stare ideale, če ne zavestno pa vsaj podzavestno. Kot vidimo, sta tu nastali dve grupaciji, ki jih ne moremo več nazivati prave Jugoslovane: masa, pl tva, nepoučena o važnosti novih dogodkov, noseča v srcu že kal nezaupanja napram jugoslovanstvu, in politiki, navidez Jugoslovani, katerih pravo prepričanje je spretno skrito in se le tu pa tam pokaže ob priliki njihovega dela in raznih političnih potez. Pogrešamo pa tu ono grupacijo, ki bi morala imeti v novi državi glavno besedo, prave Jugoslovane, ki so to državo ustvarili s svojo krvjo, edine, ki so res poznali jugoslovansko idejo in ki so edini bili zmožni še nadaljnjih žrtev za dosego svojega smotra, res pravične in bratske Jugoslavije. A ni čudno, da so izostali. Po končanih borbah so bili utrujeni, verjeli so, da bo narod znal spoštovati njihove žrtve, zato so sc umaknili, tla izpolnijo to, kar so zamudili v štirih letih, žrtvovanih narodu. Tako porazdeljene, v takem stanju so nas dohitele volitve v ustavodajno skupščino. Rezultat teh prilik je bila Vdovdanska ustava. Toda oglejmo si stvar pobližje. Naši politiki, ki sami niso bili baš preveč navdušeni Jugoslovani, se niso trudili, tla bi navdušili svoje volilce za jugoslovanstvo, da bi jim pokazali in razložili njegovo ideologijo ter osnovanost. Niso zavzeli tu oni položaj, ki ga v takih trenutkih zahteva zgodovina od voditeljev naroda, tla so apostoli nove ideje. Bali so se za interese stranke in svoja plačana polit ena mesta, ki bi jih v primeru idejnega konflikta s svojimi volilei morda izgubili. Raje so se dali voditi od mase same, šli za njen "mi instinkti, a pri tem pozabili na interese naroda in države. Kakšna je bila ta masa, to smo že spoznali, in zato si lahko mislimo, tla se iz tega odnosa politikov in volilcev nikdar ni moglo roditi pravo jugoslovanstvo. V trenutku, ko je nastal ta novi pojm, je že hil zgrešen smoter uedinje-nja. Na jugoslovanstvo in Jugoslavijo se ni več gledalo z edinstvenega stališča, ampak s stališča srbstva, hrvatstva in slovenstva. Zato ni čudno, da tudi nova država ni b la urejena na temelju edinstva in preko njega na osnovi popolne enakopravnosti ter svobode, ampak je vse to bilo zidano na napačnem temelju, na kompromisu izmed srbstva, hrvatstva in slovenstva, kot trojice samostojnih enot. Iz tega sledi, da je bilo že v ustavi razbito načelo politične edinosti južnih Slovanov, da so bile razbite tiste temeljne osnove, na katerih bi se po daljnji evoluciji izgrajevalo jugoslovanstvo in izgradila jugoslovanska narodna zavest. Tako razumevanje problema seveda ni moglo roditi dobrih posledic. Čim priznamo v eni hiši tri' gospodarje, že prično paziti drug drugemu na prste, rodi se medsebojna zavist, žcija za oblastjo, občutek podrejenosti i. t. d. Isti pojav je nastopil tudi pri nas. 'Iz njega so sc rodile želje po čim večji samo- stojnost poedinih rodov, kajti drug drugem niso več zaupali, boječ sc, da eden w Pr vlada in tiranizira potem ostala dva, ali da sc stvori koalicija dveh, ki bi izrablja tretjega. Vse to je rušilo zaupanje v JUL slovanstvo in negativno vplivalo na naroc edinstvo samo, kar bomo natančneje vu-i v naslednjih odstavkih. A ni se iskalo ko* promisa samo v vprašanju političnega ,ct stva. Iskalo se ga je tudi v grbu. pisavi z* stav1, koledarju i. t. d. Nočemo s tem • da smo protivni kompromisom. Jugosovan stvo je baš sinteza teženj vseh juznoslova i skih rodov. A iskati treba kompromisov w ■ kjer so možni in potrebni, a jih pdklu,B tam. kjer baš rušijo :n onemogočajo pot našega končnega smotra — edinstva. lJaIV so gotovo prilike drugačne, ker smo se hvaljujoč prvemu deceniju obstoja n države na svoji poti k smotru potna k močno nazaj, tako da bi bilo potrebno, a hočemo doseči ostvarjenjc jugoslovans : iskati kompromisov tudi tam. kjer jih tas po osvobojenju ne bi bilo potreba. Toda nadaljujmo s svojimi izvajanji, o, kar smo predvideli kot neizbežno 1.. toV formule »troedinega naroda Srbov, in Slovencev« se je tudi res zgodno. , ( medsebojna strankarska in plemenska . je popolnoma zaslepila mase in politike, da so pozabili hote ali nehote, še na ono ‘ čuta odgovornosti, ki so ga imeli. ] razlike med onimi, ki so se P^iUomgo-»Jugoslovanc« in onimi, ki so bili ”/VIVr:,jjtni slovani«. Vsi so bili enaki skupno s s :c strankami. Borili so se v prvi vrsti za s in strankarske interese, a ne za interese .. roda in države. S svojim delom so sicer včasih koristili narodu in državi, a Jo je , skoro vedno storjeno le zato, da utrd’JO in strankin položaj med narodom. Kaksn« j._ bilo takrat pojmovanje stranke m njene sije nam lahko dovolj pojasnjuje dejs t so v Akademskem Klubu Demokratske Z obhodov Zagreb HEURIGENBALL Zagrebške »Novosti«, ki jih sicer producira »Jugoštampa d. d.«, vršijo že ves mesec živahno reklamo tele vsebine »Heuri-genball — 4. Februar, Hotel Esplanade, Oster-reichischer Hilfsverein.« 5 godb in še mnogo ■drugih senzacij bo na tem plesu, ki se pripravlja za isti dan kot »akademski ples«, katerega pokroviteljstvo sta prevzela Nj. Vel. Kraij in Kraljica. Ta »Osterreichisches Hilfsverein«, ki ima svoje prostore kar pri avstrij. zagrebškem konzulatu, je že v početku zime napravil prosjačenje po Zagrebu, ki najbrze ni slabo izpadlo, saj je ta ferajn, radi lepšega, še zagrebškim revežem od čistega odštel 2000 Din! Če pomislimo, kako avstrijske tvor-nice v Hirtenbergu čistijo kanone za naše sosede, nam nikakor ni umljiva gorečnost »Novosti«, ki v enem predalu ostro kritizirajo Avstrijce, v drugem predalu pa pozivajo Zagrebčane, da nesejo naš denar Avstrijcem za Heurigenball! Kaj se tako dela v duhu »Ju-goštampe«, kaj so pri nas avstrijski reveži tako v čislih, da jih naš Zagreb podpira? In ^ niso mogle. Korupcija je požrla .gromni del onih svot, ki so bile namenjene, u? Pomagajo pri sanaciji ekonomskih pro-VnKmov našega naroda. Denar je bil tudi ona M.,/1 naših politikov, ki so jo hodili častit v JV»eko-Beograd. —BoamaMitmir11* ■mim “rMrrnrir*";,*ai|aCT!w Mesto da zaveje v naši državi novo življenje, močne v narodu zasidrane stranke, osnovane na zdravih principih, je ostalo vse pri starem. Politično življenje se ni razv jalo vzporedno z duhom časa, ampak je ostalo v Sloveniji tako, kot je bilo v Avstriji, v Hrvatski isto, v Srbiji tud'. Živeli smo v novi državi, a v političnem pogledu smo bili vkovani v forme mrtve izginule monarhije. Razumljivo je, da sistem ni mogel rešiti naloge, ki mu je bila zadana in sc je moral zrušiti, da da mesta novemu, ki mora priti, ker ga čas zahteva. Tak način našega skupnega življenja in takega razumevanja uedinjenj.i Južnih Slovanov, je seveda zelo vplival na idejni razvoj naše omladine. Nje ni nihče nikdar učil, kaj je pravo jugoslovanstvo. Njej so vedno govorili o njem kot o pravljici, kot o junaški epopeji naše zgodovine, a niso vzbudili! v njej smisla za jugoslovanstvo tako kot je: življenjska ideologija, ki se nahaja v konstantni evoluciji in nudi š roko polje dela vsem zmožnim in sposobnim. Vzbuditi smisel za tako konstruktivno delo ni bilo niti v interesu naših strank, ker so dobro vedele, da bi v tem primeru omladino izgubile. Kajti ona bi sigurno spregledala njihovo plitvo vlogo, in krenila na druga pota, ki bi bolje odgovarjala novim potrebam. Zato je zašlo to razcepljenje in zastrupljenje tudi v omla-dinske vrste. Omladina je bila sama ravno tako medseboj razcepljena, kot so bile bivše stranke, in zato n:i čudno da je tudi ta vrsta njene ideologije in način delovanja moral doživeti -svojo katastrofo. Omladina se je znašla nekega dne pred praznino, z vprašanjem: Kam? Tu se prične današnja žalostna doba idejnega kaosa v naših narodnih in (»mladinskih vrstah. Vse zapušča staro, ki je dovedlo do tako žalostnega stanja in mrzlično išče novo pot z geslom: nekaj novega! nekaj boljšega! Pri iskanju te poti pada večina v razne eks- treme, obupuje nad vsem onim, ki je po njenem mnenju krivo teh težkih časov, vidi rešitev v komunizmu, separatizmu, autarkiji i. t. d., a nikakor ne v jugoslovanstvu, ki je po mnenju večine krivo vsega zla. III. A mi, ki smo ohranli pri vsem tem raz-motrivanju hladen razum in se nismo ogreli ne za eno ne za drugo, moramo ugotoviti, dasiravno proti večini današnjega javnega mnenja: Današnjemu stanju ni krivo jugoslovanstvo, današnje zlo n' posledica jugoslovanskih načel! Nasprotno! Današnjemu stanju je v glavnem krivo ono napačno psevdo-jugoslovanstvo, ki nikdar ni razumelo teženj našega naroda in je videlo povsod le svoj lastni interes. Stranke in zaslepljenost, ki jim je sledila, niso posledica ostvaritve naših idealov. Vse gorje, ki so ga povzročile, ima svoje korenine pravzaprav v neki nam nasprotni struji, ki je napravila našemu narodu in jugoslovanstvu več škode, kot pa vse nam odločno pro-tlvne stranke skupaj. Te struje so proglašale jugoslovanstvo za svojo ideologijo, in so si prilastile nekak monopol zanjo, čeprav njene prave vsebine niso nikdar poznale v pravi luči. Zato ne smemo misliti, da je padlo jugoslovanstvo, ako so propadli razni režimi, ki so ga proglašali za svojo osnovo. Uničeno je samo to farizejstvo, ki je moralo pasti, ker je bilo nezmožno in cclo protivno temeljnim osnovam tiste misli, ki jo je proglašalo za svoj evangelij. Da ni bilo nri nas v javnem življenju nikdar niti malo smisla ali sledu pravega jugoslovanstva, nam dovolj jasno pojasnjuje način obnašanja vseh naših strank in politikov ob priliki osnovanja močne nacionalistične organizacije. Če si nikdar prej niso bili složni, so to vsekakor dosegli v svojem sovraštvu do tega omladinsikega pokreta. Javno so ga vsi napadali, a skrivaj ga je sku- šal vsak pridobiti zase, da bi na ta način dobil močno oporo, na katero bi se lahko oslonil. Rovarili in spletkarili so tako dolgo, dokler niso dosegli razcepa v organizaciji, tako da je postala stvarno nekaj popolnoma drugega, nego je bila na papirju. Idealna zamisel in program sta bila izigrana, prčel je proces gnitja, ki je to, morda v zamisli najidealnejšo organizacijo zapustil širš m slojem v spominu kot »pretepaško bando«. Toda. kdor pozna njeno notranjo tragedijo, bo tudi spoznal, da je ona postala žrtev naših razdrapanih .političnih razmer, ki nam še vedno jasno dokazuje, da so naši režimi in vlade bile vse kaj drugega, samo jugoslovanske ne. Sedaj, ko smo spoznali, da skupno z negativnimi rezultati dosedanjih sistemov našega kulturnega, gospodarskega, političnega in socialnega življenja, ni pokazala negativnih rezultatov tudi naša ideja, nimam več vzroka, da bi dvomili v njeno osnovanost in potrebo. Posebno še, a'ko jo primerjamo z drugimi možn’mi načini rešitve problemov južnih Slovanov, jasno spoznamo, da je to edini temelj, na katerem si lahko zgradimo boljšo sigurno bodočnost. Proučili smo, kolikor je bilo mogoče njene temelje in spoznali, da so postavljeni na trdni podlagi, da je sožitje južnih Slovanov zgodovinska nujnost, ki je danes nihče ne more oporekati. Najjasneje se je pokazala soglasnost večine naših velikih mož in večine naroda v pogledu tega vprašanja ob priliki osvoboditve. Vsako poznejše zapuščanje tega temeljnega načela naše edinosti, pa je povzročeno po čudnem poteku naših notranje političnih dogodkov, ali pa radi napačnega razumevanja in interpretiranja jugoslovanstva. Da naše dosedanje politično življenje ni bilo osnovano na principih jugoslovanske ideologije, to smo že uvideli, proučavajoe njegov razvoj. Iz vsega torej sledi naše že poudarjeno stališče. (Nadaljevanje.) Koroška Bela ZANIMIVA SEJA Slučajno mi je prišel v roko kos »Slovenca« od prejšnjega tedna, kjer čitam tale vele-zanimiv dopis Koroške Bele: »Zanimiva izredna seja občinskega odbora se je vršila v nedeljo, 22. januarja ob 8. uri zjutraj. Bila je nesklepčna in zato sploh seje ni bilo. Toliko v vednost onim, ki se za važne stvari zanimajo.« Ker nadebudni dopisnik ni upal zadeve jasneje izraziti ali pa je ni znal odnosno mogel sebi v prid prikrojiti, naj mi dovoli, da to jaz s.torim. Dvomim namreč, da vsi č.tateJji »Slovenca« poznajo ozadje te »zanimivosti« in tudi zelo dvomim, da vsi soglašajo s spodaj omenjenim krožkom krajevnih »jugoslovanskih« voditeljev. Takole je bilo torej s tisto zanimivo sejo: Dnevni red: Branje in podpis resolucije, ki jo je sestavila in poslala v podpis Županska zveza za Dravsko banovino. Točna je trditev, da ta seja ni bila sklepčna. Točno je pa tudi to, da se izmed treh v občini zastopanih barv ena — in to je črna —-seje ni udeležila niti po enem zastopniku. Še bolj točno pa je, da se pri naknadnem podpisovanju resolucije (od osebe do osebe) samo črni niso podpisali, tako da jih izmed 25 članov ni podpisalo samo 7. V bližnji Žirovnici je bil preteklo nedeljo iztaknjen nekak punktaški sestanek. Bog zna, ali ne bo bližnja soseščina tudi na naše »voditelje« vplivala, da zavihajo rokave in kot borci »zatiranih« Slovencev razpravljajo o zasedbi knežjih prestolov? Morda je g. Korošec zadnjič, ko je s svojim obiskom počastil naš obmejni kot že komu izstavil dekret — kdo ve--------- Program naših socialistov se z našim v marsičem ne ujema, kljub temu pa razumejo današnji težki čas in ne zlorabljajo svojih idej v prid u. slovenskim »prijateljem«. Lojalno stoje z nami, zavedajoč se, da bi bil v samostojni »slovenski kneževini konec tukajšnje industrije; zakaj niti njen »zaščitnik « . -ji.: ,. - Hitler, niti kak drugi »pokrovitelj« ne bi videli potrebe za naše izdelke, za katere je danes Jugoslavija skoraj edini in stalni kupec. »Voditelji« slovenskega ljudstva pa tega nočejo ali ne morejo razumeti — slepo se zaganjajo z glavo v zid. Zakon narave pa veli, da bo zid ostal, glava pa se bo razbila! Spametujte se vendar, preden bo do tega prišlo! Saj: Bog ima večje veselje nad enim spokornikom kakor nad 99 pravičniki! Čudimo se enemu delu tukajšnjega delavstva, da se more tako nepremišljeno udinjati norčavim načrtom bivših slovenskih v'j diteljev, ki jim je naše delavstvo in njegova bodočnost deveta briga. Ali še danes ni prišlo do spoznanja, da se taki tiči love le za knežjimi naslovi, mastnimi koriti in pendrekom, ki ga dokazano odlično umejo sukati? Spametuj se vendar, delavski trpin in ne nasedaj brezsrčnim špekulantom, ki ti že leta obljubljajo raj na zemlji! Lastno kožo zastavljaš zanje in za stvari, ki jih nikoli ne bo. Tvoj raj je in bo samo velika jugoslovanska domovina, na katero danes tako nepremišljeno pl ju ješ! Čim več tvoje ljubezni bo užila, tem več njenega sonca boš deležen! _________________________O. O. M. A. »POHOD« JE EDINO POPOLNOMA NEODVISNO GLASILO VSEH ISKRENIH JUGOSLOVANOV | Trbovlje KDO JE DRŽAVI NEVAREN Prišli smo že do tega, da se praznuje 5 dni v tednu in le dva dni dela. Kako je mogoče našemu delovnemu ljudstvu živeti? Saj človeka mora taka beda pognati v obup ali pa v zločinstvo. Vendar pa je naše ljudstvo še vedno mirno in potrpežljivo čaka rešitve. Rešitve pa ni od nikoder. Večkrat smo že slišati, da so naši delavci nevarni prekucuhi in revolucionarji, ki so protidržavni. To ni res! »Pohod« je v zadnji številki pokazal, kje so državi nevarni elementi, kje so tisti, ki iz-podkopujejo državno gospodarstvo, blagostanje in zadovoljstvo državljanov. Delavstvo je »Pohodu« za njegovo neizprosno borbo hvaležno. Da je prišla T. P. D. v domače roke, najbrže bi danes ne bilo prav talko občutne krize; tako pa je tuji brezsrčni kapital brezbrižen za naše potrebe in interese. Tuji mo-loh nam je izsesal kri, sedaj nas pusti umi-lati. Hrastnik HRASTNIČANI IN »POHOD« Vem, da v vseh krajih kamor zahaja »Pohod« istega nestrpno pričakujejo, toda tako kot v Hrastniku oziroma v naših industrijskih krajih menda nikjer. Pa ne smete misliti, da ga čitajo samo naši pristaši ne, tudi gospodje, ki se jih članki v Pohodu tičejo ga željno pričakujejo Ravno po članku v zadnji številki, ki se je bavil s krizo v naši steklarski industriji, pa je nastal pravi lov za njim. Znan mi je primer, da so iz neke gostilne v spodnjem Hrastniku, ki sicer ima Pohod (pa je takoj izginil) poslali steklarji po naš list v neko pol ure oddaljeno gostilno. Zato bi svetovali uredništvu oziroma upravi, da pošlje nekaj izvodov na vpogled tudi vodstvom naših industrijskih podjetij, ter svobodi II., katere člani ga prav pridno čitajo. Ta preklicani Pohod je res zanimiv, ker vse vidi in zve in ve tudi da g. narodni poslanec Pavlič govori z gospodi iz tukajšnje steklarne v javnih uradih nemški, čeprav dotični gospodje prav dobro obvladajo srbohrvaščino, ki je pa menda gotovim ljudem preveč osovražena. Pika. NEMŠKA NESRAMNOST Pred dnevi se je odigral na tukajšnji pošti incident, ki ga je povzročil g. Hinko Uhl, izdelovatelj kemičnih izdelkov v Maribpru, stanujoč v Vojašniški ulici in ki v žarki luči osvetljava predrznost nekaterih naših Nemcev. Omenjeni gospod, ki ponuja svojo robo tukajšnjim in ostalim slovenskim trgovcem, je prišel po opravkih na pošto. Ker se mu ni moglo ustreči in ker je uradnica z njim govorila slovensko, je zahteval od nje: »spre-chen sie deutsch, ich bin ein Deutscher und Post ist International«. Ko mu je uradnica rekla, da je službeni jezik slovenski odnosno srbohrvatski in da on kot Mariborčan gotovo razume slovensko, ji je odgovoril: das ist meine Sache, ich werde mich bei der Direk-tion in Ljubljana beschworen«. Pozneje se je izkazalo, da omenjeni g. Lihi govori pravilno slovensko in srbohrvat-sko. Iz tega se jasno vidi, kako predrzni so ti naši Nemci napram državnim organom, da so pa zelo prijazni napram slovenskim odjemalcem, makar če prodajo samo košček mila. Vsem zavednim trgovcem svetujemo, naj odklanjajo robo teh prenapetih Nemcev, Mariborčanom pa priporočamo, da si omenjenega gospoda pobližje ogledajo. Šmarjeta ob Pesnici MORALA V SLOVENSKIH GORICAH Malokaj slišite iz Slovenskih goric, kar pa ni znak, da tu ni novic, da ni nacionalnega delovanja in da ni morda ovir in ovirašev. Vsega je dovolj, največ pa zadnjih. Nismo se oglašali, ker nam je za mir v vasi, za mir s sosedi. V tem oziru so naši nasprotniki le junaki lepih besed, vse drugače pa je njihovo delovanje in življenje. Niti verjeti ne morete, kako dobrodošel je bil dne 8. t. m. pastirski list proti Sokolu našim protivnikom. Kaj vse pa je izzval ta pastirski list v raznih župnijah, je pa skoraj neverjetno. Bog usmili se našega sicer dobrega ljudstva, ki ga naši »pismarji« zavajajo v vedno pdurnejše, proti najnaravnejšemu človekoljubju naperjene prilike. Poznamo kraje, kjer so proti Sokolu organizirali pravcato družabno preziranje občanov, ki so bili včlanjeni pri Sokolu, tako da se je sosed in znanec začel izogibati svojega znanca — Sokola, pri čemur niso prizanašali niti sorodnikom. Na skrajnem severu poznamo lepo, prijetno župnijo, kjer je pred par leti šele pričelo živo narodno prosvetno delovanje, ki so ga vzajemno vzdrževali složno vsi činitelji. Skupno sta celo nastopala pri prireditvah Sokol in katol. izobr. društvo s pevskim zborom in z igralci, a danes so tam — ruševine sporov in zahrbtnosti. V neki župniji poznamo priznanega mizarskega mojstra, čigar pet sinov je pri Sokolu, a se radi tega zdaj kar po načrtu skuša glede obrti uničiti s tajno agitacijo, naj nikdo pri njem ne da ničesar delati. Ljudje, ki se štejejo k boljšim krogom, pa rabijo izraze: sokolski psi j. sl. V tej župniji je z velikim poudarkom čital župnik protisokolski pastirski list, pri poglavjih o gojitvi nagote ter demoralizacije mladine po Sokolu je visoko povzdigal svoj glas. Župljani pa le niso mislili samo na sokolice, ampak tudi na cerkvene pevke, na Terezike in slične. Oh, kako farizejska je ta morala! — V drugi župniji je 'g. kaplan kar užival pri čitanju tega pastirskega lista, ščipalniki so se tresli v strahu, da spet ne izginejo med »pisano« ponočno družbo v prvi ali zadnji vinski kleti. Že visoko priletni gospod so v mnogih farah kaplanovali, a še danes so tako negodni, da očitno povedo, da so njihovega obiska vredne le nesokolske hiše v fari. O tajnostnem strelu v ali pred cerkvijo dne 8. t. m pa pride morda še kaj na dan! Slovenjegoričani smo z nekako nevošlji-vestjo do pred dvemi leti gledali na neko bližnjo farb. Občudovali smo tamkajšnjo složno narodno - kulturno delovanje, skoraj vsa leta po vojni. A danes, baje neverjetno velike spremembe! Pevci s sokolskim znakom so že predlani morali s cerkvenega kora, sicer je težko agitirati, da so Sokoli proti veri. Vsi pastir, listi so doslej bili tu čitani, kako, to vedo župljani. Zadnji, protisokolski pastirski list pa z vso govorniško dovršenostjo. Predno je duhovnik stopil na prižnico, je pri odprtih vratih zakristije pozval zunaj cerkve stoječe: Še počakam, še niso vsi v cerkvi! Lepo je to, recimo, a kako ravno samo ob tej priliki. Kako je moralo biti pri srcu ob čitanju pastirskega lista onim »nedolžnežcm« in »nedolžnieam«, ki varajo s svojim svetohlinstvom toliko res dobrih župljanov, o tem govore besede: Noč ima svojo moč! — Kdor spoštuje državo, kdor ljubi nacijo in kdor ima srce za revne in bedne, je naročnik »POHODA!« Film naše zemlje DAJTE LAČNIM KRUHA! Vse kriči in se huduje nad to vražjo krizo. Kamor prideš, povsod ista kriza in zopet kriza. Ravno tako slišiš na vseh koncih in krajih ziiano besedo brezposelnost. Rad bi delal, pa nimam kaj. Po eni strani se ne obratuje, po drugi je pa vse zasedeno. Res je to, res je pa tudi, da je šc dovolj mest za naše brezposelno uradništvo, bodisi javno ali privatno. Čas je že, da se napravi konec vsem tistim, ki imajo po dve, tri, štiri, pet ali celo več služb kakor tudi raznih boljših mest, uživajo vse dobrote tega kritičnega časa, ter ne poznajo krize in brezposelnosti. Istočasno pa so na drugi strani ljudje, ki občutijo vso teži-no krize in brezposelnosti. Javno pozivam vse one, ki se čutijo prizadete, da sami odlože vse druge službe v korist brezposelnim in kruha potrebnim. Znani so mi slučaji, da imajo razni upokojenci poleg pokojnine še po nekaj služb. Ravno tako mi je znan slučaj, ki ni edinstven, da ima neko pogodbeno pošto gospa znanega trgovca in bogataša, ki ne občuti nikake krize. Takih slučajev imamo dovolj po vsej banovini kakor tudi državi. Je v Ljubljani ravnatelj, ki je poleg omenjenega še referent na drugi javni ustanovi, ter prejema za zadnjo malenkost cca. 3.000 Din mesečne plače. Po vrhu pa pravijo, da zelo neredno prihaja v urad. Pa kaj bi našteval. Čas je, da se napravi konec temu. Vsi brezposelni in tisti ki čutijo z njimi, zbirajte imena vseh onih velevršilcev služb, da jih pokažemo javnosti z imeni na vpogled, ako prostovoljno ne odlože prekomernih mest. — Prepričan sem, da bi se na ta način vsaj malo olajšalo gorje, olajšala kriza in brezposelnost. Pomoč je tudi tu ifl in ne brez uspeha. Vsem onim pa, ki so užaljeni radi osebne ali splošne politike: Pojdite med narod, širite raje ljubezen kakor razdor; pomagajte, ako ne na političnem pa vsaj na gospodarskem polju, pa bo olajšana kriza in omiljena brezposelnost. — Fr. Bulc, Mirna. DVA PRIMERA Dunaj, 29. januarja. Narodno-socialistični dijaki so priredili včeraj pred jugoslovanskim konzulatom v Gradcu demonstracije, pri katerih so prepevali iredentistično »Marburger-Lied« ter zahtevali naj se Maribor zopet priključi Avstriji. Policija je demonstrante naposled razgnala in tri aretirala. Celovec, 30 januarja. Avstrijski obrambni minister major Fey je prišel na Koroško,-da si je ogledal obmejni položaj. Major Fey, ki je poleg svoje vladne funkcije kot šef varnostne službe v državi tudi organizator Star-hembergovih uniformiranih heimatschutz-lerskih čet, si je ogledal jugoslovansko mejo- V spomenici, ki jo je pri tej priliki izročil dr. Potsch kot zastopnik nemškega prebivalstva v slovenskem ozemlju in kot edini heimat-schiitzlerski župan na vsem Koroškem majorje Feyu pa se zahteva, da vlada nemudoma razpusti politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, edino slovensko politično stranko, Slovensko krščansko socialno zvezo in vsa v njej organizirana izobraževalna društva. Zvezo slovenskih zadrug ter pri njej organizirane posojilnice in hranilnice, ter strokovne organizacije in da se takoj ustavi »Koroški Slovenec« ter zapleni premoženje vseh teh organizacij. Zagreb, 29. januarja. Že nad dva tedna izhaja v vseh zagrebških listih naslednji inse-rat: Heurigen-Ball 4. Februar Zagreb Hotel Esplanade — Osterreichischer Hilfsverein. Smo mnenja, da komentar ni potreben. Za državo, nacijo, socialnost in poštenje; proti krivicam, korupciji, laži, izigravanju in izkoriščanju! Univerza v službi nacije — drugod Govor g. univ. prof. F. Šišieaj iz Zagreba ob priliki razvitja zastave čitalnice jugoslovanske omladine na zagrebški univerzi. (Nadaljevanje.) Toda — kakor veste — vsi napori Jelačiča, Rajačiča, Garašina in vladike Rada in tudi srbsko-hrvatske omladine so naposled ostali jalovi. Po velJkih izgubah krvi se jc spustila na Hrvate in Srbe v Avstriji noč desetletnega absolutizma, ki je pri nas oviralo vsako politično življenje. Šele s povratkom ustave leta 1860. so zopet ož ivele ideje Gaje-vega ilirizma iz leta 1848. Tedaj so pri Hrvatih stali v prvih redih narodne borbe slavni djakovski nadškof Strossrnaver in njegov glavni prijatelj Franjo Kacki. Ime •Ilirija je že prej izgubilo svoj čar m svoj politični značaj, tako da ga je že pred letom 184«. nadomestilo ime Jugoslavija, tako v.polr1,t .1 . . književnosti. Niti Strossmaycr niti Rački si torej nista izmislila jugoslovansko ime. Seveda na tisto znano budalost, kakor da bi se Avstrija izmislila jugoslovansko iime in ga namenoma skovala v korist svojih tajnih političnih ciljev, se ne bom oziral. Jaz hočem samo konstatirati, da je bilo Strossmayerju m Račkemu jugoslovanstvo pravi simbol njihove politične vere. Oni so v jugoslovanstvu videli cilj vsega političnega in kulturnega žilv-ljenja našega naroda, verujoč trdno, da so Hrvati in Srbi dve veji ene in iste jugoslovanske veje, odnosno da so en narod z dvemi imeni in da jih samo popolno edinstvo more rešiti propasti in iz krempljev nenasitljivih Nemcev in agresivnih Madžarov. Poleg tega so tako Strossmayer kakor Rački neomajno verjeli, da sc hrvatsko 'm srbsko vprašanje more trajno in povoljno rešiti samo s popolnim narodnim edinstvom v jugoslovanskem smislu. Zato niso niti Strossmayer niti Rački, nikdar in nikoli zagovarjali parcialno hegemonijo, bodisi hrvatsko odnosno srbsko ali da bi dajali jugoslovanstvu čisto hrvatski ali čisto srbski značaj. Nasprotno sta Strossmayer in Rački učila, da se mora enako spoštovati Hrvatstvo kakor Srbstvo, ter eno in drugo združiti v eno celino, v Jugoslovanstvo. Strossmayer in Rački sta hotela in želela tako Jugoslovanstvo, ki bo sinteza vseh Jugoslovanov v polni ravnoprav-nosti, torej ne samo centralnih in slavnih — namreč Hrvatov in Srbov — ampak tudi Slovencev in Bolgarov. Nadalje sta Strossmayer in Rački predvidevala tudi to, da vsako jugoslovansko pleme, ki pride v jugoslovansko skupnost, mora žrtvovati v korist celine nekaj svojih posebnih lastnosti, da se na ta način odstranil tudi vsak pomislek na kateregakoli hegemonijo. Istočasno je na srbski strani živo deloval, predvsem na osvobojenju Srbov izpod turškega jarma, knez Mihajlo Obrenovič, osebni prijatelj nadškofa Strossmayerja. Tudi sedaj je llija Garašanin vodil politične posle Srbije. Med tem pa je vse te plemenite cilje uničila nenadna knezova smrt in ravno tako je hrvat-sko-madžarska državnopravna pogodba, štiri mesece pozneje (1868.) začasno uničila plemenita stremljenja nadškofa Strossmayerja itn Račkega. Uboj kneza Mihajla in uzakonjenje hrvat-sko-madžarske pogodbe so črne točke v zgodovini našega narodnega osvobojenja in uedi-njenja. Od sedaj dalje vse do povratka Kara-dordeve dinastije v Srbijo (1903.) je bilo narodno delovanje potisnjeno v ozadje. S temi glavnimi zgodovinskimi obrisi smo prišli do one točke, kjer se srečata zgodovina in dnevna politika. Največji del vas ni samo nadaljnje dogodke doživel, ampak mnogi so pri njih tudi sodelovali. Zato se bom omejil samo na konstatacijo najglavnej-ših obrisov. Kakor Vam je znano, je v Srbiji pričelo intenzivno delo in resno pripravljanje okoli našega osvobojenja tistega dne, ko je bila proglašena aneksija Bosne in Hercegovine 8. oktobra 1908. Ta dogodek je kruto ranil srce Srbije in Črne gore idi je z ogorčenjem odjeknil ne samo v Petrogradu ampak tudi v Londonu, Parizu in Rimu. Samo zaradi tega, ker se Francija ni šc čutila dovolj močne za vojno z Nemčijo in ker vloga Anglije ni še bila odrejena, ni že teilaj izbruhnila svetovna vojna. Ko je Avstrija ob priliki aneksije izpraznila t. zv. Novopazarski Sandžak, da pomiri Italijo, tedaj je bil za Srbijo imperativni diktat politične nujnosti, da čim prej zasede la kraj in tako prepreči Avstriji izhod v južni del Balkanskega polotoka proti Solunu. Avstrija se jc sicer za sedaj javno odrekla vsakemu osvajanju, toda v resnici jc ona ta posel samo začasno odložila. Zaradi tega dejstva je taka situacija zanetila vojno s Turčijo, ker se Rusija ni hotela takoj javno angažirati za Srbijo. Vendar pa je kmalu za tem ravno pod protektoratom Rusije in v sporazumu s Francijo in Anglijo bila sklenjena Balkanska Zveza med Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo, ki je bila naperjena v prvi vrsti na propast evropske Turčije. V tem slavnem boju sta Srbija in Črna gora pridobile vso Staro Srbijo in največji del Makedonije. Njihovi uspehi so odjeknili v vsem južnem Slovanstvu z najmočnejšimi čuvstvi skorajšnjega osvobojenja. Nihče ni več dvomil, da pride sedaj po padcu Turčije na vrsto Avstro- Ogrska. Henry Burby, vojni dopisnik pariškega »Le Journal«, je dokončal svoje članke, ko je leta 1913. zapuščal Srbijo s sledečimi značajnimi besedami: »Jaz se bom zopet vrnil, ko začne borba z Avstrijo. Tedaj bo tudi Francija posegla vmes, toda stvar bo pričela tu v Srbiji.« Tako je postalo jugoslovansko vprašanje v bivši Avstro-Ogrski, evropsko, ravno tako kakor je italijansko leto 1859. in 1865. Vojna med Srbijo in Avstro-Ogrsko ni bila samo neizbežna, ampak samo še vprašanje časa- 7° do tega je prišlo že leta 1914. Neizmerne so žrtve, ki jih je svet doprinesel temu največjemu borenju narodov odkar ljudje sploh eksistirajo. Toda v tej borbi je odigrala najbolj častno vlogo majka junakov, naša dična Srbija, a njej na čelu naš Kralj Osvoboditelj Peter I. in njegov slavni sin Aleksander, naš sedanji Kralj. Cel milijon ljudskih življenj jc žrvovala majhna Srbija od svojih štirih milijonov, ki jih je tedaj itnela. Tako so se končno izpolnili ideali naših najodličnejših narodnih sinov dne 1- decembra 1918. V tem radostnem euvstvovanju in sreči čuvajmo modro, kar smo pridobili, ker Jc preveč takih, ki jim je naše narodno uedinJ^ nje več kot trn v očesu, in ki hočejo, da s razbijejo v svojo korist. In sedaj na koncu svojega govora, mi mila jugoslovanska mladina, da te sp ^ n mn na neko sceno iz stare grške poezije,^ kateri pridejo po zmagi nad sovražnikom na pozornico trije naraščaji: starci, mladeniči. Starci so govorili1: »Mi smo nekoč hrabri možje«. Možje so jim odgovori • »Mi smo tudi hrabri možje, kdor ne verj ,.j naj pride bližje«. Tedaj pa so mladen iči M1 .. z besedami: »Toda mi hočemo biti hrabri!« (Kon .___ Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Ciril Majcen. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik Francč Štrukelj). Vsi v Ljub j