Poštnfo* trtaSanf v to^ovlnL
Uto 1X1. itev. 60.
v LDltllonl. v ponefclieh iz. martu 19Z8.
tena Din r

Izhaja  vsak  dao popoldne,  izvzemši aedelje   in   praznike.   —   Inserati   do   3n petit & 2__  Din. <io 100 vrst 2.5() Din. večji inserati   petit   vrsta   4.—   Dia   Popust   po dogovoru   Inseratoi   davek   po*<»bej.
»Slovenski  Narod«  veija  letno v Jugoslaviji 240.—   Din.   xa   inozemstvo   420.—   Din.
UpravnlStvO: Knaflova ulica St 5, pritlftte. — Telefon 2»4                                                                                                       Uredništvo: Knafiova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon £034.
Hude preglavice hegemo-nističnega režima
Preglavice s proračunskim pri manjkljajem. — Sknpščino ho-čejo sredi nujnega dela poslati na počitnice. — Med  radikali
•      se nekaj kuha.        : „^
— Beograd, 12. marca. Včerai in danes do^oldne v tfeogradu ni bilo po/nembnejših pamučnih doiiudKov. Ker se Narodna skup-šcina sestane sele populdne, je bila včeraj tuđi većina posiancev odsotnih. Vlada *e vćera] ves dan razpravljaia o amandmanih, ki 'ih namerava predložiti o pnliki razpra-\e o finanćnein zakunu Narodni skupščini Najveće skrbi pa ji povzroča vprašai.e Kn:]a ^roračunskega deficita in ie biia vče-Tajšnja dopoldanska seja minisirskega >v-i-ta posvtčena izkijućno temu vprašanju r£.i-Kor st i2\e, se zanasa vlada na višek do-iiodLc\ monopolske uprave in carln ter upj.. da. bo s tem lahko krila ves Droračuir SKi pnman4k!jaj. V političnih krogih pa soJijO o tem zelo skeptično, ker dokazne starisuka, da vsi državni dohodki nazadu-iejo In je maio verjetno, da bi baš carine :n monopoli spričo narašča.oče gospodar-SKe Klize narasli in to kar za 2iX> .Tiilijon w.
Viadni krogi zatrjujejo. da bo proračunska c ebaia tekom tega tedna še bolj po-spešena, da bo najkasneje do 20. t. m. proračun s f.nanCnim zakonom v celoti spr*j;et. Takoj Dc'to naj bi odšla skupščina na i ujii odmor. Napoved odgodnve Narodne skun-sćme v ćasu, ko so na visti nurni državni pro^.emi. spravljalo politični krogi v zve-zo *» poU ža.iem vlade, ki bi £ hotela z od?j-ditviio ^i'pščine podaljšati življenje. Po sp'ošui sctlb: je namreč dalekosežna spj-niciinbtt > vodstvu državnih poslov takjj po sprejCiTi proračuna neizi»t?na Tega ne i a rvKu.e -goh nevzdržna noiranjepolitičria ss-tu'aciM, rnarveč tuđi zunan;epolitični >•>! >-žaj. !ca\"o! tuđi dejstvo, da slavimo .eto« lOletnico ^bstoja države, ki naj bo združe1"a s kri)f5ri.e.i kralja Vsi ti problemi ka.tg)-r'.cno ?ahtevajo. da priđe na krmilo vU:a. k; bo v tsnici predstavnica naroda m *z-raz "audne volje.
Pcoer no poznest vzbuja zato akciu ra-dika skih centrumi.šev, ki so začeli za i 11 ćm zepet osiro nastopati uroti Vukiče""***-vemu  režimu   B.vši  notranji   minister  R <ii
■-     ;  .-.-. .. *     :->; "'■         uh-, ■'« *•■ -'.■    .« ■ ■
Maksirrovlć  ,z   na   seji   mestnefca    od^or« raJikalne  str*» *Kt   nenavadno  oštro    napadni   Vukičev'C**-   režim   in   za   označi!    ta škod'.Mvcga   .!'fcriki  in  državi     Prav   lal o p;i  zavzem-i t'<l   akciia  it   Srskića  vj-iio več;j  J.me:iv\ie   CentrumaSi   oredvscir   na glasa o    pnticb'   sodelovania   KI>K   in   P*» udariaio,  da   so  dnev   Vukičevićeve   ^.a/U šteti.
Opozicijonaln: krogi s simpatiiamJ za-s:ledujejo to akcijo PaŠićevci so 4e rezervirani in poudarjajo. da bo treba urediti St nekatera osebna vpraš^anja, da pa bodo skupno s centrumaši nastopili ^e vsekakor pred zaključkom proračunske debaie da b' na ta način omogočili razpust ali odgodi-tev skupščine. Mnogo komentarjev ie vzbudil včeraišnii sestanek med gg Uzu-novićem in dr Krizmanom Politični krogi pripis.uieio temu nestanku veliko važnost n domnevajo, da gre za zbližanie med KDK in  radikalskimi  nezadovolrneži
Ta akcija vzbuja v vladnih krogih veliko vrnemirjenie. vendar pa skušaio vtad-novci njen pomen bagatelizirati Kliub te* mu 2. Vukičević znova išče načina, kak« bi potolažil in pomirll centrumaSe in paši-ćevce Mnogo nade polasa na sestanek z dr. Srskičem in upa. da ga bo Dridobn za politiko svoje vlade Ne glede na to pa vlada v političnih krogih prepričanie. da ta pokret ne bo rstal brez odmeva ne samo v radiknlskem klubu, narveč tuđi v celokup-ni p*>litičrti sittiaciii ker ni več dvoma d^ |p Vukičevićeva vlada le začasnega ina čaja jn da obstoia niena naloga zgoli v tem d^  spravi  pod streho državni proračun
Popoldne bo Narodna skun^čina nada'ie-va'a proračunsko razpravo KOK ie tuđi za đanašnjo seio pripravila numi predlog ki gr* zr. rem da se osiguram hranine v!oge ma!ega čioveka pri raznih denarnin zavodi1! Ta ?adeva je posebno aktualna v ioni v;adajoče krize, ko so polomi denarnih za-vod~v na dne\Tiem redu
Zahteve in želje akademske
omladine SDS
Omladinski kongres v Beogradu. — Zahteva po zaščiti naših rojakov v Italiji. — Za zbližanje z Bolgarijo. — Omladina odobrava politiko KDK,             n           •
— Beograd, 12. maTca. Včeraj je bil zaključen po dvodnevnem zasedanju kongres samostojno-demokrats.ke akademske omladine, ki so se ga udeležili delesati klubov iz vseh naših vseući-li^kih mest Na kongresu so poročalii Bamć iz Beograda o notranjepolttičnem položaju, Orka-tić iz Zagreba o zunanjepolitični situaciji, Bla-gojević iz Beograda o soci jalno ekonom&kem položaju in Kosti iz Ljubljane o naših narodnih manjšinah. Kongres je vzel na znanje vsa poručila z odobravanjem ter sj>rejel sogla&no na-sto^Dno resoluoijo: Kongres   samosto}no-de>mokratske   omladine   Je
po zaslišanju ref«ratov ter po temeljiti in vse-stranska razpravi o »otranje in zunanje poli-tioneni položaju ter o socijalno-ekunomske-m §ta.nju  v   državi   ugotovil:
NotranjepolHični položaj naSe države je zaradi partizanskega sistema uprave dovedel v kritičen položaj upravni red v državi, osnovo demokracije, zlasti pa osebno vamost. S falzi-iioiranjem naro-dne volje je porušena osjiova parlamerrtarizma m ogrožen demokratski značaj naše   države.
Zunanjepolitični položaj države je ii€px)vo-Ijen; vlada ne ču'va v dovofcjni meri nacijonal-nega ponosa in imeresov narodne države, kar Se zlasti zrcali v neprestanem po-puščanju na-pram Italiji in v ne spo sobno sli, osigurati na^i državn na Balkanu ono mesto, ki ii r>0 njeni velikosti   m   uplivu   pripada.
Gospodarski položaj v državi 1« obupen. Se-danji vladi ne manjka samo razurnevanje za re-šrtev najbolj perečih problemov. ki ne trpe nikakega odlaganja, marveč ji manifka Sploh potrebna sposobnost ra resno dek) na sanaciji težkih razmer. V zadnjem času se je še boli razpasla korupcija, ki vpliva direktno destruktivno   in   demoralizu}oče   na   vse  javrto   žfvljenu'e.
Sedandi"* režim ne kaže dovoljnega razumeva-nja za kulturne m presvetu« zadeve ter niti volje, niti sposobnosti za uspe&no prosvetno politiko Narodni prosveti se posveča premalo paž-nie. Nameravana ukimJtev na^ih na}vi5jih prosvetttih instituoij najbolj osvetVjuk VSO brez-glavost   te   politike.
Da naša država «ypet dobi MiaČaJ pravne Hl demokratične države, Je nujno potrebna odstra-iritev partizanstva in korupcij« ter os*sruranje pravnega reda m principov parlamentanzma, ki je osnovni postulat vsake demokratične države.
Konjres smatra ra potrebo naglasiti, da se mora napram ItaUH uveljavtij načelo »Balkao balkanskim narodom* in da se z 'rtaHjo ne srne 6kleniti aJd obnoviti nobena pogodba, ki bi biia
v nasprotju z interesi našega naroda m na Se države. Vlada mora posvečati Se prav posebno pažnjo naši narodni manjšini v Italiji Kongres nadalje povdarja željo po čim tesnejSem zbli-žanju z bratskim bolgarskim narodom, kakor tuđi željo po obnovi diplomatskih o<!noSajev z Rusijo v ciLju uresničenja vseslovanskega so-delovareja
Težka gospodarska kriza Imoeratfvno lahte-va nuine mere za sanacijo našega gospodarske-ga položaja. Predvsem se mora izvesti popolno Kenačeaje davčnih bremen in znizanje davčne obremenitve s progresivnim obdavčenjem do-h o-d kov. S takodšrajo pomočjo potoni dodelitve primernih kreditov v svrho razdoliitve kmeč-kega prebivalstva }e treba resiti seljaski narod pred jrozečo katastrofo, posebno pažnjo pa Je treba posvečati zadružnristvu m izvedbi agrarne   reforme.
Kongres rzraža popolno zaapanj« SDS, ztasti njenemu voditelju *. Svetozarju Pribiieviću, pozdravlja us>tanovitev Kmečko demokratske koalicije, zavedajoč se njene veKJce vloge v našem političnem ž*vtjenjju. Zlasti nozdravlji njeno borbo za popomo enakopravnost io Iz-enačenje vseh državljanov. za prav! parlamenta riz em b restii&io demokracijo- Kofljrre* }e prepričan, da je KDK edini nosilec prave demokracije ter socijalno-ekonomskega m kulturne ga napredka naše države, kakor todi, da }e KDK edrna pozvana, da postane sređiSče, okrog katerega naj se zbercOo vsi zdravi in poSteiM elementi v naši državi.
RAZBURLJTV PRIZOR PRED SODIŠČEM
— Zagreb. 12. marca. Pred tukajSnjim sodiščem se je danes odigra! ob priliki raz-prave proti Vek. Alumovicu io tovarišem, k            ni-'-T3;t      -au «v 'H-*     -ad;    v'omov   v
železni§ke vagone razburljiv prhtor. Ko je prv.dedi.ik sena.^ .ujavil. da ie razr>rava v *vrhr> nad^r^nh r 'zvedb odir^dena le Alumovi? notecmil it leoa noi in si trikrat prereza! lile na desni roki. V dvorani je nastala velik«* zmeš.ijava in redarji so jedva pretM-e-čUi da $1 Mumovič ni zabodel noža v srce Vsa dvorana ie bila oSkrop-ljena % krvio PokJicani zdravnfle }e rani enca obveza I, na kar so sa odvedi) v zapor. Alumovič Je že prej na policiji skuša! izvršiti samomor.
Strahovita katastrofa v Braz liji
Del hriba se je sesul na meslo Santos in zasul bolnico, v kateri je bilo nad 300 bolnikov. — Doslej so potegnili izpod razvalin
150 trupel.
— Santos (Brazilija) 12. marca Vsled dolgotrajnega deževja so se včerai dopoldne odtrgali na gori Montserrat, okrog katere se razpostira mestu, velikanski plazovi, ki so porušili mnogo hiš. 2e v /godnjih ju* tranjih urah se je na oni strani hriba, pod katenm teži prtdinestje Land Ferre, odtr* gaia velika skala ter s strahuvitnn ropotom pridrvela v dolino in navalila na bolnico Santa Rossa. Skala je porušila paviljon, v katerem pa slučajno ni bilo nubcnetja bol* nika, V bolnici je nastala vsled tega stra« hovita panika Vse kar je moglo, je p<>» begnilo, težke bolnike pa so takoj nato prepeijali v privatne hiše na drugem kon* cu mesta Rcnnai pol ure pozneie ->e ie med silnim bobnenjem odtrgul vrh hnba cgro» men plaz. ki je obse£al po sodbi strokov* njakov nad 4 miljonc kubičnih metrov in drvcl v dolino ter popaln^ma zasul bolnico in vso kolico. Stcvilo ćlnveških žrtev ni znano, računa pa se, da je zasutih najmanj 300 liudi   Plaz  je zasut   !ft hiš in  je napravi]
sredi mesta širok gaz, tako da se sploh ne da već ugotoviti, kje so prej stale hise. Stevila človeških žrtev do danes zjutraj ni bilo m<jguče ug^;>toviti.
Na kraj strahovite katastrofe so bili takoj odpo-Jani močm vojašiki oddelki. katerim se je pndružila tuđi policija in mnogo prostovoljcev tako da ic \-so noč •i'>delnvalo pn rešilni akciji nad 1500 oseb Radi ogromnih mas zemlje ie reševalna ikcija zel(» ottžkocena Str«ikovniaki sploh dvomijo, da se bo posrećilo tzkopati vse *rtve D<islo mi izkopah 15() trunei. ki pa so tako zgnečena da ie le v redkih sluča* tih   mog sče   ugotoviti   mihovo   identiteto
Vlada je odredila da se vse žrtve po» kopljem na drživne stroške Ker se je bati še nadiljnih katastrof, je policija odred la evakuacijo vsega mesta To se je izkazalo za nujno potrebno, ker so se kmalu nato <>dtrgali novi plazovi na drug; strani in tuđi *am  povzročili ogromno škodo
Sneg in mraz
—  Beograd,  12   marca.  Včeraj  je začelo po vsej  državi  močn     snež'ti. Temperatura je  znatno  padla,  ponekad   pa  se  je   pridru* žil   vremenski   spremembi   še  orkanu   podo» ben   vihar,   ki   je   zlasti   v   Vojvodini   in   v okolici  Beograda  p^vzročil   občutno  škodo Zlasti v Novem S^d'J je vihar napruvil obi« Io škode. V Južni Srbiji  je zapadlo mnogo snega   (Glej  trdi  ćlanek  na 3.  strani.)
—  Praga,  12.   marca.  Zidnjih  48  ur   razs sajajo   po   vsej   Češkoslovaški   silni   viharji in   snežni   meteži.   V   go-ratih   pokrajinoh   je zapadlo toliko snega..  da  je promet mesto* ma popf)lnoma  ustavljen.  Porušene so tuđi mnoge   telefonske   in   brzojavne   proge
—   London,   \2   marca.   Po  vsej   Angltji je  nastopila   tekom   zadnjih   48  ur   nepriča* kovana   vremenska   sprememba.   V   soboto so se vrstili silni  nalivi,  včeraj pa je začelo po  vsej   Angliji   snežiti.   V   severnih   pokra» jinah   razsajajo   tako   hudi   snažni   zameti, da   so   nekateri   kraji   popolnoma   odrezani od  ostalega   sveta  in   morajo z  letali dova* žati zivila,
ODMEVI MCNOŠTRSKE AFERE
—   London,   12   marca.  Francoski  dogis-nik   »Daily   Telegrapha«   poroća   iz   Zeneve, da   ie   spravila   r^zprava   o   monoširski   aferi   in   o   vprašanju   madžarskih   optantov   v Runmriiji    v    težk->   pre.zkušnio   fKlnošaie Franciie   do   Male   antante.   Brianda   do!že. da   je   žrtvoval   interese   Male   aniante  ciljem   politike   Cha r«i)erlaina   in   Streseman-na.   Na   franeoski   stran,   pa   povdariajo   v svoje opravičilo. da so vse tri države Male antante v monoštrsk;  aferi od vsega začetka   nastopale   zelo   nespretno   in   s   tem stvari samo škođovale
SESTANEK TITULESCA S STRESEMANNOM
—   Ženeva,   12    marca.   Včeraj   popoldne se   ie   vr.šfl   trnni   sestanek   med   rurmm-skim    zunanjim   ministromf  Titulescom   in nem.škim   zunanjun   ministrom   dr    Sirese-mannom    Kakor   sta   izjavila   novrnarjem, so se njuni  razgovori tikali odnošajev med obema  državama   m  ^a  zlasti   razpravliala o poglebitvi  medsebojnih  sosi>odarskih  sti-kov,
PONAREJENIITALIJANSKI BANKOVCIj
_ Rim, 12. marca. Milanska policija ie deli časa zasledjje neznane falsifikatorje, kj so spravili v promet ponarejene tisoč-lir^ke bankovce Falsifikati so izdelani zelo dobro in jih lajik le težko Io2i od pravih Vse obmejne pt»aje so dobile nalog, naj strogo kontrolirajo potnike, ker policija suriiK da so bili falsifikati izde!ani v inozemstvu in da so sele od tam prišli v Italijo.
STAVKA KINEMATO-GRAFOV
—  Zagreb, 12. marca. Danes se vsi tu-kaišni-i   kinematografi   ustavili   obratovanje v znak protesta proti davčni preobremenitvi. Sanv>    nedavno    otvorjeni    »Ciradjanski   kino*  pri tei akciji n« <;odeluje.
MUSSOLINI — ROSSI
Rirr^ 12 III. Bivši Mussolinijev tiskovni Šef Cesav Rossi. ki se mudi v inozemstvu, le bil    zaradi    raz žaljenja    Mossofinš}«    in    contir
citm  obsojeo  na   10  mesecev  )ečc  io   150f globe.
POVEĆANJE ANGLESKEGA LETALSTVA
—   London,  12   marca   AngleŠkt  prora« čim  ra   letalstvo   je  bil   zvi$an   trn  700.000 funtov ki znaša sedaj 16^200.000 fimtov.
Že!eznišk:m vpekojencem, invaiidcm in vdovam
Društvo že!cz,mških vpi>kojencev ob. vešja svoje čUne, da lim kliub vsemu pri-^adevanju doslej .ii -nojilo priboriti krvavo zaslužen h pravic Vse nasledsr\ene države b;v.;e Avstro - Ogrske s<j že davn-o u-redile to perečv) zadtvo, samo naša država tvori častno izjenio. Naši železmški vpoknjenci. inva'idi ,n vdove trpe najveć-je fK)marikanje in mnogi s^ že sesh v o-bu-pu po samorilntm  jrožju.
Društvo opuzarja svoje člane, naj ne segajo po skrajnih sred^sivih, marveč naj se raje obrneio z d.užinami na obćino, ka-mor spadajo OhĆ: u mora \zeti te nesreč-neže v za^čito in o^krbo V onih obćinah. kier imaio žclezniški vpokoienci na račun njihovih fondov zidane hiše, naj se iste izpraznžjo, da se bo-do moiili vseliti otii, ki so za hišt- največ prispevali. To so ne. dvomno vsi stari vpokojeiici. ki na stara cici n ti Sii'clu tu ..ki cJ.isi s(» doka e n prispevali v razne fonde. 2upanstva bodo ^niii-oraiia (;i»:n.tj >c na vlado z vpraša-njem, kie so t. iondi in zakaj država ne iz-plačuje vptkojencem pokojnin odnosno nezgodnih rent, ki \\m po zakonu pnpada-io. Vprašati bodo morala tud-, vse narodne po^lance, zakai se »e zavzemajo za stare vpc kfieice. k- <<« ve>tmi opravljali težkr in odgovorno službo ter plačevali prispev-ke za pokojnino. zdaj, ko so omagali. morajo  pa   prositi  občine. da  se  jin   usmilijo.
Ali še ne bo odstranjena ne-varnosl z Ijubljanskega polja?
Lansko leto nis ie razvese ila ves<t. da se |e doseiiel sporazum rncvi vojno upravo in ljubljanskim me<;tom. da se premeste snx)dnišnice z Liubljanskega polja v g<jz-dove severno Soteškej;a hriba pri Nadao-rici. Kakor pa čuiemo. so nastale velike ovire radj pridobitve potrtibnega sveta. Za objekte smodnišnic *n za dnhode k nj;m potrebni svet je pač treba odkupiti. Svet ežj v dveh občinah; N3dgorici m Drasi>m-Iju. Med tem, ko so posestnik-, obćine Nad-gorica pripravljeni — sicer prtcej drago — svoja zemljišča odprodati, se branijo to storit; posestn ki ^ragamelja. Kakor pri vsaki stvar je t'jdi tu veliko kriva agta. čija. ki se je prati odproda sveta razvila. Mi popolnoma razumemo stališ^e in boja-zen posestnikov. M slijo si: naš svet bo raztrgan in razkosam. Hoditi borno morali med vojaškimi stražarm in nevarnimri objekti do svoje zemlje, če iim mestna ob-čina ljubljanska pnpoveduje, da so ti po-misJ€ki nepotTebni. ire vertemejo. Pred. vsem je danes tehnična veda in skrb za varnost ljudst\ra velika, tako da je vsaka bajaeen odveč Objekti bodo ipopomoma lahki in ne tako masivni, kakor dosedanji na Ljub^anskem poiju. Streha bo sarr>o položena na stavbo, tako da jo v slučaju eksplozije ta takoj dvigne in dobijo plini prostor za raz&rienie navzgor. Zato plini ne bodo moKlt raztrga^ti stavbe bi nieni deli ne povzročiti škode. Teren ie gozdnat, tako učinki eksploziie nišo mogoCj na Jir-javo iti daljavo.
Po'eg tega bodo hneli posestmTri veKfco matcrviaJno korist od zidaaiia smodrušme in s4 bodo na ta način zelo opomogli. Do-biK bodo svet dobro plačan. Zahtevajo po M CHn za kvadratni meter, medtem ko bi smeli po sodu cejJhH dobiti le 2 Din. Z dovažanjem stavbneea materijala hi mate. rijala za utrditev dohodov m čest bo mnogo ljudi zaposlenih in jim bo viglo lepe denarje.
Toda vse  to oe sane DragomelSčanov
in obCina ljii)i>a.iska naleteva na gluha uSesa, Vidi se, da posestniki ne presojajo stvari brez pre<iso<ikov, arrrpuk da staje pod vplivom nekaienh faktorjev, ki jim je drug interes bolj pri srcu. kakor pa varnost prebivalcev Puročajo nam, da se temu pr-otivt najboJj župan dragome'.]ski. ld ma kot nagrado za županovanje priso^en dragomeljsk lov Boji se. da bo njegov lov :rpel in je naravno, da se ne veseli in ne vriska, če pridc Jb la dohodek To neraz-po'.oženje se prcn.iša na obmane, ki že itak ne  gledajo  napra* e  r»rijazno.
Vojno m:n;str>.vo zahteva, da se z de-l] prične takoj spom>adt. Mesmi občini ne preostane druseua, kakor nastupiti p<>t ck^propriacije Mis*imo pa. da posestnkl potem ne bodo tako sijajno odrezali, kakor pričakujejo Vsa stvar se bo pa vendar /^avlekla. Liubljanć.ini zato se do!Ro ne bo-dr» reveri, strahu nevarnih eksp'ozij in ne bodo priš-li do miru ?n počitka. to pa samo zato, ker hoće d.agome jski župan imeti svoj lov. Njemu na .jubo naj torej Ljubljana trepeta š- nadaUe strahu m bojazni. N'iemu so Ijub^i zaici dragomeljskejja lova, kakor pa paštet><j piebivalstvo mesta Ljub-Mane
Velike tatvine železniškega materijala
2e pred dnevi se i« v že!ezmčarskih itTOsnh razorila vest. da so v želtrzniikih dela vraćah v ManlxJru odkrite zope< veli-kc malverracije ia tatvi-ne. Organizirana je bila posebna družba, kl je v materijalnim sklađiiču tn v delavnicah kradla kar na debelo žekzm&ki materijal, ki g*. je potem oddajala priKi n:zlu odškodnim ma-riborskeiuu trjjuvcu J. H. B ii h I u. Brvrves^ni ra rafinirani tatovi so oSkodovali upravo držav. železnic za približno 140.000 Din, nekateri pa cenijo povzroieno Škodu cc!o na 1 milijati D;n. Tatovi so iz delavnice odnašaM razne bol.s« novirve. bu-ker, aicdenino, bron in sHCtvo Nišo pi kradli samu kovin, marveč tuđi razli-čne dele zt iokomotive in vozove. Tatovi so radnji taj kradli materijal na veiikopotezeo naćin. lm« U so ćelo zveze io stike v Ljubljani. Ljubljanski tovariš« so jim dobavljali materijal v prodajo, ali pa so razpe-čavali po Ljubljani materijal, za katere^a nfl*yo mogli v Mariboru dobiti đubreta in   zanesljive^a   kupca.
Ze deli časa je uprava mariborske za kolodvora opazovala samli-ivo postopanje neiaterih delavcev in nameščenetrv. Uprav mit ielezni&kih delavnic Momćik) Slefanović )« kontno pnJel na dled ta!iru>k.j družba ter o stvari nemudoma obve>tU manborsko policijo, ki se Je s naj-vt&jo f>revidr>jstjo iotila preisJtave. Kmalu n> imek pod kliučcjn nekatere tatove. Koluvodja tatinsike družbe je bal deiavec JoŽe R i ton) a, ka* tereza so videli. kako ie ukradeno blago odna* 4al k tvrdki Buhi. Policija je [>n tvrdki in pri Riionji ravr^ila hišno previkavo, ki ]e dosegla popoln uxxh Pri Biihlu so našla veliko mnoii-no bakra, meden: ne m rdeie liti ne. Vse to ]• policija  kot   blago  sumLftvega   izvora   taplenila.
Pri zasli^anju \e Ritonja kmalu vse priznat ter tuđi oznaćal svoje sta live sotrutinrke. Na p< d> tajri te izjave je mariborska policija areurala petpelarja Janeza Haberla, Iri ]e pomajal Ritorvji LKlna^ati materija! iz delavnic. Poleg teh dveh sta bila areiirana m izročena preiskovakiemu sođniku deiavec Nande Lanu io Marna Tancer, ki se bavi z nakupovanjem m prodalaujem raznih  kovin.
V sobo«© Je v LjTibljano prispeJ o4.T*r>slanec mariborske policije tos-p. Canko, ki i« nu47rcMj ljub!iatt&ko policaj&ko ravnateljstvo, naj sa i*, d-ptra pri prei^kavi tn p<)jcvcdbah v Ljubljani. Kakor zatr}ujejo, so v te velike tatvine zapteiuit nekatere viije slave. Ker se prciskava nadala uje v eoiovih smereh ,ne n»oremo zaenkra* poroCati O podrobnostih, kako so kradi: in prodala U materijal v Ljubljana. Foizvedbe v LlubHani so na že tako napredovale, da borno lahko kmalu podrobno   poroćali o  te<j   aferi.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.S6 - 22.92 (22.SO), B«fha 13.58 - 13.51 U35V5), Brustlj 7.91&5 -7.9465 17.9315). BuđimpeS-ta 0 — VV495, Curid 1093.5 — 1096.5 (6OV5), Ditnaj 8 — 8 03 (8.U15), London   277.14   —   277.94   (277 54).   Newyork   So.77
—   56.97   (56.87).   Pariz   0   —   223.82.   Praga    I68.J
—    169    (168.6),    Milao   29934    —    30154   (300.5. 300.55).
Efekti: Obsfca 164 d.. L]u.WJans*ta kreditna 135 d.. Praštediona 688 d., Krcd'tru lavod 155 d., Vevče 135 d.. Kr. iod dr 310 d.. Stavim na 56 đ.. SeSar  125  d.. Ruie 265   -  2^
L e s n i t r z : Tendenca neizpremeniena. Zafcfru^e« so bili 4 vagom desk. smreka, jelka, 24  mm.   monte,  tr.   vagon   meja   po  4S0
Deželni    pridelki :    TcmJenca    ra    *;to n^iz^remenjeiia    Zaključeni   %c   SiH   4   ^ajptJiii   ino kc.  Cene   »o  ostale  neH^premenifne
ZAOREBAKA  BORZA
!>•▼!»•.   Dunaj  ftOl.5,   Berlin   IH "95    Mi lan 900.54, London  277 5.V  N*»wy.»rL   ' ' H'    Mari? 223.82. Pra^a 168.60. Curih 10 05 INOZEMSKF  BORZF
Curih. Beoffrad 9.13^75. Dun^i 7m 17  B*. lin   124.15,   Praj?a   15 38    Milan   27 44    Pnrt» 20.35, London 25.34375, Newyork  519.375.
Strm 2.
•SLOVFNSK!    NAR()D»đnc 12. marct 1928.
*te%     60
SUi opizir kieikaiip volllaeia M za Me volifre
«Tajnik» SLS Rudoli Ahčin je zbiral okrog podeželskih klerikalnih voditeljev in duhovnikov prispevke za «našo» stranko. — Spretnemu goljufu je nasedlo vec veljakov/— Zdaj ga za-v-••,,   rf              sleduje roka pravice.
Škofja Loka, 11. t^arca.
Pri nekem župniku na Gorenjskem se je Zg-lasil pr J dnevi okrog 30 let 'tar moški, ki se je predstavil kot Rudoit Ahčin. «taj> nik» iz ljubljanske centrale SLS. Tajnik Ahćin je začel župniku razkladati stranki* ne smernice, nacrt reorganizacije vodstva ter osnovanje srrankincga fonda za volitve Zatrjeval je. da pojde sedanja vlada s SLS na čelu na jesen v volitve in je zato ne« obhodno potrebno, da se takoj prične z na« biranjem  denarja  za  volilni  sklad  stranke
Po lepem in uspelem uvodu je zgovomi Rudi potegnil \z žepa nabiralno polo, nakar je župnik seveda takoj pritisnil nanio svoj podpis, tja v «okence» za darovane zneske pa   je  zapisa)  primerno vsotico
Oba gospoda sta se nato prijateljsko raz» Sla, žele£ drug drugemu obilo uspeha t vo» lilnimi  kroglicami   pri   jesenskih   manevrih
Z denarci v žepu
•e Je tajnik* Rudi, zvest načelu: »Svoji k »vo#m!» po dal v gost i Ino k županu Pepetu. kjer se }e za novce iz «voli!nega» fonda prav trdno fundamenti ral s pečenko it» cvićkom Prebrisanec iz tajništva Je dobro vedel, da so oče mestni župan sicer tuđi iz «naš€» stranke, toda i* župniku nasprotnega krila Zato tajnik Rudi županu ni Irotel pokazati nabiralne pole. marveč se ie ra mizo držal bol} «tajno» in ni ftotel prav niČ črhnrtj o reorganiziranem vo-lilnem   fondu   SLS
S svojim prvim nastopnm }« bil lafni tajnik kar zadovoljen In se mu je nova politična karijera zdela tako »menitna, da je svojo organizacijsko mi nabiralno akcijo Iepo nadaljeval Mož ]€ najraje trkal na vrata po farovžih, se-veda v primerrri razdalji od centrale Izosribal »c ni niti dekanfi. n-i-ti kaplanii Ve-del ie pač. da ]e v današnjih hudih časih tam se največ «fpn£rtvovalno9ti» H kmetom se menda ni nikoh" zatekel. ker se je jotovo tuđi oti zaveda! da tam prav nfč več ne pomaga brenkljanje na poetične strune in udarjanie na boben stran-karske   discipline.
Rudijeva nabiralna pola
•e  je   z   MTieni   podeželske   duhovštrae   prav   1e-po polnila   m   obenem  se   je  napihovala  tuđi   njego-   1
va mosnjica. kamor se Je stekal «votflni» fond Z Gorenjskega in iz ljubljanska okolice je Ruda krenil tuđi na Dolenjsko V nekem manj-šem kraju je nastopil prav drzno Odšel je naravnost k županu, ki j« pristaš SLS Rudi je zauteval, da mu žirpan predloži vse poskjvnr kujice ui spise, ker hoče v wn«nu centrale SLS tzvrSiti revizijo o delovanju občinskega odbora. Obenem je zahtevat. naj župan pri-speva primeren znesek v strankin voliln* sklad Seveda pa naj bo znesek vreden njesovesa od-ličnega  položaja  v  stranki
Nedisciplinirani ž«ipan
Župan Je začel dvomitii v tajnikovo pristnost. ker precej dobro pozna vse pravo osobje ljubljanske centrale SLS. Rudi. ki je hitro uvidel Županovo nezaupljivost. je tt-daj skuša! na razne načine dokazovati resničnost svojeza tajništva. Pa ni nič pomagalo Verod-jstujitosti ir podprl niti s predloženo nabiralno po!o, na ka-teri te že bleste! cvet podeželskib ve!jako\. SLS. Rddi je na to predloži! nevernemu župa »u kg^timacijo za strankinega ajptatorja ob priliki zadnrh Ijubtianskih volitev Se!« to te županu nekaj zaleglo  — dal pa vse eno ni nič   -
V centrali pravijo, da je slepar
V  tezi $e  Je tajnrk  na  brzo  roko  poslovil,  za trdii   pa   jet   da   bo   nediscipliniranoga   župana   tt-javil   mi  ožigosal   v   centrali
Po    informaciji,   ki    K>   je   podvzet    »nediscipli nirani»   župan   na   merodajnem   mestu.   Je   Rudol* Ahčin   —   če  se   sploh   tako   imenuje   —   navaden slepar,   ki   uporablja   staro   ajfitatorsko    tesri-tima cijo,   da   nanjo   lovi   lahkoverne   kaline    Dovođeni    za   nabiran'e  strankinega   volilnega   fonda   S' je   ^hčin   kar   sam   pnpisal   na   omenjeno   legitimacijo
Bridko razočaranje
Odkrrtje        s...~..>Kem   ndbirattlju   volilnega fonda   je   !7f;d'ko   presunilo   darovalce    Afera   du-volj   jasno    razkriva.    da    vladajo   med    vodstvom SLS   'n   podeželiem  Jako   slabt   vezi    Sa)   se  nit med   seboj   ne   poznajo    Sled   za   sieparsk'm   taj nikom   Je   zaenkrat   izsrni-la    Ko   bo   porabil   vo lilnj   fond,   se   bo   fant   bržčas   znpet   prikaza!   na svetio.   Morda   ea   bo   pa    Že   prej   izraknilo   okr postave   in   mu   presrledalo   dokumente   in   obrsf
Pisane zgodbe iz naših krajev
Poskus roparskega umora v nočnem lokalu. — Subotiški ban-kir pobegnil. —  Mesečno plačo zaigrah — Kaznovan zapelji-vec, — Smr1 banatskega Čaruge.
Snoči se je odigrala v nekem nočnem lokalu v Zagrebu krvava tragedija. V Kožarski ulici je neznan razbojnik napadel miado dekle. ki je pa k sreči ostalo pri življenju. Zvečer so eostje v lokalu začuli nenadoma med zvoki tarnburic obupen klic na po-moč. Nastala je velika panika in pritekli so policaji. Bliskovito se je razntsla vest, da so morilci napadli mladenko in nato pobegnili. Stražnik je opazil enega be-gunca. ki je bežal proti Mlinarski ulici. Klical je za njim, naj se ustavi, toda razbojnik se za to ni snienil. O begu so bile takoj obveščene vse stražnice. Na kraju roparskega napada so stražniki ugotovil'u da je bila v nočnem zabavi-š^u napadena prostitutka Ivka Marko-vić. Odzvala se je ponudbi nekega ne-znanega mladeniča in šla z njim v svojo sobo. Ko ie mladenič zadostil svoji strasti, je potegnil iz žepa britev in prerezal prostitutki vrat. Preplašena in v silnih bolečinah je Ivka sunila mo-rilca z nogo, da se je zgrudil sredi sobe 2 veliko muko se je splazila iz sobe in klicala na pomoč. Ženske v hiši so ji prihitele na pomoč in šofer Ladi-slav Jutriša ie pograbil morilca. Ta se mu je pa iztrgal. da je su-knja s telov-niko-m ostala v šoferjevih rokah. To se je zgodilo v trenutku, ko so prišli stražniki. Težko ranjeno prostitutko so odfpeijali v bolnico. Zdravniki so ugo-tovili .da ima prerezano grlo na dveh krajih. Rana je globoka, ni pa nevarna, če ne nastanejo komplikacije. Iz listin, najdenih v suknji, je razvidno, da je napadatec 21-letni šofer Rudolf Baga-dur, rcKic-m iz Grdanjca pri Somboru. Še isti večer je policija šoferja našla in ga aretirala. Izpovedal je, da sta se s prostitutko sprla, ker ni bila zadovoljna z vsoto 30 Din, ki jo je najprvo za-htevala. Dala mu je zaušnico, katere ji on ni ostal dolžan. Ko je zakričala na pomoč, jo ie iz strahu pred stražnikom napadel z britvijo. Ni imel namena umoriti >o in ne ve, kaj je delal. Prostitutka pa trdi, da je Bagadur videl v njeni omari denar in jo je zato hotel umoriti n oropati. Napadalca so pridr-žali v zaporu in bo po končani preiska-vi izrečen sodišču.
•
Iz Subotice poročajo, da je v mestu vzbudila veliko senzacijo vest, da je pobegnil znani subotiški bankir Ale-ksander Špartalja. S seboj je odnesel okoli 5 milijonov nedei>oniranega de-narja in vrednostnih papir}ev. Bankir Špartalja ima svojo banko na glavni ulici mesta in je izginil že pred tremi tedni. To se pa nikomur ni zdelo sum-Ijivo, ker je bankir večkrat po or>rav-kih potoval rudi v inozemstvo. Ker se pa bankir Ie ni iavil se ie zdelo to vlagateljem sumljivo. Skrbelo iih je. kaj bc z vloženrm denarjem in vred-nostnimi papirji. ZačeH so ooizvedovati pri pdokuristu, ki iim pa ni mogel dati nobenega točnega odgovora. Neki su-botiški novinar je naznanil policiji, da je bankir najbrž pobegnil z denarjem.
Policija pa ni mogla uvesti preiskavt. ker ni nihee vložil ovadbe. Sele včera je   vložil    ovadbo  subotiški     zdravniK Danilo   Markuvić      Njegov   pravni   za-stopnik  je izjavil. da  ie zdravnik   vlož:; v  banki  obveznic in  vrednot za   I.5fK» tisoč Din. Na podlagi te prijave ie po licija izeal za pobeglim bankirjem tira lico in obvestila tuđi vse obmejne orož niske postaje. Včerai je subotiška policija   med   preiskavo zvedela, da  se  po-begli bankir mudi  v  Beogradu. Dala jt beograj-ski  policiji  nalog, da  takoj are-tira defravdanta. V Beogradu  pa Špar talje  nišo  m(jgli izslediti.  Caritiski  posrednik Vlado Gjorgje\ ić je dal zasle-dovati begunca s privainimi detektivi tada brez uspeha. Ta ima v banki nalo ženih  okoli   1   milijon  Din.  Oblasti  so včeraj   zapečatile   banko    in   prićakuje se, da bo bankir tt dni aretiran.
Elektrotehnik S;ećko Brkić ,stanu-joč na Pejaćićevem trgu v Zagrebu, jt aobil mesečno plaćo v znesku 1200 Din in srečal brezposelnega purnočnika An tona Valenta. Z njim je s hazardira njem zapravil ćelo plačo. Šla sia v neko okrepčevalnico m igrdla šnapsi po 10 Din. Igrala sta najprvo za vino, po-tem pa za denar Igrala sta vso noč do zore naslednjega dne. Ko se ie Brkić vrnil domov brez pare v žepu in ga jt žena vprašala po denarju. je med nj i ma nastal prepir. Žena Josipina je šla na policijo in naznanila. da je Valenta osleparil njenega moža pri kartah za mesečno plačo. Policija ie p-ozvala Va lento na stražnico in ga zaslišala. Iz-javil je, da sta se z Brkićem sestala v bifeju in ga je ta pozval na šnapsi. Valenta je pnigral 600 Din. Ko sta zjutraj prenehala igrati, je Valenta vrnil Br-kiću 400 Din. Nato sta šla v neko drugo gostilno in zopet začela igrati. Va-lenta je zapet dobil ves denar in ga potrošni na jedi in pijaci. Ostalo mu ie samo 100 Din. ki jih je dal Brkićevi ženi, ko je prišla nadenj Od dobljenlh 600 Din mu torej ni ostalo niti pare. Valenta je priznal, da je že tri leta brez posla in ga vzdržuje njegov oče. ki je hišnik pri Okrožnem uradu. Ker živi Valenta na stroške svojega siromašne-ga očeta in že več let ne dela, ga je policija izročila sodišču s prošnjo, naj ga spravi v prisilno delavnico.
Te dni j€ sodišče v Prištini obsodik) 261etnega Savo Lukića ker je pred me-seci v Kosovem pri Prištini odvedel 19-letno devojko Marijo Vidimirovićevo. Obiju bil ji ie, da jo vzame za ženo. Lu-kić je bil že oženjen in je zapodil svojo ženo iz hiše ko se je Marija vam zaljubila. Marija ie imela tuđi fanta ki je pa za primerno odškodnino odstopil. Na domaći veselici se je Savo zaročil z Marijo in >o brez dovoljenja odvedel v nišo svojih rodite'iev. Ker je pa imel neločeno ženo, ni mogel izpolmti svoje obljube in se oženiti z Marijo. Tako ie Marija preživela nad eno leto v divjem
zakonu s Savo in rodila tuđi otroka, ki je pa kmalu po porodu umri. Med tem je tuđi umrla Savina žena in nudila se mu je prilika, da nemoteno jzpolni svojo obljubo in se oženi z Marijo. Tega pa Lukič ni storil. marveč je zapustil Marijo in prićel razmerje z neko Ba-natčanko ki je zbežala od svojega moža. Marija je bila prisi'jena iskati pomoći pri oblastih, ki so Banatčanko iz-gnale iz sela, Savo pa zaprle. Izroćen je bil sodišću, ki je ugotovilo, da je Marijo res izvabil v svojo hišo s slepar-skimi obljubami in ga je obsodilo na lb mesecev ječe in denarno globo Din 10.000.
*
Marinko Perić in njegova razboj-niška tolpa je biia dolgo strah in trepet celega Banata. Po vesteh iz Rumunije je ta roparski poglavar umri v kaznil-nici v Šibiji Mari. Takoj po prevratu je Perić začel ropati in ubijati po Banatu s svojo razbojniško tolpo. Ropal je do leta 1924. Pojavil se je zdaj v jugoslo-venskem zdaj v rumunskem Banatu. Glavno zatočišče je imel v bl:žini ko-pališča Rusande pri Melehacu. kjer je ime! več tajnih porragačev. Perića ni .mogla ujeti nobena orožniška patrulja in so Ijudje o njem pripovedovali zani-mive bajke Preprost narod ga je imel za velikega junaka Perić ie v borbi ubil več orožnikov sam pa ni bil nikoli ranjen Ubil in oropal ie tuđi več bogatih kmetov ki mu nišo izročili ob dolo-ćenem času zahtevanega denarja. Perić je bil tako predrzen da je s pona-rejenimi dokumenti stopil v vojsko in si nakradel veliko količino municije in orož ja ter ropal in mori! po Južni Srbiji Leta 1924 so ga uieli in moral se je zagovarjati za 14 zločinov v raznih krajih. Posrećilo se mu ie pobegniti v Rumunijo. kjer so ga ujeli in obsodili na I51etno ječo. Po prestani kazni bi bil izročen našim oblastim.
Naša industrija na razstavi v Skoplju
V  soboto 10 t. ra  se ie vršila v prostorib Zveze   iiuiustrijrpv   v   Ljubljana   seja   rniseka fsksHlne  in<iu*=triie   na  kateri  se j**  razprav halo  o   udeležbi   slovenske   tekstilne     indu •^'rije ua  razslavi  v  Skopliu   Sej*1 so se ud»>-'ežili:   Josip   Oekleva    predsednik      Oiseka tekstilne   industrije   Zv«*ze   indu«trijrev.     k» .lugnslovMnske  tekstilne  tvornire Mautner đ 1   Predilnira LUija in Tkalni»*a  Prebold.  po ohUiSčen   tuđi   za   tvrdko  Kd    Glanzmann   in And    Gassner.   Tržif    Max   Horwitz  za  Jus^o-feško d   d.   Kranj. Božidar Sartori za Tek*-til^no d   d..   Kočevje. Jcfsip   Kuno  za   tvrdko Josip  Kune in Co..  tovarno pletenin  in tka-r.in.   Ljubljana,   ine.   Bori?   Hribar  za   tvrfiko Dragolin  Hribar.   lovarnn   pletonin,  Ljubljana,   tajnika   ing    Milnn   Suklje   in   dr    Adolf Ciolia    ^eji   so   pri^tvorali   tu.1t   ffg.   Čedomir Joksimović.   komisar   Skopske   izložbe  in  di rektor Tekstilne 5ole v Leskov<u.    dr   Ivan Ples«^.   tajnik   Zbornire   za   trgovino,   obrt   in industrijo   v   Ljubljani   in   Milar.   Dular.   ravnatelj    LjiibliMn$>keca   velesajma.
li prp.isu-'dmk JopiT- l>pkleva je otvonl *ejo nb ti do|ol>'iit* in poz/iravil navz«We. pf>seb'ii aj. Cedt-rnira .Tok^imovića kot komi sarJH ^kopsk«- izložbe, g dr Ivan Plessa *<o' zastupnika Zbirnu-e za trgovino, obrt in in-lustrijn ter s Milan Pularja kot zastopnika Linbljtinsk' ?o  velesejma
K   b^st-^1!   *«=   it*   prijavtl   u.   Cfniomir   J«»W šinmvii4 ter ,-pozarjal  na  važnost  !>kopsk:-» izložbe tako iz ekonomskih  kakor tu<ii   iz po* lihčnih  »inikov fer izr.jzil  željo, da se slovenska    tekstilna      industrija      korporat'vpo udoleži  te   rnzstavt.   Razptava  je zamišljen;!  s 3 oddetl-i.   in  si«*er    Razstava   tekstilne  indu-^trij*   iole  držnvG.   iužnosrbska   etnoprrfif^k'»-ffosrjo^M-fcka razstava in razstava poljedelsUib i™   tek^iifnih   **troi*-v    l\;iz«in   tega   se   pr'redi ?h   razstava   fvaf      CVovnrTiik   |**   pripominja' da  je    -r!   --kupneaa   iievila   7  milijonov ovar. ki  jih ima  n;i>a  diž;ua   v Južni  Srbiji sami^ 1  milijone   vendiii  kvaliteta vr.lne žiil ne   -1 o'ovarja    Vlada   *   vfc    irtenzivostio     pod pira prire'.iev  SU* esk*'   i7ložb"  ter je že dovolil;i
>«Tib\>'n*'ii»   v  irr.osu   Din 500 0(H">__. Smatrati
^e  »oret  nu%re.   da  ie usi>eh  razstave zajam (*prt   Pre«1vi.fno ie. d« «e nai vr?si ob prilik* razsfave  koi gjp«   pr*» Istavnikov  t^kstiln*»   <n ■lutrije   iz   rele   države     Su    tem   kon'ire?j nj\   se   obp'ivnfiva   vpras.mje   revizije  carm -;ke  tarife  »   <»iirorn  na   pc»edine  tekstilne   -z lelke. ki  c«   reij«vni tarifi nišo zadostno %■<* ^fiteni    A kn   bo  uspelo   v   niedsebojnem   spo razumu  izra rt;«ti   interesna  oasprots!va  me! pofviiniini   ctannini   tekstilne  industrije,    »e ^memi   nad»j;iti    ta  b<> tak  kongres dove«i»»l U»  zaželien« sv   uspeha
G   ine   M   4uklje ie naglasi, da je bila razstava   v   Leskovcu   1927   mišljena   kot   lokalna   Po nepoiasnieni  pocrreSki  nam  »e mi-nisfrstvo   trgovine   in   industrije  r>oslalo   po xiv na udeležbo neposredno ored otvoritvijo Hejanfiko je bila v Leskovcu zastopana samo -rbska  tekstilna   industrija     Leto«     je stvar •1ru«rarna.  ker se naj  na> razstavi  v Skoplju reprezentira   tekstilna   industrija   vse  kralje vine  Tuđi fce si ne obetamo neposrednih ma terijelniH koristi, ker je južnosrbski trp pri-h?nr>   5 i bek    vendar   se  *di,  da   ie   udeleiba ■slovenske tekstilne  industrije    na    Skopski razstavi potrebna iz dveh razlotjov   Mi moramo   dokazati    da   je   tekstilna   industrija     v ^loveniii dosti razvi ta ter da mora vlada upo-Stevati   n«še   zahteve   elede   carinske   tarife in  elede trgovinskih  poffodb z inozemstvom. Po drugi strani ie  vsa država fivr> interesi-rana  na   tem.  da   se  gospodarske  prilike  v Južni crbiii zboljsajo.  da se pravilno uredi administracija  in s tem doseže nolitiČna sta bitnost    Skopska   razstava   ima   tukaj   važno naloifo
V  tem smislu so se tndi Ie feiavila    pod-ietja: JuptvMautner d. d. (Predilnica Litija, Tkalnira  Prebold)   Ed.  Glanzmann  in  And Gassner,   Trži^,   Tvan  Braun.   Maribor. Ju^o-slovensko Zerković d.  d    Maribor in  Huttar in druff. Maribor   Tvrdka  Doctor    in    druff. Maribor stavlia svojo udeležbo v rzt?led. ven-ia š> ni dala obvezne izjave. G   Josip Ktm« ie bil mnenja  da ie Še potrebna nova konfe renra   radi   ureditve   nekalerih   oodrobnosti ^ziavil na ie   da »e njegova tvrdka razstave 'ideleži.
G M Horwitz (JugoJfeSka — Kranj) }e nrielasil nde1ezT>o niepove tvrdke Enako sta se izjavila g ins B Hribar ter B Sartori 'Tekstilana    —   Kočevje).
G. in?. B Hribar ie želei, da se pletarstvo upošteva kot znatna grana tekstilne in-
dustrije. G. C- Joksimović je izjavil, Ab je pletarstvu vsekakor določeno primerno me-sto na razstavi. G. dr. Pless je poudarjal, da mora vodstvo razstave dati garancije za pravilno ureditev prevoza razstavnega b!ai?a v Skoplje in nazaj. kakor tuđi za opremlje* uje razstavnib prostorov.
G. C Joksimović je priporoČaL da naj slovenska tekstilna industrija pravočasno delegira dva gospoda v Skoplje, ki naj imata nadzorstvo nad tem oddelkora razj^tave. Vse-kakor bo 5el komisar razstave strankam na roko in bo skrbe 1 za red. Razatavni prostori se dajo brezpladno. vendar bi morale stranke same nabaviti miže in vitrinje.
G. predsednik Dekleva je po teh izjavah in pojasni Iih smatral, da je v glavnem naloga seje izvršena Tekstilna industrija Slovenije se udeleži razstave v Skuplju. V krat-kem se sklice nova seja. ki naj obravnava D4"»drobnosti. Posebej naj se obvesti in pova-bi tuđi konfekcija.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20.
12   marra, pooedeljek: Mnogo hrupa za nič. Red C.
13   marca, torek    Zaprto.
14   mare«. sre*la: Cyrano de Bergerac. Red B
15   mana   četrtek    Netieljski CNidih   Red  A. 10.   marra.   petek:  Školjka    Gostovanje  šent-
jakobsk^ga odra   Izven.
17   marca.  sobota    Danes borno ti5i   Ljudska
predstava pri izredno znižanih cenh  Izv
18   manu. nedelja    ob 15   Pepelka   Zadnji krat   v   sezoni   pri   izredno   znižanih   ce nah    Izven    —  Ob 20.  Sestrična  iz  Var-šave   Ljudska predstava pri znižanih ce-nah   Izv.
19   marca   ponedeljek: Cyrano de Bergerac. Izven.
Opera: Zafetek ob pol 20.
12   marca, ponedeljek:  Zaprto.
13   marca. torek: Marta   Reci D.
14   marca. sreda: Zaprto.
!5    marca   fcetrtek:   Fidelio.   B.
16   marca. petek: Zmagovalka oceana. D.
17    marca.  sobota:   Madame   Butterfly.     Red C    Gostuje   ^a    Zlata   njnnffienac.
18   marca. nedefja.    ob 15   Marta     LjtMiska predstava  pri  znižnnih cenah     Izv.    — Ob pol 20   Poljska kri. opereta   Ljudska predstava  pri zniLmih cenah. Izven
19. marca, ponedeljek ob 15 Grofica Marica Ljuiska predstava pri zuižanih ce-nah. Izven.
Ljubljanska drama
Rostand: C vrano de Bcrgerae.
Z velikim aavdušenjem je izvajal sinodi dramski ansambl Rostandovega Cyrana in z velikim uavdušenjern ga je sprejela tu^li na»a, zlasti mlada publika Režiser g. prof O ftest je popkrbel za vse akte nove dekoracije in ustvaril prtzorišca, ki bo mnoiro ustrezljivej§a od onih. ki snio jih gledali pred par leti. Storil je vse da bt izzval vti«*k velike širine in globiue icriifa. in *e mu ie težka ta naloga posrećila prav dobro, U-vzemSi bojišče in prvo dejanje v knterem je bil prisiljen postaviti oder previsoko nad davni vhod Tako je v splošnero inscenacija izredno praktična, lepa in stilska ter gre 2   šestu prav  posebno priznanje.
Tuđi pre<istava je stala vi^e od one pred leti ter je vladal iivej^i napetejSi ritem v obee, Čeprav ne vseskor Ako bi se Ie me-•it<»ma tako ne napenjale "lasilke in ako bi se ne govorilo v prehitevanju nerazločno in nHumijivo. Marsikaj je ulonilo v hrupu in viku. a v ocividni nervoznosti zlasti prvih dveh dejanj, v ekspresneci tempu se je izgubila marsikaka lepota, duhovitost in hu-raornost teksta, ki je glavna re5
G. Levar je izvrsten Cyr*jno. evojo kreacijo je §e poglobil in z mnoirimi i^ralskirai detajli izpestril A tuđi njetm je biČala nervoza Improvizacijo o svojem nosu je govo ril, kakor bi se je doma naučil za jadrno deklamacijo pred profesorji. ki «o tem zado-voIjnejSi, fim ^laje in hitreje «e pes^m 7>irdra >Ier)rimerno bnlj5i. naravnejši je bil, ko riedMavlja easkr»ni«ke kadele Odliven bi bil pod balkonom, ako bi ne bil jokav V »rloSnein ie bil v zadnjih dejanjih mirnej^i riaravnejši in zato najbolj5i Kaj pada jemljem za prvega igral<-a naj^trozie merilo. pri tem pa <MF»m prepričan, da je Levar e<liui nas uinetnik,   ki   je  spusobeo,    da     oum    poda
i;t    se   tnii fo  5o bolje  posreči   pri   reprizah.
G. Gregorin je bil nov de Guiche in ie :»rekosil na§e pri^akovanje Bil je eleganten plemiČ in je podaja! karakterizacijo vseskoz •losledno.  okusno.  efektno   Vse  priznanje.
Ga Nablocka je igrala Roksa'io z velikim. naravnim Sarmom, moćno in velesirapatično. ^plošno je iako zanimala tn ugajala
Gjf. Drenovec Ro^^oz, Lipah. Skrbin&ek. Kralj, PeČek. Rakarjeva, Mira Danilova i. dr a<» n^stopali v svojih ulogah ponovno prav zadovoljivo ter prMstavi pripomogli zopet Jo pnprJm-ga uspeha Na odru je bilo mno^o cvetja, xe<1 publiko pa najboljše razpolože-n,»« ter izredno viharnepa. dolt?otrajne(?a ploskanja Gle<tali§Če ie bilo izvrptno obiska-no, na dijaškem gtojišču pa oaravnost življenju opasna gnječa.
Fr. G.
Akademija na prulski meščanski soli
PomlaHek Rde^epra križa na I. državni de-§ki meščanski soli v Ljubljani Pmle je pri-redil v soboto in včeraj v telovadnici pod vodstvom strokovnegn učitelja Ivana Repov-5a v svrho nabave muzikalnega materijala na Soli dve prav Iepo uspeli akademiji. Z vnemo, kakršno bi leleli vsakemu glasbene-rou uči U*Iju. je g. RepovS pričel svoje delo na Prulah ter v dveh letih ustvaril mal, a navduSen Solski orkester, ki šteje danes okoli 20 mladih vijolinislov, čelista. basista, klavir, harmonij, hornet in ćelo tolkala. To, kar ti mladi, a prav gamezavesini Ijudje igia-jo zveni prijetno, Čisto in ritmično dovolj »ksaktno Med temi dečki i^ nekaj nadebud-nih solistov oa vijolini in prav dober pia-nis1. kl pe je lotil ćelo šopena, taipral enega Skerjanca in HSndla Presenećen »em bil nad korajžo. re^no vrtrajnoittjo in ambicijo teg« vne^a uno*tevanja vredne?a frlasbenega nara^čaja Tuđi deški peveki zbor, ki je pel ćelo «erijo narodnih in drugih pesmi, je bil izvrstno izvežbao in je pri mnogobrojni pu-biiki izEval živahno odobravanje. G. Repovi u
je treba na doseženih uspehih prav iskreno Čestitati Pokazal je, kaj zamore človek i železno voljo in mravljično pridnostjo tuđi v skromnih razmerah. z malo zanostnimi sred-stvi do&eči Seveda gra mora v tem idealnem trudu podpirati tuđi ravnateljstvo, videč ▼ t^kem delu veliko korist za mladino in nara-5čnnje ugletla za svoi zavod Kolikor mi je znano, je g RepovŠ žrtvoval za ti dve akademiji silno mno<jo prekomernih ur. plnčevnl visoko najennino ?j\ klavir sam pisni notni materijal, prireial za orkestar tn pet je vee snin Pr;iv bi bilo. d.i Qf Breznik. ki ie vidol lep uspeh Mtn. nor>u«ti nekoliko od nnjemni-ne za klavir, še boli prav na ako kon?no niestna oblina na kakSen način preskrbi 5oli r>ienotreben instrument f'ui^Ti da g Ra-!>ovš prevznme pevovo^istvu pri >?lavcu< Z nii;n bo >SJovecT »igurno pridobil pridne^a i d v esče^a pe v ovod j o
Glazbeno   delo   prulske   meSČnnske   ftole naj bi bilo vzgledno za vse zavode.
Jutri ire?er je zadnja abonentska uprizoritev izre<lno melodijozne Flotove opere Marta v običajni zas^dbi slavnih viotr: Da vidova, Medvedova, l^tetto, Ranovec. Dirigira kapelnik Neffat. Predstava je za red D.
V «oboto dne 17. t. m. go«tuj[f> v TJiiV Ijanski   operi   operna      pevka     pospa     Zlata
Gjun^jenac člnnica beo^raj^ke opere, proj članica ti^reb>ke opere. Gospa ima izredno lep sopran ter z velikimi uspehi nastopa danf»s v bt^ograjski operi. Predstava se vrši za abonente reda C.
Pa«ijon ▼ ljubljanski drami. Ljubljanska drama pripravlja pasijonsko igro pod oa^lovom I N R I. (Življenje nafcepa Zveličarja.) J^ruzalenitike dogodke, kakor iso se vršili v velikoum-ni dneh leta 33 po Kr. r. sta napisala za. prireditev aa odru P. dr. R. Tominec iz reda oćetsv frančiškanov in pa član ljubljanske drame g Edvard Grepo-rin. Režija te pasijonske iijre je v rokah prof. Šesta. Prva uprizoritev bo v nedeljo, dne  2o.  t.   m.   ob  treh   popoldoe.
žBeleznica
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 12   marci 1°28; k«*
točilani: Gregor, pravosla\-ni: 28. februarja, Božana.
Jutri: Torek, 13. marca ]92&. katolićanit Razina,   pravoslavni:   29.   februarja,  5veto»
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama:  «Mnogo  hrupa   za  nič*. Koncert  pevskega  in orkestralnega <fru# štva «Sloge» ob 20   v «L'nionu».
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Got sposvetska  cx*sta.
— Službene objave LHP-a, (Iz seje uprav-nepa odbora dne 9 III 1928.) SK Ptuju »e potrjuje prejeni Dm 100 za članarino za leto 1JVJ8 in Din 20.— za tUkovine Na orljavo kluba ee črtajo za SK Ptuj: ipralke Sturm J Koik J in Kysela V — Istočapno se ob-remeni SK Ptuj z Din IO— za tiskovine. — ASK Primorje se po § 51 kaz prav. kaznuj« z globo Din 50.— ker ni kljub ponovnim po-r.ivom v služb^nem glasilu vrnil seznama verificiranih ij?ralk Na njihov dopi? od 28 II. se odaiovori v p*isebnen» dopiru — Vzame se na znanje prijava novela. odbora SK Mura. Na dopis Mure od 3. III se ji dovoli podalj-šanje roka do 2o III. za odgovor na nnsa «iop'!»e ">K M»ro ee obremeni r«i Din 2t>,— zn poslane ji tiskovine. — Čita »e zn SK Ili-rijo Schiffrer Tita 8 pravom nastopa dne 17. III  1928. - Tajnica.
Gospodarstvo
Rapidno nazadovanje našega izvoza
Kakor Ie bilo pnčatcovati. Je na$ izvof tuđi v januariu !et )>nje2a leta v primeri z lanskim letom znamo nazađoval Po po-datkih generalne drukčije carin Ie na^a-do-val naš pri voz v pnmeri z lan-skiin letom za 53,448.911 Din. kar zna-^a v odstotkih 10.97 Ui>ostevati ie treba Tuđi, da ie vrednost naseca izvoza v ja-nuarju lanskeza U ta paćla v primeri z vrednostjo izvi»Zd v ianuarju prcdhinskcga leta za 82.837 429 dinarjev ali za 14.82 % Lz tega -iedi. da ic nazado »*al naš izvoz leu>s v ianuarju v primer z januarie-m predlanskega leta za ceiih Din 136,322.340.
Jasno ie da jrre nazadovanje irvoza pretežno na račun oo»po!TieEa rastoja v izvozu živil iz na^e lržave Lani v lanuarju smo imeli za izvoz še rezerve iz žetve 1. 1926, doč m so bMe tekom lanskesa leta fra slab letin; zalome popovnoma izčrpare. I.arri v Jannariu smo izvozni pšenice. k<v ruze in drugega 2ita za na-d 12 mlilotHiv f>?n. tetos pa koma] za poMrujs; miHjnn. Poleg tega ie letos z;natno nazadoval izvoz srveže^a in Dredelaneca mesa in sicer za 17 milijonov *^e večje ie nazadovanje v izvozu b!c Lani \» ianuarju smo izvozili iajc za nad 31 milijonov D n, letos pa samo za 14.400.000 Oin Izvoz živih r>ra^ifev ie razadoval okroe-lo /.a 10 mililonov D;n. Naza-dovanje izknzuje tuđi iz\v>z sliv. marmelade, prediva, goveje živine, drv ce-m-enta itd
Nazadovanje v -zvazu teh nredimetov te deloma kritn s oorastom izvoza rteka-terih drugih predmetov. ziasti gradb neea 'esa (porast za nad 24 milijonov D n) in bakra (porast 17 nulijonov Dti) Znatno se ie pove-čal tuđi izvoz vseh vrst kož, hm«ija, želazniških oragov, ka!cijeve&a cianimi-da itd Prvo -nešto po vre-dnoMi za. vzema ^radbeni les. na driuem mestu so živ« prašičfi. na treiiejn svež« meso, na četnem goveja živina, na peiean baker it<±_ V ianuarju smo izvozil- 311 4SR ton blaga v vr&đnosti 430.299 250 paptrna'iih ali 39,313.250 z'atih dinarjev.
—x Nal ovo* v lanskem 1*tn. Po ^o<!at-kih KeneraJne direkcije carrn ie rnasal na5 uvoz     !»n?      1.131 256     ton     v     vrednosti 7.?86.290839  papirnatih   ali   663.322.332  zla-tih   dinarjev.   Prodlan^kim   Je   znašal   naš irv-oz 1,241.054 ton v vrednosti 7.631.779.277 • papirnatih  aii  696,653.836  zla tih  Din.
Stev   DO
^SLOVENSKI   NAROD* dne IZ mare« 1928.
Stran 3.
dnevne vesti.
—   Nadzorstvo nad občtnam)  v  stavbe» alb  ia  cestnlb   zadevata   Uradbena  direkcija v Ljubljan   naznanja v sporazumu z ob-lasinima  odburoma  v  Ljubltani  m  v   Mariboru,  da   preideio  v  tzvrševanje   na   temelju dolofb 7   odstavka  v  prehodmh  odred-bah  zakuna o obiastni in sreski samoupravi  vsi  poslt  glede  nadzorsrvcneRd  in disci-plinskega gosposrva nad občinam   v stavb-nih   in   cestnlh   zadevah      nadalie   vsi   posli glede nadzorsrva nad okrainimi zastop' odnosno  cestnimi  okrainimi  odbori   v  cestnih zsdevah    ki   so   lih   opravliali   svoiečasno bvSi deželni odbori  na  Kraniske^n   Štajer-skem. Koroškem in v Istri i dnem 15  t  m na  liubliansk'  odnosno  mariborski  obastni odbor
—  Iz sodne službe. Za stalnega  ie potr* Jen pravni praktikant pri okrnžnem sod $ču v   Novem   mestu   Ferdo   Meršol.   ki   ie   ob-enem pomakmen v  visio skupino
—   Iz  državne  službe   Premeščena   sta profesor   srednje   poliedelske  sole   v   Mariboru   Ferdinand   Vončina   za   profesorja   na nižjo   pohedelsko  §o!o  na  Grmu  pr  Novem mesru rn profesor nižie poljedelske Sole na Grmu pri Novem mestu Ctril Jeslič za pro-fesoria    srednje  poliedelske  Sole    v  Maribora.
__ Imenovanje * mornarici. Za povelika remorkeria »Jaki« ie imenovan poročnik voinega broda I. klase Vladimir Kostanje-vea
—   Novi  nemSkl   poslanik   ▼   Beogradu Dosedanji nemški  poslnnik  v  Beogradu  dr Ohlhausen   bo   premeščen     v   Santiago   de Chile    Na   njegovo   mesto   priđe   dosedanii nemški poslanik  v  Rigi  dr   Kestler
—     Mednarodnl    kongres     Inženjerskih rbornlc.   Kakor  smo  že  poročali   se ie vrŠil te  dm   v   Pragi   medna rodni   kongres   Inženjerskih zbornic. ki ie bil včerai zaključen Danes  spreime   prezident   Masarvk   udele-žence   kongresa   v   avdijenci    Popoldne   si ogledalo zunanji  gostie  tehnične in  zgodo-vinske znamenitosti Prage in niene okolice Kongresa    so   se   udeležili    tuđi    zastopm'ki JLgoslovenskih   inženieriev    Beograisko   in-ženiersko zbornico sta  zastopala ing   Mar-kovič   in  GliSič   novosadsko Popovicki.   za-grebško  ing    KolibaS  in   Certin    liublianske inženierie Pa  tng   Pavlin.
—   Mednarodna fotografska razstava  v Pragi.  Zveza   češkoslovašk'h  fotoamaterj«* Je organizirala mednarodno fotografsko raz-stavo, ki se ie udeležuiejo tuđi  Miisosloven-ski  fotografi    Razstava  ie  bila  otvorjena  v petek popoldne
—   Taks   }e   oproŠČeno  druStvo  za  raz-Iskavame   lam v  Ljubliani
—  Gojenci pehotne častnftke Sole, Voino ministrstvo   ie   določilo   častnike.   ki   bodo posećali  letos te^aje  pehotne  častniške sole.     Od   slovenskih   častnikov   so   doloćeni poročn Jo    DraRofn    CiČek.    Franjo    Truhar, Josip   Brence.      Av^usr   Pretnar.     Vladimir Prikri!   in   Josip Roic
—   Konferenca    mednarodne    unije    za Društvo narodov   Od  14   do 17   trn   se bo vršila   v   Brusliu   konferenca     mednarodne uniie za  Društvo narodov. katere se udele-že   kot   zastooniki   na*e   države   vseučiliški profesorji   dr    Leonid   Piramic.   Milorad   Ib-rovac  in  dr    M   Stražn.ckv   dalie   minjster na   razpoloženju   Vaša   Jovanovič    odvetnik dr    Vladimir   Vater   m   predsednik    lugost Matice  dr    Pretnar    Ta   konferenca   bo   iz pravnega  in  političnesa  vidika  zelo važna, ker  se  vrši    v Času  kritične  napetosti     v mednarodni   politiki   ;n   ker  so na dnevnem redu     zelo   važna   vprašania     o   narodnih manišinah, o državni suverenosti in Društvu narodov.   o   razorožitvi.     o   kemični   voini itd.
—  Nalezlflve boleznl v Ijubllanskl In mo-rlborski  oblasti.  Od 22   do  29   februana  ie bilo v  Irublianski oblasti  49 slućaiev skrla-tinke   131  ošpic. 22 davice. 13 Šena in 7 ti-fuznih  bolesni    V   mariborski   oblasti  je  bilo od   15   do 21    februarja   10 slučajev  tifuznih bolezni. 33 škrlatinke. 28 ošpic, 20 davice in 11 šena.
—   Rivalske  kužne  boleznl   v  Ihibllanski oblast)  Od 27  februaria dn 5   marca ie bilo v Mublianski oblasti 8 slučajev svinjske kuge, 3 svinjske rdečice in  1  vraničnega pri-sada
—  Za mrtve proglašeni. Deželno sodiSCe v Liubljan; je uvedlo postopanie   da se pro-gbse za mrtve posestnikov sin pri Sv   Barbari   Andrej   Hribernik.  posestnik   v   Tupali-čah   Jernej Volčniak   posestn kov sin ori Sv Bcrbari   Pavel   Hribernik    posestnik   v   Klecah Miha VonV   pnepstnikov sin in pismonoša v Tatinru Tvan Stare, posestnik   sin in rudar v Podkraiu Lenpold Orčar  n'egov brat fvan Grčar   posestnk   v  SmolniVu   lanez   Janko-vic. kočar v Senčurm Franc Masel'   posestnikov sin  v  Trboiah  Anton  Rozman   kočar v Cerkltah  Valetin  Martimak.   kamnosek  f KieferTeidu na  Bavarskem Miha Ažuan. doma z  Brezi)   rudar v Morsu  Andrei Kepic, doma i?  Most in kovač v Radomiiah Franc Breznik
—  Iz »Uradneica lista«. »Uradni list« It 24  z  dne  10   t    ti   objavlja  ^akon  o trgo vinsk'   in   plovidbeni   pogodbi   med   kraljevno SHS  in med belgiisko -  luksenburško ekonomsko  uniio
—   Katastrofalen potres.  PTof   dr   Bcfar nam  poroča. da  so betežill  potresomerii  v obser\'ntr>riiu  pod  Triglavom v  petek  zve-čer   močno   valovanie   zemlle   kot   odmev katastrofalne« potresa v veVki daliavi   Tuđi zadnH bližnji potres v ružni Italiji z dne 8   t.  m   so na$i potresomeri  močno razna-
T.ovali
—   Promocija   V soboto 10   t   ni   ie bi promoviran na un'verzi v IJtibi'atri za dok-toria   kemiie   g   'nž   Ladisfav   Kline    !z LiubHane   nniverzitetni asistent v Lmbliani
Čestitamo!
—   Slovenska Matica   V sobom*   «'evlTlcl našega   'Ista   7   dne   10    marca    192S    ^e   ^ med  dnevTvmi  vesrni'  v  notiet    .Slovenska Matica  oblavila.  prfoetfla  nefitiba  Hsknvna napaka   Prvi  stavek se  mora  glasiti    »zaradi   nepričakovano   ugodnega    uspeha
pri na biranju novih ćlanov in oe n e u s: o d-aegiu doda Slovenska Matica ieic^:..** danom se četrto knngo« ud
—     Zakoo o priznanju zastag lm dono* vino.  Predio* gledt  izpremcmbc  eakuoa  o oarodnem pri znan ru ^asiug za domovino je zdai pred Narodn<> sk u psci no  Da Di pa mo-^ei  odbor   za  izvrsttev   iega   zakona   lakoj pr:ćet)   «   pripra\ami   za   prenos     zemskib ostankov   naših   vojakov   tz   inozemstva     v domovino,    predloži   minster   ver   .ninistr-skemu svetu  uredbo,  s Icatero dobi  odbor tozadevno pooblastik)
—   Drzeo coljul 8 srećkamL Liubljansku poheija   ie totografirala  in  daktiloskopiraa v celjskih ^aponh se nahaiajočejta drzn=K* ^v>i;ufa &  srečkam   KJudolia Petrovića   donu iz Ptuiske okoiice   V  za pori h  $e nahaja  tu di u?egova  ljubica   Adela  M usta Deva   rojena v Št   Rupenu pri Celovcu   Petrović    It na stopa 1   v  Celju   celski  okolici  Hi  p<-  Sta lerskem  kot proda jalec  raznih srečk       Prt tem  pa   te  na  rafiniran  način   zvablj*   oć mnogih strank večje m manise zneskt   dve stranki   je   ogolmfa    nedavno   za   2?v*   Otr. Na p<.udiia se je podp-sova   Stanke-   Frbć
—   Nov« rrsta tohaka sa pipo   Da untreži-onim. ki kad«' pipo   je uprava  Iriavnih mo ou|X«lov  aettavno  <1alt»  ▼  promet   novo   vrst* tobaka    izdalanefra   pretežno   iz   umert&keg tobiika    fobeU  za  pipo *e  imenuje  »Amen kanec«  in  je v|<»ten v  pakete po    100    zrr> mov   Paket ntan«*   IA  Din
—   Podp<»rnemu društvu  slepib  v   Unb ljani  so  darovali    Električna     zadruga     v Spodnii §i§ki  Din 500   oo Dm  100    ^bčina Sv   Trojica v Slov   goricah. mr   Dh   Kuralt tu   Neimenovani   v   spomin   svoif  soprogt Prva     hrvatska     Štedionica,     tu.     Amalij* Krepsch.   Maribor, mestna občina  Radovlji ca    občina  Želi,rije      Studenec   posojilnic^ Radovliica    Rakovec   Mara    Krani.   hrani' nica  in posojilnica Srna rt no ob Dre ti   Josit in Stane Vidmar   iupanstvo Dev   Marija * Poliu   mestna  občina   Slovetugradec.   Hra nilno in posoiilno druStvo Ptuj. okralna po soji I nica    Lftitomer,     Robert     Smielowsk> tu.   Jenkc  Avgusf    tu   HratiMntca  in  posojH nica št   Jurij   — Dalie $o darovati    po  10« Din    PosojHnica  Trebnje.  Hranilnica  in po sojiJnica Bloke   Kmečka hrami-Tiica in poso iilnfca  šmartno pri  Utiji. občina Stara  Lo-ka    rodbina   LuSin   v   počaSčenie   poko)    g M   Hama.   rodbina  Oregorig   mesto  cvetia pokoj  Grcti Trdina   fosipina Puppo  Krani •Dečva«    U^iakar   Janko   Sevmca.     Plani nec Pran v počaSčenie spomina pokoi  Oret Trdina   Mestna hramlnica Ormož   dr   Josij Kć*rlovSek   Celie   po  Din 200    Gospodin»sk^ Sola   Mia-dika   v  ooča^čenie spomina   ook    R dr   P   MoborfČa. Ktenenc Pran  v  pocafcČe nje   spornija   pokojne   K    Orete   Trdina    p<> Din   150-   Vukoiović   Doboi   .r.esto    venca poki   M   Simonu Rotanu   po b*» Din   Poso ifnica     Križeve,     Jadranska     podunavska banka, tu,  KmeČka  hranMnica   in  posoiilnica Hoče. — NaiiskrrtteiSa   hvala!
Iz Ljubljane
—lj Stavka kinematojtrafov  v  LJubliam
Z današnjim dnem so do ćeli držav pnčel stavkati  kinematografi   Danes  *e   prvi  dar stavke   Vsi  trite  HubHansk*  bioskon   s > ta-prti    Zjutra.l   so   že   pobrali   po   Izložbeni» oknih  razne  posnetke   n  Drirrdil   sarno  ob vestilo    da   so   vsa   kinopodietia   v   znak ptotesta  proti  previsokim državnim,  obcin skim fn oblastnim ^aksam na kinopredstave do  nadalinega   zaprta   Včerai  so  Liublian-Č2nf  v  gostih  trumah  nošetlH  zadnie  pred stave  Na večeme predstave ie bil pravca ti naval
—H    OporarJamo  na  danaSnit    koncem Narodnecs   iefeTniČarskeca   druStva     *S1o Ita«. ki se vrS* v unionsk« dvorani iti ori ka terem   sodeluje   celoten   !iub?ianski      >pem orkester    Program   te   za   Lhibiiaru    -skot. popolnoma  nov  tcT  obsejta  tri  mesa ne    a cappella zbure in Mcer Aksmanov Božič si rot    Adamičev*  Dve  kiti   Santkrv   «bm   Pr sibeH     Koncert  «e  pr'Čne  ^  PoersrerievH meSniiirr   «borom s ^premljevaniem orkestri* ^ririe iunak    konca oa * tremi pesmlml V* tes av?   Novaka  za mo^kf zbor in orkeste* Opern'  orke«ter   ie  oo.-nnožen  % član-  dru <tva   »Slojce«   In   M   s  Ćlin*   orke^tratnejt* društva    Dirigira   zborovodia     K      Henr^ Svetei   Predproda*« v Matični kmUarr
—li Z renulacilo OerMćeve     Karadilče ▼e In Mencingerlcve allce se Ie po dolgcn času   vendar   Ie   pričelo    Kltub   defcevnem vremenu   slabemu. mehkemu terenu  'n ma 'emu   ^tevflo   de'avcev   pa   napreduje   deU doka   brzo   Videt1   te.   da   bodo   >>menient ulict   v   doiElednem   času   ureiene    kar   tx okoliš kopatišča  •Koleziie« znatno povzdig nilo ter napravilo na vsakogar. posebno ns> tuice.  priieten  vtis
—li Ustanovni občni zbor Sportne reprt leotance  Sveta  slušateljev   jubbanske  um verze se ie vrli! preteklo sredo   Organiza čija  ;ma namen sestavljati iz članov poedi nih ktubov — akademikov — za Dosamezn* tekmovanja reprezentanco. ki bo zastopala barve   naše   univerze    n   torei   ni   mišljena kot nov klub   V ta namen bo tuđi skušala urediti   svoje   razmere  do   naših     vrhovnih sportmh instanc da ne bo prišlo pri ewtu-elnih  študentovskih   tek mah   do   konfliktov Odbor se ie sestavil sledeče     Predsedn k Jurković   Ljuba,   tajnik      Stepišnik   Drago blagajnik    Bleiweis Miron   gospodar   Lurm Rudi   kapetan   Lojk   Leon   Kapetani   posa-meznih sekcij:  tahkoatletske    Močan. nogometne  Bauer.  plavalne  Kramaršič.  zimsko-sportne     Brvar    tenis   B1eiweis.     veslaške K?rudžoie
—Ij 2lvffskl trt. KUuto slabemu vrememi so okoličanske kmetice prinesle n« trg be-rlvke k' so »o proda Ja I f po 2 do 3 Din me rico   Slabo vreme ie danes precei vp'ival* na trg. ki  ie bil slabo  založen  t divili
—\i   Moderoizactta    lfnblia«ske«a    trg* Oradben'  urad in  rržno nad^orsrvo prouča vata   vpra<anje  modernizacije  Hublianskejj* trjra   Trs nameravato popolnoma preuredi ti in ga opremiti z vseml modernim! sanitarnim? potrebščnaml.
—!j Vrane. Zadnje dni je bilo slabo vreme V soboto in včeraj je snežilo, po neka-katerih krajih brez prestanka ter ie sato ziasti po notranjskih gozdovih zaoadel do 40 cm visok sneg Danes je sv Gregor. patron ptičkov Sveti Gregor namreč vse pt.čke poženi Letos bo njih ženitovanje v mrazu in hladu V zadnjih 24 urah je v Lubijani padlo 21 mm padavin Dane* zju-trai je Kaza! barometer 760. terniometer 1 stopimo C nad mčlo BaromeUr se pola-goma dviga.
Krlsio*   -BuĆar    Bluze.  <itroske obleke!
—lj Novi odbor »Jadrana*. Na 17   red-nem   občne.Ti   zboru   Jugoslovenskega     napredne ga   akad   društva   »Jadran«   izvoijeni odbor se ie konstituira! takote   predsednik Ravnkar Stane   ur, podpredsednik I.   K^-ašić  rvo   med    podpredsednik   II     Rihter-Šič   Boris    fil.    tajnik   I      Bogataj   BoRomii lur     tajnik   II.     Puc   Igor    iur.   tainik   III Logar   Stanko   Iil    blagamik    Vazza^   Via dmir    tehn    kntižničar    I.    Levstik     lole. ur„   kniižničar    II      Ore!   Dušan    lur.    či-alničar   Omladič Pran. iur.   gospodar   Cink  Boris   tehn    arhivar   Oaspar   VladimlT HL.   revizorji    Andielič   Pilip    tehn..     Babić Mihovil, rehn    Pie.fiel' Albert. tehn
— li V društvo »Soča« ie predavala 10 t m ^a orof dr Aneeia Piskernikova o rastlinstvu v vodi in ob vodi Ta oanojca "astlnsrva k» seza eloboko v de'ovanie pri-ode in niene ^krivnostne tainosti nam od Pira nov svet ž*ivlien?a rastlin v vod; osobito v morh^ Voda 'e orvorna 7'belka izvor vseh rastl'n kf so <ii nolaenma osvoiile Se «emel7sk- ^ov^Šie Olavna sestpvma rast-'tnskih \t>]i*i» je offljik oziroma offlj^nfeva ki
slina katero srkaio Msti \t zraka in vode Rabfk^ na tuđi dušk ar>nenec in nekatere dtuee spoiine K^ko krasne !n umetne odeie ;n plašče fzdeluiek) \? aDnenca nekatere vodne rastline v svoin ob*ambo fn kake ve-ikanske tvorbe aonenca so naeromadile -astline v ob'ik a!g. svedočiio ćeli hribi in <ore v moriu Pneled v oostanek razvoi. hranitev in nbratibo vodnih rastlin ie podala ga predavatelitca v t^ko 'cDem in teme-vtem covoru da ie Drisotno občinstvo ves čas napeto sledilo nieni.T« zanimivim znanstvenim razmotrivaniem V imenu društva se ii ie prav Iskreno zahvalil z Milan Vol-kov ob splošnem aolavzu navzočih Prosili Prerr*>'<**»^ kvartet 'e zane1 not^m ^elo le» in ubrano veJ ne«mi in ožival veselo rar fviloženie In prosto zabavo občinstva. ♦ Ure 7a Mrmo ori F Cudnn Prešernova lica  I
—11 Podružnica Jujcoslovenske Matice za Kolodvorski okrai ima danes ob 1930 v Akademskem do~nu na MikloŠičevl cesti <voj rednt obćni zbor
u—   Berndort   orlbor pri* P   Cuden, Pre-•iernova   al'ca   I
—li Nogavice razne vrste v veliki Izbiri kupite naiceneie pri Dobeic-u. Pred Skotijo.
35-T
—lj Orobli pollciiske kronike. Polici ia ie včerai zaprla nekega hlape a radi težje te-esne poskodbe in nekega klateža že več dm ni pre'eia policijska direkciia nobene ovadbe o tatvinah in vtomih Noč ie bila kliub veliki brozgi precei živahna in mnogi ponočniaki nis< nirovali do zgodniih utra-njih ur Neki pekovski moister in raznašalec kruha sta ovadena. ker sta žalila službujo-Jega stražnika »meia bosta sitnosti pred sodnikom Prijavljena je večja družba ve-seljakov radi kaljenja nočnega miru I «o-*tiin:čar radi prekoračenja policijske ure. 4 ■astirki psov radi pasiega kontumaca in 3 vozniki radi cestnopolicliskega reda.
Iz Celja
—c Narodni gnslar  Tanaslle Vnčlč ]e v
petek zvečer pel v mali dvorani Celiskega doma Večer ie bil dobro obiskan in veie-zanimtv V soboto pa ie Vučić obiska» celjske sole   kier te pel §o!skt mladini
—c Umri Ie v celisk bolnici t- Pran M a r k u s. strojevodja v pokoju, iz Sv furia  ob  <užni feleznicl. v starost? 56 let
—c fttoćnefši tok na Jofefovem hrtbo, Električni vod na ložefov hrib dob; §e treslo t:co ker se »e izkazalo. da ie sedanH '»<! preobte*en »n te 'uč vsled resa preslaba
—c SptnSna eradbena tadmxa v Celju e imela v petek rvečer v Celisk em domu «vo' občrr zbor P*>ročfla načelstva tainiVa •t» biajramlka s« podala *Hko ospeinega de-a k- ga Ie ;zvr*Ma zadruga dosedat Ćela vrsta zadrufnlknv si Ie s pomočio zadruge »e pozidala 'astne hiSe «n ie totovo da M %<i hilo v tem oziru storflo %e več da se tiso pojavile razne režkoče kl so ^vira'e azvn* zadruge Te težkoče pa bodn >dm:ra-item tu bo zadruga 'ahko uspeino nada-*e\dia svoje delo Mesto odstopivSetra ć>i-ia nadzorsrva notarta Burreria Ie Wl v iad7or<;tvo izvolien puSkar z R n t a r Pr\ <iu^a,nostih so se obravnavale razne zadere Dalo s» ie poiasnilo glede ceste na Io-f»V\ hr'b. katero bo mestna občma s (•orročio okoliske občine morala ograditi ker Ie bila pod tem po&oiem dovoliena par-celaciia hriba In je dotični sklep pravo-f v'f n
tftuam
oajboliše   oajtrajnej^c tatu aajceoeiScl
koTTstnc  ttskoTiac trn društra.
oosetnice   osmrtnice itd   isđe*
4ofe Učno hi ceno
Narodna tiskarna i Ljubljani
Zivega so odrli
Neki češkoslovaški legijonar je prinesel iz Sibirije kožo mon-golskega fmeza Haisanaf ki jo hrani kot spomin na Sibirijo. — Kako 9o Haisano zivega odrli
Grozen spomin iz Sibirije je prinesd v Prago m;ki ćeški legijonar. To je čk>-veška koža. na katen so se ohramli lasje ui brki Koza je bila odrta z no im na rok ah in nogah in tuđi giavo so ne-srečm žrtvi odrh. Kožo hram neki bivši avstnjski narednik, pozncjši ceškoslo-vaški legijonar v Rusiji v Pragi, kjer to laiiko vsakdo vidi.
O umetno prepanranib ćloveških Kužan imamo mnogo bajk. ki so morda tuđi resnićne. tz 2tžkove kože so baje napravili boben in tiso^i sovražnikov husitske vojske so bežali. čim je zapei ta boben V človeške kože so vezane baje tuđi mnoge knjige. O fraiicoski ce-sanci tvgeniji pripovedujejo U ie nosila rok a vic t usmrčenega zamorca ki je s pušcico ustreiil njenega sinwka ko se je mudila nekoć v Afriki. Pred nino-gimi leti so baje prodajali blizu Pariza denarnice iz ćloveškt Rože.
Morda je nasta.a taka pravijica udi o koži. ki k> hram ćesKosiovaški *egijo-nar kot spomin na bivanje s Stbi iji. Nedvomno pa sre za človesko Kožo in sicer za kožo nekega Mongol :a Koža \t dobro ustrojena in napeta ia*o da se vidijo vse podrobnosti človeškcgi tflt-^a Nohti laste in brke so se dobro ohranjeni. Glava je plastično preparirana in nagaćena ter kaže vse tipične poteze mongoiskega plemena. Pogled mi to vojno trofe>o ni po se Dno strašet Koža spominja na mumije iti jii) ^znani« iz muzejev Groza >b*d ć'ovena sele, če sliši. kako je bil mongolski knez živ odrt Lastnik človeške <*jž; >e na-oisal o tem za ni mi v članek. z kate-ega posnemamo nekatere odstavke.
Pred svetovno vojno * v!'idai za sibirsko • rusko obme.no eiterniio Đaniaul mongolski knez Dša Lama. ki je bil velik nasilnik in Arvoočnež. Glavno mesto njegove deiele se je imenovalo Šadš;dda Jurhu. V tem mestu je tekla dan za dnem Kri, kaj ti mongolski vladar je bil pru\a ^estia. Nekoć se je sprl s svojim ^ »togtrkom knezom llaisanom ki sca ie nrerna^al in ujel Haisanova mati je DnS'a k tiranu in ga na kolenih prosila naj n vnie sina. Obljubila mu ie vse zlar» in dragulje, ki tih premore njena deže»a. Vtr je dabro vedela. da ^rozt sinu smrt 05a-Lama je na videz privolil v to kupčijo, ko so mu pa prinesli zlato :n dra^u ie, je dal privesti ?etnika in \a>ričo matere so živega odrli Stirim Kirjrizom je p(>4 smrtno kaznijo zanoveda naj odlra.to ntsrečnega jetnika U\') spretno, da jsraiie živ. dokler nt n;ra\ii') svojega krvniškega posia. To-"1 a tega povelja Kirgizi nišo mogli izpolniti. Mladi mon-goski Knez je umn Ko *o *a do polovice odrli. Kirgizi so bili takoj umor-jeni. Nesrečna mati i«r gledala ta prizor do konca, potem je on zh-a/nela.
Tako pripoveduje :cgenda ki yo JC slisal českoslovaški 'esijonar od kozas« kega hetmana Bulatova. Buiaiov je vo-dil 1. 1913 kazensko ekspedicijo proti Dša-Lami in je našel v n;egovem domu polno dokazov nevenetne krvo.očnosti. Med okrvavl.ienimi oblekaml nozi in sekirami je bila tuđi koža 'lesrečntg;* kneza Havana, če.^koslovaški legijonar je kupil kožo od Bulatovih soroJui-kov in io pripeljal v Praso.
Zima v marcu
Sušec ima rep zavit — tako pravi pregovor, in io je res letos ubogim zemljanom zagode-1. kakor že dolga leta ne. -Od prvega marca pa do danes že neprestano dežuje in sneži in iz vseli krajev Evrope prihajajo te dni vesti o novem valu mraza. Hud mraz je na-stopil ziasti v Zapadni Evropi Tako je v Parizu temperatura pad a pod ničlo in pricisnil je ćelo hud mraz. Parižanke, ki so se v februarju pojavile na uticah že v pomladnih plasčih so se zopet za-vile v zimske plaŠče.
Najhujsi mraz pritiska, v Moskvi. Tam je bilo te dni 24 stopinj pod ničlo. Val mraza pa tuđi ni prizanesel Sever-ni Nemćiji. V Berlinu je v soboto živo srebro zdrknilo pod ničlo in so zazna-movali 6 stopinj mraza, v Vzhodni Prusiji ćelo 10 stopinj Huda burja miaz Še stopnjuje. Nemške vremenske opa-zovalnice napovedujejo. da mraz še ne bo ponehal.
V Frankfurtu ob Meni je zapadei pre-cej visok sneg O snegu in snežnih za-metih poročajo tuđi iz raznih drugih krajev Nemčije. Promet radi novih vremenskih neprilik ni trpel. — Tuđi na Dunaju je včeraj vladalo prilično tako vreme kakor v Ljubljani. Temperatura je bila v jutra njih urah pod ničlo. opol-dne pa je narasla na dve stopinji nad ničlo.
Tuđi iz naših krajev javljaK) o vremenskih nepriiikah. Tako je včeraj div-jal nad Vojvodino orkan, ki je povzro-čil znatno škodo. Vihar je podiral dre-vesa in odnaša! strehe V Novem Sadu je vihar na več krajih povzročil ogenj. V mestu so bile skoraj vse telefonske zveze Dokvarjene
Zagoneten umor pariškega draguljarja
Umor* pariškega draguljarja, o kate-rem smo poročali te dni, zanrma vso franeosko javnost tem bol) ker se policiji kljub vsemu prizadevanju ni po-srečik) izslediti morilca. Pač pa je na-stal v zagonetn kriminalni aferi senza-cijonalen preokret, ki je spravil na dan novo, skoraj neverjetno hipotezo.
PolicLia je dosedaj zaslišaia več sto oseb. ki so kaj vedeie o usodnem avto-mobilu in ki so usodnega dne pasirale cesto, v kateri je bil izvršen utnor. Tako je neki trgovec na policiji izpovedal, da se je usodnega dne vo-zi! v svojem avtotnobilu po cesti na kateri je bil izvršen umor in ie opazil avtomobii tem-norjave barve. Avto je vozit zelo poča-si in tako je trgovec dobro videl. da se pelje v njem samo ena oseba. Ko je policija trgovcu predočila sliko umor-jenega draguljar ja Truphema, je ta od-ločno izjavil. da je bil to mož, ki je se-del pri volanu, torej mož ki ga ima policija na sumu, da je izvršil umor. Policija, ki je sprva menila. da se trgovec moti, se je kmalu uverila. da trgov-čeva izpoved drži. kaj ti prijavile so se še druge priče ki so istotako izjavile. , da ie sedel v avtomobilu sam draguljar Trupheme. In ker sta dve priči vi-deli trgovca v avtomobilu v času, ko je ožgano truplo umorjenega že ležalo v jarku, je policija priČela dvomiti. da je bil umorjeni trgovec Truphetne. pai pa domneva, da ie trmorjeni neznanec. ki ga je umori] draguljar.
Zadeva je nrecet zagonetna, skoraj absurdna, vendar pa ni izključeno, da je policija na pravi pori. Policija je Ie s težavo ugotovila identiteto umorjene-ga. Listine, ki jih ie ;mei umorjeni pri sebi. nišo nudile n?>sar. na kar bi se policija lahko orr^1 > Pa^ na »e bilo na podlagi suknje  všito ime  krojača, pri
katerem je bila o-bleka narejena. Na podiagi tega je policija dognala, da gre za draguljarja Truphema. Popolnoma prepričana o tem ni bila, kajti v ožga-nem truplu urnorjenca i sami draguljar-jevi roditelji nišo spoznali svojega sina. Spoznali so ga edino po o-bleki, listnici in raznih predmetih, ki jih je imel po žepih. Policiji se zdi zelo čudno, da je morilec pustil svoji žrtvi vse dokumente v žepih. Zato se ji rdi ver>etna mož-nost, da draguljar Trupheme ni postal žrtev zločina, marveS da je sam umoril neznanca in mu nato stlačil svoje listine v žep.
Proč z mnogoženstvom!
V glavnem mestu Tibeta Lhassl so se uprli moški. Njihov upor je zani;n»v v toliko, da nima potitićnega ozad:a, marveč da so krive ženske, da so &e zaćeli moški buniti. Tibetska žena nosi Še vedno v rodbini hlače in njenim od-redbam se mora vsak mož pokoriti. V popolnem nasprotju z običaji pri drugili narodih je v Tibetu glava rodbine že^a. Poleg tega je v Tibetu še vedno obranjena poliandrija ali mnogomoštvo, kar pomeni da je tibetskim ženam dovo-Ijeno imeti dva, tri, šriri ali pa še već mož naenkrat. In vsi možje morajo hiti ženi pokorni. In zato so se tibetski možje zdaj uprh in hočejo napraviti ženskemu režimu konec.
Tibetski kupee Arnuki je potoval često po trgovskih opravkih na Kitaj-sko, kjer se je prepriča!, da so Kitajci srećnejši. ker jih morajo žene ubogati. Cim se je Amuki vrnil v Lhasso. je or-ganiziral vse može v zvezo neodvisnih mož. ki prireja zdai protestne shode in demonstracije. Po ulicah tibetskega glavnega mesta hodijo možje v povor-kah in nosijo napise: »Proč z žensko tiranijo« »Uručimo mnogornoštvo«, »2ena naj ima samo enega moža« itd. Manitestanti so odšii tuđi k vrhovnemu cerkvenemu poglavarju dalajlajni in mu predložili spomenico, v kateri zahteva-jo enakopravnost z žena mi. V Tibetu je običaj, da mož. ki mu je umrla žena, niti pomisliti ne srne na to. da bi se drugič poroćil. Ostati mora do smrti vdovec. Zdaj zahtevajo možje. da se tuđi ta krivica od pravi
Ualajlama je obiju bil, da s kliče svet starešin ki bo razpravljal o zahtevah zapostavljenih muških. V skrajnem slučaju so tibetski možje pripravljeni iz-seliti se v kako drugo deželo. kjer ni ženske nadvlade. Zaenkrat je punt omejen samo na Lhasso. do čim so možje v ostalih tibetskih krajih zadovoljni s svojim položajem. Vse pa kaže. da bodo naJetele zahteve moških na ener. ghčen odpor med tibetskimi ženami.
Lov za opicami na ladji
Velik »spas«, a se večje preglavico so hneH nedavno momarji in potniki angleškega parnika »Appam« z večjim š te vilom opk:, ki so pobegnile iz svojih kletk in se podile po ladji. Parn-ik, ki je bil na poti iz Afrike v Plymouth. je imel na krovu 40 opic. Opice so bile zaprte v treh velikih kletkah. Ko je ena opica pobegnila. je ukaza) kapitan. naj jilt mornarji preneso drugam. Toda naletel je slabo. Pobegnile so namreč vse opice.
Mrcine so se nato neženirano podilo in sprehajale po parnlku« povsod >ih jo bilo dostl Opice so plezale po jambo-rih, neženirano so se sprehajale po po-veljnilkem mostičku itd. Momarji ia potniki so ubegle živali lovili ccl teden. Čim so vse polovili, so v svoje največje presenečenje ugotovili. da jih ni samo 40, marveč ćelo 44. Zdi se. da so s« ušteli pri natovorjenju živali na parnik
Strtn 4.
•SEOVENSKT   NAROD, dne 12. marca 1028.
Stev  60
Petr Solijurs:
žBoljševiški vohun
Roman
Kako čudovite reci se gode na svetu! Miss Luisa se je smejala, miss Luisa se je smejala na ves glas tako, da je odmeval njen smeh dateč na-okrog. Najprej je hotela vzeti v na-roeje srckano Maud, da bi jo mogel tujec poljubiti, in ko se ji je to po dol-gem prizadevanju posrećilo, ko je tujec deklico dvakrat polju bil, mu je Maud odpustila in njeni prstki so se skrčili, kakor mchka  mačja  tačica.
Z Dickom pa ni šio tako lahko. On je zahteval pojasnila in sele ko je zvedel. da je tujec brat miss Luise Georg, ki ima gospodično zclo rad, je velikodušno popustil in sescl Georgu v roko, vendar pa nekani rezervirano, kakor se spodobi treznemu možu, ko prvič sreča tujca, ki mu ne kaže slepo za-upati.
Miss Luisa je odvedla dragega gosta na farmo. Dr. Pratta se ni več bala, kajti Georg ji je dejal, da se ne bo več pusti! sroditi in da ve za druso varno zavetišče pri gospe Robinovi, ki bi Luiso  navdušeno  sprejela.
Dr. Pratt je prišel gostu naproti. In Čudno, niti z besedico ni omenil. čemu je mladenič prišel. Tuđi zasfozil mu ni, da pokliče bankirja Kingheada.
Georg se je spomnil, da ima v žepu pismo. Povedal je. čemu ga pošilja Mac Lean na farmo in komu je namenjeno pismo.
Dr. Pratt je prečital n eliti j vrstic in oči so se  mu zaiskrile.
—   Dajte  mi   roko,   gospod   Clo\vy, In oprostite mi, da sem vam delal krivico. Naš prijatelj mi sporoča čudovite »sovice.   Upam,   da   jih   bo^te   ustmeno izpopolnili.
Potem se je moral Georg seznaniti z gostoljubnim farmarjem in njegovo rodbino, zlasti z malim Sitnom, ki je liotel na vsa knačin spiezati nijcu na kolera, ker je opazil na njegovem te-lovniku verižico in uganil, da mora irneti v žepu nekai okroglega kar tako prijetno tikitaka. Koma] je izrazil svojo željo, mu je prijazni tujec ustregel.
Po skromni zakuski si je hotel Georg  ogledati   idilično   gorsko   vasico, kajti  bil  je  prav  tako  radoveden,  kakor  miss Luisa po prihodu na  farmo.
Učiteljev je bilo mnogo, toda deca je uvidela, da se mora umakniti miss LuiM. Sele ko se je gospodična v raz-loazovaniu okolice zinotila, «ta posegla vmes Maud in Dick, ki sta pokazala gostu vse zanirnivosti.
Ko so prišli na pašnik, da bi nada-Ijevali naravoslovne studije, je mali Dick za hip izginil in se kmalu zopet poiavil  na hrbtu  ljubkega konjička.
—  Tako, zdaj vidiš, s kom ti je čast govoriti,  —  so   govorile   dečkove   oči, ko je zri s konjička samozavestno na Georga.
Georg je bil uvideven dečko in se je zelo začudil, da zna Dick jaliati. To je navdalo samozavestnega Dicka še z večjim ponosom. Nekaj ča^a se je ozi-ral zmagovito okrog, potem se je pa tako ponižal, da je predlagal Georgu, naj pusti danio na pašniku in odjaše z njim v gore pogledat, kaj dela živina Utntleman Dick je izjavil, da privede čez pet minut drugega konjička za Georga.
—   Drugič,   danes  ne,   junaški   moj co\vboy.   Hvala   za prijaznost.     Danes sem preveč utrujen »— je dejal Georg smeje« in se ozrl ves srečen na Luiso.
Tako sta bila Luisa in Georg zopet v devetih nebesih. Ne da bi se zaveda-la, k<daj in kako sta začutila, da ju veže prva ljubez^n in da ni na svetu sile, iki bi ju mogla ločiti. Na pragu življenja sta spoznala, da ne moreta živeti ločeno, da ju je usoda združila in da je blagoslovila  to  zvezo  Luisina  mati  na
smrtni postelji. Ni torej Čuda, da je Luisa po Georgovem prihodu namah oživela, da je zaigrala rdečica na njenih licih in da je bila vsa prerojena. Ljubezen je bolezen, lahko je pa tuđi najboljši lek.
Georg je nasel stanovanje v vaši v hisi, oddaljeni dober kilometer od farme. Toda tam je samo prenočil in že navse zgodai zjutraj je begal nalik gamzu po gorah, kjer je natrgal naj-lepšili rož, da jih prinese Luisi, ki ga je že čakala.
Farma se je imenovala »Columba-ry«, ker je bilo v okolici mnogo stalnih golobov, toda Luisa in Georg sta jo prekrstila v »Raj«.
Ker je moral Dick kot mladi gospodar nadzirati oastirje v gorah, je poveril nadzorstvo nad Luiso svoji sestrici Maud v trdnem prepričanju, da si je dobro zapomnila n:egova navodila. Toda Maud ni bila zanesljiva. Luisa in Georg sta jo prav lahko pregovorila, da je šla trgat rože ali maline. VČasi sta ji dala knjigo s podobicami. ki jih je po ćele ure gledala, pripetilo se je pa tuđi, da je izgubila njuno sled in ju našla sele čez več ur v intimnem pogovoru. Miss Luisa je sedela na hi^đu, Georg je pa ležal pri njenih nožicah v travi. Gledala sta si v oči in se smeh-ljala.
Maud seveda ni slišala, kako sta govorila o ljubezni in se prepirala, kdo bolj ljubi. Slišala tuđi ni, kako je Georg prisegal, da Luise nikomur ne da, da ima samo on pravico do nje, da hoče samo za njo delati, živeti in u-mreti.
—  Umreti ne, umreti ne! — je ugo-varjala miss Luisa. — Živeti moraš in ljubiti Luiso.
Nu nič ni pomagalo. Georg je moral obljubiti, da ne bo umri. Zato mu je pa Luisa posodila svoje ročice za celih pet minut in Georg jih je navdušeno polrubljal To je Maud že videla, ni pa hotela povedati bfatcu, kajti odlična dama ne sme biti klepetulja.
Georg in Luisa sta želela, da bi se ustavilo solnee, čas in zemlja, toda dr. Pratt je nestrpno pričakoval vesti od Mac Leana.
XIX.
Nekega dne se je vrnil Blackmoore domov prej, nego običajno. Domači nišo pričakovali čudeža, ki bi ga spravil v dobro voljo, vendar so pa strmeli nad  njegovim  mračnim  pogledom.
Vprašal je, je-li prišlo kako pismo na njegov naslov.
—  Ne, — se ie glasil odgovor.
Ne da bi spregovoril z dornacimi je odšel v svojo sobo in namisnil s tem, da ga ne sme nihče motiti.
Stari sluga Moliis mu je prinesel večerne liste.
Blackmoore jih ni nameraval čitati. Razmetal jih je po mizi, se prijsl za glavo in začel razmišljati. Cudtie misli so mu rojile po glavi.
Misel na sumljivo uradnikovo \e-denje mu ni šla iz glave. Rad bi se bil spomnil ćele vrste sličnih prizorov, toda zavest, da mu je državni tajnik na-mignil, da vlada z njim ni več zadovoljna, je bila tako mučna, da sploh ni mogel trezno misliti.
<Naenkrat se  ie Lasačil, da či+a naslov članka, objavljenoga  z  debelimi kurzivnimi   črkami.   Članek   se   mu   je zdel  zanirniv   in   ne  da  bi  se  zavedal, kaj pocenja, je vzel z miže novine.
—  Bože moj; — je vzklikii;] presenećeno.
Jutranja izdaja »Colorado City Reporterja« je prinašala na prvi strani med senzacijonalnimi poročili njegovo ime. Da, to je bilo njegovo ime. Rc.k-e
so se mu tresle in sapo mu je zapiralo, ko je začel čitati.
»Backmoore proti Mordetu« je bil naslov članka, ki je zbudil njegovo pozornost.
Blackmoore je slutil, da mu priprav-Ijajo zahrbtTii sovražniki še hujše udarce. Sedel je v naslanjač in prtčital članek, ki ni bil nič drugega nego podrobno opisovanje dogodkov na arkansaškn farmi. Pisec je navajal vse podrobnosti in opisoval Mordeta kot pravega ča-rovnika. Clanek je bil pisan z name-nom, da dvigne v javnosti, čim več prahu in pokaže Blakmoora kot slabi-ča, ki se z dr. Mordetom ne more me-riti.
Vsak stavek je zadel Blacmoora v živo in zdelo se je, da bo mož železne volje zdaj, zdaj omagal pod težo udar-cev krute usode.
In glej večerniki so že priobčeva!i obšime članke, v katerih so komentirali senzacijonalno obujenje Bla^kmoo-rove hčerke.
—  V Zedinjenih državah je zadnje čaše  neodvisnost  in   duhovna  svoboda vzvišena nad vse. Tuđi o pravih znanstvenih   težnjah   se  ne   more   govoriti brez osebnih interesov. Mr. Blackmoore se je naposled na lastni koži prepriča!  o  nadnaravnih  silan   dr.  Ibrahima Mordeta, moral je priznati svoj  poraz in   se   umakriiti   z   bojišča.      Nobenega dvoma ni, da ie žrtvoval svojo karijero veliki pustolovščini, ki je presegala njegove moči.  Ibrahim Mordet, ki mu niti  najzagrizenejši  nasprotniki v  tem zanimivem   primeru   ne   morejo   doka-kazati nič drugega,  nego  presenetljivo naobraženost, veliko požtrvovalnost  in ljubezen do bližnjega, je znova zmagal. Pravica zmaguje počasi, toda nihče ne more ustaviti njenega zmagovitega pohoda.   Zahtevamo,   da   se   ta   sramotni proces takoj ustavi in  da dobi apostol nesrečnega   delovnega  ljudstva  popol-no zadoščenje. Nihče ga ne sme v bo-doče ovirati v delu za bližnjega.
V tem duhu so bili pisani vsi članki.
To so bile trde, krute besede, ki so padle nepričakovano na  Blackmoorovo glavo  in  spravile  javnost znova  na noge.
Blackmoore je Čutil na sebi se tež-je breme, roke so se mu tresle in ves obupan je povešal glavo.
Solze onemogle jeze in nečuvene-ga brezpravja so mu zalile oči in kapale počasi po zgubanem obrazu na bel naprsnik.
Dihal je težko in počasi. Srce mu je močno utripalo,
Mož niti vedel ni, kako dolgo je sedel  v  svojem   kabinetu   zatopljen  v mračne  misli.  NaenkTat ga  je zdramil iz  globoke zamišljenosti  čuden zvok.
Ta zvok ga je spominjal na nekaj davno minulega, srečnega in brezskrb-nega, na nekaj, kar je bilo v tesni zve-zi z njegovo mlad ost jo. Pogledal je skozi okno na cesto.
Temnilo se je že in po mestu so že prižigali luči. Nekdo je potrk&I na vrata. Blackmoore je prižgal luč v veži in zagledal na pragu visokega, starega gospoda dobrodušnega, veselega obraza in sivih las, oblečenega zelo elegantno.
Za njim je stal drugi gospod vitke postave, visokega čela in inteligentne-ga obraza.
—  Evo ga, evo našega puščavnika! — je vzkliknil  starejši gospod. Skočil je k Blackmooru in mu podal obe roki. Nekaj časa so se molce gledali. Blaok-moore je bil prvi hip tako presenećen, da ni spravil iz sebe glasu.
Chinoferrin"
kina^vmo z železom,  najučinkovitejše sred*
stvo  proti slabokrvnosti.  —  Ctobiva  se  v
vsaki lekarni.                  37/T
Trb, oremog, drva.
POGACNIK,  Bohoričeva ulica št. 5. — Telefon 2059.          461
Koncert „Sloge"
Na koncertu železničarskega pevskega društva »Sloga« v pon.deljek 12. mare a se izvaja Foersterjcva veJka doiTiovmj'Ka W-gen<la za mešan» zbrr i-n orkes;er: Stirje junaki.  V'sebina je sledeča:
Menih, meščan. vitez m Honiza se od. pravijo po svem. Vsak krene na svojo stran. Meniha vleče na ju^; v Rimu mu dado mitro, zato pozabi na dom in svoj narod. Vitez krene na sever. V tujem kraije-stvu ga sprejmejo in za grb tujega kralje. srva gre in s*» boji'js prati lastni zemlji. Meš^an azvabi zapa<i. Tam spozna prelepo dek!e. Boli še kot ona, sa m:ka njena dota in za to doto preda svoj  dom.
Pri poti tihi. lionza gre bos. s cu'ico v roki, v njej ovstni kruh: mati mu sa je dala na put in cb'ečen v dedovo hazuko (narodni jop'č). Nrri pri dveh bratih v tu-jini ni dobil pomoći A tujci so mu obetali zlato, gradove in čast, če iim proda svojo češko hazuko in svojo malo. borno domačo kočico. Vse odklanja Hcrtza. Sede na mejo, vzame iz culice svoj ovseiv kruh in bridko zajoče. Kaj mu i« čast Ln bogastvo, če pa koprni srce po etemači zemlji, domaćem govoru, po kraju, kjer škrjanček poje nad zlatimi polji. In na vse ie rekel Honza »ne« in šel domov in tam ostal do sodnega dne.
To je vseb/Tta mikavne leKende, ki jo je uglasbil Jos. B. Foerster, profesor na konzervatoriju v Prujji. Z nepopi^no Ijubezaijo obravnava skladatelj češkeca Honz >. po. oseb'jerho zvest'vbo do rodne Krude. Njec^v motiv prepleta neprestano ćelo skladbo. 2i-vj ritmi. hitre pasaže tvorijo uvod skladbi in pripravijo zbor, ki Javlja, da se štirje ju. nakj podajaio med svet Prve tri odpravi skladatel hitro v pestrih muzikalnh stav-kih. a pri Honzi. svojemu Ijisb-lje.ncu. se po-mudi v čudovito nežnih to-nih V tem delu se menjavaio zamolk'i Andame maestoso starce (menih) z allesrerto živo temo — zeodba o vitezu - in priđe v vesele, češke ritme. Oglasi se poskočnica: vse se giblje v orkestru in zboru: svatba se slavi, dokler nenadoma ne utavj rajanja piker klic: ^za njeno težko doto, svoj narod je proda'..* Orkester zajoka nad. tretio izgubo in se tiho vrne k temi: »,Honza* Sledi težko poli-fonsko nato tako v zboru, kakor tuđi v orkestru, ki naznanja, da se boj uje Monza z izkušnjavo; zbor doseže višek, orkester poda nato v veliki gradaciji pomirjenje, češ: Honza se ne bo udal Za prekrasnim a capella s*tavkom se prione novo, veliko, iz več stavkov sestavljeno stopnjevanje, v katerem nasto-pajo teme iz prejšnjih delov, dokler ni dosežena kulminacija v odločnem visokem be in ha v enorglasnem zboru. »Ne. ne,« kliče Honvza in kat odrešenje se oglasi v zboru in orkestru zopet prvotna tema v veselem živem tempu ter konca z jasnim es  dur akordom v navdušenju in ponosu.
Prekrasno je to Forsterievo delo: poJno je pestrih domislekov, dogledno v razvoju, genialno v noiranji strukturi; vse teme so izrazite in jasne. Ni čuda. da se skladba na Ceškem zelo pogosto »zvada. Pri nas bo doživela premijero na koncertu »Sloge« v pondeljek 12 marca zvečer Orkestralni del izvaja popoln in pomnožen operrti orkester. Skladba nudi izreden glasbeni uži-tek.
Univerza - samopomoč
Kakor ie bilo kratko že objavljeno, se vrši v nedeljo 11. t. m. v zbornični dvorani univerze ob 10 dapoldne ustanovni obćnl zbor »Društva za nabiranie narodnega univerzitetnega  zaklada«   v   Ljubljani.
Sklicatelji so določili za to prvo zboro-vanje bistveno sledeči dnevni red: 1. Pozdrav udeležnikov. 2. Historijat vse akcije. 3 Razjasnitev namena in sredstev, ki naj služijo v dosego stavljernega cilja temeljem pravil, ki so odobrena 4 Volitev prvega odbora in  preglednikov računov.
Slovenska javnost vć zadostno, koliko se je trudi] naš narod v preteklosti, da pri-dobi naivišjo kulturno institucijo, kakor je vsaka univerza. Ve pa naš narod tuii, v kakšnih finančnih stiskah se nahaja ta naš naivišji zavod. Po temeljitem premišljeva-nju so se odločili merodajni krosi za princip samoponoči Narod slovenski je sicer brezdvomno danes do skrajnosti obreme-njen po najrazličneših dajatvah, rudi ako se ne oziramo na državne davSČine. Ako se obračajo sklicatelji v danem položaju na-vzlic temu do slovenskega naroda, računalo edino Ie še z ono Ijubavio, s katero se je zavzemal mali naš narod v preteklosti ved-
no za idejo univerze. česar nismo mogli doseći do oslobojcrija, tega ne pustimo, da se na.n ogroiu danes cd kateiekoli strani. To tuđi ne za ceno. da moramo ćoprinašatl kakih posebnih tozadevnih žrtev. MorOa bodo \>aj te do\cdlc nicrodaine kroRe do spcrznan.u, da se z vprašaniem obstoja naše unlverze ni ma spoh nič več pečati — politika! N\iša univerza — je, ona — cbstoji, se 2:blje in prinaša tuđi že — sadove!
VeKka splc^na kriza, pod katero trpć danes države sploh, je vzrok, ki pritiska tuđi na naš ideal, in zato so se odločili sklicatelji za ustanovitev predmetnega društva, ki naj ne bo sicer nikaka d»jmonstra-ciia, ki naj pa vendar pokaže, kaj je srčna želja našega naroda. Do ustanovitve novc-ga društva tiaj priđe, s katerlm se obračajo sklicatelji do celokupnega slovenske^a nareda brez vsake razlike straiik. V tem drušivu in v niesov prespeh nai politika sploh ne obstoii. Zastopani naj bi bili naj-šTši  krogi  naroda.
Snujoče se društvo naj ne bo niti naj-rrapj kako profesorsko univerzitetno <3ru-šno. S tem. da st? hoče voliti odbor na naj-širši demokratski podlaci, da bo znsfopan v njem ves slovenski narod, se hoče dokazati, da je tu mesta za vsakosar. Temu primerno so se ti:di določili prispevki čla-nev, ki se razvrščajo v več vrst, da je omogočena udeležba tuđi na'širšim slojem. Vsaj Din 20 1 e t 11 e članarine u trpi pnč vsak izmed nas kot pDdpornl t!?n. Redni člani bodo plačevali letno Ie po 50 d nariev. ki jih pa lahko plačak) ćelo v ob-rokih. Juridične osobe lt*O I>in. Dobrotnikl, ustanovnlki in pokrovitelji prispevaio sc-veda primerno več. To ie pa povsod taka navada. Zborna meja preispevkov se zato sploh  ne  dolo-ča.
Apel naših akademskih krojjov se obra-ča tako do posameznika, kakor do občin, hranilnic, posojilnic. bank in razn;h drusr'h gospodarskih podjetij. Obrača se pa klic univerzitetne samopomoči ne Ie do Slo-vencev v ožji domovini, marveč tuđi do oblaRodarjenih izven nje. Tuđi oni, kl jih je srečala sreča morda širom sveta, v Ameriki ali kjerkoli, tuđi za te ie mesta v snujočem se društvu. Dobrodošli kot člani!
Zanimivosti iz domaćega sporta
Za letošnjo pomladno sezono se vsi klubi v Sloveniji vneto Dripravljajo in većina klulx>v je že sestavila obširen program, ki ga numc-rava izvesti tekom pomladne in poletne sezone. Z'.asti lervo se razvija sj>ort v maribor^ld oblasti. O mariborskih Zeiez-ničarjih, ki so se razvili v moćan in resen klub, smo že pero-čali, obja\nU smo tuđi program 1SSKM. Maribor ima, kot smo že poro-čali. projektiranih več-je s^ten-ilo zanimivih domaćih in nicdnarodnih tekem. Gostovala bodo letos v Mariboru graška in dunajska moStva, pa tuđi za^rebški in ljubljanski klubi. Sličen pester program je sestavil tu-di Rapid. Tuđi PtujĆani nočejo zaositajatt. Agilna sportni klub Ptuj priredi letos celo vrsto spoiTUiih prircdhev. Duločena so že na-sledoija   tekmovanja:
1. a-prila gozdiii tek za moJvtva na daljavo 7500 metrov. 23. julija nacijonaliM imiting Ptuja. Polez teza se pogaja Ptuj tuđi s hazensko družino praske Slavije, ki priredi letos turn-ejo po Jugoslaviji in Italiji. 7. septembra bo v Ptuju več-ji mc<inarodni miting, na katerega so vjb-l;eni tuđi Gradčarri in CelovCani. Moištvo bo še odigralo več resnei^ih tekem m je povabilo ljubljansko Ilirijo, pogaja se pa klub tuđi z du-najskirrf klubom Nicholson. Torej prav lep in bogat pr<igram in uverjeni smo, da bo SK F3tu] nalojro,   ki   si   jo   je   stavi],   zadovoljivo   izpolnil.
Maribors-ki Rapid igra jutri v Gradcu, kjer nastopi proti štajerskemu prvaku GAK. Ipanio, da Rap^.d ne bo pokvaril dobrvga vtisa, ki ga je napravi! preteklo nedelio Mari(>or povodom svrvega gostovanja v Gradcu. Rap>id si gradi tuđi novo Lgrišče, ki bo dograjeno začetkom maja, povodom otvoritve pa igra proti Ra>pidu graSki GAK. IgriSče bo moderno urejeno, imelo bo poleg nogdnietneea igrišča tuđi tekali^čc, skakalnico in druge priprave za lahko at!etiko, kateri   namerava   Rapid   letos   posvetiti   posebno
Koncert v ponedeljek 12 t. m, «Union»
PEVSKI ZBOR „SLOGE"
Na sporedu: Jos. B. Foerster, Vit. Ko*
vak,   Adamič,   Axman,  Santcl.
Dve goriški Slovenki l
izobraženi, z doto, se želita po* ročiti 9 premožnim. izohraže* nim ffospodi>m od 30 do 45 let. — Ccnj. ponudbe na: \'anno in Vando Počkaj, Gorica, Ćora so Vittario E. III 59, Italia. 464
Klromant
Prisel za kratko d«bo. Povc prošlost, sedanjost in bodoč» nost. — Sprejema od 10. do 12. in od 3. do 6. V. Timofc* jev, »Hotel Lloyd», soba IO, Ljubljana.                             466
Pletiljo
s lastnim strojem sprejmem za i/delo-v-anje volnenih prsnikov. Na.inižie ponudbe na naslov, ki ga da uprava <iSl. Naroda«.
........♦♦*♦»«>♦♦»««<«»>«>«»
Stanovanje 1—2 sob
s kuhinjo išče mirna stranka brez otrok za takoj ali pozne* je. — Ponudbe pod «Ves dan odsotna stranka'446» na upra* vo «Slov. Narodn».
i>«t« inm«««i»»tiitt>iiiiti«
^^ #^5J^i bowninge, pištole za strašen e tsov, ^^rOZlCs samokrese puš.<e, zaloga lovskih tn ribiških   potrebščin   ter   umetalni egenj i. t. d. puškama
F. K. Kalser, Seienbursova ui. 6, Ljubljana.
Učitelja glasbe
dirigenta
sprejmemo v začasno službo od 2 do 6 mesecev \asfop 1. apr'la   Dokumene dovršenih studij in orakse priložiti prošnji na podp san^> upravo.
V prošnji je označiti zahtevano mesečnoplačo rosilec lahko puštane sialen Kapelnik
Uprava gradjanske glazbe METKOVIĆ (Dalmacija)
Opremljeno sobo
zračno in  svetio,    z    električno razsvetljavo !D  prostim vbodom, takom  oddam  boljšemu    gospodu.   Ponudbe na  upravo  >Slov.: Naroda«  pod  >Zračno<.         280
Nakup zlata, srebra,
platine, srebrnih kron in zlate* ga denarja — Tovarna sa k>» čenje dragih kovrn, L)ub!j*» na VIL Sv   Jerneia cesta St. 8
Deček
star 14 let, priden, se želi iz* učiti krojaštva, da bi imel vso eskrbo v hiši — Po-nudbe na upravo «Slov. Nar.» pod «Kro* jaštvo/458».
Vse četrtletje
dobavimo Šest izbranih tu« to inozemskih revij za ceno 80.— dinarjev. — Bralni krožele Ljubljana, Selenbur^ova ulica 7/IL Teiefoo 2937.    ______33/T
ProdajaUta
mešane stToke, vešča tuđi vseh pisarniških del, želi službo v mestu ali v večjera kraju na deželi. — Ponudbe pod «Dobr4 trgovina/460» na upravo «Slov. Naroda*.
Lokal s stanovanjem
v vecjetn i« prometnem kraju na deželi išoem za trgovino z mešanim blagom za takoj ali s 1. majem. — Ponudbe pod * Polet je/457» na upravo «Slov. Naroda*.
L Mikal
LJBEUIIU
MESTMITUU
erptrttinin n)»?t Jttii
Itf n »Mi' kn tn sin-
,^^.    ^p__        ktjiliih nIh
f^mfila izfriiin Mn ii atiin
Trgovski pomoćnik
manufakturist, mlajša moč, želi menjati službo; najraje v Ljub* ljano v večjo manufakturno tr* govmo. Nastopi 15. t. m. ali 1. aprila. — Ponudbe poslati na upravo «Slov. Naroda* pod «M&nufaktura/425».
Prenavlia Cisti in osve-žuie kn i?bn!^?» slabo orebavo slabotno delo-^anie črevesa In vzpod-"»"'a anetft — 1 Dakei 20 Din  - Pr«r»rn?a
Lekarna Bah vec,
JURLJANA    Kontresni trt            «7T
Naznanjamo cenjemu občinstvu,   da   smo  prisiljeni  vsled preegromnih taks ustaviti do nadaljnega \sak kino obrat Vscm našim cenjenim obiskovalcem se ja dosedanjo naklonjenost najtopleje zahvaljujemo.
Ravnateljstvo Elitncga kina Matice.
LJUBLJANSKI ZVON je izda!
JUBILEJNI ZBORNIK
za petdesetletnico OTONA 2UPANCICA
i              UredU Fr. Aibrecht. 121 strani in 8 slik v hakrotisku.
Zbornik obsega 10 člaokov, ki so jih spisali Fr Aibrecht B Burko, lv. Rozinan, Jos. Vidmar, Miran Jare, Ivan Lah, Janku Glaser. A Debeljak in Janko Slebfnger in ki osvetljuje z ramih strani pesnikuvo življenja m de* lovanje PHdejana so zanimiva pisma Dragutina Ketteja Ivana Cankarja ln Jos. Murna župančiču — Slike kažejo pesnika, njegove starše. ženo, družino, roistni kraj in rojstno hišo
Knjiga velja broširana Din 42.—, v platno vezana Din 56.—. pošh
nina Din 3.—. — Saroča se v
KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI
Prešernova ulica 54, ali njeni podružnici   v   Mariboru,   Aleksan*
druva cesta IX
Urejuje: Josip Zupančifi.  — Z* .Narodno tipkamo.; Fran Jezerfek. — Za upravo ln inseratni dei UsU; Oton Christot — Vii t Ljubljani.