Stav. 40,
Izhaja vsak 0a«, tudi ob neidjatt I« prazvfklh, ob 5 zjutraj.
Uredulfiro: Ulica Sv*. Frtnčiftka Asđ***«	I, nadatr. — Val
dopisi na) se poSitjsf* uretfniHra hrfJL rJefrankirana pismi se ne
sore|em«|* is rokepfcl §e ne vraćaj«. Izdajatelj ia odgovorni ntcšmk Otcita Oodtau. Laiiaik konsoceij lista .Ediaoatv — tisk tiikarne .Etooiti', vjii—e zadruge s ofliejenira porottvom v Trstn. ulica Sv. FrančiSka AalŠkega K. 2GL Telefon urednifitva is oprave tov. 11-47.
NtroCniai taaii: Za cdo leto.......K 24.—
Za pol leta ... -............. U.—
<1 trt mesec«.................. •
ca aeđeljiko I *da|o ca cel« let*.......5.20
za pot feta.......... ......*JS*
V Trstu, ¥ srtdo t. februarja 1OT6.
LetniR XU.
Posaaezae Jtevtlke .Edinosti* se predajaj* p« C vlairfcr. cealfieic Ksrttke po 19 vinarjev.
Oglasi se	na milimetre v Sirokostf ene kolone,
Cene: Oglasi trgovcev i« obrtnikov ...... mm po 10 vin
Oamrtnicr, zahvale, podanice, oglasi deoaraiis zavodov ..............min po 20 sla.
Oglasi v teksta lista do pat vrst.......K 20.—
vaafca aadaljsa vrata............... , . » 2,—
Mali oglasi po 4 v i« ar je beseda, nafmanj pa 40 vtaarje*
Oglase sprejema In se rat al oddelek .PdmosK". Narofcalđi ta rckiamacife se pofiljaio npr avl lista. Plačuje se IzklJoEno 1« upravi »Bdfaoatt*. — PlaCa f« toži se v Trst«.
Uprava la icsntel odMefc se nahajala v ulici Sv. Prana®* Asiakaga it m - PaBaata aailar&ii uitm tL ft4J.it?
Presied najnovejših đosodkov.
Ruska bojišča. — Živahnejši topovski boji na severovzhodni fronti. Ruski napadi na neko naše oporišče pri Tarnopolu I?oncsrečeni.
Na italijanskem in balkanskem bojišču nobenih važnih dogodkov.
Zapadno bojišče. — Južno Somrne živahnejše bojno delovanje. Napad nemškega letalskega brodovja na Popperinghe in Dlxmuiden.
Turška bojišča. — Na nobenem bojišču nobenih posebnih dogodkov.
Razno. — Ribot v Londonu, Briand na potu v Rim. — Sklicanje ruske dume za 24. t. m. — Italijanski ministrski svet. Nesoglasje med Salandro in Orlandom. — §rbski prestolonaslednik prispel na Krf.
flaše uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se objavlja: 8. februarja 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Vsled jasnejšega vremena je bilo včeraj na vsej severovzhodni fronti živahnejše topovsko delovanje. Severozapadno Tarmvola so Rusi v noči od včeraj na danes ponovno napadli neko naše prednje pehotno oporišče. Posrečilo se jim je, provizorično zasesti oporišče, a so bili kmalu zopet pregnani.
Italijansko In jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml.
Poroko COtltfttt.
DUNAJ, 7. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-110 5. februarja.
V Suganski dolini manjši boji med Roncegnom in Torcegnom. Sovražnik je bil pregnan in je ostavil nekaj ujetnikov. V tolminskem oddelku je napadel sovražnik ob jutranjem svitu dne_4. t. in. naše postojanke pri Sv. Mariji. Čeprav ie go-:>ta megla onemogočila nastop artiljerije, ie bil sovražnik s pomočjo takoj došlih rezerv pregnan ob občutnih izgubah. Na višini Podgore severozapadno Gorice se je poizkušal sovražnik v noči na 7. t. m. dvakrat približati našim postojankam. Pri drugem poizkusu so izvršile naše čete protinapad, pognale sovražnika v beg in ujele tudi nekaj mož.
Poročilo Cadorne 6. februarja. — Raz-ven topovskih akcij ob vsej fronti nobenega pomembnega dogodka.
Op. — Opis dogodka pri Tolminu je neresničen in enostranski. Omenjeni napad dne 4. t. m. zjutraj na Sv. Marijo zamore biti identičen le s kako akcijo ene naših patrulj. Ena taka patrulja je zavzela z naskokom sovražni vrli severovzhodno Sv. Marije in je ujela 1 oficirja in 65 mož italijanskega pešpolka št. 66. Ostanek posadke je bil pobit. Akcijo je podpirala tudi neka druga patrulja, ki je tudi ujela 7 inož. Naše izgube znašajo 9 lahko ranjenih. Protinapada sovražnika ni bilo.
Zavzetje Lovtena u ruski luči
Znani ruski pisatelj Vasilij Nemirovič-Dančenko je pisal v »Ruskem Slovu« tako-le o zavzetju Lovčena:
»Ko bi mi bil pred tremi leti, ko sem hodil s Cetinja na Lovčen, rekel kdo, da bi ga mogli Avstrijci zasesti kedaj — bi se mu bil zasmejal v obraz. Lovčen, trdnjavo Crnegore! Zdelo se mi je, da se ne da misliti, da bi ta pobočja in te grebene mogla zavzeti živa sila. Ko sem v zgodnjem jutranjem solneu iz Kotora prišel tjagor, sem si se zdel. kot ptič. Bliščalo se mi je pred očmi. Pot, zaprta s skalnatimi drobci, katerih robovi so na zunaj segali daleč preko kamenja, stenami, kjer se je narava izkazala kot najogrom-nejša graditeljica, prelaz za martinčke in orle. Vsakemu vojaku, ki ima le polno svojo torbo za patrone, bi morala biti najlažja stvar, če tudi bi ne bil Spartanec, da brani prodiranje cele črte, ki bi hotela splezati na tovišino. Pri tem pa so imele kroglje nižje stoječih strelcev povsod prosto pot; okrog Lovčena se v vznožju vije naravna kamenita pot. po kateri se lahko hodi. Niso brez vzroka torej rekali Črnogorci, da jim je Bog sam zgradil to trdnjavo, on, najboljši inženir vseh svetov. Pota na Lovčen so tako ozka, da ni mogoče drugače hoditi po njih kot drug za drugim. Ne da bi jo videl kdo, sloni puškna cev budnega Crnogorca na kamenu in pošilja, kakor se mu zdi, gotovo smrt sovražniku. Kdor pa išče zakritja, pada, v skalnate luknje, zahaja v kamenite zagate, zdrsava v razpoke, odkoder ni več izhoda.... Lovčen je bil vladar vsenaokoli. Kakor planinski orel je zrl na svoj plen in nihče se ni mogel skriti njegovemu pogledu....
Zavzetje Lovčena s suhega je bilo nemogoče. Zato so ga Avstrijci z morja obsipali s krogljami. Tu pa je treba preuda-riti nekaj: Iz Bara do Rijeke so izborne zveze, po suhem in po vodi. Tudi je v delu Adrije italijansko brodovje močnejše kot pa avstrijsko. Kako se je oač moglo
zgoditi, da se je sovražno brodovje brez kazni moglo splaziti v Boko Kotorsko in se z Jadranskega morja drznilo ogrožati ponosni vrh Lovčena? Zakaj ni bil opremljen z močnimi dalekonosnimi topovi? Ali bi jih ne bilo z lahkoto spraviti iz Rijeke na Cetinje? In s Cetinja tjagor na trdnjavo Crnegore. na Lovčen, ko bf bilo treba, narokah, kakor so spravili tjagor naše topove. Ob vsem tem Avstrijci niti zakrivali niso svojih načrtov. Citati je treba le »Seccolo« in »Corriere della Sera«, kjer se je na dolgo in široko razpravljalo o tej možnosti. Seveda — zavzetje Lovčena po Avstrijcih ie tudi udarec za Italijo. Sicer sta Lovčen in Črnagora res le postranska stvar v svetovni vojni. Le poteza, toda zelo značilna poteza. Poteza, ki mora okrepljati samozavest Nemcev. Še več: z morja bi bilo italijansko brodovje moglo obsuti s krogljami avstrijski Špič, oni Špič, o katerem mi je rekel črnogorski kralj Nikola:
— To je ost v mojem očesu...
Toda nič, nič vsega tega se ni storilo. Celo Bar, ki ga je Cmagora na šestdeset let dala v najem Italiji, je ostal odprto, nezavarovano pristanišče.	. .
Tu se je dopolnila usoda naroda, ki bi v svoji celoti imel dovolj prostora na e-nem vrhu hriba. Toda naroda edinih vi-tezev sedanjosti, ki je komaj pred enim stoletjem smatral smrt v postelji za sramoto.«	__
Nem&o uradno porotno.
BERLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan,
8. februarja 1916.
Zapadno bojišče. — Južno Som-me je bilo živahno bojno delovanje. V noči od 6. na 7. t. m. smo izgubili majhen kos jarka naše nove postojanke. Z močnim ognjem včeraj opoldne pripravljeni francoski napad je bil odbit. Zvečer smo s protinapadom zopet zasedli v so postojanko. Nemško letalsko brodovje ie napadlo želeeniške naprave v Popperinghe in angleško četno taborišče med Popperinghe in Dixmuidnom. Po večkratnih bojih s sovražnimi letali, ki so se dvignila v svrho odbitja, se je vrnilo brodovje brez Izgub.
Vzhodno in balkansko bojišče. — Nobenih važnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Interniranje nemške posadke v Kamerunu na španskem ozemlju.
BERLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad pripominja k poročilu Reuterjevega urada o interniranju posadke Kameruna na španskem ozemlju sledeče: Na podlagi uradnega španskega poročila ni več dvomiti, da so se morali ostanki hrabrih braniteljev Kameruna po poldrugoletni junaški borbi umakniti pred ogromno premočjo. Z veseljem zamoremo pozdraviti, da se jim je vsaj še posrečilo, da so preprečili sovražne obkoljevalne poizkuse in se rešili na nevtralno špansko ozemlje. Ce so javljena poročila točna, potem je domnevati, da so skoro vsi v Kamerunu se še nahajajoči Nemci sedaj na varnem. Tudi prihajajo že nekaj časa poročila, da se španska vlada na priznanja vreden način trudi, da zbolj-ša stanje njeni zaščiti poverjenih beguncev.	_
Obramba Londona proti zračnim napadom.
LONDON, 7. (Kor.) »Times« poročajo: Admiral Percy Scott bo koncem tega tedna odložil poveljstvo nad artiljerijo v svrho obrambe Londona proti zračnim napadom. Kakor se domneva, je organizacija že tako napredovala, da zamore po nziranju vlade prevzeti višje poveljstvo štab armade v Angliji, katerega vrhovni poveljnik je French. Tako bi bilo vodstvo deloma preneseno od admiralitete na vojni urad.
Francoski finančni minister v Londonu.
PARIZ, 7. (Kor.) Finančni minister Ribot je dospel včeraj v London. Imel je posvetovanje z zakladnim kancelarjem Mac Kenno.
Vest o potopitvi angleške križarke .
»Caroline« neresnična.
LONDON, 7. (Kor.) Admiraliteta de-mentira poročilo »Kolnische Zeitung«, da je bila pri zadnjem zračnem napadu na Anglijo ob Humbru angleška Vojna ladja »Caroline« zadeta od bombe in potopljena. Niti »Caroline« niti nobena druga angleška vojna ali trgovska ladja ni bila zadeta od bombe.
Praska na bolgarski meji.
LONDON, 8. (Kor.) »Times« poročajo iz Soluna: V nedeljo se je vršil prvič, odkar so ententne čete prekoračile grško mejo, spopad med francoskimi in sovražnimi predstražaini južno Dojranskega jezera. Francozi, ki so bili v manjšini, so se umaknili z dvema ranjencema.
Prihod srbskega prestolonaslednika na Krf.
KRF, 6. (Kor.) Agence Ha vas javlja: Uradno se naznanja, da je prispel prestolonaslednik Aleksander srbski na krovu francoske torpedovke iz Albanije na Krf.
Italijanski ministrski svet.	I
LUG ANO. 7. (Kor.) V večurnem mi-1 nistrskem svetu, ki ie razpravljal o vseh aktualnih vojaških, diplomatičnih in gospodarskih zadevah, je bilo med. drugim sklenjeno, da se določbe glede konstatacije škod italijanskih državljanov po sovražnem bombardiranju in eventualne zahteve po odškodnini izpremene v smislu/da ostane kvalifikacija bombardiranja, bodisi da je po mednarodnem pravu dopustna ali nedopustna, pridržana vladnemu komisarju. Justieni minister Orlan-do se ni udeležil seje. V trenotku povratka ministrskega predsednika Salandre iz Turina in Genove je Orlando zapustil Rim in se podal v Palermo, njegovo domovino. Kaj je povod nenavzočnosti Or-landa, ni znano. Pač pa ie znano, da justični minister ni zadovoljen z nasprot-stvom govora Salandre napram njegovemu govoru v Palermu in napram njegovemu naziranju o zgodovini in bistvu strank. »Giornale d' Italia« skuša v interesu Salandre dokazati, da izjave, ki jih je podal ministrski predsednik v Turinu, niso bile pravilno razumljene. Liberalna stranka pomeni v vojnih časih pojem vseh političnih prizadevanj, ki streme po zmagovitem zaključku vojtie, torej vseh strankinih skupin, izvzemši socijalistov in radikalcev. »Secolo« hvaležno odklanja to razlago in izjavlja, da v poslanski zbornici edinost ni več tako močna, kakor v prvem vojnem času in da opozicijonahia gibanja niso več nobena tajnost.
Odpoklic poslanika Aliottija.
MILAN, 7. (Kor.) Glasom lista »Corrie-re della Sera« je minister vnanjih zadev Sonnino odpoklical poslanika Aliottija iz Albanije v Rim ter odposlal kot zastopnika Italije v Drač Renata Piacentinija, ki je bil prej dodeljen Aliottilu ter se je sedaj nahajal v ministrstvu.
Obisk kardinala ScapineHiJa pri italijanskih vojnih ujetnikih.
MILAN, 7. (Kor.) Kakor poroča »Cor-riere della Sera«, je dospelo v Vatikan poročilo pronuncija kardinala Scapinellija o njegovem obisku pri italijanskih vojnih ujetnikih v Avstriji. Kardinal izjavlja, da je našel ujetnike v dobrem stanju ter je dognal, da oblasti lepo ravnajo ž njimi. Na ujetnike da je kardinalov obisk vplival blagodejno ter da so le-ti izražali živahno hvaležnost nad njim.
Briand v Rimu.
PARIZ, 7. (Kor.) Ministrski predsednik Briand odpotuje v sredo v spremstvu ravnatelja za politične zadeve v ministrstvu za vnanje zadeve, Margerie, v Rim.
S MIh ircjlfc
CARIGRAD, 7. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na raznih bojiščih nobene važne izpre-membe.	_
Sklicanje dume.
PETROGRAD, 8. (Kor.) S carskim u-kazom sta sklicana duma in državni svet za 9. (24.) t. m._
Vpoklici na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 7. (Kor.) Odredba ogrskega honvedskega ministrstva odreja, da morajo pri naknadnih naborih za sposobne spoznani črnovojni zavezanci letnikov 1870, 1871 in 1872 odriniti k vojakom dne 25. februarja, oni letnikov 1865, 1866 in 1867 pa dne 3. marca t. 1.
Koncentracija poljskih strank.
DUNAJ, 8. (Kor.) Glasom lista »Neues Wiener Tagblatt« so se predvčerajšnjim končala pogajanja med predsednikom poljskega kluba, dr. vit. pl. Bilinskim, in predsednikom poljskega narodnega odbora, dr. Javorskim. Tudi v vprašanju e-notnega zastopstva se je dosegel popolen sporazum. Načeloma se je konstatira! pristop socijalnih demokratov, narodnih demokratov in vzhodnogaliških konservativcev. Tudi s skupino Stapinskega se je potom posredovanja dosegel sporazum. Za dosego vsestranskega sporazuma si je razen grofa Goluhovskega stekel zasluge zlasti tudi avstro - ogrski poslanik v Sofiji, grof Tarnovski, čegar prizadevanjem je zahvaliti pristop podoljcev k narodnemu odboru. _
Ekspozitura Avstro - ogrske banke v Lublinu.
DUNAJ, 8. (Kor.) Listi poročajo: Ekspozitura krakovske podružnice Avstro-ogrske banke v Lublinu bo pričela poslovati.	_
Švedska zbornica.
STOCKHOLM, 7. (Kor.) V državnem zboru je bil predložen predlog glede o-prostitve državne banke od obveznosti nakupa zlata. Oprostitev naj traja do 4. februarja 1917. Zakonski načrt je priporočal bančni odsek._
Marke — krone — franki.
DUNAJ, 7. (Kor.) Preračunjevalni kurz za plačila v Nemčijo: 100 mark = 143 K, za plačila v Švico 100 frankov = 148*50 kron.
Pogreb grofa Krnskega.
DUNAJ, 8. (Kor.) Včeraj se je na izredno sijajen način vršil pogreb najvišjega hlevarja grofa Kinskega. Krsta je^ bila okrašena z venci cesarja Franca Jožefa in nemškega cesarja in nemškega prestolonaslednika. Blagoslovljenju trupla so prisostvovali med drugim: v zastopstvu cesarja nadvojvoda Leopold Salvator, v zastopstvu nemškega cesarja veleposlanik Tschirschky, dalje nadvojvode Franc Salvator in Maksimilijan in veliko nad-vojvodinj, dvornih in državnh dostojanstvenikov, mnogo ministrov, zastopnikov diplomacije, generalitete in dunajske družbe. Truplo je bilo prepeljano v rodbinsko grobnico na domeni v Zionicah.
Položaj.
8. februarja.
Kakor včeraj: z bojišč ni nikakih vesti o važnejih dogodkih. Tudi na Balkanu je nastalo nekako mirovanje o operacijah. Samo da se ne sme besede »mirovanje« razumeti v nepravem smislu, marveč v tem, da ni posebnih vesti o stikih med sovražniki. Vrše se pripravna gibanja čet za prihodnje boje. Posebno velja to glede Albanije. Ni dvoma, da se avstro-o-grske čete pomikajo dalje v smeri proti morju. Seveda gre stvar počasi in previdno, kakor ga pač zahtevajo tamošnje terenske razmere, ki so sila težavne, in komunikcijske, k so kaj oddaljene od naših evropskih pojmov. Gre pa vendar-le in bliža se dan obračuna s tamošnjim italijanski eksr^icijskim zborom.
Da je temu tako, potrjujejo tudi zadnje vesti iz Italije. »Perseveranza« javlja, da se je italijanski ministrski svet odločil za izpraznjenje Drača ter da hoče braniti le Valono z dvema armadnima zboroma in prostovoljci. Ce se ta vest potrdi kot resnična, vsebuje priznanje, da nase čete prodirajo dalje nezadržno in da Italijani izgubljajo nado, da bi se jim mogli uspešno upreti.
Sploh se dozdeva, da imajo Italijani neznanski strah pred vsem balkanskim podjetjem. »Corriere della Sera« poroča namreč; da Italija noče porabiti svojih od-višnih čet v Egiptu, Makedoniji, Albaniji, ali Crnogori, marveč da hoče vse svoje sile spraviti na soško fronto. Obramba domače zemlje da je važneja za Italijo nego ves Drač, Sueški kanal, Lovčen in ves Balkan. Nekdaj so drugače govorili. Avstro-ogrske čete so krive, da je postalo grozdje.... kislo. Nedolgo temu so kričali, da ima Italija braniti na vzhodni obali Jadrana interese, ki so zanjo živ-ljenske važnosti in da se bo do zadnje kaplje krvi borila za uresničenje svojih aspiracij na Balkanu, ker drugače si ne utrdi stališča velevlasti.
Za ministrstvo Salandra so pričakovani vroči dnevi prišli poprej, nego se je mislilo. In krvava ironija usode: gonjo vzdržujejo — vojni hujskači, in med njimi, ki jih hočejo vreči iz kabineta, je tudi — Barzila"! Vendar se hoče potrditi včeraj izraženo mnenje, da formalni polom ni še pred durmi. Temu mnenju pritrjujejo tudi pariški listi. Za hip je baje angleška vlada rešila Salandro. Pritisnila da je na plovitelje, da so znižali voznine, ki so bile glavni vzrok velikemu ogorčenju po Italiji.
Položaj Italijanov v Albaniji je tem kri-tičneji, ker se menda proti prijatelju in — poštenjaku Esad paši nekaj plete. »Nationalzeitung« javlja namreč, da so prišli v Draču na sled zaroti, naperjeni proti Esad paši. Ta da je še pravočasno doznal za zaroto in se mu je posrečilo, da je dal 175 zarotnikov zapreti, dočiin so drugi mogli pobegniti. Aretirance so odvedli v Italijo — menda kot žive priče za italijansko javnost, kako stoje stvari v Albaniji. Radi tega neljubega dogodka in nezadovoljnosti prebivalstva da se je čutil Esad v nevarnosti in je zato izpraznil Drač.
Iz Romunske imamo značilno in simp-tomatično vest, da je stranka Take Jo-neska začela prilivati vode v kupo svojega vojnega navdušenja. Na nekem posvetovanju da so z ozirom na vnanji položaj sklenili ublažiti svojo vojno akcijo in ne bodo v sedanjem zasedanju stavili nikake interpelacije.
Menda jim »ruska utrjevanja na besa-rabski meji« ne imponirajo več.
Kaj tajinstveno, važne dogodke namigujoče je poročilo o prvi seji ruskega ministrstva pod predsedstvom novega predsedika Sturmerja. Kakor rečeno: konkretnega se ne pripoveduje nič, razun vesti, da je sklicanje dume odgodjeno na 22. januarja. Tem več se namiguje. Zadnji ministrski svet da se je povzdignil v znamenit političen dogodek. Rešila so se razna važna vprašanja.
O programu novega ministrskega predsednika pa javlja »Temps«, da hoče Stiir-mer v prvi vrsti doseči soglasje med vlado in zbornicama in si tako zagotoviti sodelovanje parlamenta. Potemtakem je Sturmer vendar nekoliko moderneji državnik, nego je bil stari Goremkin.
O pogajanjih med Rusijo in Japonsko se razširja sedaj nova verzija. Po tej ne gre za kak militaričen dogovor, marveč
z posojilo 5 milijonov yeuov, ki jih Japonska posodi Rusiji, da ta poplača svoja vojna naročila v Japonski. S tem naj bi se tudi Anglija financijelno razbremenila.
0 prihodnji uredbi našegn trgousho-polIličRgga razmerja do nemške države.
Cene poljedelskih produktov so pri nas na sploh višje, često celo izdatno višje nego pa v Nemčiji. Posledica vzajemni carinski svobodi ali carinarskim olajšavam gotovo ne bi bila ta, da bi se zvišale nemške cene, marveč ta, da bi se znižale naše cene. Pri velikih diferencah in cenah žita, krompirja itd. se da n. pr. izračunati, koliko bi potem naše poljedelstvo izgubilo na zaslužku, da-si bi se mu ne trebalo bati, da bi je nemška produkcija izpodrinila.
Pač pa grozi nevarnost avstrijski industriji, za katero bi — vedno govoreč na sploh in priznavajoč izjeme pri specijalnih produktih — gospodarsko priključenje Nemčiji pomenilo ojster in neizrečeno škodljiv konkurenčni boj z nadmoćno nemško industrijo ter oviranje, ako ne deloma celo zaprečenje našega nadaljne-ga industrijelnega razvoja.
Med tem, ko naš izvoz v Nemčijo — kakor dokazano — ne pomenja na sploh nikake konkurence, pa se nemški uvoz k nam vrši po velikem delu na račun našega lastnega gospodarstva. Nemčija je za nas pri velikem številu industr i jalnih produktov odločilen, da, edini resnično nevarni konkurent. Pokriva že danes polovico našega uvoza na industrijskih izdelkih, a nje uvoz se ne da več povečati na račun drugega inozemstva, marveč le na račun naše industrijel
Kajti naša industrija ima na sploh sla-bejše produkcijske pogoje, nego nemška. 2e s položajem Nemčije ob morju, z nje na daleč razraščenimi plovnimi rekami in kanali — ki nam jih tudi najpopolneja carinska svoboda ne more približati — z nje bogastvom na izvrstnem oglju, nje visoko razvitim veleobratom in nje veliko večjim notranjim tržiščem nemška mnoštvena produkcija prehiteva našo industrijo nedosežno, kar bi morale carine izravnati, ako naj je nadmoćna konkurenca ne podre.
Ce hočemo torej svojo industrijclno bodočnost zagotoviti, — in to hočemo in moramo hoteti že v interesu ohranitve moči naše države — moramo tudi v potrebni meri vzdržati naše carine proti Nemčiji in jej ne moremo dovoliti nobenih olajšav, ki bi šle preko te mere.
Možnost carinske unije z Nemčijo je torej popolnoma izključiti že v interesu našega gospodarstva, da niti ne govorimo o drugih nepremagljivih zaprekah, ki nasprotujejo temu načrtu. Kajti skupen tarif, ki je predpogoj carinske unije (in tudi vmesnih carin) bi moral doseči tako višino, da bi bila drugim državam v povod za protiodredbe, ki jih ne smemo želeti ne mi, ne Nemčija. Razun tega je skupen tarif vnanjih carin nemožen že iz tehničnih razlogov — radi različne veljave in carinske zakonodaje, ki se ne morete kar črez noč unificirati. — Tudi kaže že površno primerjanje med današnjimi obojestranskimi tarifi, kako različna je potreba zaščite obojestranske produkcije, kako različna sta interes konsumentov in državno-financijelni moment tu in tam. Nemčija nikakor ne more iti na višino našega tarifa, mi pa ne na nižino njenih carin.
Iz tega razloga je skupen carinski tarif, ki bi odgovarjal našim interesom, nemožen, in že to edino dokazuje tudi nemož-nost vmesnih carin ali prednostnih carin, ki bi vrhu tega ne smele biti nižje, nego so sedanje pogodbene carine, pod katerim režimom je nemški uvoz tako zelo na-rastel.
Tudi skupna pogajanja za pogodbe s tretjimi državami niso možne, če si stvar ogledamo od bližje. Kajti navskrižje med obojestranskimi trgovskimi interesi je pri mnogih in važnih artikljih preveliko. Nemčija bi brez- ovire svoje carine na gotovo blago znižala proti koncesijam za izvoz nekaterih njenih produktov, dočini so naši interesi v vseh teh pogledih — znižanje in koncesija — dijametralno nasprotni. Že v letu 1891 se torej ni posrečilo izdržati niti vnanjega momenta istočasnega sklepa pogodb s državami.
Iz vsega tega prihaja predsednik Nemec do zaključka, da ostaja le navadna tarifna pogodba s specijaliziranim! olajšavami, ki bi v svojem efektu dajale posebne koristi za obojestranski uvoz. Prej ali slej bo koristno, ako se bo skupno z Nemčijo in tudi drugimi državami delalo na čim večjo enakost v gospodarski zakonodaji in morda tudi upravi. Govornik se zaveda, da trgovina z ozirom na vnanjo trgovinsko politiko zasleduje druge interese, nego pa poljedelska in industrijelna produkcija, in da prva vedno išče, kje more ceneje kupovati in kje čim več raz-pečavati. Čim večje je njeno tržišče, tem bolje se trgovina počuti. Toda trgovina , sama ne more velike države vzdržavati in je preživljati! More ustvarjati ie lokal-
Stran T!.
»EDINOST* štev. 40.
V Trstu, dne 9. februarja 1916.
no blagostanje in zato moramo Ščititi in upoštevati v enaki meri tudi interese poljedelske in industrijelne produkcije. Pred vsem moramo nujno zahtevati, da se gospodarski interesi države zasledujejo Izključno le z ozirom na nje lastne potrebe In v lastno korist ter da mora biti pri tem odločilen le ta cilj, da se ustvari in ohrani močna, mogočna, v sebi edina in neodvisna Avstrija!
Kakor so v letu 1860 analogni vzroki preprečili vstop Avstrije v nemško carinsko zvezo, tako se nadeja govornik, da tudi sedaj isti vzroki v Avstriji sami zatro
take želje.
Vsakdo mora priznati, da so argumenti predsednika praške trgovske in obrtne zbornice tehtni, prepričevalni, da dajejo neizpodbiten dokaz, da jih je diktirala resnična zvestoba in ljubezen do te naše države in da bi delal krivico oni, ki bi hotel iskati za njimi kako animoznost nasproti našim političnim in vojnim zaveznikom. Potrjujejo pač le resnico v nauku velikega nemškega državnika Bismarcka, da ima gospodarsko življenje svoje posebne železne zakone, ki se ne dajo ukle-pati v okove politike v navadnem smislu. Bismarck sam je bil, ki je učil, da ni potrebno, da bi radi političnega zavezništva med dvema državama moralo brezpogojno slediti tudi gospodarsko zavezništvo. V dokazu za to resnico kulminirajo prepričevalno tudi izvajanja predsednika praške trgovske in obrtne zbornice o vprašanju, toli važnem za bodočnost te naše države.	(Konec.)
Zavod sv. nikolaja v Trstu.
Dne 13. februarja 1916. bo imel Zavod sv. Nikolaja svoj občni zbor v društvenih prostorih ulica Farneto št. 18 II. Preložil se je na željo odbornic in članic, katere so odsotne iz Trsta, a se vendar žele udeležiti osebno tega jako važnega občnega zbora. Tem gospem in gospicam, ki se toli zanimajo za to prepotrebno zavetišče, vsa čast in hvala! Zadnjič sem poudarjala, da so ostale bivše gojenke Zavoda sv. Nikolaja zveste svojemu narodu, ter da vzgajajo svojo deco v narodnem duhu; njihova deca da polni šole naše dične Družbe sv. Cirila in Metoda. Poudarjala sem tudi, da je ta toli malo cenjena slovenska služkinja v Trstu ustvarila mogočno trdnjavo proti umetni italijanski potujčevalnici, kjer so se fabricirali zagrizeni Italijani, kateri so bili največja nesreča za domovino in državo. Italijani so znali ceniti to borno malovažno slovensko dekle, ker so v njem videli bodočo mater svojih bodočih zagrizenih agitatorjev in apostolov, za ustvarjanje širje italijanske domovine. Gladko jim je šlo vse — saj se je nevedno in naivno slovensko dekle dalo voditi od teh italijanskih apostolov, kateri so jej nudili, njej ubogi, zapuščeni, od nikogar cenjeni slovenski služkinji različne ugodnosti: Obljubljali so jej lepo prihodnjost, vabili jo v svoje kroge, kjer so previdno smešili njen lepi jezik, njeno domovino, ter jo pomilo-vali, da je hči tega zaničevanega naroda ter govori ta grdi in smešni iezik.
O, znali so ti gospodje! Ako je bilo dekle odločne naravi in trdne volje, so se posluževali krepkejših sredstev. Niso varčevali tudi pri osebnih čustvih; često-krat je postala preprosta služkinja kar čez noč imenitna dama. Seveda se je za tako odškodnino — da je bila soproga uglednega Italijana, odpovedala svojemu jeziku, svoji domovini, često tudi svoji veri. Naštela bi lahko imena še sedaj živečih imovitih dam, katerim ie zibelka tekla v kaki borni slovenski koči. Ali tega nočem, ker dotičnice niso same krive, da so se prodale tujcu, pač pa smo krivi mi, ki smo vse to dovoljevali ter mirno gledali to umetno fabriciranje svojih bodočih zatiralcev. Krivi so slovenski starši, ker so puščali mladoletno dekle v Trst ter se niso brigali, kaj dela njihova hčerka v Trstu, brez varstva, brez voditelja, brez svetovalca. Krivi so bili slovenski župani, ker niso opominjali staršev, da pošiljajo s\oje dete v nevarnost, da jim moralno in narodno propade. Lalikomiselno so podpisovali poselske knjižice, 12 do 14-letnim otrokom, ter jim izročali dokument proste volje in bodoče nesreče.
Krivi so bili pa tudi tržaški Slovenci, ker so pustili tavati ubogo zapuščeno slovensko dekle po ulici, brez strehe, brez zavetja, brez potrebne hrane. Pustili so jo svojo ožjo rojakinjo, mlado, nevešče dekle, italijanski poulični druhali. Železnega značaja, krepke volje in izredne kreposti je moralo biti dekle, da se je ubranilo duševne in narodne propasti.
Napisala bi lahko debele knjige o teh zapuščenih sirotah. Ne zatiskajmo si sedaj oči! Vsi, popolnoma vsi smo krivi, ker smo vse to dovoljevali in gledali mirno ter lučali še morda kamenia na uboge, od vseh zapuščene sirote.
Se sedaj, dasi že zavod 18 let vrši svojo človekoljubno domovinsko in državno misijo, gledamo pomilovalno na to važno trdnjavo, ker vidimo v njej le borno služkinj«; ter se nam zdi, da je brezpomembna ter ne igra nikake važne ulogc v našein narodnem življenju. G-tresti se ne moremo one aristokratske kratkovidnosti: *Crv je majhna stvarca, ali uniči največje drevo!«
Ni mi treba danes poudarjati, kak namen r£ imel Zavod pri svojem ustanovljenju. Njegov naslov pove več, nego debela knjiga: Zavod sv. Nikolaja, zavetišče za brezposelne služkinje, ustanovljen v proslavo 501etnice Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa I., s sedežem v Trstu.«
Njegov naslov in društveni pečat povesta natančno, kake vzvišene, narodne, domovinske in patrijotične namene ;ma
to tako potrebno zavetišče. Ne glejte v zavetišču borne slovenske služkinje; pač pa vrzite od sebe vse zastarele predsodke ter jo cenite in spoštujte kot bodočo mater. Slovenski jez je proti sovragom naše domovine in države; zato pa zasluži, da podpirate vsi vsak po svoji moči to narodno človekoljubno in patrijotično trdnjavo.	Kremenova.
Rožne politične vesti.
Prenk Bib Doda o priključitvi Albancev našim četam. Na Cetinju se nahaja sedaj več albanskih voditeljev, med njimi Prenk Bib Doda, dalje bivši guverner Prištine, Fekzi bej, divizijski general Kara Said pasa in bivši minister Akif paša, ^skupno 14 oseb. Po zasedenju Skadra po Crnigori so bili albanski veljaki internirani v Pod-gorici in so prišli sedaj na Cetinje. Kores-pondent »Neue Freie Presse« je posetil Prenk Bib Dodo, voditelja katoliških Albancev, ki je tekom razgovora izrazil svoje veselje radi uničenja Črnegore in prodiranja naših čet v Albanijo. Zagotavljal je, da bodo avstrijske čete v Albaniji sprejete z velikim navdušenjem in da se jim bodo tako katoliški kakor tudi mohamedanski Albanci pridružili v boju za osvoboditev Albanije iz rok entente in Essad paše. Katoliški Albanci, je rekel Prenk Bib Doda, so bili dosedaj s svojimi simpatijami tako na strani Avstrije kakor Italije, ker ste obe katoliški državi, ki ste po balkanski vojni zahtevali neodvisnost Albanije. Odkar pa se je Italija pridružila našim sovražnikom in posebno Rusiji in Srbiji, je zgubila sploh vse simpatije, ki so sedaj na strani Avstrije. Da so sedaj tudi mohamedanski Albanci, ko je Turčija v zvezi s centralnjmi državami, na strani Avstrije, je čisto naravno. — »In kaj je z Essad pašo«, sem vprašal. »Ta pustolovec«, je odgovoril Prenk Bib Doda, »je popolnoma dogospodaril. Njegovi pristaši obstoje iz okoli 2.000 plačanih kreatur, ki pa ga bodo v ugodnem trenotku najbrže istotako pustili na cedilu. Vsekakor na-sprotstva Essad paše ni vzeti resno.« Prenk Bib Doda, kojega rodbina in prijatelji se nahajajo v Skadru, je poln nade in zaupanja glede bodočnosti njegove domovine. Srbi so požgali njegovo hišo. Ko mi je to pripovedoval, je smehljaje pristavil: »Radi tega gotovo ne bom osivel, kajti hišo si lahko zopet zgradim, samo da bo moja domovina rešena sovražnikov.« Prenk Bib Doda namerava že v najkrajšem času odpotovati na Dunaj._
Aprovizocljske stvari.
Nove krušne izkaznice.
Z 21. dnem t. m. stopijo v smislu novih odredb v veljavo nove krušne izkaznice, ki so veljavne za 14 dni.
Na normalne izkaznice se bosta dobivala kruh in moka, toda moke samo nekako za tretjino količine kruha. Na dodatne izkaznice se bo dobival samo kruh. Ostale odredbe ostanejo neizpremenjene.
Vsem rodbinskim glavarjem, oziroma glavarjem domačih gospodarstev se nalaga dolžnost, da nemudoma (tekom 24 ur) naznanijo vsak prirastek ali zmanjšanje števila Članov rodbine ali domaČega gospodarstva ter vrnejo izkaznice, ki so jih preieli za osebe, ki niso več v njihovi rodbini ali domačem gospodarstvu.
Poleg tega se pozivljejo vsi obrtniki, ki izdelujejo, oziroma prodajajo ali oddajajo kruh in moko (peki, jestvinčarji, zadruge, prodajalne aprovizacijske komisije, gostilničarji, krčmarji, kavarnarji itd.), da vodijo v § 13. namestništvene naredbe, izdane 27. septembra L 1915., predpisani seznam. Ti seznami se dobivajo pri osred-ni krušni komisiji na Gledališkem trgu (piazza del Teatro) št. l/I po 2 K za seznam in seznamu dodana navodila.
Končno se določa, da bodo od zgoraj navedenega dne odrezki izkaznic, ki jih oddajo konsumenti. izročali krušnim komisijam samo prvi prodajalci kruha in moke, to je tisti, ki dobivajo kruh neposredno od peči, ali ki dobivajo moko neposredno od aprovizacijske komisije.
Zato bodo drugi prodajalci odrezke izkaznic, ki jih sprejemajo od konsumentov, oddajali odslej brez izjeme svojim lastnim dobaviteljem kruha in moke.
Prestopki teh odredb se bodo kaznovali v smislu § 35. ces. naredbe, izdane 21. februarja 1. 1915. drž. zak. št. 41.
Trst, 8. februarja 1916.
Mestni magistrat
Doiab VKtI.
Med občinstvom je zelo razširjeno
mnenje, da se posod iz aluminija ne more zahtevati za vojne namene. V tej sploš-nosti to ni resnično. Pač se omejuje naredba ministrstva za deželno brambo z dne 23. septembra 1915, drž. zak. št. 283, s katero se zahtevajo v privatni posesti se nahajajoče kovirraste posode, na posode in drugo orodje iz bakra, čistega niklja, medovine, brona ali tombaka. Res je tudi, da taka odredba za posode iz aluminija dosedaj še ni bila izdana in da — kakor smo izvedeli — sedaj tudi še ni nameravana. Toda zaloge iz aluminija v
neobdelanem stanju, zaloge starega materijala in odpadkov, dalje zaloge pločevin, žic, tabelj, ploč, drogov in cevi gotove moči, so rekvirirane že z več odredbami ministrstva za deželno brambo. S posebno ministrsko odredbo so bili dalje izdelovalci in prodajalci že obvezani, da naznanijo zaloge polovičastih in celih izdelkov iz aluminija. Dalje je vojno ministrstvo ukazalo centrali za kovine, da naj nakupi popolne fabrikate iz čistega aluminija. Ako ne bi vse te odredbe zadostovale za pokritje potrebščin glede aluminija, potem zamore vojna uprava po vojno-dajatvenem zakonu poseči tudi po zalogah aluminijastih posod zasebnikov, kakor je storila to že glede posod iz bakra, niklja in medovine.
Ali narodno ali razredno zedinjenje? Tak je bil naslov članku slovenskega socijalista Petejana v »Lavoratoru«, na katerega smo dali odgovor v nedeljskem izdanju. Že ta formulacija naslova potrja, kar smo rekli zadnjič: da namreč pisec ne razume stvari, za katero gre. Ali ne razume še nekaj drugega, kar je za socijalno demokracijo istotako važno, kakor za vse druge sestavne dele naroda. Čim formulira vprašanje tako: ali narodno ali razredno zedinjenje, se postavlja na stališče, da ta dva pojma izključujete drug drugega, da je narodno zedinjenje za dosego gotovih skupnonarodnih ciljev in za brambo interesov narodne skupnosti v zapreko razredni organizaciji slovenskega proletarijata. Kolika zmota! Ali res misli g. Petejan, da bi se bili češki socijalni demokrati pridružili narodni vzajemnosti, ako bi o namenih in efektih tega zedin-jenja tako sodili, kakor sodi on!! Izgovor, da so razmere v Čehih drugačne nego pri nas — češ, da ima tam socijalna demokracija več moči v narodu in njega zastopstvu, nego pa pri nas — ne le da ne velja, marveč govori to dejstvo ravno proti — Petejanovemu stališču. Seveda, če hočemo to razumeti, moramo razumeti predvsem bistvo in namen narodnega zedinjenja. Vedeti moramo, da tako zedinjenje ne le da ne ovira razrednega zedinjenja, marveč da otvarja še le skupen, močan, soliden okvir in podlago za krepak razvoj raznih organizacij. Le v narodu. ki je v svoji celoti konsolidiran, zdrav, močan, trdno organiziran, morejo biti čvrsti in močni tudi njega posamezni deli, se morejo v njem zdravo, uspešno in smotreno razvijati specijalizirane organizacije, torej tudi razredna organizacija proletarijata! Opozarjamo g. Petejana, da so si toliko češki socijalni demokratje, kolikor tudi narodni socijalci
—	pristopivši k narodnemu zedinjenju — izrecno pridržali popolno neodvisnost in svobodno postopanje v pogledih gospodarsko - socijalne naravi, da se torej niso odrekli borbe svojega razreda v vprašanjih, kjer so jim interesi različni od onih drugih razredov. Morda nas bo g. Petejan bolje razumel, če mu rečemo, da šele obstanek naroda omogoča postanek in naraščanje socijalne demokracije v njem!! Če se torej češki in poljski socijalni demokratje pridružujejo drugim sestavnim delom naroda v stvareh, ki so — to treba vedno m vedno naglašati — skupne za ves narod, nele da se ne oc,ckajo svojim stremljenjem, marveč pomagajo ustvarjati podlago, na kateri se bodo mogli varno razvijati tudi oni sami!! Češki in poljski socijalni demokratje se ne izklju-čajo iz narodne skupnosti,- prvič zavedajoč se, da jih borba za svoje razredne koristi ne odvezuje od dolžnosti do naroda. in drugič radi svoje lastne koristi.
—	G. Petejan se je izgovarjal na »drugačne razmere«. Da, je razlika — priznavamo. Ali ta ne govori za stališče g. Petejana. Kajti, naš preprosti razum nam pravi: čim šibkeii je kak del, tem bolj potrebuje zaščite skupnosti!! Radi dolžnosti do naroda, od katerih tudi socijalna demokracija ni odvezana, in tudi v nje lastnenrlnteresu naj naša socijalna demokracija odločno zavrne poizkuse, ki bi hoteli konstruirati nepremostljivo na-sprotstvo med narodnim in razrednim zedinjenjem!
Važnost jugoslovanskega problema za monarhijo. V članku, v katerem govori o sijajnem uspehu odposlanstva iz Dalmacije na Dunaju, piše zadrški »Narodni List« med drugim: Odposlanstvo se vrača polno tolažbe, ker je slednjič vsa monarhija jela razumevati važnost Dalmacije kot svojih izhodnih vrat v daljni svet. Vrača se polna svetle nade v bodočnost, obljubljeno mu po vladnem sklepu, zajamčeno mu z brižnim pogledom m skrbjo Nj. Veličanstva. Ali, da se napadi pohlepnih teženj sovražnikov po tej naši rojstni grudi, po teh obalih morja — ki pomenjajo za »monarhijo življenje in bodočnost« -— odbijejo za vedno, bo najbolje, da se čim prej spozna nele velika gospodarska in strateška važnost Dalmacije, marveč na sploh znamenita politična važnost vsega južnoslovanskega problema na jugu te monarhije«. — Da, tu je zadrški list izpre-govoril pravo besedo in tudi o pravem času. V tem spoznanju je ključ do tiste bodočnosti, ko bo imela monarhija v svojih južnih Slovanih absolutno popolno jamstvo za svojo varnost in integriteto na svojih južnih mejah. Vsaka druga politika, ki ne bi zasledovala tega cilja v tem
spoznanju, bi pomenjala eksperimente, ki bi morda dosegali hipne efekte, a bi se končno vendar morali nehati z uspehom, ki ne bi bil v interesu monarhije.
Razpisana dela. Mestni magistrat razpisuje zgradbo novega odvoda za umazano vodo v tržaški mestni bolnišnici. Podjetniki, ki se hočejo udeležiti natečaja, morajo vložiti dotične ponudbe za izvršitev dela po načrtu, ki se jim da na razpolago. Vsa ta pojasnila daje občinski tehnični urad, oddelek za bolnišnice (ul. del Teatro št. 5, III. nadstropje, soba št. 51) ob delavnikih od 12 do 1 popoldne. Istemu uradu tudi treba izročiti ponudbe v zaprtem ovitku najdalje do poldneva 18. t. m.
Umrla je gospa Ana Gašperin, soproga slaščičarja, roj. Bratina. Pogreb bo danes, v sredo, ob 1'30 popoldne iz mrtvašnice v mestni bolnišnici. Zavedni naši narodni rodbini naše sožaJje!
Odlikovan nadučiteij. Gospod nadučitelj Rudolf Vižintin iz Renč pri Gorici, sedaj enoleten prostovoljec in četovodja pri saperski četi 8/3. je odlikovan s srebrnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
Iz Rojana nam pišejo: Prireditev CMD podružnice v Rojanu je privabila prošlo nedeljo mnogobrojnega občinstva v dvorano konsumnega društva. Ljubki in sigurni nastop malih igralk, ki je spravil posetnike v najboljše razpoloženje, je zopetni dokaz, kaj zmorejo otročiči pod spretnim vodstvom svojih gospodov učiteljev. Le žal, da se je to prijetno razpoloženje občinstva in prirediteljev izpreme-. nilo na mah v veliko razočaranje, ker je morala zaradi obžalovanja vrednega postopanja nekega gospoda odpasti več na sporedu stoječih pevskih točk. Dotični gospod je namreč svoj prirediteljem na razpolago stavljeni glasovir vsled svoje prevelike občutljivosti zadnji trenutek zaprl, s tem onemogočil izvajanje pevskih komadov, občinstvo prikrajšal za več točk in spravil prireditelje v zelo mučen položaj! Slavno občinstvo, ki je bilo sicer o tem neljubem »intermezzu« obveščeno že po g. Mahkoti, se tudi tem potom prosi, naj to ne vzame v zlo prirediteljem in naj ohrani CMD podružnici svojo blagohotno naklonjenost tudi nadalje. Najsrčnejša hvala in priznanje ljubkim igralkam in g. Mahkoti in Waschtćtu za njih trud in dobro voljo. Gmotni uspeh je jako po-v oljen — okoli 120 kron čistega — kar je seveda zasluga slav. občinstva, posebno še onega, ki preplačalo vstopnino.
Sprejemanje zasebnih poštnih zavitkov. Od sedaj naprej je ustavljeno sprejemanje zasebnih poštnih zavitkov k naslednjim vojnim poštnim uradom: 9, 99, 103, 140, 151, 168, 187, 210, 227, 22S, 229, 230, 234, 260, 261. 264, 265, 300, 307. 315, 316. 319, 331, 336, 337, 338, 339.
Od 4. februarja t. I. dalje je sprejemanje poštnih zavitkov za Ogrsko zopet neomejeno.
K občnemu zboru Zavoda sv. Nikolaja, v nedeljo ob 4 pop., vabimo tržaško žen-stvo, zlasti pa gospodinje in služkinje, katerim v prid deluje to društvo. Ta dan imamo priliko, da prosto izrazimo svoje želje, pomisleke in nasvete za napredek zavoda. Posebej pa kličemo one, ki so se še kot dekleta zatekale v zavod, pa se ga tudi kot samostojne žene in matere še sedaj spominjajo kot dobrotnika izza zapuščenih mladih let. S svojo udeležbo pokažemo zavodu ono priznanje, ki ga zasluži kot zaščitnik slovenskih deklet sredi narodno in moralno nevarnega ve-likomestnega življenja v Trstu. — P. H.
Zasebna pisma naj se oddajajo odprta na pošto! Kljub ponovnim razglasom se vendar še oddaja mnogo zasebnih pisem zaprtih na pošto. Zato opozarjamo vnovič, da se morajo v okolišu tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva pisma predajati odprta ter z natančno navedbo od-pošiljatelja, ker je sicer nevarnost, da jih cenzurni urad F/natra in obravnava kakor cenzurnim predpisom nasprotujoča, in najmanj, kar utegne zaprta predaja povzročiti, je — z ozirom na otežkočenje cenzure — občutna zamuda v odpravi.
Igra, ki se je vršila v Skednju dne 6. t. m. pod pokroviteljstvom učiteljskega zbora slovenske škedenjske ljudske šole, ie dosegla v vsakem oziru izboren uspeli. Male igralke so rešile svoje uloge vseskozi gladko, z dobrim umevanjem in preciznostjo, kateri se ne da vobče oporekati. Medmore je izpolnil mladi škedenj-ski orkester pod spretnim in točnim vodstvom g. učitelja Gerbca z resnimi skladbami Mozarta, Haydna in Beethovna. Ta orkester je s tem svojim prvini nastopom pokazal vso resnost stremljenja po pravi glasbeni umetnosti. Izvajal je točke mestoma prav dovršeno. Vsa
čast neumornemu kapelniku. Dvorana s Gospodarskega društva« je bila do zadnjega kotička napolnjena gledalcev, ki niso hranili z glasnim odobravanjem. Dohodki prireditve znašajo 266 kron 50 v. Čisti dobiček je namenjen ubožnim učencem slovenske šole v Skednju. Igra se ponovi v nedeljo, 13. t. in., ob 4 pop. v isti namen. — Darovali (preplačali) so ob tej priliki: dež. posl. Ant. Sancin K 4; učitelj Ernest Vodopivec K 2; po K l'S0 učit. Pavla Cenčiur, Sancin Drejač; K 1'60 O para; po K 1'40 Sancin Ivan, učit. Gab. Komel, Sancin Marija, vod. Ciril Valentič, preč. Macarol. čast. Glavan, učit. Pešelj Mar.; po 1 K pl. Kleinmayr, učit. Godina Klara, učit. Godina Andrej; po 80 vin. Patrizio, Bartolotti M.; po 60 vin. Flego I., Sancin Peter, Štefan Gerk; po 40 vin. Pregelj Mar., Sancin Iv., Sancin Mar., Sancin Ant., Sancin Mar., Flego Vinko, N. N., N. N; 20 vin. N. N.
Dvorana »Fenice«. Drevi ob 8 se bo vršilo v tej elegantni dvorani ponovno predavanje c. in kr. nadporočnika-invalida g. Ha.nsa Kandusa, ki je pripovedoval o svojih doživljajih tekom svojega dvanajst-mesečnega vojnega ujetništva na Ruskem. Predavanje pojasnjuje kakih 100 originalnih fotografičnih posnetkov iz Rusije in Sibirije. Ker se predavanje vrši v vojno-oskrbne namene, je želeti, da je poseti čim največje število poslušalcev.
Kdo ve kaj? Iščem Alojzija Prinčiča, gostilničarja v Dolu-Cerovem, občina Steverjan, Goriško. Odšel je z voli k nekemu trajnu par dni pred italijansko vojno. Kdor bi kaj vedel o njem, mu bom iz srca hvaležen če me obvesti. Obenem pošiljam j>ozdrave vsem goriškim in tržaškim Slovncem. — Prinčič Ivo, k. u. k. Div. Mun. Park. 28., I. M. K. 2, vojna pošta št. 73.
ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
"i	NALI OGLAS!			1::
□□ □□		se računajo po 4 Btot. besedo, kastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pri«toj bina znala 40 stotink. ;	□O □□	
Maslo
kuhano naravno, mleko kondisirano se prodaja Via Commerc ale 5.	64
sveče, sardine se prodaja Via Commerciale iildtlf štev. 5.	ti;»
Kupuje vole In Krauel
rejene volo in krave po primernih cenah. Zadnik Tomaž, mesar, Trst, trg sv. Ivana (za Sv Ant.) (C
Đelauce-čeullorle sese.
v Celju. Oglasiti se je tekom današnjega dne v delavnici g. Lauterja via Donota 1.	54
Gospa
daje lekcije v it ali j ausčini, nemščini in francoščini. UL Barriera 1, I.	47
No debelo somo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-n ke, razni gn'nbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice 2a brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, oglodala, ustnike, razne glavnike, zaponke ..Patent Knopfe', in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19.	62
Cntlff meblirana z dvema posteljama, na željo tfUllu tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
MfflfPA VflP.nl Logatec. Razpošilja po pošti n0HdU J lipe!, od 1 do o kg franko domaČe surovo maslo „Puter" po 7 kg. Hitdečr fižol z do-volno opremo po 5 kg. Zav.tek franko K G*20. Ja ca 24 vin. komad. Domače jedilne ocvirke po 5 k°r brez obvezno.	(31
Yi(An nV m a z usnjem in čevljarskimi potrebšči-lrguvmu nam ali pa trgovino z mešanim blagom prevzamem v najem. Ponudbe na naslov: M. Gerbic, Slovenji Gradec. Štajersko.	60
Tlffta s-ebro. briljante kupnje in prodaja nova LlUlU} zlatarnica in urarnica Mihael Zitrin, Corso 47.	20
Foto^rof "Ant°n ^erki- Posluje z<>pet v svojejn
štev lo
ateljeju v Trstu, Via dellc Po-*te
^46»
I Umetni zobje
* t inDrez čeljusti, zlate Krone in obrobni
VILJEM TUSCHER
konce J. zobotehnlk
TRST, dL Caserma It. 13, II. n. t
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. *
se kupujejo po najvišjih cenah.
Velika zaloga srebra, zlatih verižic in draguljev po nizkih cenah. — Popravlja po nizkih tenah.
LEONE PANO urarPasM 1
hLlVllU K	M1&1& (podPortici di Chlozia prolungati)
Tržaška posojilnica in hranilnica'
registruvana zadruga i oraejerim poroštvom TRST - Ptaz^a delia Caserma štv. 2, I. nad. - TRST] (v lastni palači) vhod po glavnih sScpnjirah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 */, •/• na menice po 6*/# na zastave m amortizacijo za daljšo dobo po dogovor*. . ESKOMPTUNE TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE
sprajeaia od vmkejra, če tudi ni ud in jih obreetaie po
4
Večje stalne vloge In vloge na tek. račnn po dogovora.
Bila! |mk ataM« zavod in. - Vlaga w IiHom «ao hroM. - ODDAM
domaČe nabiralnike (hranilnć pušice).
PoStno-hranilnični račun lb 004.	TEGrEFON *t. 0o2
Ima varnostno celico (safe deposits) za shr*mbo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulopiTl in poiaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja -strankam v najem pO naJnllJIH conah.
STANJE VLOG	10 MILIJONOV KftON.
tak m: od 9 Ji 12 «po!i in d 3 to 5 ppoli izptažBj« a ?ak tobmik ah cnfal snb
m