m
Štev. 11.

V Cortei, dne t. JnnUa 1§94.
n Slega1'
folliti» vsak pi vi in tretji četrtek me* «ec», ter -veljA po poHi prejeniKiiH, nli n» dom poiiljttiia Mkiipuj »
„Goriškim Vi'»tnikoniu e» vite leto	.	.	.	gld. 1.80
* pol let»	.	.	„ —.90
n òetrt „	•	•	i	*	>45
4» tuje deiele toliko več, kolikor kii»Aa pontiliiia.
PoKHiuidiie Atevilko po (i kr., dobivajo •e v Stolni, Seiiieiniki in ŠoUki ulici.
IJpraviiiSlim in nreihiUtvo: Mmellijiv» ulica, litev. Ufi.
1
»Slogu jati — nesloga tlnéi« — toroj služimo sol
ii elevenake ftslslrs.
Dh ho šolske razmere v nndi domovini jako žalostne, to ve vsakdo. Nemščina se vsiljuj« nam (Slovencem v Škodo, kol obli-gateif predmet in nekateri iz mej mrtili učiteljev zagovarjajo to vsiljevanje, kot neob-Itnduo potrebno za razvoj naroda; a drugi zopet verujejo, da si s podpiranjem vsiljevanja od zgoraj zadobe zaslug na zgoraj, kuje jim bodo od veče koristi pri zboljšanju njih gmotnega stanja. Na srednjih šolali pa imamo protesi »i je v, ki zlorabijo vsiljevanje od zgoiaj in sicer rabijo je za lastne politične namene ter delajo s tem slovenski mladini potežkoče ovirajoči da, se ona ne more izšolati, kakor bi bilo želeti.
Nek list pravi, kar je tudi istilli to, da imamo zdaj na Dunaju vse novo, le Dunaj je star. Vlada je nova in palični minister je tudi nov. Mi pa pristavimo, da sn novi i državni poslanci, in ako-prem ti zahtevajo zboljšanje našega šolstva, sino mi Slovenci vender le še tam, kjer amo bili pred dvajsetimi leti, turej poleg mnogo novega, je še mnogo starega.
Poslanci, ki so govorili pri proračunski debati o koristi sboljžauja našega zanemarjenega ioištva so gg. Nabergoj, prof. Spin-čič, dr. Gregorec, dr. Gregorčič in prof. Robič. Bodo Ii omenjeni gospodje, iz mej katerih so nekateri izdatno veljavnosti kaj.dosegli ali ne ? —- o tem dvomimo in bodimo uVerjeni, da se le tedaj bo'de dalo česa doseči; ko vstreiejo narodu s tem, da se zje-«linijo — oni stoječi v koaliciji z onimi zunaj te, na ta način, da se doseže tuli žel iena slovanska uzajeiunost.
Bodimo omenjenim poslancem naklonjeni in hvaležni za njih trud; Vsegamogočni pa blagoslovi njim in nam želje!
Govore omenjenih gospodov poslancev pričnemo priobčevali v današnji številki našega lišu insicer v ta namen, da razvidi vsakdo iz nrej naših č. naročnikov, kako žalosten, da je položaj našega šolstva in tildi oni, ki manje poznajo naše. šolske razmere se bodo prepričali, da mi imamo popolnoma pravo, ko smo primorani Vedno tožiti v sedanjih časih e tužnih razmerah mej Slovenci, katere Bog nam skoro zboljšaj!
Pričnemo z govorom poslanca J. N a-b e r g o j a, katerega je držal v poslanski abolitici, dné 21. aprila t. 1.
Visoka zbornica! Ako ima kateri član te. visoke zbornice dolžnost, oglasiti se za besedo pri posvetovanju o proračunu naučuega ministerstva, sem to gotovo jaz, zastopnik Trsta in njega okolice. V nobeni kronovini, izvzemši Koroško, ni bojevati slovenskemu naroda tako trdega boja za šolo, kakor na Primorskèili ih «osebno v Trstu. V tem, ko ima italijanska manjšina Primorske državne in občinske gimnazije, realke, obrtne šole in jedho navtiško Šolo, nima slovenska večina v deželi ničesar od vsega tega. V vsi Primorski je ni nijedne same srednje šole,
Ai t* rt	_*	-	»...
«smmmmmmsemm—mmimmmmmmmmmmmm
\ *
Potovanje v Rim.
( Affari V. Mlheet).
V Rimu. ______
Ker se je bližala noč, smo se vrnili k našim sorojakom Vodopivcem, kjer smo zopet v Veseli družbi porabili krasen večer.
V ponedeljek dne 19. februvarija zjutraj •J®®, obiskali še jedenkrat cerkev Marije VeČie, kjer je bila istega dne spoved za laške in slovenske romarje. Po izvršeni spovedi smo obiskali cerkev sv. Klimenta, ka ‘2!* ,•« »»N* mej Vrhovima MEsquilino“ in ,Celio". Ta, cerkev je bila postavljena v dvanajstem stoletju, uprav na onem mestu, kjer je stala starejša cerkev v četrtem stoletju. Iz dvorišča še stopi v atrium, ki sloni na marmornatih stebrih. Na stenah in na oboku je podoba Krista, obdana s znamenji štirih evangelistov. Sredi oboka je križ na vinski trti, na kateri sedi 12 golobov; vrhu križa pa je Božja Roka, pod katero so pavi in jeleni, ki, pijejo vodo iz potokov, ki izvirajo iz križa. Mej trtnimi rozgami, ki se razprostirajo na desno in levo iz glavne trte, so štirje cerkveni učeniki in več svetnikov. Niže je jagnje Božje, katero obdaja la manj-šili jagnjet. Pod cerkvijo je druga cerkev, katero pa si nismo ogledali. To spodnjo cerkev
nijedne obrtne šole, jedne strokovne šole, v katero hi mogel vstopiti slovensk otrok po dovršenjii slovenske ljudske šole, kajti po vseh takih šolah je učni jezik ali italijanski ali nemški.
Dvajset let že zahtevamo slovenskih srednjih šol za Trst, Gorico in Istro, toda brez vsacega uspeha. Država zahteva od nas davek v krvi in denarju, ali sredstev za izobraževanje nam ne da nikakili, «lasi brez izobrazbe pada in mora pasti tudi davčna moč narodova.
Ali, kaj govorim o srednjih šolali ? Niti potrebnih ljudskih šoi nam ne dajo. Mesto Tržaško šteje brez okolice, ki je čisto slovenska, do 30.000 Slovencev, katerim se ne posreči, da dobe od mestne občine jedilo samo slovensko šolo. (Čujte, cujte !) Že deset let prosijo za njo; ali mestna občina neče ustreči upravičeni prošnji in vlada ne najde moči, da bi prisilila občino k izpolnjevanju njene dolžnosti. Vlada je bila pač močna dovei), da je nastopila proti Ljubljani, Pragi iu vsi deželi Tirolski, ali mestnemu svetu Tržaškemu nasproti ne ve si ni sveta ni pomoči.
V	obeli teli mestih je slovensko prebivalstvo prisiljeno, doprinašati za italijanske občinske šole ter poleg tega vzdrževati slovenske na lastne troske, ako hoče take imeti. Na ta uačiu nosi slovaško prebivalstvo dvojno breme. In v resnici obstoje v Trstu in v Gorici slovenske zasebne šole, katere se vzdržujejo z dobrovoljnimi prispevki.
Slovensko zasebno šolo v Trstu obiskuje 500, ono v Gorici 300 slovenskih otrok. A vzlic temu trdijo, da ni dokazano, da hi bilo V teh dveh mestih toliko slovenskih, šolskemu obiskovanju podvrženih otrok, kolikor zahteva postava. Vrše se poizvedovanja, katera naj zbok svoje dolgotrajnosti utrudijo Slovence in g svojimi premetenostim i osmešijo organe in oblasti, katerim so bila poverjena ta poizvedovanja.
Po teku teh poizvedovanj bi morali sklepati, da vladi niti ni resno do tega, da se izvrše šolski zakoni, kolikor se dostaje Trsta in Gorice. Nerazumljivo je, kako se morejo te šolske stvari pri dobri volji vlade zavlačevati po štiri, dà po osem let. Res je, da Trst nima svojega šolskega zakona, ali za Trst velja še vedno politiška šolska ustava, katera daje vladi na roko zadostna sredstva, ako hoče pripomoči državi svestenti! slovanskemu prebivalstvu Tržaškemu do njega pravice.
V	zadnjem zasedanju deželnega zbora Tržaškega sklenil se je sicer šolski zakon, a nemogoče j?, da bi katera avstrijska vlada mogla predložiti ta zakon v najvišje odo-branje, ker je sestavljen po vsi svoji vsebini na škodo slovenskega prebivalstva v mestu in po okolici iu je tudi v protislovju z dižavnimi šolskimi zakoni. Ako bi omenjeni načrt šolskega zakona kdaj zadobil potrjen je, izročeni bi bili Slovenci v mestu in po okolici na vse večne čase italijanskemu življu na milost io nemilost. V vkupiiem državnem interesu je torej, da se ne zgodi kaj takega. Za Gorico in Istro ima vlada že sedaj za-
so še le pred nekaj leti našli, v tej cerkvi počivajo ostanki našega blagovestnika, So-lunčana, sv. Cirila. Žal, da nismo prostorov te spodnje cerkve obiskali.
Vračaje se na lo zopet v ulico „Bocca della Verità" smo se naprej peljali preko aventinskega hriba po ulici „Salara“ in po ulici „La Marmorata“ skozi mestna vrata po lepi cesti sredi prostega pojja obiskat baziliko sv. Pavla. Ob tej cesti smo videli malo cerkvico „loČenje sv. Petra in Pavla", kjer sta vzela slovo, ko so ju vklenjena peljali iz ječe na morišče — vsakega na drugo stran. Bazilika sv. Pavla je jako veličastno poslopje, katero prekosi vse rimske cerkve, izvzemši bazilike sv. Petra. V tej cerkvi počiva truplo s”. Pavla, katero je tukaj dala pokopati pobožna krščanska žena Lucina v katakombah, katere so si pod njenim zemljiščem izkopali Kristjani. Tlak je iz brušenega marmorja in se leskeče, da se v njem človek lehko ogleduje. Nad 80 okroglih uglajenih stebrov iz svitlega granita deli cerkev v pet ladij. Strop je z lesorezbami okiten, vse se blišči, kot zlato. Svit,lobo božjemu hramu daja 100 oken, katerih pa so vse dragocene in krasne šipe zdaj strte, ker jih je pred tremi leti strla moč ožganega smodnika, katerega zaloga je bila tu blizu. Cerkev meri v dolgosti 120, v širokosti 60 iu je visoka 23 metrov. Pravili so nam, da
dosten ročaj, ako hoče biti pravična tamo-šnjemu prebivalstvu, toda državi zvesti Slokani Primorske se zapostavljajo, njih prošnje se ne uslišijo, krivica, ki jih tlači, se dopušča, da se le ne izživljajo italianissimi. Nas žrtvujejo Italijanom j*a ljubo in se nam ...atije postavna sredstva za izobraževanje, katerih imamo sveto pravico. Za Italijane ■a celò za one iz kraljestva skrbi mestna občina, za malo število Nemcev v Trstu skrbi prav po materinski država, kar je tudi prav, le Slovenec ne dobi nikake podpore in pravice.
Smešen je izgovor, ki se nam v jed-noiner ponavlja z italijanske strani, da je namreč v okolici Tržaški zadostno število slovenskih ljudskih šol ter da naj bi Tržaški Slovenci v te šole pošiljali svoje otroke.
Povsod se vrši ravno narobe, da se namreč otroci pošiljajo v šolo z dežele v v mest-» in ne iz mesta na deželo ; sicer pa tudi po okolici ni zadostno šol, in obstoječe šole ne morejo vzprejemati vseh učencev, ki se oglašajo. Tako so morali n. pr. v Bazovici na ukaz magistrata odpustiti minolo leto 30 in letos 20 otrok, ker ni bilo zadosti prostora. Čudno pa je to, da se starisi takih otrok kaznujejo, baje zato, ker nečejo pošiljati svojih otrok v šolo. Tako postopanje je nezaslišano iu provzroča mej prebivalstvom najhujše ogorčenje in razburjenje.
Ponavljani zahtevo slovanskega prebivalstva po slovanskih srednjih šolah, katerih tirja po vsi praviri; zahtevam, da visoka vlada vender že odpravi krivico, da nimajo Tržaški in Goriški Slovenci niti jedne javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Ako vlada ni v stanu, prisiliti občinske svetovalce teh dveh mest, da se pokoré zakonom, potem ji je dolžnost, za slovenske šole v Trstu iu Gorici istotako skrbeti na državne troske, kakor skrbi za nemške. Ako ne stori tega, potem ji velja dvojna mera.
* « posebno bi prosil, da se ne bi naša mladina še na dalje «dvračala od vstopa v srednje šole in da se kolikor možno hitro osnujejo slovanske srednje šole ua Primorskem, posebno v Trstu. Dokler se pa to ne zgodi in se od onih, ki se imajo vzprejeti, zahteva poznanje nemškega ali italijanskega I jezika, dajte nam vsaj priložnost, da se bodo mogli priučiti nemščini tisti naši dečki, ki imajo veselje do učenja.
V ta namen prosim visoko vlado, naj otvor: dve ali vsaj jedno tako pripravnico, kakeišua obstoji na Proseku, in to v neposredni bližini Trsta, n. pr. v Rojanu ali pri sv. Ivanu, da bodo naši otroci vsaj ua ta način deležni pouka na srednjih šolah.
Predlagam torej nastopno resolucijo (čita):
„Visoka c. kr. vlada se pozivlje, da osnuje za slovansko prebivalstvo Primorske srednjih šol v primernem številu, in da dotlej po osnovi pripravnic v uaibližji bližini Tasta za to skrbi, da se slovenskim otrokom okolice omogoči vstop v državne srednje šole."
Vprašanje slovenske osnovne šole v Trstu in v Gorici se pa mora vsekako takoj rešiti. Pričakovati je to tem zaupljiveje, ker ima sedanji načelnik naučile uprave
je pred tremi leti, ko se je bila unela zaloga smodnika, bilo škode v tej cerkvi okolo 3 milijone lir. Čudno je da niso še do danes popravili one krasne cerkve; gotovo bode uzrok, kakeršen razpor mej papežem in novo vlado — ali pa ima laška država ono cerkev v varstvu, drugače bi menda s popravljanjem tako dolgo ne odlašali.
Od tu naprej smo se odpeljali v cerkev sv. Pavla „k trem studencem", kjer je položil sv. Pavel glavo na steber, kateri se še danes vidi in rabelj mu jo je odsekal z mečem. Legenda pravi, da ko je bila odskočila na zemljo, je potem še trikra odskočila in na vsak odskok, se je odprl izvirek čiste vode. V potrjenje tega božjega čuda, so danes v obližju trije izviri, nekaj korakov drug ml drugega. Vode iz onih treh virov smo si nekoliko vzeli z seboj, zajedno nekaj tamošnje prsti v spomin.
Od tam smo se odpeljali na „palatinaki vrh", kjer smo si ogledali kolisej (Colosseum), ki se nahaja v dolini na zahodni strani Rima. Ostale podrtine te zgradbe so dandanes največjo in najžalostnejše v Rimu. Groza se poloti človeka, ko jih zagleda; kajti ni sramotnejšega mesta za človeštvo na vsem svetu, ki bi bilo sramotilo svoje imč in, ki bi bilo tako zdivjano, take krutosti vgnnjalo kot tukaj. Kolisej je bil nuj večjo gledišče v Rimu iu — morda na eelbin svetu. Gradila
Tefal II.
* Slega"
l»tiiifiAa omiftnila na četrti ntrani od katerih se plača /.a Atiriatojmo petit-vrrito po 7 kr., če «e jedenkrat Mukajo; po « kr. če ne dvakrat, i» po 4 kr. če »e trikrat ali večkrat tiaknjo.
Za celoletne oglaae po pogodbi.
Ibopiai pošiljajo «e uiedniStvn; reklamacije in naročnina npravniStvu.
Nefrankovana piuma «e zavrnejo.
Kok opisi se ne vračajo.
toplo srce za kulturne potrebe vseh plemen naše monarhije.
Prosim Njegovo ekscelenco, da se odločno postavi po robu dosedanji krivici, do-volivši tudi Slovanom na Primorskem njih sveto pravico v korist in blagoslov državi in v zadovoljnost nje narodov. (Dobro, dobro !)
Za nedeljski počitek.
—mm—
Tukaj prinesemo prošnjo, kojo so podali trž. trg. pomočniki in večina gospodarjev obrtnijskemu odseku poslanske zbornice na Dunaju. To le prošnjo je podpisalo 195 gospodarjev, ki se popolnem ujemajo ž nje obsegom. Ona slove:
Vaše Blagorodje !
Velespoštovani gospod državni poslanec \
Dvestosedemdeset trgovskih pomočnikov za živila (jestvine) sporazumljeni z veliko večino gospodarjev prodajaluic za živila, podalo je visokemu obrtnijskemu odseku visoke c. kr. poslanske zbornice prošnjo s tem le zadržajem:
Že leta in leta trudijo se tržaški pomočniki za živila, (domača živila, osebito prekajena mesnata jela iu kolouijalije) v po-razumljenju z veliko večino gospodarjev prodajaluic, da bi dosegli pametuo uredbo delavnika, pa vendar brez uspeba, ker njih napori razbijajo se ob trdovratni napor zaslepljene maujšiue gospodarjev prodajalnic, katera manjšina v syojej sebičui nevednosti, o lastni koristi, je kriva, da se se more priti do povoljnega, občnega spor&zumka.
Potem takem ne ostane podpisaucem, gori spomeuutim trž. pomočnikom, katerim se pridružuje sopodpisaua večina gospodarjev prodajaluic, drugega nego to, kar oni ne mogò doseči povoljuim sporazumkoui, da bi dosegli potom postave, zaradi tega se oui obračajo na visoki obrtuijski odsek visoke c.
k.	poslanske zbornice, kot na poklicani organ postavno - obrtnijskih interes, z najponi-žnejšo prošnjo, da se posluhne predloženim pritožbam, iu skrbi za primerno zakonsko predlogo.
Udano podpisani trg. pomočniki ne bi se drznili, visoki obrtuijski odsek in posledično tudi visoko c. k. posl. zbornico nadlegovati s pritožbami, ako ne bi jih k temu sililo pritiskajoče stanje, katero brez drugega se je izcimilo skozi moč dolge navade, katera se more imeuovati tudi sužnost.
Sedanja države naše zakonodaja peča se z uredbo razmerja dela in službe, osobja obrtnijskopomožiiega vseh vrst, osebito pa z delavnikom osobja pri večih obrtnijskih podvzetjih iu tovarnah, mej tem ko prav nič slišati ni o nujnosti in potrebi uredbe delavuika za trg. pomočnike po prodajalni-cab za živila. In vendar spadajo ti trg. pomočniki v obče, osebito pa v Trstu, nedvomno k najbolj zatiranemu obrtnijskemu pomožnemu osobju.
sta ga od leta 72—80 p. Kr. cesarja Ve-spazijan in Tit, oče in sin ; 40 tisoč čifutov iz Palestine je moralo vedno pri grajenju pomagati za plačilo pa, so jih mnogo baje v istem gledišču vrgli zverinam v hrano. Ko je bil završen, so trajale v njem sto dni slavnosti in igre, pri katerih se je okolo 500 glav zverine pomorilo. Rimljanom pa, ki so bili vajeni krvavih bojev so navadne igre presedale, zato so jeli hrepeneti po krvavih grozovitih predstavah in prizorih. S prva so jih veselili živalski boji. Iz raznih dežel spravili so v Rim najmočnejše zverine, kakor so: levi, tigri itd., katere so po tem v gledališčih hujskali lačne jedno na drugo s železnimi, dà, celo z razbeljenimi drogo i, da so se strašno rjove trgale s zobmi in kremplji. Poži vinjeni m Rimljanom pa, ni bilo dovolj to zverinsko klanje iu mrcvareuje, vmi-«Iili so ri odslej drugo vrsto bojev, namreč, človek naj bi meril svoje moči s kruto zverino in borilec proti borilcu. Začeli so torej vaditi znžnje v orožju, kise bodo merili mej seboj in neumno živalijo v gledišču. Na ta način se je vsako leto mnogo ljudi (sužnjev) in mnogo zverin poklalo. Tekla je vedno krv v potočili; čim strašnejše je bilo stokanje ranjenih in umirajočih sužnjev, tembolj so divjega veselja pijani gledalci ploskali in kričali.
(Dalje prih.)


V	dokaz te trditve, naj služi ta le primer debilnosti trž. trg. pomočnika v pro-dajnlnici za živila, in gotovo tildi po drugih mestih ne ho v tem velike razlike:
Trž. trg. poinočuiK, mora ob delavnikih, nedeljah in praznikih, skozi vse leto neprenehoma od 5’/g ure zjutraj do 10l/a, ali celo do 11. ure zvečer, ledij »kini 17— 17‘/'a >r (!) stoje, goste posluževati, od t< h je njemu odmerjenih jedva par minut, da more pokositi in povečerjati, pa tudi to redko kdaj, da ne hi hil nadlegovali.
Le dva dneva v letu sta izjemna:
Velikanoč in Božič sta. v katerih se čistijo tudi imenovani pomočniki trgovski, da so ljudje. In celo ta dva dneva oni ne morejo njim dano prostost povoljno uživati, ker jih trdi hišni red sili, hiti v gospodarjevem domu še pred deseto uro zvečer, da zamorejo nastopni dan, zopet svojo težko službo nastopiti. Sploh ne morejo se nikdar večpotov imenovani trg. pomočniki po izvršenem dnevnem opravilu, udeležiti telesnega odpočitka, ali pa duševnega razveseljevanja, ker so na stanovanju pri gospodarjih, kakor je navada v Trstu, tako da oni morajo iti iz prodajalnice naravnost domov.
Vsled jednomeruega življenja so oni izključeni od vsacega odmora na svežem zraku in ml vsake udeležitve izobražujočih iu družljivili društev, in ginevajo radi pomanjkanja jednega in druzega, skozi celo življenje večinoma omejeni na zadtihle prostore, telesno in duševno, redko kedaj dosežejo visoko starost in pri vojaških naborih, kar je statistično dokazano, dajo neznaten odstotek vojakov.
Temu neznosnemu stanju, katero se poraja osebito zaradi brezozirne konkurence, se ne pride vokom, kakor skušnja uči, potom občnega, skupnega sporaztim-ljenja mej službodajatelji in služboprijemniki, ni v Trstu, ni v drugih mestih, temu se more konec storiti le potom človekoljubive postavodaje, in je hvaležna naloga tudi te pozabljene Helote sedanjega časa povzdigniti na stališče, ki je človeka vredno. Pod pisani trg. pomočniki so ozirom na izraženo tudi prepričani, da ne bode preslišala njih klic na pomoč visoka postavodajaina korporacija toliko več, ko se njih zahteve o mejévajo na najmanjšo mero, kar je mogoče zahtevati ; oni namreč prosijo, da se njim dovoli postavnim potom :
1.	) Počitek vsako nedeljo iu praznik od opoludanske ure naprej z obligatoričnim zapretjem vseh prodajalnic za živila.
2.	) Prikrajšanje dosedanjega delavnika od okolu 18 ur na delavnik od 7. ure zjutraj do 9. zvečer, torej na 14 ur.
S pomočjo zakonite uredbe v predloženem zmisln, ne bi se uslužilo le pomočnikom, pač pa tudi gospodarjem, kateri ue bi mogli ugovarjati pravičnosti zahtevane tirjatve, ker tudi te nam je smatrati, kakor sužnje stare vdomačene navade, katere se ne morejo znebiti, in sicer tako dolgo ue, dokler bode še slepa konkurenčna strast del njih tovarišev zadrževala.
Zadegadelj stavijo podpisani trgovski sluge, kakor tudi sopodpisani trgovski gospodarji tržaški v skupnem sporazumljenjii ! poil njih opolnomočnikom, udatio prošnjo, naj blagovoli visoki obrtnijski odsek visoke c. k. poslanske zbornice, pri razpravi predloženih postavnih predlog o obrtnijskih zadevah, ozreti se tudi na stanje trgovskih pomočnikov za živila, naj se na nje posebna pozornost obrne in za te, naj se predloži c. k. poslanski zbornici predlogo, v gori spo-mentitela zmislu, da se ta zadeva zakonom uredi.
V	tem ko si je ponižno podpisani v svojem imenu, kakor tudi kot opolnomočeni v začetku imenovanih prosilcev dozvolil, Vaše Blagorodje opomniti na vloženo prošnjo, je on prepričan, da ne bode Vaše Blagorodje, velečestiti gospod drž. poslanec, o priliki ko se bode visokega obrtnijskega odseka predloga stavila, tičoča se uredbe obrtnijskega vprašanja, prilike opustilo, glasovati v zmislu naše obrazložene predloge ali pa v tem zmislu staviti samostojno predlogo.
Upajoč, da bode pravičnost vložene prošnje Vašemu Blagorodju, velečestiti g. drž. poslanec, dala povod, da se bodete ža njo toplo potegnili, se bileži izrazom globokega spoštovanja
Vaš. Blagorodju najudanejši.
Tukaj se nahaja podpis opolnomočnika.
V	Trstu, dné 15. sept. 1893.
Tukaj slede podpisi in sicer 270 jih je od trgov, pomočnikov in 195 pa od gospodarjev prodajalnic.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Demonstracija starjersklh
Nemcev. — Dné 3. t. m. sklicali so vodi-telji štajerskih Nemcev velik shod v Gradec, da protestujejo zoper nameravano ustanovitev slovenskih paralelk v Celii. Za ta shod se je zadnji (Vis po celi deželi jako silno agitovulo. Zaključilo se je zasedanje drž. zbora, dné 5. t. in, po volitai v delegacije.
Of/erska kriva, — Ministerska kriza ogerslca še vedno ni rešena. Cesar je prišel v ponddjelc v Pesto in grof Khuen mu je baje že naznanil, da se mu ni posrečilo sestaviti mi-
nisterstvo. Cesar se je posvetoval s raznimi merodajnimi politiki, ukrenil pa še ni nič, Bes je, da je cesar definitivno vzprejel Wekerlovo demisi jo, ni pa še zagotovljeno, da je Khnen odložil prevzeti mandat. Značilno je da zahteva klerikalna stranka, naj se državni zbor razpasti.
m
Vnaqje države.
Dolga rake ho mat (Je, -- Zloglasni Stambnlov je dal svojo odstavka, katero je Koburžan radoooljno sprejel.
— Novo ministerstvo je prevzelo vlado in naredilo mit. Razburjenost se je večinoma po-legla, le tu in tam se primerijo še izgredi.
Novo ministerstvo je sestavljeno iz raznih elementov. Njegov namen je, urediti notranjo upravo. Vnanja politika se nič ne premeni.
— Stambnlov in Petkov se še vedno ne upata iz hiše. Stražiti ju morajo vojaki. Sicer pa vlada v deželi mir in prebivalstvo se pripravlja za mee-tinge, na katerih hoče izražati svoje sudavo-). Ijstvo, da je Stambnlov odstopil. Kobnržanu dohajajo neprestano čestitke, da se je ločil od Stambnlova. Kaj namerava ta sedaj storiti, še ni znano. Pričakuje se, da začne srdito agitacijo zoper vlado in zoper K buriana, zlasti ker je skušal zadnje dni, ko so se vršile demonstracije, prouzročiti krvave boje, da bi zopet dobil oblast v roke. Minister Stojlov je dopisniku »iV. F. Presse“ rekel, da ue verjame, da bi začel Stambnlov posebno ostro opozicijo, pač pà da jo začne Petkov.
Srbake novice. — V raznih listih je citati, da so srbski vladni krogi z vidno ne-voljo zapazili, daje začel avstro ogerski poslanik baron Ihtimmel zadnje dni z vlado v nekako ostrem tona občevati in da se napram dvoru obnaša jako reservi rano. Svoj čas je podpiral Avakumoviča in Ribarca, bil pravi prouzročitelj tedanje premembe sistema, in tudi po prvem prevratu z vsemi silami deloval na to, da se radikalno ministerstvo odstrani.
v — Naznanja se, da je preiskovalni sodnik pri Cebi neti našel z svinčnikom pisana pisma na Karagjorgjeriča, iz katerih je razvidno, da je bil Ranko Tajšič zapleten v zaroto proti Obrenovičem — Razkrul Milan misli naseliti se v Nišu.
Mladi kralj odpotuje 25. t. m. v Carigrad.
Francoaka »bo v niča. — Finn-coska poslanska zbornica izvolila je bivšega ministerskega predsednika Casimir - Perierja svojim predsednikom. Radikalci so na usta posl. Gobeta predlagali, éna) se vladi izreče nezaupnica, ker vladni program se soglaša s programom radikalne stranke, a zbornica je ta predlog zavrgla.
DOPISI
la Bnnjn S. Jia. 1894. — Poslednjič sem omenil ter ožigosal lažnjivost i kanibalske nazore naših narodnih nasprotnikov brbljajočih o »Slavisierung, Panslavismus, slavizzazione, m*rca slava" i drugih takih neslanih izbruhih zapadujaške mrhaste kulture. Danes moram sporočiti Vam nov sla-vijanožrski monstrum. Porodil se je ta ljubček med govorom ministra Madejskega, Poljaka par excelleuce. V državni zbornici razpravljali so namreč proračun za tekoče leto. Na vrsti bilo je ministerstvo bogočastja i nauka. Nas južne Slavjane brigajo sedaj največ šole, ker po (jubeznjivosti naših »gospodarjev" Slovenci nismo prišli koucem 19. stoletja — stoletja humanitete, »lobode i napredka — niti tako daleč, da bi smeli v ustavni (čudnaustava, kali?) državi izobraziti se v svojem prirojenem jeziku. Naše ZAhteve gledè šol so pač stare, jasne in povsem pravične. Ne zahtevamo, naj se tuji otroci raznarodujejo, pa tudi ne dopuščamo, da se naš zarod potujči. Navidezno večina naših nasprotnikov odobruje to stališče, toda dejanski skuša na vsak način ugonobiti nas. V to svrho služijo jim raj razi ičniša sredstva. Naši vragi vijejo se kakor jegulje, ako jih primeš za častno dano besedo. Tako zviva-nje bil je tudi Madejskijev govor glede slavjanskih šol. »Da, da“, trdil je Poljak Madejski, „vladna dolžnost je, da se vsi narodi naše države duševno i gmotno podpirajo, ker § 19 ustavnega zakona to zahteva, ker zdrava pamet, to veleva, ker kristjauska vera pa naš razsvitljeni vek ne trpita dušenja narodnosti, i bodite prepričani, da bodem jaz gotovo i sigurno ravnal se po teh načelih". Vrlo dobro! Živio Madejskil Mi smo z Vami! zaupijejonaudušeno lehkoverni slovenski poslanci ter takoj drznejo se prositi: Toraj dajte, Excelenca, naši slovenski deci na Koroškem, v Trstu, v Gorici itd. slovenske ljudske šole (manjše duševne podpore pač ui na svetu), otvorite, gospod minister, za naše slovenske sinove potrebno število slovenskih srednjih šol. „Oho“, odgovori isti učeni minister koalicije poštenosti i odkritosrčnosti, to pa ne gre ker s takimi nared* bami ustvaril bi lè zavode „von exotischeni Lebeu" (ipsissima verbal)". Ali razumeš to Ti v državljanskih pravicah Nemcu povšetn (toda lè na papirju i na jeziku ministrov) enakopravni Slovenec koroški? Ti si na Koroškem ravno tako malo domà, kakor kaka avstraljska rastlina v ziljski dolini. Za Tvoj razvoj i obstanek ne misli slavna vlada dunajska niti toliko skrbeti, kakor za zaindij-ško Hiiliopernico v ljudskem vrtu celovškem 1 Kaj pa so odgovorili »slovenski" poslanci
na Madejskijev vzvišeni govor? No, dolg obrAz so kazali, a vendarlè sta n. pr. Dr. Gregorčič i Robič govorila za vladin proračun, bržkonč zato, da jih proti Slavjanom naperjena koalicija državnozborska s »Va-terlaiidoui" i „Neue Fiele Presse" na čelu ue razvpije narodnim radikalcem. Ako poj-demo tako naprej, znamo še doživeti, da bode kak avstrijski minister trdil, da so Slovenci na Notranjskem »eksotični" t. j. tujci, ne da bi »slovenski" poslanci temu oporekali.
Blizo Ajdovščine umrl je Drd. juriš Lavoslav Batič, koji bi bil n a prave m mest u lehko mnogo koristil narodu. Bil je vnet Slavjan iu požrtvovalen rodoljub. Daši je študiral na tujini duhom navdihnjenih gimnazijah v Gorici i v Trstu, ostal je vrl Slavjan. Naj v miril počiva!
Med mlajšimi goriškimi velikošolci pa žalibog zginuje vselej več pošteno slovensko prepričanje. Liže na goriški gimnaziji siavja-nožrskiin duhom okužene goriške omladine poprijelo se je neko iiiteriiacijoiialno šarlatan-stvo, kojemti ni nič sveto, koje nima ideala, koje če biti painetniši nego ves svet iu koje zasmehuje vse, kar ni njih bržkone nezmotljivih misli. Učenjaki i velikani na duhu priznali so in priznavajo, da narodnost ni prazna beseda, ker vsak Človek ima svojo individualnost, koje in u n e m ore i n n e sme nihče odvzeti, a vendarle je našim novodobnim klobasarjem narodnost največja neumnost. Človek ne ve, kaj bi mislil o takih svetovnih značajih. Ali »e norca delajo, ali »o res takó modri, da je ves drugi svet prava ničla proti njim, ali pa jim je umazani čifut uzor človeške kol-ture, ali na vse zadnje hočejo tekmovati v kozuiopolitizmu s Urwine — krojačem Weiizel -Tschipptschapptschàek in s Nixtschaschlan kuharico Mari Rollarseli.
Na zdar !
V	Trstu, dne 5. junija. (Izv. dop.) — (Boj za živenje). Komaj se ti sin ali hčerka rodi — že sanjariš o n ju ali bode „gospod nune" ali morda celò »dohtar"; no, deklice postanejo k večem učiteljice. A ravno nasprotno zna morda sin postati k večem navadni trgovec ali obrtnik, ki ne bode imel poseb nih idealov in visokih misli, kot to da ostane morda trd Slovenec do groba — a pri vsej svoji skromnosti znal ju prihraniti si lepo premoženje za družino in sebe, da preživi brezskrbno zadnje dni. Umrje brez da bi zapustil o sebi velik spomin razun hvaležnosti svojih otrok. — Lehko rečemo, da ni ga stanu, kateri hi se ne dal povzdigniti do častnega imena. Tisti kmet, ki zna zboljša-vati zemljo in nje pridelke je človeštvu več koristil, kakor oni recimo advokat, kateri živi le o prepirih svojih sosedov.
, Poglejmo malo v svet. V A meri kanci h se uči že mali otrok v šoli a tudi doma, »da se ni nikdar zanašati na premoženje s v o j i h s t a r i š e v" ker danes sem miljonar a čez leto lehko berač. — Tarn je 18-letni mladič prepuščen sebi. V Ameriki se nikdo ne ču<li srečati sina tega ali onega miljonarja, ki dela z umazanima rokama, oblečen v delavski jopič — dela cel dan z delavskim sinom. On dobro vé, da poznati eno obrt ni dovolj na teorija — temveč potrebna je pratka, on vé, da se v delavnicah v enem letu več nauči nego iz knjig
V	10 letih. — Zgodi se, da je zgrešil stan, a on se ne ustraši, začne z nova, dokler si ni zbral to kar ugaja svojemu razumu in temperamentu.
Pri praktičnih narodih se množi število onih, kateri iščejo dela in zaslužka pri industrijah in kupčiji pa tudi pri kmetijstvu.
V	starih časih potovali so rokodelski učenci od gospodarja do gospodarja, iz mesta v mesto, iz dežele v deželo, v tej dobi spoznavali so svet, postali kremenitega značaja in zvedeni delavci. Kaj enacega bi morali pri nas bogatejši kmetje posnemati, sinove pošiljati v kmetijske šole, potem pa hajd po svetu par let, oglejsi ga ter prinesi domu kar si zasledil tvoji domovini koristnega. — Kaj pa da!
Pri nas se že več njih stiska pred uni verzitetna vrata. Vse hrepeni po cesarskih službah, kakor da bi bile Bog ve kako mastne.
Da se spravi enega sina v gosposko suknjo, trudijo se stariši in zapravljajo če je treba premoženje — v korist enemu, a drugim sinom in hčerkam v kvar. — A največkrat se zgodi, da isti sin je le po sili šel tie, da nima dovolj »talentov", da zapravlja le čas in denar — a slednjič pade tako nevafno, da ni več za nobeno rabo; tak ne bode nikdar družini pomagal, še sebi ne. Iz teh uzrokov so tudi profesorji v srednjih šolah strogi — in v tem bi imeli prav! In če tudi tak študent pade, bolje je prej nego pozneje — res bode obupno taval nekaj dnij, a čas zaceli vse rane — in umiri; premisli pametno svoj položaj, osrči se in poišče si bolj primernega kruha.
M. K.
V	dol. Vrtojbi, dne 5. junija 1894. (Izv. dop.) — Poštovani gospod urednik, drago je nam bilo čitati v najveljavnejšem listu slovenskem o »Narodnem domu" nastopno:
Gradba »Narodnega doma" vkljub še vedno neugodnemu vremenu kaj lepo napreduje ter je sedaj podzid že popolnoma dodelan. Za podzid rabile so se velike plošče iz trdega rodečega tirolskega porflra, katere je dobavil tukajšnji kamnosek g. Alojzij V o d n i k. Zadnje dni začeli so se že delati oboki. Do sedaj zidalo se je le s cementom
• ‘v	. •	v«.
in šele sedaj, ko je podzid že* postavljen, delalo se bode i apnom. Podložne kamne za traverze dal je odbor v delo tukajšnjemu kamnoseku g. F. Tomanu; tesarska dela oddala se bodo v današnjem občnem zboru, krovska in kleparska dela pa bodo razpisana prihodnji teden. Sedaj ko je podzid gotov, bodo dela hitreje napredovala in v kratkem dvigal se bode pred nami veličastni dom naroda slovenskega. Želeti je le, da hi rodoljubi iz vseh dežel, koder se razlega slovenska govorica, odbor v njegovem trudu-ljubi veni delovanji gmotno izdatno podpirali.
Razvidi se takoj iz seslavka, da so vsi večji podjetniki narodni možje in ne tujci. In tako ravnanje vodstva za . zgradbo »narodnega doma", je jedino pravo, ker je slov. narod zbiral krajcar po krajcarju in še bode, naj tudi Slovenec uživa prednost pred tujcem. Le delavci, kakor se nam vidi iz poročila moža, ki se je te dni vrnil doniti na Goriško, niso Slovenci, pač pa Lahi. Iz lega poročija se posiiemljemo nastopno :	s
Pri stavbi »Narodnega doma" v Ljubljani imajo prednost večjidelj italijanski podjetniki pred slovenskimi, zadnji imajo le najmanjše uloga pri gradbi. Mej temi nad-zoriiiki-podjetniki je tudi I. Župančič, slov. zidarski mojster in podjetnik. Slov. delavci imajo najtežavnejša dela pri gradbi in manjšo plačo, nego Lahi, ki so bili na dobrovojj-no roko vzprejeti. Čudom »e čudi pisalec teh vrstic, ker i ou je žrtvoval svoj »obolim" in sicer, 30 srečk za »Nar.'Doni", da dobi zdaj Italijan skoraj ves ta denar v, roke. Društvo pri »Nar douiu" ui prav ukrenilo, da je sprejelo italijanske »capote" in laške kru-hoborce, da imajo zdaj ti prednost pred Slovenci, to je, da so prvi boljše plačani od domačih delavcev, ko je izvestno dokazano, da ital. delavec ni za težka dela, kakor je slovenski; osebito pa za stavljenje temeljev ali podzidišč je Slovenec, kakor da bi bil rojen za taka dela in tudi v. Ljubljani znali so za to ili siceiy ne slovenski pač pa laski »capoti", in v Trstu uprav tako in mislimo, da se; v Trstu, kar se tiče monumentalnih stavb, razumejo nekoliko bolje nego v Ljubljani, o zmožnostih slovenskih delavcev.
To le. zagonetko naj nam blagovolijo odgonetiti odborniki za gradbo »Narodnega doma"! Pi i vlaganju temelja nar. stavbi, bili so dobri slov. delavci; ko se je pa s pod-zidom prišlo na svitlo, da so se pričela graditi zidišča iz opeke, onda dali so slovo Slovencem ter izročili ostAla lepa dela pristnim polen taljeni. Od vseh nadzornikov pri gradbi jedem sam je Slovenec in sicer g. I. Župančič. Ali nismo mi primorski Slovenci donašali svoje novčiče, da se sezida dom, ki bode v ponos našemu narodu?
S žalostjo moramo zdaj gledati, kako italijanski »capoti" igrajo najglavnejšo ulogo pri »Narodnem donni".
P-č.
Domač« in rasno novico
la delegale v Radiapeill za Goriško sta izbrana gg. drž. poslanca Alf. grof. Co-rollini in Jordau ; za Trst, Burgstaller in Stalitz, za Istro Bartoli in Rizzi. O naših dveh delegatih, smemo reči, da smo na boljšem zdaj nego smo bili z onim, v času ko se je sklepalo za »trozvezoV
fiesped Pr. lafaer praznoval je 7. m.
m.	40 letnico službovanja. Jubilar je že več let ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici. Priljubljenemu ravnatelju je došlo mnogo-brojno čestitk pri tej priliki.
Imi čestitamo zaslužnemu gospodu.
meljske draltve n ticrlfekl okraj imelo bode dne 14.“ junija 1.1. ob 9. uri predpoldne v Gorici na slov. od. dež. kmet. šole zborovanje z naslednjim vzporedom : I. O učiteljskem domu, ali konviktih. II. Dopis »Zaveze glede let. zborovanja. III. Posamezni predlogi in nasveti. IV. Pevska vaja. K o-bilni udeležbi uljudno vabi — Odbor.
Reija pai «a sv. Vilarje začela se je tudi letos na praznik Vnebohoda Gospodovega. Od slovenske strani jè pričakovati mnogoštevilnih romarjev, ker je znano, da so Slovenci goreči Marijini čestilci.
Ubogi a«SI aéUelJt se‘ mučijo z našo mladino celo svoje življenje, a skoraj brez uspeha, ker nemščino, kojo se dečki v ljudskih šolah naučijo, zabijo še prej ko odrasejo, slovenščine pa jim ostane toliko v glavi, da mogo čitati in razumeti v molitveniku, koji znajo že na pamet. Časopisje je za naše ljudi na deželi oddaljeni kitajski zid, do katerega se ne pride tako lelvko. , ,
Tožbe in druge vloge se ne rešujejo v slovenščini, ampak pri nas še vedno v laš-čini in drugod (Tolmin, Kanal, Bovec) jeilino v nemščini. Tudi vabila c. k. mestne odredjene sodnije v Gorici se odpošiljajo jedino le v blaženi laščini. Te , dni je nekoji Nardin iz dol. Vrtojbe zgubil pravdo jedino zato, ker mu je bilo vročeno laško vabilo in, ker on laško ne zna, je prosil, da naj mu »stari Dreja" občinski obhodnik »šrifte" »tolmači, a »stari Dreja" je toliko zmožen italijanščine, kolikor je mestno odredjena sodnija slovenščine. Nardin položi vabilo brez skrbi na polico, kjer je ležalo in zaspalo določeni dan in pravda je splavala po vodi za njega. Vprašamo, ali bi ne bil obvezan v jednakih slučajih, da povrne stroške gosp. c. kr. sodnijski sve-

tovnltìc Devetak : 011 je, ki škoduje našim ljudem e ttnii Svojim neopravičenim ravnanjem ? Kakor čujemo, je menda moral g. Devetak zapriseči se, da hode uradoval še na dalje v starem /mislu.-In vi ubogi učitelji, čemu ste ? ako vlada ue spoštuje vaš trud in vsaj toliko rabi naš jezik, da bi ne škodovala ljudstvu, vsled trdovratnosti nekaterih uradnikov. O takih uradnikih je dobro, da izve tudi uiiu. pravosodja, kar se utegne tudi /.godili.	!
(*rav rad slopi Andrej tinbrščck pred porolalke, ker je tu bil na|iravil v pravdi zHabschem najboljši „gešett“, Tam so mu mašili usta njegovi skiivni svetovalci kar % stotaki, da jih ni preveč ovajal.
Vrhu tega je še pri narodnem »razumništvu* »tehtal* /.a »milodare *, pod krinko, da bo vse »daroval** za narodne zavode — ako bo oproščen. O isti priliki molzel je slovenski narod prav izdatno tudi še na drug- i način. Penatomi je svoj zagovor v knjižico, katera ga je stala po 5'/a kr. in jo je pro 1 dajal po 35 kr. Da bi /. razprodajo bolje šlo, razglasil je bil či.»ti dobiček za narodne zavode.	|
Ta in prejšnje »narodne kupčije* so bile douesie Gabrščeku toliko, da je iz »hva- 1 legnosi i* do Slovencev, kar sam ustanovil nov »naroden zavod", kateremu je bil precej nadel ime »Goriška Tiskarna*, a pozneje je iz narodnega ponosa in čuta, da bi namreč, ' svojemu »čisto:narodnemu zavodu* pomagal do boljšega uspevali)*»] ime premenil v : Tipografia Goriziana*. *
Kake »dobrote* bodo Slovencem izhajale iz te Gabrščekove naprave, sprevidelo se bode še le pozneje.
Zdaj čaka Gabrščeka druga prilika za lak masten zaslužek pred porotniki. Kako otročje, ali boljše rečeno, pobalinsko spri-deno se jih veseli, vidimo iz njegovega naznanita v pred poslednji Soči, pod naslovom: »Deželni zbor pride pred porotnike*. Smejo rečemo, da take pobalinske predrznosti in perfidiasti, kakeršie vidimo pri Kramarje-vem Audrejčku, še ukuio poznali Slovenci dò zdaj.
Sedanjemu »regime* že davno očita vest, da ima preveč na svoji duši, zató se pri vsakej priliki boji izbruha in prevrata. Že pred zadnjim občnim zborom političnega društva »Sloga* pisarile so omadeževane in lindo zapleteue roke na Vipavsko, 'da'naj pridejo vsi verni in zvesto udaiii k zborovanju Sloge, ker. pripravlja se prevrat. — To pa je bil le glas nečiste vesti, ker v Gorici nihče niti mislil liiua občni zbor Sloge. Za uprizorjeno komedijo izvedeli so bili Slovenci v Gorici še le od Vipavske inteligence, ko je na jutro občuega zbora povpraševala po mestu, kdo in kje so oni rogovileži in puntarji, ki hočejo delati prekucije pri »priljubi jeni h sedauj ili razmerah*.
Ko je vipavska inteligenca uvidila, da je bila pievarjega — kakor vaščani, ko so šli ua malopridno šalo porednega Janezka pod gozd volka ubijat — bili so nejevoljni; a strast je kmalu njih oslepila in prevladala izvzemši, da so pri zborovanji odobrili netaktnost in sprejeli pod streho slovenski nihilizem.
Zdty se bližajo volitve v deželni zbor. Ker se obljube ne spolnjujejo in ljudstvo upoznava, da smo dan za ducm na slabšem, treba je vnovič blatiti^ sumničiti in občinstvo mamiti, da se bode pustilo slepariti in voditi za nos. Ob poslednjem zasedanji deželnega zbora treba je bilo začeti volilno akcijo. Ministerstvo Andreja Gabrščeka se je bilo o neki zadevi y deželnem zboru nekoliko preveč izrazilo. To je objavila Soča z svojim »šimpfleksikonom*.
Vitez Tonkli je bil s tem zopet napaden in obrekovan. Kar je neštevilnokrat miroljubno prestal, napolnilo je zdaj mero njegove potrpežljivosti. Uvidel je, da pri blazni hudobiji se z modrim potrpljenjem in molčanjem nič ne opravi. Zato je vložil tožbo proti Gabrščeku za obrekovanje in žaljenje časti, kakeršno bi bil lehko že mnogokrat vložil.
Konec tožbe naj bode kakeršen hoče, Gabršček se nadja od nje koristi ; posebno pa če propade; kajti skrivno ministerstvo mašiti mu bo moralo usta, da je ne bo o-vajal; izdal bo dragoceno brošuro svojih zagovorov, katero bodo »razumni* slovenski rodoljubi hlastno kupovali, da bodo imeli berilo za razvedrilo in kratek čas, ter dragocen opis iu pouk, kako se Slovenci.sami uničujejo ; vrhu tega bode pa še »fehtal* za žreblje v rakev; ali pa napravi zopet kako čisto narodno podjetje. Potem pa Bog in narod — srečna domovina!
Oskrunenje ttnl. zastave po Žida, ali kako je mogoče vstreči dvema istodobno ?
Zid Costantini nekedanji trž; mestni svetovalec, zatisnil je na veke trudne oči svoje v Trstu in se preselil v naročje Abrahamovo. Costali tild je moral biti jako gorak oboževatelj »sabaudske* zastave, katera se zdaj šopiri,ne le v Neapulju, Palermu in v Benetkah, pač pa tudi v Rimu. Costantini pa, kakor nam svedoči dogodek, ki se je pripetil ob njega premlnolosti, ni mogel dihati, da ne bi bil zrl trikotori v lice, ni mogel ni umreti brez nje, a kamoli, da bi bil v stanu brez .te večnost prebiti? — zaradi tega voli, da se mu truplo povije v trobojnico in ž njo pokoplje. Ali tudi tukaj je veljala,, umestna prislovica, ki slove: Kdor dela račun brez krčmarja, dela ga zastonj ! Trž. »nadrabi*, ako nas ne vara vspomin, Melli, zanikal je kratko malo, namreč, da se že^a pokojnikova
————p—--
ne more izvršiti in on tudi, kot višji rabi ne sme po zakonu dovoliti, da se truplo obrezanega pokoplji! v zastavo, v sredi katere se blišči jed n a kor« meni vizah ti ii.-d<i beli križ, kar je proti judovskemu obredu, Mogočni 'faktorji so morali iiplivaii na judovskega višjega dušnega pastirja; mož uda se kouečno prošnjam prijateljev preminulega, da se mora vstreči želji umrlega, Nadrabi.. pa, ukaže izrezati križ iz sredine na sabaudski trobojnici iu tako je gospod vstregel, po imšej misli, le'sebi, a Costanti» iju gotovo ni! Je li zastave luknja »okrogla* ali »črn, ve.ro-voglata*, o tej viri molčč, pač pa to vemo, da ni ital. zastave z oknom v sredini.
Multino z dufi 2 t. hi. štev. »154 prinesel je člančič podnaslovom »Bega Nazionale*. Un’altra sentinella, scuola a Colmo distretto di Pingue»te.“ Zopet druga prednja straža, šola na Holmu v buzetskem o-kraju*. Uradni list pod konec člančiča pravi: Italijanska kultura bo imela zopet jedno novo prednjo stražo, nov svetilnik, ki bo razmtlje-val z svojo svitlobo neskaljeno in dobiodejno. Zloglasno društvo se čedalje bolje zajeda v meso slovanskega telesa na Primorskem z ustuuovljetijem šol v nedomačem jeziku iu vlada mirno gleda, kakor bi hotela celo o-dobravati nespametno delo stranke,/ ki pripravlja teren za blaženo Italijo. Vemo, da bode vlada spregledala iti sicer, kakor je pri njej navada, ko bode prepozno, uprav tako se pri nas vrši, kakor na Beneškem pred vojsko leta 1866. G. Obizzi, urednik našemu listu je bil stavil predlogo, pri občnem zboru društva sv. Cirila in Metoda iu jo toplo priporočal, naj društvo skrbi, da čim preje odpre šolo v Devinu, osebito pa v Mirniku na italijanski meji, Kjer love Labi slovenske otročiče in mamijo ljudi, za Legino šolo.
Skrajni čaš je. da ustanovi naše društvo šolo v Mirniku j» tudi v Devinu, da nas ne pribiti Lega z svojo in, da rešimo slovenske otročiče pogube, ki se jim bliža. — Popilijenost je zavdala poslednje dni v taboru Ligašev. Nebodijetreba društvo na slov. zemlji, nahaja se, kakor Heroslav na razpotju, glede svoje šole v sv. Križu pri Trstu.
Pri odpretju imenovane šole so pod-plačani »breki* domači in tuji, hodili okoli, kakor Imdič za grešniki ter ’ lovili in mamili ljudi z obljubami, ki se ne dado izpeljati, le da vpišejo svoje otroke v Legino šolo. In na ta način nalovili so večje število syetoki iških »gimpeljnov* in celò take, čudite se, kojih otroci so bili vpisani na on-dotnej slovenski šoli.
Otroci so mej šolskim letom, na željo Ligašev zapustili šolo domačo, da p.diajajo tujo, irredentarsko. To je pa prestopek in sicer, velik prestopek šolskih zakonov, ker nesme mej šolskim letom otrok »staviti šolo. v katero je bil vpisan v začetku leta, da obiskuje drugo v istem mestu ali selu, kakor se je zgodilo v sv. Križu. Radi tega veli kega prestopka, je g. Dolinar c. k. š. nadzornik za slov. šole v Trstu in v okolici, raportiral c. k. namestništvu v Trstu iu to je takoj obvestilo vodstvo Lige, da ima v treh daeh odpustiti vse slov, šolarje iu šo-larice iz šole in, ako tega ne stori, se bode šola po t reli dneh na višji ukaz zaprla. Celo trž. mestni svet je imel posla s to le-gino zadevo, vidi se iz tega, kako stopa gospoda na magistratu z roko v roki z Lego proti Slovencem. Mestni župan Pitteri je razjasnil stvar, kakor smo mi povedali. Le jeden mestnih očetov ni bil z izjavo županovo zadovoljen ter je pristavil, da so zapre-tenemu zapi et ju šole v sv. Križu največ krivi slov. agitatorji, ki šnnlajo stariše na Lego, a ne vlada. — Mož se je pri tem sam zapeljal in izdal Lego. Lega pravi, ko prosi za dozvolo pri vladi, ko ima odpret; kje kako tako šolo z italijanskim jezikom, da ona to stori za otrolce ital. starišev, a ne za slovenske. A ona ne (li ži se tega, lovi slov. otroke, dela proti dozvoli ustanovitve pod drugo nakano, in kot tako šolsko društvo nima pravice do obstoja mej Slovenci, in vlada tudi ne sme trpeti,, da se narod pohujšuje iu da se domači šoli in učiteljem dela sramota.
Di ngi uzrok, ki zahteva, da se ne pri -diprav zapre, je tudi, da če bi prav knji šolarček slov. starišev hotel pohajati šolo z ital. jezikom, mora dokazati pri vzpreje-mu v to, d a j e sposoben, drugače ue sine se ga vzprejeti. In v Križu nema takih, ki bi bili sposobni na laškem jeziku iz slov. šole. Torej Lega v sv. Križu se je pregrešila nastopno: 1. Ker je sprejemala otroke mej .šolskim letom; 2. Ker lovi slov. otroke, za katere ni dobila dozvolo, da ustanovi šolo v Križu in 3. Sprejemala je otroke brez izpita sposobnosti. C. k. namestništvo je Legi stopilo »a rep, radi tega je zacvilila te dni v mestnem zboru trž. nekoliko pozno, to bi se bilo moralo storiti začetkom lova na otroki pa, vsekakor velja i tukaj prislovica :
Bolje ikada, nego »ikada !
„Katoliško brillilo lil politično društvo* V Podpri imelo je prejšnjo nedeljo veselico. Program se je dobro zviševal ; udeležba pa je bila pičla; posebno iz Gorice je bilo nenavadno malo oseb, (lasi je bila »čitalnica* napovedala izlet in se je mej „ s o kolči* agi-tovalo za Pmlgoro. Izgovarjajo se mnogi, da je kazalo slabo vreme, a pravi uzrok je isti, iz katerega se ne vdeležujejo tudi goriškili veselic in »čitalničnih* izletov.
Tudi Podgori je »Toča* pobivala
narodno cvetje, zato zdaj ne more biti za-željenega sadu, Podpirala je namreč, neko strankarstvo in imke društvenike iz papirnice tako dolgo nesrečno hvalisala, da so naši nasprotniki poiskali z lastniki papirnice 1 zvezo, da so one nam prijazne gospode Colombo, Urada, Makuc iu druge odpravili.
! Omenimo le, kako nezrelo je pisarila ' Boča o g. Makucu, Dokler je bil v pudgor-I ski papirnici, ga je vedno omenjala, kako izvrsten agitator je on in kako dobra po-; verjet»ica družbe sv. C, in Metoda je njegova soproga. Ko so ga gospodje v papirnici, radi i lega jeli pritiskali, udrihala je Soča po njih bfez konca iu kraja, kakor da mora vse tako biti, kakor ona hoče. Pretila je celo s politično oblastjo. A lastniki so hoteli pokazati, da v papirnici oni ukažejo iu so odpravili g. M. iz službe. Jvo je bil g. M. »na cesti* pa ni imela »Sočina* gospoda najmanjše milosti za njega. Iu ko je počel majhno obrtnijo, takoj-je razglašala Soča pričetek druge jednake židovske obriijije v Gorici ter mu tako škodovala.
Tako spodjeda črv v našem narodu vse moči.
Slabo kllžc. — V zaupljivem zasedanji tukajšnjega magistralnega starešinstva dobil je župaustvenega duha že navdihnjeni dr. Venuti na svojo stran i4 glasov. Ali kakor danes kažejo »akcije* je zgubil že iri glasove in zdi se nam, da zgubi v kratkem še druge ter ostane na ta način na cedilu, bodisi z svojo odpovedjo ali pa vsled up iva od zgoraj.
Bil je tu namestnik Riualdini in potem šel je v Trst naš glavar, iu oba trudita se ohraniti dr. Veiiutiju Jdamaše11, da ne bo potrjen županom po preš v. cesarju, y zmislu §. 47. mestnega statuta.
Moža žali to jako, tembolj ker se je govorilo, da se poviša plača goriškeinu županu, ako bode Venuti izvoljen, za dober tisočak. To bi bilo za dr. Venuti.ja kaj posebno slastnega — za davkoplačevalce pa nekaj posebno plehkega.
Kakor pravi včerajšnji »Eco* bode volitev župana danes, a doslej še ne vidimo po ulicah poziv v starešiust.veno sejo.Cittadini, chi vivrà, vedrà!
Ako siveu pereš glavo imaš trojno zgubo. Prvič, potrošiš voda in milo; drugič, čas, kateremu pravita Anglež in Američan, da je »zlato* in tretjič, kar boli človeka hudo je, da je bil ves trud brezvspešen. Kolikopotov so slovenski časniki prosili, rotili, grozili, nemarne grajali, rodoljube hvalili, ki so posluhu ili pravičnim zahtevam naroda. Mnogo njih pa, je ostalo pri trmi svoj e j in ni se hotelo odzvati glasu slovenskega časopisja.
Imamo v mislih poštne upravitelje na
.deželi, kateri so bili pozvani hrezštevilno-potov glasom domačih glasil, da naj se po-bi inijo si oskrbeti slovenskih poštnih pečatov, kakor pošta v »Soči*, koja dela mej tolikimi častno izjemo, ali pa vsaj, da si prisluhe dvojezičnih pečatov, če ,že hočejo sedeti na. dveh stolih, ko ni potreba. C. k. poštno vodstvo v Trstu ni protivno slovenskim pe čatom v čisto slovenskih krajih; proti vpeljavi teh ono ne stavi zapreke — le od strani p. upraviteljev, kakor se nam vidi, delajo se ovire in ves naš trud in pisarjenje doslej bilo je zaman, kakor da bijemo na gluhi kamen.
Mej di ligimi trdukornimi specialitetami nahajamo pošte, kakor: Duino, Šerpenizza (per Bacco con (lue z!), Canale in Hajden-sc.haft.
Imenovane pošte se nahajajo na slov. pristnih tleh, kjer žive sami potomci Sama in Ljudevita; Duino, Šerpenizza in Canale nimajo primesi latinske, a Hajdenschaft še nianje potomcev Arminijevih, in vendar so teh pečati, kakor bi bile prve tri v Kalabriji, zadnja pana Rajni, le italijanski» ozir. nemšk. Upravitelji, zdramite se in otresite se duha morečega indiferentizma’ »dajte se zahtevam časa poštenjaka in pozabite na vlasulje potresene s fižolovo moko — na leta reakcije, ako je vam mari, da vas narod spoštuje. Posnemajte Lahe in Nemce!
Je li ste kdaj citali na p. pečatih, Tržič za Monfalcone, Ljubno za Leoben, ali pa oboje vknpno ?
| Da, nam ljubeznivi, le k njim pojdite v šolo, in mirna Bosna !
Nov način bratomora napovedalo je glasilo našega političnega društva »Sloga*
1 v predpredzadnjem listu, Razgreva se nam-j reč »ad oglasniki našega lista; svari jih in
■	preti jim .— naj bodo previdni, ker oglasi, meni v našem listu, imajo političen pomen in utegnejo nakopati na glavo marsikako nevšečnost in po vrhu še škodo, kajti vsakdo se pač ogiblje s v oj ega političnega nasprotnika, ne pa da bi ga iskal iu nosil mu še zaslužka. Ako bi se imelo zgoditi-..to — piše dalje Soča, kal* nameniva neimenovani list, potem bodo morali »Soča*, »Primorec* in »Rinnovamento* posnemati razne nemške
' krščanske liste*), ki na vsaki prvi strani
■	priporočajo z debelim tiskom: Kupujte le pri somišljenikih! — In dalje še piše glasilo »Sloge*: Naj nihče ue misli, da bomo im koga podpirali s svojim denarjem zato, ker more udriha 'i po nas in naših voditeljih v slovenskem jeziku.
i Odslej bomo bolj pazili, kdo je naš somišljenik in kdo ne. Take ljudi, ki poma-
*) V tem tedaj, obstoju Soèiuo krščanstvo!
gajo**) razpor sejati mej rojaki, ne bomo podpirali, če indi So Slovenci.***)
Teško je spoznati ves strup in zlobne nakane, ki se nahajajo v teli vrsticah. Tako fine zdražbe podtikati in razpor netiti, ume le mojster Gabršček. Kake posledice bodo nastale, ako se strankarstvo tako poostri, kakor napeljuje in želi glasilo političnega .društva »Sloga* ?! — Ali niso naša društva že preveč članov in zavodi preveč podpornikov izgubili, vsled strankarstva, da zdaj tajnik političnega društva »Sloga* poživlja, da naj se še hujše ločimo in okrajno strogo postavimo proti (Irugomišljenikom ? ! — Kako borno odbivali napade tujega sovražnika, če se bomo sami mej sabo tako klali, kakor nas napeljuje tajnik in glasilo našega političnega društva »Sloga*? — Gospodje voditelji in odborniki političnega društva Sloge! ali moiete prevzeti odgovornost za to, kar že zdaj trpi in kar bode moral še trpeti narod, radi takega postopanja?
Mežka in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V TIISTIC priredita veliki koncert v soboto, dne 9. julija 1894. v prid šolski družbi sv. Cirila in Metoda v Trstu v gledišču »Fenice*. Pri koncertu bo Sodeloval operni pevec gospod I. K. Termik, pevski zbor »Velesila* iz Skednja, »Slovansko pevsko društvo v T r s t u in dramatiški od* sek telovadnega društva »Tržaški Sokol*. Orkestralni del koncerta izvaja veliki meščanski orkester. Ustopnina v parter 50. uč., na galerijo 20 nč. Sedeži prvih vrst 50 nč., ostali 30 nč. Ustopnice in sedeži prodajajo se v gledališki blagajni ua dan koncerta od 9. ure zjutraj naprej. — 2 loži po 5 for. Glede na prevažno šolsko družbo prejema predplačila in darila jeden gospodov odbornikov v preddvorani gledišča. Začetek ob 872 uri zvečer. —1. Ped rotti : „Tutti i maschera'1, s vira orkester. 2. F. S. Vilhar: „Spijeta“, moški zbor, poje pevsko društvo »Velesila iz Skednja. 3. F. S. Vilhar: „M.»•»«<•*, samospev, poje operni pevec g. /. K. Tertnik, na glasoviru spremlja g. Iv. Macak. 4. Waldteufel. » Konec stoletja11, valjček, svira orkester. 5. E. H. M é h u 1 : Recitati v in velika arija iz opere » Jožef v Eyiptnu, poje operni pevec g. /. K. Tertnik, na glasoviru spremlja g. Iv Macak. 6. F. S. Vilhar: » Himna GunduliciC, veliki zbor, pevata združena zbora »Ve lesile* in »Slovanskega pevskega društva*. 7. P e t-rella: Potpourri iz opere „Jonea, svira orkester. 8. Rubi n s tei n: Arija iz opere »Asm*, poje operni pevec g. 1. K. Tertnik, na glasoviru spremlja g. Iv. Macak. 9. Verdi: Ouvertura iz opere „Trovatore“, svira orkester 10. Igra: »Zapirajte Vrata*. Šaloigra za slo. oder priredil Viktor Eržen.
Morbo so mn nataknili! — V zadnji številki našega lista smo bili objavili nekoliko ti z roko v preselitve »Rinnovamenta* iz naše tiskarne v »Tipografi» Goriziano". Vsled teh nzrokov, ali pa tudi ker je prišel »Rinnovamento* v zvezo z izumitelji steklih psov, prinesel je »Rinnovamento* ta-le izredno duhoviti dovtip :
Un cane rabbioso, con tutti i sintomi dell’idrofobia latra nella via Morelli. Sarebbe necessario, di mettergli ...... la museruola. — To se pravi po slovensko: Pes 1 jut z vsemi znamenji stekline, tuli v ulici »Za Mesnicami*. Potrebno bi bilo, da se mn natakne..........nagobec (korba).
Da dostojnost tega duhovitega dovtipa ne zgreši prave »adrese*, dodamo kratko pojasnilo.
Za Mesnicami je bil res nek ljuti pes, pravi stekliš. Lajal in tulil je ter ljudi vznemirjal. da je bilo groza. Napadal in grizel je posebno domače tako, da so bili vsi obupani — kaj bo iz tega! Ko je bilo že vsega preveč, hotel je Bog, da je utekel v Gosposko ulico. Tam je nadaljeval svoje pogubno tnlenje in klanje s tako srditostjo, da so previdni voditelji nekega političnega društva zinali se bili na posvetovanje, kako bi tega steklinoviča storili neškodljivim — iu nataknili so mu »korbo* ali nagobec.
Ker »steklinovič* zdaj ne more več dovolj sam lajati niti grizi ti okoli sebe, spravil je k selli svojega součeuca, da mu pomaga. Prvi poskus napravil je s gornjim dovtipom. Miru pa ne bode, dokler je mej nami steklinovič, ker za steklino ni zdravila in vidimo, da tudi politično društvo ni je še pogodilo.
Prihod vojaške komisije v (lorica. —
Dne 28. m. m. okoli 10. ure predpoludue prišlo je na konjih in na vozek do 150 vojakov različitih v oj e v iz Gradišča skozi Pod-goro v Gorico. Mudili so se tudi v Komnu na Krasit, kjer so prenočili ; za tem so šli v Tržič, kamoi je navlašč iz Trsta vojaška godba prišla, predilo so odpotovali v Gradišče, da je svirala pred stanovanjem generalmajorja barona de Bevka. Mej to množico je 50 častnikov in od teli je 5 generalov, na čelu jim je general major baron Beck; ostali so vojaki in vojaški sluge. Načelnik se je pristavil v svratišču (hotelu) južne železnice, radi tega tudi vihrajo zastave raz okna, kakor tudi na starem gradu, drugi pa so se. razkropili po mestu v razna stanovanja. Bili so tildi v Brdih. Odpeljali so se s železnico v Pulj, da si ogledajo ouilotne vojaške naprave, konje so pa pustili v Gorici, ker se zopet vrnejo in pojdejo po soški dolini v Bovec in Celovec, Komisija pregleduje,
**) Gabrščeku.
***) ltazpor sejati sme le Gabršček ; ou ima privilegij.
r------------------------------------------------- 1 ' ■■
T77'	•*.	- iim	f *; /
v777^*?'
■ >» -Itw »1 "■*,»»*.. I» «*•■ I. *w - H1-* V v»- v—•■ ■ • ♦*f »»'< -*« »h-» t*».-.»	, i .>*.•„•».,	■.-».« . ,»,»* •** *	’ ' *•'•"' * •

kakor imo Čuli krajo, jeli so li primarni sa velike vojaike vaje ali na, Iter aa mialijo leto» držati velika vaja v naii bližini h ka ter im menda prida tudi Njegovo Veličanstvo cesar. Seveda, vse to ja ležeče od komisija in njenega poročila v tem smialn. Goričani »ploh ni »o napravili komisiji nikake ovacije, le predtninuli torek adirala je predi botelom južne železnice mestna godba, ki pa je kmalu morala ostaviti trg, radi deqa, ki je bil počel močno liti. Komisija je le odpotovala v soiko dolino.
ftokavMl» la Mbajiaalé — Umazani list, kojega ime ne bodemo več navajali,
/.«radi peklenskih grehov, koje mn svet vedno več očita, prinesel je pod sagiavjem „Škandal4 neko iauiilljeuo bileik», ki bi bila kmalu pakuila na cesto drntino, ki je sicer laške narodnosti, ali vsekakor poltena. Urednik lista, človeče, koje se ni isftoialo več, nego toliko kolikor je neobliodno potrebno za vsakdanje življenje, se predrzne kljubovati kljukastim paragrafom ter hoče, skoraj bi dejafi, prilepiti e«' na obtočno klop, ob vaakeui zasedanju porote v Gorici.
Ni davno, kar je sramotno dolival poraz sramotili s prof. Babscliem, ko ima so-pet račuue pregledovati s dr. Tonklijem in Travanom, v knjigi obrekovanja in ie vse to ni dovelj, ker čaka njega zopet tretja obravnava v prihodnjem zasedanju porote, zaradi žaljenja Ha česti, urednika pri tukajšnji c. k. mestno • odredjeni sodniji.
Pod gori omenjenem zaglevjem kazal je s pi stom na § 508 kazenskega zakonika, kojega bi se bila po njegovej fantastični glavi zakrivila osebica, bivajoča v Gorici.
(Šine nerbeiratete $erfon, bic einen @b*: brucb boijobt, mie audi eine unoerbeiratete, mit meldier ein (šljebrud) begangen roirb, ijt einer Uebertretung jdmlbig, mit Arreft non rinem bil ju jedj! 'JKouaten, bte Jrau aber ailbann ftren gcr ju b e (trajen, men n burd) ben begangenen (rhcbnut) iiber 8ied)tmahtgfrit ber nmhfolgeiiben (HebiiH eiu 3*rifel entjteben fenu.
Tu gre torej, za debeli prestopek in naii Goričani, ki se radi ozirajo na grešnike jednake vrste, iskali so mej Slo-venci »osebico* imenovano v listu Gabriče-kovem.
Ozirali so se, kakor povedano, na Slovence v Gorici in, ker ni mej nami osebice, ki bi iztočasno bila i uradnik, navajali so g. K ... s. Tu je bil pot odprt pohiriieVanji na steŽMj. Mi pa smo takoj stanali, da v tem slučaju ne sme leteti sim na g.
K ... a, ker ta gospod je v tesni sveni z uradnikom preost urinega lista. Da bodemo kratki, povemo, kakor nastopno:	j
Nek uradnik je sprejel v preiskavo ženico, ki je pobegnila soprogu in, ker je bila istega dne eobota, moral je popolndue, ! ko se je vrnil v uradnijo zapreti okna. Za- , piraje okna izpahne jedno steklo ali lipo, na žveuketanje stekla prileti postreluica, ki pri zaprtih durih gleda skozi kljnčanico
v urad, da bi videla, kaj so notri vrli. Vidi <	■■»». .. —m ------------------ ___r----
se jej, da uradnik - pomisli nq se, da je dra Ojeri Aruoldu prikasao Novak, tjastoesk). i ,	Ir.ioi .i« iilaAili i„ nA. vAHn. -*■ Bijtla go.p».* Tratgrada. Hi»Mčkiro«»u,
talijanski napiaao Potar Degan. Preveo A. Mandel-Bademié. (Naatavak). — 3. Derviiaga-Halaéevic. Ortica po Utini. Napitao Ibui Moitari — 4. Odje je ■ilijuner? Kriiainahii roinau Sagena Chavettea. Preveo A. Svilanic. (NaaUvak). — 5. Yn naa. btiaito
w Jé v predzadnjem »Rfn-novamentn članek*, kateri je nagledal bo^je
svetlo pod naglaVjem : MmIi por gl 8ln-vnair
Ponesrečeni člančič je posnet po onem v Slogi : Mingili lUwr. * dné 19. apr. t. I. in po ualgj sodbi je najbrž. t« nesreče kriva tlakama- ga «GeschAttsiuanua*, o-stavivši čitavi staVek jediiega odlomka mimo počivati na ladji stavčevi.
Mi sicer nismo Bog sl ga snuj, kako isurjeni ha laškem jeziku, ali vendar toliko razumemo, da članek, kakor, so čila pod sagiavjem : »NlMto par gl NfevMl*, ne pove prav ničesa, in pazljivejše, ko ga čitai, manje ga razumi!, vere nami Kaj je name rafal g. pisatelj s tam Člaukom — indovinala grillo — pa brez namere.
nattNMkl Male! tropoma so selijo iz Italije, kakor lastavice na vigred, v Avstrijo. Dan za dnem polni so vlaki laških bruito-borcev, pihajoči mimo Gorice lete šnjini v notranje detel e države naše. Po 900, 300, celo 1000-likratu jih odpravi JukHinatjja* dalje v notranjost. Delnici so mnogo pot krivi škodljivih zakasnenj vlakov na ital. progah, ki morajo dokaj časa potrošiti z vkrcevanjem izseljencev.
fadM priaer imeli so priliko videti obiskovalci javnega vrta, dné 90. m. m. okoli 9. ure zjutraj. Preko trga pred jušne že-leznice svratiščeut in skozi javni vrt korakala je trojica, namenjena v zavod pri sv. Antonu.
Spremljevala je dvojica „ Mandarino v* mladega kmečkega tanta, kateri je moral presueto trdo vkienjeu biti, ker bralo se mn je na obrazu, da prihaja »poba* č r n od s i I e. Od kje je, in česa se je zakrivil? — ne vemo. Ni treba ni praviti, da sta imela »iandaima* puški nabasani in bodalo na cevi in Bog si ga vedi še koliko število patron pri sebi, za silo. Brez zamere, ali uebi se moglo i tukaj česa priitediti i osir jemati na ubo-sega davkoplačevalca, Čemu trošiti toliko močij, ko jih treba ni!
Da je šiv Jurij • pušo, on sam bi bil ne le kmečkega fanta odpeljal na mesto, pač pa deset njih, brez ugovore. Ali znati je treba ravnati se.
Mumìa h|imMn m gtriihl fljtah
mM- — Pive dnij maja meseca bilTso vsi gorički državni poslanci pri naučnem ministru iu so ga prosili, da nsj ustanovi slov. in laške paralelke na gor. gimnaziji. Minister je njim obljubil, da bode stvar uvsševal. Skrajni čas bi še bil.
UjUf HM Mii ■ - Gosp. B. I. W. u. OhUljujcao, da no aorti i odložiti v prihodnjo šol V stoga lepega dopisa, kar je dutol prepono.
Zdravatvujte!
m I BfIBT.
Dobili smo itv. 11 t. 1. »tem la sadrisjea :
: 1. Iuforaator, volenčenoa goapodiuu “ ‘.(Naturai
mož z šestimi križi na plečih in oče večjim odraslim otrokom in soprog, koji ni še nikoli dal najmanjšo priliko soprogi svoji, da bi o njegovi zvestobi sumila, ta moi, demo, je postavljen v javnost, kot rušitelj zakonske zveze in teptalec uiejsebejue zvestobe mej zakonskimi, vsled tega je razvpit po Gorici, kot predmet vsakovrstnega govoričenja, v teli zadnjih dneh. Iskali so prizadeto osebo po vseh družinah in je pohujšanje postalo vse obče, radi »fantazije* urednika, iščočega dlako v jajcu.
- V Gorici ni bilo hiše, v kateri ne bi so bilo govorilo in, ni bilo družine, katera ne bi bila iskala prestopnika po§. 502. kaz. zak.
Iz Trsta je prišel od vis. dež. sodišča ukaz, da naj se zadeva preišče,, kakor se je tudi preiskala. Možu, ki je spoštovauja vreden, dala je postrešuica popolno zadoščenje, ker ona je bila prva pozvana na sodnijo, da izpove, kar je vidila, ter se čudom čudila, kako more obrekovanje tako daleč seči.
Uradnik pa, žaljen na česti, nloiil je tožbo proti zlobnemu uredniku lista, koji bode moval zopet sedeti na zatožni klopi, pred poroto — in to vse, rudi svojega n e-k roče n ega jezika in brezozirnosti nz dogodke, če so resnični ali ne. Dvoglavec — velikoustnež se bode prispodobil mučenikom goričkih Slovencev in radovedni smo na izid dolge klobaae. Ali mu bodo Slovenci tudi v tem slučaju dali podporo za pravdni-ške stroške?
Z begom M IB BpMje. — Naša lepa
Brda in zelena vipavska dolina so lepo vrsto let imela še precej dobre letine s sadjem. Trud Bricem in Vipavcem se je splačal, ker je bila kupčija živahna ■ pridelki, kojih je bilo v obilici, a letos ni tako. Vedno deževje je zadršavalo v rasti in zdaj, ko se je vreme ustanovilo, so črešnje vse na jeden-krat postale zrele tako, da vse ni mogoče pobrati in prodati ter odposlati, kakor je bila druga leta navada. Cena je padla na-jedenkrat in ubogi Vipavci in Brici se ozirajo okoli, a kupca ui, in sadja tudi ne!
Upanje, da se bodo plačali zaostali davki iu storile druge dolžnosti, je prošlo. Natane nam še nekoliko upanja, na kapljico, a tudi ta ne obeta povoljno, ker deževje jej je bilo v škodo — a mnogo uevarnostij še preži na njo.
Bog daj boljše in nas krepi v upanju na ugodnejše čase._______________ •
■goša. Nopinoo B. Iisor. Prevela Dragica Š-r-č - 6. U oči sarti. Po eugleskoa prore» F. S. — 7. Opiei •lika. — BMW: 1. Dr. Ivo Mandjer, načelnik grašn Spijeta. — 9. Janko Grahor, predsednik trgovačke koaore n Zagrebu. — 8. Ajae-paiin konak u Sara-Jera. — 4. Julijo Mukolczy, predsednik trgovačke komore n Osiekn. — 5. Nova občinska rlečnica u Brekom. — 6. Spomenica na n temeljenje nagrekačke nadbinknpije, sačovaaa n nadbiskupskoj knjilniei n Zagreba. — 7. Pussjuče ledene eante n Grtfulaudt-kih visočinak. — 8. Pročelje kraljevske palače n Beču. — 9. Zrakoplorac pada nesročom u more — 10. 8ion Nelly na nihaljei. Il Doweov neprobniiri oklop. — 19. Dolaaak slona Nellya u cirkus. — 18. VJeftba konjiča Bo »ca. — 14. Moda. — Uslafet I. Ošabne fiesti. 9. Kronika. 3. Umrli i nesreče 4. Knji-lernost i nmjetnoit 5. Kaaaliite i glasba. 6. Voj-ničke viestl. 7. Naravoslovne viesti 8. Zdravstvo. 9. Trgovina i promet. 10. Poljodeletvo i kučanatvo. 11. r— •	-—I MHi:u for. «.
Gostilna „ Kikeriki*(
V Nunski ulici, lastnina dtefsna Kofolu, toči jako izvrstna doma-vina. Dob« se tudi vsak čas gorke in niPzl« Jedi. Cen« zmerne, postrežba snažna in primerna.
Ivan Reja ^
krčmar »Alla Colomba* ob ve'.ikej vijačnici, na desnem vogln v ulico Morelli, toči domača vina in ima Domačo Kuhinjo. Cene prav zmerne.
JAKOP NARDIN
prevtžiek pad laztaijilM M. Z
v Villa Wieudsbnoli
ima vozova št. 14 in 93; priporoči s« slavnemu občinstvu. Sprejema tudi vo šnje na deželo za prinioriio ceno.
I
Černigoj Jožef
edini slovenski stolni* v Gorici, v u-lici Morelli št. 31 priporoči se slavnemu občinstvu. Izdoluj« nove stolice tor popravlja tudi stare in se ne boji nikake konkurence.
Anton Ofcidič
čevijar v Semiuiški ulici št. 4. so propo-roči Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Svaltice. — Cieua je »,
na godinu, a predplata m iilje poltanskom aaputni-com n kojiiari Lav. Hartmana (Kugli i Dentsoh) n Zagreba, Iliea br. 9. List priporočamo prav toplo Slovencem, ki radi bero beletristične sestavke.
Dovoljujem ti naznaniti, da tem » dnem 7. junija t. L otvoril tvojo noUrako piammo v Tolminu.
Dr, /ran Kutnik,
o. kr. notar.
OZNANILO.
»Prva slov. tiskarna* — A. m. Obizzija v Gorici ima v svojej zalogi te le knjige na prodaj:
E. Klavžar: Priročni zakonik; mehko vezan po 60 novč., trdo pa po 1 gld.
Anton Zavrtanik: Loteritt, lalo-igra o 1 dyanji, po 20 novč.
Zamejski: Peter Podreka, beneško-slovenski rodoljub in pesnik, po 10 novč.
Janko Leban: hkriee; zbirka pe-etnij in pomtij za nežno mladino. Druga izdaja. Velja s pošto iztisk 17 novč.
Odjemntkom vsaj 10 Iztlskov se zniža i cena za 25°/e-
Tiska
jmmmunmnnmmmmmmq
8 ViZITNICE S
» jtm SLoTfisiiiir j
S	V ifBICI.	S
Immmmmmmmmmmnmrn*
Josip «v|4
VIA PONTE NUOVO ŠT.
13.
ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske potrebe.
__________ G. Likar
t Semeni tki ulici k. št. 10 prodaja šolske iu mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovuije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po n^jnižjih cenah.
u.»	..
Iva» Dekleva
veletriec s vinom v Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstni domača vina, bela in črna Istrijauakater bela dalmatinska. — Prodija na dettelo. —

Peter Orešček
v Stolni ulici it. 2 ima bogato založene itacuno je U vili ter poleg tega prodaja tudi razno tobačno blago. Skrbi, da poatreio se avelim blagom. (On prodaja tildi naš list).
Karol Drašček
pek na bregu Koma št. 4 ima vssk dan dvakrat svež kruh. Podružnico ima tudi v Semeuiiki ulici. Njegov kruli Je po primerno nizkih cenah iu veduo zdrava jed.
Kdor hoče polije mu ga tudi v stanovanje.
Andrej Makuc
v Rebatišču At. 20 voditelj izdelovalnice vinskega octa. Andreja Makuca pripordča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski Jesih, ki je Vinko nkusen In zdravju neškodljiv. Kdor se en krat prepriča o dobroti toga octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesilja napravljenega s raauimi esencami. GeUe jako smerne.
Petef Birsa
»Corte Caraveggia* toči ! izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže sé hrano. Ima tudi hlov aa iiviao.
i ■ m" ~ -i '	;.'T " ..r i" :
ANDREJ ČERMELJ
ima prodajalnico joatvllnega blaga;
postreže po coai in dobro. 8lovenski rojaki n« pozabite nanj in obiščite ga, ko kaj rabite !
A tilu Kistrii
v Gosposki ulici v hiši dr. IJnjaka it. 23
prodaja razno jeztvilno blago. Priporoča se vsim ker prodaja dobro blago na drobno in na debelo po jako Smernih cenah.
Vidic Anton
pek na Koran (na vogln poleg gostilno pri Rajhu) priporoči svojo pekarno občinstvu in postreie po jako
zmernih conah ae svežim krakom.
OOOC >c hjCOCO f
Ako vam ne gre jelo v tek
“1
ém ne pokrepčate, p(|te Tink émm
»Goriško Groačico4*.
Goriška Grenčica
je prijetno krepilo za želodec, napravljeno iz aromatičnega biljà, nabranega 150Ó inotrov visoko nad morsko gladino.
i
i

F. Tomadoni-ja & C. v Gorici.
Pilo prijetno in jako čisto z vodo ali pa i Seltz-evko.
Prodaja se po vseli kavarnah, gostilnah, prenočiščih, žganjarijah
Avstro-Ogerske.
Cena buteljki od litra Je J» krone
v tvornioi v Gorici.
Y8peh je neoporekljiv «orlèke «renélce za želodec.
SsSnsSdSv
Izdajatelj in odgovorni urednik Ant. m. Obizai